TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTIL1NDUS KRANJ
Leto XX	Marec 1979	Št. 2
Poslovno poročilo za leto 1
Ko po zaključku leta razčlenjujemo, primerjamo in ocenjujemo naše proizvodne in poslovne rezultate, lahko v grobem ugotavljamo naslednje značilnosti: gospodarski stres iz leta 1976 je bil razmeroma dosti uspešno in hitro premagan, proizvodnja in prodaja sta ob zmanjšanem številu zaposlenih obdržali oziroma celo presegli povprečno raven predhodnih petih let in se obenem še več preusmerjali v tržnim zahtevam znatno bolj prilagojene zvrsti in tokove, notranje gospodarjenje je pokazalo postopen napredek ter težnjo po večji izdelanosti in solidnosti in končno je bil ustvarjen ugodnejši letni finančni rezultat od predhodnega, čeprav sta bili višina in delitev dohodka pogojeni z znatno povečanim pritiskom občih bremenitev in tržnih razmer. Morda bi se smelo to leto oceniti kot prehodno etapo k boljši in trajnejši vrednosti našega skupnega dela.
Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil ustvarjen v višini 103,5 %. V okviru tega je znašala proizvodnja preje 97,4 % in proizvodnja tkanin 105,3 %. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo proizvedeno 200 ton ali slabih 6 % manj preje in preko 460 tisoč metrov ali skoraj 2 % več gotovih tkanin. Dočim je tehnična kakovost izdelkov nekaj opešala v odnosu na preteklo leto, pa je ostala delovno proizvodna storilnost v povprečju delovne organizacije nekako na isti ravni. V okviru tega je na podlagi že utrjenih kazalcev: predilnica znižala delovno storilnost za dobre 3 % in povečala učinkovitost strojnega dela za blizu 1 %, tkalnica v bistvu ohranila svoje dosežke in ple-menitilnica izboljšala delovno storilnost za preko 3 %. Znižanje proizvodnega obsega preje gre deloma na račun zmanjšanja števila vreten in deloma na račun perečih vprašanj okoli zaposlovanja.
Zaposlenost se je napram predhodnemu letu v povprečju znižala za 1,4% ali 32 ljudi. Prihodi in odhodi sodelavcev se po obsegu bistveno niso spremenili, po načinu pa so v glavnem ostali na približnih razmerjih. Osebni dohodki delavcev so znašali 4.820 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delovnem času in so bili za 25 % višji kot v letu 1977. Izplačana sredstva za
osebne dohodke v povprečju na ravni delovne organizacije so bila v okviru s sporazumom dogovorjenih norm.
Investicijska dejavnost v letu 1978 ni imela širšega pomena in obsega. Gospodarsko investiranje s skupaj vloženimi blizu 3 milij. dinarji je bilo prehodno omejeno le na montažna dela in dokončno usposobitev za obratovanje drugega dela prejšnje leto iz uvoza nabavljene strojne opreme za plemenitilnico, nakup tovornega avtomobila ter nabavo nekaj obratnega in poslovnega inventarja predvsem v obliki prepotrebne zamenjave in modernizacije birotehnične opreme. Proti koncu leta se je pristopilo tudi k tehničnim predpripravam za širše investiranje v obnovo in modernizacijo energetskih naprav in drugega dela strojnega parka v plemenitilnici. Med letom so se tudi izvajala nekaj obsežnejša investicijsko vzdrževalna dela zlasti na urejanju pre-dilniškega strojnega parka in kotlarniških naprav. Na področju družbenega standarda je bila prvenstvena skrb posvečena pridobivanju novih stanovanj za naše sodelavce v obliki bodisi neposrednih nakupov bodisi dajanja kreditov ter urejanju in modernizaciji prostorov družbene prehrane.
Potek prodaje na domačem trgu je'mogoče oceniti tako po
vsebinski strani kot po količinskem obsegu za precej uspešnejšega od onega v predhodnih letih. Vzrok za to je deloma v lastni močno povečani dejavnosti na področju tržnega prilagajanja, sodelovanja z nadaljnjimi tokovi predelave ter razvijanja in preusmerjanja proizvodnje in prodaje na tržno zanimivejši in donosnejši izbor tkanin, in deloma v splošnih popravkih prej že leta zadržanih prodajnih cen tekstilnim izdelkom. Pretok blaga v izvoz je bil manj uspešen in je zaostal približno za petino pod ravnijo v preteklih letih. Kljub vsem naporom ni potekal v zaželenem obsegu, ker se je zunanji trg med letom po-jačano zapiral. To ugotovitev potrjujejo tudi izvozni dosežki bombažne industrije na splošno v jugoslovanskem merilu.
Oskrbovanje z osnovnimi in drugimi materiali je potekalo dokaj v redu, seveda če izvzamemo tisto začetno preko enomesečno omrtvičenje uvoznih nabav zaradi splošnih administrativnih sprememb deviznega polovanja. Da ni prišlo takrat do kakih večjih zadreg in zastojev v proizvodnji gre pripisati predvsem preventivno povečanim nabavam zlasti barv in kemikalij proti koncu prejšnjega leta.
Stanje in gibanje zalog v delovni organizaciji je kazalo približno takšnole sliko:, na-
978
bavne zaloge surovin in materiala so ostale na več ali manj standardni višini s tem, da je bilo opazno prehodno znižanje zalog vlaken in zvišanje zalog barv in kemikalij. Zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov pa so med letom kazale težnjo nadaljnjega zniževanja, a so kljub temu ob koncu leta še vedno ostale sorazmerno visoke.
Splošni gospodarski in likvidnostni kazalci poslovanja so v tem letu ponovno pokazali ugodnejšo sliko od predhodnega leta in tako potrdili, da se delovna organizacija postopoma premika k solidnej-šemu in trdnejšemu gospodarjenju. Tako so bili na osnovi ustvarjenega dohodka po fakturirani prodaji izboljšani: poslovna in družbena rentabilnost za dobro šestino, ekonomičnost poslovanja za dobro sedmino, gospodarska storilnost za dobro četrtino in družbeni proizvod skoraj za tretjino. Nadalje se je popravilo tudi obračanje obratnih sredstev za dvanajstino in stopnja osnovne finančne likvidnosti celo za približno dve tretjini. Slednja pa ostaja še naprej na nizki stopnji in je na splošno pri tekstilni industriji potrebna odgovarjajoče sistemske sanacije.
Ustvarjeni finančni rezultat in njegova delitev sta v letu
(Nadaljevanje na 2. strani)
V današnji številki je objavljen razpis za počitniške domove. Več o tem berite na str. 3
Poslovno poročilo
(Nadaljevanje s 1. strani)
1978 dosti ugodnejša od onih v prejšnjem letu. Ob tem najbrž ni pretiran in presmel primeren optimizem za izglede na boljše in trajnejše vrednosti našega lastnega gospodarjenja v bodoče. Vse kaže na to, da bo treba zlasti v dodelavni proizvodnji in prodaji še naprej vztrajno in pojačano delovati in nadaljevati že započeto delo na področju tržne discipline, usklajenosti, hitrosti in prožnosti.
V tem letu je torej celotni prihodek pokril poleg skoraj za petino višjih skupnih materialnih stroškov in za dobro osmino večjih prispevkov in obveznosti iz dohodka kot v prejšnjem letu še za četrtino povečane osebne dohodke na povprečno zaposlenega ter končno tudi preko 53 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka za kritje stanovanjskih prispevkov (11,7 mili j. din) in za oblikovanje skladov (41,5 milij. din). V okviru skupnega finančnega rezultata so tudi vse temeljne organizacije zaključile vsaka zase svoje poslovanje s pozitivnim obračunom.
K ugodnejšemu gospodarsko finančnemu dosežku delovne organizacije v tem letu so poleg ostalega zlasti pripomogli naslednji dejavniki: razvijanje in preusmerjanje proizvodno dodelavnih in prodajnih tokov na tržno bolj kakovosten in namemben s tem pa tudi bolj prodajen in donosen izbor izdelkov, zadovoljiv količinski obseg prodajnega prometa, splošni popravek več let zadržanih prodajnih cen tekstilnim izdelkom, znatno gospodarnejša uporaba osnovnih proizvodnih materialov zlasti vlaken in barvil ter seveda kot podlaga vsemu nekoliko širše investiranje v zamenjavo in modernizacijo strojnega parka v predhodnih štirih letih.
Ob tem se vse bolj jasno kaže prizadetost delovne organizacije v njenem naravnem gospodarskem razvoju v okviru enostavne reprodukcije, ko je tam okrog sedemdesetih let bila z izpadom kreditne pomoči postavljena investicijsko popolnoma vstran in so se sredstva usmerjala v okolišu pretežno le v takozvana propul-zivna podjetja. V tistih gospodarsko prelomnih in kriznih časih — zlasti prehoda na tržno gospodarstvo pri industriji za široko potrošnjo — pa so bile namreč drugje vse večje tekstilne delovne organizacije deležne dosti široke investicijske, sanacijske in druge pomoči.
Ko po zaključku leta obravnavamo svoje ustvarjene dosežke se velja dotakniti še nekaterih domačih in splošnih
pogojev in okolnosti, ki so že ali pa še naj bi v bližnji prihodnosti spremljale naše delo in gospodarjenje.
Iz podatkov zadnjih treh let izhaja, da naša delovna organizacija po produktivnosti, ki je izražena z ustvarjenim dohodkom na delavca, sicer še zaostaja za tovrstnimi povprečnimi dosežki v slovenski tekstilni industriji in bomčaž-ni skupini, vendar pa je njena rast znatno hitrejša od povprečja. Upravičeno je računati, da se bo započeti napredek nadaljeval in da bo s skupnimi napori, zlasti na področju prilagajanja, boljše kakovosti izdelkov, spoštovanja izdobav-nih rokov, večanja storilnosti in doslednega varčevanja, povprečje kmalu preseženo.
Po primerjanih podatkih za devet mesecev tega leta sledi torej, da je naša delovna organizacija zaostala glede dohodka na delavca za 11 % pod povprečjem slovenske bombažne skupine toda ob istočasnem zaostanku vrednosti osnovnih sredstev za 18 %. To pa pomeni dvoje:	pove, da je naša
delovna organizacija glede rentabilnosti poslovanja na uporabljena osnovna sredstva nad povprečjem slovenske bombažne skupine, in potrjuje prednje navedbe o prizadetosti delovne organizacije v njenem naravnem gospodarskem razvoju zaradi izpada investicijske pomoči v preteklosti.
Jugoslovanska tekstilna industrija se že dalj časa zaradi dovolj poznanih vzrokov nahaja v težavnem gospodarskem položaju. 0 tem je spomladi dvakrat razpravljal Zvezni izvršni svet in priporočil republikam in občinam, da v svojem okviru z gospodarsko pomočjo in tudi delno razbremenitvijo dajatev olajšajo in izboljšajo tekstilnim delovnim organizacijam pogoje za delo ter pridobivanje dohodka in osebnih dohodkov in jim v tem pripomorejo do večje izenačitve z drugimi. Takoj zatem so nekatere republike in njihove občine pristopile k pripravi in uveljavitvi svojih stvarnih ukrepov. Tudi v naši republiki so se čez poletje vršile v tej smeri širše in poglobljene razprave v okviru Gospodarske zbornice in sindikatov. Nekatera mišljenja in stališča okoli slovenske tekstilne industrije so bila podana na proslavi petdesetletnega jubileja naše delovne organizacije in nekaj kasneje na proslavi stopetde-setletnice slovenske tekstilne industrije v Ajdovščini, kjer je bila med drugim podana zelo zanimiva in značilna misel: slovenska tekstilna industrija ne zahteva, da bi ji družba dajala več kot drugim, pač pa za-
hteva in pričakuje, da ji družba ne bi jemala več kot drugim. No, po prejetih informacijah in objavah v dnevnem časopisju v zadnjem času je moč razbrati, da se je jugoslovanska tekstilna industrija na splošno ob koncu leta še vedno nahajala v nezavidljivem položaju. Dodati gre še, da je bilo zadnje čase v okviru splošnega združenja tekstilne industrije pri Zvezni gospodarski zbornici vloženo precej truda, da bi se dosedanji često preobsežni in po izboru enostranski uvoz tekstila obvladal in spravil v okvire obsega postavljene zunanjetrgovinske bilance in gospodarsko smotrnejšega izbora.
Zadnje čase se v naši delovni organizaciji ponekod pojavlja mišljenje »da smo zdaj dobri«. To je seveda popolnoma zmotno in hudo zavarljivo. Vzdržna je samo trditev, da smo pokazali določen napredek in da smo boljši kot smo bili v preteklem letu, pa da se bo treba v prihodnjem letu še precej potruditi in vse postoriti za ponovni premik na bolje. Sleherni sodelavec lahko v svojih okvirih z bolj kakovostnim, smotrnim in solidarnim delom pripomore k nadaljnjemu napredku in boljšim skupnim gospodarskim dosežkom kolektiva, to pa praviloma pomeni med drugim tudi zasluženo dobiti težjo kuverto.
Gorenjsko delavsko
slavje »Prvomajski tabor« v Bohinju
Delovni ljudje Gorenjske bomo letos slavili praznik dela 1. maj v Bohinjski Bistrici na skupnem srečanju PRVOMAJSKI TABOR. Ta največja slavnostna manifestacija v zadnjih letih na Gorenjskem, ki jo pripravljajo sindikalne organizacije vseh gorenjskih občin, bo združena z osrednjo slovensko proslavo 40-letnice konstituantne seje CK KPJ in 60-letnice ustanovnega kongresa KPJ, ko bo v Bohinjski Bistrici tudi svečana seja CK ZKJ pod vodstvom tov. TITA.
Ob tej priložnosti bodo odprli MUZEJ TOMAŽA GODCA v hiši, kjer je bila 1939. leta konstituantna seja CK KPJ in izročili namenu veličasten objekt DOM JOŽA AŽMANA.
Pripravljalni odbor MS ZSS za Gorenjsko za organizacijo PRVOMAJSKEGA TABORA v Bohinju bo s svojimi odbori za posamezne naloge v zvezi s pripravami in izvedbo te osrednje
1.	majske prireditve poskrbel, da se bodo udeleženci in gostje počutili čim bolj prijetno. Izdelan je že celotni program prometa, preskrbe, kulturnih nastopov, zabave in drugih spremljajočih dejavnosti za brezhiben potek in organizacijo srečanja.
O vsem tem so že seznanjene sindikalne in druge družbenopolitične organizacije v gorenjskih občinah. Podrobnosti, ki bodo zanimale širšo slovensko javnost, pa bodo objavila tudi vsa osrednja slovenska in gorenjska sredstva jav-
nega obveščanja v drugi polovici aprila.
Glede na to, da pričakujejo na PRVOMAJSKEM TABORU nad 10 tisoč udeležencev, bodo na praznični dan sindikalne organizacije organizirale prevoze v Boh. Bistrico s posebnimi vlaki in avtobusi, s čimer naj bi se razbremenil cestni promet z osebnimi vozili.
Jubilejne slovesnosti se bodo pričele že ob 9. uri dopoldne s svečano otvoritvijo muzeja Tomaža Godca, sledila pa bo svečana seja CK ZKJ in otvoritev Doma Joža Ažmana, katerih se bodo udeležili najvišji jugoslovanski družbenopolitični voditelji. Udeleženci PRVOMAJSKEGA TABORA bodo lahko posredno spremljali potek teh slovesnosti na prireditvenem prostoru pri gostišču DANICA ob Savi Bohinjki, kjer bodo razmeščeni	televizijski
sprejemniki.
Organizatorji so poskrbeli tudi za zadostno število stojnic za okrepčilo, prodajo značk in razglednic.
Pozivamo vse člane našega delovnega kolektiva, da se v čim večjem številu udeleže tega velikega srečanja, ki bo potekalo v znamenju najpomembnejših jubilejev ZKJ, naše revolucije in	narodnoosvobodilne
borbe.
PRVOMAJSKI TABOR bo potrditev naše vzajemnosti, tovarištva ter radosti ob mednarodnem prazniku dela.
Praznične prireditve in srečanje PRVOMAJSKI TABOR bodo ob vsakem vremenu!
Finančni rezultati TOZD
Doseženi finančni rezultati, ustvarjeni v letu 1978 oziroma razdelitev celotnega prihodka in doseženega dohodka na osnovi proizvodnje oziroma skupne zunanje in notranje prodaje ter svobodne menjave dela, izgledajo po posameznih temeljnih organizacijah takole:
Vrednost v din
	Leta 1977	Leta 1978	% odnos
TOZD Predilnica			
Celotni prihodek	225,274.717	237,715.047	105,5
Porabljena sredstva	168,832.583	167,720.429	99,3
Doseženi dohodek	56,442.134	69,984.618	124,0
Davki, prisp. in obveznosti	9,413.594	10,965.710	116,5
Del dohodka za DSSS	13,067.842	16,075.994	123,0
Čisti dohodek TOZD	33,960.698	42,942.914	126,4
Osebni dohodki	24,495.896	31,135.748	127,1
Ostanek za sklade	9,464.802	11,807.166	124,7
Stanovanjski prispevki	1,436.114	2,003.703	139,5
Osnovni skladi	8,028.688	9,803.463	122,1
Rezervni sklad	1,271.681	1,749.615	137,6
Poslovni sklad	3,280.661	3,921.017	119,5
Sklad skup. porabe	3,476.346	4,132.831	118,9
TOZD Tkalnica			
Celotni prihodek	306,103.531	378,378.732	105,1
Porabljena sredstva	269,120.346	266,978.711	99,2
Doseženi dohodek	90,983.185	111,400.021	122,4
Davki, prisp. in obveznosti	10,261.912	10,184.275	99,2
Del dohodka za DSSS	23,530.942	28,484.525	121,1
Čisti dohodek TOZD	57,190.331	72,731.211	127,2
Osebni dohodki	44,152.443	55,168.411	124,9
Ostanek za sklade	13,037.888	17,562.809	134,7
Stanovanjski prispevki	2,582.982	3,540.049	137,1
Osnovni skladi	10,454.906	14,022.760	134,1
Rezervni sklad	1,876.056	2,785.000	148,4
Poslovni sklad	2,414.615	4,017.395	166,4
Sklad skupne porabe	6,164.235	7,220.365	117,1
TOZD Plemenitilnica			
Celotni prihodek	565,331.953	638,865.166	113,0
Porabljena sredstva	487,930.994	539,099.056	110,5
Doseženi dohodek	77,400.959	99,766.110	129,0
Davki, prisp. in obveznosti	17,833.097	22,144.058	124,0
Del dohodka za DSSS	17,316.719	21,171.846	122,3
Čisti dohodek TOZD	42,251.143	56,480.206	133,7
Osebni dohodki	32,655.084	41,005.320	125,6
Ostanek za sklade	9,596.059	15,474.886	161,3
Stanovanjski prispevki	1,924.300	2,645.887	137,5
Osnovni skladi	7,671.759	12,828.999	160,2
Rezervni sklad	1,588.666	2,494.153	157,0
Poslovni sklad	1,952.572	5,548.996	284,2
Sklad skupne porabe	4,130.521	4,785.850	115,9
DS — Skupne službe			
Celotni prihodek	53,915.503	65,732.365	121,9
Porabljena sredstva	—	—	—
Doseženi dohodek	53,915.503	65,732.365	121,9
Davki, prisp. in obveznosti	3,822.340	3,597.960	94,1
Čisti dohodek DSSS	50,093.163	62,134.405	124,0
Osebni dohodki	43,532.477	53,781.662	123,5
Ostanek za sklade	6,560.686	8,352.743	127,3
Stanovanjski prispevki	2,573.289	3,481.124	135,3
Osnovni skladi	3,987.397	4,871.619	122,2
Sklad skupne porabe	3,987.397	4,871.619	122,2
TOZD Prehrana in oddih			
Celotni prihodek	14,546.168	16,654.156	114,5
Porabljena sredstva	9,471.954	10,673.928	112,7
Doseženi dohodek	5,074.214	5,980.228	117,9
Davki, prisp. in obveznosti	446.626	508.128	113,8
Čisti dohodek TOZD	4,627.588	5,472.100	118,2
Osebni dohodki	3,632.336	4,596.895	126,6
Ostanek za sklade	995.252	875.205	87,9
Stanovanjski prispevki	206.876	294.070	142,1
Osnovni skladi	788.376	581.135	73,7
Rezervni sklad	101.484	149.506	147,3
Poslovni sklad	416.892	231.629	55,6
Sklad skupne porabe	270.000	200.000	74,1
Doseženi finančni rezultati oziroma ustvarjeni celotni prihodek ter delitev dohodka in čistega dohodka za leto 1978 so bili v temeljnih organizacijah predhodno obravnavani in ocenjeni preko poročil o poslovanju na sestankih delavcev in nato dokončno sprejeti na zborih. Zaradi boljše primerljivosti so v prednjih podatkih postavke za leto 1977 preračunane in prirejene v smislu predpisov o delitvi za leto 1978.
OBVESTILO
Delavski svet TOZD Prehrana in oddih »Tekstilindus« Kranj je na svoji 22. redni seji dne 23. 3. 1979 obravnaval in potrdil cene penzionov, pogoje letovanja in način vpisovanja v naših počitniških domovih. V zvezi s tem dajemo naslednje pojasnilo:
I.	POČITNIŠKI DOM V NOVIGRADU
1.	Začetek in zaključek sezone
Počitniški dom bo predvidoma odprt od 15. 6. 1979 do 20. 9. 1979, odvisno od števila prijavljenih gostov.
Glavna sezona bo od 1. 7. 1979 do 31.8.1979.
Izmene bodo na 7 in 10 dni. Tisti gostje, ki bodo letovali 7 dni, se bodo izmenjavali vsak torek, gostje, ki bodo letovali 10 dni, pa s pričetkom 1. 7. 1979 dalje vsakih 10 dni. Desetdnevno letovanje smo obdržali na željo gostov.
2.	Cene penzionov Do nadaljnjega so cene penzionov samo informativne, dokončno bodo veljale šele takrat, ko bodo dali soglasje Delavski svet delovne organizacije in pristojni organ za cene občine Reka.
Penzioni v Novigradu:
hišice s	hišice z
toplo vodo	mrzlo vodo
penzion	penzion
cel polov.	cel polov.
a) člani kolektiva in			
z njimi izenač. gostje	132 96	126	90
b) ostali gostje	186 136	180	130
c) inozemski gostje	270 200		
V ceni penziona je letos	Da bomo	zagotovili pravilni	
združena cena nočnine in	vrstni red,	bomo tudi	letos
zajtrka.	razdelili čakajočim številke.
Polovični obrok pripada otrokom do 10. leta starosti.
V času izven glavne sezone, to je v juniju in septembru, dajemo 10 % popusta pod pogojem, da traja letovanje več kot 3 dni.
6.	Rezervacije niso prenosljive. Nihče ne sme rezervirane hišice odstopiti drugemu, rezervacijo mora odjaviti v TOZD PO. V kolikor se gornje opozorilo ne bi upoštevalo, se bo gosta, ki bo imel napotnico na drugo ime, zavrnilo.
3.	Vplačila
Ob vpisu vplača gost za vsakega prijavljenega akontacijo v znesku 200,00 din, ne glede na število dni letovanja v domu in starost. Akontacijo bomo vračali samo v nujnih primerih — bolezen, smrt v družini, službena zadržanost.
4.	Postavljanje šotorov in kampiranje prikolic ni dovoljeno.
5.	Vpisovanje
Za obrat I bomo vpisovali v pisarni blagajne TOZD PO (nad menzo), za obrat II pa v učilnici izobraževalnega centra in sicer:
—	v obratu I in II: 3. 5. 1979
—	v obratu I: 4. 5., 5. 5., 7. 5. za vse zaposlene člane v Tek-stilindusu. Od 8. 5. 1979 dalje pa bomo vpisovali vse interesente do zasedenosti doma, in sicer v obratu I od 6. do 14. ure.
Prijave bomo sprejemali samo osebno za vplačilom akontacije.
7.	Plačilo penzionov, ter dvig blokov in napotnice za dom v Novigradu se mora izvršiti vsaj 14 dni pred odhodom na letovanje. V ceni ni vračunana turistična taksa, ki jo plača gost v blagajni v Novigradu.
II.	KOČA NA KRVAVCU
Odprta je celo leto. Vpisujemo, oz. sprejemamo rezervacije za vsako tromesečje posebej, in sicer:
prvi ponedeljek v aprilu za maj, junij, julij;
prvi ponedeljek v juliju za avgust, september, oktober;
prvi ponedeljek v oktobru za november, december, januar 1980;
Cene dnevnega bivanja ostanejo nespremenjene.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tekstilindus za
Koncem februarja je priredila naša delovna organizacija, tako kot že vrsto let nazaj, modno revijo v kinu Center. Prikazanih je bilo približno 160 modelov, namenjenih za različne priložnosti. Pisana paleta barv in vzorcev, v skladu s trendom sezone, je pri vseh, ki so si revijo ogledali, požela velik aplavz.
Letos so približno polovico modelov kreirala tudi konfekcijska podjetja, s katerimi imamo poslovne odnose, med njimi Vezenina Bled, Labod Novo mesto, Pik Maribor,
Mura Murska Sobota, Gorenjska oblačila Kranj, Konfekcija Mladi rod, Triglav konfekcija Kranj, Jutranjka Sevnica, Sa-vremena žena Zagreb, Sana Bosanski Novi, Zlata Nova Gradiška idr.
Brez dvoma je taka prireditev ena izmed dobrih propagandnih oblik, saj tako neposredno informiramo našega potrošnika s svojimi izdelki in temu primerno lahko pričakujemo tudi učinkovit komercialni uspeh, kar je v končni fazi za nas tudi najpomembnejše.
Večerni obleki iz bombažnega satena —
artikel OBERON
Obvestilo
(Nadaljevanje s 3. strani)
III.	POČITNIŠKI DOM V BOHINJU
Dom v Bohinju je trenutno zaprt. Upamo, da bomo dom usposobili oz. adaptirali do letne sezone. Način sprejemanja prijav je enak, kot za kočo na Krvavcu. Tudi cene so ostale nespremenjene, torej se enake kot v letu 1977 in 1978.
Vse obiskovalce koče na Krvavcu ter doma v Bohinju posebej opozarjamo, da domova nimata stalno zaposlenih delavcev, ki bi skrbeli za red in čistočo. Zato vas prosimo, da sami skrbite za to, da boste prostore in inventar pustili
čiste, ter da ne boste namerno povzročali škode. Gostje sami si v teh domovih lahko napravite bivanje prijetno, kar pomeni tudi nam veliko zadovoljstvo. Posebno pozornost je treba posvetiti kurjenju peči, oz. štedilnika, da ne bo prišlo do požara. Obvezno je potrebno pred odhodom preveriti, da ni žerjavice, ugašen pepel je potrebno odnesti na pripravljen prostor.
Potrebno je zapreti vodo, izključiti elektriko, zapreti okna in polkna, zakleniti sobe ter glavni vhod.
Vse informacije lahko dobite v pisarni TOZD PO interni telefon 226.
letošnjo sezono
Poletni koktail modeli iz različnih artiklov
Poletni modeli iz bombažnega satena
Športni modeli iz pestrotkane bombažne flanele za prehodne dni
DOPISUJTE V
Ei TEKSTILEC
r....
Povprečni OD za januar in februar
V mesecu januarju in februarju so takole izgledali izplačani povprečni osebni dohodki, preračunani na 182 plačanih ur:
Delovna enota	januar	februar
TOZD Predilnica	4.562,36	4.979,13
DE tkalnica I	4.616,61	5.034,82
DE tkalnica II	4.606,67	5.023,27
TOZD tkalnica	4.610,70	5.027,99
DE plemenitilnica I	4.958,57	5.422,18
DE plemenitilnica II	4.889,10	5.323,69
DE gravura	5.914,48	6.673,86
TOZD plemenitilnica	5.020,03	5.505,71
DS skupne službe	6.208,14	6.888,18
TOZD Prehrana in oddih	5.126,86	5.550,38
Skupaj delovna organizacija	5.098,18	5.584,82
Večja denarna pomoč za otroke
V drugi polovici marca je izvršni odbor Zveze skupnosti otroškega varstva razpravljal o povečanju denarnih pomoči za otroke in sicer je predvideno, naj bi povečanje veljalo od 1. maja letos. Celotni predlog bo potrjen v začetku aprila na skupščini te interesne skupnosti. Kako in koliko so predvidena povečanja?
Izključno denarno pomoč za novorojenca naj bi starši prejemali še do srede tega leta, do 30. junija, ko naj bi s 1. julijem stopil v veljavo zavitek za novorojenega otroka. O tem, da se zavitek uvede, so delegati že sklepeli, na seji v aprilu pa se bodo odločali še o možnosti, da bi starši, ki se ne bodo odločili za zavitek, prejeli ob rojstvu otroka 600 dinarjev. Pomoč za novorojenega otroka naj bi bila od srede leta potemtakem v obliki zavitka z najpotrebnejšimi rečmi za novorojenca ali kar v .denarni obliki — za tiste, ki se bodo za tako varianto sami odločili. Do srede leta pa naj bi prejeli starši za novorojenca, kot že rečeno, še denarno pomoč v znesku 1.200 dinarjev (za petino več, kot je znašal ta znesek doslej) ob nižjih dohodkih ter 600 dinarjev ob višjih dohodkih, to je 32 odstotkov več kot doslej.
Pravico do otroškega dodatka ima v znesku 390 dinarjev prvi otrok in 510 dinarjev vsak naslednji otrok, če je dohodek na družinskega člana do 1.700 dinarjev mesečno. Prvi otrok
prejme 340 dinarjev in vsak naslednji 450 dinarjev, če znaša dohodek na člana družine od 1.700 do 2.100 dinarjev. Dalje prejme prvi otrok 260 in vsak naslednji 340 dinarjev, če je dohodek na družinskega člana od 2100 do 2.700 dinarjev mesečno. In nazadnje — prvi otrok prejme 210 dinarjev otroškega dodatka in vsak naslednji 280 dinarjev mesečno če znaša mesečni dohodek na člana družine od 2.700 do 3.300 dinarjev.
Pravico do posebnega dodatka v znesku 260 dinarjev mesečno ima telesno ali duševno prizadet otrok ter 110 dinarjev mesečno otrok, ki ima edinega hranilca.
Višina otroškega dodatka za otroke iz kmečkih družin naj bi znašala letos 250 dinarjev mesečno. Pravico do tega dodatka imajo otroci v družinah, ki jim je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka ali so brez dohodka. Pogoj je, da živijo v kmečkih gospodinjstvih. katerih skupen katastrski dohodek ne presega 9.000 dinarjev oziroma 2.800 dinarjev katastrskega dohodka letno na družinskega člana (lanski kataster), sicer pa 2.000 oziroma 600 dinarjev katastrskega dohodka letno na člana družine.
Nanizane višine otroških dodatkov naj bi veljale od 1. maja dalje, sklep o tem pa bodo sprejemali delegati skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije 5. aprila.
Primeri nesreč v naši DO
Opis nesreč, ki so se zgodile v zvezi z delom v naši delovni organizaciji, se nanaša na čas zadnjega tromesečja in sega še v december lanskega leta pri tistih primerih nesreč, ki v glasilu še niso bile omenjene. O tem pišemo, da bi bili člani delovne organizacije sproti seznanjeni z gibanjem nesreč, da bi na podlagi tega obveščanja lahko sklepali o pogostosti in resnosti, torej o številu nesreč in o trajanju bolniškega sta-leža, pa tudi o vrstah, t. j. o obliki in načinu poškodb. Malo torej zaradi informiranosti, malo pa v svarilo in to v tem smislu, da bi opozarjali na dejstvo, kako je nevarnost za poškodbe — take ali drugačne pravzaprav venomer prisotna in kako je zato potrebno, da razmišljamo o varstvu pri delu s svojo preventivno funkcijo.
Na rob tega uvoda še grobi podatki: nesreč v obratu I v omenjenem razdobju je bilo manj, kakor v obratu II, in sicer 5, v obratu II pa 10. Nesreče so večinoma lažjega značaja, izjemoma traja bolniški stalež več kot mesec dni.
Obrat I
Koncem decembra se je na poti iz službe poškodoval delavec KURALT Ivan, vodja odpreme v Delovni skupnosti skupnih služb. Pri izstopanju iz avtobusa mu je na poledeneli stopnici spodrsnilo, da je padel po tleh in se na ledu udaril v gleženj leve noge. Do nesreče je prišlo na avtobusni postaji v Cerkljah. Delavec je bil vsled poškodbe tri mesece v bolniškem staležu.
* * *
V TOZD plemenitilnica si je delavec GRBIĆ Hasan poškodoval kazalec leve roke. Do nesreče je prišlo dne 31. 1. 1979 v tiskarni, ko je imenovani z roko zadel oster rob utora za zagozdo ob menjavi tiskarskega valja. Na zdravljenju je ostal približno teden dni.
* * *
Sredi februarja se je zgodila manjša nesreča v tkalnici, ko je delavec RADINOVIČ Milan, ki opravlja delo pomoč pri vodenju in vzdrževanju tkalskega oddelka, na popoldanski izmeni snemal prazen osnovni valj na tkalskem stroju. Poškodoval je prst na roki, ker je zadel ob kolut polnega valja, pripravljenega ob stroju. Tri dni je ostal doma.
* * *
10. marca se je v plemeni-tilnici poškodoval ARHAR Janez in sicer pri transportiranju surovega blaga za pranje. Do nesreče je prišlo na nočni izmeni, ko je delavec skušal z
dvigalnim vozičkom prepeljati mizo z blagom oz. paleto in to tako, da je vlekel proti sebi. Mehanizem transportnega vozička ni pravilno deloval, popustil je, delavec pa je vsled močnega vlečenja priletel s hrbtom v tiskarski zaboj in vsled te poškodbe dalj časa ostal v staležu bolnikov.
Glede na opisano temu dodajmo nekaj besed o dvigalnih vozičkih. To transportno sredstvo se uporablja tako, da se nastavi pod paleto, ki jo s pomočjo dvižnega mehanizma vzdignemo in tako prevažamo in jo na željenem mestu spustimo s pritiskom na vzvod. Delo z njim je na prvi pogled preprosto, izkušnje pa so pokazale, da se z njimi zgodi precej poškodb pri prevažanju. Pomembno je upoštevati varnostna navodila, med katerimi omenjamo le nekatera:
—	če dvigalni voziček ni brezhiben, ga delavec ne sme uporabljati
—	ne smemo ga preobremenjevati
—	kolesa ne smejo biti poškodovana, ker tako ne dosežemo predvidene višine
—	vleka dvigalnega vozička proti sebi je nevarna in zato prepovedana
—	preden spustimo paleto, se prepričamo, ali ni morda kdo z nogo v nevarnem območju.
* * *
Do naslednje nesreče v obratu I je po treh dneh spet prišlo v plemenitilnici. Delavec NJEZIČ Stojan opravlja delo barvanja na jjigrih in Peter foulardu in je tisti dan na popoldanski izmeni filtriral fiksirno raztopino, ki vsebuje natrijev lug in kuhinjsko sol. To delo se opravlja tako, da se iz enega soda skozi sito vliva raztopino v drugi sod s pomočjo lonca ali zajemalke. Pri tem opravilu je nekaj kaplic te jedke tekočine brizgnilo delavcu v oči.
Opozorimo naj na določila pravilnika o varstvu pri delu, po katerih je prepovedano bpravljati dela z nevarnimi tekočinami brez uporabe ustreznih osebnih varovalnih sredstev. Tudi do navedene nesreče bi ne moglo priti, če bi delavec prejel in redno uporabljal zaščitna očala. Pred opravljanjem kakršnega koli dela je torej vredno premisliti o potrebnih varstvenih ukrepih, ki preprečujejo nastanek nesreče oz. poškodbe.
Obrat II
Sredi decembra je zaradi poškodbe 10 dni ostala na zdravljenju delavka HEGIĆ Remiza, ki opravlja delo čiščenja prostorov v tkalnici. Z vozičkom je odpeljala smeti iz tkalnice, ko je pred vrati
čistilnice blaga nenadoma z roko močno zadela ob del tovornega avtomobila.
* * *
Dne 5. 12. 1978 se je na poti v službo poškodovala PLANINŠEK Vika, laborant v razvojnem sektorju. Vzrok nesreče je poledenela cesta, posledica pa zlom noge v gležnju. Takšne vrste nesreče običajno terjajo dolg bolniški stalež, nobena zima jim ne prizanaša, zato je takrat dobro iti počasi in »nalahno«.
* * *
Tisti dan, ko je v obratu II prišlo do eksplozije zbiralnika kondenzata, se je v bližini gibal delavec DUGANDJIČ Jakob, ki je moral zaradi šoka ob tem nenadnem dogodku takoj k zdravniku in potem za dva dni v bolniški stalež.
* * *
Na tovarniškem dvorišču obrata II je zaradi poledice dne 18. januarja padla čistilka prostorov MORAVEK Mara, ko se je napotila iz pripravljalnice v objekt A. Poškodbo prsnega koša je zdravila 24 dni.
* * *
Dne 31. 1. 1979 se je pri delu poškodoval čistilec strojev ALIBABIČ Husejin. Čistil je stroj R4, pri čemer je uporabljal nafto in krpo — in kot vse kaže tudi prst, ki se je nekje zagozdil, tako da ga je bilo treba izvleči s silo. Ostale so poškodbe in 3 dni bolniškega staleža.
* * *
Delavka ZALOŽNIK Marija, razporejena na delo čiščenja blaga, se je zbodla v kazalec desne roke, ko ji je pri odpravljanju vtkanih nečistoč spodletela pinceta. Nesreča se je zgodila dne 8. 2. 1979 v TOZD tkalnica. Z ozirom na majhno resnost poškodbe je delavka ostala doma dva dni.
* * *
Znatno resnejša poškodba je nastala teden dni kasneje, tudi v tkalnici. Tkalka Hočevar Antonija je na popoldanski izmeni zlomila roko v zapestju, ko je z njo prišla v nevarno območje ohišja stroja. Zdravila se je 34 dni.
* * *
Transporter votka, delavec KALABIČ Vahid, se je dne 21.
2.	1979 ob 7. uri poškodoval pri nalaganju zaboja, ki mu je zdrsnil na tla in pri tem poškodoval prste. Pri takem opravilu je potrebna pozornost in pravilen pristop k delu.
Dva dni je bil v bolniškem staležu.
* * *
V februarju je bila to že četrta nezgoda, ko si je vajenec ISTINIČ Iztok pri smolje-nju cevi opekel kazalec leve roke. Poškodba je terjala 11 dni bolniškega staleža. Potrebna bi bila uporaba osebnih varovalnih sredstev, da bi do nesreče ne moglo priti.
* * *
Še ena nesreča v februarju; zgodila se je v prostoru vzdr-ževalno-energetske službe. Orodjar NAGLIČ Matija je s komolcem udaril v vrata orodjarne, posledica tega pa je bil bolniški stalež. g Remic
Februarja seje poslovil od našega kolektiva naš dolgoletni sodelavec Franc Koporec, vodja TOZD Prehrana in oddih. Tudi na novem službenem mestu mu želimo veliko uspehov.
Družbena
samozaščita v praksi
10. februarja je prišlo v ple-menitilnici I do večje materialne škode in to zaradi nezadostnega nadzora nad upravljanjem pralnega stroja znamke Artos. Zaradi mehanske okvare stroja se je začelo blago trgati po sredini oz. po dolžini. Skupaj je bilo poškodovanega blaga 3352 metrov, višina materialne škode pa je ocenjena na 175.475,00 dinarjev. Kako se je to zgodilo?
Stroj upravljata 2 delavca, in sicer vodja stroja ter njegov pomočnik, za kontrolo pa je odgovoren preddelavec. Okoli 22.45 je vodja stroja dejal svojemu pomočniku, da gre lahko počivat in on je okoli 23. ure res odšel spat, čeprav je njegova dolžnost, da bi moral biti stalno pri stroju. S počitka se je vrnil okoli 1.30. Takrat pa je odšel na počitek vodja stroja. Pomočnik stroja je okoli 4.30 opazil, da ob izhodu stroja prihaja strgano blago in je stroj takoj ustavil. Nato je odšel zbudit vodjo stroja, v nadaljevanju pa je iskal tudi predde-
lavca, da bi ga obvestil o okvari stroja. Okoli 5. ure zjutraj so se vsi trije delavci zbrali pri stroju, vodja stroja je opravil nekaj manjših popravil in ponovno vključil stroj, vendar se je tkanina še naprej trgala, tako da so stroj potem ustavili.
Nesporno je lahko zaključiti, da je v tem primeru šlo za veliko malomarnost, katere posledica je nastala materialna škoda. Ce bi našteti delavci vestno opravljali svoje delovne obveznosti, t. j. nadzorovali obratovanje stroja, kot bi morali, bi prav gotovo pravočasno opazili trganje tkanine, stroj ustavili in preprečili nastalo materialno škodo. Vprašamo se lahko, kje je zavest teh delavcev? V opisanem primeru je bil stroj površno nadzorovan polnih 6 delovnih ur, saj je bil pri stroju le en delavec, morala pa bi biti dva. Kdo bo prevzel odgovornost za nastalo škodo in kdo jo bo povrnil? Ali bo moralo še večkrat priti do tako velike materialne
Takole je izgledalo poškodovano blago
škode, da bomo postali bolj osveščeni in se v celoti zavedali odgovornosti do družbene imovine, na katero preradi pozabljamo, čeprav pravimo, da je naša — skupna, kadar gre za pravice, le ko je treba zanjo skrbeti, ko gre za delovne in samoupravljalske dolžnosti, nanje preradi pozabljamo! In končno — omenjena delavca nista sama delala v obratu na nočni izmeni. Morda je za njuno »izmenično počivanje« vedel še kdo drug, vendar ni storil ničesar, bodisi v obliki opo-
zorila ipd. To naj bi bila oblika izpolnjevanja nalog »družbene samozaščite«, ki nam je v praksi še vedno nekoliko tuja, čeprav bi nas morala spremljati ob vsakem koraku. R.S.
Izobraževanje in štipendiranje
Delavski svet delovne organizacije je na zadnji seji 27. marca obravnaval med drugim poročilo o izobraževalni dejavnosti v letu 1978, obenem pa je sprejel tudi program in finančni plan izobraževanja.
V letu 1978 se je izobraževalo na različnih področjih naslednje število članov kolektiva:
—	3 slušatelji na interni Poklicni šoli za tiskarje
—	83 izrednih slušateljev na šolah za odrasle izven podjetja.
Od tega:
—	41 na višjih in visokih šolah
—	42 na srednjih šolah
—	44 rednih štipendistov
Od tega:
—	6 na visokih šolah
—	38 na srednjih šolah
270 delavcev na delovnih mestih
Od tega:
—	89 v predilnici
—	125 v tkalnicah
—	40 v plemenitilnicah
—	4 na ostalih področjih
—	12 pripravnikov na različnih področjih
Poleg tega se je izobraževalo na raznih področjih oziroma seminarjih ali tečajih v in izven podjetja 598 članov kolektiva, torej skupaj 998 ljudi.
Poraba sredstev za izobraževanje v letu 1978 pa je naslednja:
—	funkcionalno izobraževanje v in izven podjetja (t. j. izobraževanje za delovna mesta) 400.298,50 din ali 21,23 ?
—	poklicno izobraževanje izven podjetja 523.627,20 din ali 27,78 % '
—	prispevki 961.419,40 din ali 50,99 %
Skupaj: 1,885.345,10 din ali 100 ^
PROGRAM IN FINANČNI PLAN IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ZA LETO 1979
T ^ 	•’ •• ' Vrsta izobraževanja pozicije J	Štev. ljudi	Stroški
1. Štipendije	39	400.000
2. Poklicna šola v podjetju	4	15.000
3. Šole za odrasle izven podjetja	96	248.000
4. Poučevanja za delovne naloge	222	353.000
5. Tečaji in seminarji v podjetju	348	5.000
6.	Tečaji in seminarji izven podjetja 7.	Družbeno-ekonomsko in politično	120	144.000
izobraževanje	235	20.000
8.	Izpitni stroški izobraževanja v podjetju 1 9.	Izdelovanje programov, profilov, analiz ter		20.000
proučevanje strojev in proizvodnje		12.000
10. Recenzorska dela		100
11. Administrativna dela		200
12. Dnevnice, potni stroški		3.000
13. Prevajanje strokovne literature		3.000
14. Strokovna literatura		1.500
15. Ekskurzije		5.000
16. Potrošni material		200
17. Prispevki		—
18. Prispevki za solidarnostne štipendije		900.000
Skupaj:	1.064	2,130.000
Upokojenci DS skupnih služb
Februarja samo se v imenu osnovne organizacije sindikata DS Skupnih služb poslovili od nekaterih naših sodelavcev, ki so odšli v pokoj. Upokojili so se:
Lidija Velikonja — skladišče gotovega blaga, Iva Benčič — sekretariat, Jožica Černigoj — vzorčna soba, Marica Krivec — finančni sektor, Štefan Robida — kontrolni sektor, Valentin Škulj in Andrej Kalan — kotlarna, Alojz Hočevar in Slavko Fojkar — mazalna služba ter Ivan Barbič in Milič Despotovič — — komercialni sektor.
V imenu 00 sindikata DS skupnih služb se je od upokojenih sodelavcev poslovila Ivica Koblar, ki se jim je zahvalila za dolgoletno delo in pripadnost naši delovni organizaciji in jim izročila spominska darila. Vsem skupaj želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
I. K.
Razpis za priznanje »Inovator leta« občine Kranj
Komisija za inovacije pri občinski raziskovalni skupnosti Kranj objavlja razpis o podelitvi priznanja INOVATOR LETA OBČINE KRANJ ZA LETO 1978
1.	Za priznanje INOVATOR LETA OBČINE KRANJ za leto 1978 lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Kranj, ki so v letu 1978 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva.
2.	Na razpis se lahko prijavijo:
—	delavci ali skupine delavcev občine Kranj, s tem da pristojni organ upravljanja v OZD ugotovi ustreznost predloga ter ovrednoti inovacijski dosežek glede na predlagano stopnjo priznanja;
—	individualni inovatorji izven OZD v občini Kranj, s tem, da dà oceno pristojni organ OZD, s katero poslovno sodeluje oz. združuje, katerega član je;
—	priznanje lahko predlaga
tudi samoupravni organ, družbenopolitična organizacija ali organ	družbeno-politične
skupnosti s tem, da zanje velja enak postopek pri vrednotenju dosežkov.
3.	Prijava mora vsebovati:
—	osebne in splošne podatke prijavitelja (ime, bivališče, izobrazba, delovno mesto)
—	kratek opis ali risbo vsake inovacije
—	podatek za vrednotenje inovacije na osnovi pravilnika.
4.	Priznanje INOVATOR LETA OBČINE KRANJ se podeljuje v obliki plakete in sicer:
točk
priznanje I. stopnje	nad 46
priznanje II. stopnje	36 — 45
priznanje III. stopnje 25 — 35 po merilih in kriterijih, ki so določena s pravilnikom o podeljevanju priznanj.
5.	Prijave zbira raziskovalna skupnost Kranj, Trg revolucije 1 do 15. maja 1979.
6.	Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v javnih sredstvih obveščanja.
7.	Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na raziskovalni skupnosti Kranj, telefon 23-042.
Zahvale
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem skladišča gotovega blaga najlepše zahvaljujem za poklonjena darila in jim vnaprej želim še veliko delovnih uspehov. Iskreno se zahvaljujem tudi 00 sindikata skupnih služb za lepo spominsko darilo.
Lidija Velikonja
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem pripravljalnice obrata II za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vsa leta, ki smo jih skupaj preživeli od delu. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri na-daljnem delu.
Ivanka Zupanc
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem iz navijalnice tkalnice II za lepa poklonjena darila. Vsem želim tudi vnaprej veliko uspehov.
Pavla Zupanc
Vsem sodelavkam in sodelavcem barvarne in belilnice, obratovodstvu in pisarniškemu osebju plemenitilnice II ter 00 sindikata plemenitilnice se najlepše zahvaljujem za lepa darila, ki so mi jih poklonili ob odhodu v pokoj in ki me bodo vedno spominjala na dolgoletno sodelovanje, hvaležna
Mihaela Hudobivnik
Ob odhodu v pokoj se naj-iskreneje zahvaljujem za poklonjena darila vsem sodelavcem plemenitilnice I. Vse lepo pozdravljam in želim še mnogo delovnih uspehov.
Milka Hafnar
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam v tkalnici II in 00 sindikata za lepa poklonjena darila. Vsemu kolektivu želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Ivanka Lušina
Na kraju svog radnog veka i povodom odlasta u penziju želim da se zahvalim svim rukovodiocima »Tekstilindu-sa«, te službenicima komer-ciajale i sindikalnoj podružnici na lepom ispračuju i daru. Takode se najlepše zahvaljujem svim kolegama — pred-stavnicima na poklonu i lepom ispračaju i svima želim dalje uspehe u radu.
Milič Despotovič komercijalni prestavnih Beograd.
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža in očeta
JANEZA HUDOBIVNIKA
se lepo zahvaljujem sodelavcem VES obrata II za poklonjeni venec in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
žalujoča žena Mihaela Hudobivnik
Ob prerani izgubi moje drage mame
KRISTINE LUZAN
se iskreno zahvaljujem sodelavcem finančnega sektorja za izraženo sožalje, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Ivka Pisovec
Ob smrti mojega očeta SMEN JANEZA
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem, še posebej iz kadrovskega sektorja za vso pomoč, podarjeno cvetje in izraze sožalja.
Jelka Šmid
Ob težki izgubi mame in žene
LJUDMILE AJDOVEC
se kolektivu Tekstilindus — TOZD Prehrane in oddih zahvaljujemo za izraze sožalja, cvetje in poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala.
mož Janez hčerka Irena in sin Janez
Ob smrti dragega moža ZALAR KARLA
se iskreno zahvaljujem Industrijskemu gasilskemu društvu »Tekstilindus« Kranj za podarjeni venec, častno stražo ob njegovi krsti in spremstvu na njegovi zadnji poti
Žalujoča žena Malči
-
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Brane Skubic — predsednik, Sonja Ječnik — namestnik predsednika in člani: Marija Varacha, Pavla Pera-novič, Žvokelj Milan, Marica Kreft in Niko Srabočan. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
\________________________________/