Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIX., št, 38
Upravruštvo Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št 190
Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180 Wien št 105.241.
Ljubljana, torek IS. februarja 1938
Cena 2 Din
Berchtesgaden
Sestanek dveh nemških kancelarjev v Bercbtsgadnu je bil pretekli teden poleg padca Gogovega režima v Rumuniji največja politična senzacija in je vzbudil splošno pozornost. Dasi je bil, kakor kažejo poročila, skrbno pripravljen. ga niti v diplomatskih krogih nihče ni pričakoval, saj se je zvedelo o njem šele, ko sta se Hitler in dr. Schuschnigg že sešla Zato ni nič čudnega ako so v zvezi s to senzacijo vsi evropski listi napolnili kolone svoiih prvih strani z vsemi mogočimi ugibanji o ozadju, vzrokih in pomenu tega sestanka, ki ga je. kakor pravijo poročila. Hiter sam želel.
Vsebina ves dan trajajočih razgovorov med Hitlerjem in Schuschniggom še ni znana Komunike se omejuje le na ugotovitev. da je »prišlo do sestanka po obojestranski želji v svrho razgovorov o v=eh vprašanjih. ki se tičejo medsebojnih .odnošajev«. Sestanek je torej 8'užil predvsem razčiščenju odnošajev med obema nemškima državama Avstrija in Nemčija sta od 11 julija 1936 medsebojno vezani do posebnem sporazumu. ki tvori edino pogodbeno vez med raihovskim in avstriiskim rež;mom kot dvema ideološko nasprotnima sistemoma Ni P3 rodil pričakovanih sadov ln včasih se je že celo zdelo, da bo ori-Slc zopet do nekdanje nappst^sti Zato težnja po medsebojnem raz^^enju sama do sebi ne more presenetiti.
Sestanek obeh nemških kancelarjev je bil formalno njun prvi uradni stik vendar opozarjajo avstrijski listi, da sta se Hitler in Schuschnigg to p.ot že drugič sestala V svoji knjigi »Trikrat Avstrija« poroča namreč kancelar Schuschnigg o svojem prvem razgovoru ki ga je imel s Hitlerjem 30. oktobra 1933 v okolici Monakova kot Dollfussov zaupnik Takratni razgovor je potekel brez konkretnih rezultatov. Avstrija se je medtem pc smernicah pokojnega Dollfussa organizirala kot »nemška krščanska država« z avtoritarnim vodstvom na stanovski podlagi, kakor to določa njena ustava z dne 1. maja 1934 Tudi sedanja Schuschniggova vlada je že oonovno dokazala, da se v notranjepolitičnem pogledu ne želi spuščati v nikake kompromise z nasprotniki režima. še najmanj z avstrijskimi hitler-jevci. Da bi si svoi režim še bolj zavarovala. se ie Schuschniggova vlada zunanjepolitično naslonila na Italijo, s katero je skupno z Madžarsko podpisala znane rimske protokole z dne 24 marca 1934. dooolniene s posebnimi protokoli v marcu 1936.
Kmalu nato pa se je Italija povezala z Nemčijo s tako zvanimj berchtesga-deriskimi protoKoli Italijansko-nemški sporazum je v veliki meri olajšalo av-str. jsko-nemško pomirjenje, doseženo nekaj mesecev preje s tako zvanim »julijskim sporazumom« z dne 11. julija 1936 Najpomembnejši del tega sporazuma je izjava Nemčije o priznanju avstrijske samostojnosti in neodvisnosti. izpopolnjena z medsebojnimi zagotovili o nevmešavanju v notranje zadeve Z nemške strani je to izraženo v obvezi, da bo Nemčija »notranjepolitični razvoj Avstrije, vštevši vprašanje avstrijskega narodnega socializma, smatra a za avstrijsko zadevo, na katero ne želi niti neposredno niti posredno vplivati« V zameno za to pa se je Avstrija zavezala, da bo »svojo zunanjo politiko v bodoče usmerjala tako kakor io odgovarja deistvu, da se Avstrija priznava za nemško državo«, ne da Li to škodilo avstrijskim obveznostim iz rimskih protokolov. Tako je bilo ustvarjeno nekakšno ravnotežje med Italijo tn Nemčijo v Avstriji. Avstrija sama pa je nehote Dostala glavni jeziček tega ravnotežja obeh velesil v srednji Evropi.
Julijski sporazum pa, kakor smo že rekli, navz'ic prizadevanju uradnih krogov na obeh straneh ni rodil zaželjenih rezultatov. Trenja so se vedno znova pojavljala, predvsem zaradi podtalnega rovarjenja avstrijskih hitlerjevcev, ki so Schuschniggovi vladi povzročili tudi po sporazumu vedno nove neprijetnosti Še pred kratkim je avstrijska policija odkrila zelo obremenilno gradivo o njih protizakonitem delovanju V tem po'0-žaju je Dovsem razumljivo, ako je smatral avstrijski kancelar za ootrebno in koristno ako se more ? najvišjim predstavnikom tretjega rajha o vsem tem in še vseh drugih vprašanjih ki se tičejo medsebojnih odnošajev obeh držav temeljito porazgovoriti Rezultati njegovih sobotnih razgovorov s Hitlerjem sicer niso znani toda n^un pomenek je bil vsekakor zelo temeljit, saj je trajal polnih 11 ur.
Kakor poudarjajo sedai avstrijski listi. ni oričakovati v medsebojnih odno-šaiih obeh nemških držav nobenih Dre-senečeni razen morebitnega razr-iščenja vseh do julijskem snorazumu še nepojasnjenih vprašanj Srbucohnicrfj je baje odločno vztraial Dri temelijti in lojalni izvedbi teffs sporazuma ki ga
Avfttrila Slei ko nr»l srn»tro i"3 "•novo
avstri^ko-nemških odnošajev danes ia v bodoče.
PO SESTANKU V BERCHTESGADNU
Neodvisnost Avstrije izven vprašanja - Pred objavo dodatnega
dogovora med obema državama
Dunaj, 14. febr. d. Zvezni kancelar dr.
Schuschnigg in državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt sta se s sestanka s Hitlerjem v Obersalzbergu vrnila včeraj ob 8. dop. na Dunaj. Z njima vred se je vrnil tudi nemšk poslanik na Dunaju Papen, nemški zunanji minister Ribben-trop pa se je vrnil v Berlin
V avstrijskih političnih krogih poudarjajo, da na sestanku s H tlerjem niso bili sklenjeni nobeni novi dogovori. Razpravljali so v glavnem o tem, kako naj se tolmači sporazum sklenjen med Nemčijo in Avstrijo 11 julija 1936 Osnova tega dogovora, pravi uradna »Wiener Ze tung« ni bila omajana, zlast; ne glede tega. kar je bilo za Avstrijo določeno z majsko ustavo iz 1. 1934.
razgovorov
Kakor zatrjujejo v dobro informiranih kroeih so bile predmet razgovorov naslednje tri točke:
1	Tolmačenje nemško-avstrijske pogodbe od 11 julija 1936 glede katere sta se oba državnika strinjala da se sicer lahko izpremenijo njene posamezne določbe vendar pa mora ostati okvir nedotaknjen
2	Proli7akonita delavnost avstrijskih nacistov Dr Schuschnigg ie naglasil da je postopanje proti niim nnnolnoma avstrijska notranienoTtirna zadeva
3	Za gospodarsko razmerje med Av-striio in Nemčiio obstoia gospodarska pogodba 7 dne 27 iamiaria	ki je potekla letos in ie bila podal iiana samo za mecpr Hni On^nndarcfcj odnošaii med Avstrijo in Nemčijo nai bi se končno uredili
O vsem tem bodo razpravljali še strokov- j
njaki ter je gospodarski strokovnjak nemške vlade Claudius že prispel danes na Dunaj ter stopil v stike z merodajnimi krogi Sklenjena bo nova gospodarska pogodba med obema državama.
Dodatni dogovor
Po informacijah iz dobro poučenih krogov je zavladalo glede na bodoče odnošaje med Avstrijo in Nemčijo optimistično razpoloženje, čeprav se tudi po tem sestanku ne more pričakovati nobene bistvene izpremembe v notranji in zunanji politiki Avstrije Kot prvi konkretni rezultat razgovorov v Berchtesgadnu pričakujeio sedaj dogovor za izpopolnitev pogodbe od 11 julija leta 1936 ki naj bi vseboval nove modalitete ra ureditev političnih in gospodarskih vprašanj katerih rešitev =e ni mogla doseči na dosedanji podlagi Novi dodatni dogovor ne bi nikakor predstavljal izpremembo ali razširjenje svoječasnih določil temveč bo stremel za tem da se odpravijo obstoječa nesoglasja in zagotovi plodno izvaianje pogodbe iz 1 1936 Ni izključeno da bo dodatni dogovor objavljen dan pred Hitlerjevim govorom v nemškem državnem 'boru. ki se bo sestal 20 t m., ali pa istočasno
Na Dunaju so prepričani, da je Hitler ponovno priznal neodvisno«! in suverenost Av<=triie ter izjavil da se ne bo vmešal v avstrijske notranie politične dogodke oziroma da ne bo podiral ilegalne nacistične akciie v Avstr-iii Zato ori^aknieio v tu-kai«niib političnih k*-oc!h da bn H;tler v svoiem govoru v raih«ta?u oonovno na-glasil vsemu svetil da Nemčija p"7r»ava
neodvisnost Avstrije. Mnenja se edinole
ne strinjajo glede koncesij, ki jih je dal dr Schuschnigg kancelarju Hitlerju za sprejeta jamstva Kot prvo koncesijo smatrajo. da je di Schuschnigg pristal na rekonstrukcijo avstrijske vlade v katero naj bi vstopil kot notranji minister Seiss-In-quart ki mu je bila pc dosedanjem sporazumu zaupana naloga, da pritegne pozitivne elemente avstrijskega nacizma k sodelovanju pn državnih poslih Za zelo va?no smatrajo tudi vprašanje kakšne posledice br imele novo nemško-avstrijsko zbližanje za odnoSaje napram drugim državam v Podunavju
Avstrijska vlada še ne bo preosnovana
Dunaj. 14 febr AA Havas Vladni krogi so snoči izjavliali da sedaj ne more biti govora o rekonstrukciji vlade.
Kaf piše francoski • • •
Paril. 14 febr d »Petit Parislen« poroča. da ie kancelar Schusehmieg francoskega poslanika na Dunaiu že v naprei obvestil o potovanju v Berchtesgaden kar dokazuje, da nikakor ni šel v Kanoso Dr ^husehnigg vztra:a na načelu neodvisnosti Avstrije, kar ie Pokazal tudi potek sestanka v Berchtesgadnu.
>Figaro« pondaria. da zanima Evrooo v prvi vrsti neodvi*nos4 in suverenost svobodne avstrijske države, ki ie ne sme nihče rušiti Zato ni nobenega pohoda za V7nemir-ienie zaradi S3stanka v Berchtesgadnu ter ima Francija popolno zaupanie v politično razsodno«! m odločnost avstrijskega zvezne-os Vannolaria.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122. 3123.3124 3125. 3126. Maribor. Grajski trg št. 7, telefon ftt. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon fit. 65._
Rokopisi se ne vračajo.
»Pariš Soir« piše, da je sestanek med Schuiselmiggoni in Hitlerjem Papanovo delo, ki ue bi rad zapustil Dunaja.
Pri razgovoru je bil navzoč, čeprav neviden, tudi Musčolini. Naj bo njegovo stališče v zadevi osi Rim Berlin kakršnokoli, vendar ee ne mora pozabiti, da Mussolini nikakor ni pripravljen izgubiti svojega vpliva v srednji Evropi.
»Epoque« naglasa. da ie Hitler našel v Schuschniggu vladnega šefa. ki bi rad odstranil s poti teikoče. v kolikor ja to združljivo z interesi Avstrije.
»Le .lourt sklepa po uradnem poročnlu, da so razgovori v Bercht-sgadnu potekli negativno.
... kaf italijanski tisk
Rim. 14. febr. d. Tudi italijanski tisk se mnoso bavi e sestankom v Berchtesgadnu, pri čemer proudarja turinska »Stamoa« kot pozitivno posledico možnost, da bo Papan ie nadalie ostal na Dunaiu.
»Regime Fascista« zavrača trditv*. po katerih nai bi pomenil dr. SchuschniggOT obisk nekakšno pot v Kanoso Vlada v Rimu je bila o odhodu dr Schuschnigga v Berchtesgaden že prej obveščena Oficiozni »Voce d; Italia« govori o razčiščenju odnošajev med Nemčijo in Avstrijo nele v pogledu sodelovanja v Podunaju. temveč tudi glede direktnih odnošajev msd obema državama.
• •. kaj angleški listi
London, 14 febr o. »Daily Telegraph< poroča da sta dr Schuschnigg in Hitler razpravljala v Berchtesgadnu:
1 O odnošajih med Avstrijo in Češkoslovaško 2 O možnosti izstopa Avstrije iz Društva narodov in pristopa k protibolj-ševiškemu paktu 3 O položaju nacistov v Avstriji 4 O tiskovnem premirju med Avstrijo in Nemčijo 5 O dogovoru, po katerem bi Avstrija in Nemčija ne bil! konkurentinji. temveč bi sodelovali na vzhodnoevropskih trgih.
Londonska pomorska
JI
0 mpOVe
Pričakovali je, da bo pomorsko oboroževanje velesil še
pospešeno
London, 14. febr. o. Kakor poročajo današnji Isti sta angleška in ameriška vlada že stopili v medsebojne stike ter se posvetujeta o nadaljnji usodi londonske pomorske pogodbe z L 1938. Po zanesljivih informacijah ni izključeno, da bo še v teku tedna pogodiba odpovedana. Angleška admiraiiteta sicer ni bila voljna graditi hiperdimensionalne vojne ladje, ker pa je Japonska pr čela graditi vojna ladje po 40.000 ton, bo bržkone izpremenila svoje naziranje.
Bolj kakor poročila o japonskih načrtih za zgraditev vojnih ladij, vzbujajo skrbi vesti iz Tokija o graditvi križark nad 10.000 ton, ki bi bile opremljene z ogromnimi topovi kalibra 20.5 cm oP mnenju angleške acimiralitete bi mogel ta Up lati j močno zmanjšati borbeno vrednost vseh dosedanjih angleških križark iin bi predstavljal večjo nevarnost kakor velike vo;ne iadje. V diplomatskih razgovorih med Zedinjenimi državami, Anglijo n Francijo bo igralo to vprašanje veliko vlogo. Kljub vsemu .Anglija m voljna, da bi se v polm meri udeleževala tekmovanja v oboroževanju in se čujejo ;z krogov ad-msralitete vesti, po katerih namerava angleška vlada sklicati novo konferenco za omejitev oboroževanja na morju.
^Daily Expressc poroča, da nameravajo anglosaške pomorske sile predlagati, naj se sedanje stanje pomorske oborožitve obdrži do aprila 1. 1939 med tem pa naj bi se pozvala Japonska na konferenco sedmih pomorskih velesil, na kateri naj bi se izvrš la revizija londonske pomorske
pogodbe. Na ta način bi se vsaj začasno ustavilo tekmovanje v pomorskem oboroževanju. Kljub vsemu imajo seveda v angleški acimiraiiteti pripravljene načrte za graditev vojnih ladij po 42.000 ton.
OsScaev japonskega
odgovora v Ameriki
Washingioa, 14. febr. d. Državni tajnik Hull i? izjavil da Zedinjene države obžalujejo odgovor japonske vlade, ki odklania zahtevana pojasnila o programu svojega po morskega oboroževanja. Kakor zatrjujejo, ie ameriška vlada mnenja, da bi bilo brez koristi. če bi si v sedanjem trenutku začeli kaki razgovori z ja|x>nsko vlado. Japonski odgovor tolmačijo v tem smislu, da bi Japonska pristala na pogaianja sanno tedaj, če bi 6e opustilo razmere 5:5:3 v pomorski oborožitvi Zedinjenih držav. Anglije in Japonske. kar pa !e za ameriško vlado n^pre-lemijivo. Bržkone se bodo pričeli sedaj noyi razgovori med VVashingtonom Londonom in Parizom, v koliko naj se po^lužijo doiočb 'onrionskega pomorskega dogovora za lastno varstvo.
Za sklicanje nove razorožitvene konference
Washmgion. o. febr. A A. *Ne\vyork Times« priobčuje vest. da bodo demokratski ix>slanci predlagali v kongr^oU. nai se skliče mednarodna konferenca za razorožitev. Pobudo za konferenco naj da predsednik Roosevelt
Flandin al! Reynaud ?
Nove govorice o vladni spremembi v Franciji
na pomlad
Pariz, 14. februarja, b. V zvezi s pravim dvobojem, ki se v zakulisju vrši med bivšim ministrskim predsednikom Fian-dinom in bivš m ministrom Paulom Rey-naudom, ki pripadata sicer oba isti zmerni stranki republikanske sredine, ld pa oba že pripravljata teren za prevzem oblasti v svoje roke v znamenju nekakšnega razširjenja sedanje vladne osnove se spet pojavljajo govorice o morebitni vladni spremembi v Franciji ki pa naj bi nastopila šele enkrat na pomlad, ko bi se mednarodni položaj nekoliko bolj razčistil.
Ko se je Flandin pred tremi leti umaknil iz vlade, so b.li celo njegovi nasprotniki prepričani, da se bo kmalu spet vrnil v politično ospredje. Sedaj so se pojavile verzije o formiranju nove vlade tako zva-ne republikanske sredine, kateri naj bi stopil na čelo Flnndin. V nekaterih politi-čn h krogih sodijo, da se to utegne zgoditi še pred obiskom angleške kraljevske dvojice v Franciji. Flandin ki ima povsem angleško vzgojo, je znan kot zastopnik angleškega kurza med Francozi Zvezi z Rusijo Flandin ni posebno naklonjen, pač
pa zagovarja zbližanje z Nemčijo in Italijo, piav tako kakor nekateri člani angleškega kab neta. Flandin je v najboljših osebnih zvezah z londonskimi finančnimi krogi in konservativno skupino v angleškem parlamentu. Svoja prizadevanja za zbližanje z Nemčijo je še nedavno manifestiral s svojim obiskom v Berlinu, vzdržuje pa stike tudi z nekaterimi vidii..al rimskimi krogi.
Kot drugi kandidat za morebitnega Chautempsovega naslednika pa stopa z drugačnimi tendencami v ospredje bivSl minister Paul Reynaud, ki velja za posebno odločnega zagovornika zveze z Rusijou Baje je v sporazumu s komun sti že izdelal načrt nove vladne koalicije, tako zva-ne »vlade narodne sloge<t, ki naj bi obsegala vse glavne stranke od Thoreza do Marina. Zamisel take vlade je baje nastala lz prepričanja, da je vojna neizbežna in da je zato že sedaj potrebno pripraviti teren za vlado prave narodne unije, ki bi bila edina poklicana, da zavaruje Francijo za primer večjih nevarnosti.
>gorčeni boji v Kini
Japonci so iz v oje vali nove uspehe, čeprav so imeli
hude izgube
šanghaj, 14. febr. d. Več tednov trajajoči ogorčeni boji za prehod preko reke Hvaj so bili včeraj prekinjen". Kitajci so se umaknili za 30 km ter tako omogočili Japoncem prehod. V poslednjih bojih je padlo 2.000 Japoncev.
Na japonski strani trdijo, da je bil po-
Razčiščenju avstrijsko-nemških odnošajev na tej osnovi pripisujejo seveda ne le v Avstriji in v Nemčiji temveč tudi v ostali Evroni zelo velik pomen, saj utegnejo podrobnosti o berchtesga-denskih razgovorih obeh nemških kancelarjev poleg drugega osvetliti tudi pomen noslednjih sprememb v Nemčiji, glede katerih si inozemstvo še ni povsem na jasnem.
Značilno je. da želi Hitler razčistiti odnošaje z Avstrijo prav v sedanjem trenutku ko že orioravlja za prihodnjo nedeljo svoj govor pred raihstagom. Tedaj bo nedvomno mogoče izreči določnejšo sodbo tudi o pomenu berehtes-gadenskih razgovorov Koliko ie na potek razgovorov Dozitivno vplivalo tudi sedanje avstrijsko raznoloženie za zbližanje « Češkoslovaško bo pokazal že naibližnii razvoi Vse to samo stopnvi je zanimanje evropske javnosti za Hitlerjev fiovor pred rajhstagom.
bit ves kitajski poEk, ki je ščitil umik glavnih čet.
Po poročilu agencije Domej iz Nankln-ga so Kitajci prešli pri šanghaju, 50 km jugozapadno od Pengpuja, ob železniški progi iz Tencina v Pukeu v protinapad. Tam so sedaj ljuti boj, ki pa se bodo končali v korist Japoncev, ker so dobili močna ojačenja. K tajci imajo že hude izgube.
Pri Hopeju v pakirajini Lucev so Kitajci zbrali močne oddelke. Njihova naloga je obkoliti Japonce ob železniški prod v Pu ku. Japonci so poslali več svojih divizij, da preprečijo kitajsko nakano. Misl jo, da bo prišlo blizu Hopeja do odločilne bitke.
Japonske čete, ki prodirajo vzdolž proge iz Pejpinga v Hankov. so prišle v kraje Rumeaie reke Tu so se združile z oddelki, ki prodirajo vzporedno proti Lafongu.
Ruske letalske tovarne na Kitajskem
Tokio. 14. febr. AA. Med kitajskimi in ruskimi letalskimi družbami je bila podpisana oogodba o stalnem letalskem prometu med Moskvo in H h n kanom Na progi bodo vozila ru»ka letala Na ozemliu ki ie Se pod Cane-kaiAkom bodo *ovieti zgradil letalske tovarne ^anekfiškova vlad* ie podpisala obve 70 da not ■ena drug« drfriv* ne bo aauela graditi letaliič na tam ozemlju.
>efa sckolskega vodstva
Dvodnevno zasedanje savezne uprave SKJ
Beograd. 14. febr AA Dne 12. in 13. t. m je bila v Beogradu seia p'enuma uprave naveza Sokola kraljevine Jugoslavije Seje sc se udeležiii člani sta-ešir.stva. izvršilnega odbora in zastopniki sokolskih žup. Na seji so poda'i izčrpna poročila o delovanju savezneg« vodstva in o razmerah v posameznih župah Uprava SK.l ie sprejela ta poročila na znanje in sprtieia potrebne sklepe, med drugim sklepe v z\ezi i izvedbo zakona o obvezni telesni v/gop Nadalje so se izrekli soglasne s predlaganim načrtom o sanaciji sokolskih domov Sklepali so o udeležbi jugoslovenskega sokolstva na letošnjem X vsesokolskem zletu v Pragi o proslavah 20-letnice Jugoslavije in o prosbvi 75-ietmce matice jugoslovenskega sokolstva Ljub!ian«k?2* sokola dne 1. oktobra t I.
Nadalje so odobrili predlagani proračun saveza za 1938/39 in soglasr.o poudarili potrebo po zidavi saveznega doma o Beogradu. Na koncu so sprejeli poročilo saveznega revizijskega odbora. Glavni letni občni zbor SK.1 bo 15 maja t i. v Beogradu, 12 maja bo seja izvršilnih odborov. 13. maja plenarna seja uprave SKJ, 14. maja pa konferenca župnih delegatov Obenem z določitvijo datuma saveznega glavnega občnega zbora so sklenili da imajo vse sokolske župe prirediti svoje letne občne zbore najkasneje do konca marca t. L
Poročila n3 tej seji so poka/^la. da ie so-kolstvo v vseh krajih države, tudi tam. kjer so razmere še tako neugodne, trdno in da s svojim premišljenim delom trajno napreduje.
Nesoglasja v angleški vladi
London, 14 febr o. Listi, k- imajo tesnejše zveze z vladnimi krogi, demantirajo ( glasove «> krizi angleške vlade zaradi nesoglasij med Chamberlaincrm in Edenom glede vprašanja angl e£ko- i ta li j anakieg-a zbližan ja. Kljub temu pr znava jo, da se pričakujejo gotove sprejnei.tbe v ka(bi"etu, ki pa bodo izvršene Izključno v vodstvih posameznih resorov, ker so potrebne zaradi novih ukrepov v svrho povečanja 1 oborožitve. Demisija letalskega m:n:stra lorda Sintona ni izzvala presenečenja, ker so ga v zadnjem času hudo napadali. *Dafly Mail« pričakuje, da bo prvi lord admirali tete Duff Cooper prevzel dosedanje posle lord Swmtona dočim bi vo no ministrstvo bržkone prevzel Winston Cliur-chil.
Italijanski polet okoli sveta
R'm. 14 febr AA Pet velikih tromotor-nih bombn;kov podobnih »7e!en:m m'Wm«. ki eo prrd kratka u«pe*no poletele h. Rima x Rlo de Jcnairo, m pripravlja n* polet okoli sveta.	1
Papaninova rešitev vprašanje par ur
Moskva. 14 febr o Po zadnjih vesteh z ledolomilca »Taimira« je rešitev polarne eks.nedic'je Papanina in tovarišev samo še vprašanje par ur. Ledolcm-lec »Tajmir« je bil zgodaj davi le še km ou ledene plošče, na kateri se nahajalo ruski polarni raziskovalci V teku noči je »Tajmir« oprezno prodiral skozi leoena polja, med katerimi si je počasi prebila' pot s pomočjo dinamita Led je star že dve leti in so imeli na več kra:ih mnogo truda, da so ga razbili. Ni izključeno, da bodo raziskovalce rešili direktno, sicer pa je na ledolo-milcu pripravljeno letalo za start
Patriarh Miron bo obiskal Varšavo
Bn^arešta. 14. febr AA V dobro poučenih krogih izjavljajo, da bo patriarh Miron Crietea. pre^sedrnk vlade in vrhovni pocrfa-var romunske jwavo«!avne cerkve, maje me-»eca obiekal VarSavo in ne	e oolViti-
mi dr5Savn:kJ ia t poglavarji poljske prare-alav&t ceckvft,	~ -
Proračunsko zasedanje banskega sveta
Obširen banov ekspoze o položaju v naši banovini
Ljubljana. 14 februarja
Davi ob 10 se je v steklem dvoram banske palače pričelo letošnje proračunsko zasedanje banskega sveta Dopoldansko s»ejo je skorai v celot; zavzel obširni banov ekspoze iz katerega izhaja, da bo potekalo to zasedanje v znarnemu sanacije Zadružne zveze po banovini 60 mili ionskih kreditov za lavna dela že izvršenesa nakupa cele vrs>te nepremičnin za 21 milijonov dinarjev ter v znamenju zahteve po večjih dotacijah iz osrednjih banovinskih fondov v Beogradu.
Novi člani banskega sveta
Takoj po otvoritvi je poslovtKija Ur Se-nekovič prečital odlok o sklicanju banskega svera ter naredbo notranjega ministrstva s katero so bili kot člam banskega sveta razrešeni inž Vrhnjak iz Pameč. dr Bre celi iz Liubliane in dr Viscnjak iz Ptuia. namesto njih pa imenovani župan Ivan Tov šak iz Mislinj M'Ioš Stare iz Liubljane. Ivan Vesenjak iz Košakov pr Mariboru za mesto Ptuj in na novo župan France Sia-vič ia mesto Ljutomer Ranski svet se je tako povečal za enega člana Na predlog dr Ravmharja so bile odobrene udanostne in pozdravne brzojavke Ni. Vel kralju, knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr Srojadinoviču. notranjemu ministru dr Korošcu in finančnemu ministru Le-tici.
Zakaj fe proračun psvišan
Ban dr Natlačen je v svojem SO strani obsegajočem ekspozeju najprej omenil da je novi proračun v primeru s sedanjim /& 9 50 milijona dinarjev višji Skoraj dve tretjini tega poviska (5 9 milijona) odpadeta na povišane anuitete, ostalo pa so-Tfi/mcrno na vse oddelke razen tehničnega Povišanje je biio potrebno že zaradi podražitve življenjskih in drugih potrebščin Število banovinskih uslužbencev se ie povečalo v dokaj večji men kakor število državnih ker se tudi banovinski posii hitreje množijo. Narašča tud: potreba po elektrifikaciji dežele Banovinske elektrarne so iani zgradile 200 km novih daljnovodov in krajevnih omrežij.
Občine
Dalje je ban omemi komasacije in pre-koniasacije občin ter izjavil mnenje, da so občine sedaj dosegle svoi prirodni obseg; zato so komasacije in prekomasacije zaključene Čeprsv je banovina prevzela šolska bremena se občinske doklade niso v pričakovan: meri zniža'e n je št vedno 31 občin t dokladami preko iOU*"o. Banovina je od občin prevzela za 10 milijonov bremen. občinski proračuni pa so se znižali le a 7.7 milijona V tej zvezi razpravlja ekspoze o potrebi točne ločitve davčnih virov med državo m samouprave V okviru novega sistema bi biio treba nekatere vrste davkov zlasti /,eml arino m zgradari-no. popolnoma prepustiti samoupravam, ki tudi ne bi smele biti tako odvisne od finančnega ministrstva.
G:

zveze
Z največjo pozornostjo ie banski svet sledi! banovim izvajanjem o 63-milijon-sicem posojilu banovine za sanacijo Zadružne zveze v Ljubljani Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov bi se sanaciia zadrug oziroma kreditnih /.adrug zavlekla na 14 odnosno celo na 20 let, ker b' šeie v teh dveh rokih Pnv agrarna banka izplačala vse teratve odnosno bi se amortizirale 3°/e državne obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov V dravski banovini je bilo kmetijsko kreditno zadružništvo naj-boli prizadeto Zadružna zveza kol predstavnica	kreditnih zadrug je vedno znova urgirala banovmsko pomoč za svojo sanacijo Že v l. 1911 je tedanji kranjski deželni zbor jjooblastil deželni odbor, da prevzame jamstvo za hran dne vloge, naložene pri kreditnih zadrugah Zadružne zveze Sedaj je bila siična pomoč še bolj potrebna in najti je bilo treba mnogo večjih sredstev tako pn Poštn hranilnici, kakor tudi neposredno pri banovini, ki se je zaradi tega zadolžila za 63 milijonov dinarjev. vračljivih v 20 letih Banovina e preiela za to svojo dajatev protivrednost v tem. da ji je Zadružna zveza odstopila svojo terjatev iz specialne rezerve Zadružne gospod.ars.ke banke v znesku 50 milijonov in se obvezala da ji bo do 1957 od vaiala svoj čis-i dobiček, ako m kolikor bo presegel 25 000 din na leto.
Ta banovinsika pomoč je bila potTebna Zadružni zvezi v prvi vrsti zaradi tega ker ie v letih pred denarno k n zo do viška izvedla zadružno disciplino glede nalaganja presežkov derarja svoiih čianic in sc imele tako kreditne zadmge pn njej ob /a-če ku krize nad 200 milijonov naložb Zadružna zveza je s tem denarjem kreditirala kreditnim in drug'm zadrugam, veii-ke vsote pa ie morala naložiti tudi v bankah. tako da je vprav nje kriza najbolj zadela S tem pa so prizadete tudi zadruge. ki so imele znatne naložbe pn zvezi. Po načelu zadružne samopomoči bi z razpoložljivimi rezervami zadruge same ozdravele če bi ne bilo treba poleg vseh rezerv ie polovico deležne glavnice po uredbi o likvidacij- kmečkih dolgov žrtvovati za 25"/. znižanje teh dolgov Tako so kmetijske krednne zadruge včlaniene pri Zadružni zvezi osta'e brez sredstev za obnovo lastne 'ikvidnosti Zato je bila pomoč banovine nujno potrebna.
Šolstvo
V osnovnem šolsrvu je bil dosežen lani napredek v tem. da se je povečalo število učencev pa tudi razrednih oddelkov Slej ko prej pa primanjkuif uči>ntc in učnih moči Sicer ir bilo lani p«, številnih upoko jitvah 'ameščemh na novo 271 *b'turentov m ab''urienrk ver,da• b' bilo Teb* me novap Se nadaljnjih 2M učite!ie\ Banovina je lani 12 šolskih občin podprl« z 1 milijonom din.Povc5att bo treba gin«
honemnico v Ljubljani m zavod za slepe,
ki se bo preseli! iz Kočevja v Mengeš Po trebno je ustanoviti še 6 novh meščanskih šol Od srednješolskih posiop'1 je banovina prevzela gimnazijsko poslopje v Ptuju, vprašanje prevzema mariborske realke pa se še zavlačuje, tako do bi na/.ad nje lahko prišlo do tega. da bo poslopje toliko razpadlo, da bo treba graditi novo.
Državne in banovinske
ceste
Pri gradnji in vzdrževanju cest uživajo druge banovine nesorazmerni, večje ugod noiti od države kakor dravska Raz-incnc med državnim' m banov-ms^im- cestami je 67 74. v zetski celo 42.41 5759 V drinski banovini 27 07 72.9V v vardarski 32.26 : 67 74. v zetski celo 32.41 57 59 V drinski banovini odpade na 1 kv km 03 40 m1 v zetski 65 48 v dravski banovini pa le 38 07 m* državnih cest Treba bo doseči da prevzame država vsaj banovinski cesti Man-bor-—R(vgatec—Zagreb in Celje—Zidani most—Zagreb med državne in da zgrad' zvezo Ljubjana—Sušak Banovina bo «na tno omeiiia svoje podpore za vzdrževanje občinskih cest, tem boli pa bo sir la in iz ravnavala banovinske ceste ;et |ih moder nizirala za kar je tudi naitla večje p<jso jilo Poskrbela bo rudi za posebne kolesar ske steze k čemur pa bodo morali prispevati tudi kolesarji sami.	____
Socialna skrb in zdravstvo
Določbe o minimalni mezdi so znatno omejile mezdna gibanja, na druge strani pa povečale zaposlitev ki je dosegla lani. sodeč po številu zavarovanega deiavstva. re kord 115.000 Tud; vobče so se mezde dvignile povprečno za 7.5ft,o Kolektivnih pogodb je biio lam registriranih 68
Posebej jc ban obravnava: tudi vprašanje I bede in uim na deželi, zaradi katerih jc ! izdala banovina preko 3 milijone dmariev j Preskrba revežev je bila v prvi vrst' prepuščena karitativnima zvezama v Ljubljani in Mariboru, ki sita prejeli v tekočem letu 900.000 din. Za novi paviljon pn bolnišnici v Mariboru so bili izdani že 3 milijoni, potrebnih pa bo še nadaljnjih 5.5 Stroški za ostale banovinske bolnišnice so zahtevali skoraj 10 milijonov dinarjev, a bo treba za nje skupno z novo bi Inico v Murski Soboti še okrog 20 milijonov Za mur^ko-soboško bolnišnico bo treba pn Suzorju posebej najeti 12-milijonsko posojilo Država dolguje sedaj posameznim banovin-Sikim bolnišnicam za zdravljenje siromakov že 8.S milijona dinarjev.
Kakup iscssstev
Banovina je v poslednjih dveh letih nakupila več zemljišč. Od Zadružne gospodarske je kupila Blejske jezerc m blejske nepremičnine za 15 mil jonov. tri milijone je izplačala v gotovini za 12 milijonov pa prevzela dolgov pri raznih zavodih Nadalje je banovina kupila od Agrarne zajed-nice »Vrbe« v Zabreznici pri Bledu zemljišče dobrih 53 ha za 531.000 D n. Na njr m ee je uredilo največje golfigrišče v Jugoslaviji zaradi dotoka bogatih inozem-cev Koncem 1936 je kupila tudi »Racer-dvor« od radmondskega benediktinskega samostana Radmond (57 ha) za 3 milijone. »Racerdvor« je pridelila mariborski vinarski in sadjarski šoli. Dalje je banovina za gorenjsko kmetijsko šolo kupila Stur-movo posestvo v Poličah na Gorenjskem (89 ha) za 1 700 000 Din. za uradno prostore vilo bratov VVoschnaggov na Erjavčevi cesti v Ljubljani za 900 000 Din. večji svet v Kaštelu fetsfillču za poč tniSko otroško zdravilišče v Dalmaciji za 88 000 Din nepremičn^e tvrdke Štemberger in Melii-tzer v Mensršu za 730 000 (zavod za slepe). del Vrtačnikovega posestva na Viču za 151 000 (za banovinske garaže) in še nekatera manjša zemljišča.
Banovinske davščine
V drugem delu dvojega ekspozeja. ki se Je nanašal na dohodke, je ban navedel predvsem nove. odnosno povečane dohodke; novo trošarno na jedilno olje (po 1 din na 1 liter) ln banovinsko davščino na prevoz blaga z motornimi vozili v višini državne pavšalne takse; pobirala se bo za proge, ki so z državnimi železnicami docela ali vsaj deloma v konkurenci Banovinska Šolska doklada se bo povedala od sedanjih 26 na 35%, ker država ni plačala onih 8 milijonov dinarjev, ki jih dolguje banovinskim bolnicam za zdravljenje siromašnih bolnikov in ki so bili vnešeni v sedanji proračun.
Posebej je ban govoril o svojem novem pravilniku za trošarino na vino ln žganje, o katerem je rekel da je »nalete! ponekod na hudo kritiko med proizvodniki ln točilci v na«. Po pravilniku se je uvedla kontrola nad prometom vina in žganja od producenta do točilca, ker se je bilo zelo razširilo tihotapstvo. Odpravila se je tudi določba, po kateri je bil privatni konsument prost plačila banovinske trošarin«-. ako je kupil vino neposredno pri vinogradniku tako da je sedaj obremenjena vsa potrošnja vina. kolikor se ga proda. Pridelek kmetov vinogradnikov Je od kontrole izvzet. Vinogradnik bo plačal trošarino le, če bo prodal netočilcu izpod 50 1 vina. odnosno 5 1 žganja Naknadno so se ublažile tudi trdote pravilnika, po katerih so bili prizadeti gostilničarji. Pri odmeri trošarine bodo proste količine vina ne le za domačo uporabo, nego tudi za vini-Carje tn one. ki se dajo v zameno za druge pridelke. V ostalem so bili višli dohodki ki 1ih bo prinesel novi pravilnik nulno potrebni za sanacijo kreditnega zadružništva Končno je ban še omenil, da je vstavil v proračun 10 milijonov dinarjev kot prispevek Iz skunnega davka na poslovni promet, ki se steka v banovinski fond pri DHB V letošniem proračunu je iz tega naslova 1p 2 0 milHona. vendar 1e ban prepričan da bo irinen^f tor.artevnl r.^kon t*-ko «prempn't< W> na dravsko banovinr odoadlo 10 milHonov
Ban je končal 2 žello naj bl delo ban skega sveta »obrodilo obilen sad v korist našega a&roue in fl*5** države Jugoslavija
ter ▼ tast, ponos bi r radost aaženra mlademu kralju Petru H.«
Dopoldanska seja je bila ■ tem zaključena.
Debata
Popoldanska seja Danskega sveta. M se je začela ob 16 30 ln Je trajala do 20.30 je bila posvečena razpravi o predloženem ba-novtnskem proračunu Splošne debate ni bilo. temveč se je takoj začela razprava po oddelkih Najprej je načelnik splošnega oddelka dr Pfeifer podal kratek pregled o delu ln proračunu svojega oddelka Osebni Izdatki v banovmskem proračunu znašajo 31 milijonov dinarjev in so za približno 3 milijone višji od sedanjega proračuna. V primeri s celotnim proračunom predstavljajo eno petino izdatkov. Število banovinskih uslužbencev znaša 1.647, za 180 več kakor pred enim letom.
Ravnatelj banovinskih elektrarn fcnž. Rueh je poročal o elektrifikaciji. Za popolno izvedbo elektrifikacije bo potrebnih
le preko 60 mHtjonov dtnarjer. V banovini je 781 električnih central, od katerih pa služi 652 samo za domačo rabo. 697 central je vodnih 104 pa kaloričnih.
Načelnik upravnega oddelka dr. Hubad je poročal o delu in proračunu svojega oddelka Danes Je v banovini po izvršenih prekomasacijah 407 občin Le 18 občin ima manj ko 2000 prebivalcev. 133 obč n Ima več ko 3000 ostale pa od 2000 do 3000 prebivalcev. V preteklem letu je bilo v dravski banovini izvršenih 82 umorov in ubojev, 21 detomorov, 700 težkih telesn.h poškodb. okrog 200 požigov in okrog 6500 tatvin Samomorov je bilo 234, smrtnih nesreč pa S00.
K skupni razpravi o teh treh poročilih se je prijavilo 16 govornikov. Obravnavali so povečini zadeve svojih okrajev, med drugim so obširno govorili tudi o sporu med brežiško občino ln banovinskimi elektrarnami zaradi dobave električnega toka Brežicam. Seja je bila ob 20.30 končana. Jutri pride na vrsto najprej proračun kmetijskega oddelka.
Seja narodne skupščine
Proračunska razprava se je včeraj nadaljevala ves dan
Beograd, 14. febr. p. Narodna skupščina je danes s kratkim opoiaanskun odmuiom ves dan do pozno v noC nadaljevala načelno razpravo o ptoračunu Današnja razprava je biia vseskozi zanimiva V de-oato so posegli glavni govorniki opozicije, ta so z vseh strani osvetlili politiko vlade Do piecej burnih prepirov je prišlo med govorom predsednika Jugoslovenskega poslanskega kiuba dr Janka Bančevica. ki je govoril zelo temperamentno m ostro
V zvezi 7 zapisnikom zadnje seie je narodni poslanec Voja Lazič kritiziral da je vladna večina zaradi svojega strankarskega pr*.zn;ka prekinila delo skupščine Zahteval je. da se to zabeleži tudi v zapisniku kar pa je tajnik dr. Veble odklonil
Sledilo je poročilo o vloženih interpelacijah Med drugimi je vložil interpelacijo ljubljanski narodni poslanec dr Riko Fux na predsednika viade glede razpusta Ju-goslovenskega akademskega društva Jadrana V imenu viade je finančni minister spreiel nujnost te interpelacije Posl Ale-ksa Laza revi č se je priložil češ da je narodnim poslancem onemogočen dostop do notranjega ministra Predsednik skupščine Cirič je obljubil, da bo pismeno naprosil notranjega ministra, da sprejme narodne poslance, kadar kdo to želi Lazarevič se s tem odgovorom ni zadovoljil in je obširno opisoval dogodke v Šibeniku. zaradi katerih je hotel priti včeraj do ministra
Naposled je skupščina prešla na dnevni red ter nadaljevala proračunsko razpravo Prvi je poslanec JRŽ Milan Blažič nadaljeval svoj v soboto prekinieni aovor in hvalil delo vlade, ki želi skleniti realen spnr-^zum z dr Mačkom
Nar nosi. dr Dragutin Kojič (JNS) je »anje. Davčna obremenitev pri nas je v zvezi s tem o političnih rvoboščinah. o cenzuri itd Nato je razpravljal o proračunu samem in kritizira! zlasti njegovo povišanje Davčna obremenitev pri nas ie v primeri z gospodarskim stanif»r-i orevelika Potem se je vnovič bsvil ?. dogodki in razmerami v naši notranji poPtiki ra;T»rr>v-ljal o hrvatskem vprašanju in o zagreb-
škem rporazumu. Drugi del svojih izvajanj je posvetil zunanji politiki sedanje vlade, končal pa z izjavo, da bodo on in njegovi tovaniš glasovali proti proračunu.
PreOseUnik J ugosio venskega poslanskega kluba dr. janKo BariCevič je govoril skoraj dve uri. V prvem delu se je bavil z raznimi dogodk, zadnieea časa v drugem z borbo okrog konkordata, v tretjem pa s sporazumom združene opoz.cije Rekel je med drugim, da je proti zagrebški devizi »Hrvati na okup'« tre^a postaviti devizo »Jugosioveni na okup!« Med njegovim govorom je prišlo ponovno do vihimih prerekanj
Ob 14.30 je bila seja za dve uri prekinjena. Popoldne je prvi govoril posl. Sima Kutičič (Delovni klub), ki je najprej razpravljal o davčni preobremenitvi, nato pa o polit čnib zadevah Posl. žlvojin Raraj-iovič (dem.» se je bavil zlasti z notra-ijo politiko vlade, enako tudi posl. Ljuba Jo-vanovič (rad.), ki je poleg toga obfiirno razpravljal še o razmerah v NiSu ln okolici.
Nar. posl. Dušan Ivančevič (JNS) je obravnaval najprej zunanjo politiko vlade, nato pa dogodke in razmere v notranji politiki. Govoril je o obljubljenih političnih zakonih, o demokraciji v teoriji ln praksi, strankarski napetosti i. t. d. Zavračal je podtikanja da si hoče JNS lastiti pravico edinega čuvarja oporoke kralja Aleksandra. Primešal je, deklaracijo, ki jo je podala vlada dr Stojadinoviča ob svojem nastopu, z deli te viade in z današnjim stanjem. Končal je z izjavo, da bo glasoval proti proračunu. Njegova izvajanja so opozicijski poslanci ponovno prekinjali z viharnim odobravanjem.
Posl Je&a Protič (JNS) je tudi ostro kritiziral notranjo politiko vlade, v drugem delu pa se je obš rno bavil s finančnim delom proračuna in izrazil boiazen. da je optimizem g?ede državnih dohodkov močno pretiran Di žnvne finance so potrebne temelUtegn zdravila
Z govorom posl. Protiča je bila seja skupščine ob 20.10 zaključena. Nadaljevala se bo jutri dopoldne.
evna hrana m nebogljeno deco
V »Slovencu« izhaja vsako nedeljo mladinska piuoga Wvi.iaui £>iovenec<s posvečena. ljuusKosolski aeci. Za to prilogu bi se uioiau iiasi j.>euagogi bolj zajnuiati. Vidi se, ua jo pu>ejo ljauje, k« l ueco nimajo nobene srčne iveze, Ki jim je tuja vsaka liuitui fc otroški ga ozraCja m ki so lan-konuseini uovoij, ua neougijeiiega otrona pLajo a suanKarsko poklicnimi sirupi, ^aviumi v neiskreno m pr.siijeno beaeui-čenje očetovskega kramljanja. Speciaust, Ki se je posvetil iemu giuei.iu poslu, ae podpisuje Kot »kotičkov sinček«.. Vsaka njegova beseda razoueva popolno nepoznavanje otroške duše in ta vzgojitelj mladine smatra za dopuščeno, da pred otroki razpravlja probleme s lendenco ki si je njegovi gospodarji niti v političnem delu lista ne upajo vedno pokazati.
Kot tipičen primer laKe otroške »vzgoje*. naj iz zaunje »Slovenčeve« mladinske priloge navedemo, Kako se razgovarja »stric« z malo punčko Heleno, učenko lil. razreda. Najprej o politiki. Količkov stn-ček pripoveduje svoji dragi Helenci o slovensk.h »beraških malhah, ki so nam jih v zadnjih ietih uo dobra izpraznile grabežljive roke«. Dobrotljivi striček napoveduje Helenci. da če z nekaj lel Slovenci niti praznih malh več ne bomo imeli, če pojde tako naprej, kakor gre sedaj O pravilnosti te ocene današnjega položaja naj se z gospodom »stričkom« pomen jo t sti. katerim ta ocena velja. Mi smo ta način »kramljanja« le navedli, da pokažemo, kako se brezvestno ubijajo v mladini otroško gledanje na svet. optimizem in vera v življenje. To je pravi rabeljski posel na dušah naše dece; kdor ga vrši, zasluži najvišje odl.kovanje in priznanje komln-terne.
Pa pojdimo dalje. V veronauku se deca uči 8 svetim spoštovanjem slediti mašne-mu svetotajstvu, ln v svetopisemskih zgodbah verno posluša razlaganje kateheta o prvem Kristusovem čudežu, ki je v Kani Galilejski na prošnjo same Matere božje razodel svoje božanstvo ko je spremenil vodo v vino Sedaj pa čitajte »protialko-holno« propagando Kotičkovega strčka. »Kar prekrižal sem se trikrat po vi-s ti«, tako piše Helenci, »ln zašklepetal z zobmi ob misli da bi moral žlampatJ vino, to grdo pijačo, ki jo je sam peklenšček izumil Človek, ki pije vino. postane podoben pujsu«. In sedaj st zamislite Helenco ki v nedeljo pri službi božji gleda v duhovnika, ko povzdiguje kelih in uganite misli njenega brata Janezka, ki kot m ni-strant toči gospodu vino v sveto posodo Tale Kotičkov striček je v resnici pravi učitelj k veri in pobožnosti.
Pa ples mladine. Deca ima največje veselje do rajanja. Pri telesni vzgoji je ples mladina podobne nauke, če ji neprevidni Kotičkov striček pa Helenci pripoveduje da je ralanjr in ples *za opice«, da so tisti k1 pleSeio »Se slabši od opic« in da irnaio oni k* «» nnvdu«u1eio zfl to »cplčif onoirokpvnnie ''nino v prvem nndstropln -vojee-a rel-sa* Kotičkov striček bo seveda dejal, da je misli »pregreSnl ples« od-railih. Tem bolj bo razodel pokvarjenost
svoje duše, če misli, da mora osemletni Heienci govoriti take stvari! Njegova »plesna« izvajanja so v ostalem odgovor na Helenčino pismo, ki pravi, da znata Helenca in njen bratec zaigrati tako, »ua še S2-letnega 3tarega očeta pete zasrbi-jo«. V stričkovem odgovoru je torei tudi kos rodbinske vzgoje in nauka o spoštovanju roditeljev ...
To so opažanja samo lz enega pisma Kotičkovega strička Vsako nedeijo dobiva mladina podobno nauke, če ji neprevidni starši dajo »Mladega Slovenca« v roke. Ali je potem čudno, če tu pa tam deca že tudi primerno reagira? Mali Rado Čuda, učenček na Fuž nah, zna pisati le še o , ministrih in sporočil je Kotičkovemu stri-j čku, da se mu od vsega, kar č ta. najbolj ! dopade — Kurenčkuva Neža. Izgleda res. I da so vzori vzgoje mladega »Slovenca« poosebljeni v moralnih likih Frtaučkuga Gustlna tn Kurenčkuve Neže. Tak rod služi Kotičkovemu stričku v čast... Ne moremo pa verjeti da bi ga bili veseli izdajatelji »Mladega Slovenca«.
Puhlmann-ov čaj
oblažaje kafielj!
Dobiva ne v vseh lekarnah-Originalni zavojček 125 gramov din 37.—»
Ogl res or. 15U3 )938
Beiežlcs
Dve mnenji
V rubriki »Oa neueije uo nedelje« obele-žu.e »Slovenec« tedenski pottk zunanje m notranjepoii Učnih dogodkov. V nedeljski številki poroča tudi o spravi med vlado m I pravoslavno cerkvijo. Po pojasnilu, kako je prišlo do borbe okoli konkordata. ugotavlja list, da v Jugoslaviji ni več konkor-datskega vprašanja: »Sprožila ga je Jef-tičeva vlada, odpravili so ga arhiereji srbske pravoslavne cerkve. S tem v Jugoslaviji samo še katoliška cerkev svojih pravic nima nikjer čimo na belem zapisanih, kakor jih imajo srbska pravoslavna cerkev, islamska verska zajednica, starokatoliška cerkev, židovske in protestantske verske občine. Ne da bl katoličane to kaj oviralo v njihovem verskem poslanstvu v Jugoslaviji. smemo z vso upravičenostjo pričakovati, da resni m pošteni poiitikl ne bodo več govorili o enakokravpnostL Resni in pošteni namreč«.
O sporazumu med vlado m pravoslavne cerkvijo razpravlja tudi »Samouprava« ki pravi, da je »ta dogodek pozdravila vsa država z občutkom velikega olajšanja. Napetost odnošajev med pravoslavno cer-! kvijo Ln vlado je utrujevala celo našo dr-! žavo in ves naš narod Zaradi tega je bila i sprejeta vest o pomirjenju z največjimi ; simpatijami v celem našem svetu brez razlike na vero pleme ali pokrajino. Sporazum je bil sklenjen z upoštevanjem visokih načel enakopravnosti vseh ver v niči državi in je vlada s pomirieniem samo znova potrdila to plemenito težnjo.«
Delovni ©ifb^r združene opozicije
Za?rel>>ki listi poročajo, da je delovni odbor zdmžene ojtozidje r^edaj končno sestavljen takoie: Za HSS inz. KoSutič an dr Šutej. za SDS dr. Kostič in V:ldi»r. za starora-dikale dr. Ninčic in Kr^ta Miietič. za demo-i krate M lam Grol in Božidar Vlaj č, za. zeiu-! Ijoraduike dr. Gavrilovič i<n dr Tuiianjanin. Naloga odbora ho skrbeti za onotno izvajanje politične akoiif adnižene or>ozietje. Vrhovni forum, kateremu je odbor odgovoren, tvorijo šefi v<?eh t4r;*nk združene oiKrzie.iie, torej dr. Maček. Ljuba Davidovič. Miša Tri-funovič kot namestnik. Are Stanojeviča, Adam Pribieevič in Joca Jovano<vič.
I tali; a in antisemitizem
Italijansko ministrstvo za narodno vzgojo, prejšn_>e propagandno ministrstvo, je glede na poročila inozemstvih listo".' o poj a.v* antisemitizma v Italiji cdalo ura-Jiao oh* vestilo, k; med drugim izvaja:
»Protižidovski pi-kret je nj^elno mogoS tudi v Italiji Vendar ftai j a židovskega problema ne pozna, ker so italijanski £id-je povsem lojrJni državljani. Z3to italijansko antisemitsko gibanje, v kolikor se na polotoku pojavlja, ad obrnjeno proti italijanskim Židom, temveč proti pojavu,ia mednaf/dnega židovrtva, ki je ontifažV stično Italijanski prot židovski pogret je potemtakem političnega ln ne rasnega. z?iača.ja,- Rasni antisemitizem, kakor ga pozna Nemčija, se v Italiji ne uveljavlja. Italija ne dela nobene ra^iks v pogledu krvi. Zdi se ji pa umestna reakcija proti mednarodnemu seuut amu.<
Jugoras in krščanski socialci
Organ slovenskega dela Jugorasa, zeleni »Slovenski delavec« v svojem uvodn ku zopet ostro obračunava s svojeglavimi pun-tarji v vrstah krščanskih socialistov. Ju-goras Je prekinil z njimi vse stike in zlomil palico nad njihovimi glavami. Vzne-šeno vzklika njegovo glasilo:
»Ločitev duhov Je končana! Na eni strani katoliški narod in njegova glasila, na drugi strani združeni naši kulturni nasprotniki. Na eni strani poslanstvo Cerkve in veren narod, na drugi strani strnjene vrste zliberaliziranih in zboljševizi-ranih demagoških zastrupljevalcev. Zmago luči nad temo pomeni nam ta dovršena ločitev. Pod naš obračun Je potegnjena zadnja črta. Konec Je naše posebne pozornosti zapeljlvcem v vrstah Jugoslovanske strokovne zveze, konec tudi brezplodnemu preklanju z njen m glasilom. Odslej naprej na njene otročarije ne bomo odgovarjali ter s tem daljšim sestavkom zaključujemo svojo opredelitev z ozirom na razne nestvarne napade ln zmerjanje v »Delavski pravici«. Odslej bomo odgovarjali le. kadar bomo občutili, da smo v vesti vezani odgovoriti radi onih. ki zmote že n!so spoznali in prevare spregledali, pa upamo, da jo še bodo obenem z rastjo našega dela ln z omrtvičenjem krščanstva do popolnega mrtveca v vrstah Jugoslovanske strokovne zveze.«
Slovenski jugorasisti so v svojih Izjavah zelo pompoznl Morda celo preveč ker se 3kriva za vsemi temi grmečimi frazami tiho priznanje, da so se zaman zaletavali v vrste krščanskih social stov O stvari bl se dalo S" marstkal povedati pa bodo z zelenimi Henriki opravili že sami krščanski socialisti, ki prav:jo, da so prenesli že vee druge viharja, kakor pa naročen« y («11 voda.
Žalosten incident
v šlbenikn
V soboto dopoldne se je pripeljal v Si-benik vod.telj Zbora Dimitrije LjOtič, ki je imel tekom dne nekaj sestankov s svojimi prijatelji. Kakor poreča beogiajsko »Vreme«, je bilo za zvečer napovedano še njegovo predavanje o ciljih Zbora Okoli čitalnice na Poljani, kjer je bilo napovedano predavanje, se je zbrala množica mladih ljudi, pristašev HSS in komunistov, ki so demcnstnraii proti Ljotiču i« fašizmu. Ko je pričel Ljotič predavati, so ugasnile v celem mestnem okraju električne luči. V čitalnici je bilo zbranih kakih 200 ljudi. Demonstranti so pričeli 9 kamenjem bombardirati čitalnico in ostale prostore. V par trenutkih so bile razbite vse šipe na hiši.
Večji oddelek policije je poskušal demonstrante razgnati. Ti pa so napadli policijo s kamenjem in ranili več stražnikov. Prihitelo je na pomoč oro>ništvo, ki je ponovno pozvalo demonstrante, naj se raz-idejo Na pozive pa so ti odgovorili z novo točo kamenja. Orožniki so trikrat ustrelili v zrak, ko pa demonstranti niso odjenjali in so pobili na tla nekaj orožnikov, med njirni poveljujočega oficirja, so pričeli orožniki streljati v množico. Ubit je bil 18-letni mizarski pomočnik Dragutin Be-lamarič Hudo pa je bil ranjen pek Peter Dujilo, ki je dobil strel v glavo Poleg tega je bilo prepeljanih v bolnico še 10 lažje ranjenih, med njimi šest orožnikov, orož-niški oficir in dva policijska stražnika. Skoro vse so v bolnici obvezali, nato pa jih pustili v domači negi.
Ljotič je ostal s svojimi prijatelji ves čas demonstracij v čitalnici ter «e je odpeljal ponoči z avtomobilom proti Kninu V zvezi s temi tragičnimi dogodki je bilo tudi odpovedano Liotičevo predavanje v Splitu, ki bi se imelo vršiti v nedeiio dopoldne.
Zvečer nam poročaio iz Šibenika. da je stanje ranjenega Duiila še vedno kritično. Razen njega pa ni bilo včeraj v bo'n'cl nobeneea ranienca več. ker so vsi že lahko odšli domov. Poereb ubitega Belamariča je bil včeraj popoldne Udeležila se pa je velika množica ljudi, potekel pa je brez incidentov.
Preiskavo o ob?a1ovania vrednem incidentu vodita polee šiben'ških ob'pctl tudi dva odposlanca banske uprave iz Splita.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Prevla-odvalo bo oblačno vreme z dežjem in sne-eom pon skod Tfvuperatura nn severu bo r»"d1n na iusru države pa se bo dvi?n;l«. Ziigre^gka: Porast temperature in oblafc.
«rv*rad?*no nastopanje padavin, snes. Dunajska: Na hižnem vwio€|u centralnih i AJp večinoma 8e oblačno * snegom, steec pa m bo polagoma jaauiat
>JUTRO« St 38
3
Torek, 15. H. X99»
Naši krapi in ljudje
Tragična usoda ljubitelja umetnosti
Umrl f« bivši trgovec Edmund Kavčič, naš največji poznavalec upodabljajoče umetnosti
Ljubljana, 14. februarja.
V soboto dopoldne se je na Studencu zaključila tragedija človeka, ki mora biti po vsej pravici prištet med naše zna menite jše može Umrl je pr daljšem trpljenju v starosti 67 let bivši trgovec Edrnund Kavčič 2 njim je odSe! v večnost eden izmed tipičnih predstavnikov starejšega ljubljanskega trgovskega in vobče meščanskega rodu Kavčič je imel trgovino v lastni Hiši v Prešernovi ulici pcleg hotela »Slona«, ki je sedaj odkupljena od »Slo-novega« lastnika. Trgoval je s špecerijo in ie vzgoji! prav lepo število današnjih uglednih ljubljanskih večjih trgovcev Uveljavil se je že davno pred vojno tudi kot izumitelj Naipopulameiša je bila njegova grenčica »Floriianc. nato sl ie enak sloves pridobil tudi njegov izdelek >Juhan«.
Toda ne samo kot trgovec, marveč še v neprimerno večji men kot ljubitelj ln izreden poznavalec upodabljajoče umetnosti zasluži Edmund Kavčič da v časti ohranimo rvesrov spomin S trgovino si je pridobil tako veliVo premoženje da je lahko prodal hišo in _.e nadeja) živeti od obresti švoieea kapitala Bil je visoko Izobražen Že mladega moža ie vabil svet Potoval je v znamenita evronska mesta kjer so zakladnice umetnosti. Obiskoval je Dunaj
kakor Benetke, Bruselj kakor Firenco, Berlin tn Rim. Opajal se je ob virih čiste umetnosti in je s takih potovanj vselej prinašal s seboj tudi dragocene spominke. Njegovo stanovanje je kmalu postalo krasen zasebni muzej umetnin starejših mojstrov. Seveda vestni ljubitelj upodabljajoče umetnosti tudi ni preziral domačih mojstrov in je zlasti Jakopiča visoko cenil. Postal je naš najboljši ekspert za spoznavanje umetnosti. En sam njegov bistri pogled je znal ločiti kvaliteto od po-tvorbe ali kiča Zato je tudi užival veliko spoštovanje prijateljev umetnosti. Nadejali smo se lahko da bo zbral in ohranil narodu veliko, zaključeno zbirko umetnin. 2al se je usoda kruto poigrala s plemenitim možem Svetovna vojna mu ie upro-pastila nekdanje denarno premoženje. V sili le moral po prevratu začeti prodajati posamezne umetnine Trpka usoda, kl Je ni zaslužil ga ie bolela in je s;lno ".rpel. Na Studencu je moral zadnie čase Iskati ieka svoiim bolečinam, dokler nI preteklo soboto opešalo nleeovo srce V nedeljo popoldne so ea t'ho pokopali na pokopališču pri Devici Mariji v Polju Smrt dobrega očeta obiokipeta dva sina: eolenec vo-jf.«l<e e0le in diiak v Marijan'Sču Njima iskreno scžalie Edmundii Kavčiču pa ohranimo trajno lep spomin.
vih vej ae bo vslpal rumen cvetni prah. Pisane senice moti toplo sonce, da razigrane gostole svoj cicifuj, clci-pede-cl.
Svet' Valentin — bo U toliko spoštovani patron res obesil zimo na klin ? Kaj bi ugibali, nad nami je nebo zmerom bolj svetlo tn vsi vemo. da Je z vsakim dnem skrajšana zimi oblast, z vsakim Jutrom bliže zaželjena pomlad. Pomlad, ki Je bomo veseli vsi pa naj se oglasi po Se tako nevSečnih nadaljnjih dneh svečana in su i šca.
Nastop nove sopranistUe
naključje Radlv&ja Paranientiia
S konja je pade! oh betonski nastavek In se ubil
Maribor 14. februaria vo rav"o na majhni betonirani del mostifka.
...	na odcepu kar ie bilo zanj usodno Niegov
ilk, smo poročal, o tra fovarj, p	M nesrefo Sp|p t(via, ko ;p
V	v?era.!'nii itevi eihii smrti ki je doletela 22 letnega pod poročnika nri tukajšnjem 45 pežpolku Radi voia Paramentiča 0 dogodku smo doznali
sipij^p rKiirobnosti po sporočilu nekale-rib očividcev:
V	nedeljo okoli pol štirih sta prijezdila v močnem diru iz Roš|>oha proti kamniškemu drevoredu tragično umrli RaPvoJ Paramen ti«1 in tovariš podporočnik Nekateri pa santie «5 slišali, kako je Paramentič, ki ie jahal *a svoj m tovarišem, naenkrat zakli cal ^Sto'« če*ar pa njegov tovariš oh moč-»pm neketu koniskrh konit ni slišal Koni
ie moral ob neznanem predmetu prapla liti ker si sicer tako nasleea dira ni mo ffofp misliti Paramentič ni mosel obvladati svoiesa konia Tako se j; zgodilo da ie mia-
i iegov tedaj ko ;e orentraš-mi kom rdirial mimo niega s praz-1 nim sedlom Takoi se ie obrnil nazai in noglcda! kai se ie zgodilo niegovpmu tovarišu Ponesrečencu po pr>sant'e. ki so bili priče ?roznji;a prizora takoj priskoči" na w>-moč Zatem ga ie izvosček. ki ie pripeli?! numo odnremi! v h,kaišn'o vojaško bolnišnico. kier ie nef-rečni Paramentič kmalu zatem podlegel.
Podporočnik Rčdivoj Paramentič je bil v krogu svoi;h znancev in tovarišev zelo pri-liuMipn Ril ie re-en in vnet častnik, ki ie vestno izpolnjeval svoie dolžnosti Doma je iz Vaijpva kier ie tudi dovrši' svoje študiie ; io odhoda na vojaško akadpmiio V M-nri-' boru ip služboval tri leta Niesovo trasrčno mrt pormTuieio vsi. ki so ga poznali in
ji ,p7'if>r ob križišču, kjer se odcepi znana ' cenili Dane« po pri,sneli v Maribor p j asovi
->o!i~ks pot iy kamniškega drevoreda proti Vinarski ioli. omahnil preko konia Nesrečno naključje ja hotelo, da je priletel z ala-
fpžko užaloščeni svo;ci-
Vzornemu častn:kn rveta! »spomin, ločim naše toplo eo:utje!

Valentin odklepa zemljo.• •
Prvi pomlsdin in letounje februarsko vreme
Ljubljana, 14. februarja.
»Svet' Valentin tma ključ od korenin!«
so rekli že stan ljudje Tako nekaKo so računali da se je sredi svečana včasih že dobro otajala zamrzla zemlja m sonce je dramilo drobna vlakenca pod rušo. Da se to vselej ni zgodilo pove že izrek, ki so ga naši predniki naložil. Sv Matiji, ki deset dni kasneje odpiha led ali pa utegne še z dobršno mero zamrzle vode vkleniti zemeljsko skorjo.
Letos nam je druga polovica zrme doslej naklonila nenavadno suho po večini son-
Anton RobeU 70 letnih
Spiošno znam in priljubljeni gostilničar in posestnik g Anton Robek v Celju ie dopolnil zdrav in krepak 70 leto svojega življenja Rodil se /e v Zdolah pri Brežicah kot si n imovitega posestnika Vojaščino /e služil v Leobnu Leta 1894 se je v Zdolah poročil z gdč. Ano Jevšnikovo. ki mu je sedai že 4-1 tei vzorna življenjska družica Po poroki je bil g Robek štiri leta na Vidmu pri Krškem oskrbnik vinograd-nih posestev Humrovt rodbine iz Celja. Leta 1899 se je izselil s svojo soprogo v Nemčijo in se naselil v Hambornu. kjer je
čno vreme, s katenm smo lahko v pogledu zdravja prav zadovoljni. Od sreue januarja je minil že mesec dni, ko se tempu ature. podnevi kakor ponoči drže precej blizu nad in pod ničlo Zmerno hladno, suho zimsko vreme nam je tembolj dobrodošlo v času, ko večkrat čujemo o močnih viharjih z nalivi m povodnijo pa o snežnih metežih. z mrzlo burjo zdaj na enem, drugič spet na drugem koncu Evrope. V naše mirno zatišje dospo le še močni in vlažni zapadni pa suhi in precej mrzli vzhodni vetrovi. Slednji so zadnje dneve gnali oblake po obzorju, redke snežinke so davi plesale po zraku Ne daleč od nas, v Gorskem Kotaru in Bosni je legla nova zima. Snežilo je tudi v Beogradu, mrzla burja je nesla sneg celo na otok Vis. kjer so izmerili 9 mm padavin. V Sarajevu so Imeli še v nedeljo — 15" C.
Sonce vstaja dan za dnem višje ln dan se že precej zgodaj zaznava Nekaj zimskih cvetlic, ki se sicer vsako zimo že zgodaj razcveto, smo videli ves čas na trgu Nežnejše cvetje se bo dramilo poslej, če ne bo na počasi odtajano zemljo legel nov sneg ln poledica.
V primeri z nenavadno zgodnjim zelenjem v minulih zimah moramo reči, da počiva letos zemlja kakor se spodobi v pravih zimah Drevje je. razen vrbinlh mačic. šele zadnje dneve začelo kazati prve znake zdrami jenih korenin Na sadnem drevju se napenjajo še drobni cvetni popki prav tako se svetlika v soncu smolnato popje divjih kostanjev V vrhove svetlih brez se obešajo trde mačice, še nekaj tednov ln med karminastordeči blesk brezo-
Drevi bo debuttraia v ljubljanski operi nova simpatična sopramstka gdč Valči Heybalova w sicer v partiji Djuie Gotov-čeve operne mojstrovine •Fro * ono ga sveta» Trikrat je bilo ie napovedano gosto-vonte nove pevke, pa vedno 'z tehničnih razlogov tudi odpovedano Nadamo se da bomo vsa i drevi slišali mlado umetnico na naš h opernih deskah.
Ob sedmini Marijana Lamuta
zRaiska ptica mi na roki ie zapela, zvezdo sem z neba v naročie v jela. ves ogrela sem na grud<h svet, saj v naročju sem zibala, zlati sen dekliških leta Tebi dragi Maran. je posvetila Tvnla mama to pesem, ki tako globoko izraža vso materinsko ljubezen ko Ti je prvorojencu dala življenje na Vidov dan 1011 S Tvojim tako preranim odhodom ie utihnila rajska ptica utrnila se |e zvezda! za grudmi. ki so Te dojile, je zamrl svet. sanje dekliških let je ovi1 črn pajčolan. materinska 1'ubezen pa je š!a preko groba v večnost s Teboi
Tja v čase gredo naie misli, ko Te ie pričakovala Z njo in s teboj smo bili ko Te je zibala, spremljali smo Te ž njo v otrošk; dobi. vse nap^ei do pohoda v šolo in dalje na univerzo ln zdaj. ko si bil na pragu de-ans-kega ž'v!,enja. d« nastopiš službo, je neizprosna Parka zagrnila zaveso in Te položila na mrtvaški oder Dotr-pel si in spokojno spaval med svečami zelenjem in cvet;em v istem prostoru, kier je leJal pred štirimi meseci Tvoj nepre-žaljeni očka Pretežka usoaa )e zarezala novo. globoko rano v ra/boljrno srce Tvoje mame in vsem Tvojim dragim Dn zad njega Tvojega diha je žarelo unanje do zadnjega vzdiha so b;li pri Tebi Tvoji najdražji Ljubezen je upala ljubezen matere je klicala k Tvoj- bolniški postelli vso mogočo zdravniško pomoč v k?'erp je verovala in upala da reši Tvo'e mlado življenje Kljub najpužrtvovalnejši ne<?i ie bilo nemogoče, ker sc se iztekale ure Tvoiega življenja kolikor Ti je bilo določenih in odločenih od Rojenic, ki sn obVrožale Tvojo zibelko
»Za listom list.. + O. človek bi ihtel, Se ne izpisane je veter vzel.« — pravi Tvoja mama v pesmi, katero posveča manum ko žaluie za naš-m kraškim ka-menarjem Srečkom Kosovelom Te besede velinju zdaj Tebi. dragi Marjan
V Tvoji sobi so izvenele strune mandoline. tipke klaviria so mrzle in mrtvaško tihe knjige in skripta so še tam. kjer si lih pustil
Ko je prišel Ivan Cankar v dom Tvojih staršev da Te nese pred krstni kamen v šempetrsko cerkev. Te je vzel v naroč'e
In Te pestoval. Tvoji mami pa Je rekel:
»Ali sc oe bojiš. Mara ker mu bom jas krstni boter, da bo njegovo življenje tudi tako nesrečno, kakor je moieV Ce bo kdaj prijel za pero, prtsoli mu zaušnico, da ne bo nikdar tako trpel, kakor jaz.«
Po Cankarju nisi preiel krstnega darila peresa, pač pa si po svoji mam; podedoval neizrazno veliko ljubezen do bližnjega. do onega, ki trpi pomanjkanje. Edino to je bilo Tvoje trpljenje, ko si vedel za gorje svojih tovarišev, prijateljev, dijakov. Pomagal $i kjerkoli si mogel m kolikor si zmogel, da si lajšal trpljenje svojih siromašnih znancev. Kolikokrat si zavil obodno pecivo in poleg sadja vtaknil v žep in nesel tovarišu, k: je študiral v mrzli sobi lačen in ni imel nikdar nobenega pribolj-ška Marjan, to je bil delež Ivana Cankarja, to je bilo krstno darilo, *aj je bil Tvoj boter mož trpljenja, mož bolečin.
Za sebe si bil vedno srečen, bodočnost se Ti je ravno odpirala, edino Tvoje trpljenje je bila bol Tvojih tovarišev. In to si večkrat potožil tudi svoji mami, ker v tem Te je le ona razumela, ne le. kot dobrega sina. temveč kot človeka, ki čuti s sočlovekom, kadar mu je tako hudo. da bi se razjokal V Tebi smo ljubili nežno du-io, mladega, mirnega, lepega ianta. spoštovali smo Tvoj talent in inteligenco. Zabava! si nas z otroško-navnim' dovtipi, ki so kar vreli iz Tvojih ust in občudovali smo Tvoje poudarjene misb ui nazore, ki so bili zreli kakor nazori izkušenega moža
Nisem Te kropila, dragi Manan, ker si hočem ohraniti Tvojo živo sliko Tvoj jasni, vedr; obrai. Tvoje mirne, z očali obrobljene oči. Tvojo hoio in Tvojo živo besedo, a v duši me tako boli V na«, vseh je težka bolest, žalovanie in tista neizbežna misel da že »pavaš sredi vrb žalujk in cipres ob strani svojega očeta
Z venci in s šopki so Te odelt. v slovo so Te objeli i žalostinko, toda beseda Tvo-
Lepo in dobro
ohranjeno perilo,

če vzameš vecfno
SCHICHT0V0
TERPENTINCIVOMILO;
> n<JmOVani® 4?nsUo
jih prijete!jev-tovarišev je onemela. Žalost je bila pregloboka, le srce je govorilo srcu, da je iz njihovih vrst odse! idealen mladenič, najboljši prijatelj, kateremu bo vsepovsod ohranjen čist sipomin Tožni mo! pogrebnega psalma je še lebdel, ko je Tvoja bela krsta zdrknila v globino. Tvoj prera-ni grob objemajo besede iz pesmi Tvoje, od bolečine in žalosti skrušene mame: »Se cvčte roža. rožmarin dehti, le Tebe več na »vetu ni ..«
Mera J. Tavčarjevo,
Naši akademiki v Hofgasteinu
Kakor smo sproti poročali v športni rubriki, se Je Jugoslovenska akademska smo-čarska ekipa v zadnjih dnevih preteklega tedna udeležila mednarodnih smučarskih tekem za akademsko prvenstvo Avstrije v Hofgasteinu. Na sliki vidimo njihovo 12 člansko zastopstvo, ki je v vseh disciplinah kljub močni konkurenci doseglo prav lepe uspehe. V prvi vrsti stoje: Bevc (2. v klasični kombinaciji in samostojnih skokih)s Primožič, Močnik (12. odn. naš tretji v teku na 16 km), Heim (2. v alpski kombinaciji), Kramaržič; v drugi vrsti so: Dermelj, IJečman, So ril ln Herle; zadaj pa trojica
Tavčar, Novak, Skoberne.
Nušičeva poslednja šala
Zgodbica o Sondu za črno kavo
Preden ga je napadla bolezen, je Nušič prebil poslednje daj v majhni knjigarni Svete Ftajkovca, svojega prijatelja in oboževalca. Tu je pi.?al Ln se shajal s svojimi prijatelji. Dajal je »avdience« Skoro sleherni dan se je sem pripeljal, dajal je iZjave, se Salii s prijatelji in je proti poldnevu odhajal demo v. Razume se, da Nu-š č nikjer ni mogel prebiti brez črne kave Ni pil samo ene, marveč lepo število čašič In ko je tako'e srkal črno tekočino, niso mogli drugi gledati v njegovo čaši-co. marveč so morali kavo piti tudi oni. Pa je nekoč rekel Nušič:
—	Cujts, deca. tako ne more dalje. To atane denarja. >Ts morete vi V9i — povabljeni in nepovabljeni — piti črno kavo iz mojega žepa. Tu si je treba kaj izmisliti ..
—	Kaj n^ki? — so vprašali v en gles.
—	Kaj: Kjer ni izhoda, se ustvarj fond, pa enostavno tudi mi ustvarimo fond.
—	Kako? Od kod?
Ijal za nas, ki ga bomo prislužili, kakor tudi za one, ki s tem fondom ne bodo imeli nobene zveze pa ga bodo vendar izkoriščali prav zato ker ne bodo z njim v zvozi .. . Pristanete ?
—	Pristanemo; — so odgovora! spet vaf »oglasno. In fond je začel prav čedno rasti.
Nu3 č je bil seveda blagajnik tega fonda. V srednjem predalu mize je (mel šks.t-ljico od traku pisalnega stroja. Semkaj je polagal dinarčke. odtod je plačeval čmc kave. ki jih je vajenec knjigarne prinaia' iz bližnje kavarne.
Nekaj dni pred Nušičero smrtjo je kakor že običajno, prišel v Rajkov čevo knjigarno prodajalec dnevnikov. Nušič je začel brskati po svojih žepih, da poišče drobiž. Toda na svojo nesrečo nI imel niti dinarja drobnega. Tedaj odpre p-edal vzame iz fondove blagajne d Tiar ter ga <3a prodajalcu dnevnikov.
—	A tako, lepa reč, gospod Nušič, torej tudi vi zlorabljate fond! — mu reče pai-
— Čakajte no... Evo. večkrat kaj napišemo skupno za »Vreme« ali »Politiko«	j jate:j Ra.fckovič.
al za druge liste, skupaj sl kaj izmisli-	| — Bog usnvljeni! — odvrne Nušič, saj mo. pa se bodo nabrali majhni honorarčki to vendar ne bi bil fond, če ga ne bi kdo
in to bo naš skupni zaslužek. Tako si ustanovimo kavni fond. In ta fond bo ve-
po Demamern izkoriščal.
(Vreme«).
Zaton srebrnikov naših pradedov
185 let so vladali na trgu treh celin tolarji Marije Tere-ziie — še so med nami, zdaj so jih ukinili v Abesiniji
ostai do I 1909 V Hambornu je bil zaposlen v rudniku zadnja itm leta pa je vodil s svojo soprogo tudi gostilno v Hambornu Po povratku v domovino se je naselil s svoio soprogo v Celju m vzel v januarju 1909 v najem znano gostilno Ple-terski (sedai »Na škarpta/ na Bregu Leta 1912 ie prevzei restavrac' Io v Narodnem domu m io od"čno vodil do t. 1917 Leta /9/6 te kupu sostilno »Mesfo Gradec na Kral/a Petra cesti, io preimenoval v gostilno oBramhor« in prevzet I I9l7 vodstvo te°a svoiefta novega podjetja Gostilna je kmaiu zaslovela daleč naokrog m je postala pni iuhi ieno shajališče zavednih celjskih Slovencev
Gosp Robek ie edini Se živeči naconalni gnxt>imčai >z cel/ske stare garde Bil ie Soust unovitel i bivše Zveze oostilmčarskih zadrue v Celju Z veliko vnemo se posve Ča 'nvt> D'č' Qfi ndločnn nacionalno pre pnčnn<e Ifrememt 7načai 'n h'aeo «rce Iskreno mu Aestit»mr, h inbtieiu -n mu ie tirno 'ta h' r «Rnheknvo m/tmo« dočakai JI« dolgo vrsto let v sreči in zadovoljstvot
zi je
Na premožnejših slovenskih kmet j ah j so v 18 stoletju, za časa francoske oku- J pacije ln še po revolucijskem letu 1848. do kraja minilega stoletja skrbno čuvali : zaklade lepih srebrnikov Iz roda v rod ! so se podedovali veliki svetli kovanci, v I revne bajtarske družne pa je posijala že velika sreča če je gospodar mogel zapisati hčeri v doto nekaj hranjenih srebrnikov.
To ao bili v vseh rodovih, od pradedov
do naših dni visoko cenjeni tolarji cesarice Mar je Terezijt. še po vojni sreča varno v cenikih raznih zlatninarjev na srebrne verižice obešene terezijance. V naših vaseh, še zmerom videvamo v pražnjih dneh bleščeče srebrnike na kamižolah kimetov .ki namigujejo s svojim bleskom, da ma mož nekaj pod palcem. Podjetni mesarji in mešetarji. opasani čez zajetne trebuščke z mogočnimi, včasi celo dvojnimi srebrnimi verižicami, cvenkljajo venomer s sveti mi tolarji kronane cesarice In na Balkanu srečate še vedno lepotice, ki s turškimi dukati in terezijanci na verižici krog vratu razkazujejo svojo doto ter iščejo zanjo enako vreden odkup v zakonu.
V Orientu. kjer je bil ž vahen trgovinski promet. 90 kovanci Marije Terezije dolgo časa absolutno gospodarili. V Albaniji nekCaniib prkrgUr"** »11'tnnoveffa cesarstva, v A besi ni j . oh Čadakem tezeru ali Nigru, v oazah Sahare — povsod so
prevladovali na denarnem trgu tolarji. Vsak raziskovalec notranje Afrike se je založil poleg druge robe za izmeno s srebrniki, na katerih prvi stran' je bila glava Marije Terezije, na drugi pa dvoglavi orel V zadnjih letih 19. stoletja se je to-larjevo območje zaradi Sirjenja kolonialne posest sicer k*-čHo. v notranjosti Afrike, predvsem pa v zamorski republiki Liberiji in Abesiniji do danes držalo.
Nastanek tolarjev Marije Terezije sega v L 1753., ko je dunajska kovnica Amade-ja Schweyer1a dobila nalog, naj v sporazumu z avst.i isk mi trgovinskimi komisarji na levantskem trgu poskrbi za čim večje razširjenje cesarskega denarja. Schweyer. izvrsten strokovnjak, je predložil cesarici kovanje toiarjev. Na podlagi denarne pogodbe med Avstrijo in Bavarsko so bili pred 185 leti. 21. septembra 1753. kovan- prvi terezijanci Kovanci so bili odlične kvalitete. Izvrstno izdelani, tako da so se kasneje druge države zaman trudile, s sličnim denarjem Izriniti tolarje na denarnem trgu v Orientu. Plemen te vrednosti Je bilo v tolarjih 833 % tisočinke Strogo 90 pazili, da je bila ta količina srebra trajna.
Da <K) se terezijanci izven Avstrije tako naglo razš rili so poleg kakovosti denarja pripomogle tudi trgovske politične razmere sredi 18 Ttoletia Ko Je princ Evgen pognal Turke i* srednje ln vzhodna Evropa, j« mejila Avstrija dalj« časa
neposredno na otomansko carstvo. Promet v Orientu je stalno terjaj soliden denar ker so bili turški kovane: v pogledu žlahtnih primesi vedno slabši Trgovina v Levantu je segla po stanovitnejših tolarjih, ki so jih tudi naz:val »levantince«. Po sklepu cesarja Jožefa H. L 1784, c'a srebrnike Marije Terezije država ne bo ukinila, so se tolarji razširili po vseh is-lamsk h deželah in dalje, globoko pod ravnik Afrike. Po izvozni prepovedi žlahtnega denarja iz Francije, 1. 1785. so tolarji Marije Terezije v Orientu absolutno zag os podarili.
Velike avgsburške ln tržaške trg. hiše, ie-vantske posredovalne kupč jske borze v Benetkah in MarseiKu, so nakupile ogromne množine tolarjev. Umetniško izdelani kovanci so imeli posebno velik vpliv na p rim tivne narode Cesar ca z bisernim diademom in žalnim paičolanom vdove ca razkriti glavi — to je bila za mohamedan-ce redkost, ker so kovanci večinoma nosili vtisnjene moške glave. V kraljevini Bornu ob Cadskem jezeru Je bil tolar okrog 1870 najbolj zaželjen denar. Raziskovalec Nachtigal je kupil tamkaj že za 15 do 40 tolarjev izvrstne kamele in konje. Toliko je stal tudi mlad suženj, medtem ko so sužnje, po lepoti, dosege tudi ceno 100 tolarjev, s 500 terezijanci je nemšk' raziskovalec nakupil celo vrsto darov za kralja divj'h p'emen. preskrbe] stražo za osebno varnost in opremil vso karavano za 1500 km dolgo naporno pot iz VVadaija v Darfar.
Po smrt: cesaric^ so dunajski kovnici s posebnimi patenti ponovrvo odobril izdelavo tolarjev Na kraju 1P vek« je bilo some v 5 letih kovanih 23^4 milijonov arebraikov. Posebno livafc« promet « to-
larji je b 1 za časa okupacije Bosne in : Hercegovne, dokie*- jih niso 1. 18S6 v avstrijskih deželah vzeli iz prometa. Poslej ; se je denarni trg terczijancev krčiL Osvobojene balkanske države so vpeljale svoj denar. Egipt je že 1. 1886 imel lastne ko-: vance, sultan iz Sansibarja je 1. 1880 ! sprejel indijske rupije. Francoski frank je osvojil severno Afriko, nemške marke no-; tranje afriške kolonije, i Najtežjo borbo 9 terezijanci so imeli i Italijani. Kljub temu, da so v kolonijah I Eritreji, Somaliji, Tripolisu 'o Fezzarji vpeljali svoj denar, se ta ni obnese L Vpliv tolarjev — terezijancev je iz neguževega carstva v Abesiniji segal v vse obrobne pokrajine. Italijani so se 1.1837. zaman obrnili na cesarja Franca Jožefa da bi jim dovolil kovanje tolarjem sličnega denarja Leta 1830 so dali Italijani v Eritreji v promet lep, velik kovanec iz dobrega srebra, ki se je pa brez uspeha trudil, izpodriniti terezijance. Po vojni so Italijani svoj tolar v kolonijah še povečali, vendar tudi ta ni mogel zavzeti razširjenosti umetniško odlično kovanih dunajskih novcev. Vrednost slednjih se je še dvigni la in Dunaj je n. pr. samo leta 1925 poelal preko morja tolarjev v vrednosti 12 milijonov dinarjev!
Zdaj. ko so postali Italijani gospodarji Abesinije, bo počasi zatonila slava srebrnikov Marije Terez je. ki «0 skozi tri stoletja gospodaril' v prometu treh celin. Z vladnim dekretom je rimski imperij dne 1. februarja 1.1. končno-?liavno ukinil kroženje terezijancev v Abesiniji ter tako zadal udarec »rebrnemu denarni ki je bil tudi našim prednikom zaradi »vole lične izdelave te vrednosti tako prirasel k
TbreS, 15. IL 1938
Domače vesti
♦	Kongres Jugosiovenske pevske rveze.
V beu^iaau bo Z7. t. m. 13. kougrt* Jugosiovenske pevske zveze, dan prej pa bo konferenca odigra in delegatov v domu glasbenega društva »Stankovič«.. Udeleženci kou-gresa iniaio vozue olajšave za čas od 22. L
m do S. marta.
♦	l'rva skupna manifestacija beograjskin arhitektu« ie razstava >Prvi salon arhitekture«. ki ie bila otvorjena v nedeljo v dvorani tehnične fakultete beograjskega vseučilišča. Posamezne skupine arhitektov so v Beogradu sic^r že veokrat razstavljale, nikdar pa že ni bilo razstave, pri kateri bi sodelovali vsi artutokti. Prvo tako razstavo je otvoril vseučiliški profesor Bajalovič, ki je častni predsednik kluba arhitektov v Beogradu. Na razstavi so posebno zanimivi projekti modernizacije raznih mest, kaikor Novega Sada, Niša. Bitol;<a, i. t d. Razstava je zelo pestra, sai so v njej načrti in modeli od največjih paiač <io malih privatnih hišic.
♦	Inž. Valentin Petkovšek — petdesetletnih Petdesetletnico obhaja rnž. Vatlentin Pet kovček, višji kmet. svetnik pri sreske-m načelstvu v Murski Soboti. Izhaja iz krepke Petkovškove kmetije na Stari Vrhniki. Pred božičem mu i; umrla mati, 94 let stara- Bi-la ie že tako trdna, da smo upali, da bo učakala 100 let. Kot najmlajšega so Tineta dali v Ljubita no v šole. kjer je L 1908. ma-turiral na drugi državni Nato je Sel na Du-nai na poljedelsko visoko šolo in se je sprva vpisal na gozdarstvo. po I drž. izpitu pa je prestopil na agronomijo. Prvo njegovo službeno mesto je biio na kmetijski šoli v Gorici. odkoder je moral ob mobilizaciji v vo s ko in ie bil [>otem do prevrata večinoma na fronti. Januarja 1919 je prišel na vinarsko-sadjarsko šolo v Mariboru, kjer je bil do 1 1925. ko je bil imenovan za ravnatelj kmetii»ke šole v Št. Jurju. Tu je z velikim uspehom nadaljeval delo prednika Ivana Belleta. L. 1936. je bil prestavljen k creskemu načelstvu v Murski Sol.oti. Jubilant ie delaven in skrben kot mravlja. Vneto in vedno 6 preudarkom deluje pri kmetijskih organizacijah Na podlagi svojih izkušeni ie pred lati spisal knjigo: »Organizacija kmetijske uprave*. Vedno je skrbel, da bodi kmetijska šola vzorna kmetija, gojencem i>a ne samo šola razuma in spretnosti. amnak tudi prijema, topla domačija. B;\ši goienci in tovariši mu žele. da ostane zdrav in čile volje do človeku damih mej živlienia — k.
Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na
nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Fran z Josefova grenčica. užita redno 3— 4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo!
t m it vcv-nr
♦	Novi grobovi. V Dolu je umrla ga. Jerica Gnusova, soproga Šolskega ravnatelj v pokoju. Ugledno pokojnico, vzorno mater in soprogo bodo danes ob 15. spremili k večnemu počitku na ctolskem pokopališču. — V Rojanu je umrl g. Josp iVrtot, šolski vodja v pokoju in bivši mestni svetovalec. Pokopali ga bodo jutri dopoldne. Za njim žaluje širok krog sorodstva v Trstu kakor tudi v Ljubljani, lian boru ln Splitu. — V ljubljanski bolnišnic: je umrla Nelkica Bedenova, ljubljena edinka carinskega uradnika. Na zadnji poti jo bodo spremili danes ob 14. — V starosti 88 let j« umrla v Ljubljani .ga. Marija Dovč-eva Njen pogreb bo jutri ob 14. izpred mrtvaške veže na Vidovdan-ski cesti. — V Kranjski gori je umrl pekovski poslovodja g. Ignac Prosenc. V Ljubljani je zapustil vdovo in sinčka- Po-gieb bo v Kranjski gori danes ab 14. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Nenavadno starko rodijo dijaki srednje kmetijske šole Ln realne gimnazija v Kri-ževcih. Taniošnri bioskop ie zvišal cene in zdaj so d;,aki sklenili, da IkkJo s stavko prisilili bioskop, da cene zniža. Ker pa se boje stavkokazov v svojih vrstah, so postavili straže pred vrata bioskopa.
Kno srce — ena RADENSKA.
♦	Čudni dogodki na angleškem parniku
T Splitu. Kakor eino že porotah, se je pre*J dnevi vkrcal v splitski luki angleški tovorni parnik >Shoolera Islandt, ki ie natovor-jen s premogom pnplul iz Nemčije. Na njem se ie uprla posadka mornarjev-Kitajcev. ko je bilo razglašeno, da je parnik namenjen v Šanghaj. 89 kitajskih mornarjev je zahtevalo, naj jih poveljstvo parnika izkrca lakoi ali pa v kakem pristanišču, kjer ui nevarnosti, da bi jih zajeli Japonci. Poleg mornarjev pa sta bila na ladji še dva Kitajca — drugi ofiou in drugi strojnik, ki je inženjer. Poveljnik parnika ie o zahtevi [*>-sadke brzojavil svoji družbi v London in tudi angleškemu konzulatu v Zagreb. Pri sporu je osebno posredoval sam angleški konzul iz Zagrela Ln ko so dobili mornarji pismeno zagotovilo, da ne bodo izkrcani v Šanghaju. so bili 6 tem zadovoljni, dočim kitajskemu oficirju in strojniku-inženjerju to zagotovilo še ni zadostovalo Kategorično s'-a zahtevala odpust že v Splitu, a nista hotela povedati, zakaj ne zau|>ata zagotovilu angleškega konzula Ln ka|>etana. Ko je posredovala tudi naša policija, sta oficir in strojnik ladjo zapustila in zdaj čakata v Splitu na neko ladio. ki bo priplula iz Benetk Poveljstvo parnika je oba odpustilo ter jima izplačalo zaslužek. Upornost oficirja in strojnika kaže. da 6 parnikom nekaj ni v redu. Domneva se, da služu bogu Marsu, da je zapleten v japonsko kitaisiko vojno in da mu zaradi tega Kitajci ne zaupajo. Zdaj pa je parnik presenetil Split z novo senzacijo Njegovega prvega strojnika, nad 70 let starega angleškega državljana Carthyia so našli mrtvega v nekem splitskem hotelu Stari strojnik se je zastrupil Ob megovi postelji so našli izprazn;eno veliko steklenico viskija. a tudi ostanke neukih drugih sumljivih tekočin. Mož je bil velik priiaMi mo^ne žgane pijače in je mogoče, da se le nehote zastrupil, ko je popil preveč kakega zdravila. Ni pa tudi izkliuči-na domneva, da mu je kitajski upor preprečil kako skrivnostno misijo in da si je zaradi tega vzel življenj^_
UtiM po izpuhtevaniu telesa takoj ln trajno odpravi SANOPED. Varuje obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah drogerljah pa rf umeri jah tn sliemh tigovtnah Drogerlja JanClgaj
Ljubljana. Krekov trg.
Reg min nar tOs 31316
♦	Obilo novega snega so v zadnjih dneh dobile nekatere pokrajine. Dosti snega ie Iudi na primorskih gorah in sta Mo*or in Kozjak bela skoraj do mori« Naiveč novega snega bo menda v Črni gori. kjer so morali že pred dvema dnevoma ustaviti ves vozni promet na progi Podeorica — Berame — Pač. Tudi na cesti Podgorica — Trebinje ie zdaj promel ustavljen Na črnogorskih planinah ie že za preko meter novega snega. Močmo sneži tudi v srednji Bosni in po goratih hercegovskih krajih. Tudi nesrečna vas Sretnice v mostarski okolici, kjer se ie pred dnevi pripetila strašna nesreča, je zasnežena. Ostainike hiše. v kateri je zgorelo 29 svatov, je pokril snežni zamet. Precej snega imajo Iudi v Timoški krajini.
•	Nova revija in založba. Zabeležili smo v nedeljo da bo v Kamniku začela izhajati nova revija »Slovenska knjiga« pod uredništvom Ivana Albrehta in da bo z revijo zvezana tudi izdaja štirih knjig na leto Naslov uredništva revije in publikacij »Slovenska knjiga« se mora pravilno glasiti: Ljubljana, Vodnikova cesta 13-11. (ne Vodnikov trg. kakor je bilo v nedeljo po pomoti navedeno).
•	Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna JOS. RE1CH. 1.
Pride!	KINO SLOGA, telefon 27*30
Film, ki je napolnil doslej še vsa kino-gledališča v Jugoslaviji!
Pride!

ZLATE DE
Duhovita muzikalna melodrama, v kateri nastopa nova zvezda boZanstvenega glasu
DEANNA DURBIN Najoclličnejši film z vedro muziko in najlepšim starom na svetu!
♦	Slikaj bm, »vprav imrm at) U d<wtl
dolgu ti rim. fe rekel Jevrem Pavko vv a okolice Obrenovca, ko eo ga vnuki in prav-nuki nagovorili, da »e » «voj«oti 108. iftu stopil prvič pred fotografski aparat. Da t>i se i>onašab e svojim čilim dedom 10 prade-dom, so ga dolgo na^ovanali, d« bi se dal slikati, a starec se je na vse kri pije upiral. Zdaj so ga pa le slikali in Jevrem Je dolgo ne Lo umrl. sat je za svoia visoka leta izredno svež in krepak Voisko ie služil v dobi madžarske vstale in potem je srečno prestal še mnogo vojnih strahot. Sinovi in hčere so že davno umrli, ima pa &e kakih 80 vnukov Ln pravnukov.
♦	Hiši uničujejo starodavne in dragocen© listine v stari biblioteki » Bitoliu. Bitoljska oblina se že dve leti pravda i vakufsko direkcijo iz Skoplja zaradi stare biblioteke pri lsakMedržamiji, v kateri je preko 2.000 starih arabskih, perzijskih, turških in fran-coHkih knjig in rokopisov. Vakuf zahteva bibLioteko zase. da bi jo prenesel v Sikoplte im tam t njo izj»o|>olnil svoje zbirke starih knjig in dokumentov. Obdina pa biblioteke ne da in. ko je prišla zadeva pred sodišče, so pred dvema lelou«a biblioteko zaklenila ter na niena vrata pritisnili pečal okrožnega sodišča. Zdaj miši glodajo dragoc^ue rokopise, med katerimi sta proglas sultana Mura ta lil. in koran, ki ie bil napisan pred 100 leti.
♦	Kumanorskl Orand hotel tretji* t ognJn. V Kumanovu je izbruhnil požar * poslopju Grand hotela ter napravil veliko škodo. Požar so pogasili gasilci in orožniki Škoda l>o krita z zavarovalnino Zanimivo je. da je to hotelsko poslopje v nekaj letih že tretjič gorela
Iz Liubtiane
n— Finančni sretnik Bora Miletif zapusti Ljubljano Pred dobrima dvema letoma je bil g. Bonvoi Miletič prem-ščeu iz finančnega ministrstva v Ljubljano za šefa ols^ka za carine pri dravski finančni d;rekciii. Kmalu si Je zaradi skromnosti in ljubeznivosti pridobil široik krog pri|ateljev loda zanj ni bilo bučnih zabav, njegova ljubezen je bila posvečena delu. svoi prosti čas pa je i>osvečal našim pr:ro<lnim lei«)tarn in fi-lateliji saj ima občudovanja vredno zbirko zsnamk Uveljavil se le v naših industrijsicib in trgovskih krogih kot doler |K>znaval-c carin-ikega zakonodavstva in razmer v veniii. Je avtor dobro urejene oarinske ia rife. ki se mnogo u|»orablja. V earmski e4ro ki je že od leta 1923 Doma ie iz ugle«dne beograjske rodbine, ki je dala narolu vrsto uglednih narodnih delavcev in v Beogradu je končal sredinje šole in pravno fakulteto Pri beograjski carinarnici je imel priliko seznaniti se z vsemi finesami izvršne carinske službe, svoje znanje je iz|>opolnil e finančnem ministrstvu, kamor se zdaj spel vrača, povišan v ministerialnega svetnika Na snočnjfl odhodnici pri Slamiču so mu številni prijatelji v zntravioah izražali svoje simpatije. zatrjujoč, da se l>odo lako vestnega uradnika va; radi spominjali z željo, da bi bil na novein mestu prav taJco dobrod'.»sel kakor je bil med nami.
u— Drugo in poslednje gostovanje terorista dunajske ilriavne opere Antona Der-mole v naši operi bo jutri zvečer Odlični gost. ki je v soboto kol Rudolf v »Boheme< zadivil poslušalce, bo pel prvič na našem odru svojo najljubšo ;>artijo. Lenskega v Caj-kovskega operi >Evgenij Onjegm«. Liri&na partiiia Lenskega se i» svojem slovanskem čustvovanju Dermoti prilega, kakor bi bila nalašč napisana zanj. tako da je imel z njo na Dunaju po|x>ln uspeh, kar je soglasno ! priznala tudi kritika. Dermota bo nastopil v kostumih dunajske državne o[»ere. Ljubiteljem opere se obeta jutri zvečer prvovrsten u metn iški uži t ek I
u— Ljudska univerza. V sredo 16. t. m., to predaval o temi »Kdo določi spol« docent dr Ivan Matko. šef internega oddelka drž. bolnice. Vprašanje je z^lo zanimivo in kljub mnogoštevilnim preiskovanjem na tem polju se vedno s[>onio. Vredino pa je. da se a tem vprašanjem seznani vsaka žena in vsak moški. Razmotrivanje tega problema bo tem interesantnejše, ker ne bo govoril o njem samo biolog, ampak internist, ki ie posvečal temu vprašanju svojo pažnjo že dolgo vrsto let. Predavanje bodo iHJiasmje-vale mnogobroine skioptične slike. Vršilo se bo v dvorani Delavske zl)oraice na Miklošičevi cesti. Pričetek ob 20. uri. Mladini ni vslop dovoljen.
u— Skupno predavanje Prirodoslovneca društva in Jadranske straže bo drevi ob 20. v mali filharmonioni dvorani Predaval l<o g. docent dr. Bohinee o teini: »Sredo/.emski človek v svoji odvisno*"ti od narave«. Sredozemlje. ki ie v zgodovini igralo tako važno i vlogo, ie še danes prav izrfinega pomena i in ravno tu ie naraiva v posebni meri in na svojevrsten način izoblikovala človeka in njegovo življenje. Predavanje bo spremljalo nad 60 diapozitivov.
Danes ob 16. In 21.15 «H
nepreklicno zadnjikrat komedija a CLtAUDETTE COLBERT
Rendez-vons v Pariza
Predstava ob 19.15 radi produkcije odpade!
J n t r 1 premiera pravljične
revije barv as tih risanih filmov
Slavni mornar Popaj in drug;!...
KINO MATICA 21-24

u— Ia kroga prijateljev naše opere smo
prejeli pismo, v katerem je navedeno med drugim: Kakor je že svoj čas poročalo »Jutro«, biva v Beogradu gospa Zdenka Zikova. Prav iskreno želimo, da bi se izkoristila ta prilika in da bi uprava našega narodnega gledališča povabila gospo Zikovo v Ljubljano. In sicer naj bi gospa Zdenka gostovala v vlogi Tatjane, ki je gotovo ena njenih najboljših partij. Ker pa je dvakratno gostovanje razmeroma cenejše, naj bi gospa Zikova po možnosti nastopila tudi kot Tosca, da bo ustreženo gledališkemu občinstvu in gotovo tudi gledališki blagajni. Prosimo, da gledališka uprava upošteva želje svojih stalnih opernih obiskovalcev.
n— Akademski odsek JB lice v Liublia-ni javlja vsem pri javi jencem za tečaj bolgarskega jezika, da bo se^tan^k danes ob 17 v lokalu JNAK Edinstva v Areni Narodnega doma vhod z Ble>iweisove ce3te. Na sestanek vabimo tudi interesente, ki se doslej še niso javili.
^mmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmm
i II. ELITNI
1 UMETNIŠKI PLES
i
Pariš 193S.
s
Kazino 19* 2.
n— Gospodinje opozarjam« na tečaje za krofe in krhke flancate. maioneze in maio nežne šolale, razne sendviče in fonl>one. ki jih priredi Zveza go>»podini. Tečaj ta slane in sladke pudinge bo 22. t- m ob 15. uri. Vse podrobnosti in prijave mad 16 in 17. uro v Gradišču 14^1
u— Pogrebno in podporno društvo drfrav-nih uslužbenec* ima člansko zlK>rovanje 6. marca ob 8. v dvorani Delavske zbornice. Vslop dovoljen samo članomi proti izkazu s člansko knjižico. Ker Imajo na občnem zl>oru pravico glasova/nja samo delegati, zato je udeležba na članskem zborovanju obvezna.
u— 0 rastlinskih škodljivrih in kako tih
zatiramo, bo govoril in pojasnjeval s slikami g. nadzornik Štrek^j v sredo. 16. t. m. ob 19. pod okriljem podružnice SVD v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost.
o— Podporno društvo na I dri. gimnaziji bo imelo svoi redni občni zbor v sredo 16. t- m. ob 18. v (»osvelovalnici zavoda.
u— Otrok je padci s tretjega nadstropja. Včerai popoldne |e prišlo v hiši št 29 na Tyrševi cesti do hude nesreče Na oknu i>od-strešnega stanovania. » višini lil nadstropja na dvoriščni strani, se »e igrala štiriletna hčerka vojnega invalida Francka Prinč»»va. Na lepem ie dekletce izgubilo ravnot^žie in [tadlo v glol>oeino Nezavestno * hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami, so Francko pobrali in reševalci so K> brž prepeljali na kirurški oddelek. Po čudežnem na-kliučju je otrok ostal pri življeniu m njegovo stanje se je v teku dneva vidno izboljšalo.
u— Noi in kol. Med drugimi pacienti so
včt-raj sprejeli na kirurškem oldelku tudi 20-!etnega mesarskega pomočnika Jožeta Škofa, ki so ga v neki gostilni na Dobrovi pri Ljubljani pretepli, da je dobil precej hude poškodbe po glavi. Iz Drage pri Stični ie moral v bolnišnico posestnikov ain France Jakoš. ki ga je nekdo uaaril s kolom po roki in po hrbtu. V nedeljo so s? fantje sporekli v neki gostilni na Rakitni pod Krimom. Med njimi je bil tudi 25-letni posestnikov sin France Borštnik. Ko se je hotel nemirnežam umakniti iz hiše. je nekdo pri h i tel za njim in ga z nožem zabodel v trebuh.
tUNO UNION, tel. 22-21
Monumentalni velefilm po slovitem Mark Tvvainovem romanu
KRALJEVIČ
0— Obleka in obutev za rereie. V sredo
bo na Vodnikovem trgu pred spomenikom mestni socialni urad zbira! zopet za reveže stare obleke, perilo im obutev. Gos(>o.iiiiie store dobro delo. ako oddajo Um šivan, ki jih družina ne potrebuje več Mnogokrat so stare stvari doma le v nadlego, revežem pa služi o zelo dobro. Zato se spomnite * sredo naš:h u!>ogib in prinesite mnogo: socialni urad sr»rejme hvaležno vse [»orabno blago.
u_ Princ karneval vas že zdaj vabi rta tradicionalno Slavfev« maskerado. ki bo na pustno sol>oto 26 t. m. v veliki dvorani hotela >Metroi>ol-Mik!ič«. Gotovo so vam š? v lepem spominu vse preišnje SLavčeve ma-skerade. a letošnja, kakor zagotavlja prireditveni odtor, bo prekašala vse dosedanje. Vedite, da se v letošnjem pred pustu niste mogli na nobeni prireditvi tako prijetno zabavati. kot se boste na Slavčeva maskeradL Zato ne pozabite: pustna sol>ota Slavoeva maskerada!
u— aNasujte tudi Hradeckepa cesto!« Na notico, ki smo jo priobčili v »Jutru« v sredo 2 t. m pod nasiovom »\asuitc tudi Hradeckepa cesto«, smo prejeli od mestnega poglavarstva naslednje uradno potasni-lo: Dolenjska cesta ki jo notica oroenia obenem s Hradeckcga cesto, ni mestna last, temveč državna in bi morala to cesto vzdrževati državna uprava Kljub temu mestna uprava posipa hodnik ob tej cesti jn žrtvuje zanj vsnko leto do 100 ni* posipalnega materiala Dolenjska ces-ta leži na ilovnatem terenu zato jo je silno težko utrditi. Pozimi zmrzne ccsta do 90 cm globoko in ko nastopi milejše vreme, se podlaga zaradi od ta ian ja zrahlia in ccsta se omehča Mestna uprava stori vse. kar more. še več kakor je njena dolžnost Tako posipa hodnike tudi ob državnih c«u»h. dasi to ni njena dolžnost. Letos j« na svoje stroške razširila Karlovški most in uredila ter asfaltirala hodn-ke na mostu, kar jo je stalo nad 100 000 din. ne da bi bila državna uprava kaj prispevala (i'lcde posipanja hodnikov pa je treba vedeti, da je nasinanje v tem spremenljivem vre>menu, ko še zmrzuje sikorai brezuspešno, ker je z novim nasipom na hodniku pornagano komaj za en dan Nasledmega dne z-m r/-l i aa popusti, nasip se pogrezne, voda in blato pa pride znova na površje. Glavno posipanje hodnikov Me torej more vršiti šele takrat, ko nastopi stalneiše vreme in ko preneha zmrzovanje, iz istega vzroka tudi Hradeckega cesta še m bila nasuia; mestno cestno nadzorstvo pa je že ukrenilo potrebne korake, da se tudi v tem čaw pc možnosti odpravijo nepnlike na tej cesti. Hodnik ob Dolenjski cesti pa že nasi-pajo Pri razširitvi ceste pri Westru pa gre le za delno kratko razširitev ceste na ovinku. da bo mogel promet bolj neovirano teč'i. Z odličnim spoštovanjem predsednik:
Dr. J. Adiešič .
Vi Celia
i
ERROL FLYNN Ob 16., 19.15 ln 21 15 uri
[ka Ipfmzen pri sesiffakobčanih
Skrbno pripravljena predstava Molnarjeve igre
Ljubljana, 14. februarja.
Srečno roko so imeli šentjakobčani da so se po nekaterih poizkusih z domačimi komadi, od katerih so se morali na glas občinstva spet zateči v burko, poklicali starega Molnarja na oder. Molnar je pač
v obojem enako dober in zanimiv: v umetniškem pogledu je mojster v oblikovanju značajev in risanju najdrobnejših odtenkov človeške duše in srca, v odnosu do življenja je zmerom vedre, židane volje, da gledalcu nujno privabi smeh, obenem pa ie nedosegljiv poznavalec odra ln igre, da se v njegovih komedijah niza učinek za učinkom Takšna je tudi »Njena velika ljubezen«. Zgodba s periferije velikega meščanskega sveta, kakršen je mogoč same v Budimpešti, kjer se po damskih modnih salon h srečujejo stare, častitliive ekscelence. lepe. mlade, svojeglave šivilje, dekleta, ki sanjajo o filmu, filmski režiserji inženjerji kemije krasotice in gen-tlemeni vsem pa je skupna poglavitna poteza: dobri in razumni so, z vso resnobo pretresajo svoie življenjske načrte, mno-gočesa si za nobeno ceno ne daio dopovedati. nazadnle na zmerom vendarle zmaga. kar. je resmčno in prav. »Njena velika ljubezen« 1e enopeia mladosti in svobodi nienes-a razmaha zato se mora vsakdo ogreti ob nji. če 1e mlad In iskren.
V režiii g Mirana Petrovčiča 1e komedija doživela izredno lep usneh Režiser se je potrudil, da 1e iera Izluščila poslednle psihološke podrobnosti Iz sebe. obenem pa je smotrne noskrbel za sceno ki 1e z majhnimi sredstvi omotročaia nasrlp Izmene in kreDko ool^rtavala efekt Teratske kreacije so Ml p na višku Potr*n» dn nre-more Šentjakobski oder reanifino zavida-
nja vreden kader talentov. Ga. Petrovčič—
Wrischerjeva, ki je nastopila po daljšem presledku, je igrala voditeljico modnega salona Margit, centralno figuro vse igre. Podala nam je izredno lep življenjsko veren lik mladega dekleta, ki v pregoreči skrbi za srečo svoje mlajše sestre zataji glas svojega srca do poslednje meje, na koncu vsega pa se zruši z nje oklep, da prizna človeka v sebi. Ga. Bučarjeva je iz Njene ekscelence napravila dovršeno figuro stare aristokratke, ki v svoji sivi samoti pozna samo še eno slast: od daleč motriti ljubezenske afere mladih ljudi, posegati v njihove štrene in pomagati, da
se vse Izravna. Podobo tihega, vase zaprtega. a v srcu zato toliko živeje plamteče-ga dekleta je podala gdč. Sublčeva kot Margitina sestra Irena. Sredi te trojice se giblje usoda dveh mladih kavallrjev, slikarja Adama ln Inženjerja Ludvika, ki sta ju v stilno dognani igri predstavila gg. Hanžič in Križnik. Mnogo preprostega, vedrega humorja prinašajo delu g. Mozer in ga. Grgurevičeva kot hišnik ln hišnica in ga. Gorjupova kot gospa Lanyi. Skrbno so izdelane tudi vse epizode (gg. Mleku-ševa. Japljeva, Kardelj ln Podrekar).
»Njena velika ljubezen« v resnici zasluži, da jo pridete pogledat. Za kulisami pa nam šentjakobčani pravkar pripravljajo domačo novost, ki bo brez dvoma dogodek za Ljubljano: veselo spevoigro »Smuk« izpod peresa Metke in Danila Bučarja.
Zimski praznik gorenjske mladine
V Podnartu se je zbralo v nedeljo nad 300 dece in naraščaja sokolsike župe Kranj. Prišla je, vsa nasmejana in s trdno voljo, da na prvi župni mladinski smučarski tekmi pokaže svoje najboljše znanje. Lepa pokrajina s soncem ožarjene zasnežene gore in krasno zimsko jutro so vedro razpoloženje še dvignili Po pozdravu predsednika župnega mladinskega odseka br. Rudolfa Horvata sta deca in naraščaj, razvrščena pn svojih vodnikih in vodnicah, ob dviganju državne zastave sveže in ubrano pela državno himno Se kratka povelja in množica Sokoličev in Sokolic je strumno odkorakala na nastopna mesta.
župni »mučareki odsek je določil za vse oddelke stezo otežkočeno z naravnimi in umetnim' ovirami *topnjevaje po starostnih stopnjah. Vrstil ie je tek s smukom, z
Kki in premagovanjem raznih ovir.
Po izbirnih tekmah, katere so priredile vse edinice. se je priglasilo za župne tekme še 138 dece in 179 naraščaja, skupno 317 mladine, ki so razen U tudi vsi prišli.
Mošca deca. 9 do 12 let, 500 m: I. mesto Pogačnik Jože. Jesenice, 2, 58, II. mesto Faganel Mirko. Podnart; 111. mesto Ka-pus Janko. Bled.
Ženska deca, 9 do 14 let, 500 m: Micu-linič Breda, Bled, 3.17; Kapus Ivanka, Bled; Sušnik Tončka, Podnart.
Mo.ška deca. 12 do 14 let. 1000 m: Polda Janez. Stražišče, 6, 36; Janša Anton. Gorje; Knific Drago. Javornik.
Ženska naraSčaj. 14 do 16 let, 1000 m: Benedik Stana StražiSče 6. Kokalj Majda, Bled; Kdih Mara, Javora*,
Moški naraščaj, 14 do 16 'et, 2 km Gro-bovšek Ciril. Ljubno. 16. 4V- Stana Roman, Blejska Dobrava; Bem Boris. Bled.
Ženski naraščaj. 16 do 18 let. 2 km: Per-nuš Poldka. Bled 15 19. Pogačai Slavica, Radovljica; Pohar Vida, Jestnice.
Mo:iki naraščaj, 16 do 18 let, 5 km: Ra-zinger Anton. Jesenice. 24. 06; Kordeš Stanko, Jesenice; Snoj Franc, Radovljica.
Ob 14 uri so bili skoki na skakalnici, ki dopušča skoke do 30 m. Nastopilo je 50 nara^-čajnikov. ki sc imeli po 1 poizJcusni in po 2 tekmovalna skoka. Pokazali so lepe uspehe in mnogo, mnogo volje m poguma. Padcev je bilo malo. resnejšega nobenega. Prvi je bil Bukovnik Leon. Jesenice, ki ie izvedel tudi najdaljb skok. 28 5 m brez padca in v prav lepem st lu. Drugi ie bil Rožič Janez, Rateče-PLaidca. in tretji Brun Berti. Jesenice
Organizacijo tekem je vodil župni smučarski odsek pod predsedstvom br. Avgusta Ravhekarja. ki je poskrbel, da so potekale tekme v najlepšem redu. brez nepotrebnega čakanja in brez nezgod, kar je ponovno dokazalo, da je popolnoma dorasel svoji nalogi, ki je bila tokrat otežkočena zarad: velikega števila zdrave in zato živahne mladine, ki pa je spet dokazala, da pravilno poimuje sokolski red. K nemotenemu poteku je mnogo pripomoglo še domače društvo, čigar član- so z vso ljubeznijo vztrajno pomagali pn delu.
Po tekmah je objavil župni načelnik br. Cene Beznik uspehe in po kratkem zakliuč-nem pozdravu je sokolska mladina vzkliknila domovini rn svojemu kralju Po lepem Podnartu je ic odjeknila .Le raprej«... in mladina se je vrnil« na svoje domove. Vm prireditev je bila lep aokoiaki mladinski pcaaaik. Zdi a vol
e— n. celjski karneval, ki ga fe priredil SK Celje v sol>oto v Narodnem domu, te bil zelo dobro obiskan in je sijaja« ut.j>ei. Poieg Celjanov in okoličanov so se udeležili te priljubljene priredilve tuli gostje iz Ljubljana, Maribora. Laškega, Žalca, Trbovelj, Hrastnika in drugih krajev. Ma-k je biio 70. Ob zvokih Jonny jazza ee je razvila v zelo okusno in učinkovito okrašenih prostorih animirana pustna zabava, ki je trajala 'k» jutranjih ur. Udeleženci, med katerimi so bili tudi zastopniki vseh cel;sk;h *[>orinnh klubov in nekaterih zunanjih klubov, m*»d njimi SK Laškega in SK Žalca, so se zelo pohvalno izražali o aranžmanu in organizaciji prireditve. Pri konkurenci ma.-jk ie dobila kot »kraljica karnevala« prvo darilo (zlato zapestno uro) gdč. Anica Frajletova s 1.330 glasovi, drttsio darilo gdč- Raidia Pre-singerjeva s 363. tretja darilo gdč. Maric« ŠpegliČeva 8 440. četrto darilo gdč. Slava Pusovnikora s 412. peto darilo ga. Deonra-nova s 197. še^to darilo gdi\ Anica .Juharlo-va e 192. sedmo darilo maska štev. 46 * 14-8, osmo darilo gdč. Valu Prcselčeva s 126. deveto darilo gdč. Tva Kukovreva 6 118, deseto darilo gdč. Lebiče^a s 106 glasovi, ena;^lo darilo gdc. Jožica Znfreiovn. Darilo m nak>-riginalneišo masko je bilo po soglasnem sklepu žirije pripojeno ge. Betki Vernikovi.
e— Nori grobovi. V celjski bolnišnici so umrli: v petek 60-letna poslrežniica Katarina Fibigerjeva iz Celja, v so'Kito cinik-jr-niški delavec Franc Dečman e Teharja. 63-letna vdova po tovarniškem delavcu Ana Kobnova iz Gaberia in 33-letni delavec Friderik Znidar iz Kovnice pri Celiu. v nedeljo pa 36-1 etni oosc^tnik Trvan Gajšek z Brezja pri št. Juriiu in 38-letn« dninarioa Ivanka Jelenfieva z Vodic pri Slivnici.
KINO METROPOL CELJE javlja, da Vas vabi genialni režiser, tgraleo in pisatelj SACHA GU1TRY, na premiero svojega veličastnega filma
»K R O N S K I BISERI«
Historija sedmih, neobičajno velikih prekrasnih biserov, katere je poklonil papež Klement VET. svoji nečakinji Katarini Medicis, na dan n-iene poroke. Dopolnilo: najnovejši žurnal.
e— Žnev napadalcev. Na Lahomnem pri Marijagradcu sta posestnikoma sinova Ivan Deželah in Rudolf Klej>ej v nedeljo napadla 29-letnega kočarjevega srna Marti.na Lenarta iz iste vasi in ga občutno poškodovala no obrazu. Lenart pe zdravi v celjski nolnišnicL
KINO UNION ~ predvaja danes zadnjikrat zabaven film »VALČEK NA LEDU« (V nemškem jeziku)
«— Nesreča s patrono. V nedeljo je našel 2l-letni sin kočarice Jože Pesiak v Breznu pri Vitanju doma na pod?treSju patrono. Z nakiemo patrono je ravnal tako neprevidno, da mu je v rokah eksplodirala. Pesjak ie dobil hude pošikodbe na glavi in rokah. Odtrgalo mu ie tudi en orsit. Ponesrečenca eo oddali v celjsko bolnišnica
Iz Ptuja
I— Zvočni kino Ptuj predvaja v sredo in četrtek, obakrat ob 20. film >Šrce podzen»-Uac, i« dod&tak pa Paramouator jouraaJL
)
Iz Maribora
a— Torišče uuu-ioor&tiui ciuvekoijubpv. Ila aeucijsAcui uucucrn ^.ooru uuk^a ou-bul'* K. v MailOoru. o Cciticl oiuo ueiO-nia 2e poročali v včerajšnji susvuki, je Dii
izvoijcii uaaieunji ouuui. pieuaeuiiik na-
rouiii posianec ur. Ivan Jaačie, poupreu-seuiuKa Sciprimarij ur. Mir ko Cern.č ui mag. Minarik. OuOorniki. niesini nac. ur. A. juvan, sresiu nac. dr. JaiiKo Sišaa, eieb. UaC. tiileU, iiUuZ. Ail Aicn.aoUlUef, UT. Milko iseujanič, upravni* ur. t ran Hribar, višji atui. lila pe*; tur ur. Ivan jurečko, UiBUiUA UU<J Kaajjei, ur. Anurej Koreiičaa (.aluuencij, poupouiovnik Vojisiav iViasia.0, ravu. Martin Aiasaiak, mesuu lizik ur. Ljuuevu iNovak, Aie*.aanuer Ple.ier, vodja ekspoziture UUiD i? ian Stenovec, uči L Milica iiupan, vpok. soi. nauzornik Ivan Toinažič, insgr. Mihael UmeK, ur. Hago Veis-er, iiaiiii Vouopivec, Matija VoiH iPourežje), ur. Fric Vrečko in aau. rei. dr. Ivan /lorjan. V nadzornem odboru so. predsednik ravnatelj £>ogaan Pogačnik, člani Sol. uprav, v poK. franjo ovcluo, rev u. ur. Janko Kovačec in sreski nač. v pok. dr. i van Senekov.č.
a— Pri Abraiiaiuu. Danes obhaja 50 letnico rojstva strokovni učiteij na prvi deški meščanski Soli g. Joža Korošec. V Širokem krogu roditeljev, učencev, prijateljev ui stanovskih lovarišev visoko cenjeni slavljenje je med oninu uč.teiji pionirji, ki so tuli po prevratu poslani v Aiari-bor, ua ustvarijo novo jugosiovensko šolo. V Lej neumorno delavni vrsti šolnikov je ou Joža Korošec veuno med prvimi požrtvovalnimi ueiavci, prav tako v lež.-iih nalogah vzgojitelja in šolnika, kakor v SKionuiosU CioveKa ter giouoki zvestobi tovariša in prijatelja. V Uoigih letih idealnega ueia je Uozivti mnogo uuaicev usoae, Veiiuar je ostal neupognjen m neugnan, Veare^a Cela, pom eilei^.je. pa LUU1 sočnega numorja. In Ker njegovi tovariši m prijatelji uobro veuo, da mu lx> ostala življenjska pol, četudi morebiti lupa Lam ir-njevu, veuno usmerjena v jasnino, ^a izročajo arugi polovici sioielja orez običajnih želja.
a— Gledališke novice. Abonenti reda B
dooijo v lorek opereto .t-Noč v ivairu*. ki veuno Dulj ugaja ji ki jo je občinstvo zia-sU v aoooto zelo simpatično sprejelo. —
V	zanimivi poljski koineuiji lrnia«, ki se uprizori v kratkem, nastopajo v glavnih vlogah tštarčeva, ZakrajsKova, Naio^st m KosiC.
a — lz meščansko-šolske službe. Strokovni učiteij Joško Kos, uiuzoen na tukajšnji mescanaki šoli, je bil imenovan <ca rcieieiiUi za mešcanalvo šolstvo pn prosvetnem minialialvu v Beogradu
a — Uiia je pri sorodnikih. Poročali smo, da je izginila pred 1-4 unevi od doma 10-letna Stanislava Lorbekova, stanujoča na Zrinjskega tigu 6 To vest našega Usta je bral neki sorodnik v Gorišnici, ki je sporočil tukajšnji policiji, da se deklica že cieij čaaa nahaja pri njem m je deklico spravil v Maribor ter jo izročil staršem.
a— iNakiutiili pregled uiotoriiiii vozi.
V	smislu razpisa banske uprave bo naknadni ream ietm piegietl vseh motornih vozil iz okoliša predstojništva mestne policije v Mariouru m ODeh mariborskih sre-zov 16 t. m. od 15. ure Uaije na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru. PUnarniška ulica.
a— l*ov ožin	letni delavec Viktor
Cebulec iz Fouit-žja se jt liolel včeraj zjutraj izogniti avtomobilu, pa je prišel po nesrečnem naključju poa kolesje avtomobila. Lastnik avtomobila ga je zapeljal v spiosno bolnišnico m je ponesrc čenčevo Stanje zelo resno. Poleg notranj h poškodb ima težje poškoaoe po glavi in rokah.
a — Kokoši sta kradla. Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obsodil 38-let nega Cirila Skledarja m 30-let-nega Antona Urlepa vsakega na 2 in pol leti robije. ker sta v novembru in decembru izvršila številne vlome v Slovenskih goricah, zlasti po kumikih, ter ukradla med drugim preko 100 kokoši, ki sta jih po nizki ceni prodajala prekupčevalcem.
Iz Kranja
r— Šoferski izp.ti poKlioudh šoferjev in
aaiiiovoiačev uvoiurnili vozil bo>U> sre-2« Kianj. nadovijica in .->kofja Loka v sredo 2. marca ob b. zjutraj yii bie^keoii na-ieiBivu v Kranju. lntert>6^iiti naj piaviino cpreuiljt-ne pio.-nje piavočueno vložijo pri aut*škein nače,oivu v Kranju.
r— Razdeiitev ev.iiencnili tablic in red-aj letni pre^ied uiotoinih vozil bo za sr-ez Kranj: 1. v sr^do 23. t m. ob pol 9. v Kranju pied mestno hišo. U. v četrtek 24. t. m. ob poi 9. uri v T rž i nu pred poaro za občine Tržič. Sv. Ana. Sv. Katarina, Uolnik, Križe im Kovor.
f*ospotIapstvo
Za pol milijarde novih državnih blagajniških zapisov
Ministrski svet je na predlog finančnega ministra izdal novo uredbo o izdaji blagajniških zapisov. K sprejetju te uredbe je finančni minister dal naslednjo izjavo. Ta uredba spremeni prejšnjo uredbo ud 23. novembra 1^30. Po novi uredbi se celotni znesek zapisov, ki jih more glavna državna blagajna izdati, določi na 1 500 milijonov din (doslej 1000) vštevši tudi bone. izdane po uredbi iz leta 1V36. To pomeni zvišanje za pol miliiarde v pr ineri z dosedanjim stanjem. Zapisi se lahku izdajajo naenkrat ali v več emisijah z rokom od treh mesecev do treh let Finančni minister lahko s svojim odlokom predpiše obliko in besedilo zap'sa in določi višino obrestne mere. Obresti se vplačujejo v naprej pn vpisu samem.
Kakor je znano, je finančno m nistretvo likvidiralo znatne zneske letečih dolguv iz prejšnjih let tako da je glavta državna blagajna prešla v proračunsko leto l^37/38 z aktivnim saldom obratnega kapitala Razen izplačila prejšnjih obveznosti je glavna državna blagajna zaradi ugodnejšega stanja blagajniške gotovine začela iz-plače-vati vse državne obveznosti *• gotovini, tako da m danes v prometu nobenega nepo-godbenega blagajniškega bona
Namen emisije nadaljn, h HK) milijonov blagajniških bonov je ta da se poveča obratni kapital državne blagajne, in da sc
zagotovi popolnoma normalna izvedba proračuna in da se omogoči državni blagajni
poravnati naihitreje tudi naivažnejie ix-venproračunske državne potrebe v zvezi s povečanimi izdatki za narodno obrambo in za gospodarsko povzdigo države Nova uredba ustreza v današnjih razmerah Se eni važni potrebi našega tržišč«, namreč potrebi po kratkoročnih naložbah. Zaradi zboljšanja gospodarskih razmer so na razpolago čedalje večji zneski na denarnem trgu.
Nova emisija opravičuje vsa pričakovanja prejšnjih emisij, ki so odlično uspele. Vpisovanje nove emisije se bo vršilo od obiave uredbe v »Službenih novinah« dalje, to je od 15 februarja t. dalje Obrestna mera znaia za trimesečne zapise 3.5'/», za 6 mesečne 3.75'/» za 12 mesečne 4*/• in za zapise preko leta dni 5% Novi bom bodo deležni vseh fiskalnih m drug.h olajšav, ki jih imajo boni dosedanjih emisij.
Kolikor je iz gornje izjave razvidno, se bodo v bodoče izdali tud' triletni blagaj-j niški zapisi (doslej največ dvoletni) io se obrestna mera za zapise s krajšo dobo nekoliko zmanjša Trimesečni zapisi w bodo obrestovali po 3.5°/e (doslej 4°/o), 6 mesečni po 3 75% (doslej 4.25°/o). enoletni po 4*/» i (doslej 4.5°/o) in dvoletni ter triletni po j 5°/o (duslej dvoletni 57c).

za peslavanfa okrajnih cestnih odborov
Z elektriko za bratom v ssnrt
Maribor. 14. februarja. Davi so naSli delavci, ki hodijo na delo v razne mariborske tovarne, blizu vasi Dobrovcev pri Mariboru mrtvega mlajšega moškega, ki je bi! ves ožgan. V njem so spoznali posestnikovega sina Antona Lešnika od Sv. Miklavža pri Hočaii. V nekem vinotoču v Dobravcih so bili snoči zbrani nekateri fantje in se prijetno za- . bavali. Med njimi je bil tudi i8-letni Anton Lešnik. Sodeč po vseh okoliščinah, ie Lešnik na poti domov v jutrnjih urah spleza) na drog električnega daljnovoda Maribor—Ptuj. Visoka napetost električne struje. ki znaša 35.000 voltov, ga je ubila.
Trasrično pri stvari je. da je izvršil samomor na istem kraju tudi Lešnikov brst. Kaj je pognalo nesrečnega fanta v obup, nI znano N! izključeno, da gre za nesrečo. Vest o njegovi grozni smrti, ki se je hitro raznesla po okolici je zbudila globoko sočustvovanje z bridko prizadetimi roditelji.
Drevo ga fe ubilo
Maribor. 14 februarja Tra?ična smrt ie doletela 28 letn »<?a po-eestniškeua sina -Josipa Gornika iz Št. llja v Slovanskih s/orirah Pr podiranju hrasta ie drpvo ohležalo na strmini Preko no"-i se je drevo utrdilo na ^ol ^nelib tleh Nasled-:-»je>?a dne oa ie OnmiV prirel sekati ve;evie. kar ni Mo pametno, ker ie drevo zat^m ?7rmeV» no fdrnrni navzdol in za;elo tudi i Gornika ki ic c pretr^an^m Prevps:ern ohle- I žal na me-=tu ne*r»*e in ki ie kmalu zalem J doma nodlegel «mrtnim Pogodbam Oorni- i kova tmot^na smrt le 7hndila toplo «o?uti> pn v«eh ki »o ea no™ali
Posta nj ln ostani 6 £ a n j Vodnikove droibeM
Ban dravske banovine je na osnovi zakona o samoupravnih cestah predp-sal pravilnik, o posJovanju okrajnih cestn h odborov v dravski banovini, ki dOiOča med drugim naslednje:
Cestni okraji sto samoupravna območja za gradnjo m zOrževan.^e banovinskih in dovoznih cest k železn škim postajajn ter za subvoi.cioniianje občinskih cest. Cestne okraje določa ban po predhodnem zaslišanju prizadetih občin.
Okrajni cestni odbori
Okrajni cestni odbori so pomožn: organi bans-ke uprave pri upravi banovin s k lh in dovoznih cest K železniškim postajam V vsakem cestnem okra/u se osnuje cestni odbor po zakonitih predp sih. Ciane cestnih odborov imenuje ban. načelnika 1 in i.jegovega namestnika pa Izvolijo čla-j ni po § 58. finančnega zakona za leto 1937/38. Njihova poslovna doba traja tri leta
Področje cestnega odbora obsega zlasti naslednje posle; lj Sodelovanje pr. gradnji in vzdrževanju banovinsk:h, dovoz.-.ih in občinskih subvencioniranih cest, 2> Sestavljanje pioračuna cestnega okraja ter sklepanje o okrajii costni dokladi, 3 j sestavi; an je obračuna, 4) oddajanje tn prevzemanje gradben h del. dobav in nabav za gradnjo ln zdrževanje teh cest, 5 J upravljanje okrajnega cestnega zaklada ln izplačevanje po odobrenem proračunu, 6) nameščanje pomožnega osebja v breme okrajnega cestnega zaklada po pro-i računu proti odpovednem roku nadalje I 30 dni, 7) stavljanie trojnega predloga za | namestitev barovinskih uslužbencev pri | okrajnem cestnem odboru (o premestitvi j teh uslužbencev mora biti predhodno zaslišan odbor). 81 skleipanje o subvencijah za obč nske ceste, 9) sestavljanje gradbenih programov in predlogov za izkoriščanje gradbenih fondov, 10) opravljanje poslov glede samoupravnih cest vobče, ki jih odredi ban cestnim odborom.
V izvrševanju naloge prt upravi bano-vinskih, dovoznh in občinskih subvencioniranih cest v-ui cestn odbor «v;denco o premičninah in nepremičninah cestnega okraja, skrbi, da *>o ceste vedno v dobrem stanju, da se odpravijo nedostatki, da se redno zbrajo sredstva za kritje gradbenih in vzdrževalnih stroškov, nadzira strokovno in administrativno osobje. zbira podatka o Izredni uporabi cest, opravlja Ln odobrava licitac je, dobave in nabave oo proračunu, odobrava tn odklanja koiavdacije del in izvršuje letni proračun.
Organi okrajnega ce®tnega odbora
Za izvrševanje poverjenih poslov trna okrajni cestni odbo. tele organe- skupščino, upravo, načelni ka, načelni novega namestnika ln rajonske odbornike.
S^upšč,na je zboi vseh članov cestnega odbora ter je vseh stvareh svojega področja sklepajoči io nadzorni organ, ki odloča zlasti o proračunu, o najetjoi posojil in drugih ob.emenitvah. o pridobitvi in odsvojitvi nepiemičnin, o predlogih li-citacijsk h in kolovdacijak:h komisij pri zneskih preko 100 000 Din, o nabavi in prodaji motornih vozil ter strojev za gradnjo ali vzdrževanje cest, o ustanovitvi uprave cestnega odbora itd. Za sklicanje skupščine :n za poslovanje veljajo smisslno določila o poslovanju občinskih odborov. Skupščina se sestane, kadar je potrebno, najmanj pa dvakrat na leto. Sklicati pa se mora, če to zahteva tretjina članov, ali če to odredi ban. Skupšč n-ske seje so javne Na predlog načelnika ali petine članov pa sme skupšč na skleniti, da bodi seja tajna. Seja pa mora biti javna, če se razpravlja o letnem proračunu ali obračunu.
Zaradi hitrejšega in naglega poslovanja se sme pri cestnem odboru p» sklepu skupščine osnovati uprava cestnega odbora iz največ pet članov. Predsedn k uprave je načelnik cestnega odbora. Uprava pripravlja predlegc za skupščinske seje, določa smernice za izvajanje proračuna. sklepa o predlogih za virmiranje kreditov ter predlaga prenos kreditov med partijami .sklepa o namestitvi pomožne- : ga osebja n stavi trojni predlog za na-meščenje banovinskih uslužbencev, odobril je in zavrača predloge licitacijah in dobavnih komisij za zneske od 25 do 100.000 Din. V nujnih primerih n. pr. o^ elementam h nezgodah pa opravlja posl k' so vazani na skl«p skupščine ali na. odobritev bana. Načelnik oeHnega odb©^ vod} la nad-
zira vse posle ln je neposredni stareflina
vseh uslužbencev pri cestnem odboru. On skrbi za dobro upravljanje cestnega odbora, določa razpored dela vseh uslužbencev, sestavlja z admin stratlvrUmi in strokovnimi uslužbenci ter z upravo letni proračun ln obračun, Izvrduje letni proračun sk Ladi io s sklepi skupščine ln uprave ter po splošnih navodilih bana. odobru-je lic taci je in koiavdacije do 25 000 Din, skrbi za pravočasno Izplačilo "»bveznostl, odobraje dopuste uslužbencem, ocenjuje zaposleno r, epr ag.m a Učno osebje tal bano-vinske cestarje ter sestavlja predloge za ocenitev pragmatičnih uslužbencev pri cestnem odboru.
Nagrade >n odškodnine
Služba načelnika in ostalih članov je
častna. Načelnik ln člani pa iimajo pravico do letne nagrade, in sicer načelniki v višini 15 do 30 Din. ostali član pa v Vidini 5 do 10 Din po kilometru banovinak b in dovoznih cest k železniškim postajam, ki so cestnemu odboru dodeljen« v neposredno nadzorovanje. V šino nagrade določi skupščina a proračunom. Kot odškodnina za izredne posle v cestnih zadevah (udeitžba pri oejcJi. licitacijah, prevzemanju gramoza, zaradi službenih poelov pri uradih) pripada načelniku letna povpreč-n na, ki jo določi skupščina v proračunu, ostalim članom pa dnevnica, kd jo določi skupščina do največ 60 Din.
Za službena potovanja izven cestnega okraja, bodisi na uradni poziv, aH v važnih in nujnih cestn h zadevah brez poziva pripada načelniku povračilo stroškov 11. razreda železniške vožnje odnosno stroškov za vožnjo z avtomobilom na avtomobilskih progah, sicer pa 2 Din za vsak kilometer dosežene razdalje, poleg tega pa še dnevnica 100 Din kot olškodn na za prehrano in Izgubo časa ostalim članom pripada povračilo stroškov III. razreda železnice ,poleg pristojbin in dnevnic določenih za načelnika. Vse te nagTa-de gredo v breme kreditov za vzdrževanje cest razen stroškov za seje uprave, ki gredo v breme cestnega okraja. Članom odibora. katerih bivališče Je oddaljeno od sedežev cestnega odbora preko 4 kilometre, pripada za dneve, ko se udeleže skupščinske ali upravne seje dnevnica kot odškodnina za potne stroške, prehrano in zamudo časa Dnevnico določi ban na predlog sreskega načelnika.
Administrativ no in st rokovno osebje
Za uipravianje administrativnih računskih in blagajniških poslov dodeli ban cestnemu odboru potrebno število uslužbencev, in sicer tajnika kot adm nistra-tivnega ln računskega referenta ter pomožno pisarniško osebje. Za tajnika dodeli banovinskega uslužbenca, ki ima zrelostni izpit na srednj. ali njej enaki šoli ter praktični strokovni Izpit. Za upravla-nje tehnične službe dodeli ban cestn jn otiooroirn potrebno Srtevflo tehničnega osebja, predvsem tehničnega vodjo, ki je banovnski uslužbenec, po pravilu Inže-njer s strokovnim izpitom, cestne nadzornike, cestarje ln pomožne delavce
Nadalnje določbe se tičejo delokroga strokovnega osebja, vodenja poslovnih knjig, sestave proračuna in obračuna, računovodstva in blagajniškega poslovanja, oddajanja del ln dobav motornih vozil in podpor za občinske ceste. V zaključnih členih je določeno, da namešča oziroma dodeljuje ban za tehnično službo tudi gradbene tehnike, uradniške pripravnike in daevničarje, dokler nI na razpolago dovolj usposobljenih inženjerjev. ki bi moral' upravljati tehnično službo pri cestnih odborih. Pravilnik je objavljen v »Službenem Listu« od 12. februarja.
Vsedržavni trgovski ke&gres bo v Ljubljani
11. in 12. junija
V nedeljo je bila v Banjaluki seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj iz vse države. Na tej seji je pred- j sednik Centralnega predstavništva g. Ne- ! deljko Savič podal obširen referat o do- ' sedanjem delu centralnega predstavništva. ' Centralno predstavništvo je imelo 2e Številne seje in je priredilo dva kongresa. Sprejete «o bile važne resolucije, kf pa do-'ej ni«o bile upoštevane čeprav rahtpve -JTovstva ni«o v nasprotju s cp1o*n'mi ln-^resl Obširno je eovorll o umetnem 3tvar1an1u gospodarskih edfnic. ki ufi-•ajo ugodnosti ln privilegije in posegajo i v delokrog trgovstva, g veleblagovnicah. 1
e kartallh in e potrebni obranU
domačega gospodarstva.
Končno je poiočai o konferenci predstavnikov trgovskih združenj iz tieogruaa pn predsedniku ministrskega sveta ar. Stojadinoviču, lu so ji prisostvovali tudi mimsler brez portfelja g. Nika NovakoviC in Djura Jankovic Na tej konlerenci so predstavniki beograjskih zdruzenj ponovili svoje zahteve zlasti glede nabavljalmh zadrug, glede obramoe našega gospodarstva pred tujci, giede gospodarskega sveta, ki je predviden v ustavi, glede veleblagovnice Ta-Ta; stavili so zahteve giede nadzorstva kartelov, glede prepovedi kioš-njarstva, glede potrebe revizije carinske tarife in pobiranja davkov, glede industrijskih prodajalmc, tal naj se smatrajo kot trgovinski obrati, glede potrebe pomoči onim trgovcem, ki so izgubili znaten del svojih terjatev, zaradi likvidacije kmečkih dolgov, glede potrebe olajšav v konkurznem m poravnalnem postopanju, kjer odvetniški stroški absorbirajo znaten del imovine, ter glede dnevnega časa v trgovinskih obrtih. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je obljubil, da bo vsa ta vprašanja proučil.
O pripravah za vsedržavni kongres trgovcev je poročal predsednik Združenja trgovcev za dravsko banovino g Stane Vidmar Po kratki diskusiji je bilo sklenjeno da se ho vršil kongres v Ljubljani 11. in 12. junija za časa ljubljanskega vele-sejma.
proto te poBunem hranilnica oprostila *Mj
del vlog. t eni več novih vlou izkazujs. la eo upostvame dejansko nove vloge, nadalje pe tudi uprodreni obroki, oproščene vlo?« Ln vzproščene obreeii, ki se smatrajo za nove vloee in so vedno razpoložljive. Pri 5 hranil nirah «o proste vse vloge v znesku 834,6 milj.
Gospodarske vesti
= Katere zadruge dobe denar od Za* družne zveze. Nedeljski *Slovanec< poroSa, du bodo vsote, ki jih daje na raz[x>lajro Poštna hranilnica, in vsote, ki jih toJo dobile zadruge od Zadružine zveze ix 63 milijonskega porojila dravsk; banovine, zado-siovale. da se normalizirajo razmere pri kreditnih zadrugah, članicah Zadružni »veze. Nadalje porooa »Slovenec« da bodo dobile večj"» vsote od Zadružne zveze le zadruge. ki po po tradiciji nalagale del svojega denarja »disciplinirano« pri svoji ee*itrali, druge članice, ki niso nalagale denarja pri svoji centrali, pa bodo dobile 1» poeoiila od Pomene hranilnice.
= Izvoi 90 vagonov volne proti piafil* ▼ kliringu. Na predlog Narodne banke je finančni minister podpisal odlok, da ee v določenem roku lahko izvozi v Nemčijo 90 vagonov naše volne proti plačilu v kliringu. Kakor ie znano, je finamčni minister leta do!o"il, da se sme volna izvažati sanio proti plačilu v svobodnih de-vizah. Zaradi le omMitve je rena domači volni precej oo-
m Jaz Vam varujem
kožo e9
Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša taoža nima dovolj odporne sile. d« je torej slaba. Zato 1e potrebno, da jo krepčate tn sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v knio, Ii dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo Zato uporabljajte redno NIVEO. da bi Vam ostala keža nežna, mehka Id gibčna kljub vlažnemu in hladnemu
vremenu
Ukinjenje carine prostega uvoza strojev
Poročali smo ie o važnih spremembah v naši carinski tarifi, « katerimi so biie med drugim uvedene nove oarlne na odpadke od preie in tkanin, na keramične odpadke tn na razbilo steklo. S to rarin<sko uovelo so bile bisl veno spremen jen«? tudi splošne pn (HMiibe k 15. delu uvodne carinske larife. Po novi stilizadji 4. točke teh prij>oiiib od pade iiiožmo**! carine prostega uvoza novih slro;ev no se besedilo ločike 4. odnlej glasi takole:
»Na nove predmete lz carinske tarifne štev. 648—654 (lokomotive, parne turbine parni stroji, motorji na pogon z nafto, petrolejem bencinom itd., motorne brizgal-ne, hidravlični motorji in vodne turbine, motorna kladiva in dvigala, kompresorji hladilni stroji, kmetijski stroji, stroji za obdelovanje lesa in kamenja), iz tarifnih številk 657 (tekstilni stroji, stroji za mline, pivovarne, za obdelovanje usnja, za cementarne, keramični stroji, steklarski stroji, tiskarski stroji čevljarski stroji, stroji za papirno industrijo, sladkorno industrijo in ostale industrije, stiskalnice, razen kmetijskih), lz tarifne štev. 662 (ostali stroji in aparati, zlasti stroji na pogon s stisnjenim zrakom), iz tar fne številke 663. točka 1 m 2, (dinamostroji in elektromotorji preko 500 kg teže) in iz tarifne številke 664, točka 1 (transformatorji), ki izvirajo lz pogodbenih iržav za katere se dokaže s potrd lom trgovinskega ministrstva, da se ne izdelujejo v državi, se plač£ car na 2 zl. Din od 100 kg. Deli vseh omenjenih predmetov kakor tudi vseh strojev, kadar se uvozijo ločno, se carinijo po materialu, iz katcrr.jn so izdelani, razen stroinih delov iz carinske tar fne številke 658 «
Doslej so se deli strojev odnosno predmetov, za katere je predvidena carinska olajšava, carinili po materialu. Iz katerega so zdelani, po novem besedilu pa je v tem pogledu predvidena izjema za dele strojev za raznovrstne industrije lz tarifne števiike 658. in bodo taki deli strojev pod danimi pogoji deležni predvidene ca-r"nske olajšave.
INOZEMSKE ZADEVE. KREDITI : Dr. Orne. gospodarska pisarna, Gajeva 3/11. tel. 2294
Vloge pri slovenskih hranilnicah
Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani ie sestavila pregled o gibanju vlog pri 29 elovervkih samoupravnih h ran i ln: ca h v letu 1937. Ker obredi za leto 1937 povečini 5e niso pripisane, so upoštevane zaradi primerjave številke za L 19?6 in 1937 brez obresti. Vlog«? na kniižice im tekoče ra:ii-ne (o v teku leta narasle za 5 6 na 1005.4 milijona din.
Sta-nie vlog pri posameznih hramilnrrah je bilo v milijonih dinarjev: Liubljana (mo-t-na) 364.2. Liubljana (banovin ka» 169.9 Maribor (b.) 88.4. Maribor (m.) 83.4. Krrmj (m.) 40 9. Cel:e (m.) ?0,9. Novo mesto (m.)
28.8.	Radovljica (m ) 23. Vrhnika (ot.'irskaj
18.9.	Slovenj Grad* (okrajna) 17.2. Kamnik (m) 13.9. KoCevie (m.) 13. Liubliana (Hran. kmečkih občin) 12.8. KrSko (obč) 11.4. Pluj (m.) 11.4. Brežice (<m.) 9.7. Črnomelj (ni.) 8.3. Slov. Bistrica (ok.) 8.3. škofia loka (m.) 7.4 Sv. Lenart (ofor ) 6.6. Gomis Radgona (oNf.) 5.3. Mr.renberg (obč.) 5. Konjice fbkr ) 47. Ormo« (m.) 4.7. Ljutomer (m.) 4.7. Murska Sobota (obč.) 4 2. Korie (obč.) 3 8. Ko«* a n levi ca (ob?.) 2.4 Ro?at?f (okr.) ?4 mMi Nore rl«*# r>ri raS^tenrh 15 hra iHn^fh	S'' 'V»emhra or. Wa ?06 3 m!P. din torei 41 v»eh vlog pri teh hranilnicah, ki zna«a(o sieeff 498.4 milj. Seveda so nev« rloge razdeljene telo ne-
aa poaamecoa hiaodoi«^ Ci®
pustila. Izvozniki so se ziaradl tega obrnili na finančnega ministra « prošnjo, da be ,i«a dovolii izvoz proti plačilu v klirirvgiu io eo v tem smislu prijavili, da imajo na razpolago 90 vaaonov volne. Za Lo količi«no je tedaj dovoljan izvoz v Nemčijo, toda le za one izvoznike, ki so <*voje raapoložlji-ve ko-ličine prijavili do 14. januarja.
Borze
14. februarja
Na ljubljanski borzi <*> se dane« avstrij«
ski šilutgi v privatnem klirirrogu trgwaM po 8 57. V zagrebškem privatnem kliringu je bi promet v avstrijskih šilingih po 8.5350 (v Beogradu po 8.5717), v angle-Skin funtih po 238 ln v gnškilh bonih po 28 75. Nemški klirinški čeki stanejo T LJubljani 14.14, v Beogradu 14.3930 in ▼ Zagrebu 14.39 (odnosno za konec mairca in aprila 14.30).
Na zagrebškem efektnem tržišču j« po naglem drv ganju tečajev v prejšnjem tednu prišlo do oslabitve v tendenci. Vojna Skoda je notirala 455 do 460 (v Beogradu promet po 458 — 461). Zaključek pa Je bil zabeležen v 6°/0 dalmatinskih agrarnih obveznicah po 90 (v Beogradu po 90.75
—	91) In v delnicah Narodne bank« jft> 7735 (v Beogradu po 7S0G).
IIKV I /.fe
Ljubljana. Amsterdam 2402.16—241676 Berlin 1733.02 — 1746.90 .BrustJlJ 728.64 -733.70, Curh 996.45 — 1003 52. London 215.05—217.11, Newyork 4,258 51—4294.8« Pariz 142.01 — 143.45, Pra,ga 150.88 — 151.98, Trst 224.95 — 228.03.
Curih. Beograd 10. Pariz 14.21, Londoo 21 6075, Nevvyork 430.56, Bruselj 7311150, Milan 22.65, Amsterdam 240.95, Berlin 174, Dunaj 79 50, Stoc^lholim 111.38, Oslo 108.58, Kobenhavn 96.45, Praga 151450,
KI- K K I I
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 455 — 460, 4Vo agrarne 59 — 61. ♦•/• severne agrarne 59 — 61, 6"/» begiuške 87
—	91 50, 6®'o dalm. agrarne 89 — 91, 7*/« stab liz. 96 den., 7% Investicijsko poe. 97 — 100, 7«y« Blair 90 — 93. 8»/, Blair 96.50 — 99.50; delnice; Nar. banka 7650
—	7750. PAB 220 — 224, Trboveljska 225
—	240, Gutmann 53 — 55, Narodna šum-ska 9 — 11, šečerana Osijelt 162 50 bi, Dubrovačka 400 — 420, Ooeania 670 bL, Jadi-anska 405 — 420.
Beograd. Vojna škoda 461 — 462 (458
—	461), za februar 460 den. (460). za marc — (459 — 459.50), 6°/0 beg'uške 91.25 — 91.75 (91 75), 6•/• datai. agrarne 90.75 — 91.25 ( 90.75 — 91). 6»/. begiuške 91 25 — 91.75 (91.75), 7«/8 staibili*. 59 _ 100. 7«/e invest. 99.50 — 100, 7•/* Blair 93 50 den. 8<>/o Blai- 98 — 100. Nar. banka 7750 — 7800 (7S00), PA.B 227 — 228 (227.50 — 228).
Blago vr* tržiSča
um
-f Chlcago, 14. februarja,. Začetni tečaji: pšenica: za maj 94.375 za JuH E0.125, za sept. 90.125; koruza: za maj 59.75, za julij 60.875. za sept. 61.625.
-f \Vinripeg, 14. februarja. Začetni tečaji: pšenica; za maj 127.625,
* Sn% <i«n>tvk» Magmo* >>-»rzn (1 . t. m.). Ten enca mirna. — Pšetilra: (78 — 19 *ui turk* m nr^-titcka I7h - 1X0. baška uotiska 179 - 181. slavonska 178 - 180. Kuni in ba.Ska 90 - 92 banatska 90 — 92 baška nova stiS^na - 105 0*e«: baiki 182 - 134:	188 - 185.
vofii«kj 136 _	lečmen S.M^fci in
«ki	kg 187 50 140 Moka: ha«ka in
«!»»iii«ik» «'l|fi tn	50 ?8?.50:
•2» žf»?5«i	V) «5» ?3? 50 - f«.50
«6»	. ??g50 «7. 1*2.50 - W80:
•S. 185 180 OtroM: haAk in aremaki t vrečah 98 — lOft, Fttoit bOkž io »r«BWkl 206 — 20&,
ItaS, 15. n. 1038
Rešitev je blizu
Tudi Danci in Norvežani sodelujejo pri reševalni akciji za Papaninovo skupino
Nemuzikalni generalissimus
O novem Šefu nemSkega generalnega Štaba, generalu Keitlu, pravijo, da Je zelo molčeč človek, o katerem ljudje tudi zelo malo vedo. Znana pa je neka njegova posebnost: nemSki Častniki veljajo v splošnem za ljubitelje glasbe ln general Keitel je med njimi izjema. Trdijo celo. da Ima najmanj muzikalno uho v vsem tretjem carstvu.
Pred kratkim se je udeležil velike slavnostne predstave »Tristana ln Izolde« v berlinski Državni operi. Navzoči so bili med drugimi državni kancelar. Gdring, Gobbels in druge veličine. Poleg Keitla je sedel drug general, ki je v nekem trenutku pokazal svoje navduSenje s silnim ploskanjem. Potem se je obrnil do bodočega generalisima ln ga vprašal: »Ali nI čudovito?« Keitel je potegnil samo uro lz žepa in menil: »Kdaj pa ta dva spredaj prav za prav umrjeta?«
Potem, ko Je zgrmel most čez Nlagaro ▼ slapove
Od leve proti desni: Krenkel, Papanln, Fedorov In Siršov na moskovskem aerodromu pred odhodom aa Severni tečaj
čevlji iz ribje kože
Letošnjo pomlad pridejo na trg prvič j moški čevlji iz ribjega usnja. To se bo { zgodilo v Nemčiji.
Zadnje vesti vedo povedati, da je ledolo-tnilci »Tajmir« že pri»pcl v neposredno bližino ledne plošče, na kateri čaka četvorica ruskih polarnih junakov svoje rešitve Vsak trenutek je pričakovati, da bo objavljena vest o zaključnem dejanju te dramatične reševalne akcije, ki jo z veliko napetostjo zasleduje ves kulturni svet.
Sovjeti niso v sodelovanju z drugimi dr-iavaini opustili res ničesar, da bi Papaninove odprave ne rešili čim prej iz težavnega položaja, v katerega je zašla zavoljo neugodnih vremenskih prilik zadnjega časa. V dneh. ko je bilo videti, da Icdoloinilcem ce bo uspe>lo prodreti do taborišča na plavajoči ledni plošči, so Rusi predlagal! dan-aki upravi na Grenlandiji, naj bi poslala ob sodelovanju znanega raziskovalca Grenlandije dr. Laugeja Kocha, ki se baš mudi v tej deželi, posebno ekspedicijo s sanmi na pasjo vprego ki naj bi poskusila preko plavajočega ledovja dospeti do Papanina. To misel so Danci kot neizvedljivo zavrgli, kajti ledovje. ki je ta čas pred grenlandsko obalo, je v neprestanem gibanju. Ekspedi-cija s sanmi bi ne imela nobenega upanja, da bi mogla v teh težavnih okoliščinah in že v polarni noči povrhu prodreti do ruskih raziskovalcev, pač pa bi bila sama v neprestani smrtni nevarnosti. Zato sn Plane! predlagali, naj bi rajši člani Papaninove skupine ostavili na ledni plošči del svoje opreme in svoje instrumente ter poskusili priti preko ledovja na kopno. Gren-kndska uprava je sklenila osnovati ob oba-3i deset opazovalnih tn pomožnih postaj, da bi mogle biti Papaninu m njegovim run
»Tajmir« se bliža
Papaninu
Po zadnjih vesteh severnih radijskih postaj se je ruski ledolomilec »Tajmir« tako približal ledni grudi s Papaninovo skupino raziskovalcev, da so na ledni plošči že opazili reflektorje ledolomilca. Radiotele-grafist Krenkel je o tem takoj obvestil kapitana ladje.
Skozi dolgo in temno polarno noč se »Tajmir« prebija z največjo opreznostjo, lomi debele plošče ledu in si razsvetljuje pot z jarkimi žarometi. Papaninovo plo-ŽCa zanaša morski tok proti jugovzhodu, ftadiotelegrafist Krenkel vzdržuje stalno svežo s poveljnikom ledolomilca, ki se neprestano približuje Papaninovi skupini.
Poroč.la pravijo, da se je »Tajmiru« posrečilo prodreti na morsko čistino, odkoder je posadka jasno razločila taborišče na ledu. Papaninova ledna gruda je obdana od velikih skladov plavajočih plošč. Med njimi je tudi ena, ki bi lahko rabila pristanek aeroplanov, določenih za rešitev Papanina in tovarišev.
»Veliki DsssauerM se Je razbil
Te dni je utrpelo Junkersovo podjetje v Nemčiji hudo izgubo. Pri poskusnem poletu se je zrušil na zemljo velik štirimo-torni aeroplan »Veliki Dessauer«. Letalo le bilo startalo k poskusnemu poletu — k sreči brez gostov. En član posadke se je Ubil, ostali so se rešili s padali. »Veliki Dessauer« je imel prostora 7'\ 40 potnikov ln je med vožnjo razvijal brzino 400 km na uro. Letala doslej še niso izročili prometu, ker še niso zaključili poskusnih voženj po zraku.
:	Kakor znano, Je pomanjkanje deviz nem-
bolj v pomoč Te reševalne ekspedicile naj	g]<0 industrijo prisililo, da se Je ogledala
bi jih povedle potem proti naselbini v Sco-	za nadomestki. Tako je industrija, ki po-
resbyjevem sundu. Celotna proga od Par- <	trebuje usnja, prešla k uporabi ribjih kož.
ryjevega rta do Daltonovega rta. preko katere so razdelili posamezne postaje, meri v dolžino 400 km in posamezne postaje so v medsebojni zvezi.
Iz Norveške pa so sporočili ruski vladi, da bodo tudi od tam osnovali dve pomožni postaji ob grenlandski obali.
Ribja koža se izkorišča že precej časa za izdelavo rokavic in knjižnih vezav. Sedaj Jo bodo uporabili tudi za moške čevlje. Najprvo bodo spravili na trg modele, ki bodo kombinirani lz dveh vrst usnja. Iz tega razloga so izdali že sedaj parolo: »Več poguma za pestre čevlje!«
Razbesnele vode reke pod nekdanjim mostom čez Nlagarske slapove ogražajo zdaj tudi poslopje hidroelektrične centrale
Dinamit v kovačnicl
Težke posledice neprevidnega ravnanja z razstrelivom
V bližini Ueutechlandsberga na avstrij- l in poškodovalo po obrazu. Navzlic taiiu je •
Usoda Rumunije
ekem Štajerskem sta strelni mojster Aleksander Brunu in delavec ložel Klug iz nekega kamnoloma v kovačnici, ki je izpadala temu kamnolomu, segrevala dinamit, ki ela ga potrebovala za neko raaslreljevatije. Linainit me je pri tem menda preveč segrel in nanadno je nastala strahovita eksplozija, ki je vso kovaško delavnico in nekatere objekte v bf-ižini pognala v zrak. Brunna in Kluua je pokopalo po«) razvalinami, nekega
kolegom i>otiite! v Deulschlands!>ers» [>o pomoč. Reševanje olHi zasutih neprevddneže* je bilo kaj težko, kir je bilo pjd razvalinami še nekoliko nabojev dinamita in je eksplozija pretrgala električni vod visoke nape« tosti, ki je petem ouraial vso okolico. Brunna «) končno 6 tezkiinii poškodbami na gla-vi in gornjem teiesu ler Kluga z notranjimi poškodbami izkopali in :>i odpeljali v gira-skrt
delavca, ki je bil v bližini, je vrglo na tla i bolnišnico.
Obvezno obveščanje sorodnikov pred operacijo
Umestna naredba čs3. ministrstva za ita5r!>auo zdravje
Po odstopu Gogove vlade Je poveril kralj Karol (na sliki levo) sestavo kabineta patriarhu ruiuunske lerkve Mirouu Chri&tel
češkoslovaško ministrstvo za narodno | zdravje je izdalo vsem bolnišnicam odred- J bo. da morajo pred operacijo kakšnega pacienta obvestiti o tem telefonično ali brzojavno njegove sorodn ke. Gre pred vsem za i operacije ki so nevarne za življenje, a predstavljajo tudi zadnjo možnost, da se pacientu življenje reši.
Pariz bodo očistili
Policijski prefekt v Parizu Je odredil ve- ' like policijske racije, ki naj očistijo mesto sumljivih tipov pred prihodom angleške kraljeve dvojice. Vse neljube osebe bodo j izgnali iz prestolnice, da bo nadzorstvo nad prebivalci za časa obiska lažje in preglednejša
Obveščanje svojcev je obvezno tudi v primerih, da je pacient podpisal izjavo, da se z operacijo strinja. Bolnišnice so to obveščanje doslej v mnogih primerih prak-ticirale neobvezno. Zgodili pa so se primeri, da so bolniki po operacijah, o katerih niso njih sorodniki ničesar vedeli, umrli. In takšn h presenečenj hoče oblaat za bodoče sorodnike obvarovati.
Pomlloščen diktator
Iz Kaunasa poročajo, da je državni pred^ secinik pomilostil bivšega litavskega min. predsednika Voldemarasa, ki je bil zaradi vojaškega puCa v 1. 1934.-obsojen na dvanajst let robije, Voldemaras je no poklicu profesor.
Z nogavicami je davil...
Landru, Weidmann, Bru — trije množestveni morilci
Katastrofa francoskega letala v Airikl
Bruselj, 12. februarja Bruselj je deležen scnzacije, kakršno sta pred njim doživela Marseil.e z Landrujem in Pariz z VVeidmannom. Odkrili so namreč belgijskega morilca žensk, čigar zločini prav nič ne zaostajajo za umori Lan-druja in \Veidmanna.
Pred nekaj tedni so opazovali vrtnarji ob nabrežju Selde (Skaldc) pri Anversi la-jajočega psa, ki je z nogami grebtl v pesek. Ž lopatami so odgrnili vrhnjo plast in pod njo naleteli na truplo mlade ženske. Policija je odredila strogo preiskavo in v treh tednih je dobila storilca v roke. To je 26-letni Edvard Bru V omari njegove žene so našli obleko, perilo in nnkii Brujevih žrtev. Zločini segajo približno leto dni nazaj.
Dne 19. januarja 1937 je zadavil Bru v nekem bruseljskem hotelu za zaljubljence 22-letno prostitutko Amelijo Godtsovo Z eno nogavico ji je zvezal roke, z drugo ji je zadrgnil vrat. Po zločinu je žensko napol slekel, odtrgal kožuhovinast ovratnik od plašia in vzel denarnico z majhno vsoto denarja ter izginil brez sle<lu
Lani proti koncu novembra se je Bru seznanil z 20 letno krčmarico Berto Petit iz Geuta. Popival je z njo vso noč. Iz gostilne
sta odšla v kavarno. Drugo jutro so našli Petitovo mrtvo v stanovanju. Tudi njo je morilec zadavil s pomočjo nogavice.
Leto dni po svojem prvem zločinu nad GodtsQvo se je« vrnil Bru zopet v Anverso. Za žrtev si je izbral topot 18 letno natakarico Julijo Kempenaerjcvo s katero je nekaj čas živel v skupnem gospodinjstvu, j Rojno torbico, prstane in obleke umorjen- i ke si je prisvojila pozneje Brujeva žena. Pri nji so naši- celo zastavne listke, ki jih je prinesel njen mož iz zastavljalnice.
Bru ima poleg tega na vesti še dva umora. Pri zasliševanju je opisoval svoja dejanja z velikim cinizmom in se je primenal z VVeidmannom. Sumijo, da je Bru tudi morilcc 22 letne Madelaine Lardinoisove, ki so jo našli pri pralnem koritu zadrgnjeno z nogavico in neke ženske v Strasshour-gu, ki je bila umorjena na podoben način. Belgijska kriminalna polici ia je razširila svoje poizvedbe do Francije in preiskuje zdaj vse nepojasnjene umore Dad ženskami v zadnjih mesecih.
Gledališče je zgorelo
Tudi Islandcem je severni sij napravil skrbi
Londonskemu dnevniku »Times« je neki čitatelj iz Reykjavika na Islandiji poslal pismo, datirano s 26. januarjem. V tem pismu pravi:
»Severni sij se je snoči pobarval popolnoma rdeče. Rekli so mi, da je tega že mnogo let, odkar je zadnjič imel to barvo. Smatrajo ga splošno za znanilca vojn ali težkih nesreč. Istočasno smo začutili dva lahka potresna sunka, ki nista seveda prav nič pripomogla, da bi izboljšala slabi omen.«
K temu je pripomniti, da spadajo severni siji in potresni sunki na Islandiji med vsakdanje pojave...
Hidroplan na progi Marignane-Tunls se je te dni ponesrečil. Med manevrom za pri« stajanje se je pojavila napaka v motorju. Letalo je bilo namah v ognju ln Je padlo V vodo. Osem potnikov se je pri tem ubilo, Sest je bilo močno ranjenih — Na alikil
Hidroavljon vlečejo z žerjavom iz morja
Govoreči stebri
Nemški propagandni minister Goebbels je zasnoval načrt, po katerem bodo postavili v vseh nemških mestih v teku šestih let govoreče stebre. Ti stebri bodo imeli v notranjščini naprave za radio, ki bodo prenašale govore državnega kancelarja. propagandnega ministra in drugih državnih či-niteljev ob posebnih priložnost h. Projektiranih je šest tisoč takšnih stebrov. V večjih mestih bodo postavili stebre velikega tipa, v mestecih pa manjše.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
ANEKDOTA
Ko so Voltaireu nekoč sporočili, da je »>= pet ena izmed njegovih knjig na vrsti, da jo sežgo. je filozofsko potolažil svoje prijatelje z besedami: »Ne razburjajte se zaradi tega, knjige so kakor kostanji. Čimbolj jih pečejo, tem boljše se prodajajo,
VSAK DAN ENA
Vstaja zaradli lepe vdove
NapojU je vasčane z vinom, da so šli v boj za žensko
Uričao rlrfsMče s MiUnn, Id p Je gniU teden uničil ogenj
Današnjim Grkom je menda še vedno v krvi. da bi vodili zavoljo lepih žensik trojanske vojne. Regina Trigamali, lepa, 30-letna vdova iz vasi Traganestija na Pelo-ponezu, je postal središče prave vstaje. Malo komična je stvar zavoljo tega. ker je vdova poklanjala svoj naklonjenost samo nekemu možaku iz sosedne vasi in je zavoljo njega odbila številne moške iz svoje vasi. Eden med temi si je stvar tako vzel k srcu. da je stekel opolnoči k vaški cerkvi in začel biti plat zvona.
V kratkem času se je zbralo nekoliko sto kmetov pred cerkvijo. Tam je stal razočarani snubec, Aleksander Zargams, in je ®o-
vaščanom razložil s tako ognjevitimi besedami, da pomeni vdova za domačo vas sramoto. da so se mlajši ljudje oborožili in stekli k vdovini hiši. Hoteli so ubiti vdovo in njenega ljubimca. Medtem pa sta oba zbežala
Uro pozneje je prispel iz sosedne vasi oddelek orožnikov Ker je Zarganis sova-ščane pridno napajal z vinom, so bili ti v pravem razpoloženju, da so se orožnikom postavili po robu in prišlo je do spopada, pri katerem sta bila dva orožnika ubita, ostali pa so zbežali. Zjutraj pa so orožniki vrnili ojačeni in so prijeli šestdeset kmetov. Te čaka sedaj zavoljo grških izjemnih zakonov glede uporov huda k aren.
»Ti, kaj misliS, čemu nosi dimnikar bel trak na rokavu?«
»Dejal bi, da gotovo žaluje po sorodniku...«
pir^i^lccS
Jakob Osipovič — sedemdesetletnik
»Ni Je več videti po Ijubljansich ulicah
■arjaSke postave Jakoba Osipuviča, nekdanjega režiserja ljubljanskega narodnega gieoaiiSca. .. c — taiko je pisal pred leti Silvester škorlj, ko je odhajal iz Ljubljane striček Jaša, Jakob Oaipovič, simpatični »ruski Celovjek«, ki je botroval na-Uranu pred aseintiajstimi leti.
Z^iaj avi v Beogradm. že dolgo let. In vsak dan ga najdete v znanem »AKvari-ju«, znameniti ruski gostilnicl v PaSičev. ulici. Se vedno je čil in zdrav, krepak in ravno kako«r sveča, čeprav so mu lasje ben kakor sneg ... •
FlazveseUl se je kot otrok ko me je zagledal. Zdelo se mu je, da vid" pred seboj košček Slovani Je. ki Jo Je silno "vzijubU ln ki .jo ne more nikat! pozabiti. Povpraševal ni« Je o tem to onem. vsakega posameznika se bistro spominfa in Se prav dobro govor! slovenščino, »Naprav mu k<iaj pa kdaj uide k-ikSna srbska ali ruska beseda.
—- Ah, da — Slovenija — veste, to je najlepši del nmlega življenja- Jaz sam že edavuaj iz Rusije. £e pred svetovno vojno sem prišel v Srbijo ln v njej deloval pr raznih glftdail^ih. pozneje pa ko se je 'nt varila Jugoslavija, me je zaneslo v .Ljubljano Čeprav nisem ta.m bogve kako dobro živel, oo se ml ljudje tako prikupili. mllieu, ruu>in življenja, mišljeiia. dela— vse mi je postalo tako pristno, tako svoje kakor da sem tam rojen... V takr sredini se človek znova rodi... Jaz «em bil tam kakor prerojen. Žal ml je, da sem jo morai zapustiti. Saj razumom, generacije se menjajo, mladi prihajajo gor stari pa — v pokoj. Toda. glejte, tam sem deial z veseljem, s takim vaseljam kakor nikjer dr-ugje ln že takrat sem opazil, da bodo Slovenci imel' nnjbc\jši teater v Jugoslaviji. In ga danes tudi imajo. Veste zakaj? Zato, ker ao ga vzlju-
bili — vsi: Igralci, direkcija in občinstvo. Prav kakor pn nas na Ku.skem nekoč. Vaa umetnost Suuusiavakcga je ena sama beseda; ljubezen.
—	Moj Bog, B kakSnim veseljem smo delali takrat! Ali se spoin-njate? »Dnevi nagega Življenja«, »Na dnu«, »StriCek Vajaja«, »Beneški trgovec« itd? Res je, ansamble je bii mi.au, neizkušen, b:uz velike rutuie, buez tiauicije, toda navdušen, tako navdušen za delo, da je po generalni vaji >Po«uuj£anje v dol.nj šentflorijan-ski«, ki je trajalo nekako do polnoči, brez premisleka privolil na Seetov predlog (ln Sest je bU režiser), da na svoj račun, iz či&te jjubtf-7.ru do teatra, do ustvanjaaja, ocigTa generalno vajo še enkrat; Giejte. to je t sto pri teatru, in če Lega ni, teater šopa. Aii se vam ne ztii, prijatelj, da je to podobno tisti ruski dogodivščini, ki jo Slan siavskij opisuje v knjigi »Moje ž.vijeiije v umetnosti«: Neki njegov igralec je vso noč hodil peš do stanovanja SUunsiavskega, da bi ga vprašal, ah 6« mu ne adi, da bi bilo, če bi pii tem in tem prizoru tako napravil? Kaj je gnalo tistega igraica? Ljubezen, strast, nekaj veukega. s lno močnega, kar se z besedami sploh De da opisati in kar prav za prav ustvarja igralca, ah boije umetnika. Vidite, tega daaes ni več, žal ni več. Zato je tudi malo umetnikov pri gledal.-Sčlh, vsaj v tukajšnjih krajih tn dosti rokodelcev . .. Skoraj bi rekel, sami rokodelci Vem taksni so časa — sistemi.
—	Jaz nsem bogve kaj U9tvaril v ljubljanski drami Za menoj so prišli močnejši. urnejši in tudi mladi slovenski umetniki so se razvili. Vendar si laskam, da sem vsaj majhen kamenček pr ložil v tu-melje slovenske igralske umetnosti, v temelje slovenske drame, k- je v Jugoslaviji (lako mi pravijo) danes na prvem mestu. Vidite, to me veseli. To me moeao veseli. Kaj t tudi jaz sem iz Slovenije odnesel prelepe spomine, ki so — kakor vidite — ostali trajni in ki jih aa pozabim do groba Vot Ciol
Zasmejal se je prijavno in. v njegovih svetlih, čistih, iskri lih očeh se mi je zde-io, oa sem opazil /lažen sijaj. — Veste, kaan hodim gleciai Jlovenijo tu v Beogradu? Ali bi jo radi videli? Pa pcjdica!
In me je peljal v slovansko oš t a,ri jo »Pod lipo« — »pri Riflu«, kakor pravijo. Pa. zares čisto slovei sko; stoli, mize, slike, beseda, v?«, ln sva še dolgo govorila o slovenskem teatru, o sioveaiski metropoli tn celo — o slovenskih dekletih.
Jakob Gsvpovlč nekdanji režiser s'o-venskega gle« a in zdaj skromen upokojenec, je t'stl dan praznoval svojo se-demdesetletivco. Morda je v Sloveniji že čisto pozabljen.
Kade Pregarc (EcogHKl)
taiiveS motivno &v*ti cfci (z dahnathuke-
skoga priujoria. Ivaučevitovi naj boijši kipi eo vneti iz socialnega življenja dalmatinskih ribičev, ali p« diuiboiietično prikazujejo njegovo domovino. medlem ko ie v (tortrelib dokat izgubljen in ne uiore zakriti neke pri-sil.enosti. Zeueke glave in popreja ao pri-proeta. prikupna Nekričeča umetnost. Ko-hout je razstavil 42 pokrajin. Je učenec /lagribškeg* niarimieta Crnči6a m pariškega prof. Bacbetta. Razstavljal je ie skoro v vseh glavnih evropskih mestih Njegove impresionistične pokrajin? kažejo stremljenje po objektivnem podajanju priroJe, ki mu je najdražja v soncu Ljubi južne dalmatinske otoke in me«*ta. tipične hiše in ulice luira. Toda na njegovih platnih ni prekipevajočih razkošij, tu ee nekam pokojno prelivajo barve v enotno slikovitost Razstava simpatičnih umetnikov je tudi lepa propaganda za našo riviero in jo bodo gotovo obiskali številni praski obiskovaloi Dalmacije	0. b.
»Matica Rada«, časopis za znanstveno organizacijo dela, ki izhaja v Beogradu kot glasilo enako imenovane organizacije, prinaša v 6. do 7. številki uvodnik dr B. V o pripravljajoči se potujoči razstavi organi zacije »Kraft durch Freude, ki namerava obiskati tudi balkanske prestolnice. V zvezi « tem poudarja pisec velik pomen organizacije prostega časa. kakor je izvedena v Nemčiji in t Hali ji (»dopolavoro?) Izm -hI balkanskih držav bo Grčija prva organizirala razstavo dela in prostega jasa. hoteč z nemškimi vzgledi sprožiti inicijativo za
podobno gibanje ▼ r»©Ji domovini ta v ostalih
balkanskih deželah. Nadaijni članek. lu ga je spisal dr. Ljudevit Prchaska obravnava probleute racionalizma v zadružništvu. M. Auapov načanja t daljšo razpravo kompleks vprašani. ki ee tičejo izbire poklica. 0 problemu stare&ne v znanstveni organizaciji dela piše ing. M. Vnsil;evič, irog. V Kopriv-nik pe poroča o stoletnici švicarskega združenja inženirjev in arhitektov. Ing. N. R-se dotika vprašanja izbire prooajalcev v trgovskih podjetjih. V rubriki knjige poroča dr. B. Vošnjak o Popovičevib »Cincarjih« in Stoiana Bajiča »Osnovi radnog prava«. Kakor tudi o nekaterih periodikah. S tem zvezkom je zaključen prvi letnik časopisa »Matica Rada«, čigar program in načela *mo na tem mestu že orisali. S tdhrno vsebino prvega letnika je časopis v polni meri upravičil svoj »raison d'etre« in bi bilo samo želeti, da bi mogel še z večjim razmahom nadaljevati svoje poslanstvo.
»Ženskj svete prinaša x februarskem zvezku poleg pesmi Erns Muserjeve in Kristine prozo Milene Mol.oričeve »Pisnia v preteklosti.« Odlomke iz romana Louisa Adamiča »Zibelka življenja«, članek Raste Pl*ikovi? >o vwnkdaniem življenju mufli-mank »Kaj mi je pripovedovala o sebi Ajl-ša :Sošič«. načelni priepevek M O ft. »Ne odnehajmo v borbi proti celibatu«, več jubilejnih člankov, nekrolog ter poročila o gledališču in knjigah. V prilogi se nadaliuie roman Ljule Prermer »Mejniki«, prilogi Naš dom in Modna pri'oga pa izpor>olnju-jeta gospodinjsko vsebino tega časopisa.
i® o
V HofgasSdmi so končali
He&m in Bevc sta daleč v ospredju
T
F. X, Šalda
Simpatični ejiuicliovski knjigarnar, časti-lei ur-.atelj n založnik velikega F X. Salde i. Gir^ai 't iz.lai pogumno delce svojeua nioj.-tr'? >0 naši moderni kultur^ divadel-ne (Irainaui-ke«- (elr 36 velikega forinaUi). Zgoščeno vendar |>a s per*^>m, ki iždaja temeljitega poznavalca in razgledanega ese-fisia. prikazuje F. X Salda raz\oj novejše di^ke eledaliAko-draniawke kulture. Pred n;eyov-;n bistrim duševnin: pogledom te spaiaio v pregleden ra^vo.ni tok dela d"a-malikov in aiibovih najvidnejših odrskih iz-va.aicev. za sleherni poin »rnlreiš: pojav nauk Salda v svojem preg:iedL! posrečeno karakteristiko. Važnejša od posao: eznib pojavov e tu razvojna l;nija, ki vj>-fn moderno Že-ko gledališko kulturo oi prvih roloiju-barskib in romantičnih tipanj k razmahu ljudske dramatike ia odtod k dob; uslano-v'*ve Narodnega divad!a v Pragi. !•:: pomeni mejnik v zgodovini vsega giwiališkega prizadevanja na Češkem Zanimivo je. Ha se je češka dramarurgija, ki ie dar.es vodilna v srednji Evropi, razvijala izprva pod izključnim vplivom Dunaja in nato Beriina, preden ie Seie v naših dneh dosegla origi-oalnot?L ki načenja vzpodbujati in oploje-vati drusee. V zadnjem delu svoje razprave se bav: F. X. Salda z generacijo devetdesetih let. k-: ie dala češki dramatiki Jaroslava Hilbena in V. i>yka gledali^fu pa Češkega Reinhardta Jaroslava Kvapila. Naiiio^led prehaja k povojni dramatiki in povojnemu odru s Capkoni m Langerjem. z dramaturgom Hilarjein. z režVerii. ki eo povzdignili četke gledališče na izredno višino.
Saldov a študija ie vzlic neznatnemu ob-seiru delo močne znanetvene in umetniške euileticno-di 1/^ia je v piet 'trio lepi obliki, dostojni klenih besed neprežaljenega mo<-s4ra.	— o.
lajmo zlata kolesa« ter »Zabiča in muha«. Vse tri skladbe so stilno izrazile; melodično zajemajo narodnemu sličen groteskni ton. ki ga Osterc oblikuje zelo dobro ln kateremu sta najbližji zlasti prva ter zadnja skladba Harmonično so perml preproste, pa pestre in v smeri sodobne kompozicijske orientacije. Menda najzanimivejša, vendar tehnično najtežja, je koralna, polno zveneča in ritmično dosledna druga skladba, ki po svoji zgradnji predstavlja občutek doživete resničnosti. —
Celotna zbirka je lep donesek naši mladinski pevski knjižnici; zavoljo pravilnega oziranja ria izvajalne možnosti bo — vsaj večinoma! — dostopna mladinskim zborom različnih kvalitativnih višin.
I
Nova glasbena puhllfmclfa
MiaUui>ke p«"»rni (Izdalo DruStvo pevovo- ■ dij mladinskih zborov. 1937, str. 12) Kvalitativni in kvantitativni porast mladinskih zborov, ki jim je pokaza: uspešno razvojno idejno ln formalno linijo zlasti Trboveljski slavček, je zelo pospešil razvoj slovenske mladinske pevske literature, katero je z Adamičem na čelu oblikoval Širok skladateljski krog S trm v zvezi ?o začela rasti izdania tovrstnih sladb h katerim spada tudi pred nedavnm izšla zbtrka Mladinskih zborov, vsebujoča Cvet-kove Pirnikove ln Osterčeve skladbe; založilo ln izdalo jo je Društvo pevovodij mladinskih zborov v Slov. Konjicah, ki kljub svoji mladosti že svoje smotre tudi uresničuje.
Dragotin Cvetko je zbirki prispeval melodično »Glej saj ne moreš več« — na Kosovelov tekst Skladba je piPnna v mirnem mod"rnrm s!ogu po ritmiki in kompozicijski arhitektonski ie zelo difencirana, pc notranji strukturi pa Je soglasna čustveni Kosovelovi stvaritvi V isti zbirki je natisnlena tudi T.E1" (besedilo V. Jera-jeve) od lstera '»vtori«
Mnkso Plrnlk fe oricbčil tri pesmi r " Po-fiakni Lovre« »Tri race tri pure« in »Ma-rička poskoči« vse na narodno besedilo. Omenlene skladbe so melodično in ritmično zanimive vs^bmski dobro zalete, zgrajene ter občutene v harmoničnem nogle-du oa r>on»kori 'loka: ^tttip' mač:lni so jim septlmni in sekundni po^topi ki 1'h Pl^-u ^ostn uporablja prav tako v ostalih
^lavk"- o^tprr le — tudi na narodric fv 2. In % pesmi be'oVrori-;<ikol beseoiio sko^a-ponlral peomi: »Nezgoda na piru«, »D*- I
Zapiski
Pri/nanjc slovenskemu ana^tveniktt. Prof. P. Hazard piše v Revue de Liti. Comparee (juiiiet-*ept. u;37l pod naslovom; Nova publikacij«) : Prav posebno pažnjo moramo obrniti na knjigo g A Ocvirka. Teorija primerjalne lit. zg. (Ljubljana. 19^6) Francoski posnetek na koncu dela nam omogoča /.lahka razbrati nje giavne poteze i"o je e»ku-Pdk na^:h etrok, kakor eo izoblikovane v tem trenutku Spričo svoje slovanske, nemške in francoske izobrazl.e iih )e g Ocvirk mocel premolriti s širok »ga vid ka ter dati osrednji Evropi pravično mesto, kakršno ji pritiee v tej celoti. Prvi del je zgodovinski, opozarja na početke in epr-»m!ja razvoj podobnih primerjalnih književnosti. Drugi del proušu;e teoretične zasnutke. ki jih te načenjajo: pojem narodne izvirnoeti. pojem vpliva, vedno tolika ni zamotan, itd Tretji del. najobsežnejši, vsebuje kritično poročilo o načelih >n metodah Lofivij primerjalno slovstvo od sosednih, a različnih ved n. pr folklore se g O. loti mnogoterih zadatkov. m. dr tematolosije. stilistika, nrevodov; nobenega ni prezrl Obilje nje^ovesa inanta in mož njegovega kritičnega duha sta enako znatna. Nas bo kdo obdolžil napuha, če pripomnimo da ni-ec j-pouclaria mednarodno znanstveno vrednost« naše R. de la Lit. Comp? V takem pričevanju r.ai nam bo dovoljena videti rajši nagrado za -Šestletni »kupni napor.	A. Debeljak.
»Obzorja«. Iz Maribora nam pišejo: V Mariboru se pripravlja in bo začela v kratkem izhajati nova literarna, znanstvena in pii blicistična revija »Obzorja«, ki bo s evoio vsebino in smerjo izpolnila veliko vrzel v našem kulturnem življenju Več let se ie namreč ix)invlia pereče vprašan;e uetanovit ve take revije, odnosno ognjišča, ob katerem bi ee k nkimnam delu in sodelovanju zbirali delavci duha in peresa iz naira7.1i?neiš;h življenjskih oodročij in panog. Ob povezanosti in sodelovanju piscev. intelektualcev, znanstvenikov in publicetov hočejo biti »OK zoria* široko in objektivno ogledalo vsega slovenskega življenja, sinteza skupnih duhovnih naporov in teženi sodobne življenjske problematike. Pri »Obzorjih« je zatorej nova in srečno izbrana zam'«el. zbrati v svoj krog sodelavce iz najrazličnejših življenjskih področij tako da bo revija nudila slovenskemu kulturnemu človeku vpogled v vse predale in duhovne delavnice naših tvorcev: pisateljev, znanstvenikov, gospodarstvenikov sociologov, publicistov itd. »Obzorja« bodo zatorej kol podoba celokupnega našega živlienia izreden dogodek, na katerega lavno-M f.p danes opora rja mo.
Trpinih1 Ivanovi* in Aloi« Knhoot raz-■»tavliatg v t-ra^kem -salonu Pfctura na NA «-odni tftdi Daimatinsk1 kioar ki S'vi stalno v Pragi, se ie oridmžil ^p.sVemn sjikariu a« morda zaradi skupne umetniške smeri,
Ilofgustein, 12. februarja Današnja sofota je prvi glavni .i«n velikih prireditev zji tn© narodno akad<-ui*ko euiučarsko prvenstvo: vr.šil se je om del alpeke kombinacij«, tfckina v smuku, za katero je bilo prijavljenih
nad 200 tekmovalcev
in tekmoval*.
Pred tem je še tekmovalna p:sartna obja-rila rezultate teknsu\ttnja inošt^v z včeiaj Anjega teka na 16 km Nase mošlvo je v postavi Bevc—Primožič—Močnik drugo od 15 ocenjenih moštev. Pred anni: £■> za 5 minut samo odlični Gia Icami. dočim ie mo-št\o iz Mtinchena. ki nas je v stafeM ^e-slo*, zadaj. Prav tako Brno, das- je imelo dva tekmovalca prel tiaš;mi. tudT prv.-.k Kučcra je bi' njihov! Brezdvoanr.o je to iJoseiiaj najboljši UH|»eh!
Se v temi, .ob 6 zjutraj so tekmovalci oošii na start m emuk. Seveda je spei snežilo. okrog vogelov v dolini pa tulil veter, ki je seveda na izpostavljenih me9tih bil še btijši' Na proeo je naneslo mestoma več kakor pol metia novega enega — v prvem delu so tekb.ovalci z nizkimi številkami d> giežnjcv \ enegu morali delati eimič no
l~ni.uk je bil dol« in dt*ti strm. 6 in pol kilometra dolgo proea je imel<> 1140 m višinske razlike. Potekala je večinoma po n Iprfih terenih — dv* mesti pa sta bili bolj kočljivi: kmalu v začetku g|o>*oka te»^eri r. iztekom v hm o strmino v dee-no. pa go/dn' kolovoz nekako v gredini proge. N« teh točkah je to* i bilo največ po«L-ev Cilj je bil nad železniško poetajo po hitrem smuku v široki dolinici.
Tik pred startom je vendarle nehalo snežiti. posiiaJo je — »-na a'Toke« samo — tudi sobice, pihalo pa je še kar naprej in naprej.
Pono-Vil 6tin že. da sta n;i5a naj^Kiljea tekmovalca imela nizki številki: Heim 6 in Novak 7. Poleg njiju so g'artali v »muVu še Skolierne in Tavčar za JASO inASK-ovca Sorii in Herle.
Neverjetna smola ciremija že ve? čas Skoberneta. Pri treningm je že zlomil svo.ie *S;;l:tkein= smučke. Dri tekmi do/i^e p? je v kuloarju prel strmino v polnem t-, mpn zavo-il v tekmovalca, ki >e sta! na prori in si č stil obleko po pa Icu Seveda ga je nemarno položilo v sneg, pri čemer je zlo'»u' palico, o-itrgal okovje it) iztrubll ve7 na smučki ter moral pot v dolino — nadaljevati peš?
Herle je že pri začetkn izgubil palico, morii! jc nazaj ponjo, nato pa se zap»!i! p> progi, vs* strmine kar v ravnean smuku IzdržaJ je in etai vse do konce, kak h 100 m orel ciljem v najlažjem terenu pa ga je položilo in miu odtnralo sm-učko! Ko jo je lovii tr. pripenja!, ie iz<ribi| 8. 4 minute — in vse nade na u*peh!
Dobro ie »prišel skozi* Tavčar. V začetku jp imel s cer težak padec, ki ge je veljal mnogo diagfieen"?? časa. je pa nornojp kar dobro prf*rruč?i1 v«e de cilja Tudi ^orPi" je A!o 'iostj dobro — brez večje »mole in hujše iKsreče!
Marinko In njegovi v Nemčiji
Table-tenišSca reprezentanca fe igrala še štirikrat In
povsod zmagala
lleitbronn, 9 februarja
Po naši zmagi nad Nemci smo iz Rhein-hausena odpotovali preko Duisburga, Diis-seldorfa in Kolna v Ludvvigshalen ob Re-m. Ta pot je dolga samo 400 km Tamkaj smo igrali prijateljsko tekmo & tamošnjim klubom, proti kateremu smo kljub utrujenosti zmagali z rezultatom vi Edino točko je izgubil par Hexner-Marinko v dou-biu.
V	nedeljo 6. t. m smo nato igrali v Stutt-gartu proti reprezentanci Južne Nemčije. Dvoboj je bil v krasni dvorani »Gustav Siegel Hausa«. ki je bila okrašena z našimi in nemškimi zastavami. Po običajnem pozdravu in izročitvi spominskega darila, krasne sii-ke mesta Stuttgarta. vmo se udarili ... Rezultati so bili naslednji: He.vner : Lang 2:1. Marinko : Nikolai 2:0, Heško-vič : Schwarz 2:1, Rarkovič : Holtz 2:0. Hexner-Her^covič: Lang-Nrkolai 20. Ma-rinko-Ratkovič : Schwarz-Holtz 20;. Končni rezultat je bil torej 6:0, kar je zelo lep uspeh.
V	ponedeljek nato smo gostovali v Neckarsulmu. 50 km od Stuttgarta, v majhnem industrijskem mestecu, kjer je večina prebivalstva zaposlena v ogromni tovarni za motorje in kolesa NSU Ogledali smo st to tvornico tn §e razne druge zanimivosti, zvečer pa smo »pet nastopili proti izbranemu moštvu Južne Nemčije Po običajnih pozdravih ln od igranju obeh državnih hi-
men se je pričel dvomateh. Naša postava je bila ista, Nemci pa so nekoliko izmenjali svoje Rezultati so bili naslednji: Hex-ner : Emmerich 2:0. Marinko : Schwarz 2:0. Herškovič : NikoLai 2:1, Ratkovič : Holtz 2:0. Hevner-Herškovič : Eminerich-Holtz 2:0. Marinko-Ratkovič : Nikolai-Schwarz 2:0. Končni rezultat je bil torej zopet 6:0.
V torek nato smo imeli zadnoe srečanje naše turneje v Nemčiji in sicer še enkrat proti istemu nasprotniku Nemci so se za ta nastop dobro pripravili kajti hoteli so za vsako ceno izboljšati razliko. Igrali »mo v Heilbronnu ob Ncckarju, 5 km vstran od Neckarsulma. Listi so objavili za ta nastop velik članek s sliko našega moštva in naslovom: Ali bo že zopet 6:0? Posef v Heilbronnu je bil zato še večji in se je zbralo okoli 800 gledalcev, ki so seveda pridno navijali za svoje. Toda kljub temu tudi tamkaj ni uspelo Južni Nemčiji, da bi nam bila odvzela vsaj eno piko Po končani igri smo imel« lep banket, nato pa »mo se poslovili od Nemčije.
Tako smo zaključili svojo turnejo res nadvse uspešno Igrali smo v šestih krajih, enkrat v Belgiji in petkrat v Nemčiji ter zmagali povsod Skupno smo dobili .32 iger. izgubili p« 4	M. M.
Postani in ostani član Vodnikove drnibeSj
in Novak in Heim? — Novak >e v strmini ?gonij imel te/vaK pa/lcc: v Doluem snegu ga je pri knstianiji vrglo Oez robove v enei«, kamor se uiu j* smučka zapičiia tako glo-boKo. da jo >e cnoraJ odleti iu izvleči z roko. 'vendar je ziaeti pre>l ciljem, vozil tako divje, vse oamvn<«t po najhujših strminah, da je iu okriadil ninoirn izgubljenega časa. Skozi cilj je priše! o tako brzino, da je za-vtr/.il naravno«? med publiko!
Heim je imel težko stališče. Starta! je kot četrti enesia tekmovalca jc na prozi prehitel in vozil več kakor polovico proge l>o polnem novem, težkem snesru. Ta mu je tu« i i povzroči! edini podeč, ko sta mu nri loku ir go'da nnučki ušli vsak ee>bi in ga je vrglo v sneg.
Tudi stari prof dr. Olbrieh je dane' v «muku nas'opiI. V kolovozu ga je naš Tavčar d,>hitel in sivolasi oroffeor mu je. ho»eč ee umakniti, padei ra\no z glavo poi smučke! Z iziedno hk;<inokrv^ort:io je še v zad njem trenutku utemil Tavčar eno smučko skreniti mimo. ini"o na toliko privd smiti. •ia »e simpatični starček kot po čudežu le odnesel zdravo kožo!
Se enma ie na smuku ra^ekla neverMna »mola: na^ lanski mednarodni aka-letreki siiiučarski prvuk. Oradčan Rft-«ner. športnik «> tovariš od nos do glave, se je n.asaiijl na paPco in se zgrudil Rotel je nadiljevatl vor».nio. no mu K1 zmanfkalo sil To- je tu«ii t»ila ed:fia nesreča na dana&njem. sicer odlično uspelem smuku.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
1. Miiller Heinz (Jluuchenj 4:S6. 2. dr. Egert (lntmbru. k) 5:09. 8. Bernd Fritz (Frei-burg) 5:81. 4. Heim Hubert (Ljuhlj*na) 5:37,
5 Heiro«skv Herbert fDuna.j) 5:38. 5. Kno-blodi Norliert rinnebruok) 5:38. 7 Dellekarth Wa!ter •;Dunaj! 5 4fi 8. MOl er Weiner dr;nr-;.ru;'k) 5:52, 9. Fanch.-uips .Vlbert (Lausanne) 5:59. 10 W«rle Viijem (lnns*iruck^ 6:03. 18. Novak Josip (Liiihrj:ma) 6:28. 28. Š'»r!i Mar lan fL juh liana) 6 38. 71. T«včar (Ljublana).
Prvih 42 planiranih v smuku bo tekmovalo v slalomu.
Zaključne prireditve
Po tekmovanju v slalomu, kjer je bil naš Heim zopet četrti. 6o bili končni rezultati v a!r**ki kom'tM>a'"iji naslednji: 1. «lr. Egert Innebruck) 195.79. 2. Heim (Ljub! jar e) 191.30
V	trojni kombinaciji (smuk. tek in skoki) je zma?a! znani Avstrijec DeJlekarth, ki jo ioaeirel j!92.(tf« točke.
V	ne<leljo so bila tekmovanja v »kekih za k!a»;čno kombinacijo hi samostojno. Pr; teti tekmah je r.a,š Bevc obakrat zasedel drugo mesto za Dunajčanom Deilekartl om. V k a-s čni kombinaciji je imel Avstrijec 195. Elo Bevc pa 181.69 totke. v sa»r!-^tojnih s'.okih pa Dellek irth 207 2 točke s skokoma 51.5 in 55 m. Bevc pa 206.3 točke s skokoma 50 in 54 m.
Po 'robr osti o nedeljskih dogodkih bomo
še objavili.
V aefcaj »nt«k Na turnirju ta av*<o*Tio in evfopbku pa von^ivo v Loncju ua lc<lu v Pia^i »o Pile t teku nedelje odigrane aa-sioilnje tekme: Pui^hka : lun.imii.ja 3 : 0, Mudzait>Ka : Litva 10 ; 1. KauaJu : Avstrija 3 : 0, Sveiiska : Češkoslovaška 0 ; 0. Siednja teki na je <®tala po nitratnem podaljšku tieouločeiia, tako da je nazadnje vsako moštvo iot»ilo po eno točko. — Rezultat med Ljubljano in Kranjem, ki je bil v poiiedci.eKem »Jutru« uaveati drugače, se je glasil pravilno 8 : 1 (2 i 0) v korst Ljubljane. Pri tej tekmi se je težke poškodoval na kolenu branilec Ljublj.iue Mauko Bertonctlj, ki najbrž^ /uradi te icr-uie n«.-kaj tednov ne bo migel na igrišče.
Drža« no prvenstvo v smuši ih skokih. Ju-g'jeiov. ziiuskospoitm »avez priredi dne 13 marca t. 1 na 65 uietejs-d p!aui&«.i sk-tkalnici svoje državno prvenstvo v smuških skokih. Prireditev je razpieana tiiko, da omogoča me inaro no udcležlio in je JZSS dosedaj povabil zastoji ike 7 dižav- Avstrijce, Cehe. Nean e. Poljake. Japonce, ltal:j: ne in Norvežane. Odgovori poedlnih z vez e cer še aiso dogpeli. Glede na to pa. da je ta dan v mednarodnem skakalnem svetu prosi termin ?a V8C svetovn^ skakalce je gotovo pričakovati ^io močno inozemsko udeležbo. Na«i domači skakalci so leioe v do4jn formi in bo seveda boj za točke izro.no hud. Računajte g tem dnevom za izlet v našo prelepo P'a nico!
Smučarski klub Ljubljana obvešča vse smučarske klube da ima na razpolago za vse prilike tekmovanj razne plakete za slalom, smuk. tek. sankanje in skoke ter diplome Po potrebi naj se klubi obrnejo na klubovega gospodarja Oskarja Kiirner-ja. Ljubljana, fa Goreč. Tvrševa cesta 1.
Službeno ii LNP: Drevi ob 19 seja p. o, ob 20 seja u. o — Predsednik.
Zveza slovenskih lahkoafletekih kltibov v Ljubljani. (Službenol Občni zbor JLAS bo dne 27 t. m. v Zagrebu. Vsa druga obvestila. priprave in predloge kakor tudi nastop delegatov klubov Zveze bo Zveza pravočasno sporoč la po službeni poti. V odgovor na okrožnico JLAS z dne 5. t. m. klubom ni potrebno poslati nobenih pojasnil ker je Zveza sporočila v Zagreb vsa •iplačila kakor tudi dolgove klubov. Vsi delegati klubov pa morajo priresti s seboj ra rkupšč!r.o vsa potrdila o vplačanih zne-sk'h — Predsednik.
Kolesarski ravez Jugotlrrvije (Službene.) Redna glavna skupščina bo dae 6. marca t 1. ob 8 dopoldne v veliki dvorani gostilne »K Jadranskom moru« v I!;c: 53 v Zagrebu z običajnim dnevnim redom Cc ne bo na skupščini zbrana nad polovica članov ob določenem času. bo eno uro pozneje nova skupščina ne glede na število navzočih članov na istem mestu in z istim dnevnim redom Pravico prisostvovati imata po dva delegata vsakega kluba s pravico enega glasu.Povcrilmce morajo biti opremljene z žigom in podpisom predsednika m tajnika z navedbo. ka'eri od delegatov ima pravico glasovanja. Poverilnice brez saveznega pooblastila ne bodo veljale. Rok za plačilo članarine je podaljšan do vkijuono 28. t. m
JZSS (službene). Izredne seje upravnega olbora dane« ue bo: t*ač pa i« s'-'j a tciiiiič-nesra odihora drevi ob 20.
SK Reka (smufrVs a sekcija). Redi: i članski sestanek bo v sredo 16. t. m ob 20. na^-meslo v četrtek v gostilni Oiilak, Tr/aVca oesta. (Nogometna sekcija). Drevi ob 20. v gostilni pri OMaku (Tržaška ccs*a) obve7.cn sestanek vseh članov. Vsak naj prinese s seboj opremo, kar jo ima še doma.
Nase gledališča
DRAMA
Začetek ob 20 url Torek 15.: Rdeče rože. Kod B. ^rela. 16.: iMeče rože. Red Sreda. Četrtek. 17.: Bela bolezen. Red Cetrteik. Petek, 18-: Zaorto.
Sobota, 19.: Velika puntarija. Krstna predstava. Premierski abonma. BeiKMlettijeva učinkovita komedija v trefi deianjih »Rdeče ro/e*. Obciinstvo ie sprejelo to italijansko komedijo z očividnim 7.ado-voljstvom. emeh je spremljal skoro vr^ik stavek in raziK)ložen;e igralcev in publike je ustvarilo izreden gledališki uepeh. Vsebina ki kaže na humoren in duhovit način 7a-konske zapletljaje v zvezi z velikim >nez.aan-cem« resnično zabava in ie odličen leik zoper elabo voljo. Delo ie zrežiral Kreft. Igrajo: Danilova M. Jan, Sancin in Slaivčeva.
Kreltova igodovin«ka kronika >\"i^rka ptiRiarija«. Delo ie izšlo v knjigi, je zelo učinkovito, domače in tuje kritike ga iz redno pohvalno ocenile. Sodelu.e ves dramski ansambl. Rezija je inž. Štupiceva. Dar«<3 te obletnica emrti Matije Gubca. Kreiral ga to g. Ivan Levar, ki je postavil v našii drami ie veliko sle vilo junaških likov.
U P K K A Začetek ob 20 uri Torek. 15.: Ero z onega eveta Debut gdfno Heybalove. Gostovanje g. Jcuipa Kriia-ja. Premierski abonma. Sreda. 16.: Evgenij Onjegin. Gostuje An to©
Dermota. Izven. Znižane cene-Četrtek. 17.*. Traviata. Gostovanje ge Zlate Gjungjenac. Izven. Znižane čeme. Mlada, domača pevka gdčna. Hejbalova, poje drevi prvič vlogo Giule v Gotovčevi operi »Ero z onega sveta«, ki snaia brez dvoma med najboljša operna dela nasU skladateljev. Siže je izredno močan. gla.~ba se deloma nanaša na naroilni folklor, instru-mentaciia pa je $d]ajna. Vlogo kmeta Marka poje goii g. Josip Križaj, glavno terorsko partijo Era g. Franci, mlinaria g. Janko in Markovo ženo ga Kosejeva. I)iri<?:ra revn. Polič, režija ie Golovinova. Opozarjamo na. da ee >Ero< ne bo pel več za o:-tale abonmaje.
Vloco Lenskega v Cajkovskega operi Ev-eenij Onjegin poie jutri v sredo g. Anton Darmota. V tej vlogi je imel izrod^o velik uspeh tudi na duna^ki državni operi. Ostala zasedba prenvenska.
Jeseni fe v Pragi z velikimi evečnno-tmi proelavili obletnico prve uprizoritve Mozartove opere »Don Juan«. Praško oroslavo ;e vodil Vaclav Talfch sam. »Don Jua.nr je tudi v repertoarju naše opere in bo premiera v torek 22 t m. S to prenvero je združena proslava 251etnice umetniške?« udeistvova-nia opernega ravmatelja g. Mirka Poliča. Za proslavo Se že dobe vstoonice pri dnevni blagajni v operi. Vse prijatelje in snoštova-telje našega opernega ravnatelia opozarjamo na to oroslavo. ki je izven ahoni^ana.
Prod it kri ia plesne šole Mete Vida carjeve bo začetek marca ▼ operi.
MARIBUK^KU (il RnAU«C: Torsk. 15.: No{ v Kairu. Fed B. Sreda. 16.: Zaprto.
Četrtek. 17u Verooifea Deseni^ Bad D.
>JUTRO« it 38
Jackson 6regory:
8
Torek. 15. H 1988
Juana Caslanarei
Roman
Nekaj mesecev po tragediji se je torej Castana-res syet vrni] domov, s telesom in dušo zdrav, če ne govorimo o njegovi utvari. Ob tistem času, je dejal duhovnik, se je Blondino prvič pokazal Zdavnaj, preden si ie utrdil njegov sloves, da je zločinec nad zločinci, je bil že daleč na okoli znan kot predrzen igralec. In pri kartah se je zgodilo, da je don Inocente izgubil svoje premoženje, svoje črede in nazadnje tudi hišo. Ni dvoma, da bi bil zaigral tudi posestvo, če bi ne bila vlada z dveh strani posegla vmes.
»Torej so mu še kaj rešili?«
»Prav teh deset tisoč oralov zemlje. Sodišča so proglasila Castanaresa za nerazsodnega in so mu vzela razpolaganje z njegovim imetjem Izgube Haciende esconaide, ki jo je dobil Blondino, sicer ni bilo več moči razveljaviti, a postavili so skrbnike. in od tistih dob ubogi Castanares tudi v tem oziru ne more več delati neumnosti.«
»Razumem. Dokler živi. oskrbuje njegova posestva država In kadar umre?«
»Tedaj pripade vse državi, zakaj Castanares nima dedičev,« je suho odvrnil oče Juan. »Kakor
vidite, sinko, se torej državi ne manjlca razlogov,
da varuje siromakovo korist! Trojica, ki daje neobdelani zemlji vrednost — voda. petrolej, rudnine — igrš tu veliko vlogo. Nu. vsekako je dobro, da stoji ta človek, Blondino, pred oviro, ki ji ne more do živega.€
»Tako. Hm,« je zamišljeno menil Hawk, Nato je vstal, da bi se poslovil. »Sicer pa, ali veste, da je tisti, ki mu je bilo ime Perrigo. mrtev?«
»Da. Mali Perrigo ni bil dober človek, a trohico spodobnosti je vendarle še imel v sebi. Ljubi £og ga bo že razumel.«
»Jaz sem tisti, ki sem nocoj streljal nanj«. Oče Juan je prestrašen poskočil. »Človeka ste ubili, in nekaj ur po tem pridete k meni, kakor da se ni nič zgodilo!«
»Ne pravim, da bi ga bil ubil Res je, da ni mnogo manjkalo. Prav za prav sem že mislil, da sem dovoli govoril o sebi, a to vam moram vendarle še povedati.«
Kratko je ooisal prenir med Perrigom in senor-jem Castaneresom: kako se je Castanares silno razburil, ko je pri mesečini zagledal Guero. in kako je bil Perrigo. ko ie Dlani! proti njima, takisto ves razburjen na Doeled: in kako je on. Tu-lian Hawk. nazadnje ustrelil, da bi rešil Castana-resu življenje —
»In vendar trdite, da ga niste ubili?« je zmeden in osupel vprašal stari mož.
»Blondino je ubijalec, tudi to pot! Blondino, ki se je bal. da vam ne bi starec kaj izblebetal — vam
ia Gueri! Prav tako, kakor se mi je zdelo, da se tudi Perrigo boji. da ne bi Castanares izdal dekletu nekakšne skrivnosti! Kaj menite, oče. kaj bi to utegnilo biti?«
»Prav nič vas ne razumem! Kaj namiga vate o Blondinu. senor?«
Ves osupel je poslušal kratko, dobro premišljeno pojasnilo.
»Oglejte si jutri Perrigovo truplo,« je reke: Hawk, »in vzemite zdravnika s seboj. Ta naj preišče mrtvečeve poškodbe in vam potrdi, da ga moja svinčenka ni nevarno ranila. Povedal vam bo pa tudi. da mu je Blondinova pest zdrobila lobanjo, da, zdrobila, kakor jajčno lupino.«
Oče Juan. ki si je bil nabral v svojem dolgem življenju že obilo izkušenj o pokvarjenosti ljudi, se je presunjen sesedel na posteljo.
»Kaj ne bo temu nikoli konca? Ali more tak nečloveški zločinec, kakor je ta Blondino, res kar naprej uganjati svoje hudobije?«
»Ne!« ga je s srdito odločnostjo prekinil Hawk. »A zdaj moram iti, oče; prepuščam vam svoje podatke, da jih porabite, kakor se vam zdi najbolj prav. Blondino je s svojimi ljudmi na poti v Blues-mokeike gore, kakih petdeset ali šestdeset milj proti severovzhodu odtod Poznate kraj Pravijo, da so tam odkrili zlato žilo. Kdor prvi pride, bo prvi mlel. Saj veste, kako hitro se raznese takšna novica! Jutri jo bo vedelo sto ljudi, po jutrišnjem pa tisoč! Jaz sem jo šele nocoj posnel iz šušliania Blondinovih pajdašev, ko so v hlevu oskrbovali
konje. Tudi oni so bfll šele pravkar zvedeli vso reč. Koliko je v nji resnice in koliko laži, morajo
pokazati prihodnje ure.«
Spoštljivo se je priklonil, dodal »Suenas noches, padre« in odSel iz hiše k svojemu konju.
V puščavo
Pogled na puščavo je bil tak, kakor da bi se srebrno jezero z lahno nakodranimi valovi prelivalo, v mesečini Bila je širno, nepregledno ozemlje, iz katerega so nalik otočkom štrleli goii, ijastordeči kameniti griči. Pesek pod konjevimi kopiti je bil ponekod tako bel in mehak kakor pena valov na bregovih oceana. Da bi prizanese! konju in zaradi dolgih milj, ki mu jih je bilo še prejahati po tem kraju brez vode, se jezdec ni premočno dvizal Od daleč bi ga bil utegnil kdo imeti za temen predmet, ki ga valovje počasi odnaša s seboj.
In res se je bilo to noč vzdignilo valovje in se zagnalo proti določenemu cilju — valovje ljudi m človeškega pohlepa, najbolj pa lakomnosti po zlatu. Daleč pred vsemi drugimi je hitela peščica jezdecev kakor greben visokega vala. ki s silno močjo dere proti skalni obali Ce bi se govorica potrdila in bi se pokazalo, da so res našli zlato, bi kmalu prihrumeli za tem prvim človeškim valom drugi, še močnejši; mogočni vrtinci bi nastali v katerih bi utonilo mnogo človeških življenj mnogo prahu in pene bi curki prinesli na površino, pre-tresljajev bi bilo obilo in do neba bi brizgal odboj valov, kakor v prastarem boju med prvinami vo~ de in kopne zemlje.
Manufakturist
agilen pnna'aln, vaien mestne stranke, dobi stalno »lužbo » veči' trnovim » Liubiiam ">amc popolnoma ilvfžhMnt moči Iti so ie » mestu službovale. na' po* lietn «vo.e ponudbe s pre pis spričeval pod »M.inu fakturisi dc 52 let« na ogl odd Jutra.
5185-1
SiviHo
vaieno mošK delavnice — SP'p.me Pučnik, Frančiškanska.
Ji96-1
Zobozdravniško
pomočnico
Sačrtnicc-, iščem Naslov v »seh poslovalnicah lutra
5205-1
Perfaktno kuharico
i dobrimi »pričevali, išče borelska restavracija v Lmb-Ijnni Ponudbi na os' odd. T-jtra pod šifro »Perfektna kuharica«.
14-1
Služkinjo
mlado, čednt rer prikup-
Jjivf runaniosti. spreimem S3 gostilno N.islo* v vseh poslovalnicah lutra.
5217-1
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah
CERNE — jnvelir.
I.jubljana VVolfova ul
S*are moške obleke
čf-vlie. per-lo pohištvo -kupuem Pišite Drame Alo,?iia. !iu-l'!>na, Galiu sovo nabrežie 29.
5042-7
Rdeč čebulfek,
šaloto. krompir
tlfeičer in domače Kore njevo seme kupujemo Sever Si Kmip. LlnbUa na. Gosposvetska 5
2070 33
Čevljarski
pomočnik
dobra moč. išče deia takoi. Baje. Cerknica 13.
5218-2
Gospa
bi šla na do- krpsnie,
likanie ali kuname za dnevno 10 Din s hrano Poizve se Pred škofijo 1}
5208-2
Trgovski pomočnik
izučen mešane stroke na deželi, želi spremeniti z ne-odpovedanim mestom i !. aprilom t I. v Sloven.iii. po možnosti v mestu N?ss1ot * vseh poslovalnicah lutra.
5212-2
(ju«........i.....ii«lii|i!;i:;!i|iii|i»iiimiiiiii|iiiit|;;!ii|ii!i|ii.
Vafenei(ke)
Trgovski vaipnoc
k. se te uč'' !4 mesecev. Se!' mesta v več'i trgovini ia učno dobo dveh let Ponudbe na ogl odd Jutra Pod značko »Pošten in priden št. 26«.
5211-44
ki
U*
SEMENA
ptičjo hrano. fSol in lečo za lelo nudi naiceneie Dominik Bezenšrk. trgovina s semeni, Ljubltana (palača Liudske posoiilmce).
,1967-6
Štedilnik
večji namizni, poceni naprodai pri PROMET (nasproti knžanske cerkve)
5210-6
»Tango« harmonike
? in pol oktave prodam Naslov v vseh posloval nicah Jutra.
2975 2S
SEMENA
ptičjo hrano, fižol tn le čo za jeio nudi najcene Je Dominik Bezenžek trgovina s semeni Ljub Ijana (palača. Ljudske posojilnice).
2957 33
Ca. 1000 mtr
tračnic
rablienih, toda dobro ohranjen h. profila 6 in pol do 7. sa ozki tir. kupim«- proti takoišniemu plačilu. Po-I,
nudbe ie poslati talno a. d. Celje.
Me
3202-15
Strojepisni pouk
Večerni tečaii, oddelki od pol 7 do 8 n od pol 8. do 9 ure zvečer. Vp.sova-nie dnevno od pol 7. do 8 ure Na razpolago 25 naira2iičneiš h pisalnih strojev Christofov učni zavod. Domobranska c. 15.
5219-4
Šivalne stroje
laiholiših nemških tovarn, dblieni, malurjolicni .n ■iovi le itikaio	ca
<ospi«1msrvo M Ir-r.jlaČt na ic-r.tit dobite » NOVI i RGOV iN i na Ivršrv. »6 >2\l 2V
TIČEK
OČE
Hranilne knjižice
vrednostne papirle VI, OBVEZNICE za llkv Kmečkih dolgov
STALNO KUPUJEM Al. Ptaniniek. LJubljana Beethovnova 14. Telef 35-10
2316
3°/» obligacije
m likvidacij«' kmečkih dol d« in dntef vre.l-i rstn< r>apirie iupu;f po naiviši rn - Stoveiisk3 banka fiuhiiana Krekov cre 10 272; 16
Družabnico
ali plačilno natakarico, — spreimem ra dobro ick-če pod'etie Potrebno do Din 6 000 Ponudbe S sliko na -gl odd. Jutra pod *T*koi 6 000« 520-1-16
Stavbne parcelacije
delitve parcel pn prodan, situaciiske gospodarske na črte. regularne, sporne mete itd.
Babnik Filip
civilni geometei in sodni izvedenec vogal Mikloji čev» in lavčarjeve ulice Telefon 49-59- Liubliana 101-20
Večje število parcel
kompleksov ps«.e»te\ go 'dov, trgovskih in stano »a iskh hiš iei «1. ima oa prodal gradben strokovni izobražen oosrrdovalei
Kunavei l.udvik
( esta 29 iktoDra 6 lele ton 57 55 PimMaščen «ia dneh tn «->dm cen.teh n nasvete Brezplačno n? raz polauo.
25 či
Eno ali dvosobno
stanovanje s kopalnico, v sredini mesta iščem za ta-IcO' ali marec Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro »Stev 23«-
}193 2la
Sobo
prazno ali opiemlieno. oddam Istotam -rreimem sostanovalko. Ogled od pol II do pol 12 in od 5- do 5. ure Naslov v vseh poslovalnicah Jut-a.
3216-2J
Sobo
moderno opremi leno, « souporabo kopalnice ter sobo uporabliivo za pisarno, oddam takoi bolišemu gospodu Slomškova ul. 7, I. n3dstr., levo.
3220-23
Lepo sobo
opremlieno, s poseb. vhodom take oddam Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
5215-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, glavni center, tako oddim. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
5213-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, od-d.im Rožna dolina. Cesta VIII, Jt. 3-1.
3137-23
Opremljeno sobo
strogo separirano. oddarr I—? osebam Nebot čnik V nadstropje.
3194-23
cije
fSESBSE
Preselitev
Čevljarska delavnica Saio vica Franca se ie preselili iz 1. nadsti. Bateve hiše Selenburgcva ul. 7 v Se-lenburgovo ui. št. 4, dvorišče. levo.
3207-31
IKffiT ffflft
Kateri oficir
bi se poročil z gospodično visoke postave, — zmožno kavciie. Strogo diskretno Resne ponuJb« pod iifro »Kapetan« na ogl. oddel Jutra.	2852 25
VINO
graščinsko sortirano, partija ugodno naprodaj. J Glojnarič. Zagreb. Mrazovičeva 7.
1961
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Gradi za madrace
velika izbira od 15.— do 45.— din, žima v 10 kvalitetah od 26.— do 90.— din, morska trava kg od 2.85 do 3.75, perje kg od 15.— do 80.—, puh od 120.— do 360.— nudi nova špecijalna trgovina s perilom in nevestinimi opremami
Fe L Gcričar, LJubljana, sv. Petra c. 30.
Tisoče zahval prejema »MORANA«
-ilJK A ^v^ V Vi IUM11 Efiv riliVI nu 1
JpT \ v\rv orm-minm-matm i* hrani i JTn:	\ korthinc. mfimrio ?o

kClThfTUA- S P L. I T
illlliililiiiliilippiliiilliilliil
ENIč,
Posestvo
prodam v letoviškem kraju, 10 minut iz mesta ia od železniške postaje, z dvema hišama, vodovod Posestvo lepe urejeno, v mestu termalno kopališče Samo la sadnih dreves in jagod, plantaž za 25 X>C Din. — Gizeia Kopač, Laško
3201-20
Naprodaj
4 nadstropna nova sta novanjska hiša solidno zidana, donosna cena 2.100 OCO din. Nova lepa vUa 6-stano vanjska. masivno zidana z vsem modernim ki .m fortom cana 680,000 din 4 stanovanjska novejša rtla z velikim vrtom, »sdno drevje, '--ena din 460 000.
2 stanovanjska vila novejša, komlortna stano vanja štlrisobna 1 manj 'e stanovanje cena ain 300 00C
D stanovanlska (lifta a veliMm vrtom atlo d--nosna zeio ugodno na orodaj Potrebno samo 250 000 din, ostalo po 'lijgovr.ru
A. Planlnšek. LJubMana "pi»thovnova 14. T«>f 35 10	23 20
trgovsko naobražen, ki je odslužil knderski in bi Imel veselje za galanterijskega potnika se takoj sprejme. — AvtovozaCi Imajo prednost. Ponudbe s fotografijo p<»d »Trajna služba št, 1872« na oglasni oddelek »Jutra«.
stroj 2 v:
iščem dobro ohranjeno hobelmašino
kombinirano Abricbthobel in Dickteubooelniasino po mogočnosti z znotraj montiianem motorjem.
Ponudbe s sliko ali skico pod »Hobelmašina« na ogl. odd. »Jutra^
Razpis*
Gradbeni odbor za zgradbo poslopja drž. meščanske šole v Črnomlju razpisuje sledeča dela:
1.	težaška in zidarska dela.
2.	te>>ar>»ka dela.
3.	krovska dela.
4.	Kleparska dela.
5.	mizarska dela.
6.	ključavničar ka dela.
7.	steklarska dela. 8- slikarska dela. 9. pleskarska dela.
10 peCarska dela.
11.	tapetniška dela.
12.	parketarska dela.
L3. instalacijo elektrike. 14 vodovodna instalacija. Načrti in vsi pogoji so interesentom razvidni pri vodstvu drž. meščanske šole v Črnomlju. Rok za stavitev ponudbe do 5 marca 1938.
V Črnomlju, dne 12. februarja 1938.
Gradbeni odbor tn postavitev poslopja drž. meščanske šole v Črnomlju
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil^ "
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh!
V hladnih dneh Vap Kozarček
RERMET-vina
obvaruje hripe — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen soočeK — Zahtevajte povsod ie Bermei B Marinkova lz Sremaivils Karlovcev. Fruška gora.
Hiša center LjuMfasie
enonadstropna, z renomirano staro gcsulno radi bolezni pod ugodnimi pogoji na i -odaj. Velike lepe kleti (pripravne za vinski trg) in ves gosti. Komfort. Samo resni kupci naj se pismeno oglasijo na otrl odd, ?Jutra« pod »Izredna priložnost«.
POSETITE
I. MEDNARODNI SALON AVTOMOBILOV
V BEOGRADU 5.—15. MARCA 1938 ★
Največja izložba avtomobilov v Jugoslaviji do danes. Sodelujejo vse svetovne tvormee v znamkah in modelih, kateri še niso bili zastopani v naši državL
Pojasnila: Uprava Beogradskog sajma, Beograd. Sajmište. — Telefoni 28-526» 28-802. Poslanski fah 538.
Za vedno nas je zapustil naS ljubljeni soprog, dobri oče, brat in stric, gospod
IGNAC PROSEN
pekovski poslovodja
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 15. L m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti. Kranjska gora št. 55, na farno pokopališče.
Ljubijana-Kranjsh . ^ora, dne 14. februarja 1938.
Žalujoča soproga IVANA s sinčkom IGNACEM — ter ostalo sorodno.

Pisf>r«?«ke pr«®*orr
obsegajoče 4 sobe t centru mesta tSfie večja resna firma. Ponudbe na o^l. odd .Tutrc pod »Pisarniški prostori«
285519
Trgovski lokal
velik ali 2 mamša. vse • •"»atrehnim- skladišč- — na Glavnem tr?u v Ornv.žu odda tako- r^v-rains n,«o lilnica v Ormožu
279S 19
Umrla nam je naša zlata hčerkica-edinka in odšla med neoeške krila tce
NELKICA
Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 15. t. m. ob 2. uri popoldne iz mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv Križu.
LJUBLJANA, dne 14. februarja 1938.
Žalujoči stariši FRANC in D\NICA BEDEN
in ostalo sorodstvo.
i	Umrl nam je naS ljubljeni soprog, oče, brat in ded
--JOSIP PERTOT
šolski vodja v p^ bivši mestni svetovalec itd«
Pogreb blagopokojnega bo v sredo, dne 16. februarja 193&, dopoldne iz hiše žalosti v Eojanu 445.
Trst. Ljubljana, Maribor, Split, dne 11. februarja 1938.
žalujoče družine: PERTOT, STEGU, K1ŠIČ, FORNAZARIC, GULIČ, MRKUŠiC, SCHAFFER in GRGIC.

Špecerijsko
trgovino
ir. vp-ljano pletiTnieo. od-čam v najem samostojni osebi, posamezno ali skupno PonudKf na ogl. odd. Jutra pod r-Eksistem-a«.
520?; 19
Poleti je bil še posebno srefen. Takrat je bila njegova posteljica na seniku, in zeleni travnik ki sa je slovesno obsevalo solnce. mu je bil najlepša obednica, k? si jo je mocel misli»i Ali. otroci, življenje vendarle ni zmerom tako lepo, kakor človek meni!
3-sobno stanovanje
z vsemi pritikl-nami, najrajši » bl žin glavnega kolodvora iščr za term:n ma' »elo mirna iolidna stranka Ponudb« »» og! odd lutra pod L£ro »1.000 do i 100« )192-21a
Globoko užaloščena javljam, da je moja predobra mati, gospa
MARIJA DOVČ
roj. BurgštalSer
dne 14. t. m. po dolgi in mučni bolezni v 86. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 16. februarja ob 2. uri popoldne, izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa i Vidovdanska c. 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana—Zagreb, dne 14. februarja 1938.
KRISTA SMREKAR roj. DOVC, hčerka
Urejuj« Davorin ttavijea. — J*laj* m fcoaurcg »JiftUft« Adoii Ribniku, — Za Narodno tiskarno & d. kot Uskaraarja Fran Jeran. — Za inMratni del > odgovoren Alojz Novak. — Val t Ljubljani.