123. številka. Ljubljana, v torek 2. junija. U .K XVIII. leto, 1885. lina j ji vsak dan zvečer, iziruši i.edelie in praznike, ter velja po pošti prejeman za av stri j sko-ogersko dežele za vso loto 15 gld., za pol leta 8 irld.. za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mtisee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za ineflec, po ■ 0 kr. M četrt leta. 1— Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ws od četiristopue petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, m po 4 kr., če s* trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. • •• Rukopisi se ne vračajo. Uredništvo m upravniatvo je v Frana Koluiana hiši, ^Gledališka ..r.....t • U pravn ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Današnje volitve po Slovenskem. Volitev v Ljubljani. V našem glavnem mestu izid volitve ni mogel biti dvomljiv, kajti kandidatura, za katero se poteza Ilegali, izgubljena je že naprej. Udeležba bila je živabna, glasovalo je 457 volilcev, izvoljen je grof Karol Hoheiiwart s 415 glasovi. Stavbeni svetnik dobil je 42 glasov. Rudolfovo. Šuklje 289, Margheri 195, Wurz-bach 104. Šukljeju manjka 6 glasov. Torej ožja volitev. Razun osobnih prepirov pri Brunnerji nič posebnega, torej poročila pretirana. Rudolfovo. Margheri 45, Šuklje 35, Wurz-bach 35. Tretjina vsled nečuvenega pritiska izostala. Rudolfovo. V Kočevji Wurzbach 69, Šuklje 14, Margheri 8. V Kostanjevici Margheri 24, Šuklje 12. Krško. Margheri 39, Šuklje 18 glasov. Ribnica. Po strašni agitaciji in vkljub različnim nakanam od došlih volilcev oddanih 59 glasov, grof Margheri dobil 50, a Šuklje 9 glasov. Obširneje sledi. Kostanjevica. Margheri 24, Šuklje 11 glasov. Višnjagora. Šuklje 16, Margheri 10 glasov. Črnomelj. Oddanih 90 glasov, 75 Šuklje, 15 Margheri. Metlika. Margheri dobil 5, Šuklje 110 glasov. Zoper to volitev uloži se pritožba na državni zbor, ker so vaščani volili z meščani. Kočevje. Šuklje 14, Margheri 8, "VVurzbach 69 glasov. Kranj. Tukaj Poklukar jednoglasno z 68 glasovi voljen. Kamnik. Poklukar 5G, Stanič 1 glas, 1 listek prazen. Radovljica. Oddanih 37 glasov. Poklukar jednoglasno izvoljen. Škofjaloka. Izmej 123 volilcev volilo 72 Poklukarja, 2 lista prazna. Idrija. Volilcev je 170. Došlo jih je 84. Gospod dr. Josip Poklukar s 84 glasovi jednoglasno izvoljen. Postoj ina. Izmej 136 volilcev prišlo volit 62. Vsi oddali glas dr. Poklukarju. Vrhnika. Od 93 volilcev došlo 34, ki so jednoglasno volili dr. Poklukarja. Celje. Vošnjak v Celji 180, v Brežicah 92 glasov. Stadler v Celji in Brežicah po 25 glasov. Brežice. Vošnjak 92 glasov, Stadler le 25. Živio! I? t u j. Izmej 364 volilcev prišlo volit 355, vsi za Raiča, torej volitev jednoglasna. Celovec. Pino voljen s 124 proti 103 glasom. Einspieler v Beljaku propadel za 7 glasov. V Špitalu voljen protikandidat Peitlerjev: nemško-libc-ralec Nischehvitzer. Izid volitve Št. Vidskega in Volš-berškega okraja še neznan. Volilni boj bil grozen, nasprotniki strastni in predrzni. Celovec. V kmetskih občinah v volilnem okraji Velikovec-Celovec zmagal trgovinski minister Pino proti dosedanjemu poslancu Laxu. V treh drugih volilnih okrajih vzdržali so se dosedanji poslanci. Najsi jajneja je izvolitev Boži d ara Raiča, ki je v Ptujskem okraji voljen jednoglasno. Volilci kranjski, posebno v dolenjskih mestih vzemite si štajerske Slovence v vzgled! Največ zanimanja bilo je za volitev na Dolenjskem. Vse je povpraševalo, kako se godi tam doli ob hrvatski meji, in ko so prišla prva poročila iz Belekrajine, bilo je vse nevoljno in razburjeno in obče je prevladalo mnenje, da dobi Šuklje takoj v prvi volitvi absolutno večino. Ko pa je dospela brzojavka, da Šukljeju manjka 6 glasov, da bode torej ožja volitev, navstalo je veliko veselje, in vsakdo hitel je naznanjat to vest v krogih svojih znancev in prijateljev. Le na Turjaškem trgu delali so neki kisle obraze. Sedaj pa treba z vso odločnostjo in z vsemi silami delati, da bode ožja volitev v našem zmislu izpala. Zaradi preobilega dela in brzojavljanja ne utegnemo danes obširneje pisati o volitvah. Naši čitatelji naj torej blagovoljno potrpe, zlasti ker bode o letošnjih volitvah in dogodkih, kakeršnih dosle še nesmo opazovali, treba marsikaj povedati. Občni zbor društva „Narodni dom" dne 31. maja 1885. (Dalje.) Tudi drug cerkveni dostojanstvenik hrvatski spomnil se je našega „Narodnega doma". Vladika iztočno zjedinjene cerkve, visokoprevsvečeni gospod Ilija Hranilović pl. Cvjetašin v Križevcib poslal mu je namreč dar 25 gld. Upravni odbor je to pozornost hrvatskega rodoljuba in cerkvenega dostojanstvenika tem bolje razveselila, ker mu iz naroda našega ne dohaja jednacih dokazov rodoljubne požrtvovalnosti. — Darov je druStvo v preteklem letu dobilo mnogo manje, ko v predidočem letu. Uzrok temu je to, da so se povsod prodajale srečke. Vendar pa je omeniti, da si je za nabiranje darov posebne zasluge pridobila neutrudna gospa Ana M urni kova, katerej naj bode izrečena najtoplejša zahvala. Ko bi mej narodnim ženstvom uzorna ta roduljubkinja bila našla mnogo posnomovalk, gotovo bi društveni blagajnik mogel danes poročati o mnogo ugodnejših vspehih. — Poleg imenovane gospe omeniti mi je tudi še tukajšnjega glavnega zastopa banke „Slavije", po čegar posredovanji so se nabrale precejšnje svote darov. — Da se nabiranje prostovoljnih darov uredi in pospeši, sklenil je upravni odbor v svojej seji dne 11. marcija 1.1., da se imajo upeljati za to posebno marke po 10 kr. Te marke, ali |»rav za prav lističi, razdelili se bodo društvenim poverjenikom in drugim rodoljubom, ki se za to oglasijo, v blokih, v katerih vsakem jih bode po sto. O ugodnih prilikah, kakor: o društvenih besedah, o posebnih rodbinskih slavnostih, o svatbah in v veselih društvih bodo se ti lističi spečavali in od unetosti slovenskega občinstva je odvisno, da se s to novo upe-ljavo doseže v kratkem ugoden vspeh. Sedaj, ko je društvena loterija minila, bilo bi želeti, da bi se po vseh krajih naše domovine snovala društva, katerih člani bi se obvezali po jeden krajcar na dan ali na teden žrtvovati za „Narodni dom". Gotovo bi te male žrtve nikdo ne občutil pretežko; podjetju našemu pa bi znamenito pripomogla do konečne realizacije. Daj Bog! da bi vsi rodoljubje storili v tem ozira svojo dolžnost! — LISTEK. Pariz v Ameriki, (Francoski spisal Rene Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nominis umbra.) Petindvajseto poglavje. Dina. (Dalje.) S takim veseljem zapustil sem hišo, v katero sem bil s toliko žalostjo in skrbjo ustopil! Paddy nabral pa je dolarjev, da gotovo ves teden ni bil več trezen. Pač nikdar ni Lavorjeva ulica videla toli poštene in vesele družbe. Jaz s Suzano sem bil na čelu sprevoda, Humbug in Set sta bila na konci; mej nami pa sta stopala nova zakonska, Dina smeh < ljajoč se kot jutranja zarja, Fox pa s pobešeno glavo, oparjen kot lisica, katero je prevarila kokoš. IIontciLK coianio un retmrd qu'uno poule aurait pris. A kdor je srečen, ne škoduje mu malo sramote. Ker je previdnež lehkomiseluo igral se z ljubeznijo, kako je bil za svojo napako kaznovan? Da je za ženo vzel ljubeznjivo krasotico. Poznam vrle, prav nedolžne može, ki bi za to pokoro radi zločinci postali. Treba je bilo Dinino mater pripraviti, da se bode nje hčer vrnila; tudi je Fox moral svojo že-nitev naznaniti prijateljem ter svoje stanovališče za to pripraviti. Do pričakovanega veselega dne bivala je Dina pri Suzani. Mene so določili za starešino; ^In do tega mi je res dajala neko pravico srečna neumnost, katero sem bil storil. Foxu so dovolili kratko svobodo, katere ni mogel več zlorabiti; potem je ves sprevod šel na moj dom. V hiši je kraljevala največa radost; in obedovali nesmo še nikdar toli veselo. Marta je zevala kot žepno in je vzdihovala kot ognjenik, ko je svakinjo občudovala ter jej stregla. Suzana in Alfred sta si imela vsak trenotek nekaj na uho pošeptati in jedina Dina se je smela udeleževati tega skrivnostnega razgovora, pri katerem so se neprestano smijali. Set je kot pravi požeruh pogoltal vse, ka je bilo na mizi; žrl je z zadovoljnostju moža, ki j* imenitno kupčijo dovršil ter pri tujih ljudeh obeduje. Humbug je vkljubu velikanski postavi jedel in samo vodo pil, odškodoval se je i zmernost z najveselejšimi besedami iz Horacr pivca, ki je tudi trezen veselje pijanosti Nune est bibunduui. nune pedolibero Pulsanda tcllus. Jaz sam, zamišljen, sem se veselil radosti in sreče mladih ljudij. Nikdo pa ne more popisati veselja in živahnosti moje Jenny. Na jednem mestu ostati ni več mogla, ampak tekala je senitertja ter je nakladala vse krožke s praženo govedino (roast-beef), krompirjem, plečem, pašteto, sirom, sadjem, potico; kar v tokih je točila pivo (seoteh-ale), ma-dejro in rensko vino. Prijetno besedo je imela za vsakega možkega, kako ljubko pa za vsako žensko! Ženitev! to je bilo zanjo velika srečka v loteriji tega življenja. Če je v sv. pismu bila katera vrsta, katero je Jenny mej vsemi drugimi kot najbolj od Boga navdihnjeno imela, bila je ona imenitna beseda, katero je Bog sam v genezeji rekel prv1-paru: Bodita rodovitna in množita so zemljo in storita si jo podložno ... oilo ..^a na zemlji. slim, da ona bi bila a ^eža z Italijo oženila. Šestindvajseto poglavje. Bolnišnica. Drugi dan o zajutreku čutil sem se kaj ve-Blega srca. Dino na desnici, Suzana pa na levici, Glavno pozornost moral je v preteklem letu obračati upravni odbor — kakor sem že v začetku poudarjal — drušlvenej loteriji. Vsaka njegova seja bila je pred vsem posvečena temu podjetju društvenemu; v vsakej bilo se je posvetovati o posameznostih, katerih nekatere so bile dokaj važne in imenitne. Od loterije nadejal se je upravni odbor velikega vspeba; kajti mislil je, da se njegovo delovanje povsod ocenjuje, kakor se spodobi, in da je narod slovenski, naj si že stanuje na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem ali Primorskem, prepričan o tem, kako potreben nam je „Narodni dom" v središči duševnega našega gibanja ter da bode zato tudi njegova inteligencija storila svojo dolžnost, da se v tako znameniti namen osnovana loterija častno izvrši. Žal, da je — kakor se je pozneje dokazalo, upravni odbor bil v fevojih nadah preoptimističen! Žal, da mu je večkrat že mej letom bila prilika v svojih sejah strmeti o neizmernej indoleneiji in narodnem indiferentizmu nekaterih gospodov, ki se sicer prištevajo prvim rodoljubom in zahtevajo, da bi celi okraji in cela okrožja v narodnem oziru jih priznavala za vodnike. Tako se je zgodilo, da je gospod, ki se proglaša za velikega rodoljuba pred Gospodom in pred narodom, upravnemu odboru vrnil poslane mu srečke v neodpečatenem zavitku, na-pisavši a tergo: Kann mich mit Verkauf vom Lot-terielosen nicbt befassen." Lahko bi naštel še nekoliko takih dokazov narodne mlačnosti, a zadostuje naj ta. Vsaj je po drugej strani upravni odbor z velikim veseljem opažal, kako naši slovanski bratje, Hrvatje in Čehi, spoznavajo važnost njegovega podjetja in s svojo podporo osramočujejo narod, kateremu na korist in slavo je osnovano. Kraljevsko glavno in stolno mesto Zagreb, kupilo je 200, kraljevsko slobodno mesto Sisek pa 100 sreček naše loterije. Poleg teh dveh velikih občin tekmovale so pa tudi druge hrvatske občine, da s kupovanjem sreček pokažejo nam, kako živahno je mej njimi ukoreninjena ideja slovanske vzajemnosti in kako živo jim je na srci prosvetni napredek našega naroda. To, kar o občinah, moram reči tudi o posameznikih; povsod po trojednej kraljevini opažala se je ljubezen do našega naroda, ljubezen, podobna onej rodnega brata. In srčna hvala bodi zato bratom našim onkraj Sotle in Kolpe. — Isto tako veliko zanimanje za našo narodno loterijo nahajali smo tudi v češkem narodu. Mnogoštevilne občine — mestne in selske — in na čelu jim zlata Praga, kupovale so naše srečke. Zabavna društva so jih razpečevala mej svoje člane o vsakej ugodnej priliki in ni je skoraj „založne", katera bi ne bila za našo slovensko stvar žrtvovala vsaj nekaj, bodi si da je kupila sreček, bodi si, da je „Narodnomu domu" darovala kak znesek. In jednako zanimanje so za naše podjetje imeli tudi posamični češki rodoljubi. Mnogo je bilo takovih, ki so po dvakrat, trikrat poslane srečke razprodali in še prosili, naj se jim pošljejo. In vzpodbuje upravnemu odboru od nikoder ni došlo toliko, ko izmej češkega naroda. Mnogi, pošiljajoč s Češkega ali Moravskoga denar za prodane srečke, pozdravljal je upravnega odbora namen s tako toplimi navdušenimi besedami, da so bile iste upravnemu odboru obilo plačilo za njegov trud in njegovo odgovornost. Če se je kedaj, tedaj se gotovo nikdar ni sijajneje dokazalo, ko pri našej društvenej loteriji, da slovanska vzajemnost ni le gola fraza. Glede organizacije razprodaje sreček po češkem in MoravBkem pripomogel je odboru jako veliko znani češki rodoljub in prijatelj našega naroda g. Jan V. Lego v Pragi. Naj mu bode zato naj-iskrenejša hvala. — Isto velja tudi o banki „Sla-vijiu, katera je brezplačno razposlala za razprodajo naše srečke vsem svojim zastopnikom po Češkem, Moravskem in po Šleziji. — Na Slovenskem je našo loterijo podpiral najbolje mestni zbor Ljubljanski, kateri je kupil 300 sreček in društvu na korist daroval tudi vse na nje pripadle dobitke v skupnej vrednosti 38 gld. 50 kr. Naj mu bode zato izrečena najtoplejša zahvala. — Za razprodajo sreček storila je zopet največ velecenjena gospa Ana Murni kova. Njej in vsem drugim, — posamičnikom in društvom — ki so se trudili z razpečavanjem sreček, naj bode zavest, da so delovali za dobro stvar in vršili rodoljubno svojo dolžnost, nagrada za ves njihov trud; zahvala društva jim je gotova. Žrebanje, katero se je imelo izvršiti dne 31. decembra 1884, vršilo se je štiri dni zaporedoma; namreč dne 31. decembra 1884 in 2., 3. in 4. ja-nuvarja t. 1. Navzočna sta bila ves čas kot vladni komisar g. J. Pfefferer, c. kr. vladni tajnik, in kot odposlanec visokega c. kr. finančnega ravnateljstva g. J. Lubej, c. kr. nadkomisar. Zapisnik je pisal gosp. c. kr. beležnik Ivan Gogola. Vsem tem gospodom, ki so odboru bili pri žrebanji tudi dejansko v pomoč, naj bode izrečena zahvala. Račun o loteriji ni mogel še popolnoma skle-nen biti, ker je mnogo prodajalcev sreček in mnogo drugih domoljubov, ki so srečke zase pridržali, še na dolgu dotične zneske. Vsekakor pa vspeh ne bode tak, kakoršnega je odbor in menda ves slovenski narod pričakoval. Uzioke naznanil sem že prej. Tu podajam le pregled odborovega poslovanja v številkah. Sreček so je izdalo 100.000. Od teh se jih je od jukst odstriglo 70.000 ter razposlalo raznim društvom, korporacijam in posamičnim rodoljubom za prodajo. Srečke, ki so se upravnemu odboru vračale, odpošiljal je ta zopet drugim strankam. Na tak način prišlo je v promet 114.G32 sreček. Prodalo se pa vendar ni več ko . . 32.949 sreček, za katere pa ima upravni odbor tir- jati pri raznih strankah še . . 5.771 gld. in po takem ni prejel več ko . . . 27.17s gld. Iz doslej povedanega je razvidno, da je imel odbor z razpošiljanjem sreček in z uknjiževanjem ogromnega posla. Do konca leta 1884 narastle so njegove ekshibitne številke, katere se skoro vse tičejo le razpošiljanja sreček, na 11.124 položek. Razume se samo po sebi, da tacega obširnega posla ni mogel izvrševati sam, temveč, da je primoran bil najeti si več delalnih močij, katere je moral primerno odškodovati. To, potem davek od loterije in pa poštnina, za katero se je izdalo do 31. marca 2184 gld. 26 kr., prouzročilo je, da bode društvu od loterije ostalo dobička le kakih 15.000 gld. in v najugodnejšem slučaji, — ko bi se namreč iztirjnli vsi dolgovi za srečke, na kar pa niti misliti ni, 20.000 gld. Natančni račun o vspehu loterije podal bode upravni odbor v prihodnjem rednem občnem zboru. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. junija. Jutri volijo za državni zbor kmetske občine v Šleziji 3 poslance, mesta na Češkem 32 poslancev, trgovske zbornice na Spodnjem Avstrijskem 3, na zgornjem Avstrijskem 1 in v Bukovini 1 poslanca, veleposestvo na Tirolskem 5 poslancev. Poleg tega bode kranjska trgovinska zbornica oddala svoje glasove. — Na Tirolskem so v mestih izvoljeni razen že omenjenih dveh poslancev še konservativec Neu-ner in od italijanske narodne stranke Ciani in Ber-tolini. Voljeni so tedaj v tirolskih mestih 2 nemška liberalca, 1 konservativec in 2 laška narodnjaka, 3 so prejšnji, 2 pa nova poslanca. — Na Dunaji je včeraj bila udeležitev volitev jako živahna, agitacija bila je velikanska. V okraji Leopoldstadt prišlo je bilo do velikih izgredov, 80 do 40 osob je ranjenih, več jih je policija zaprla. Izid volitev na Dunaji pa še nam ni znan. ker skrutinij trajal je pozno v noč. O včerajšnjih volitvah v drugih krajih je tudi kaj malo že znanega. Na Spodnjem Avstrijskem so v mestih voljeni antisemit Fiegl, liberalca Richter in Stingl Iz dveh volilnih okrajev pa izid volitev še ni znan. O izidu volitev na Zgornjem Avstrijskem še nemarno nobenih točnih poročil. Kolikor je do sedaj znano, stoje' šanse za poljedeljskega ministra v \Velškem okraji jako neugodno. V Češkem Brodu propal je dosedanji poslanec Mladočeh Tilšer, voljen je Staročeh Veselv. Nadalje sta voljena včeraj ua Češkem nemška liberalca ltoser in Steiner. Iz Praha« tiškega volilnega okraja se je včeraj poročalo, da je mnogo upanja, da zmaga Herbst. Izid volitve pa še ni znan iz vseh krajev. Ravno tako še tudi ne vemo, kako so volitve v drugih okrajih na Ceskeni izpale. Solnogradska mesta so volila liberalca Weg-scheiiler-a. Propal je Aleksander Bach, katerega je toli priporočal Lienbacher. Voiaiije države. Kakor nek perzijski list javlja, se pogaja KiiNija z Bokharo, da bi jej poslednja prodala ozemlje Korki. Rusija bi potem to ozemlje zjedinila z Mervsko zelenico. Posredovanja bolgarskega kneza pri turškej i vladi zaradi imenovanja bolgarskih škofov za Ma-I kedonijo še dozdaj neso imela nobenega vspeba. j Ministri so se že zaradi tega večkrat posvetovali, t pa se neso mogli sporazumeti. — Turčija je sklenila, da zasede Suakim, ako Anglija dovoli, da so stroški turške ekspedicije poplačajo iz 9 milijonnega egiptovskega posojila in se zaveže hitro odpoklicati vse svoje čete iz Egipta. Pogreb IVaiicoMkega pesnika Victora Huga bil je jako veličasten. Udeležitev bila je velikanska. Govorili so predsednik senata Lerover predsednik zbornice Floquet, minister nauka Goblet, akademik Augier in še dva druga govornika Udeležili so se pogreba predsednik republike z diplomatskim koroni, ministri, velikim kancelarjem častne legije, poveljniki vojskinih vojev, vojaškimi poveljniki v Parizu in s predsednikoma in podpredsedniki senata in zbornice, senatorji in poslanci, državni sovet, najvišja državna oblastva, akademija, Spinski prefekt, Pariški mestni odborniki in uradniki, sodišča, odvetniki in beležniki, 140 zastopstev raznih občin, mislil sem se patrijarha sredi svojih otrok. Odkar sem se postaral, dopadalo mi nič ni bolj nego gledati krog sebe te mlade ljudi, sveže kot novorojeni dan, smehljajoče kot upanje. Škoda! da jim človek ne more trnja na njih potu odpraviti! Škoda! da jim človek ne more izročiti one iskušnje, katero nam življenje tako drago daje in ki nam nič več ne služi! Moja žena ni zamudila nobene stvari. Če sam jaz pohčeril Dino, bil je Fox Jennvn varovanec; saj se je ženil! Tudi prostorek mu je bil pripravljen poleg svoje ljube. Z belim šopkom ustopil je brez najmanjše boječnosti ter je svojo zaročenko zmagonosno objel. Ko je srd preletavala šilasti obraz odvetnikov, zal ni bil; a negujoč in zaljubljen bil je res strahovit; imenoval bi ga skoro zaljubljeno kačo. A Dina ni bila tega mnenja. Zaman seni jaz jej pripovedoval najljubeznjiviše reči, oči vendtT ni obrnila od svojega soseda. Rahel je gotovo manj občudovala Jakoba, ko je v puščavi od vodnjaka OdSftliJ skalo, ua je Labanove ovce napajal. Ženskam je o najviši stopinji prirojen nagon o lastnini in mej vsemi lastninami je mož tista, ki jim je k srcu najbolj prirašeeua. A ko je Parižanka prava divja žena, ki za jedenkrat vjeto divjačino dosta ali pa celo nič ne mara, polasti se Amerikanka svojega moža z določnostjo in zavistjo hribovskega kmeta, ki se z zemljo oženi. Zemlja je njegovo dobro, zemlja je njegova vlast; nesrečnež je le tič v kletki; sužnik domač; a tič, katerega ljubkajo, sužnik kateremu že naprej vse želje izpolnijo. Amerikanci zunaj hiše toli zlorabijo svojo nezavisnost, da prišedši domov nemajo več lastne volje. Yankee se hvali in ponaša, da nikomur ne odjenja; v lastnej hiši pa je le mehek mož, ki posluša svojo ženo ter jej rad sluša; sladek in mehek je s slabotnimi, uporen in svojeglaven pa z močnimi. To ljudstvo je ravno narobe duha, ter ni-česa kot mi ne stori. Fox je hotel z Dino iti za ženitovanje nekaj nakupit, a Suzana se je temu uprla. Gospodine odvetnik, rekla je, jaz sem huda na vas; Dina je moja. Dobila sem jej za šest mesecev službo za učiteljico. Danes ravno jo ima nastopiti, in svojo besede ne sme prelomiti, črez nekaj časa mi bode mogoče nadomestiti jo ter jo vam prepustiti, a danes tega ne moreni. — Očka, pristavila je, zanašave se na vas, da naju bodete lji)e]jali. Drago dete, rekel sem, ti izpozabiš, da tudi jaz danes nastopim opravilo v bolnišnici pri Previdnosti ; že tako sem se zelo zakesnil. Ta tožba od včeraj. . . . To nič ne de, rekla je Suzana; idite le ne^ mudoma obiskat svoje mlade bolnike; naša učilnica je v Zavezni ulici, prav tik ulice Orehove: opolu-dne vas pričakujeve. Prišedši v bolnišnico vprašal sem po vodji; ta vodja bila je ženska, učiteljica Suzanina, glasovita gospa Hope, doktorica zdravilstva in učiteljica nauka o zdravji; tudi narobe svet ali nezmisel, ki se le v Zjedinjenih držah nahaja! Drugače pa je bila kaj častna poštama gospa, ki me je kot tovariša pozdravila ter nemudoma začela z menoj bolnike pregledavati. Bolnišnica je bila prav uzoren zavod; nikjer še nesem videl tako popolnem uravnane. Prostorne sobane z malim številom postelj daleč vsaksebi, brez stranskih zagrinjal, obilo zraka, prijetna svit-loba, mir, posebna snažnost in le sledu ne onega zagatnega in gnusnega duha, zaradi katerega se naše bolnišnice nam toli studijo in s katerim nas pogostoma celo otrovajo. Prvikrat sem tu našel zje-dinjene vse pogoje, katere zdravje in človečnost zahtevate. . dan t. m. poročita se g. Božidar pl. Kuk ulj e vie-Sakeinski z gospieo Klaro baronici Maroičič, hčerjo pokojnega. F. Z. M. Maroičića. V 6. dan t. m. pa se poroči v Pragi znani umeteljnik g. Fran On dr i ček s pevko gospieo Ano Hlavačekovo. — (Izpred upravnega sodišča) se nam piše z Dunaja 29. t. m.: Včeraj začel je zastopnik tožene občine Praške pred upravnim sodiščem v obravnavi govoriti v češkem jeziku, toda predsednik grof Belcredi govorniku prestriže besedo, češ, da je upravno sodišče v občem zboru postavilo nemški jezik za jezik obravnave. Včerajšnja obravnava tekla je potem po koritu nemščine, toda to je — jako puhel „praejudieium" puhlega zvrševanja naše jed-nakopravnosti!" — (Konfiskacij a.) Včerajšnjo številko „Slovenca" zaplenilo je tiskovno oblastvo, kakor se nam poroča, zaradi notice, „ hudodelstvo dvoboja". — („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v 6. številki naslednjo vsebino: Zvonovom. Pesem. Milan. — Misli na Boga. (Iz hrvaščine prosto preložil I. T.) — Pridne otroke Bog ljubi. Ivan T. — V hiši na kmetih. B—c. — Volk in lisica. Basen. — Roditelja in otroci. Ivan T. — Sin. Ksaverij. — Šivanka. (Spisal Fr. Hubad.) — Kristove solze. (Izvirna pripovedka.) Ksaverij. — Potoki tecite. Pesen. R. — Listje in cvetje. — „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — („Zadruge") izšla je 5. številka. Vsebina: Kako dolgo ostanejo uloge pri hranilnicah. — Opravilni izkaz slovenskih posojilnic in stanje leta 1884. Taka jako marljivo in poučno sestavljeni izkaz bodemo če le možno ponatisnili. — (Deželna izložba koroška) se otvori v 25. dan julija t. 1. Otvoril jo bodo njen pokrovitelj sam, nadvojvoda Karol Ludovik, rekši, da ga mika osobno se prepričati o napredku deželne obrt-nosti. — (Iz Postojinske jame.) Ker je že več vnanjih ljudi j izreklo željo, da naj bi se moglo vkup no za ustopnino 2 Va gld. v Postojinsko jamo v takem času, da bi se dalo potem še po dnevi potovati naprej, zato je odbor naredil, da se jama vsak dan ob desetih dopoludne, in ne več, kakor doslej ob štirih popoludne, električno razsvetli. Pri starem pa ostane to, da se more jamo ogledati v kateri uri koli bodi, po dnevi ali po noči za ustopnino, najmanj 1 gld., ki se ravna po tem, kakeršno razsvetljavo si kdo sam izvoli, ali svetilnice, sveče ali pa električno. — Pri tej priliki naj povemo, da je sedaj dobra pot narejena do Pivske jame in da jo kažejo posebni kazalci in rudeča oznamenila. Tako je pojasnjena tudi pot do Črne jame. — (Opomin.) O vojvodskem stolu na Gospe-svetskem polji na Koroškem se poroča, da je v jako slabem stanu, da mu je ograja, postavljena leta 1824, raztrgana in je torej staroslavni spomenik brez branila proti zlovoljnosti. Okrog njega ni nič počejeno. Nemški gospodje, ki v tej dobi vodijo deželne stvari, naj si torej nekoliko ogledajo po deželi in naj deželni zgodovini v prid ohranijo častiti spomenik, četudi baš on priča, da je koroška zemlja slovenska lastnina! — (Ponarejen petdesetak.) Redarsko ravnateljstvo na Dunaji izdalo je naslednji razglas: Ponarejen državen petdesetak prve izdaje se je prikazal v področji c kr. okrajnega sodišča v Tolminu in bil temu sodišču izročen. Ponarejen je bil tako, kakor dosihdob še nobeden. Deloma je s ploščo utisnen, deloma fotografovan na navadnem belem papirji. Spoznati ga je lahko, ker črke na njem neso take, kakor na izvorniku. Sprednja stran je prav dobro zadeta s fotografijo, tako da zelo slepi vso sliko. Vodno znamenje jej leži 13 milimetrov nižje, nego na pravih notah. Ponarejeni petdesetak nosi serijo „A a 2", ki je tudi fotogra-fovana. Fotografovan je tudi višnjev tisek pod besedami in kaže se mestu višnjev bledo-siv, kar ga posebno izdaje. Nadalje ga izdaje na sprednji strani tudi to-le: V glavni vrsti ,,Ftinfzig Gulden" se na pravih petdesetakih kažejo okrogi pri črkah na desno prav izraženi kot dvoje tankih črtic, a na ponarejenem se črtici stikata, tako da ju je videti kot jedno samo debelo črto. Na izvorniku se poteze jako ostro ločijo druga od druge tudi pri najtanšem risanji, to pa se ne more trditi o ponarejenem pet-desetaku, zlasti oblaki na desno od leva so zamazani, tako tudi črke v podpisu denarniškega ravnatelja in v malih pismenih, kiiso na nadzornem in kazenskem oddelku. Hrbet ponarejenega petde-setaka pa je jako slabo s ploščo natisnem Plošče so ali pretisnene ali pa napravljene po kakem foto-mehaničnem načinu". — (Trgovskim in obrtnim zbornicam) doposlal je trgovski naš minister glede avstrijske carinske novele to-le naročilo: „Ker se je razpustil državni zbor, ni mogla osnova zakona o pre-membah carinovnika z 25. dne maja 1882, predložena državnemu zboru 8. dne marca t. 1., biti rešena. Ta čas pa uporabljam v to, da častito trgovsko in obrtno zbornico vabim, naj mi najdalje do 1. dne septembra tega leta naznani svojo misel o prejšnji vladni predlogi, katero izvod je tukaj priložen. — (Kadetske šole.) Cesar je ukazal, da se za vzprejem v kadetske šole od prošnji kov zahteva več znanosti in da je plačevati vsakoletno šolnino. Nova določila veljajo že za začetek bodočega šolskega leta, ki je v 18. dan septembra. Različna pa so za kadetsko šolo, če je za pehoto, za konjico, za topničarstvo ali pijonirstvo. Največ treba je za vzprejem v geni-kadetsko šolo, namreč že za prvi tečaj zrelostnega spričevala iz velike realke. Prazna mesta, ki jih podeljuje državno vojnisko minister-stvo, obsegajo šolnino po 12, 60 in 120 gld. a. v. na leto. Oproščen od šolnino ne more biti nijeden. Za obiskovalce konjiške kadetske šole se zahteva še 200 gld. ekvitacije. — (Odpravništvo pošte vBorovnici) je podeljeno gospodičini Lisec, dosedanji poštni odpravnici v Logatci. — (Brata ubil) je na Jesenicah na Gorenjskem prvi tamošnji občinski svetovalec. Uboj se je že naznanil tukajšnji deželni sodniji. — (Za notranjo opravo 6 i t a 1 n i s k i h dvoran v „Narodnem domu" Novomeškem) nabralo se je v puščici gospe R. Brunnerjeve tečajem meseca maja 18 gld. Vsem darovateljem se toplo zahvaljuje in nadalje priporoča odbor. — (Popravek.) V zadnji izkaz daril za „Narodni dom" minila seje ne po naši krivdi jako neljuba pomota, da se jo krstno ime nekega gospoda popačilo. Čitati treba: „Iz pušice pri Venclu Peverji v Škofjiloki 2 gld. 75 kr* Telegrami „Slovenskomu Narodu": Maribor. Sijajna zmaga! V Konjicah Goedl 46, Schmiderer 6. V Slovenjem Gradci Goedl 42, Schmiderer 24. Maribor 107 proti 83. Vkupe Goedl 195 proti 113, torej 82 glasov večine. Črnomelj 1. junija. Margheri uložil tožbo zoper župana Šušteršiča zaradi hudodelstva obrekovanja. Dunaj 2. junija. V prvem okraji oddanih 3900 glasov. Izvoljen Herbst s 3640, Kopp s 3557, Weitlof s 3489, Jaques s 3153 glasovi. London 2. junija. „Daily Newsu pišejo, da sta se Anglija in Rusija sporazumeli, da povabita danskega kralja, da bi razsojeval o aferi Penšdeh, ko sta se poprej zagotovili, da kralj to nalogo prevzame. Dunaj, 1. junija. Izid današnjih, dosedaj znanih volitev v mestih: Notranje mesto na Dunaji še neznano; v predmestjih; Suess, Sommaruga, Mat-scheko, Lueger, Patai, Kreuzig, Kronavvetter, Wra-betz. Mestni okraji spodnjeavstrijski volili liberalno, samo okraj Badenski je volil protisemita profesorja Fiegla proti Lustikandlu. Protisemitje so voljeni štirje. Mesta solnogradska volila Keila in \Vegschei-der-a, Bach je podlegel. Okraj Stever je volil Wickhoffa z 995 glasovi proti Pinu, ki je dobil 941 glasov. Okraj Wels volil (Jrossa z 1131 glasi proti Falkenhavmu z 1110 glasi. V Freistadtu je zopet voljen Sraun, v Radavci voljen Tomaščuk, v Trstu zopet voljen Burgstaller. tlačne vesti. * (Tatvina na pošti.) ŠorS, uradnik pri poštnem ravnateljstvu v Českej, izneveril je m.nole dni državnih denarjev in poštnih ulog nad 8000 gld. ter jo pobrisal v Ameriko. Poštno ravnateljstvo naprosilo je tujo velevlast, da ubežnega uradnika prime in izroči avstrijskej pravici. * (Poštni izneveritelj Emil Maar), o katerega izneverjenji smo svoje dni poročali, bil je, kakor se 27. t. m. poroča iz Budimpešte, obsojen na pet let v ječo. * (Nadučitolj v ječi.) Nadučitelj Ernst iz Eckartsau-a bil je 27. t. m. pred porotnim sodiščem v Korneuburgu zaradi nenravnih činov obsojen v 8 letno teško ječo. Odprti listeHs- 0 povodu moje izvolitve za državnega poslanca mi je došlo od vseh stranij, od blizu in daleč, od osobnih prijateljev in znancev, pa tudi od mnogih mi osobno neznanih gospodov in družb, da, celo od nekojih nasprotnikov o dovršenoj volilnej borbi — toliko častitek in srčnih voščil, da so mi ti dokazi istinskoga sočutja in prijateljstva zares globoko v srce segli. — Teško bi mi bilo se vsacemu posebe zahvaliti; zato naj mi bo dovoljeno, da storim to z ovimi vrsticami, in da s prisrčno zahvalo vsem če-stilcem in osobito ožjim rojakom z Notranjskega združim željo in prošnjo, naj mi ostane prijateljstvo in blago spominjanje Vaše tudi za naprej v jednaki meri ohranjeno. V Ljubljani, dne 31. maja 1885. TalcoTo X3Zren, c. kr. deielno Bodnijo svetnik« prinaša v 11. štev. sledečo vsebino: Anton Martin Slomšek, poknežen vladika in rodoljub. - - Marjetice. L—IV. Pesni. Zložil Josip Kržišnik. — Janez Solnce. Zgodovinski roman. Spisal Ivan Tavčar. (Dalje.) — Iz sazavskih letopisov. Zgodovinski roman. Češki spisal Vaclav Beneš Tfebizsky, poslovenil r. (Dalje.) — K petindvajsetletnici slovenske pesmi. Spisal Andrej Fekonja. — K poglavju: Narodno jedinstvo. (Z ozirom na književnost našo.) — O prirejevanji dosedanje naše literature za ponatis. Spisal France Podgornik. (Konec.) — Volitev po dolenjskih mestih. II. — K odnošajem na Hrvatskem. Iz peresa hrvatskega pisatelja. (Dalje.) — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. •■- Razne novice. Vznemirjajoča bolezen, za katero toleliajo mnogobrojni ljudje. Bolezen se začenja z neznatnim toženjem v želodci, pa se razširi po vsem životu, alfo se zanemari, loti se obisti, jeter in prsnih slinavk, celo dežne sistome, tako da zadeti le žalostno životari, dokler ga smrt ne odreši trpljenja. Bolezen se pogostem zamenja z druzimi boleznimi, ako si bode pa bralec stavil sledeča vprašanja, bode lahko takoj spoznal, Č6 boleha za tako boleznijo: Ali čutim po jedi težave, bolečine in teško sapo? Ali me obhaja neka omotica, težeče čuvstvo, katero spremlja zaspanost? Ali so oči rumenkaste? Ali se nabira zj u -traj na nebesu in na zobeh debel, masten slez, kateri je v zvezi s slabim okusom v ustih? Ali je jezik bel ? Ali je desna stran napeta, kakor bi jetra otekala? Ali se mi zapira? Ali se mi vrti v glavi, kadar vstanem V Ali je odločba obisti redka in temne barve in če se na dnu vsede gošča, ako nekaj časa stoji? Ali vre jed v želodci kmalu, ko se je zaužila, in nastaja napihovanje in pogosto vzdigovanje? Ali srce pogostem hudo tolče? Ti različni simptomi se morda h kratu ne prikažejo, bolnik pa na njih zaporedoma boleha, kolikor bolj da napreduje strašna bolezen. Ako je bolezen že stara, nastopi suh kašelj, kateremu sledi kašelj z izmečki, Ako je bolezen že dalječ napredovala, zadobi koža umazano, rujavo barvo, noge in roke pa pokriva mrzel, masten pot. Ko že obisti in jetra huje bolehajo, začn6 se revmatične bolečine, pri katerih navadno zdravljenje ni£ ne pomaga. Ta bolezen navstane iz neprebav-Ijivosti ali dvspepsije, katera se lahko odpravi, ako se vzame malo dozo pripravnega zdravila. Zato je velevažno, da se ta bolezen koj z začetka prav zdravi, kajti tedaj zadostuje malo zdravila; ako se je pa že bolezen bolj ukorenintla, mora se pravo zdravilo tako dolgo rabiti, da se poslednji sledovi bolezni odpravijo, slast do jedij povrne in prebavljivi organi popolnem ozdrave. Najgotovejše in najboljše sredstvo proti tej bolezni je gotovo „Shiiker-ekstrakt", rastlinski preparat, ki se dobiva pri vseh spodaj podpisanih lekarjih. Ta ekstrakt prime bolezen pri korenini ter je radikalno odpravi. (144—5) Osobe, kojim se zapira, trebajo „SeigeI-ovih omehčilnih pil" (Abtuhr-Pillen) v zvezi s „Shilker-ekstraktom". Seigel-ove omehcilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin. Cena 1 stek'enici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-OYim omehčalnim pilam" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" A. J. WHITE, Limited, 21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec: Ji\| / II l It V i. lekar „Pri zlatem levu", Kremsier, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: LJubljana: J. pl. Trnkoczv. Idrija: Warto. Metlika: F. VVacha. Radovljica: A. Roblek. Novomesto: D. Kizzoli. Kamnik: Mbčnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr, Kumpf. Breze: Aichinger. Herinngori J. Weth. Trbiž: J. Siegel. Wolfsber£: J. Hut^. Gradec: F. Ks. Gschillav »pri sv. Aniu. Maribor: VV. Kbnig J. Noss. Celje: Kupfer-schmitt, Mareck. Bruck na M.: Langer. Gleichen-ber;:: Dr. Fiirst. Konjice: Pospišil. Kindberg: Pez-ledrer. Leibnitz: Itussheim. Ljubno: J. Pferschv. Ptuj: Behrbalk, Eliasch. Rottennianu: F. Illingov naslednik. Stainz: V. Timouschek. Weitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionovie. SuSak pri Reki: Wertheimstein. Spljet: Tocigl. Zader: N. Andrović in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji. Tujci: 1. junija. Pri Nlonn: Gaurig iz Budimpešte. — Glassar iz TrHta. — Maver z Dunaja. — Ripšl, Nendl iz Vidma. — Hinelak iz Gorice. Pri ffafičli Schwarz z Dunaja. — Freurid iz Prage. — Lo"wy, Misslap, Akman z Dunaja. Pri avstrl jgkeui 4-«'Hiii'ji: A i i j: t r i i r iz Bistrice. — Wolf iz Reke. ^feteorelogiiŠnb poročilo. Umrli so v Ljubljani: 26. maja: Marka Bai.elj, učitelj, 26 let, Cojzova cesta Št. 2, za plučno in črevesno tuberkulozo. 27. m.ja: Janez Breskvar, hitJni posestnik, 70 let, Ko-lezijske uliro št. 24. — Josip Mulhar, črevliar, 30 let, Sv. Florijana ulice št. 3f>, za jetiko. — Andrej Šegec, črevljar, 42 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko. 28. maja: Emil Juvan, črkostavec, 26 let, GradaSke ulice št. H, za jetiko. 31. maja: Janez Lohkar, pek, 18 let, Križeniški tr^ št. 5, za jetiko. — Rudolf Gerdina, kurjačeva hči, 11 mcs., Sv. Martina cesta St. 7, za vnetjem pluč. 1. junija: Edvard Detter, c. kr. poročnik v rezervi, 21 let, Stari trg št. 3, za vnetico možgansko kožice. V deželnej bolnici: 26. maja: Janez Indihar, gostač, 76 let, za starostjo. 27. maja: Fran Trojaušek, rudar, 33 let, za jetiko. V vojalkej bolnici: 28. maja: Josip Mutijevič, o, kr. nadporočnik, 27 lot> za črevesno tuberkulozo in plućnim edemom. Gat opazovanja Stanje baronietra v oam. Temperatura Vetrovi Nebb Mo-kriua v mm. 1 1 «7 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73700 «n. 735 40«™. 737 16«». 15 6» c: 17 3° C 12 61C si. sev. si. vzh. si. vzh. dež. obl. obl. 18-30«». dežja. 1 Srednja temperatura 15*2*, za 19° pod noruialom. 3D-o.ila,jfel^a "borza dne" 2. junija 1.1. (Izvirno telegraficno poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 45 kr. Srebrna renta.......... 83 „ — „ Zlata renta........... 108 „ 15 „ 5°/u marčna renta . ,....... 98 , 50 „ Akcije narodne banke....... 858 , — „ Kreditne akcije......... 289 „ 90 London..... ..... 124 , 10 Srebro........... — „ — „ Napol. ..... 9 „ 88'/, „ C kr cekini . ...... .5 „ 85 B Nemške marke....... 60 , 86 , 4% državne srećke iz I 18o4 250 gld 126 „ — Državne srečke iz 1 1861 100 gld 167 , 50 „ 1 t avstr zlata renta, davka prosta. . 108 „ 30 „ Odrska zlata renta 4«/, . . 9* , 30 „ , papirna raijti 5°/, . .. . . 92 „ 85 f 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ — , Dunava reg srečke 5-7, < 100 gld 114 , 50 Zemlj obč avstr 47t4/, zlati zast. listi 123 „ 75 n Prior oblig Elizabetine /.apad železnice 113 „ — T Tr or ,oblig, Ferdinandove aev. železnice Knditne srečke.....100 gld Kudolfbve srečle..... 10 . Akcije anglo-jivgtr. banke . l 120 . Trammway-druit vel j 170 gld a, v.. . 105 174 18 100 212 gld. 50 . 50 ■ M , 50 50 kr. se odda Podutikom v nekdaj Pauer-ovej vili, in sicer 3 sobe, kuhinja in klet pod Jako ugodnimi pogoj}. — Na-tanjčneje »e izvč pri Mariji Vodnik* Podutik poleg Ljubljane h. h t. 25. (331—1) VIZiTNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" t Izubijani. Deželna Rogaška slatina. Tempeljski in Styria-vrelec. Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom njezina prijetna hladilna pijača. (12:__7) Dobiva se pri g. Ntih. Ka*tner-ji, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-U, J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schuss-nigg-u & Weber-ji, Josipu Terdini v I'juh/Jani. ...ili A. 5000001 rtiarlr kot največji dobitek v najsre^ne-j«'ui slučaji ponuja velika od Haui-burške div.ht o zajauiceua denitrna loterija. Specijelno pa: 1 prem. a mark iJUOUUU 1 dobit, a mark 200000 2 dobit, a mark 100000 1 dobit, k mark 90000 1 dobit, a mark 80000 2 dobit, a mark 70000 1 dobit, a mark 60000 2 dobit, a mark 50000 1 dobit, a mark 30000 5 dobit, a mark 20000 3 dobit, a mark 15000 26 dobit, a mark 10000 56 dobit, a mark 5000 106 dobit, a mark 3000 253 dobit, a mark 2000 512 dobit. 4"mark 1000 818 dobit, k mark 5 00 31720 dobit, a mark 145 16990 dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Teh 50.50» dobitkov ne v petih mevecih in sicer y sedmih razredih gotovo izžreba. Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima lOO.OOO Nrečk, oil katerih se bode 50.500 srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih ntzredih sukcesivno izžrebalo*, | za žrebanje doloi-eni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. | Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, \ kakor tudi zaradi najverje mogoie garancije za izplačanje dobit* kov. je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. Posebna prednost ti' denarne loterije je, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.0011 mark, poraste v drugem ra/redu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelnu na "»nu 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne. Častiti naročevalci se prosijo varočitvi pridojati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali postnih markah Tudi so denar lahko pošlje po postnfj nakaznici, na željo se nnročitve i/.vršč tudi proti poštnemu povzetja. Za žrebanje prvega razreda, ki bode 10. junija, velja 1 cela originalnu urečka av. v. gld. 3.50. 1 polovicu origiiiulnc siTekc av. v. gld. 1.75. 1 < Hrlili;« originuliic .srećke av. v. gld.—.90. Vsak dobi originalno srečko z državpjm grbom v roke iu ob jednem uradni nacrt žrebanju, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, ulego različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženeq .uradno, z utisneuim državnim grbom, listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju, no ugajal nacrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo so madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče Uitro,'Vsekako pa pred (Ii8ti—8) 10. junijem 1885 dopoalati direktno ua podpisaui glavni loterijski bureau. D^P' Žrrlmnjc prvegu razredu je iiriuliio -loecno na 10. dan junija i. 1. jMgj VALENTIN & 00, HAMBURG, Kiinigstrasse 36—38, HAMBURG. Vsak i u, a pri nas to predno.>t, da dobi originalne srečke neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne le v najkrajšem času po srečkauji, ne da bi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z ni k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 1C