I—. T Edini sloTCiiflki dnevnik Z S :: ▼ Zedinjenih državah :: i J Velja za vse leto... $3.00 g S Ima nad 8000 naročnikov. S GLAS NARODA List slovenskih delavcev r Ameriki. ' „ The only Slovenian dafy :: in the United States:: f Issued every day except Sundays and Holidays: TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 GORTLANDT. NO. 3. — ŠTEV. 3. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 4, 1913. — SOBOTA, 4. PROSINCA, 1913. VOLUME XXI. — LETNIK TčTTT Balkanski zastopniki v Londonu so stavili svoje skrajne pogoje. OBE STRANKE VSTRAJATA PRI SVOJIH PRVOTNIH ZAHTEVAH. — ZASTOPNIKI ZAČASNE ALBANSKE VLADE SO IZDELALI ZEMLJEVID O BODOČIH MEJAH ALBANIJE. VEZIRJU GROZE S SMRTJO. RUMUNSKAOBOROŽUJE NAPREJ. — GRKI SO ZASEDLI OTOK CHIOS — BOLGARI SO PRIPRAVLJENI NA NOVO VOJSKO. VEST O PADCU DRINOPOLJA. London, Anglija. 3. jan. — Deveta s^.ia mirovne konference »e je otvorila danes zvečer ob C uri v St. James palači. Predsedoval je črnogorski zastopnik Lazar .Mi juškovi«'. Razpravljali so večinoma o Drinopolfjn in Egej-*kih otokih. Turki so se ponovno izrazili, da ne dajo tega mesta pod nobenim pogojem, doe i m so zavezniki ostali pri svoji prvotni zahtevi. Turki so se ndali le toliko, da so pripravljeni odstopiti Bolgarom mesto Ksanti in ozemlje do Egejskega morja. flee h h d paša je podal pismeno izjavo ki vsebuje najskrajnejše pogoje; ti Se glasijo: 1. Kreta, katera je pod sultanovo nadohlastjo 111 pod varstvom Velike Britanije, Rusije, Francije in Italije, je vprašanje, ki ga morajo rešiti velevlasti. to pa zaradi-' tetra ker so velevlasti odgovorne j tudi zj njene finance, policijo in justico. 2. Turčija obdrži svoje otoke, i Na lohen način ne more dati o- J nih. ki leže v bližini Dardanel in so neobhodno potrebno varstvo za C arigrad in Bospor; od južnejših s«1 pa tudi ne more ločiti, ker pripadajo k Anatoliji. 3. Traei.:o naj meji črta. potegnjena naravnost proti severu od Karagač zaliva. S tem ne bi prišlo le Drinopolje v Turško oblast, ampak tudi vse ozemlje ob Črnem morju do Derkos jezera, katerega so zasedli Bolgari. Zračna črta tega obrežja znaša 80 milj. Po novi meji bi dobili Turki nazaj Lozengrad in sploh celo dosedanje bojno polje. Po računih strokovnjakih zahteva Turčija 5000 kvadratnih milj ozemlja več kot so ga ji pripravljeni dati za vezniki. Lazar M Vuskovič predsednik črnogorske delegacije, je stavil protipredloge. 1 1. Turčija se mora odpovedat' vsem pravicam na Kreti in prepu stiti celo zadevo zaveznikom, r drugih otokih naj pa razpravljajo velevlasti. 2. Turčija mora odstopiti vs» Egejske otoke, tudi one. ki jih j« Italija provizorično zasedla. 3. Zavezniki zahtevajo tako;' prenovitev meje, da pade Drino polje v bolgarske roke. Zavezniki so wv/j|i# da bodo končali s pogajanji če bi Turki ne odstopili od Krete in ne izročili Drinopolja. Rekli so, da jim bodo dali mesec dan časa za premislek toda Turki so odgovorili, na bodo že jutri na jasnem. Konferenca je bila končana ob 7.40 minut in se začne zopet jutri popoldan. * Zastopniki balkanskih zaveznikov so prosili tukajšnjega nemškega, francoskega, avstrijskega in italjanskega poslanika, da bi oni odločevali glede Drinopolja. Poslaniki se sestanejo jutri k po govoru o Drinopoljskem vprašanju. Če bi diplomatje ugodili balkanskim zavzenikom bi bila izključena vsaka misel na mir. poskušali bodo pa celo stvar izvršiti, da bode afera "častno" končana za obe strank:. Zastopniki provizorične albanske vlade so poslali danes dopoldan angleškemu zunanjem uradu zemljevid, v katerem so zaznamovane one meje Albanije, kakorš-nih si želijo v bodočnosti.. Ako bi ta zejnjjevid sprejet bi.se rao-Cmagora in Srbija ici svojega ozet*. Danes se je posvetoval grof A. Mensdorff - Pouillv - Dietrichstein, avstroogrski poslanik v Londonu s markizom Guglialmo Irnperiali di Francavilla, laškim poslanikom o bodoči nacionalni upravi Albanije. Nova država naj bi dobila vojaško policijo, kakoršno ima Kreta, obstoječo iz domačih vojakov ; častniki in podčastniki bi pa morali biti iz tujih armad. Obrežno albansko stražo bi morala oskrbeti avstrijska in italjanska morska policija. Smirna, Turška Azija, 3. jan. — Turška križarka 'Theodoros', je zadela danes pred vhodom v Smirnski zaliv v Smirno in se je takoj nato potopila. Atene, Grško, 3. jan. — Turška posadka na otoku Chios ki sestoji iz 2000 mož se je udala danes z vsem orožjem in municijo brezpogojno grškim četam. Bukarešt, Rumunija, 3. jan. — 'Atlantiška obar v znamenju vihre. Na iztoku Združenih držav divja vihar, ki je dosegel včeraj brzino! i 87 milj na uro. IZGNANI BRAT CARJA NIKOLAJA VELIKI KNEZ MIHAJLO Rezervni častniki so dobili nalog 1 preobrnil več vozov. vendar pa takoj vstopiti v aktivno službo in J ni obžalovati človeških žrtev. rale Grika, odpotovati k svojim polkom. Dunaj, Avstrija, 3. jan. — Kakor pOročajo brztfravke iz Carigrada, je dobil turški veliki vezir pisma, v katerih mu groze s smrtjo, če bi izročil Drinopolje zaveznikom. Turški dele—na londonski konferenci so se izjavili da oni nikakor niso odgovorni, če bi imela konferenca za Turke mogoče slab uspeh. Sofija, Bolgarsko. 3. jan. — Danes je govoril car Ferdinand o splošnem položaju in je rekel, dn ni nič nemogočega zopetna vojska. Med drugim se ie izrazil: '*Ce bode božja volja tako, se ne bomo branili zopet začeti z vojsko in zahtevali bomo plačilo za naše drage žrtve". Tudi izseljencem, ki čakaju na "otoku solza" rešitve, je prekrižal vihar račune. Kakih 500 ljudi, ki so bili že pripuščeni, mora čakati boljšega vremena, ker jim ne dovolijo prevoza v mesto. V celem pristanišču je promet oviran in deloma popolnoma onemogočen. V trenutku, ko pišemo te vrste, divja vihar še z neoslabljeno silo. Varujte se sleparjev! V New Yorku so prijeli nekega Davida Klarer-ja, katerega dolži State Bureau of Industries and Immigration sleparije, izvršene v škodo Frank Gronski-ja, 231etne-ga premogarja iz Tresco, Pa. Gronski je bil zelo vstrahu, da ga avstrijska vlada ne pokliče k Kandidatura sufragetke. Pariz, Francija, 3. jan. — Mile. Denizard iz Amiens znana sufra-getka, namerava kandidirati za lest o francoske republike. Prepričana je sicer, da ne prodere, vendar pa stori to. da vidi. kakšen utis napravi njena kandida-t tura na francoski narod. Pariz, Francija. 4. jan. — Na - , .... , , , . . .... , . . j . .... vojakom, ko ie jela vsled kompli-t u kaj snu borzi je danes krožila,, 0 „ J .... . l 4 J i ' ji r\ • ,• kacij na Balkanu mobilizirati, vest, da je padlo Dnnopolie v ro-lv. v . , 1 , , ,,7 . . c ■ , 1 Novembra meseca je čital Gron- ke oblegalcev. (Vest je neoficie-1 , . ... tcc> , J, , , . . , , » . v J ski v listu Svoboda', ki izhaja na in malo vrjetna>. T c. . v Jersey Citv. oglas nekega Kla rer-ja, v kojem obeta ta svoje pomoč v vojaških zadevah. Gron ski je takoj pisal KlareHu in ko nečno osebno došel v New York da se z Kl^rerjem domeni gledt oproščen j a od vojaštva. Klarer ga je povedel v neko odvetnišk( pisarno, kjer ga je navidez preis kal nek zdravnik. Nato so mu re kli, naj plača $40, nakar bo zj vedno prost vojaške službe. Gron ski je z veseljem nlačal svoto tei se povrnil v Pennsvlvanijo, kje je bil zaposlen v oremogokopu Ker ni dobil nikakega obvestila je postal pozoren ter se vrnil v Nev York, kjer je na avstrijskem kon zulatu povedal svojo novest. Kon zulat je vzel zadevo v roke in šte vilne poizvedbe so prinesle za Kla rerja mnoero obtožilnega mate rijala na dan. Avstrijski konzulat je prepričan, da ima ta človek razun Gronski-ja na vesti še več drugih žrtev, katere je na sličen način opeharil. Denarje v staro domovih i 10.31 20.40 40.8C 61.20 81.60 102.00 203.50 406.00 1015.00 pošiljamo: 50 kron ......... xa 100 kron ......... za 200 kron ......... sa 300 kron ......... za 400 kron........za 500 kron........za 1000 kron ......... za 2000 kron ......... za 5000 kron ......... za Poštarina je všteta pri teh avo tah. Doma se nakazane ivote po polnoma izplačajo brez vinarj* odbitka. Naše denarne poMljatve razpošilja na zadnje pošte c. k. poŠtn« hranilnični urad na Dunaju v saj krajšem času. Denarje nam podati je najpn ličneje do $50.00 v gotovini t pri poročenem ali registriranem pii mu, večje zneske pa po Posts Money Order ali pa po New Tor* Bank Draft. FRANK BAKW1, 82 Cortlandt St, New ffork, N. 1 «104 St. Clair Aven**. N I GUrvftUwi © Cena vožnja OBČUTNA ŠKODBA. Veliko manjših brodov se potopi v newyorskem pristanišču in promet v mestu je oviran. S hitrostjo, ki je dosegla na o-j bali 87 milj na uro, divja ob celi iztočni obali države vihar iz ju-go-znpada. Več signalnih parni-kov pred newyorskim pristaniščem je vrgla sila viharja na obrežje in v mestu samem je elementarna nezgoda povzročila občutno škodo. Vihra je izruvala telegra-fične in telefonske drogove, drobila izložbene šipe in ljudje, ki so se kljub viharju upali na cesto, so bili vedno v največji nevarnosti. Zunaj mesta, v kopališčih in zabavališčih so razburkani valovi odnašali stole, mize in cele dele obrambnih nasipov. Iz Sandy Hooka poročajo, da so štiri milje od rešilne postaje pri Little Harbor E™'- opazili nepoznano, havarirano trojarbolnico ki je oddajala signale za pomoč^ Umevno je, da je vihar najhujše divjal na visokih mostovih, ki vežejo Manhattan z Brookly-nom. Na Queensborough-mostu je GRANZ> DOKE man _-------- Stavka krojačev. Prvikrat, odkar se vrši stavka, groze gospodarji, da nastavijo stavkokaze. Eugene Benjamin, predsednik krojaške tvorni£arske zveze, je izdal sledeče obvestilo: " Nastavi j encem-, ki so nam o-stali zvesti, smo dolžni, da kakor mogoče hitro pričnemo z obrato-van-iem in ako tega ne bo mogoče s starimi, bomo najeli nove. O kakem kompromisu ne more biti govora. Ljudje se morajo ukloniti starim pogojem". Stavka v Yonkers. Stavka kondukterjev poulične že leznice je prekinila ves promet 2 New Yorkom. .. Kakor smo že poročali, so za-stavkali sprevodniki in motorma-ni Yonkers Railway Co. in vsled tega ie promet med Yonkers in New Yorkom popolnoma prekinjen. Vlaki Putman divizije new yorske centralne železnice nikakor ne zadostujejo. Drugih vozov je pa le malo v prometu. Newyoršks policija ni dovolila vporabe transportnih in drugih vozov, ker le- Včeraj so zborovali tovarnarji, i tj no odgovarjajo zahtevam zdrav- vendar se1 pa seja ni tikala stavke. Govori se, da se je splošni položaj izboljšal, ker je veliko stav-karjev zopet pričelo delati ali pa vsaj zaprosilo, da se jih zopet nastavi. Stavkarji sami pa odločno zanikujejo te vesti ter pravico, da se je tekom včerajšnega dneva več kot 1000 delavcev v New Yorku, Brooklynu in Newarku pridružilo stavki. Predsednik mirovnega razsodišča Rogers, je preveč zaposlen pri stavki v Yonkers, da bi n*ogel vzeti v roke posredovanje pri krojaški stavki. Tekom včerajšnega dneva je prišlo do spopadov med poli'cijo in stavkarji in kakih 20 oseb so aretirali ter izročili sodišču. stvene oblasti. Stavkujoči uslužbenci so čisto mirni, ker se je posrečilo voditeljem odvrniti jih oc^ obiska gostilen. V Hibernian Hall se vršil shod, na kojem je bile sklenjeno, da se poseže tudi pc nasilnih sredstvih, ako bi hotela družba nastaviti stavkokaze. Ven dar je pa to skoro izključeno, ker zahtevajo pravila družbe, da mora vsak motorman prestati 15 dnevno poizkušno dobo, predno se mu izroči samostojno vodstvo voza. trdovraten morilec. Epernay, Francija, 3. jan. — Nesrečna ljubezen je dovedla 26-letnega delavca Gaetana Valen-cin, da si je na izvanreden način končal življenje. Najprvo si je položil dinamitno patrono na pr-ii ter jo razstrelil. Bil je strašno opečen, vendar ne smrtno ranjen. Nato se je z nožem dvakrat sunil v prsi. Da pospeši konec, je utak-nil drugo veliko dinamitno patrono v usta, prižgal vrvico ter mirno čakal eksplozije, ki mu je razdrobila glavo na tisoč koscev. Bitka med tihotapci in tržci zmno- Parnik od Austro-Amerleaa* profs OCEANIA odpluje dne 13. januarja ALICE odpluje dne 1. februarja Voiaja stane is New Torka 4« Trsta in Reke $33.00 Ljubljane 33.60 Zagreba 34.20 Volnje listke je dobiti pri . Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City ' ^ ..,-* .i* v:*.... ;. ... Xi'i Valenca da Minho, Portugalsko, 3. jan. — Tolpa tihotapcev je na špansko-portugalski meji uprizorila pravcato bitko, ko je napadla nekega živinotržca. ko se je ta s svojimi hlapci vračal domov. Tekom bitke so tihotapci ubili pet trgovčevih hlapcev in tudi trgovec sam je bil ranjen. Drznim tolovajem je padlo v roke $90.000, katero svoto je trgovec iztržil za svojo čredo. Stenski, koledar pričnemo razpošiljati našim naročnikom prihodnji teden. Upravnistvo Glasa Naroda. Maderova vlada. Washington, D. C., 3. jan. — Mehikanski zunanji minister se je danes dolgo časa posvetoval s državnim tajnikom Knoxom o položaju mehikanske revolucije in o garancijah, katere bi lahko nudila Maderova vlada za življenje in premoženje Amerikancev. Predložil ;e več pisem od uglednih oseb, ki se trudijo končati revolucijo. Vladne čete so se pomnožile in se pripravljajo na korenito iztrebljenje vseh ustašev. Paketna pošta proč vita. V newyorskih uradih je bilo tekom prvega poslovnega dne oddanih 30.614 paketov. Radi tega je moral poštar Morgan nastaviti 75 novih uradnikov, da zmore delo v novem oddelku. Balkanski "Rudeci križ". Ljubljanski 'Slovenski Narod' poroča, da je odbor balkanskega "Rudečega križa' prenehal z nabiranjem doneskov, ker so se razmere na Balkanu izboljšale. Ker nam dohajajo še vedno prispevki rojakov, smo sklenili, da porabimo še neodposlane svote za Slovensko Zavetišče v Ameriki. Tem potom se zahvaljujemo rojakom, ki so s voiimi prispevki pomagali lajšati bedo balkanskih bratov ter upamo, da se pokažejo v isti meri naklonjene ideji Zavetišča, ki je tako potrebno našemu narodu. Ured. "Glasa Naroda". Dinamitardi na prostem. Tekom priaiviiega postopanja mera položiti vsak $10.000 za eno leto kazni. Chicago, 111., 3. jan. — Danes je tukajšnje zvezno prizivno sodišče na predolg zagovornikov dovolilo, da se obsojene dinami-tarde za čas prizivnega postopanja izpusti na prosto. Vsak mora položiti po $10.000 za eno leto t kazni. Potemtakem mora položiti [Ryan, ki je bil obsojen na sedemletno ječo, $70.000 in ostali sorazmerno s številom let, na koje so bili obsojeni. Edini, ki ni uložil priziva, je Herbert S. Hockin. Zagovorniki obsojenih so izjavili sodnikom, da je denarja za varščino več kot potrebno na razpolago. Priziv je bil dovoljen vsled izjave zagovornikov, da je dokazil-ni materjjal. na podlagi kojega je bila izrečena obsodba, pomanjkljiv in radi tega nezadosten. Proti be}em suženjstvu. Washington, D. C., 3. jan. — Z oz^rom na dejstvo, da ima zvezna viada ravnotako pravico čuvati ljudi kot živali, je danes naprosila vlada zvezno nadsodišče, da naj uveljavi zakon, ki je proti belem suženjstvu. Pomožni državni pravdnik piše med drugim: 'Ce nima vlada pravice ščititi prebivalstvo posameznih držav pred uvozom deklet, se bode lahko reklo, da vlada bolj skrbi za živino kot za ljudi". Same mer kongresnega poslanca. Washington, D. C., 3. jan. — Kongresni poslanec William W. Wedemeyer iz An Arbor, Mich., ki je nred kratkim zbolel na umu, je skočil včeraj raz neko ladijo, na kojo se je bil ukrcal v Colon, Panama. Izgnil je v valovili in njegovega trupla dosedaj še niso našli. Umrli poslanec je bil rojen leta 1873. v Michi^anu ter dovršil ondotno vseučilišče. Poročilo o zdravju cesarja Franca Jožefa. Vesti, ki so naznanjale smrt našega cesarja Franca Jožefa ne odgovarjajo resnici, MONARH ZDRAV. Dospelo je uradno porodilo, ki pravi, da trpi siv vladar le na mali hiipavosti. Dunaj, Avstrija. 3. jan. — Kot smo že pred kratkim poročali, je razburila eel svet novica da leži avstrijski cesar v zadnjih zdihlja-jih. Te govorice še sedaj niso ponehale, ker so ljudje mnenja, da merodajni krogi nalašč skrivajo resnico, boječ se nemirov. Toda od nekdaj je že tako, da si namreč liudstvo rado ustvarja iz muhe slona. Iz malega cesarjevega katara je nastala po ljudskem mnenju težka bolezen in iz težke bolezni smrt. Danes so uradno izjavili, daje cesar čisto zdrav, toda to je še bolj preplašilo širje kroge in vsi so bili prepričani, da je vse to le pesek v oči. Če si našo ljudstvo kaj ubije vglavo, tudi vstr^"~ - • tem. pa makar da je resnica še tako očividna. Golo dejstvo je to, da se je. cesar malo prehladil, da trpi na hripavosti in ničesar druzega. Zdravniki se sicer bojijo hudih posledic, ki pa dosedaj k sreči še niso nastopile. Najjasnejši dokaz je podal- danes sam cesar. Okoli r»r»ldneva ie stopil na galerijo grada Scbon-brunna, kier se je nekaj časa sprehajal in je nato sprejel pri svoji uisalni mizi par ministrov v av-dienco. Indijanci — mesetarji. Odelek za notranje zadeve v Washingtonu je odstavil sedem članov narodnega sveta Osage-Indijaneev, ker so le-ti sprejeli od petrolejske družbe $15.000. Ako bi department ne bil zasledil tega barantanja bi kakih $800.000 vredno petrolejsko polje tega plemena prešlo v last družbe. Zverina v človeški podobi. Včeraj so prijeli delavca Filipa Buehl s štv. 537. zap. 44 ceste v New Yorku. Njegova žena. ki leži na smrt bolna v Polyklinik-bolnici je namreč izpovedala, da jo je bil lastni soprog po malem prepiru pri večerji z vso silo sunil v trebuh. Žena je bila v drugem stanu in zdravniki, ki so jo takoj operirali, izjavljajo, da najbrž ne bo okrevala. Nasprotno pa zatrjuje Buehl, da je žena sama padla ter se pri tem poškodovala. Junaška prodajalka. Žena prodajalca Frank Betino, Sadie na št. 306. izt. 29. ce^ti v New Yorku je bila včeraj sama v prodajalni, ko je vstopil mlad človek, ji pomolil revolver pod nos ter zahteval $25. Prodajalka se ga ni ustrašila. Pogumno je skočila proti njemu ter ga prijela za roko, da ni mogel rabiti orožja. Kmalu ji je prišel na pomoč neki možki in za njim policist, ki je predrzneža aretiral. Ledene ?ore. v * Da se parniki izognejo ledenim goram, so prrkatlantiške paro-brodne družbe sklenile, da vozijo v prihodnjih mesecih po vo? ni črti. ki je kakih 60 milj ,ri?aej-:a od sedanje. Ogduj v umobolnici. Elvas, Portugalsko, 3. jan. — Ker je v tukajšni umobolnici izbruhnil požar, je požarna bramba izpustila umobolne iz zavoda. Pet j teh nesrečnežev je v divjem stra-jbu blodilo po ulicah. Oboroženi z železnimi drogovi, so vsakega, ki se jim je postavil nasproti, pobili na tla. Ena oseba je bila ubita in 9 je težko ranjenih. Trajalo je več uf, da so nesrečneže razorožili in spravili na varno. čudno razmerje. St. Louis, Mo. 3. jan. — Mrs Pavlina Riehers, 701etna udo^ ie adoptirala nekega WilHair Linders in sicer radi tega "k je tako čeden dečko, ki ne pii ne kadi in tudi ne kolne" " V« bi bila le 20 let-mlajš"?". :■ ; , \ievala. "bi ga v^oln -n . Tri zelo važne stvari. Nekateri ljudj« ■■ • ua jasnem kdo sme gia.- .v. : volitvah in kdo zopet ne. Nt ki, jih inisli, da ne sme drugače glasovati, če nima takozvanega drugega papirja, kar pa nikakor ni res. V vsaki državi je skoraj druga postava. Različni pojmi vladajo tudi glede homesteada. Vsak amerikanski državljan je opravičen zahtevati da mu država od-kaže del javnih zeemliŠč. Ta na-redba je vsekakor vredna, da se upošteva. Tudi glede patentov je ista stvar. Koliko nadarjenih ljudi imamo Slovenci v Ameriki, ki so odkrili masikak zanimiv pojav na tem ali onem polju. Kako lahko bi kaj velikega dosegli ■ svojimi iznajdbami, de bi se ob pravem času obrnili na pravo stran. Ni čuda če smo v tem pogledu Slovenci na tako nizki stopinji, ker ljudje niso natančno podučeni o celi stvari. Jasen popis teh treh važnih stvari dobi vsak rojak v Slovensko Ameri-kanskem koledarju za l. 1913., ki je ravnokar izšel. Razen tega obsega še veliko drugega zanimivega gradiva, katero mora vsakega zanimati. Slovenci pridno posegajte po njem in si ga čim preje nabavite, dokler zaloga ne poide 1 Naroča se pri uredništvu "Glaa Naroda" oziroma pri ttnvtaio Publishing Co. 83 Cortland gt* New York, H. Y., in stane 80c s poštnino vred. GLAS KARODA, 4. PROSINCA 1912. Trije kralji. i Spisal C. Golar. jemi me, dragi moj Melhar, in nič se ne oglasi V* A težka železna palica je znova udarila v duri in Gašparjev glas se je zaslišal: "Vstani, iielhar! Novi kralj čas najdaljših noči in'se ima roditi!" je podnevi tiščalo ob-1 '"O kakšnem kralju le govori! ■ zahajalo sredi popol-1 Saj si ti kralj in najin sin še ni ur. Vreme je bilo lepo j orišel na svet. Gašparjeva kra- » • • j..:__;! •».-• ___ -_____j,________v: Ijjica pa je prestara, da bi mu ro-diia siua. Sitnež sitni!" Ker ni bilo miru, je vstal kralj Melhar s težkim srcem in se odpravil na pot. Tudi darove je vzel za mladega kralja, a ker je bila kraljica nejevoljna, ker se je morala ločiti od svojega soproga, mu ni dovolila drugega vzeti s seboj kakor meli kadila. Proti večeru sta dospela v sosednje kraljestvo, ki je bilo hist kralja Holt e žar j a. Ta kralj je bil pagan in ni veroval v proroke in na mesi jo ni upal. Bil je zamorec j in ni imel žene, ampak surno ljubico. Kralia Gašpar in Melhar sta j stopila s svojih kamel in se napotila v kraljeve sobane. Ležal j<*. ern in ves razgret od vina in ljubezni, v naročju svoje mlade, prelepe ljubice. Tudi ona je bila | črna, in njene oči so gorele kot sobice, in njene ustne so rdele , kot duša nibinova. "-Poslušaj naju, Boltežar! Novi. mogočni kralj se ima roditi, ki bo vladal nebo in zemljo. Pojdi z nama. da se mu poklonimo in g;i obdarujemo. Svetla zvezda nam bo kazala not. kakor so po- Š p i i o e. Bil je čas najdaljših noči in solnce se je podnevi tiščalo ob-1 zorja ter zahajalo sredi popol- j danskih ur. Vreme je bilo lepo; in hladno, le včasi se je dvignil suh veter sem od puščave, ki je razgreval zrak ter prinašal s seboj cele oblake rdečkastega prahu. Večerna zarja je gorela v temno-bakrenem plamenu, ki je čudno odseval na nebu in se lil od vzhoda do zahoda. KraVeva palača je stala na visoki tt-rasi. pod njo in okoli nje .so m vrstile ni/.k>* hiše dvorjanov in dalje od njih napol razpadli stanovi Kužnega ljudstva. .j Vi r < na zarja je že ugasnila m i zdaj se j<* nebo pokrilo z zvezda- j mi tr ko lia^i'sto, «Ja, so se komaj ločile druga od druge na temno-» modrem o/.udju. Kralj Gašpar jej ravno vstal od večerje. Gladil si j«- dolgo sivo brado in hodil po. ki je bila nizka in široka; ter polna čudnih, dragocenih vaz po mizicah, sklesanih iz svetlega kamna. Po stenah je visela o-gromna vrsta slon o v ill zob in s tisrro\.nii kožami so bila zastrta i tla Pro rok i so govorili, da se bo rodil novi kraki, ko bo noč zraa-j govala nad solncem in bo od za-j hoda prihajala oblast. Čakam gaj ž** d' Igo, da se mi je brada obe- * * Ali s!i>,s". je poklical svojo š> no, ki je legla na dolg našlo-1 nji in zavila v težke tkanine, j "Ali zdi se mi. da je pri-i š« I ■ > 1 ■ : - • kralja. Stopiva j na ba . u. morda s.- že pokažejo i "Ah. j ,'li s svojim mladim; kraljem! Midva ga ne dočaka-j Kralj GaŠpar je odgrnil težke zaatore in se ozrl na vzhodno ob- "Vstani, iraga moja, in po-j fclabe so že moje oči in ne j morem dobro ločiti. A zdi se mi j da vidim čudno luč, ki ne more J prihajati od soluca, zakaj noč i Kraljica je pogledala in vzklik- "t iidna luč je to! Ni od solu-. ea i 11 i:*- "(I meseca. Počakajva.j da vzide popolnoma.'* St.ila sta in čakala. Naposled j "Prorokovano je tudi. da bo ^ jjoveiuu kralju zasvetila velika j zl* i, ki bo oznanjala njegovi prilnfd. In bilo bi čudno, ako to, ni tista zvezda, ki so jo napovedali pt uroki. Le glej, kako se ža-l ri iu kako veličastno grmado pu-l Še a za s hoj. Vsenaokoli se razli-l tajna svetloba in bliskajoča j s*' plaui< nica gre sijajno svojo pot. I m ikajo se zvezde pred njenim zlatim viharjem in kakor v \rti.i-u s' mešajo nebeški svetovi. I H, resnica je, kar so govorili proroUi. roditi se ima novi kralj in velika zvezda z bliskajočo vihro za s boj k«.ze pot, kamor Sklical je kralj svojo hlapce, da so mil osedlali "kamelo, obleko! se je v kraljeva oblačila iu se n. -nudoma odpravil na pot. Pred odhodom je dejal kraljici: "Spodobi se, da novemu kralju prineseni kajj v dar, in zdaj ne vem, kaj bi izvolil. Svetuj Ker sta bila oba. kralj in kralji« skopa, se nista hotela odločiti niti za slonovo kost, niti za D zlnto, temveč sta menila, da bo najbolje, ako ponese v dar nila-i demu kraliu lepo dišeče mire. Na I tihem pa si je kralj Gašpar mi l »lil. da bodo že drugi storili svojo dolžnost in obdarovali novorojenca. Odpravil s.* je na pot s kamelo J iu tremi hlapci ter šel v smeri, j kamor je kazala zvezda. Zgodaj zjutraj, ko so že zašle „ • „, ... v i večerne zvežde. ga je pot pripeljala mimo njegovega soseda, ki J je bil kralj Melhar. Potrkal je s svojo težko železno palico ob vrata njegovega | gTadu in zaklical: 41 Vstani, kralj Melhar! Novi kralj nebes in zemlje se ima ro-j diti! Vstani, da se mu pokloniva in prineseva svoje darove." Kralj Melhar je bil še v postelji s svojo mlado ženo in se je, potuhnil ter se ni hotel oglasiti staremu kralju. Tudi lepa in mlada kraljica jel čula, a ker se je bala za svojega gospoda, mu je šepnila: "Nikar se ne oglasi, že zopet je sitni, stari Gašpar spodaj! A-1 I ko sam ne more spati, naj bi vsaj j | druge ljudi pustil pri miru. Ob-HinSinr^HmSsu vedali proroki." Kralj Boltežar je objemal svojo ljubico in pazljivo poslušal, "še nikoli nisem slišal o ka- (Ena noč ob gališko-ruski meji). To vam je bilo zopet razburjenje v Galiciji, posebno v severnejših in vzhodne j ših krajih. Krakovska policija je v par tednih polovila celo vrsto ruskih špijonov in skoro vsak dan so časniki poročali o najnovejših senzacionalnih dogodkih. Na političnem nebu se se tedaj zgostili temni oblaki ter preteče oznanjali vojno nevarnost. Povsod so ljudje govorili le o špionaži, v kavarnah, v salonih, na cesti. - Moj soprog je bil tedaj poveljnik in graditelj neke utrdbe, ki so stavili tik ob ruski meji. Na svojo pisarno je pazil še ostrejše kot prej, kajti v njej je hranil veliko tajnih načrtov, aktov v in popisov, ki so bili za Rusijo posebno važni. Pisarna -»e bila v našem stanovanju. Z ograjenega dvorišča se je prišlo v ozko vežo s tremi vrati. Leva so vodila v pisarno, ostale dve pa v naše sobe. Nasproti oknu pisarne* je stala nizka in podolgovana stražnica, kjer so se straže redno menjavale. Tudi ordonance so bivale tam. Naša sobna okna so gledala na vrt. Preko tega se je videlo na varšavsko cesto in ne planjave. Na vzhodni strani, nekako deset minut od naše hišo na gričku, je bila utrdba, ki je gospodovala nad celo okolico. Da bi bila varnejša, so jo od vseh strani obdali z jarki in nasipi, ki so jo krili pred sovvražnikour. Krog utrdbe «"■» stale vojaške ke mnovem kralju, in tudi o zve-|zdi ne in prorokih." "Le pojdi, Boltežar! Ko se !zmrači, boš zagledal velikansko in žarko zvezdo. Sedem vogljev i ima, in za njo se vleče ogromen 'snop kakor reka isker in bliskov, j Vstani in poglej!" Vstal je in se ozrl na nebo. In ; glej! Prav nad gradom se je j vlekla naprej po nebu orjaška jvezda. Z bliščečimi strelami si j j t* sekala pot in s široko žarko 1 metlo je pometala. Boltežar se je nemudoma od-I pravil na pot in vzel s seboj srebrno posodo, ki jo je napolnila j njegova ljubica z darovi za mla-dega kralja. Nabrala je zrn či-jstega zlata, žarečih paličic in {zlatih novcev, kovanih v Rimu. Vsa solzna sta se poslovila, in trije kralji so zasedli svoje ka-1 mele ter šli v tisto stran, kamor j je kazala zvezda. Iu glej, v tretji i noči pridejo na pastirske poljane ' in tam nad borno stajo se je list a vila zvezda. Bila je velika I svetloba vseokrog in pele so pa- straže, ki so imele najstrože ukaze ter so morale poveljniku o vsaki stvari točno poročati. Nekoč javi tden stražarjev mojemu soprogu, da vidi že dalj časa vsako noč duha, ki straši okoli trdnjavice. Moj mož se ni smejal tej vojakovi naivnosti, marveč ga vprašal, kakšen da je bil ta duh. "Javljam pokorno, duh je bis bel in je letal preko jarkov sem-tertje!" "Ali nisi mislil, da utegne biti to kak človek ki se je nalašč o-del v belo rjuho, da bi vas stra šil, ali pa vašo pozornost od nekaj druzega obrnil, aH pa celo. da bi vas prepodil?" "Javljam pokorno", je jecljal vojak v zadregi, 4'jaz mislim, jaz mislim, da človek ne more letati, samo ..." "'Jaz mislim, jaz mislim, da si tele — si razumel?" "Da, gospod poveljnik!" "Sedaj poslušaj: če boš zopet zapazil duha, mi moraš takoj poročati — razume?" med st irske piščali. Stopili so v hlev in tam bliska joča ; v°l°m in osličkom je ležalo v jaslih novorojeno (lete. Zlata mavrica se je spletala okoli njega iu presladek smehljaj je pozdravljal kralje. Gašpar iu Melhar sta se nizko priklanjala in zažigala kadilo, Boltežar pa je trosil zlato mlademu kralju. A zunaj so cvetele zvezde in | ovce in jagnjata so kleče)a na paši. AMERIKANSKI DIJAKI-DE-LAVCI. Amerikanci kažejo s ponosom na svoje visoke šole. češ, kak demokratičen duh vlada po njih. Bodisi med počitnicami, kakor tudi med Šolskim letom si ti dijaki z vsakovrstnim delom služijo svoj kruli. Tako so dijaki iz sveučilišča Columbia med šolskim letom 1911. zaslužili približno 400.000 kron. Nekateri so si služili svoj kruh kot stražniki pri podzemeljski železnici v New Yoru, Bostonu in Filadelfiji, drugi kot natakarji, zopet drugi kot snažilci posode itd. Nek jurist si je prislužil 800 kron kot trgovski pomočnik pri nekem trgovcu na deželi.; drugi je vKanadi sekal drva: mnogi so sodelovali pri raznih glasbenih zborih v kopališčih ; eden je potoval s kinematografskim gledališčem ter si prihranil visoki znesek 4800 kron. j Veliko število dijakov si je slu-I žilo kruh v službi domačega uČi-j telja. Da pa se je ta demokrati-, čen duh tako močno razvil, je vzrok to, ker na tem sveučilišču j Columbia ni nobene razlike med j revnimi in bogatimi slušatelji; | marveč vsi obiskovalci, četudi so j najrazličnejših stanov, vedno sku-I pno z združenimi močmi delujejo. In ta delavnost dijakov izven univerze ni na noben način sramotna. marveč jo tudi drugi podpirajo; in opaža se celo. da zelo veliko vpliva na duševni razvitek mladine. "Da, gospod poveljnik!"... Kmalu po tem dogodku me je izvabilo jesensko popoldansko solnee v prostrano ravan. Ker sem bila strastna jalialka, zasedeni svojega iskrega arabca ter hajd na sprehod. Na pragu sta sedela moj dveletni sinček in poldrugo leto starejša hčerka. V lahkem diru je šlo po Varšavski cesti. potem sem krenila počez v ravan, da bi videla prvo vas, ki je še nisem poznala. Kmalu zagledam pred seboj hiše. Toda komaj sem dospela do vasi, se srdito lahajoč zakadita v mojega konja dva velika psa. Vsa prizadevanja, da bi se jih ubranila, so bila zaman. Arabec se je razburil in ko sta ga razljučeni živali ugriznili v nogo, se je splašil ter z menoj zdirjal naprej. Od vseh koncev so leteli psi skupaj in se spustili za nama. Ta divja gonja je šele koncem vasi ponehala. Moj arabee pa je dirjal kakor pred tisoč vragi čez jarke in o-graje, ne meneč se za smrtno nevarnost. ki mi je pretila. Ne vem. kako dolgo je trajal ta divji lov. S strahom sem zapazila, da se je zmračilo. Volja do življenja mi je poslala rešilno misel: z vso silo potegnem za desno uzdo — konj se visoko vzpne in obstoji, tresoč po vsem telesu. Udal se je. Oba sva bila izmučena in morala sva se odpočiti. Pot domov i j biia težavna. Ovire, ki jih je konj v neukrotljivem razburjenju z lahkoto premagal, so bile sedaj za utrujeno žival naravnost hude. Toda lakota ga je gnala naprej in mu kazala pot, kajti sama nisem vedela kot iu kam. Vihar se je dvignil in zatulili preko poljan. Bližala se je nevihta in ko sem srečno dospela do varšavske ceste, je treskalo brez prenehanja. Moj »-rabec je dirjal p»*oti domu, ne meneč se za peklensko grotuenje in bliskanje. "Naenkrat začutim, da se je nekdo prav narahlo dotaknil moje desne rame, in preduo sem se nazaj ozrla, je zaklical "Olga". Začudeno sem se ozrla in zagledala pred seboj dva bradata o-braza. na katerih je bilo brati začudenje in nevolja. Zajecljala sta: "Pardon" in zopet obrnila svoja konja. Z veliko napetostjo sem zrla za naprej drvečima skrivnostnima tujcema, ki sta se mi zdela vsaj nekoliko znana. Bog ve. kje sem ju že videla, posebno onega s črno brado in ostrim pogledom. Zamislila sem se. Nekaj mi je padlo v glavo. Tik na ruski meji je stala mala gostilna ravno na Varšavski cesti. Gostilničar je točil izvrstnega Tokaj-ea. ki je posebno dišal ruskim častnikom, ki so prihajali čez mejo v civilni obleki pit vino in kadit dobre cigare. Tu sem ju morala večkrat srečali. Bog ve. za koga me smatrata. Najbrže za kako Rusinjo, ki jo pričakujeta? Ali ni ta Olga kak špion, s katerim sta v zvezi. Moj konj je začel rezgetati, veselo znamenje, da smo blizu doma. Pred mano na cesti se je za-bliščalo kakili dvanajst luči v daljavi. Ko pridem bližje, opazim, da so vojaki, ki so me z lučjo v roki šli iskat, ker so se zbali, da ^e mi je pripetila kan nesreča. Kmalu zaslišim tudi trlas svojega moža: "Marija, ali si ti tukaj?" Doma rui je napravil ostro predi-go in ko sem spravila otroka spat, sem mu povedala čudno zgodbo o srečanju skrivnostnih tujcev na Varšovski cesti. Postal je resen in zamišljen. Kmalu po večerji je potrkal na vrata mlad kadet, ki je redno prihajal iz trdnjave k nam na o-bisk. Vstopil je v sobo, kapo pod pazduho, prisedel k nam za mizo in začel z nama kramljati. Vsi trije smo bili trdno prepričani, tla sta tuja jezdeca in Olga — ruski špioni. V naši misli nas je Še posebno potrdil stražnik, ki je zdajci vstopil in naznanil, da je zopet tukaj duh. ki se plazi po nasipih ,in skače po jarkih okoli trdnjave. Moj mož je utaknil za pas nabasan revolver, pustil doma za varstvo mladega kadeta, sam pa hitel v temno noč a špioni. Viharna nevihta je ponehala, le zdaj pa zdaj so padale težke kaplje skrivnostno na okno našega stanovanja. Na mizi je žalostno brlela petrolejka isf-meni je postf£ jalo čim dalje tesrfe.fe pri srcu. Pred oči £o mi Stopali strašni prizori, ki jih je moja razgreta domišljija še strašnejše naslikala. Preganjani špion drvi kot zasledovana zver proti naši hiši in išče zavetja v naši sobi. Zdaj. zdaj bo tukaj in bo butnili ves krvav in penast v sobo .. . Kar poči strel v bližini trdnjave. Kadet je postal bled in v mojih žilah je zastala kri. V sobi je vladala strašna tihota. Kar poči drugi strel in* pred hišo je nastal vznemirjajoč šum. Kaj je to ? Slišalo se je, kakor bi nekdo hodil pod našim oknom in pritiskal na vrata. Od vojaške pisarne naju ločila samo predsoba. Kaj. ali ni morda tu špion, ki je izrabil odsotnost mojega moža in hoče vojaške načrte iz pisarne ukrasti.' Kadet je r^+^nil svojo sabljo in se pripravil na boj. V moj največji strah je zaklical na glas, da ga je bilo daleč čuti: "Gospa, prinesite mi revolver, da pokažem vlomilcem ..." Zadnja beseda mu je zamrla na ustnicah, kaiti na hišna vrata je zadonelo za mol ko trkanie..Pri vratih so morali biti izkušeni vlomilci. V hipu sem mu prinesla revolver iz bližnje sobe. Kadet ga vzame v roko. njegova lica so zažarela in njegovo oko se je zasvetilo. Stekel je k oknu, ga odprl in se nagnil globoko ven-kaj v noč. Pred vratmi sva uzrla kljub temni noči belo postavo. Gotovo je v belega duha preoblečen špion, "Kdo je?" je za vpil kadet. Nobenega odgovora. "Kdo je?" je ponovil in potem ustrelil. Truplo ubijetega špiona je padlo na tla in se valilo proti vratom. Na obrazu kadeta je bila brati velika samozavest, a mene se je polastila groza. Ko sva hitela ven-kaj je nama prišel nasproti moj mož z vojaki. Prihiteli so na naš strel. Ko smo odprli hišna vrata in je žarek lučj padel na ustreljeno postavo, smo onemeli. Moj mož je prvi pretrgal molk in rekel kadetu: "Prenaglili ste se: psa. ki so ga imeli vojaki za duha, sem že prej opazil, kako je stikal po jarkih okoli trdnjave in iskal ostankov, ki so jih vojaki proč metali". Brcnil je ustreljenega gladnega, okrvavljenega belega psa, ki ga je njegov strel pri trdnjavi pred našo hišo prignal" s kostjo v gobcu na stran in dostavil: "Nevarnost zahteva od vojaka ne samo poguma, ampak tudi previdnost in pamet". Pot od poročnika do vagabunda. Na zatožni klopi pred dunaj-! skim okrajnim sodiščem v 111.] okraju je sedel te dni mož iute- j ligenine zunanjosti in simpatičnega obnašanja. Obtožen je bil zaradi potepuštva in beračenja. Gvido Hoffman je član ugledne rodbine in je bil svoj čas poročnik. Njegov zagovor je sliši kakor kak roman. Kot mlad častnik se je zaljubil v neko dekle, katere pa ni mogel poročiti vsled slabih gmotnih razmer. To ga je tako potrlo, da je začel piti. Pil je, kolikor je mogel in je hotel svojo žalost utopiti v vinu. Ker se je Hoffman zaradi večnega pijančevanja zameril svojim višjim vojaškim oblastim, so ga te degradirale. Poročnik Hoffman je postal infanterist. Tega p** on ni mogel prenesti in si je dobil službo kot železniški uradnik, pa tudi pri železnici nimajo radi tako silnih alkoholikov, kakor je bil Hoffman, vsled česar je moral ta kmalu zapustiti svojo dosedanjo službo. Kam naprej? Nič drugega ni kazalo, kakor vstopiti zopet v vojaško službo kot infanterist. Tam je postal treznejši in jo je primahal do narednika. Vendar grozna strast po alkoholu se mu je zopet oglasila in Hoffman je postal vnovič stari pijanec. Razume se. da je moral zopet zapustiti svojo novo službo. Nato se je vpisal na tehniko. kjer je obiskoval zemlje-delsko šolo. Zemljedelsko visoko šolo je absolviral z odliko. Toda potem se je zopet udal pijači in ni mogel zato dobiti nobene službe v svoji stroki. Ko je videl da lie more nikamor, je postal privatni detektiv, nato sluga v kopališču in slednjič vrtnarski pomočnik na pokopališču. Toda življenska moč ga je že tako zapustila, da ni mogel opravljati niti službe. Sedaj je Hoffman pri svojih Mf, letih podoben starcu. | Podvržen je tudi epileptičnim napadom iu nekoč ga je zadel mrlvoud, vsled česar ima levo roko hromo. Pred sodiščem je dokazoval. da se je neprenehoma trudil dobiti kako delo, kar pa se mu ni posrečilo. Od materine strani je podedoval 800 K. Da je beračil, se sramuje priznati. Neki stražnik je kot priča izpovedal. da ie obdolženca opazoval, kako je ženo nekega trgovca prosil za milodar s povzdignjeni-mi rokami. Ker je Hoffman pri tem tako mučeniško izgledal, se ga je gospa tako prestrašila, da je zaklicala na pomoč. Nato so ga aretirau in ves denar, ki so ga našli pri njem, je znašal 26 vinarjev. Sodišče je Hoffmana oprostilo prestopka beračenja na podlagi neizogibne sile. Društvene tiskovine! T ISOČE * * * --zahval ima naša slovenska unijska tiskarna za lepe in najcenejše tiskovine od slovenskih društev po celi Ameriki. * + V * * - H***; * k« * ♦.-S**?«- -X * -P ■ * 'i* . * X r-jr-^ * * -k * - -KfK-r m « *: MILIJONE * % tiskovin je že naredila naša tiskarna za Slovence po celi Ameriki. Pravila, pisemski papir j zdravniška spričevala kuverte vseh mer in barv, sploh izdelujemo vse mogoče tiskovine po najnižjih cenah. Točna in vestna postrežba. Slovenci, naročajte svoje tiskovine v slovenski unij ski tiskarni. Clevelandska Amerika,, 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. v'prasajte za cene nas, predno se obrnete drugam in prihranili ei bodere nekaj denarja. -:- mm PETKOYSEI, Wk \ ]m\ siofar - Sslsry PuSUs. i | 753-720 Market St., WM'KFfi/t'W, ?:.L. j j PRODAJ A /In* oaibci.c f^anjc "-e 1 izvrstne s pot ki*—i>alentov»»a ? :r3 } viU i PRODAJA vovne ■•'■-ca i j skihčrt. I POŠILJA nemi ? star !tr.-»j 1 '-n ooStcno I i « U FI^AVLJA vne v notsrski posol spA-iz- , J_iočs dela. _ Zastopnilc "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St..NewYo:*. fmu i s?t TMWMh lOžsM iuitltHiHfi i ffcSvAr ZASTAVE, REGALUE. ZNAKE, KAPE PEČATE ŽN VSE POTRESSCINE ZA DRUŠTVA W JEDNOTE. Dolo pfve vrste, F. KERžE Ci>> 2516 8. LAVVNOAI.B AVB., CHtwAoO Iu'. - Lov VNKF F «1 ? N J K F i i J IT O ,*■ KTOVJ Roparski napadi v železniških vozovih. Državnega poslanca Jarmvja so dobili nezavestnega v železniškem vozu na potil iz Budimpešte v Satmar. Poslance je bil klo-roformiran. Ukradena mu je bila listnica, v kateri je imel 3700 K. Poslanec se še spominja, da je prišla v kupej neka "starejša dama, ki pa je takoj odšla. Enak napad se je zgodil tudi v Sarva-šu. Tam sta bila oropana trgovca s prašiči Samuel Lieko in Pavel Elephant. Ličkotu so ukradli 14 tisoč kron. Dobri strelci. Te dni se je streljalo na nekem vojaškem strelišču. Posebno dobro sta streljala dva vojaka. To je zapazil stotnik in je rekel: ''H^rrgott, schiesst der Kerl gut i" (Saprabolt, ta fant dobro strelja!) Pristopil je k prvemu vojaku in je vprašal: "Kak rojak ste vi?" "Srb", je bil odgovor. Stotnik stopi k drugemu vojaku: "Kak rojak ste vi?" "Srb", je odgovoril vojak. "Torej streljajte naprej!" je rekel stotnik in je tiho odšel dalje. i,e bil človek, kateremu je i vsak strah tuj: »«o vsaki rudnišk i nezgodi je bil vselej na najnevar- j uejšem mestu. Njegovo znanje in j njegove izkušnje o praktičnem j rudokopstvu -i bila tako obsežna. da so nadzorniki v zamotanih j slučajih radi hodili k njemu po : svet. Ko smo po v čer j i sedeli z go- i stilni'*ai ko okolo kamina, se je pog« vor sevt-da snkal o preiskavi.) Rudniški nadzornik se je trudil j / dokazom, da je povzročil nezgodo eden od mrtvih rudarjev, ki je bil na eno oko slep in ki je po j nesreči razbil svojo svetilko, j Herbert je sodil drugače. Po «'ks- \ ploziji so morali rov za nekaj me-se' t v zapreti, da so udušili ogenj, ki je izbruhnil. Ko so rov zopei | otvorili, je bil Herbert prisoten! pri spi avljanju že napol zgnitih I trupel. Tam. k jer je nastala eks-! plozija. je našel Herbert rudarja. 1 čigar svetilka je imela nc-znatno j luknjico v steklu. Herbert je po , vestnem raziskavanju dognal sle-de.če: ta rudar je obesil svojo: svetilko na poševno stoječ klin, i plamen se je zato dotikal stekla, j voda je kapljala na to mesto, na-1 stala je luknjica in plini so se | vneli. "Truplu sem moral izruvati' prste, preden sem se mogel pola-i stiti svetilke", je razkladal Herbert. Gostilničarka se je stresla in vzkliknila: '*Kako grozno!" H« rb< rt je zmignil z rameni,; kaker bi hotel reči: Kaj naj bi i storil T t Pogovor je nekoliko zastal. Tu-! leči zli duhovi tam zunaj so imeli i L,. . , J » uesi uo C cz nekaj Časa je pričel govori-' ti Bmkins o nevarnostih in stra-! hotah ludarskt^ga življenja. Pri-i povedoval je, kako ga je nekoč presen« til, ko je bil še mlad in j neizkušen rudar, treskav zrak. i kako je bil omamljen, rovnica se | je vedno počasneje premikala imeLjc občutek, da hrumi okolo. njeflh silna vihra in kako so nje-j ga in njegovega brata potegnili j še pravočasno na zrak ' Ravno mislim na to" je dejal Herbert s smehom, "kako me jej zadela prva nezgoda v rudniku, j Devet let sem bil star, ko sem šel s svojim krušnim očetom — saj J veste, do »eni najdencc — v rov.' da bi mu pomagal pri delu. Kma-1 ta na to je za grmela po rovu eksplozija. ki naju je oba prevrgla j in otttnodila. Oče je padel na Ur-j bet in je imel trebuh ves ožgan, i j a y. sem padel na trebuh in sem j imel ožgan oni del telesa, kjer hr- j bet izgubi svoje ime. Pet tednov GLAS NARODA, 4. PROSINCA, 1913 kor bi bila v stiskalnici, mene za no nogo, Smitha za obe. Noge sva imela zlomljene in klicala sva na pomoč. Delala sva pa v tako oddaljenem rovu, da ni nihče slišal najinih klicev. Ure so potekale. Končno sem pričel peti tolažilno cerkvene pesem, da bi se nekoliko umiril. Dobro bi mi delo. Joe je molčal. Ampak, ko sem nehal, je pokazal na mogočno skalo, visečo ravno nad najinima glava- ma in ki je pretila, da se odtrga zdaj in zdaj in naju ubije. Obupen strah se me je polotil in kri-I čal sem, kolikor setn mogel na | pomoč. Joe je ostal čisto miren. !"Jak", je slednjič menil, "če se utrga tale pošast nad nama, te-! daj bo konec najinih neumrlji-, vih duš". — Priznati moram, da me je hladnokrvnost tega bogo-tajca v tem trenotku bolj pomiri-; la nego moja vera, čeprav sem dober krislijan". j Nihče ni nič pripomnil k tej i zgodbi. "Najhujše, kar sem kdaj doživel" je menil čez nekaj časa IIerb"rt. "je bilo spravljanje tru-' pel po nezgodi v V. Kakor pri se-: danji nezgodi, je bil tudi tam rov zaprt pet mesecev zaradi ognja, tako da so trupla nesrečnikov že strohnela. Nadzornik Atkcrs in jaz sva bila prva. k sva se spustila v rov". Nadzornik je vzel s seboj kanarčka. Jaz sem nesel podgano v kletki. S podgano se gre lehko trikrat delj. Kanarček pogine I kmalu. Kadar pride kanarček v ] nevaren zrak, prične frfotati, i w'viliti in mrtev je. Podgana je trdnejša, ne izdihne tako naglo. Kadar ji postaja neprijetno, je vsa nemirna, koleba kakor pijanec. potem postane divja, grize j žico kletke in tik pred smrtjo se vzpne na zadnji nogi kakor pes. j Kadar se postavi podgana na ! zadnji nogi, tedaj je čas za beg. Ali k stvari. Kmalu sva dospela na kraj. kjer je bil napiš: "V po-: nedeljek ob pol devetih 31 mož i pi i življenju", tako se je glasil napis. Zapustil sem nadzornika in odšel sem dalje. Na rokah sem imel pritrjen trak. Nekaj korakov dalje sem našel drugi napis, iz katerega sem zvedel, da je ob dveh popoldne ■ bilo še vseh 31 mož živih. Sto metrov dalje sem uzrl prizor, da mi je zledenela kri po ži-t lah. Pr«d menoi je ležalo skrbno ' nakopičenih 30 trupel. V kotu io ' stale v najlepšem redu svetilke, j rovnica in kotlički za jed. Neko-»liko v stran je ležalo nago truplo, najbrže oni. ki 'e izdihnil zadnji, i On je skrbno zložil trupla svojih tovarišev. Končno je moral zblaz-neti in misliti, da je doma, ker I obesil je svojo obleko, da bi se ! posušila. Nato je umrl. Ko sem se vrnil na mesto, kjer I sem zapustil nadzornika, ga ni "No, pustimo hudiča, rudarsko življenje je že itak samo na, sebi dovolj strašno. Dostikrat se sprašujem. koliko od teh, ki sede tako zadovoljno okolo gorečega premoga, misli na krvave kaplje, ki so drže vsakega koščka te rude — na rdeče mazilo, ki goni kolesje naše velike industrije. Vsak dan umrjejo po štirfje rudarji v naših rudnikih, ia stotine je vsak dan pohabljenih in ranjenih. A to ni nikakor rezultat velikih nezgod te se k sreči dogajajo jpdko — temveč to je vsakdanji odmerek. Ta velika moritev, to grozno klanje se ponavlja dan za dnem, brez prestanka in neprenehoma se vzigujejo tožbe vdov in sirot proti nebu. In koliko bi se lahko zabra-nilo. če le ne bi na tehtnici naše pravičnosti tehtalo človeško življenje tako malo, zlato pa tako veliko! Včasih razmišljujem o teh stvareh in jim skušam priti do dna. j Prepričan sem. da bodo naši po- j toniej opustili rudokopstvo za pre-j mogom in bodo goriva izdelovali krvava roka ne prizanese niko- IjHUlAllkllAlAUaliAAUiA. HUna iAiis.lL IAl44.1l Hl^A.xIlI^ VLlL^ ^i^aU^L \ mur, njih zverstvo se nahaja na ~ mukah nedolžnih žrtev. Najgroznejša žaloigra pa se je vršila v mali cerkvi, kjer je bilo onih 70 zaprtih mož, žen in otrok mučenih do smrii; v cerkvi je o-stalo samo 18 živih, ne vemo kako. Te so pa vse peljali ven iz vasi in. so jih tam postreljali. Cerkev so zažgali, da se je zrušila nad mučeniki, pokrivši trupla s pepelom in opeko. To grozno klanje in pustošenje je trajalo kakih pet do šest ur. Bilo je dosti dela, dokler se je pokončala cela velika vas s hišami in prebivalci vred. Sicer pa to klanje ni prvo niti poslednje. Koliko je pa Še frozovitosti, izvršenih na krščanskih ranjencih. O njih imajo v glavnem bolgarskem stanu dolg spis. Ranjen vojak brez orožja je za vsakega, bodisi prijatelj ali sovražnik, nekaj svetega; a Turkom je v zabavo. Ljudje se kar tresejo, ko pripovedujejo grozne prizore, nasil- iz drugih snovi, pri katerih ni bo v nevarnosti toliko ljudi". Jak Buskins je prikimal svojemu tovarišu, govoril mu je iz srca. Dolg odmor je nastal. ITpt-v Herbert je mirno kndil. Zunaj je besnel vihar, še hujši kakor nrei. Nihče ni hotel oditi. vsakdo je hotel spraviti misli v drug tir, preden da odide k počitku. Končno je vstal Herbert in dejal.- "Leliko noč. torej. Ne zamerite nič gospa in mislite kaj prijetnega. preden se vležete, da se Vam ne bo sanjalo o mrtvih rudarjih. No. sicer pa, mrtveci se ne vračajo". Pri vratih se je še enkrat okre-nil in dejal: "Ako bi se vrnili, bi bilo to marsikateremu gospodu neprijetno". uho vee. jsajorze je misiu, aa se mi je kaj zgodilo, ker se ni trak nekaj časa premikal. Ob vhodu v rov sem res naletel na rešilno mo-| štVO. Popoldne smo spravili trupla iz j rova. J.I lad človek, ki je bil pravkar * dovršil rudarsko Šolo, me je is-j kreno prosil, če me sme spremiti. Odsvetoval sem mu in rekel, da celo močni možje omedlavajo ob ?roznih piizorih. Ali ni odnehal in tako sem ga vzel s seboj. Ko sva dospela v rov, je skušal j dijak vzdigniti druplo težkega j moža. Pokazal sem mu, kako naj j ravna. Treba veliko previdnosti, da ! trupla ne razpadejo. Postaviti se | ie treba h crlavi, roke potisniti od zadaj pod komolce je tre- ba stisniti da se prime glavo. Mladi človek je storil, kakor 1 sem mu rekel, a truplo je bilo j "retežko. S komolci je gibal, gla-I va je votlo zabobnela po tleh in se odtrgala od telesa. Dijak je bil erubil ravnotežje — morda je bil prestrašen — in padel je z gla-J vo na strohnelo truplo**. "Strašno", ie kriknila gostilničarka in zakrila obraz. Herbert je nadaljeval: "Mla-| deniča smo nesli na zrak. omed-I lel je. Tri mesece ie bil potem bo- sem b žal v postelji, vedno na tve buhu in najbolj hudo mi je bilo to. da nisem mogel tako dobro in udobno jesti, kakor moj oče, ki je ležal na hrbtu, da si zdravi trebuh". Najtežja nezgoda, ki *e zadela mene, je pripovedoval nato Buskins, "je bila ona, ko setn ri zlomil nogo. Delal sem takrat z nekim Joe "Jhitkom skupaj. Joe Smith je bil razvpit v vsej vasi za največjega^ brezbožnika. Nikdar ni šel v cerkev, a tudi nikdar v gostilno; čudak je bil. No, na Irraju. kjer sva delala, se je utrgal nekega dne velik kamen in padel na naju, tiščal naju je, k* lan in nič ni hotel jesti. Slišal sem, da je zapustil svoj poklic'*. "Grozno, grozno", je stokala gostilničarka. "Da. grozno je bilo. če se spomnim na to", je pritrdil Herbert. "In potem obrazi trupel!" "Toda mislim, da mene ne razburjalo te stvari toliko. kakor večino drugih ljudi. Vedno me noSLljajo k temu žalostnemu delu ker ne tožim. Izkušnje so me utrdile. Prevečkrat sem se že srečal s smrtjo. Včasih se sam sebi zdim. da sem hudičev kurjač". "Oh, sedaj boste pričeli se s hudičem", je dejala že vsa razburjena gostilničarka. :.. Lk JuL . ■ 1 Turške grozovitosti. Boj za življenje in smrt. Piše prof. Anton Begenšek, "Slovencu". Sofija, koncem novembra. Leta 1885. sem opisal v Koledarju Družbe sv. Mohorja "Človeško klanje v Bataku. Nekaj še bolj groznega pa posnamem na kratko po opisih francoskega lista "Echo de Paris" in po brzo-javu raakega pisatelja Nemirovi-ča-Dančenko iz Ermenkjoja (vasi blizu mesta Čataldže). Francoski dopisnik pripoveduje o grozovitostih, ki so se dogodile v vasi Azboje (oddaljeni 3 km od Vize) takšne podrobnosti, da bi bil najprimernejši naslov za to: "Človeško klanje v Az-boji". Dopisnik piše: Glavni bolgarski stan nas je povabil naj gremo v to vas, da konstatiramo izvršene zločine in da jih opišemo. Sli smo sredi njih, po katerih je stala voda do kolena. Okoli in okoli so vse vasi v plamenih. Turki opustošijo na begu vse, kar jim pride v roke. To je pač zakon vojaški, in premagane armade v vseh deželah delajo isto. A da se kolje nedolžno ljudstvo, ki prebiva v teh krajih in ne nosi nobene krivde, razun da je krščansko. to pa ni vojaško, ampak divjaško. Proti tem rabljem se mora vse krščanstvo vzdigniti, in civilizacija ima pravico, jih uničiti in zagnati ven iz civiliziranega dela sveta. Naj povem, kar sem videl v Az-boji. Ta vas, ležeča sredi velike poljane, šteje 200 hiš. stoječih o-koli male pravoslavne cerkve. Prebivalci so samo Grki; tukaj ni bilo Turkov niti Bolgarov. V to vas je prišla proti večeru poslednja straža Abdulah-paševe armade. En del vaščanov je mogel še zbežati. Okoli 70 mož, žen in otrok je pribežalo v cerkev in se noter zaprlo. Medtem so turški vojaki plenili in zažigali poslopja. Kdor jim je prišel v roke, je bil ubit. Fotografiral sem truplo malega deteta, ki je štelo smo nekoliko mesecev. Imelo je prebite glavo. Potem sem fotografiral malo dekle z zlatorumenimi lasmi, staro 12 let, ki je ležalo poleg trupla nekega moža z odrezanima nogama. Povsod med kadečimi se razvalinami se vidijo kosi človeških trupel. Niti ena hiša ni ostala ne- stva, ropanja žen in deklet. To so zverstva v najstrožjem pomenu besede. Eno je, čemur se čudimo: kako so mogli ti ljudje takšne o-krutnosti do danes trpeti? Ko smo mi gledali te strašne prizore, se nam približa bolgarski častnik in reče: "Ali vidite, gospodje, zakaj se bijemo proti Turkom in zakaj jih hočemo iz-poditi iz Evrone! A Evro— vse to ignorira in stoji sklenjenih rok na strani, in zato se smatra kot udeležnica turških zverstev?" A za zločini sledi maščevanje. Cesta, ki vodi od Bize do Saraja, je polna blata v daljavi več kilometrov. Po tej cesti so vlačili Turki vojni material, po nji so bežali turški begunci iz vojske. Tod so drenjali ljudje in živina, bili so se begunci in vojaki med seboj in streljali drug na drugega. Večina vozov z bojnim mate-rijalora je obtičala v blatu, isto-tako topovi in bolniški vozovi. Ni bilo mogoče ne naprej ne nazaj. Poginiti je bilo treba sredi blata. Videti je avtomobil, ki se je pogreznil sredi blata; vsi štirje potniki so bili zakopani v ta strašen grob". .. Tako opisuje očividec grozne prizore iz bojnega polja. Znaui ruski pisatelj Nemirovič-Dančenko piše o bojnem polju o-koli Čataldže iz Ermenkjoja: "Carigrad je obdan z armado. Noben begunec od Čataldže ne bo mogel pretrgati te verige. Na prostoru med čataldženski-mi forti in Carigradom se vrše neverjetne grozovitosti. Na begu so Turki ugrabili vse, kar so našli ; vlekli so seboj tudi dekleta iz grških vasi; ljudem niso pustili niti skorjice kruha. Iz pozicij pri čataldženskih utrdbah se čuje grmenje topov. Pripravlja se poslednje dejanje velike tragedije. Nikdo v bolgarski armadi noče slišati o posredovanju za iuir. Narodna armada. boreča se xmagonosno za svobodo in neodvisnost, bo podrla vse. kar bi jo. moglo zadržati na poti do Carigrada. Za njo stoje milijoni Hndstva, ki je izmučeno in si želi človeških ™ravic ter si osigurali življenje. Stanje belgrajske armade je odlično. Velikanski marši, silni močni boji je niso utrudili. Turki so zapustili mesto Čatal-džo, ker so visoČine okoli njega nevarne v vojskinem času. Vsi so se vtaborili v fortih ali pa so se prestavili v središče pri Lakark-joju, da branijo prednji front. '' Dober' ^zaveznik Turčije so izredno slabe ceste. Ko ™o njih vozijo topove, se lomijo konjem kopita in vozem kolesa, tako da materijal ne more naprej. Včeraj sem jahal 9 ur, a sem komaj pre-jahal 20 km. Na celem potu nisem videl niti ene vasi, niti enega vrta. Pod milim nebom, kjer veje topel veter od Bospora, je zemlja posejana z nizkim hrastjem, kjer se divji trn tako na gosto vije, da skorai ne moreš skozi. Obupnost se me je polastila pri pogledu na ruševine nekdaj cvetočih vasi, katere so Turki raz-djali. Povsod puščava in mrtvilo!' Ali že imate Severov Almanah in Zdravo8lovie i a Slorerre za 1913? Ako ne, dobite ga od vašega lekarnarja zastonj. Varujte se! vnetje sapnika, d a v i c a, oslovski kašelj in razne pljučne bolezni bodo sledile, ako ne ozdravite kaš-lja takoj. Najbolj uspešni način preprečiti takih neprilik obstoji v tem, da ozdravite prvi znak prehlada in tako okrepite ustroj. Ako ozdravite prvi znak prehlada s Severovimi Tabletimi zoper prehlad in hripo (Severa's Cold and Grip Tablets) C'-nto-. in kaše'ja s Severovim za pljuča Balzam; m (Severa's Balsam for Lungs). •o se vam ne bo treba bati vnetja sopnika, kripavosti, davice in tem podobnih nepri ik dihalnega ustroja. Zgoranja dva zdravila sta najboljša za zdravljenje navadnih bolezni grL in pljuč, ki so učiuek razpostavljanja mrazu in mokroti. Na prodaj so v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova. Ako jih vaš lekarnar nima v zalogi, pišite nam. Čitajte našo knjižico "Pljučne bolezni", ki je ovita okoli vsake steklenice severovega Balzama za pljuča in katero pošljemo zastonj tistemu, ki piše za njo. Ako hočete vedeti, kako zdraviti razne druge bolezni, pišite na 4 T—V V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: poškodovana, niti en svedok ni ostal živ. da bi nam mogel pričati o tej grozni drami. Turki so pobili vse ljudi in živali: ovce, svinje pse itd. Njihova Najnovejša žaljivka. V Parizu sta se dva izvošeka sprla in se krepko prerekala. Končno je eden zaključil prepir s tem, da se je vsedel na kozla svojega voza in zaklical tovarišu: "Ti šema, ti tepec, ti osel, ti — ti — diplomat!" Ta najnovejša žaljivka je tako zalegla, da napadenec ni našel nobenega odgovora. " . ^ ___ ______ Petar Vičenič. Elija Stankovie in Nikola Sabljak iz Grafton, W. Va., v Rakovac; Mato Jeliea in Jovo Žitomerac iz Lackawanna. N. Y., v Mlinsko; Tomo Jadro iz Christofer, 111., v Križišče; Fran Stopar iz Middlebranch, Ohio, v Lokve; Ivan Sterle iz Chisliolin, Minn., v Lož; Lovro Kovač iz Cleveland, O., v Petrinjo; Fran Obreza z družino v Seišček; Na-mor Antončič iz Chisholm, Minn., v Cividale; Jernej Milavec iz Frontier, Wyo., v Runarsko; Anton Obreza iz St. Mary's. Idaho, v Dolenjo vas; Ivan Verhovšek iz Milwaukee, Wis., v Ukrek; Fr. Regina iz Claridge, Pa., v Rudol-fovo; Josip Badovinac iz Roundup, Mont., v Hrast; Fran in Ju-lijana Ocvirk iz Tollersburg, Colo., v Št, Peter; Anton Podjed iz Trinidad, Colo., v Videm; Ivan Roje iz Algo, 111., v Trst; Nikola TomajČic iz New York City v Lopar; Vincene Karnekar iz Bon Park, Canada, v Veliko Nedeljo; Ivan Sirca iz Meadow Lands, Pa., v Šmihel, Fran Fatur z družino iz Willoek, Pa., v Kilovče; Ant. Svigelj iz Ridgeway, Pa., v Mar-tinjak; Jovan Boltič iz Valhalla, N. Y., v Glino; Fran Požar iz Seattle, Wash., v Št. Peter; Jo-sipina Križ z otrokom iz Joliet. 111., v Trnovo; Stanko Zorič iz Sand Patch. Pa^, v Dragotino; Katarina Banj an in iz Troy, N. Y:, v Zagreb; Josip Vesel iz Emporium, Pa., v Travnik; Ivan Vrhinc iz Emporium, Pa., v Iško Loko; Ivan Draganič iz Kenosha. Wis., v Zagreb; Rade Jakovič iz Baltimore, Md., v Dobravo; Al. Vozel iz Irwin, Pa., v Dobravo; Ivan Osredkar iz Moon Run, Pa.. v Podkraj; Fran Belaj iz Aurora, Minn., v Žigmarce; Stevo Vraneša iz Lackawanna, N. Y., v Kozaprevec; Fran Petelin iz Marselin, Mo., v Gorenje Jezero; Janko Malič iz Thomas, W. Va., v Rudolfovo; Pero Orlic iz New York City v Punat; Ivan in Ignac Paternoster in Josip Galin iz Trinidad, Colo., v Kamnik; Matija Iskra iz Trinidad, Colo., v Lisac; Mate Dejanovič iz New York City v Otok Krk; Fran Kreč iz Alaske v Poljansko dolino; Josip Jamnik iz Leadville Colo., v Želimlje; Lazo Vcflsevič Velika zaloga vina ln žganja. V Marija GriH Prodaja belo *t-t» po............ ?0c. > črno vino po............. Oroinlk 4 galone m.................. Sil Brinjevec 12 steklcnic ta............. |ti 4 gal (sodček) ca ......... tu Za obilno naroobo »e priporoča MARIJA ORILL 5308 St. Clair Ave., IS. E.f Clevtumu, » uraj Sever iz Linden, N. J., v Sisek; Anton Kranjc in Josip Bobek iz Port Allegheny, Pa., v Košano; Josip Zadel iz Port Allegheny, Pa., v Št. Peter; Juraj Bartolič, Miško Medjuran, Janko Santič in Imbro Bokar iz Haure de Grace v Velike Sesve-te; Jakob BrinovŠek, Ivan Bi-tenc in Ivan Zavolovšek iz Port Washington, Wis., v Mozirje; A. Muha iz Tarrytown, N. Y., v Dolino; Ivan Novak iz Joliet, 111.,' v Semič; Nikola Milavec iz Jo- Kje je ANTON SAMS A t Pred dvema meseci je bival v Ash-tola, Pa., in se je baje preselil v Davis W. Va. Kedor cen e nih rojakov ve za njegov naslov, ga prosimo, ua nam ga naznani, da sporočimo njegovemu očetu, ki bi rad izvedel zanj. — Glas Naroda, 82 Cort-landt St., New "fork. N. Y. (3-6—1) liet. III., v Gradac; Jakob Koro-| See iz Hibbing, Minn., v Rakek;: Simo Mrakovčič iz New York Ci-1 tv v Punat; Emerik Skok iz La- { ckawanna, N. Y., v Kostanjevac; j Andrej Govekar iz Cleveland, O., j v Smlednik; Jakob Ivančič iz j Cleveland. O., v Hrpelj; Josip | Gombač iz Cleveland, O., v Divačo; Frančiška Demojzes z o-troci iz Cleveland, O., v Ljubljano; Terezija Hajdukovič z otrokom iz Cleveland, O., v Budimpešto. Vsi gori omenjeni potniki so kupili parobrodne listke pri tvrd-ki Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Iščem FRANA GROŠEL, kateremu imam jaz kot njegov stric poročati nekaj važnega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi naznani njegov naslov. Pred dvema letoma je bil na farmi v De Pun, 111., in pozneje ne vem nič vec o njem. — John Grosel, Box 304 Duryea, Luzerne Co., Pa. 1(3-6—1) NAS GOSPODAR, edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto same $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawn dale Avenue, (10-8 v 2 d) Chicago, BI ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI iz Buffalo, N. Y., vZamno goro ;IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. _______________ A NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Eveleth, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji kraj naš zastopnik LOUIS BAUDEK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdavati tozadevna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. TJpravnistvo Glasa Naroda. _______ "3LAS NARODA" I01ov«nlc Dally./ Jwnel and published by th« Mov«nlo Pubilahlng Co. (a corporation.) SAK8ER, Prwident >AMILC PLEHKO UHJI8 BKKEDIK. Treasarer. !■ * rW* of BoeiMn of the corporation and jdldmww of ebove officers . 82 Cortland* •gMt,^Borough of Manhattan. Nov York P Mm celo leto velja lurt za Ameriko in Canado.........«3.00 - pol leta................1.50 I - " Uto za mesto Sew York . . 4 00 ; I" pul letaza mes'o New York . 2.00 I f ** Fvyopo za -h« tHi . . . 4 50 S S * • '* po" ], U» 2.50 M* '»ti ' ♦» . . 1.*B "**LA6 H A Rt > I A" h]h ak -iaa ii-twnirj oe>iei] m pra/cukov •H3LAS NAROOA" <,rV'oiceoS the People") •MH avery dav, ex< epi baauay* and Holidays. Subscription yearly 93.00 4d » »II t iMimnta or ma* Mimnt. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne Natisnejo. Denar cuj bla^ovo.i pošiljati po j Money Order, Pri spremembi krnla naročnikov jroMimo, da se nam tndi prejšnje blvulliča naznani «la hitreje najdemo naslovnika. Dopiaotu 'd pojiljatvam raredite ta e aov - "OLAS NARODA" MCortUndt St New York City. Telefon 4687 Uortlandk Koncem tedna. Živela civil i/.aeija! Zadnji o-stanek suženjstva in tlake so odpravili — na Ruskem. * * * Pri nas v New Yorku bodemo kmalu tudi tako daleč. Guverner priporoča odpravo suženjskega dela otrok v tovarnah. * * I ^Wfad mož s«- j«- skušal iz lju- I bežni do žene usmrtiti. Kako visoko je bil zavarovan? * * "To leto se j«* dobro pričelo", ^ je rekel neki družinski oče v Abe vil le. La. Žena mu je namreč povila pet otrok. * * * Administracija novo i /voljenega predsednika je pričela učinkovati, predno se je pričela. Celo ^ vreme je dobilo južen značaj. - * Ker je carjev brat poročil ločeno ženo aekega častnika, je padel pri carju v nemilost. Ako bi jo imel le za prileinieo, bi bila * "dinastičua čast " rešeha iu veliki knez bi s«* vedno užival milost svojega brata... * * * Sivolasi starček v Sehonbrun- nn je v tem oziru veliko bolj člo-pkoliuben iu obenem pameten: | » u >: tale tvari, ker ve, da r . * t • prečiti. ■d- t >» . innesoti se if . • :< u' o izrekih ve- likega apostola, kojega ime nosi .Mesto nastavlja ženske policiste in apostol pravi vendar: "V občinskih zadevah naj žena molči." 4 * * Pri novi paketni pošti so izvzete opojne pijače. Vprašanje je. koliko pristašev bo vslcu t ga pridobilo temperenčno gibanje. Naselniška oblast je bivšemu) predsedniku Venezuele Ciprianu j Castro dovolila vstop v Združene [ države, a le pod pogojem, da se ne mudi dalje kol t-uo uro. To bo dosti za bivšega predsednika, da napiše knjigo o New Yorku. * « * Gostilničar, ki ni imel nikdar ' *"Cash Kejristra" v svojem lokalu je umrl ter zapustil £M)0,000. Ako bi ga iiuel, bi se natakarji trotovo večkrat zmotili v njegovo škodo. * a * Neki nemški nevjorški list ko- K»;eva na Kuskem izgnali zadnje židovske veletržee ter da je vsled tega nastala velika trgovska depresija. Nemški list dostavlja zelo kunštno: Svetovna zgo- i dovina se ponavlja. Prav tako se , je godilo Španijo v srednjem ve-gjku, ko no pričeli izganjati žide. Gospodje pri nemškem listu kaj i liik* ■ - propadlo kmetijstvo, ki tvori še danes podlago zdravega državnega organizma. Židje so bili še vedno v kvar vsakemu narodu, med kojega so se bili naselili. Dopis i. i .-o-- h Brooklyn, N. Y. — Društvo "Bratska Zveza*' št. 140 S. X. ' P. J. je imelo dne 21. dee. svojo I letno sejo iu volitev novega od-1 bora za leto 191:1. Spodaj nave-| denim je društvo poverilo svoja I mesta in upa. da bode vsak vest-! no in točno izvrševal svoje dolž-, i za blagor in prid društva. Izvoljeni odborniki so: predsed- ik Mihael Ivanšek, podpredsednik Mate Jalšič. tajnik Leo Štru-kelr, blagajnik Anton Staduhar. I zapisnikar Ivan Gašparin; nadzorni odborniki so: Matija Cvet-. kovič. Anton Kovač in Jure Jur-■ kovic; reditelj Pran Gašparin. , Nov odbor se je zahvalil čianom ! in staremu odboru, nakar je vsak posamezno povdarjal v svojem , govoru, da bo vse svoje moči in > misli žrtvoval le v procvit in korist društvu, S. N. P. J. in nje- „ nih članom. Brat Kovač se je v • svojem govoru posebno zahvalil | predsedniku Jurkoviču za njego-l v o delo in trud. ker je bil usta- | novitelj društva. Prišli so razni predlogi na dnevni red za društveno korist. Predlog je stavil brat Kušar, da bi se mesečne seje. katere se vrše vsako tretjo soboto v mesecu, preložile na drugo soboto; navedel je v svojem govoru razne stvari radi oddaje računov in da se bolni člani pritožujejo zaradi neredne bolniške podpore, ker morajo predolgo čakati, predno dobijo | svoj zaželjeui denar oil glavnega j odbora iz Chicagc. Dano je bilo na glasovanje iu predlog je bil M sprejet enoglasno. Torej apeli-! ram na vse člane in članice dru-4 štva "Bratske Zveze", da se red-| no in polnoštevilno udeležujejo j vsake mesečne seje, katere se vršijo vsako drugo soboto v inese-jeu. ne več tretjo! Tem potom | nam bo lahko odpraviti vse. kar nam ne ugaja. Lahko veste, kako ", sni o stvar hitro rešili radi prote-' stov in spora med listoma "Glasilo" in "Glas Naroda"; res ne vemo, kedo ima prav, ker nismo j nobenega poslali na konvencijo. " Radi tega smo odločno protesti-irali in se zgražali proti vsem do-' i pisovan em. najsi bode ene ali druge stranke, kajti vsi skoraj beremo oba lista in kedor zasle-" duje dopise in proteste obeh listov, je na jasnem in si misli: od-1 govor vam bom dal, ko pride 1 čas! Naredite vsi tako kakor dr. "Bratska Zveza"! "Ne pihaj, dokler še ne peče!" — Člaui društva "Bratske Zveze" naj pošiljajo vse društvene zadeve na: - Leo Štrukelj tajnik. 811 Flusli- - ing Ave , Brooklyn. N. Y. Beaver Falls, Pa. — "Glas 1 j '' • da " vedno rad prebiram, p- • bno mi pa ugaja "Vladar ta". Zanima me tudi Sloven-» Zavetišče, za katerega se je čelo zadnji čas lepo delati. No. e pomislimo, je res potreba ta- * kega zavoda v naši deželi. Neka- - teri listi, posebno pa socialistični niso nič kaj zadovoljni s to stvarjo; ni lepo od njih. posebno - pa. ker hočejo veljati za delavske > liste. Res. lepi "delavski" listi so to! — Lih Jakopič. Kaylqr, Pa, — Mi tukaj že de-i vet mesecev stavkamo, ker še ni i prišlo do sporazuma med družbo i iu delavci. V naši naselbini so štirje premogokopi, loda premog je precej uamešau s kamenjem, [tako da je delo precej težavno. Prvega aprila si je družba namenila znižati plač«*, zaradi tega smo bili primorani vsi zastavkati. Slišimo, da nameravajo vzeti sedaj v službo neunijske delavce, toda mi bodo Še vedno vstrajali v svojem boju. naj pride kar ho-če. 0e.) J -i ' jo od turške države. Nadalje pri-J "Ipoveduje knjiga tudi o veliki zvezi držav, ki bo sestojala iz desetih držav. ) _ LISTNICA UREDNIŠTVA. Fran Praprotnik, Gary, Ind. — _ Glede Vašega dopisa še sedaj ni-Jsnio na jasnem. Ce se je bila vri-_ nila pomota, je to seveda naša .i krivda, zato se pa še ne smete je-[. j žiti. Ker nam dannadan prihaja j veliko število dopisov, se lahko J nehote naredi kaj napačnega. 1 Prosimo Vas. pošljite drug dopis ! in v njem omenite tudi ono stvar, [j s mi bodemo pa z veseljem vse na-Jtisnili. Na vsak način bi bilo na-: pačno. če bi človek zaradi tega a I gojil na nas kako jezo in nas po , j nepotrebnem sovražil. Kakor re-O]čeno. naredite tako in vse bode v i v redu. Lep pozdrav! r. i Jenny Koren, Newark, O. — Dopisa ne moremo priobčiti, ker se nanaša preveč na ta mošnje o-a sebe. 'Sploh je pa že star prego-r vor. d;» na'} se osebe pri miru puli sti. Pošljite kaj dragega! n J. B., Pittsburgh, Pa. — Posla-■r_ nih $5 smo oddali rojaku Ludo-,{ viku Beuedik, kateri Vam še da-nes odpošlje •"» iztisov PRAVE rdeč škofove brošure. Ako jili . bodete še VvC potrebovali, lahko (> j njemu pišett* na naslov: S2 Cort-j i landt St.. New York. On ji- čez a 110 let v naši službi. HRANITE DENAR V ^AMERICAN SAVINGS BANK ' j (inkorporirana leta 18S2) No. 11S West 42nd Street, *- : med B'way in peto Ave. 0]Ure: o 1. poooldne — v ponedelkih ivečer < 1». pogreb 11a mirodvor v Sco-- field, Utah. Hvala vam, kakor tudi drugim društva 111 in Mr. in Mrs. I "rabi I'll ter vsem Slovencem in .Slovenkam v Winter Quarters, i'tah. Posebna hvala . pa molulandskim ro-jakom za po-. moč v bolezni iu za sožalje po [ mojem ljubljenem možu, ker nobeden Slovencev ni šel na delo, dokler je on ležal 11a mrtvaškem j odru. Iskrena hvala vsem! Tebi nepozabljeni bodi lahka tuja , žemljica v Scofieldu in želim kmalu biti poleg tebe! Žalujoča 3oproga Fannie Martinčič omožena Seiko l in hči Veronika. (4-10—1) Slovensko katoliško •[■i podp. društvo svete Barbare b —a za 2;edln]ene držav© Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporira.no dne 31. januarja 1002 v državi Pcnn^vtvani* •DaORNIEli nwdMdzilk: MARTIN GIRCMAN, Box «*S. IT.rcat Clir V& Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box tt Wllloik, Vb. L tajnik: IVAN TKLBAN. Box 707. Forest City, Pa O. tajnik:: STEFAN ZABRlC, Box (08 Conemauik, F* aUaaJnlk: MARTIN MUHlC. Box Ct7. For««* City. 9+ NADZORNI Kl| .fT*6sednIk aadsorn«cs odbora: KAR O L EALAR. Boa 147, Forwt City, A 5. nadzornik: IGNAC PODVA8NIK, 4784 Hatfield St.. Plttcbwr«, IL nadzornik: FRANK SUNK, SO Mill St.. Luserne. Pa. tU aadxornlk: ALOJZ TAVČAR. S»S Cor. K. — grd St., t««k •yriaotl, Wn POROTNI IN PRBBTVNI ODBOR: Prtdsednlk »orot. odbora: PAUL OBREGAB, Box ijZ. Witt, ill E. porotnik: MARTIN OBER2AK, Box 61, Mineral, g^« ZL porotnik: ANDREJ SLAK, 7718 Imitr MX., CI*TcIaad: CX*»- VRHOVNt ZDRAVNIKI Dr, t. M. »MLIBKAR, 1137 St. Clair At«., CUrcIamd, Oft Doplal u| m poiilisjo L tajnik« IVAN YRUiAN, r, O. Bn K»1 ^ Wttm City, Pa. DnltTiM fflaxUo: "GLAS NARODA". NAZNANILO. Vsem članom in članicam društva sv. Jožefa št. :tU J. S. K. J. v Chisholm, Minn., naznanjam, da sin«) imeli dne 2'2. decembra 1012 glavno volitev odbora za I. 1913. Volitev se je vršila v najlepšem redu. Izvoljeni so sledeči uradniki: predsednik Anton Mahne. podpredsednik Karo! Zpoiie, L tajnik Jakob IVtrič, II. tajnik Peter Staudaher. blagajnik Fran Medved, zastopnik Fr. Campa: gospodarski u.M-viuik Lovrenc Kovač, pomornika Ivan Kočevar in Ivan Lipovec; bolniški načelnik Marko IVs««l. pomočnika Luka Kožar za Monro«- Lt»-cation. Mat. Hanoi za (ilen i.o-cation in Kilzville: maršal Ivan Arko Pajeree; podmarŠal Anton Fink; zastavonoša Ivan Marolt. pomagač Louis Klun; nositelj društvene zastave Josip Lani. po-magača Fran Kožar iii Fran Vadnar. Obenem tudi opominjam člane, da se polnoštevilno udeleže seje dne 2l>. januarja. Na dnevnem redu imamo več važnih to<-k raz-motrivati in popraviti društvena pravila za leto 1!>1J. da bo vsem po volji in v prid društvu in Jednoti. Nabiralo se bode tudi za Slovensko Zavetišče od radodarnih sobratov. Vsaki mali dar bi>-de dobrodošel. Odpri sree. odpri roke, pomagaj onemoglim iu |h>-škodovauim sobratom in starčkom ! Pozdravljam vse člane in članice J. S. K. J., posebno pa društveni k» sv. Jožefa št. •'»•> v C'his-holmu. Jakob Petrič, tajnik. P. O. Kox JtG. POZOR SLOVENKE! Iščem deklo, kojo v«'s»-li priti semkaj v 1 ronton. Minn. Oglasite se na naslov: John Suliadolee, Box (><>. Ironton, Minil. Kje je JANEZ KOPRLVMK* Pred dvema letoma sva bila v Thomas, \V. Va., in [totem pa v Kiehwood, W. \'a.. odkoder sva se razšla. Prosim cenjene, rojake, kateri ve za njegov naslov, naj ga mi javi. ali če bi s<- sam oglasil, bi pa še raje videl. — John Bul kovic. 112 Valley St.. Port Washington. Wis. Rojaki in rojakinje, spominjajte se o Božičnih praznikih in na Novo leto Slovenskega Zavetišča! Vsak nikel dobrodošel! Kje je JOSIP KRIŽMAN? Doma je iz Gorenje Fužine in bival je sedaj nekje v Coloradi. Prosim eei»iene rojake, po Ze-dinjeuili državah, če kedo ve za njegov naslov, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi, za kar mu bodem zelc hvaležen. Joseph Koša k. 3557 E. St., S. E., Cleveland. Ohio. (4-7—1) POZOR SLOVENCI! Kedor izmed rojakov ima dobiti kaj denarja iz starega kraja, naj nam piše po našo poštno položnico, ali pa naj nam naznani naslov, kam se ista v stari kraj odpošlje, potom katere se lenar na pošti vplača, in mi mu ga tu takoj po prejemu izplačamo, ker to je edina pot, po kateri pridete najprej do denarja, kar se je že marsikdo lahko pre-sričaL Frank Sakser, 32 Cortlandt St.. New York City J Iščem svojega prijatelja JOSIPA PAXGKET. Dne 5. nov. 1. 1012 mi je pisal iz Globe. Arizona. da pride v Bisbee, Ariz., loda do sed;«j ga še ni. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. ali naj se pa sam javi. Tony Senicar, Box l!»r>0, Bisbee. Ariz. (3-1—1) Kje je moj brat ANTON ADAM Poročati mu imam več važnosti iz starega kraja, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, za kar mu boni zelo hvaležen, i ali naj se pa sam oglasi. — Fr. Adam. 1205 South Santa Le Ave.. Pueblo, Colo. ; (2S-12—0-1} VA BILO na PLESNO VESELICO, katero priredi društvo "Zavedni Štajere" št. !> S. D. P. Z. v Ccllšo, Pa., v soboto dne 11. januarja 1913 v domači dvorani. Tem potoni se vljudno vabi vse j člane tega društva, kakor tudi , vsa sosednja društva, da se te 'veselice udeležiti blagovolijo. Začetek je ob 7. uri zvečer. I Vstopnina za možke $1. dame istopnine proste. Pivo je prosi o in za dober prigrizek bode skrbel zh to določeni odbor. Obenem pa poročam članom o-I men j enega društva, tla bo vsak. | ki se ne udeleži veselice, moral plačati v društveno blagajno 50e globe. Na veselo svidenje dne 11. januarja F.»13! Androj Dobnikar, tajnik. I ^NA^p^O^^ I Vsem Slovencem in Hrvatom, kateri ljubijo dobro vino se priporoča, da se z naročili obrnejo vedno na posestnika vinogradov. On vas bode pošteno postregel z uarav-jim blagom. Cena belemu staremu ' vinu je 45c. galon in novemu pa 40e. galon; staremu Črnemu vinu 40c. galon in novemu črnemu po 35c. galon. Vse z posodo vred in manj kot 28 galon ne razpošiljam. Z naročilom pošljite polovico denarja naprej in drugo polovico plačate, kadar dobite vino. Vozne stroške naročnik sam plača. Prosim, naznanite natančni naslov kam naj vino pošljem. Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda H FRANK STEFANICH, g R. R. 7, bx 124, Fresno, ■ CaL I »Mg« $ GLAS NAHODA. 4, PROSINCA, 1913. GLAS NARODA, 4, PROSINCA, 1913. :: —, Čuvaj Gregor. -o- Tone Rakovčan. Zatcfiu iu dolgočasno je zatulila tovarniška piščalka ieito uro. Zapele so iugc. eirkulur se je z rezkim gladom zarezal v mehko lipovo meso, *v predujem oddelka je zabusiralo veliko kolo svojo vsakdanjo pesem. Čuvaj Gregor je odtrkai z močno nabitih čevljev blato, potrkal u;i pisarniška vratr in vstopil. V kolu pri oknu je dvignil nekdo glavo, pogledal skozi ščipal-uik. pa ne spet sklonil nad mizo. *"Kur tja postavite v kot!" "I>a gonpod. Unla —" Kaj j«* 1 Danes ponoči — so me na- I < J I i — * * I M •III Hitro je v*tal nadzornik tovarne ter stopil bliže k čuvaju. "PojfMte gospod, na čelu so! lite ranili — no, saj in* bojim i \sak«'ga. toda bilo jih je pre-' Ve«- —— Gregor j«* imel res nad desnim | očesom rano k strjeno krvjo in na nosu nekaj prask. Nadzornik ga' j*- pazno premotril. pa ukazal naj ; gre v kuhinjo, da mu dekla izmi-' je iu obveže rano. "Pridte p» takoj ii.umj!"! Ko je odkrevsal čuvaj, je po-' gb-dal nadzornik nočno uro. "Med drugo iu četrto popolnoči j fco ga", je zainrmrat. "Da. včeraj i je bil nabor, pijani so bili in noč! je bila temna — jih bomo že ulovili ptičke!" Sede! je /a mizo iu spet po na-{ vadi sklonil glavo nad njo, tla so se videli od vrat samo konei če v-Ijev. Medtem pa je umivala v kuhinji dekla ltarba čuvajevo glavo. II koneu s«- j«* pokazalo, da ni nič , nevarnega, a vendar je dobil krog j čla obvezo kakor birmanee. INh'IIaI je vstopit sprt v pisar- j uo. Povejte zdjfcj natanko kako je; bilo." "... \«-st»- gospod, že dvajseti l«-t služim, pa s.- mi kaj takega ni primerilo — da bi imel še tisto moč. k«»t s«-ni jo imel pred dvaj-j setimi leti pošteno bi naklestil". | "Dobro' dobro, povejte kako so | vas. pa koliko jih je bilo *. "Saj pravim, ne vem! Kieer dobro vidim, toda tema je bila ka-kor v dimniku, okoli pot tretje ; ure -— I * i 1 sem ravno za tovarno j pri krb'b zašli Aim za deskami ropot kakor bi jih kdo prijemal,; pa vlačil i »roti ograji. Strah me ni bilo nikdar — saj me gospod j dobro poznate — mislil sem pa. da so le sosedovi psi in odšel po- ] časi proti pisarni. Takrat je pa enemu ušla deska in padla na tla. da je plosknilo z močnim glasom. Takoj M«m stopit v pisarno po s goifjačo. Tiho sem prišel k skla-i diš<-u. Pri deskah ni bilo nikogar; najbrže so jih ravno odvlekli,] Počakal sem, da se vrnejo. Strah ! me ni bilo ponoinoiua nič. toda j teifia jii bila. da nisem dobro vi-1 del kdaj so s«- vrnili. Zaslišal sem 1 v bližini šum — takrat sem pa j zakričal: "Kdo ne da ponoči miru, kdo j razbija in vlači deske —" "Hm ". ga je prekinil nadzornik. "vi bi morali molčati, pa J udrihniti. ko so prišli nazaj!" j "Seveda, to lahko iveete tukaj! v pisarni pri belem dnevu, gospod, j toda tam je bila tema —" "Pa bi vzeli iz saiare električ-l no luč seboj —" "Sem pa hitel, ker sem se bal. j da mi lie uidejo! Saj enega sem pošteno naklestil. Ko sem zakričal je vse potihnilo. Počakal sem nekoliko, ako se spet vrnejo, nato pa vstal in hotel do desk. kar me nekdo zagrabi za levo roko — ja/. pa mahnem z vso silo in /adel sem. kajti fant je vzdihu i 1 in zaklel. V tistem trenotku pa me zagrabi nek-! ilo kron vratu, drugi za roke in j me vržeta kake pet metrov pol skladišču, tla sem s čelom priletel v voz iu sem mislil, da boni na mestu izdihnil. Lunine so se za-j krohotali in zbežali nato krog skladišča —" "Kam. na katero stran?" "Gori. proti ogradi, kamor so ■ vlačili deske. Komaj sem vstal ■ tako sta me bolela glava iu vrat. ■> težavo sem prišel v pisarno, daj jem navil uro; bila je ravno štiri. Ko se je dodobra zdanilo sem j jrivlekel nekaj celih desk nazaj.: tri so razbili — tiste sem pustil Egoraj — greste lahko pogledat. H^nod *' i " Dobro!" "Saj ve>*te. drugače nisem mo-*1 Priloga 6 napraviti, ker je bila tema. 1 S A V -ie že dbbrd, žet Bom-ta ko j naznanil orožnikom in sporočil tudi gospodu tovarnarju...' • • • \ dotičiii vasi je služboval o-jožniški postajevodja Malene, ki je odkril vsako tatvino in ujel \ -ukega postopača, ki se je drznil v vasi počivati s slabim namenom. Kratkomalo drugi Sherlock Holmes. Tako se je sodilo, da bo i T I tatove tovarniških desk kmalu izsledil in čuvaj Gregor bo dobil nagrado ter užival popolno zaupanje pri nadzorniku. Čudno je zmajeval postajevodja z glavo, ko si je ogledaval prostor, kjer so ležale deske. Pet jih je bilo! Dve >,e skoro celi. tri pa razklan«* in na konceh nekoliko odbit »•. Srbno je zabeležil število in stanje ukradenih desk. Nato je šel po sledovili. ki so se poznali v pohoj 'ni travi, do skladišča. Z nasmehom je opazoval med potjo vse kar se je dalo opazovati in tudi v skladišču dobil marsikak "corpus delicti'. Zadovoljen je zaprl knjižico — se ena pot mu je preostaja I a — k čuvaju radi ne-j katerih najvažnejših prašanj. Čuvaj Gregor še ni drugo jutro dobro legel, ko je stopil v izbo postajevodja Malene. Prvi se ga ie vidno prestrašil, toda odgovarjal je še dosti hladnokrvno na vsa prašanja. Časih so prišli nje-irovi odgovori navskriž, enkrat celo v popolno protislovje, dasi je govoril ravnotako. kakor se je v resnici zgodilo. Ko so se zaprla vrata za posta-jevodjo, s«- je čuvaj pogrnil z odejo, se obrnil v zid in zadremal . . . II. Minila sta dva meseca, ko je "pet stopil zjutraj ob šestih čuvaj Gregor v pisarno. Gložil je uro. "Oregor", je dejal nadzornik. * gospod Malene je ukazal, da pridite danes k njemu — najbolje ;iko greste takoj." "Pa pojdem. gospod!" Čudno se je zazdelo čuvaju, ko j je stopil pred postajevodjo. Tal j«- snel ščipalnik z nosa ter ga < lolgo časa smeje gledal. "Sedite. Gregor!" "Kaj bi pa še radi od mene.'*'} je prašal nekako .s strahom ču-1 ,-aj. "Poslusajte Gregor! Tičke. ki; so ra zbijali deske sem že izvohal: t li jih bilo mnogo — bil je samo ■den —" Kakor bi na gadu sedel je po-ikoeil čuvaj in se začudil. Postajevodja .je utihnil in umiril čuvaja. "Glejte", je nadaljeval, "prejšnji dan je bil nabor. Pri krčinar-ju .lamzu so fantje pili in mimogrede ste tudi vi ob osmih izpili la njihovo zdravje nekaj kozarcev. Do dveh [»o polnoči ste odpravljali službo, a vino vam je »topilo v glavo, postala je težka, la ste jo morali nasloniti za dve tri v skladišču na voz. Ko ste s^ 'budili je bila ura že štiri — S širokimi očmi in z odprtimi isti je strmel čuvaj v postajevo-Ijo iu ni ugovarjal. Ta je pa mir-io nadaljeval: "Navili sle seveda takoj uro. oda morali h i jo med tem časom ie trikrat. Bali ste se. da bi ne >ili radi tega odpuščeni iz službe n nanesli ste sami tlesk v ogrado, i pri tem ste bili preveč nerodni. >.ulli ste iu se pobili na čelu in > > nosu. Zjutraj ste si pa zelo do->ro izmislili zgodi »o o lunipili. ki io kradli deske — " "Da, gospod postajevodja. rav-lotako je bilo", je z jokajočim rlasom potrdil čuvaj. "Pa pro-iiii vas ne naznanite me. ker izgubim službo in zaprt. bom. Imam >a družino, šest otrok — prosim likar me ne naznanite!" Planil je s stola iu pokleknil , »red postajevodjo. i "Obljubite mi. da ne napravite Okoli več kaj enakega, Gregor!" e ukazal postajevodja, "ker v »rihodnje vas bom brez usmilje-ija naznanil. Zdaj vem o tem sa-uo jaz in pa gospod nadzornik, ti pa je obljubil, da ne pove tega ovaruarju. — Torej obljubite?" S solzami v očeh je prisegel ču- 'aj Gregor, da se nikdar več ne •pozabi tako daleč, da bi se na 1 rečer napil. 1 __( JČITE SE ANGLEŠČINE POTOM DOPISOVANJA. Poučujemo že peto leto. Najno-:ejša metoda. Šolnina nizka. Do->ri uspehi za pridne ljudi. Uči se ahko vsak. Lepopisni vzorci za-tonj s celo šolnino za anglešči-1 io. Pišite po pojasnila še danes, llovenska Korespondenčna Šola, j 6119 St. Clair Ave. (S. B. 10), | Cleveland, Ohio.] i = ZLATA ZRNA. = S m • t - $ Zbirka slovenskih citatov in aforizmov. § «5 C i Resnično življenje je umetnost i in umetnost je nijansa. Vsakda-l njost s svojimi kričečimi, zlaga- - liinii barvami ne trpi nijaus in ubija umetnost. Človek se pokori i njeni nasilnosti ter ji daruje de-. vetindevetdeset odstotkov svojih • dni. Čas. ki mu je odmerjen, zu- - pravi ja v zunaj ostih in lažeh. Le - v srečnih trenutkih, o božjih u-i rab, se odpre nenadno kelih uje-» gove duše. za tre peče jo strune • njegovega pravega bitja. Vzdra-I inijo se najfinejša, najbolj nijan-i sirana. komaj še čutna čuvstva. i Oči njegove pogledajo široko in rndostno; zakaj ugledale so res-> nico. Iv. Cankar. Rob je povsod t'liaki so! ! Pretepaj jih, v obraz jim plu- vaj !• i , , ... i - - In brcaj jih. teptaj m suvaj in vihti jim po hrbtih bič — o to ne de, ne škodi nič! Le reci jim besedo sladko, in obetaj vse jim. nič ne daj! In ti spoznaš njih pamet kratko. spoznaš njih suženjski značaj. A. ASkerc. Kožice cveto vesele le ob času let "ne mlade; leto pošlje piš in strele, lepo cvetje jim odpade. Fr. Prešeren. | Sem videl, tla svoj čoln po sapi sreče komur sovražna je. zastonj obrača, j kar veter nje nasproti temu j vleče, kogar v zibeli vid'la je berača, tla le petiea da ime sloveče, da človek toliko velja. kar plača. Fr. Prešeren. Simpatija je zora ljubezni. Pavi Pa j k. .. i Sin ne ljubi matere, ker je ime-j j nit na, gospodska, bogata; ne lju-' bi je tem bolj. čim več mu je da-, la; ljubi jo. zakaj ? sam ne ve, ljubi jo, ker jo mora ljubiti, ker ne more drugače. Taka ljubezen ne pride čez noč človeku; kdor je ni prinesel se sabo na svet, lit rodi mu je noben čudež. Jos. Stritar. , Sirota in bora — to je nečast j Brezsrčni svet se ob nje spotiče. Ljudem je žizen lnalik in slast. : trpljenje sirote, jok jih ne miče. I J os- Clmj>erman. j | Skrbi zbeže v trenotku sreče, i ak' drago bitje se objema, oko le govori žareče. al usta so v obletju nema. Iv. Jenko. Skrbno sepo srcu oziraj; prepolno skrivnostih je gub. taui videl boš groznih prikazni mnog prizor ti strašno neljub;! iu našel boš notri gotovo kak biser kreposti bliščeč, a našel boš madežev črnih in zlobnih pošasti še več. Sim. Gregorčič. ' Svoboda ni igrača, ni le slast, brez nje je zadovoljen marsikdo, ki bi težila bolj ga kakor suž-/ nost. — 1 Samo za najmočnejše je svoboda osrečujoča in povzdigujoča. E. Kristan. Slab. zaničevanja vreden Človek je oni. ki se klanja nemo, brez odpora, brez boja sovražni usodi! Cel mož pa se bori. dokler ne zmaga ali pa. dokler ne pade premagan kot junak! Fr. Govekar. Sladak mu kraj je tihega pokoja, kogar utrudila je težka hoja. Fr. S. Cimperman. Sladka je vsaka prva ljubezen ali najsladkejša, najsrečnejša je tistn prva. komaj zbujena, mlada ljub^zn domovine! Dr. Iv. Tavčar. Sladkim spominom srce verjame, zvesto v življenje s sabo jih vzame; s sabo na pota. kamor ne sije žarek Jjubezni in Doeziie. Ljud. Poljanec. Sm rt boljša je kot ničevo ži- i vljenje, i kot pohojen vrt. j i m Ant Medved. 1 I Slava • — Prazna pena! Jos. Stritar. Smrt iu življenje v enakih sko-delah visita .. . ! Kje je ljubezen? Tam naša usoda je skrita, j naj se prevesi nam tehtnica v dan ali mrak. O. Zupančič. 1 Smrt! j Srčno pozdravlja njen prihod bolnik: I trip srca zastane, sen obide, tak velik blažeu sen njegove misli; oko raz vnet o se zapre; ob zadnjem dihu zbeži spomin, trpljenje, greh zločin. j in sebi sam ubegne siromak! Ant. Funtek. Socialne ideje se širijo zmago-j slavno, življenske sile teh idej ni i 1 mogoče uničiti. Socializem je o-I pravičen, potreben, nepremagljiv.! Socializem, naj ima že kakršno- j i koli obliko, mora izvesti demo-! } kracijo državnega ustroja, da ; more bivstveno izpremeniti go- j j spodarske razmere. Svobodna Sliaei. I Stoletje včasi porodi človeka z ognjeno dušo. z bakijami v. očeh, ki razsvetlujejo daljave temne. 1 ' da pohite na neutrudljivih kri-; lih v neskončnost želje in z želja-; ^ mi volja. Cez meje vse se vznese mu jjo- gled in v jasni slutnji razpozna svobodo. Tedaj mu ni življenja brezi svobode in vse je nično, kar mu daje j svet. j E. Kristan- j Strašna je življenja noč če ni zvezde svetle na obzorje . . Takovo življenje, ki živiš ga luroč, je od smrti same gorje. Drag. Jesenko. Stvarem, kar stvarnik jih na svet postavi, odmerjen vsaki svoj je del tr pljenja. J os. Stritar. Stvar nestanovtina je ženski srce skrivnosti ozbiljnih posoda. Rešiti uganke ljubezni težke bilo bi se truditi škoda. Jus. Cimperman. Stvar vsaka zemska in vse te- rišče ljubezni dom je. ljubezni išče. I'a vi Pujk. Svet. moj sin. nesrečne zasmehuje. Jos. Stritar, j Sveto služimo sveti domovini!) Nečista morebiti nekaj časa. a stalno ne pomaga ji pomoč! Jos. Stritar. Svet sodi človeka potem, kar ima, kar je in kakršen je. Svet je' pa že star — torej tudi ta navada v starosti utrjena; kdor bi jo hotel ovreči, ta bi sam stal. kdor bi ji hotel ravnati nasproti, moral bi skalo v strm klanec valiti. J os. Jurčit Svetu ni do opravičenja; on človeka telita, razumeva, sprejema po umrlem vse sposobno za življenje, a vse drugo in največ in najrajši — pozablja. Ur. Iv. Prijatelj. Svoboda ne prisije sama . .. Bog sam nas ne osvobodi... le z umom jasnim, z roko.f lira- broj J junak prostost si pribori... A. ASkerc. Sele tisti spozna vso lepoto življenja in vso njegovo krasoto, kdor premaga smrt iu gleda nanjo z vedre višave. Jos. RegaJJ. Študija idej je zelo slična občevanju z ljudmi. Mnogo znancev imaš. s katerimi govoriš o najrazličnejšem in katere poznaš samo površno, a imaš prijatelje, s katerimi te veže duša in oni ti odkrivajo tajnosti duše in svoje objekti viiost i. V tem torej obstoja skrivnost pravega umevanja idej : Da se jim vdaš, da napolniš ž njimi svojo notranjost. Dvigajo te in napolnijo z življenjem. ___ _ » Naii saplttkL mvuix v Ciii i ; DUSXA PASA, vezana .SO z zlato obrezo j _ KRISTJAX. fino vezano -".S i PO i K BOGU, elegantno v šagrin 1 vezano j RAJSKI G I. A SOVI __ Sv. URA, elegantno vezano 1.2« s zapono 1 3o SKRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1.2 s zapono j «0 VRTEC XEBESKI. v platno vezano — 4 \ODlTELJ V SRECXO VEČNOST v platno vezano _40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slov. vezan _.25 Abecednik nemški _25 Ahnov nemško angleški tolmač —Eo Evangelij vezan _.50 Domači zdravnik _-o DomaČi živinozdravnik _,r.O Nove kuharske bukve. vex. _so Nemščina brez učitelja _do Grundriss der slovenischen Sprache vezano j_ i Hitri računar, vezan _40 ! Angleščina brez učitelja _-|(j ; Jfaia pesmarica. _ ; Angl. slov. in slov. nngl. slovar _ 1Q ■ IV\-a nemška vadnica _.10 • Katekizem veliki —.40 ! Prva raf-unica _ ; Slovar slov. nemški f.Janežu- - Rar- ' ^ tel) nova izdaja 2 50 j Slovar nemško slovenski (.Janežič- Bai-tel) nova izdaja 2.50 I Zirovuik, narodne pesmi, vezano, i 1- -■ 3. in 4. zvezek vsaki po —r,0 j Dobra Kuharica 2.JO t Nauk o pčelarstvu J._ Novi domovinski zakon _30 j Odvetniška tarifa _.40 Poljedelstvo _.50 ! Pesmarica, nagrobnice l._ i Katekizem mali _.15 ; Pouk zaročencem _.70 j Ročni slovensko-nemški slovar _.40 • Scliimpffov nemSko-slovenski slovar X.2C Schimpffov slovensko-nemški slovar 1 20 : Spisovnik ljubavnih pisem _.40 Spretna kuharica _so Ti-tna uš in trtoreja _.40 Veliki slovensko-angrleški tolmač 2.— Zbirka domačih zdravil _.f,o j Zbirka ljubavnih pisem _no , Popolni nauk o čebelarstvu 1._ 1 Slovenska pesmarica. I. in II. zvezek. vsaki po —.60 Umna živinoreja _.50 Umni kmetovalec _.50 2ABAVNE IN RAZNE DRUGE . KNJIGE. Baron L^iudon _.30 Andrej liofer, _.20 Avstrijska ekspeditija —.20 Avstrijski junaki, broš. —.70 vezano _ Baron Trenk _.20 ' Bele noči.... _.20 j B^lf^rajski biser —.15 BeneSka vedeževalka —.20 ' Beračeve skrivnosti sto zvezkov 6.— I Berači ca — I Boj za pravico —ns i Božični darovi —.15 I Bucek v strahu, burka —25 : Burs k a vojska —.25 j Ci^inka —.20 Car in tepar _ 1 Cerkvica na skali —te Ceuar 1'run Josip —.20 fes.irjevič in sestri dvojčkinji —2(: '"rni bratje —.2^ Clganova osveta —.20 Ciganska sirota, U3 zvezkov 5 — Cvetko —.20 Oas je zlato —.25 Darinka mala Crnogc ka —.20 Deteljica žvijenje ti>>h kranj. bratov —.20 Dama s kameljami 1.— De?et let v peklu —,:j0 Doma in na tujem —.20 Dobrota in hvaležnost —,<;0 Dve povesti —.20 Dve čudapolni pravljici —.20 Crazein I*redjamski —.20 nvstahija, dobra hči —.20 ""abiola. —.35 jj*ra Diavolo —.25 tieorge Steplienson, oče železnic —.25 Golobčel: in kanarček —.20 Codčevski katekizem —.20 Grof Radecki —.20 Jrofica berači ca, sto zvezkov 4.— ?Tedviga, banditova nevesta —.20 Hildcgarda —.20 Bitka pri Visu —.30 Bojtek —Ki Cvetina boro^'"ajska —.40 Devica Orlearska —.30 Don Kižot —.20 Eno leto med Indijanci —20 Oozdovnik, 2 zvezka —SO Urizelda —.10 Hlapec Jernej —.60 Hirlanda —.20 llubnd, pripovedke, I. in II. zvezek po —.20 j Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20 Izdaja vec —.35] Islandski ribič 1.—] Izlet v Cani^rad —.20 Izdajalca domovine —.20 Ivan Resnicoljub —.20; izanami, mala Japonka —.20j Izidor, pobožni kmet —.20 ] Jama nad Dobrušo —.20 j Jaromil —.20 j r Jazbec pred sodnijo ...50 Jetnikov! otroci _.50 Jurčičevi spisi, umetno vezani, 11 zvezkov po 1_ I KaJ se je Marku sanjalo _.20 : Katastrofa Titanica _40 Kraljevič in berač, _/15 vezano _25 Kako postanemo stari _ Kako se je pijanec izpreobrnil —.CO Kraljica Draga _ Krištof Kolumbo _20 ■ Križem sveta . _35 1 Krvna osveta _ 35 ICnez črni Jurij _20 j Krvava noč v LJubljani —^0 . Lažljivi Kljukec _ I Ueban, sto beril _jjo j Ljubezen in maščevanje, 102 zvez. 5 — I Materina žrtev _50 i Mrtvi gostač _ I Maksimiljan _ 51a!i vseznalec _20 Mati, socijalen roman 1 Marija hči polkova _20 Miklova Zala —.40 Močni baron Ravbar _'20 Mlinarjev Janez _40 Mladi samotar _ Na različnih potih _20 Na valovih južnega morja _15 Narodne pri poveš ti, 1.. li., III in 4 zvezek, vsaki po _.20 Na divjem zapudu _.50 -V11 boiiSču _ 35 1'asjeglavci j 1'ot spokornika _40 Mir h ožji _70 , Mirko Poštenjakovič _20 ' Mufiolino _:jo; ^ Na jutrovem _.35 ; Na preriji _20 Nasoljeni ri _^0 i Naselnikova liči _.20 i Navihane! Navodilo za spisovanje raznih pisem —.75 Nedolžnost preganjana in poveiičana —."o : Nezgoda na Palavanu _20! Nikolaj Zri n ski _.20' Oče naš _35 Ob tihih večerih, vez. _SO' O jetiki _ 15 Pavliha _.20 1'etrosini, znani N. Y. detektiv —.25 j Potovanje v Ialipiit —.20 j 1'oslednji Mohikanec —.20 ; 1'ožigalec _.2') , Pred nevihto _.20 iP.iliajač _.30 Pregovori, prilike, reki —.23 Pri telefonu —.25 Pri Vrbčevem Grogi _.20 Princ Evgen Savojski —.20 ) Prst božji —.20 Pod turškim jarmom —20 I Pariški zlatar —.20 I Pf>l litre vipavca —.40 j Podobe iz misijonskih dežel —.35 I Punčika _.20 j iievolucija na Portugalskem —.25 ; ilibičev sin —.15 j Rinaldo Rinaldini —.30 j Roparsko življenje —15 j Robinzon —,40 I Repoštev —.20 j Uokovnjcči, narodna igra —.40 Rusko-japonska vojska 5 zvez. —.75 1 Pita. mala Hindostanka —.20 i Pkozi širno Indijo —.25 Slovenski šaljivec —.30 Stanley v Afriki —.20 Stezosledec —.20 Sveta Notburga —.2« Sveta Gcno\efa —.20 Srečolovec —.20 Sanjska knjiga velika —.30 Sanje v podobah —.15 j Šaljivi Jaka —.20 Si.o malih pripovedk Krištofa Sclimi- 1 da —.20 J Stoletna pratika —.CO j Strnil na Sokolskem gradu, 100 zv. 5 — I S prestola na morišče —20 ^opek lepih pravljic —20 j Strašna osveta —.50 1 Skof med Indijanci v Ameriki —.35 Sin, rodbinska drama —.50 Slovenske legende —.35 Strelec —.20 Strašno maščevanje —.30 Strahovalci dveh kron —,S0 Sanje v podobah —.15 Tegethof —.20 j Turki pred Dunajem —.30 , Tiun Uing —.20 j Timotej in Filemon —.20 j Trije tički, burka v dveh dejanjih —.30 ! Trebušnik na slov. jugu —.35 j Trije rodovi —.50 Uporniki —.35 Vojna leta 2000 —.20 Vojska na Turškem ■—35 V snegu sama —. !fl V delu rešitev _.20 V gorskem zakotju —.20 Vrtomirov prstan —20 Voščil ni listi —.20 V padišahovi senci, C zvezkov 1.— Veliki trgovec _.35 V srca globini —.30 Zaroka o polnoči —.20 Xulost in veselje —.45 Zadni grof celjski —30 Za kruhom t —.2" Za tuje grehe * —GO Zla t e ju gode —. 30 I življenja trn jeva pot —.35 \'/.i\ Ijenjepis Simona Gregorčiča —.60 ! Z ognjem in mečem 2.— ' Zmaj is Bosne —50 : Ženinova skrivnost —.20 Krasni roman "Prokleta": ■ 1. zv. Prokleta, [ 2. 7.v. Volčji uhjalec I 3. zv. Na pokopališču v Frernieourtu 4. zv. Skrivnosti starega Mardoehea, 5. in 6. 7.v. Porabljeni grofič T. in S. zv. V kamnc.iomu. Cena vseh S zvezkov . 1.60 SPILMANOVE POVESTI: I. zv. ljubite svoje sovražnike —.24 1 2. zv. Maron krščanski deček —25 •'». zv. Marijina otroka —.30 4. zv. Praški judek —.25 5. zv. Ujetnik morskega roparja —.25 , 6. zv. Arumugan sin indijanskega. j kneza —.25 ! 7. zv. Sultanovi sužnji —30 zv. Tri indijanske povesti —.30 zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.J* II. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. 7 v. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —-30 15. zv. Anprelj sužnjev — 25 16. zv. Zlatokcpi —.30 , 17. zv. Prvič med Indijanci —.30 1 18. zv. Preganjanje indijanskih mlsi- ; jonarjev —.30 j 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA. j Cigani —.40 j Zupanova Micka —.20 Prvi ples _.20 Brat Sokol —.20 ! Dve tašči —.20 , Nemški ne znajo —.20 ; Putifarka _20 i Doktor Hribar _.20 Pot do srca _.20 V medenih dneh —.20 ; Raztresenca _.20 Idealna tašča _.20 1 Starina ri ca _.20 Revček Andreji ek —. 10 RAZGLEDNICE: j Neu vorške. .«-- cvetlicami. lnimoriMtir-ne. božične, novoletne in veliko-t nočne po komad —.03 ducat po _.30 Narodna r.ofnja in mesta Ljubljane. ducat po —35 ■ Z Flik:>mi mesta New Yorka po —.05 ' Razne svete podobe po — 05 ducat —.35 i Album mesta New York krasnimi j slikami mesta —.35 ZEMLJEVIDI: Avstro - Ogrske, mali —.10 veliki —.25 Kranjske dežele, mali —.10 ; ZdruT:.-nih držav, mali —.10 veliki —.25 ' Evrope, vezan —50 Gorei:.iske z novo bohinjsko in trži- ško železnico —.25 . Celega sveta —.25 ! Balkanskih držav —.15 ■Zemljevidi: New York, Colorado. Illinois, Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania in West Virginia vsak 25 c kefrnad. PRODA SE na Spodnjem Štajerskem 1IIŠA j z poslilno. mesarijo iti jrekarijo. Obrt se tudi cl«-li lahko. Celi o-kraj bode imel v bodočem !<•-tu lepo prihodnjost. llisa je v sredini trga. dve. minuti od želez-niee. U Isto tam j" na prodaj 1. pa hiša /. najstarejšo prodajalno in vse v lepem redu. Prva velja 18.001) gold, in se lahko plača v dveh obrokih. Druga stane pa 8.000 gold. Za naslov lastnika in kraj vprašaji<• pri uredništvu lega li-; sta. (:)o-r_»—M) na prodaj .f> XOVIII LUBASOVIII /HARMONIK. Specijalni ki*anjski model. • »vrstne i/ orehovega fornirja, lepo /. mozaikom vložene. 'i0 tipk. dvoglasne. raven držaj, z majhnimi okroglimi buneieami. biserne matice nVrlmutterknoptV) in s poselmo zapornico (kreuzel-ton zračni bas na dnu. im-h na vogalili s kovino zavarovan, me-singastoj^k! ni glasovi na usnju ležeči, z aluminijevimi bombardon basi in z nikeljnastimi oko-. \inami, prav h>|)o izvršene. Cena •iar,.oo. i Kupcu dopošl jem harmoniko 'po expressu C. f). J). iu lahko, ■pn-dno jo prevzame, isto pregle-, da, rla ni kaj pokvarjena. K« dor jo želi kupiti, naj jo na-;roči takoj! Alois Škulj. '82 Cortlandt St., New York City. = Cenik knjig, = katere se dobe t z&Iogijj Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St, New York, N. Y. A. J. KRASHOWITZ I Oakford Ave., Richwood, VV. Va. trgovina z mešanim blagom Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfineje sveže in suho meso, yse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo trnih i svežih in suhih klobas, gnjati in plečet VSE JE PRIPRAVLJENO IN PREKAJEN0 PO DOMAČI ŠEGI. ROJAKI I Ne hodite k tujcem, ki vas že toliko časa do kosti glodajo, temveč podpirajte domačo obrt to je svojega rojaka. SVOJI K SVOJIM! i k * ■ 9r?:-;' -■ GLAS NARODA, 4. PROSINCA 1912. Nevtolailjiva ud ova. Prijateljica: "Kako, tvoj mož je včeraj umrl T" Ona t — "Da, — ne morem se potolažiti! Pomisli, ona lepa že-nitna ponudba, ki je bila pred tednom v listu, ni danes več notri!" Za smeh in kratek čas. DRUGO VPRAŠANJE. V mestnem kopališču. — Prosim eno vstopnico za kopališče; koliko stane? — Eno krono; če jih vzamete dvanajst skupaj jih dobite po 60 vinarjev. — 12? Bog ve. če bodem živel še dvanajst let? Ah, tako! Sodnik (ujetemu tatu): 44S čim se bavite?" Tat: 4'Obrtnik sem". Sodnik: "Kakšen obrtnik?" Tat: 44 Ja gospod. — na drobno in na debelo..." i Sodnik: 44Ali ste morta trgo-ivec f *' 44Tat: 44Da, trgovec, ampak..'* Sodnik: 4'No kaj ampak!" Tat: 44Veste, gospod sodnik, jaz kradem in prodajam, na drob-jno in debelo, kakor pač nanese prilika". _ Mogoče imate sedaj kaj stare obleke za prodati! Dober poskus. "Ti, kako se spozna, če so gobe strupene f" "Skuhaj jih in Jih daj tašči; ako umre so gotovo strupene." Vzdih. Z bojišča. — A: Kako daleč so že Turki napredovali ? — B: Ze do — Carigrada! Čudno. vi < — I soda, kje je moja ljubica. Iz 3v. Pisma. . — Mama, kaj je tisto dolgo Komu se -!«""is na prej poka- „ i - i„ . * rdeče v ku Povsod jih je dosti! Gospod v trgovini: — Za svo- jega sina bi rad igračo; v izložbi sem videl lepega osla, prinesite J mi ga ! i — Ni potreba; oslov je tudi v' trgovini dosti! | j V ženitvanjski posredovalnici. ! Gospod: — Vi ste me pa nalagali. Rekli ste, da je oče tega dekleta že mrtev, danes sem pu izve-! del, da sedi že tri leta v ječi. Prosim vas, ali je to življe- j » J PRIJATELJICE. nje?*' VESELO NOVO LETO! Otroška duša. Otrok: — Zakaj odpiraš okna in vrata? | Mati: — Da se malo prezrači. Otrok: — Danes ni zunaj zra- ' ka, ampak je veter! i 1 Špiritizem. j Zena je poklicala duha svojega i moža. — "Kako ti je Edgar?" Duh: — Dobro. ' — Boljše kot ti je bilo tukaj ? j — Stokrat boljše. — Kje pa si ? J — v devetem peklu. zal, k<> je ustal iz groba — Ženam. —• Zakaj pa? — Da bi čimprej zvedeli drugi ljudje! Poravnana. ^ v'' ^iif'' — Ti včeraj me je prosil nek slikar, da naj mu stojim kot model za njegovo sliko "Zmaj in augelj". — Zakaj, za zmaja ali za angelja? Skrivnosti. 44 Ančka mj je rekla, da si ji po-1 vedala skrivnost, o kateri sem ji rekla, da ne sme ničesar tebi povedati". 44Neumnost! Saj sem ji vendar rekla, da ti ne sme ničesar povedati!" 4 4Da, rekla sem, da ji ničesar ne povem ako mi ona pove — zato j te prosim, da ji ne poveš, da sem j ti jaz to rekla". Njena skrb. Zadnji poskus. h in j i ? — Na mizi misliš? j — Da, mama! — Tisto je volovski jezik. t — Kaj vol ne rabi več jezika, da ga pusti tako okoli ležati? Seveda! — Prosim za enodneven dopust! j — Zakaj ? ] — Stric mi je umrl. — Ka j je bil stric ? — Bolan! Vendar enkrat! Do časa! — Kako si vendar mogla plačati brivcu s ponarejenim pet-kronskim novcem ? — Ker sem kupila od njega ponarejene lase! Čnden oglas. I Iščem denarnega pismonoša z denarno nakaznico na moje ime: j Tomaž Slina. Pasje življenje. j 44Vaš može se vedno pritožuje. . da živi pasje življenje". ( 4 4Da, čista resnica je to. Do-I inov prihaja z umazanimi noga-j mi, nato sede k ognju ter čaka, da se ga nasiti". Fosrežljiv. — Kaj ? Novo suknjo imaš, mogoče še ne veš. da sem včeraj prišel na kant? — Gotovo. Toda jutri bode tudi krojač zvedel! Preveč dobesedno. 44No, ali je vaša mati sinoči spala ? Ali je slušala moj nasvet ter štela?" "Da; štela je do 18.12:1." 44Potem je trdno zaspala, kaj ne?" "Tedaj je bil že čas, da je vstala". Med seboj. vedno ženo in hčer doma. — Kedaj se boš poročila? — Mama je rekla da takoj, ko pridem k pameti. —: No, potem imaš pa še dovolj časa I — Ti, ta cigara pa ni veliko vredna! — Vem, zato sem ti jo pa dal. Vprašanje. Sin: — Oče, zakaj imajo umetniki dolge lase?" Oče: — Zato ker brivec nikogar zastonj ne striže ! j Mi profesorji. Profesorjeva žena: — Že celo popoldne stoje lastovke na brzojavnih žicah, skoraj gotovo . . . Profesor: — Čakajo vlaka na jug! Vreča želja. Nekaj sem vprašal nekega pijanca, kateri dan se mu najbolj dopade. — Nobeden — je rekel, — najboljše bi bilo. če bi bila vedno noč! Odkrit. Lump dijaku: — Ni drugače, sem denar! Dijak: — Dobro, koliko ga imate vi? Jaz nimam niti centa! Moderna ljubezen. IP s M i I f ti .r: • ; a mm,^ Ženitvanjski posredovalec: — Zakaj ste danes prišli sem z modrimi očali ? — Ker bi se rad prikupil oni nevesti, ki si želi modrih oči. S trga. Neki Slovak je prodajal na- trgu žlice. Pride prijatelj ter ga vpraša, kako gre kupčija. "Kako mi gre", mu odgovori Slovak. "Kot bolniku. Vsako u-ro eno žlico". Jasen migljaj. -— Stara postajam, je rekla baronica svoji služabnici. — Gospod baron je pa še včeraj rekel, da jako mladi izgledate. —To me ravno žalosti; dokler sem bila še mlada ni nikdo tega zapazil. Vicinalna železnica. Potnik: 44Ali se dogodi na vaši j progi tudi kaka kolizija?" j Sprevodnik: "Ne, pri nas je to čisto izključeno". Potnik: "No, no!" Sprevodnik: "Gotovo! — Mi imamo vedar le eno lokomotivo". Dober napredek. — Hčerka, kaj si se danas naučila v šoli? — Klečati! — Ne veš kako sam zaljubljen vate; škoda, da nimam nobenega prijatelja, ki bi se poročil s te-i boj. TEŽAVA. V ZADREGI. Si — Kaj pa iščete toliko časa na vratih? — Pijanec: -r- Ne vem; danes se hiša nikaker noče natakniti na moj kluc. k- »Sfcfc'. 'i' •„ .... r • .... ' - poljuba. .Tis"'.. ' ,: - V". ■ ... . .. Mala Milica je znala vsakega človeka **išati, in i* s tem pripravljala zbrani diužbi obilo smeha. Nazadnje jo vpraša oče: — No, Milica, pa povej kako pravi naša hišna! Milica se postavi pred očeta in reče: — O, gospod, če bi to vedela vaša gospa! Toda jaz vam ne dam pod nobenim pogojem 1 N VSEGA VAJEN. — Malo denarja mi daj, ljubi mož! — Iz srca rad. — Zakaj! — Ker t*a po navadi vedno veliko zahtevaš. — Z;i eno krono obveze. — Zakaj jo baš rabil? — Jaz za nič, ampak oče je hotel iti v gledališče, imu mama ni dovolila. i Pijancev račun. _ — Mošnja je polna, glava je prazna. Ce vse zapijem, je glava polna in mošnja prama, toraj je nazadnje vseeno, zatoraj pijmo! J -M4JUI Iiwipiwpj.-,. i ai ..^v^mwmv GLAS NA10DA, 4. PROSINCA, 1913. r iŠP Jugoslovanska B- Katol. Jednota B tr-T r^porii ana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. ^edež v ELY, MINNESOTA, VRADNtRW rrnliitnltr IVAN OERU. 607'Cherrj Way or Box 57 Braddo«k, F*. *'>4»r«*l».*inlk: IVAN PRTMOZIC, EveleUi, Minn. Bo« Ml. >I»vnl tftjulk: GEO. L. BHOZICH. Ely. Minn.. Bot 424 .'rr-^oCtii tajnik: MIHAEL M RAVI N EC, Oroaiu. UN •«. U tt. b 1r.i»- IVAN GOUZE. Ely. Minn.. Bo* 1*. Zaupnik: Aloja Vhant, Lorain. Ohio, JT0O E. 2rth 5t- VRHOVNi ZDRAVNIKI »i mAmvij« r. rv»c. ;tiui .m., »i« n« .cx'aa«* w% MASZORNI KI i ' * KUKTD IC. «ai:«* OOIO.. Bos KM «7 > ^UL KLOBT CR.vH, CamuJet. MIcb., 11« — Tt» «t-■ S« Kk Ir'GHAK, Ku« City. Kan« , 4X3 Na 4tk H POROTNIKU IT AH fc.*Jt*Ii« XT A Bvrdlz.«, P*., Bo« lil r«u.r.K OOUZE. ChJcbalm, Won., Bom TIS. KaXTTN KOCHJCV ar PvBblo, Colo., 111» Kiw An. »»» r-1 no4n}a]a n» tf&Tnoff* tajnika, tn luirM foRJalri va btacmjnlka Jednota. Z*««otia« duAlo: "QUf NARODA'«. NOVICE IZ STARE DOMOVIN Vabilo na naročbo. "GLAS NARODA" edini slovenski dnevnik v Združenih drŽavah in največji ter najcenejši slovenski dnevnik sploh, prehaja v 21. letnik. "GLAS NARODA" se je tekom let tako razširil, da ga najdete danes skoraj v vsaki slovenski hiši od Atlantica do Pacifika, od gorkega juga do ledene Alaske, na Gubi, Filipinih in Avstraliji. Tudi v stari domovini imamo mnogo nam vedno zvestih naročnikov. Kjerkoli so Slovenci, tam je tudi "GLAS NARODA". Posebno leta 1912. ima zaznamovati 'GLAS NARODA' krasen uspeh. Blizu DVA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV nam je največje zadoščenje in dokaz, da smo na pravem potu. Ne da bi se hvalisali, moremo javno povedati, da je "GLAS NARODA" NAJBOLJ PRILJUBLJEN IN STALEN GOST V MALODANE VSAKI SLOVENSKI HIŠI, VSAKDANJA POTREBA ZAVEDNIH SLOVENCEV. "GI-AS NARODA" ostane na stališču, katerega zavzema vselej: na naprednem stališču. Donašal bode dnevne novosti iz vseh delov sveta, priobčeval dcbre poučne spise, seznanjal rojake z delavskimi razmerami, ter potom dopisov, katere nam bodo pošiljali zavedni Slovenci, seznanjal v raznih krajih bivajoče rojake. Po možnosti LIST V DOGLEDNEM ČASU RAZŠIRIMO, tako da bomo mogli nuditi našim spoštovanim naročnikom še več dobrega čtiva. Cena dnevniku "GLAS NARODA" ostane ista, namreč $3.00 za vse leto za Združene države in Canado, S 1.50 za pol leta in 75 centov na četrt leta; za mestoNew York pa $4.00 za vse leto. Posebno opozarjamo na ugodnost,katero nudi "GLAS NARODA", namreč NAROČITEV NA ŠTIRI MESECE. Skozi ŠTIRI MESE CE dobivate "GLAS NARODA" VSAK DAN ZA SAMO EN DOLAR. — Naročnina za Evropo stane $4.50 za vse leto, $2.50 za pol leta in $1.75 za četrt leta. Cenjene čitatelje opozarjamo, da smo sklenili z velikim new-yorskim angleškim dnevnikom New York Herald pogodbo za klišeje. tako, da moremo prinašati, vsak dan SLIKE, katere si morejo inače nabaviti le bogati svetovni listi, ki se tiskajo v stotisočih iz-vodih. Prireja se vrlo zanimiv spis VOJSKA NA BALKANU, zr katero se nam je posrečilo dohiti veliko krasnih slik. Spis bo zanimal vsakogar, vseboval bo vse podrobnosti te vojske in bo pri ha j al obširno v sobotnih številkah. Cenjene naročnike uljudno prosimo za obnovitev naročnine, kateremu je potekla. Dolžnike opozarjamo, da smo jim glasom pcštne postave prisiljeni ustaviti nadaljno pošiljanje lista, akc svoje dolžnosti kmalu ne store. Ako kak naročnik premeni bivališče, nam naznani STARI IN NOVI NASLOV. Kdaj komu poteče naročnina, more videti na naslovnem listku. VSAK NAROČNIK "GLAS NARODA" dobi lep stenski Koledar brezplačno. UREDNIŠTVO IN UPRAVA "GLAS NARODA". Kl>' Popolnoma Zastonj 'Vsak moški bi moral nemudoma pisati \*> na.^i knjižico. Možje, ki se nameravajo ženiti — bolni možje — možje, ki so uda ni pijau--čevanju, poaočevanju in raznim strastnim navadam — možje, ki so osla!;] jen i, cervoani in izčrpani — možje, ki niso zmožni za delu in ki ne morejo v polni meri uživati radosti življenja — ti možje bi morali pisati po našo brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje t- Iz Gorice. Popravljali so ravno kolo vojaškega voza, ki je stal pred trgovsko zbornico in v katerega st;i bila vprežena dva konja. Tu je pridrvel avtomobil, konja sta se splašila in zbežala v blaznem diru po ulici Morelli in bog ve kaka nesreča bi se zgodila, ako bi ne zadela v ogel lii-še tako nesrečno, da si je en konj razbil erepinjo in drugi zlomil obe sprednji nogi. — 191etni kovač Marij Kette je hotel doma v ulii'i della Croce streljati na podgane. da si prežene dolg čas. a pri tem nezanimivem delu mu je baje nehote smuknila krogla v prsi. Prepeljali so ga v bolnišnico. kjer smatrajo rano za jako nevarno. Po dolgem času. Bilo je meseca aprila 1911. ko je prišla neka Adt la Irban, .">4 let stara Trža-[čanka, k Mariji Prosičevi v Trstu vprašat, ali ima morda na proda"; kaj obleke, ki je ne rabi. Ko j" šla Prosičeva iskat obleke, i je Urbanova izmaknila z mize i skrinjico z raznimi dragocenost-I mi in izginila. Dne 13. dee., po preteku enega leta in 8 mesecev, pa so Urbanovo zasačili in jo a-■ retirali. — Prav tako je bila aretirana .'101 etna Marija Korošec, ki .ie svojčas služila pri Mariji . Weissovi. ukradla svoji gospodinji raznih dragocenosti in oble-l ke v vrednosti 270 K. Koroščevo i so zasledili v Rojanu. Aretiranka je priznala svojo krivdo. Zaradi ponarejanja denarja. V •četrtek 12. dec. je bil aretiran 201etni mizar Ivan Polanec izCa-kovea. ki pa je zadnji čas bil zaposlen kot težak v oljarni pri Sv. Ivanu, ker je hotel opehariti Valentina Zimiča, da bi mu zamenjal dva ponarejena petkronska i tolarja za papirnat desetak. Ko so preiskali potem njegovo stn-I novanje, so našli na terasi poleg ; njegove sobe šest kalupov iz krede za vlivanje kron in polovični kalup za petkronske tolarje. V stanovanju samem pa so našli večjo množino krede in cementa. Nato so izvršili preiskavo tudi i>ri njegovi ljubici, 181etni Mariji Skrljevi na Vrdeli in so našli pri njej pripravo za topljenje ; kovine. Škrljeva je zatrjevala svo o nedolžnost, pa so jo le tudi iirelirali svoje posestvo za okoli 5000 K in se namenil v Ameriko. V Beljaku je ostal par dni. Napadel ga je nekdo pri cerkvi in ga pobil ter mu odnesel 4800 K denarja. Policija je uvedla takoj preiskavo, ki je dognala sledeče: Napadeni je Pran Petrič iz Kranjske in je res tisti dan dvignil v posojilnici 5000 K. Seznanil se je slučajno z bivšim hotelskim slugo. Jakobom Potočnikom, s katerim sta ŠTAJERSKO. V Braslovčah je izvoljen za župana Flori jan Rak. Na Vranskem se vrše meseca februarja občinske volitve. Umrla je pri Sv. Križu na M. p. mati tamošnjega župnika gospoda Weixla. Županom občine Tolsti vrh v konjiškem okraju je bil izvoljen veleposestnik Janez Šelih.' Prvi svetovalec je posestnik Mihael Zidanšek. Prestavljen je okrajni živino-zdravnik Jurij Gass v Qeliju k štajerski namestniji. Na njegovo mesto v Celje pride živinozdrav-nik Janez Fischer iz Gleisdorfa. Mrtvo so našli v Spodnjem Ja-kobskem dolu pri Št. Jakobu v Slovenskih goricah v njeni koči 681etno viničarko Josipino Štif-tar. Kako je storila smrt. se še ne ve. Trileten otrok zažgal. V Št. Petru na Medvedovem selu so te dni zgorela vsa poslopja posestnika Gregorja Škorca. Zažgal je triletni otrok, ki se je igral z vžigalicami. Umrla je 16. dec. v Stranicah vdova nadučitfelja in posestnika. KRANJSKO. \ Zaradi prepovedanega povrat-ka v Ljubljano je bil dne 10. de-j eembra aretovan 1H(>6. leta v j Šmartiiem rojeni in v Moste pristojni delavec Ivan Preset ni k.: (kidali so ga sodišču. Umrli so v Ljubljani: Edvardi .Viilej. r- jenee. 3 mesece. — Ma-■ rijana II rast ar, zasebniea, 75 let.: — Matija Fabjan, poljski dni-j nar. G* let.- — Frančiška Grošelj, posestnikova žena, 30 let. — Jo-sipina Hrastnik, uboga. 07 let. — j Josip Vončina. tovarniški delavec. 30 let. Delavsko gibanje. 10. dee. s; je z južnega kolodvora v Ljub-j Ijani odpeljalo v Ameriko 28 Slovencev, nazaj je prišlo pa 110 Hrvatov in 150 Bolgarov in Makedoncev, 100 Lahov je prišlo iz Ogrskega. 30 Hrvatov se je po- j vrnilo i/ Novega mesta, 15 Ko-j č valjev j«* prišlo iz Zgornje A v-j kI rije, 14 pa iz Dunaja. Nesreči. Dne 17. dec. se je v Zagorju ob Savi na rudarja Lov-ra Borštnarja neka, i podsulo.1 vsled česar je dobil na glavi in znotraj take poškodbe, da so ga: morali prepeljati v deželno bol-; nišnieo v Ljubljani. — V Laza h j je dne 17. dee. nočni brzovlak1 /.«dei nekega železniškega delav-ea in ga tako poškodoval, da so morali tudi tega prepeljati v de-: želno bolnišnico. PRIMORSKO. Pcmlad v zimi Fran Budihna iz Sturij pri Ajdovščini je dopo- j slal uerdništvu tržaške "Edino- j sti ' par trobentic in eno vijoli-, co. Te ounimVvalke spomladi v j mesecu d»-eei«»bru je našel, ko je bil na lovu. Napad. Delavca Rudolf Diinsič j iu Josip G or še iz Ljubljane sta \ pri Podgori napadla kmeta Josi-i pa Koejančiča in ga težko ranila n i roki in na prsih. Kmeta s -. prepeljali v goriško bolnišnico, napadalca pa v zapor. Žepna tatica. V kavarni Piazza Giuaeppitia v Trstu je bila aretirana 31letna Hrvatica Marija Pe-trnnovieeva. ker so jo ujeli prav tedaj, ko je hotela Antonu Koe-1 i a n čir u izmakniti denar iz žepa. ko je nekoliko zadremal. Velika nesreča se je dogodila ' pred polnočjo 13. dec. med razkladanjem blaga na paruiku k('a-rinthia' v Trstu. Padel je namreč 181etni težak Andrej Flego med limono 'prevozni tovorni čoln in obrežje, 1'oln ga je pritisnil ob obrežni zid in ga hudo peni> i"-ka!. Prepeljali so ga v bolnišnico. Nadvojvcdinja in poročnik zaročena. Nadvojvodinja Eleonora, 26 let stara hči nadvojvode Karla in Marije Terezije, se je zaročila s pomorskim poročnikom pl. Klossom v Trstu. Kloss j? poveljnik nadvojvodove Karol-Štefanove jahte "Rovenska". Nevesta, ki ue je odpovedala vsem privi-Icgom, je spoznala Klossa na Velikem Lošinju. Poizkušen samomor italijanskega vojaškega begunca. Ignac Pevere. star 21 let, ki je pobegnil od italijanske vojske, je skočil na Miramarski cesti v Trstu pod tramvajski voz z očividno samomorilnim namenom. Voznik pa »je še pravočasno zavrl voz in Pevere. ki ga je voz sicer zavlekel par metrov daleč, je zadobil le več lahkih poškodb. Prepeljali »o ga v opazovalnico. Tatvini. Težak pri tvrdki Friderik Petek, neki Vas. je dne 12. dec. popoldne peljal nekaj zabojev rozin v neko trgovino v ulici Valdirivo v Trstu. Kar je opazil, da mu je zmanjkal en zaboj z voza. Vas se je nemudoma obrnil do prvega stražnika, ki je v par minutah izteknil tatu v neki trgovini v ul. Carradori, kamor je zanesel zaboj, hotec ga spraviti v denar. Stražnik je tatu aretiral. Bil je to brezposelni trgovski agent Anton Della Mattia iz Rovereta v italijanski Furlaniji. — Uslužbencu nekega denarnega zavoda v Trstu. Ivanu Fossa, je nekdo ukradel kolo, vredno 300 kron. ko je stopil za par minut v urad spedicijske tvrdke "A-driatica". Fossa je tatvino takoj naznanil policiji, ki je obvestila o njej v mestni zastavljalnici stalno nameščenega stražnika. In res je kmalu potem nekdo pripeljal zastavit kolo, ki je bilo Fos-sovo. Tat, brezposelni pomorski natakar Herman Stock, je bil a-retiran^in se je izgovarjal, da mu je neki tujec izročil kolo, da ga zastavi. gospa Ana Arzenšek. Od njenih sinov je Alojzij župnik v Vitanju, Anton glavni zastopnik 'Donave* v Celju, Josip oficijal pri železniškem ravnateljstvu v Beljaku in Ivan trgovec in posestnik v Stranicah. KOROŠKO. Zmrznila je. V Libelicah je 0. dec. zmrznila M. Mežnar, posest-niea na Gorčeli. Šla je po opravkih v mlin; med potom ji je prišlo slabo, obležala je in zmrznila. Našli so jo šele drugo jutro. Poskušen vlom. V prodajalno Zadružne pekarne na Cesarja Josipa trgu v Beljaku sta vlomila dva tatova in šiloma odprla blagajno. Toda v trenutku, ko sta hotela pobrati denar, je prišla hišnica, ki je neznana vlomilca prepodila. Zapuščena ljubica-vdova. Pred stanovanje svojega bivšega ljubimca Romana Burgerja v Beljaku lje prišla zvečer okolu 8. bivša njegova ljubica in spet nevesta 341etna vdova Neža Schatz-maverjeva iz Volšperka. Zahtevala je z osornim glasom, da naj jo puste v njegovo stanovanje. Ker ji vstopa niso dovolili, je začela Neža razgrajati. Potolkla je vse šipe, zmerjala Burgerja in vpila med drugim: "Pridi ven, če imaš korajžo. še danes boš mrzel!" Končno je prišla polici ja. ki je liudo Nežo odstranila. Rcparski napad. Beljaška policija je našla te dni zjutraj pri cerkvi sv. Križa neznanega moža nezavestnega na cesti. Mož je bil težko ranjen in šele zvečer se je nekoliko zavedel. Še napol zmeden je pripovedoval, da je doma [na Kranjskem., kjer je prodal katerim sta popivala v več gostilnah.. Potočnik je seveda videl, da ima Petrič denar in na poti ga je napa« del. Potočnik je nameraval brž-kotne vreči Petriča v Dravo, toda to se mu vsled telesne premoči Petričeve ni posrečilo. Pač pa mu je odnesel denar in pobegnil. Kasneje so ga aretirali v neki o-koliški gostilni, kjer je popival in se bahal z velikimi svotami denarja. Pred aretacijo je hotel pobegniti, toda to se mu ni posrečilo. Za importirane slovenske gra-fofonske plošče, Columbia-grafo-fone. ure, verižice, prstane ali kokršnosibodi zlatnino, oziroma srebrnino obrnite se na nas. A. J. Terbovec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo. uničujejo svoja življenja, kako se nalezejo raznih bolezni in kako si zamorejo zopet pridobiti popolno zdravje, moč in krepost v kratkem času in po nizki ceni. Ako bcT-etp Liti možje med im^mi, ta knjižica vam pove, kako priti do tega. Pove vam kako so zamorejo boiezni kakor Želodčne Teskoče, Revmatizem,Bolezni Mehurja in Ledvic, zastupliena kri ali sifilis, triper, spolna nemoč, splošna Lztfuba moči, gubitelc moške kreposti, nočni gubltek, izgubljena moška sila, atrofija, s tri kt ura, organske bolezni, bolezni jeter in posledice razuzdanega življenja hitro In slamo ozdraviti privatno doma v vaši hiši. Tisoče mož je ie --adobHo perfektno ZDRAVJE, MOČ in TELESNO KREPOST potom te brezplačne knjižic«. Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvari, ki jih mora rnat vsak mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen in zdrav ali bolan mož- Ne Mf™-vljsite denarja za razna malovredna zdravila, čitajte poprej to knjižico skozinskoz. Prihranila vam bo denar in vas poučila, kako ^adobiti POPOLNO ZDRAVJE IN MOČ. Izpolnite, izre-žite in pošljite nam še danes sledeči kupon, na kar dobite v najkrajšem času to zanimivo knjižico POPOLNOMA ZASTONJ; sil plačamo tudi poštnino.— Mnogi srabeilWi zdravniki tkotajo Ijadctn ni"tf ■ roja zil'«vik 5 tem, da poiiljajo na C.O. O. ali prwti povzetja brez d« ills led* naroči. Ml NIKDAR NE STO. RIMO TEGA. Ako puete po knjižico, dobite io brez n&jmanjiib obveznosti napram nam. Poiljite nam vate ime in pmIot je dane«. •■»■■■■■■■■■■■■■■■■KQBfiBHM 5 Kupon za Brezplačno Knjižico | £ Dr. JOS. LISTER&C0^flus. 200, 208 K. Fifth Ave., Chicago, IB. ! H GOSPODJEr—Jaz trpim vsled Dolezni. ztto prosim, pošljite mi ■) fli va&u brezplačno knjižico i-i mcic, peStiiine pruiio. ULICA in Štev. ati B^i....... MESTO Drfava. ■iiiiniiiuiuuuiiiuinS Glavnica 24 milijonov dolarjev. Vstanovljeno 60 let KDEN NAJVEČJIH AMERIŠKIH DENARNIH ZAVODOV POŠILJA DENAR V AVSTRIJO IN VSE DELE EVROPE po NIZKIH CENAH po NAJVARNEJŠEM NAtlNU in v NAJHITREJŠEM ČASU Pišite po cenik in zalepke. Wells Fargo & Company 51 Broadway NEW YORK CITY POZOR! Iz starega kraja smo prejeli nekaj denarja za Josip Laurie'a. kateri je bival preje na št. 348 Ferry St., Kansas City, Kan., in za Simon Galičiea, bivajoč v Export, Pa., Box 64. Ker sta se pa med tem časom neznano kam preselila, prosimo, da nam naznanita svoje naslove, da jima odpošljemo čeke. Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City. _(3-6—1) _ VOJNA NA BALKANU. Založila in izdala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Ta spis izhaja tedensko in velja 20<* poštnine prosto ter ga je lahko naro- ClU SI oven i c Publishing Co., ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" SKOZI 32 Cortlandt St.. New York City. 4 MESECE VSAK DAN. $ @ @ 0 ® ^ ® ® @ O © S- @ © @ ® ® 0 & # # # £ - © ~ ■£• O & ® f Nenavadna NAZNANILO. Sledeči odbor je izvoljen za 1. 1913 v društvu sv. Mihaela Arh. št. 27 J. S. K. J. v Diamondville, Wyo.: predsednik Gregor Šabee Diamondville; podpredsednik Martin Žibert v Kemerer; I. tajnik Josip Mot oh, L. Box 141. Kemerer; II. tajnik Ivan Brovič v Diamondville; blagajnik Anton Sabec v Diamondville; zastopnik Fran Homan v Diamondville; nadzorni odbor: Gregor Strueel, Gregor Hribar in Ivan Brovič; zapisnikarja: Ivan in Pavel Sabec; bolniški obiskovalci: za Diamondville Pavel Šabec, za Glencoe Mat. Vodeničar. za Kemerer Josip Motoh, za Frontier Fran Brunsky, za Elkon A-lojzij Vehar, za Sublet Ivan Pre-padnik, za Susie Anton Klobučar; redar Fran Brunsky; zastavonoša Gregor Hribar; oficirja: Ivan Roijc in Martin Rogelj; za poslanca služi telefon. Obenem pa želim, da bi se vsi redno udeleževali mesečnih sej. in sicer v bolj polnem številu kakor dosedaj. Seje se vršijo pri Antonu Arko v Diamondville vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsak čian, kateri se ne udeleži mesečnih sej, bi imel biti po pravilih kaznovan, ali mi smo vedno prizanašali. Res je, da ni dosti koristi od kazni, zato pa prosim, da se bolje zanimate za društvo. Podporno društvo je vsakemu rojaku potrebno in ofoenem tudi dobro, ako se člapj redno sej u-deležujejo, potem naj pa pripada tej ali oni Jednoti ali Zvezi. Josip Motoh, tajnik. 11 mmMMaasm ifc^isij ill i, rll'^^tmjWjlgjHBStf^ PITTER-W1HE I /*< Ž; i ' ^ g TRI WE ROV O I HORKEVHiO I ^»ttured JOSEPH TRtNER I 739 SAsKlana Ave. g Mnogo ljudi je podvrženih napadanju nenavadnih bolezni, vzroka teh se ne more tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Za-more nastati radi bolezni v želod '.u, jetrah ali črevesili, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razne zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. To knr one potrebujejo je to znano zdravilo, ktero vpliva na vse prebavne organe, IZ ČISTI CELO TELO IN KREPI CELO TELO, NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO. m To zdravilo, ktero morejo rabiti vsi člani družine in ktero vi ^ morete rabiti v vsih slučajih, če s slabo počutite, je dobro poznano ^ m 9 TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO. i To naravno zdravilo, ktco je narejeno iz grenkih zelišč ir •udečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč Iv nerednostih prebavnih organov, kteri so temelj zdravja celega I telesa. To zdravilo morate rabit pri BOLEZNIH ŽELODCA IN ČEEVES, ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJTJ, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI IN NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKIH IN KRČIH, VZDIGAVANJU IN KOVOANJU m m m m © & m & 4» 31 * m in slabost. V LEKARNAH. in pri vseh takih boleznih, pri ktferih je znak bolezni, izguba teka ^ * m % & JOSEPH TRINER, 1333—1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. • » i " B ki fc S « . s., 'f , , »..J,, WW GLAS NAHODA, 4. PROSINCA, 1913. Slov. Dslavski OgSp Podporna Zveza Vstanovljena dne 16. avgusta 1908. Inlcorporirana 22. aprila. 1909 v državi Pennsylvania, • sedežem v CONEMAUGH, Pa. O LAVNI URADNIKI: PreteednJk: MIHAEL BOVANSEK, R. F. D. No. 1. Coaaataaafe Podpredsednik: JAKOB KOCJAN. Box SOS, ConemAUfh. Pa. Glavni tajnik: VILJEM SITTER, Lock Box 57, Conemaugk. Pa. Pomolnl tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, Box X. Dunlo Pa. OlaTOl blagajnik: IVAN PAJK. L. Box 12«, Conemaufh, Pa. PoHoani blagajnik: IVAN BREZOVEC, Box I. Coneataagk, Pa NADZORNIKh L nadaornlk: FRANK BARTOL, Box 174. Thomaa. W. Va. ILuadaomlk: ANDREJ VIDRI H, P. O Box 68«, Conemtofk Pa QL nadsotik: ANDREJ BOMBACB. 1661 E. 31st St., Lorain, Oklo. POROTNIKI? L porotnik: JOBIP SVOBODA, SSI Ma.pl* At«., Johnatova Pa IL porotnik: ANTON PINTAR, Box 204, Moon Run. Pa. UL porotnik: MIHAEL KRIVEC, Box 124, Pri no aro, Ota VRHOVNI ZDRAVNIK: MAM MtALLIER. Grore 81 Conemaufh, Pa Canjana druJtra, o siroma njih uradniki, ao aJJudno prolaat, pa-■Ojatl denar naravnoat na blagajnik* in nikogar drugega, tm doplae pa aa glavnega tajnika. , ----- „ V »lučajo, da cpaaluo druiivenl tajniki pri meeeCnlb porodila an aplok kjeralbodl * poroMllh glavnega tajnika kake pomanJkUlvoati. naj to nemudeno naananljo na urad glavnega tajnika, da »a v prihodnja pa- pravi DrnAtvano »laallo: "GLAB NARODA". :-: Vladar sveta.:-: t DOMAIN. Spisal Aleksaad« Dama«. — Za "Olas Naroda" poslovenil J. Terček. »te "Moj Bog. kaj ti nisem rekla, da lioeem Liti sama!*' je zaklicala. ''Kaj je?" "Tu je pose t niča. nekdo hoče na vsak način govoriti z vami " \ Baronica je pogledala in se stresla. '"Piipeljite gospoda v boudoir, govoriti hočem z njim". Hišna je odšla, inadama je pa globoko sopla. "Moj Bog. k a'; je to?" je stokala in še enkrat prebrala". "Baron pl. Loupert želi govoriti s madamo Danglarsovo v -.adevi. ki se tiče princa Cavalcantia. Gospej baronici bode ta pogovor gotovo koristil". "Loupert, kdo bi bil ta Loupert? Še nikdar nisem ničesar slišala o njem", je šepetala baronica. "Srčnost ub«go srce, čas težav še ni preseli" Vzela je malo steklenico in globoko potegnila duh vase. Baroničina lica so se pordečila. Z odločnim korakom je šla iz sobe in vstopila v svoj budoir. Na stolu je sedel mlad mož in črtal s palieo po tleh. Ko je prišla je vstal in hitro pozdravil. Baron se je v zadnjem letu precej postaral, ker je pa nosil črno lasuljo ni izgledal tako star. "Prosim vsedite se gospod", je rekla baronica, "hočete mi nekaj razjasniti kar je zame velikega pomena". "Zakaj bi po ovinkih, gospa mati'.'" se je n mešal baron. Prišel sem sam, ker vam sam nalažje vse pojasnim. Jaz sem Andrea Cavaleanti. ki bi bil kmalu mož vaše hčere". Že pri prvih besedah se je Danglarsova brez moči vsedla na stol in zakrila v. robcem oči. Toliko da ni omedlela. Takega srečanja nikakor ni pričakovala! "Prestrašili ste se. gospa mati", je nadaljeval Loupert, u-pnm. da je to pri etno presenečenje. Ali nimate niti malo ljubezni do otroka, ki vas ne zapušča, čeravno so vas zapustili vsi?" Te besede so bile tako naivno izgovorjene, da bi se človek od srca nasmehnil, toda Danglarsova je ostala resna. Ta človek, katerega ni mogla videti, galejski kaznjenec, tat. morilec, ta človek je bil njen sin. sad grešne zveze, med njo in pl. Villefortom. Mislila je. da je že mrtev, toda sedaj stoji pred njo. Ornštvene vesti za Greater New York in okolico. možki. ker mislite, da tiči za vsako be-pri ženskah se človek vedno lahko "Pfuj. kako podli Bedo laž! je zaklicala. "Tudi če bi bila resnica, moti". "Ifes je. pozabila bi skoraj", je odvrnila, "tukaj je moje j stanovanje. Zdravo, gospod!" Izvila mu roko in pozvonila. Ko so se vrata odprla je iz-| ginila. l)un Lotai io je stal mirno in zamišljen pred hišo. Ta dogo- J dek je bil drugačen, kot si ga je od začetka predstavljal. Na vsak ! način je bil čuden, čuden kakor je bila ženska. Pripravljen je bil j pa nadaljevati to znanje, samo da bi jo natančnejše spoznal. Vprašal bi abbeja Lagnidaisa. toda če sto stori, ali bi s tujko not bila več prijatelja. Nazadnje se je pa vseeno sklenil posvetovati i h abbejem. ker je bil njegov prijatelj, dober kakor oče. "To je bilo res nekaj posebnega", je rekel zadovoljen sani s; tie boj. Zavil se je tesnejše v plašč in se napotil proti domu. Mati in sin. I? čem svojega brata ANTONA KRŽK\ Doma je iz vasi Sma-rata v ložki dolini. Nahaja se v Zedinjenih državah že 9 let in mu imam poročati nekaj važnega iz stare domovine. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi na- HARMONIKE bodisi gakorSnekoll Trste Izdelujem lt popravljam po najnižjih cenah, g dele trpežno in zanesljivo. V popravo »ne $lj i to vsakdo polije, ker sea ie nad 16 let takaj v tem poslu in sedaj v svojetr lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorSno kdo tahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL 1017 E. 62ndStr.. Cleveland, O W* VAŽNO ZA V8AKXOA SLOVENCA I Vsak potnik, kteri potuje gkozi New York bodisi ▼ stari kraj ali pa iz starega kraja naj obiič« PKVI BLOVEN8KO-HKVATBKJ H OT EL AUGUST BACK, .48 Washington St., .. Mo York Corner Cedar St. Na razpolago bo vedno list* ■obe in dobra domaČa hrana po nizkih eemah. Hamburg-American Line. RED STAR LINE. Piovltba med Now Yorkom In Antworpom Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z hrzoparniki na dva vijaka. LAPLAND 18,694 tor URlanc 12.185 ton KROONLAND 12,185 toou VADkKiJZRZ; .12.rti 8 ton ZEELAND 12185 ton. Kratka in udobna pot sa potsike'jv Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvašučo n Galicijo, kajti med Anfrwerpom in imenovanimi deželami ie dvojna direktua ie lezniika zveza" Posebno se m skrbi za udobuoet pc-uuxcv oiedkrovia. Trelti razred ooiiajTTT malih kabin za 3. 4. 8 in 8 potnikov' Za nadaijne lalorjnacije, ceae vošne listke obrniti sa 1*>ial (IMdwtll YORK? znani, ali naj se pa sam javi. Alois Kržie, Box 142, Farrell, (30-12—3-1) SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York, prodaja sedaj nastopne knjige; MOHORJEVE KNJIGE za leto 1913 po $1.30 poštnine prosto. F> RAT I K E za leto 1913 družinske in Blaznikove, posamezni iztis velja 10 New York. N. Y. ( Rojaki in rojakinje, pristopite Radnl orekooceanaki promet ls NEW Y0RKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG s dobro poznatlml parniki na dva vijaka: Katserln August« Victoria, America, Cincinnat Cleveland, President Lincoln, Presid ent. Grant. Pennsylvania, Patricia, Pretoria itd. Veliki moderni parniki nudijo najboljSe adr bnoa sa primerne cene; neprekosljiva kuhtr.j« in postrežba. Opremljeni so s vsemi modernimi aparati. Odhod lx !New York a: AMERIKA -- odpl. 4 jan. ob 8 dopol. PATRICIA — o121 So. 3rd Street. MINNEAPOL'3. MIN " 31 Hoapttal Street. * MONTREAL, OUEi ui.AAA A '4GLAS NARODA" STANE ZA dolarje. .naroČite se nanj i CELO LETO SAilO TRI C0MPAQNIE GENERALE TRANSATL ANTIQUE. (Francoska ptirobrodn« družba* Direktna čn» do Havre, Fariza, o vice, Inomosta in" Ljubljane. PoAtnI E;k«pre« p&rnlkl «os{ LA PROVENCF" /LA SAVOIF" JJLA LOAKAINE" "FRANCE" as iva vljska aa dvs-rljak« " ti« Jn »Itatr aa detiri m V Ani hiM na Bonlevardn, katero Ixmpert tnko skrbno ei)a-zovai, j«* bila zbrana list»*^a večera mala družba. To je bilo par prijatelju-. kat<-i »' so >e ostale pri Danglarsovi. potem, ko j cena je 30c. ji» izgubil nj«-n ni«/., pn-jšnji bankir vse premoženje in ko ji je ušla ht-»-rk« /a svojim ov»*toui. Tiwli baronka je bila tisti t*as za-"■"»pu^tila . ;> a« kaj rasi Pari/, loda kakor pristna Parižanka ni mo-kI.i j>r'*naš;iti drugega življenja. Vrnila se je in ker ji je ostalo še precej premoženja ji {•■ bilo lahko /opet urediti hišo. Dobila je nazaj nekaj starih prijateljev in tako so se obiskovalci večer za veeernm boij množili. Samo e«len i/in«-d njenih starih prijateljev jo ni hotel več o-biskali. To je bil Lueien Debrav. ministertiki tajnik, oni. ki je bil tistega veeera v družbi s Chateau Uanandom in Heanehampom v Palais Royal. Prej bil vsak ilan v njeni hiši. Vsi ljudje so vedeli da je tij-a najboljši prijatelj, inog-oee eelo njen ljubimec. Kakor ministei>ki tajnik je ve»lel /.a vse borzne skrivnosti in je ln
  • svoji hčeri ni imela nobenega sledu. Evpe-nija Danglaisova j«* nastopala baje pod drugim imenom kot koncertna pevka in je doživela v Italiji veko slavo. Kakor »<* vidi je bila baronica dobra gostiteljica; zadnji go-Kti so zapustili salon šele oV> dveh. Par boljših znancev j«- ostalo še kak četrt ure in govorili so o Napoleonovem procesu. '.Meni >e ne dopade ta razburjenost", je rekla neka ženska s dobrosrčnim obrazom tt žko je poslušati, kako poskušajo človeka Hitra vit i v nesrečo". "To ni r»- ". je odgovorila bleda dama "razburjenost dobro vpliva name. ielo pomirljivo. Sodnijska zasedanja se mi zdijo kakor gledališke predstave. Koliko čudovitega se vidi tam. S tem sicer ne mislim političnih procesov, ti so preveč hladni. Pomislite na oni prizor, ko s«- j«* zvedelo, da je princ Cavaleanti sin pl. Villeforta!" Pst!" je zašepetal nek gospod. Gospa Danglarsova nas lahko sliši; oni Cavaleanti bi imel biti mož njene hčere. Baronica je mogoče slišala ta pogovor in se je zaraditega od-dalila za par korakov. "Saj res. v začetku še mislila nisem na to", je nadaljevala ženska Toda sedaj nas ne more slišati. Kaj ni bil prizor bolj napel. kot marsikatera gledališka predstava* Ce se ne motim, je nila še eelo sama Danglarsova pričujoča in je padla v nezavest. Ona se je posebno zanimala za tega človeka, kateri je hotel vzeti njeno hčer. Toda to so stare zgodbe". Taki pogovori so jasno kazali, kako mal ugled je imela baronica. "Zaspana sem" je rekla Danglarsova in to je bilo znamenje za odhod. Salon se j«* izpraznil, baronica je pa šla v svojo sobo. Bila je bledega obraza, ko jo je zapustila služabnica. Ostati je hotela nama. Sedela je s podprto glavo in je bila na videz celo zamiš-ljena. ""B^" "BjTBK 'i''-' - < Prsi so m ii vzdigovale in .seintertja je zavzdihnila. Rada bi kaj brala, toda oči so jo pekle. Nekaj je narahlo potrkalo. To -je bilo znamenje, da želi hišna z njo govoriti. Poklicala jo je. Sloveusko-Amer. Koledariv naž kTog-kCT edini namen na- šega društva je: podpirati drag za leto 1913 'drugega in gojiti slovensko na- rodno zavest in bratoljubje. Dobiti so tudi v podružnici: | Naše geslo je: "V alogi je: 6014 St. Clair Ave,. Cleveland, 0. |močl" —— i Veselice 1912/1913: , Slovensko samostojno bolniško ! podporno društvo priredi v sobo- Pozor, rojak:! I THE LACKAWANNA. NajpripravneiSa železnica xa potnike namenjene v Evropo. V nepoarednej Bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE t aitrajSa pot r Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vox! vsaki dan v vsake j smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom t*, ranadom vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, SL Louisom tu jngozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadal- ne informacije glede voi-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe p»i Vokalnih agentih ali pa pri Beorgt A. Cullen, prometni nadzornik pol aliro v 90 West Street, New York. to, dne 11. januarja 1913 I. LETNO VESELICO v "Liederkranz Hali" v Brooklynu. Društvo sv. Frančiška priredi v soboto, dne 1. februarja 1913. LETNO VESELICO v dvorani "Delavskega Sokola" v New Yorku. Osrednja podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda priredi v soboto, dne 25. januarja 1913 letno .veselico v "Beethoven Hali" v j New Yorku. Društvo "Bratska Zveza" priredi svojo LETNO VESELICO v soboto, dne 1. februarja 1913 v 'Liederkranz-Hall5 v Brooklynu. N. Y. Društvo "Orel" priredi svojo LETNO VESELICO dne 12. aprila 1913, Društvo sv. Petra priredi svojo 12 letno veselico v soboto, dne 29. marca 1913. ^^^^^^^^^ Dobil sem iz Jr /^HH^k Washington« f -pHr za svoje zdra* 1 . ^^''Ž^rj^jja vila serial no V ! '-^Eggg&aW številko, kte- V l/fll/l SjF ra jamči, da fJMV O. Ifea— aoznraviia Lfn* y»7 nV prava in ko- D' AJ..\ riatna. času b« -ii je posrečilo iz najti Dravo Alpen tinkturo in Pomado prooi iznada-nju in za rast iaa. kaJcorSnc Se d" sedaj na »vetu ni bilo, od katere cnoftkim in ienikim gosti in dolai lačj« resnif-do popolnoma ^sraatejo in na bodo Izpadali, te« na osiveli. Kavno tako možklm v 6. tednik krasni brlel Dopolpama zrastejo. Kanmatiaem t rokab nošah in križič&h v 8 dneh popolnoma oz-druvtni.kurja o£aaa bradavice, potne nojre In ase-bline as popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim a $500. Pttite po cenik katezasa poUjen aaatojn. _ _ JAKOB VAHČIČ P. O. Box 69 Cleveland. O Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Slovenlc Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York Poštni parnlk! sot "CHICAGO" ' LA TOUR ANE" "ROCHAMBEAU" "NIAGARA" Glavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK, corner Pearl St., Cheaebrungh Bnilrilaf. Paraiki odplaieio od ssdaj naprej vedno ob četrtkih b pristanišča iter. 57 : North River in ob so bo tih pa iz pristanišča 84 North River, N. T. *LA SAVOIE 9. jan. 1913. *LA SAVOIE 30. jan. 1913. #LA PROVENCE 16. jan. 1913. *LA TOl RAINE 6. feb. 1012. *LA LORAINE 23. jan. 1913. eLA LORRAINE 13. feb. 1913. FOftBKMA PLOViSBA * IATK1: Parnik tROCIIAMBEAU odpl. s pom. Jlt. 57. dne 11. jan. ob 3 popol. Parnik »CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 1«. jan. 1913. ob 3 popol. Parnik "NIAGARA odpl. s fiorn. št. 57. dne 25. jan. 1913 ob 3 popol. * ROCHAMBEAU odpl. s pom. št. ."iT.