59. številka. Ljubljana, v torek 13. marca. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MOD.
Izhaja vsak dan aveČer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po polti prejemati za »vstr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld, 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. ' na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša.
Za osna ni 1 a plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat aH veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i nit i. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in npravništvoje na Kongresnem trgu št. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Na delo!
Dunajsko glasilo našega deželnega predsednika je zadnje dni, kakor vsi drugi nemški liati, tudi pisalo o Celjski gimnaziji ia oziroma o slovenskih zahtevah glede tu gimnazije. Veseli nas, da tukaj lahko naglašamo, da se d >tični članek, ker je piBan v mirnem in pravičnem dubu, prijetno razlikuje od druzih jednakih pojav židovsko-nemških listov. Organ naših Nemcev stoji na stališču, da je že baron Oautsch obljubil slovenskim poslancem, da se bodo razmere v Celji preiskale in vpeljale potrebne spremembe posebno tedaj, Če bi se izkazalo, da so se slovenske paralelke oa gimnaziji v Mariboru, ki je vender še mnogo bolj nemško mesto nego je Celje, dobro obnesle. Vsled te obljube prejšnjega nauč-nega ministra se sme z ozirum na principe, pod kojimi se je koalicija sklenila, dosledno trditi, da so Slovenci pri vprašanji o preualrojitvi Celjske gimnazije pridobili si uekako posestno pravico, katera bi se jim nt v no vsled koalicije ne smela kratiti. Sicer je pa Dunajski list naših Nemcev mnenja, da je tisto razburjenje, ki je zavladalo vsled tega vprašanja mej Celjskimi in drug mi štajerskimi Nemci, nekako umetno zaneseno mej narod in da to razburjenje sploh ,ni v nikaki razmeri z važnostjo dotične zadeve. Če bi Nemci povsod kazali se v tako pravičnem duhu, kakor odseva iz ravnoimeno vanega članku, bi se pač kmalo dosegel modus vi-vendi mej njimi in namil
Manj zadovoljni pa smo s poročilom, kojtga je v ravno tisti zadevi pisal „Slovencu" gospod kanonik Klim. Iz tega poročila razvideti je, da so dotični poslaaiški krogi mnenja, kakor bi bili za Celjsko gimnazijo že vse mogoče dosegli tako da 8e na tem polji ni treba več dalje trud.ti. To mnenje seveda je čisto napačno, pač pa je opravičeno nasprotno mnenje, da se bode pravo delo uašim poslancem Se le sedaj pričelo, ker bi drugače cela zadeva čisto gotovo popolnoma zaspala. Gospod kanonik Klun v svojem poročilu tudi našega lista ni pozabil ter zavija resnico, ko trdi, da je naš lint njega in njegove tovariše imenoval grobokope Celjske gimnazije. Rusnicu je le, da Brno v istini pisali, da bi  Klun   in   prijatelji   postali  grobokopi Ceijske
LISTEK.
Haydnovo „Stvarjenje".
Koncerta »Glasbene Matice"  dno 12. in 14. februvarja 1894.
Odločno in z jasno predpisanim smotrom naprej stopajoča naša „Glas bena Matica" sme včerajšnji dan zapisati z b'estečimi črkami v zgodovino svojega delovanja. Podala nttm je glasben užitek, kakor si ga ne moremo misliti popoloejega in bolj veličastnega. Večno krasui umu tvor glasbe nega velikanu II yd m „S t v a r j e u j eu čuli smo prvikrat v slovenski besedi izvajati tako dovršeno in v vseh posamičnih točkah lepo nuancirano, da smemo prav odkritosrčno čestitati .Glasbene Matice" vodstvu, v prvi vrsti neumornemu pevovodji in koncertnemu mojstru g. M. Hubadu na tem zares velikem iu sijajnem uspehu.
O delu samem, ki si je pridobilo svetovno slavo in se izvaja Še dandanei v vseh jezici h, naj zadoščajo nastopne splošne opazke. aS t var j en je" je zložil Haydn, ki se je rodil I. 1732, šele v svojih starih letih, to je v svojem 65. letu, ko se
gimnazije, če bi po znani interpelaciji roke križem držali in se ne ganili. Ker pa tega niso storili in ker bo se potegnili za vse tisto, za kar so se potegovali naši interpelantje, potem bs nam pač ne more očitati, da smo kanoniku Klunu in njegovim prijateljem tukaj kako krivico učinili. Vsekako smo pa še danes mnenja, da bi Klun in Povše postali grobokopi Celjske gimnazije, če bi menili, da je a obljubo ministrov Že vse doseženo in da slovenskim državnim poslancem niti koraka ni treba već storiti za Celjsko gimnazijo. Se mnogo bolj pa nas vznemirjajo vesti, ki nam dohajajo iz srede štajerskih Slovencev, češ, da so nekateri voditelji štajerskih Slovencev tudi mnenja, da naj se o Celjski gimnaziji od sedaj kolikor mogoče malo govori in piše, ker se bode cela zadeva dala po znani štajerski navadi lepo za kulisami urediti. Stvar pa se nam ne vidi taka! Ta se mora v poštev jemati kako Nemci postopajo. Tu se niti na to ne oziramo, kako nemški listi pišejo in na kako brezvesten način razvnemajo javno rušenje! Pač pa se ne sme prezreti, da so se združili vsi i olitični veljaki, kolikor jih šteje nemški narod na Štajerskem in da so odposlali znamenito deputacijo na Dunaj, ki je prosjačila in beračila okrog ministerskih pragov, da bi tako preprečila slovenske paralelke v Celji. Smelo trd'mo, da so se Nemci v zdatni meri poslužili vseh sredstev, kolikor jim jih je danih, da bi še naprej vzdržali nezdrave razmere na Celjski gimnaziji. Na drugo stran pa v svojo žalost nismo opazili nikakih posebnih pojavov iz srede slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem in zategadelj se je bati, da bodo Nemci, če bode naš narod še dalje mirno pri strani stal, to mirnost tolmačili tako, da Slovencem na Spodnjem Štajerskem sploh ni mnogo na tem, dobe li slovenske paralelke na Celjski gimnaziji ali ne. Zatorej menimo, da so t<sti, ki imajo tako rekoč v svojih rokah čvrsti in koreniti narod Spodnjega Štajei ja, poklicani, da vse storć, da se na odločilnem meBtu izve* prava in neskaljena volja tega naroda. Pri tac h slučajih je velike vrednosti državljanska pravica do peticij in štajerski Slovenci bi nemškemu piBarenju in nemškemu kriku ne mogli bolje in dostojneje odgovoriti, nego s peticijo na državni zbor, ki bi kazala ogromno število podpisov
je bil malo poprej vrnil iz Londona. In vender, | koliko mladeniškega navdušenja nam veje iz te velikanske skladbe. Posebno velik je Hay in v kras li-h svojih zborih in v karakteristični instrumentaciji, zlasti v onih točkah, v katerih nam v kratkih potezah podaje prave bisere glasbenega slikanju A tudi v iznajdbi melodij in v strogo muzikalnem vspodobljevaoji kaže se nam skladatelj pravega mojstra, ki je globoko uplival ne samo na glasbenike svoje dobe, nego tudi na sedanjost, kajti njegova glasbena dela imajo trajno vrednost.
Že uvod oratoriju je pravo mojstersko delo simfonične glasbe. Z dolgo zat»gnenim, v vseh instrumentih se nabajajočim jednim tonom C izraža skladatelj neizmerno praznoto, polagoma nastopijo vijoline v tužnem C molu, a na popnejo se do jasnega izraza, vse je pretrgano in zmedeno in posamični i< strumenti izražajo v vrstečih se disonancah in menjajočili ritmih prav slikovito vesolnji nered, ki je vladal, predno je poBegla vmes beseda Stvar-nikova, z jedno besedo, slušalcu bo živo predstavlja „cbaos". Po kratkem recitativu Rafaela (bas) in za zborom angeljev nastane po besedah ,iu bil je svit" veličastpa sprememba. V mogočnih C-dur akordih vsega orkestra izražena je zmaga  luči nad
slovenskih državljanov. Pri zavednosti in krepkem narodnem prepričanji slovenskega naroda bi se taka peticija na Spodnjem Štajerskem brez vsake težave pripraviti dala, ker bi si gotovo vBak narodnjak v čast štel, delovati za njo v posameznih vaBeh S tako peticijo bi ae zdatno priskočilo na pomoč slovenskim državnim poslancem in povsol bi naprav-Ijala utis, da zahteva narod sam slovensko Celjsko gimnazijo. Potem bi še bolj nepotrebne postale vbc dotične preiskave, kakor so že sedaj! Voditeljem štajerskih Slovencev prepuščamo vse to v resen preudarek. Naj ne zamude ugodnega trenutka ter naj vse preprečijo, iz česar bi se mogla roditi misel, da se za to prevažno zadevo ne bore s tisto gorečnostjo, kakor se bore naši nasprotniki proti nji.
Mir — sprava!
(Z Dolenjskega.*) 1.
V 43. in 44 številki 1. 1. objavil je „Slov. Narod" dva moja članka, ki sta odgovarjala na vabilo Novomeškega kat. polit, društva k pristopu k temu društvu, v katerem vabilu se je povdarjalo, da se naj napravi mir mej sorojaki iu da hoče to politično društvo v tem oziru delovati. — Kdor mojo pisavo v drugih, bodisi sloveuBko ali nemško pisanih žurnalističnih, polemičnih izjavah pozna, mi bode dal spričevalo, da že dolgo nisem tako krotko kaj pisal, kakor ta dva članka. Ali tako hudo še nisem zadel v sršenovo gnezdo „Slovenčevih" so-trudnikov, kakor zdaj. Zbral se je vts redakcijski svet »Slovenca", dopisovalo se je literatom v Novem Mestu in v Ljubljani in v Novem Mestu so se pisali članki, katere je „Slovence" v štev. 49., 50. in 51. objavil. —
Dostikrat so me že deli „Slovenčevci" na klop; pol leta niso mogli pozabiti mojega v „Slov. Narodu14
* Mi s svoje struni bi s „Slovencem" nikakor no hoteli prepirati so radi dolenjskega političnega društva. Če je omenjeni list jednokrat prepričan, d* ima prav, potem vsaka polemika nič no koristi, in pravica in resnica sta lo tam dobiti, kjer stoji „Slovence". Gospod pisatelj, — kojega ime je itak znano, nas jo prosil, da naj ponatisnemo njegov odgovor. Ker ga je „Slovenec" prav nepotrebno tudi osebno napudal, nismo mogli odkloniti želje jednomu svojih najiuarljivejS b sotruduikov.
temoto tako, da nehote pretrese slušatelja ta ženi-jalui prehod.
V nastopni ariji Uriela (tenor) in v zboru 8 krejiko izvedeno fugo in naBtopajoČim mirnejim stavkom izraža se prav besedam primerno beg te-motn h scuc in peklenskih duhov in kako se odpre novi svet na božji glas. Plastično slika nam potem skladatelj v sledečem recitativu R^fiela v kratkih a dovršenih potezah „kako so besneli viharji (prvi odstavek Alegro assai), bežali oblaki, švigale strele, bučali gromi, opiše nam oživljajoči dež, pogubono8no t o č o in lahki sneg, Ti kratki odstavki so pravi biseri opisujoče glasbe.
Arija Gabrijela (sopran) z zborom in velika arija Rafaela slikata nam strmenje nebe-ččanov in ločitev voda iu suhe zemlje in je posebno lepa velika baBova arija. Velika koloraturna arija Gabrijela je pravi vzor klasične glasbe in Bpada mej najslavneja dela te vrste. Mogočen je sledeči zbor s krasno izvedeno fugo in v raznih glasovih se ponavljajočo koloraturo. V recitativu Uriela podaje se nam zopet krasna muzikalna slika mogočno izhajajočega solnca in tiho svojo pot bodečega meseca. Z veličastnim zborom „oebeBJe oznanja mogočnost božjo" konča prvi del.
objavljenega članka: „Priče iz III. reda* ; aekrolog, ki sera ga lani pisal prijatelju Viljemu Pfeiferju, jim dolgu ni dal mirnega spanja; — ali vsi ti in drugi moji žurnalistični grebi bo malenkostni proti onemu, ki sem ga storil oni dan pod naslovom: aMir — 8pravu". — Da sem nespameten človek, ki nima nič svojih mislij, da pišem grdo slovenščino, da nimam logike i. t. d., da moje ime, ki kaže na sol, spravljajo v čudovito dober dovtip, da bi kasalo na mleko, to vse bi bilo še malenkostno, ali jaz sem kriv, da se kmetu slabo godi, jaz ne vzgajam svojih otrok v pravi veri, mladenič sem, ki je le moker za ušesi in nimam tu ua Kranjskem v politiki ničesar govoriti ali pisati; gg. Novomeškim frančiškanom kažejo mojega zdaj 41 etnega sinka, ki pride čez 2 leti v ljudsko šolo, katero vodijo tukaj očetje frančiškani, češ storite temu fantka, kar gre očetu; — v moje, Bogu in ljudem ljubo familijarno življenje hočejo stezati svoje roke, križarsko vojsko kličejo v boj proti meni; 8 kratka, čisto razbegal sem te uboge ljudi, ki so pisali v „Slovencu" one Članke, naslovljene: „Poglejmo nazaj, da pridemo naprej!" —
Die schlechteaten Frtiehte Bind es nicht, an deneu die Wegpen nagen". Pa „ueumen človek" — in za tri dolge Članke gradiva je dalo le par stavkov mojih člankov in tudi iz vsacega mojega članka prejšnjih časov se je otel pozabljivosti marsikak etavek v „Slovenčevih" predalih! — „Otrok svojih ne vzgajam v pravi veri" ; doktor theologiae je tako prijazen in daje poduk mojej hčeri, ki je za ta nauk godna in kapelan, ki je vendar bolj in vse drugače učen ko kak doktor tbeolog ae, jo izprašuje pri izpita koic 'in leta in njeno znanje prav dobro kva-lifikujel
In advokat sem, ki se dozdaj še niti malo nisem imel zagovarjati pred svojo disciplinarno oblastjo, ki le pridno svoj posel opravljam, mesto da bi po krčmah lenobo pa.-el; ljubo mirno v prelepem familijarnem ž vljenju ž vira, — pa kaj še več; — takim ljudem, katerim niti privatno življenje ni sveto, ki se nad mojo familijo, v katero jih seveda ne pustem, v kateri tuli nimajo ničesar opraviti in iz katere — žal — po tercijalsltih deklah ne morejo ničesar izvedeti, spodtikavajo, takim, ki morebiti bodoče učiteljstvo mojega sinka že zdaj k brezvestnemu ravnanju z istim šuntajo, takim ljudem kratko rečem: suroveži ste! — Če bi jaz hotel o Vašem privatnem življenju govoriti, — bi luhko tudi kaj povedal.
Mene s takim početjem ne spravite v jezo; bojim se Vas tako malo, kukor ne vem koga, in največje veselje mi je, če vidim, kako se mojemu naBjirotniku žolč množi, če vidim, da sem ga tako zbegal, da mi potem v razdraženosti vse pove, kar bi bil drugače zamolčal. V tako stanje sem spravil Vas „SlovenČeve" urednike z gori navedenimi članki in vsi moramo tega veseli biti, ker zdaj bo vsaj vsak, ki teh urednikov dozdaj še ni poznal, vedel, kaj mislijo, kaj hočejo ti ljudje.
Vabilo slov. kat. polit, društva v Novem Mastu k pristopu bilo je tako, da je moral iz njega vsakdo čutiti, da ali mej osnovatelji tega društva o delovanju na političnem polju drugo mišljenje vlada, kakor mej L'ub'jansko duhovščino, ali pa, daje to va-
bilo napravljeno za lov na kaline. — Starejši duhovni, katerim se duhovski stao še ne zdi tako ori-jašk, da bi bili vsi drugi proti njemu ničla, vidijo, da sami duhovni ničesar ne opravijo, da morajo imeti nekaj kratkih suknic mej sabo, sko javno nastopajo. Dobro čutijo, da bi duhovni prav sa prav ne smeli imeti toliko s posvetnimi rečmi opraviti, da pa je dobro, če se že „ pot t etno blato* meša, nekaj parade dobiti iz posvetojalkega srednjega stanu. Da se kmetic raje pridruži, je dobro, če kak meščan vmes poteže, drugače kmet rad reče, da se hoče po njegovi kasti segati. Naš kmet ima telo dober spomin, ve, da je bilo trpljenje njegovo v časih, ko ni bilo Se notarjev in ne advokatov, hudo, hudo, spominja se v živih hojah nemške tlake—desetine. M ajšim, ki take stvari iz ust starejših praviti slišijo, se pri tem kar koža ježi. — Bilo je tedaj vsekako nt mestu vprašati, čemu take sladke besede o miru-spravi, to posebno tedaj, če se na lastna ušesa sliši iz ust pri kat. pol. društvu v Novem Mestu merodajnega duhovna, da marsikateremu dolenjskemu duhovnu pre-tiranost Ljubljanske gospode ni nič prav všeč, da se pošteno na to misli, mir napraviti in to na taki podlagi, da lahko tudi jaz, ta zlobni S—c k društvu pristopim. Vabljen sem bil osebno k pristopu po mu- J ieh-duhovnikih, ki mene in mojo familijo bolje poznajo, nego pisci sSlovenČevi*. »Ciara pacta, boni amici* nas je več Dolenjcev na to dejalo in odgovor smo dobili. .Dolenjske Novice*, organ kat. pol. društva v Novem Mestu, so odgovorile tako, da ho vhj dolenjski duhovni jedini v načrtu, na podlagi katerega 66 ima sprava vršiti — ali zopet ne povejo, v katerem —; BSlovenec" pa tako, do zdaj, ko od strani vodstva kat. pol. društva v Novem Mestu ni v „Slovencu" odgovora, vse dobro vemo, kaj gospodje pri navedenem društvu hočejo. Žalostno je, da še ni upanja, mir in spravo doseči, žalostno je videti, da tudi najbolj previdne možate duhovne tu na Dolenjskem fanatični kapelani v strahu držijo in da moram danes reči, da so se dali župniki: Babnik, Schwćiger, Fetich Frankheim, dekan Aleš uporabiti za nastavljanje limanic za lov na kaline iz srednjega stanu.
V Ljubljani so se zbali, da bi se stvari v Novem Mestu na kako drugo pot obrnile, in hitro so padli čez mene ter moj članek in so zabičevali svojim pobožnim bralcem, da o miru-spravi s posvet-njaki, ki ne hodijo z zavezanimi očmi za Ljubljansko parolo, niti najmanjš-ga govora biti ne more. — Hvala za ta odgovor, zdaj imamo vsaj jasno dolenjsko nebo ! S—c.
Državni zbor.
Na Dnnaji, 12. marca.
V današnji seji bila je velika in dosti zanimljiva razprava o gospodarskem liberalizmu imenovanem manche8terstvo. Kadarkoli pride do takih razprav, se pokaže vselej, da obstoje mej levičarji in drugimi strankami naravnost nepremostna na-sprotstva.
Začetkom seje naznanil je predsednik, da je umrl posl. Benoe potem pa se je nadaljevula raz prava o zakonu, s katerim se  ureja trgovina na obroke in s katerim se je trgovinski minister Wurm-
brand vsem manehestrovcem tako zameril, da to ga že jeli pikati v židovskih listih. Govorili so poslanci: Bfeznovsk^, Wrabet<2, Siegmund, grof Pininski, dr. Hollrigl, Gtftz, Schaeider in vladni zastopnik K ral I. V tej teji se je končala generalna debata, v specijalni debati pa se je odobrilo prvih šest paragrafov, potem se je raiprava ustavile. Koncem seje odgovoril je ministarski predsednik Windisch-graetz na interpelacijo Bankinijevo glede avstrijskih namer v Srbiji, rekfti, da so vse razširjene vesti neosnovane is da vltda nima uzroka premeriti tvojo dobrohotno politiko napram Srbiji. Poslanec grof Alfred Goro ni ni in tovariši interpe-lirali to naučnega ministra zaradi razmer na obrtno-nadaljevalni šoli v Goric',* posl. VaŠaty pa je predlagal, naj se v jedni prihodnjih sej začne razprava o odgovoru pravosodnega ministra na interpelacijo glede prepovedane ustanovitve nekega češkega društva na Dunaji.
Prihodnja seja bode jutri.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 13. marca.
Nemški liberalci in volilna reforma.
Predvčerajšnjim prišel je finančni minister Plener v klub nemških liberalcev in tam govoril o vladnih namerah glede volilne reforme. Njegovega prihoda uzrok je bila vznemirjenost, ki je zaradi volilne reforme nastala v liberalnem taborju. Minister je rekel, da mora vlada izvršiti volilno reformo in da je pot, po katerem hoče vlada do tega cilja dospeti, najboljši, Če je tudi dolg. Uzrokov za vznemirjenost ni, ker je vlada sklenila, da stopi pred zbornico šele potem, ko se bodo koalirane stranke zjedinile glede vodilnih načel za reformo. Grof Ho-henwart je svoj predlog lojalno naznanil vladi s pristavkom, da je to njegov predlog, ne pa predlog stranke. — Levičarje je ministrov govor popolnoma pomiril, da so vzprejeli resolucijo, s katero izjavljajo, da so pripravljeni podpirati volilno reformo na podlagi načel, razvitih v dotičnem vladnem načrtu.
Nemško obrekovanje
Pred nekaj dnevi raznesli so nemški časopisi vest, da je policija mej Praškimi gimnazijalci za-sled la nekakšno zaroto in da so se v neke Praške gimnazije petera razredu primerile reči, katere je zmatrati kot žaljenje Veleč^ustva, in ki bo bile baje podobne dogodbam v restavraciji Modera. Prestava je dognala, du se je res neko pobalinstvo zgodilo, da ga pa ni zakrivil noben dijak, nego neki tujec in da mu sploh ni pripisovati rednega namena. S tem so nemški listi ?opet jedenkrat pokazali, da jim je obrekovanje prvi smoter.
V ii a nje države.
Rusko-nemika trgovinska pogodba.
Pred kratkim je mislil ves svet, da nima nemška vlada kar nič upanja, da zmaga v državnem zboru s trgovinsko pogodbo z Rusijo. Zidn;e dni so se sicer razmere nekoliko zboljšale ali gotovosti še ni bilo nikake. Pri glasovanju pa jo zbornica vzprejela vladno predlogo z večino 54 glasov. Za državnega kancelarja Giprivija je to velik moraličen uspeh. Karakteristično je, da so zoper pogodbo glasovali samo protisem tje celotno, vse druge stranke in celo konservativna so se razcepile. Velik boj bode še glede določeb o železniških tanfib,am o nekih drugih, a vlada je trdno uverjeua, du dobi tudi za te določbe veliko večino.
Drugi del predstavlja v arijah Gabrijela in | Rafaela stvarjenje zračnih in vodnih živalij, v trospevu Gabrijela, Ui i elit in Rtfaela pa opevajo angelji čuda petega dne in v veličastnem slavoBpevu pridruži se ves zbor v dolgo zategnenih akordih izražajoč nv e č n o čast gospodu, čegar moč velika je." Učinek te točke je velikansk.
Prekrasno glasbeno slikarijo nam podaje nastopni recitativ Rifaela o stvarjeuji zemskib živalij, izražajoč upravo plastično : t u 1 e n j e mogočnega leva, kratke skoke okretnega tigra, nastop rogato glavo dvigajočega jelena in drvenje ponosnega konja. V mirnem pastoralnem stavku Be opisuje na trati pasoča se čeda goved in ovac in stvarjenje žuželk in po tleh vijoče se golazni zaključuje slikoviti obraz.
Ariji Rafaela in Uriela predočujeta nam stvarjenje človeka, kralja in gospodarja prirode ,ki naj bi slavil stvarnika dobroBt". Posebno v tenorjevi ariji je izrazito opisan značaj moža in uežuost žene. Trospev izraža veselje stvarmkovo, da „završeu je veliki činM. Zbor bb pridruži in z velikansko fugo Aleluja konča drugi del, proslavljajoč stvarnikovo ime.
Nekoliko krajši tretji del predstavlja idilično, srečno Življenje prvega para v recitativu Uriela in
dveh dvoBpevih Adama (bas) in E v e (sopran), ki | zahval,ata stvarnika in opevata krasoto zemlje. Prvemu dvospevu pridružuje se zbor, pojoč čast stvarniku, ki ga moli nebo in zemlja in časteč ga na vekomaj Tudi tu točke utisek je velikansk. Po drugem dvospevu in ncitativu Uriela zaključi veličastni konečni zbor sPojte Bogu vsi glasovi" z dvojno fugo, veliko koloraturo in krepkim unisono stavkom prav slovesno celo delo.
Kakor smo že omenili v uvodu, izvajalo se je klasično delo z ono resno pijetetu, katero zasluži. Zbori so bili mogočni in izborno študirani in je bilo tudi v dinamičnih nuancah opaziti prav blagodejno stopnjevanje. To je tembolj v poštev jemati, ker je v zboru poleg pevskega zbora »Glasbene Matice", ki nam je itak dobro znan po izbornih svojih produkcijah, pel ves šolski zbor. Resnično moramo reči, da nas je to iz početka navdajalo z nekim strahom za točnost fioejših nuanc, a z zadoščenjem izjavljamo, da je ta strah bil prazen. Tudi mladi naš naraščaj se je držal prav čvrato in delal čast .Glasbeni Matici*. Težavne fuge izvajale so se tako točno, da smo imeli najbolji dokaz, da je pouk v petji v našem zavodu v dobrih rokah. Prehodi iz piano v forte in nasprotno to bili dobri, kar je pri blizu 200 osebah,
ki so nastopile v zboru, vse hvale vredno. Za neumorno delovanje, s katerim je koncertni mojster g. H u b a d dosegel tako krasen uspeh, bilo mu je gotovo najlepše priznanje včerajšnje burno priznavanje občinstva, ki je po vsaki večji zborovi todki izražalo svojo veliko zadovoljnost.
Solo partije izvajali so gdč. LešČinska (Gabrijel in Eva), g. Razinger (Uriel) in gosp. V a š i č e k (Rafael in Adam) in so izvršili svojo nelahke naloge na splošno zadovoljnost. Gdč. Le-š č i n s k e polni in simjiatični glas je tudi v koncertni dvorani naredil prav prijeten utis in je v svojih arijah, v dvuspevib in trospevih prav izborno predoašala lirična mesta, a tudi tešUi koloraturni del zmagala je dosti urečuo. V recitativih odlikovala se je po jasnem in razložnem izgcvarjauji in pokazala sploh inteligentno pevko, ki po vsej pravici uživa splošne Bimpatije slovenskega občinstva. Gosp. Razinger znau nam je kot dober pevec za oratorije in tudi v „Stvarjenji* je potrdil svoje dobro ime. Iz početka zdel se nsm je glas nekoliko zagrljen a kmalu se je izčistil in je g. Riziuger vse točke izvedel z znano spretnostjo. G. Vaši Ček je imel včeraj prav srečen večer in je pel svoji ulogi tako dobro in b premišljenim izrazom v raznovrstnih
Angleška zbornica. Včeraj se je začelo doto zasedanje angleške poslanske zbornice. Otvorilo se je s prestolnim nagovorom, čegar vsebina nam se ni znana. Angleški listi pripovedujejo, da se v preatolnrm nagovoru homerule aiti ne omeni in takisto tndi ne vprašanje o odpravi gospodske zbornice, katero vpraianje je bil Gladstone postavil mej prve točke liberalnega programa Če se to obistini, utegne ministerstvo izgubiti kmalu vso potrebno podporo v parlamentu, ker se bodo njeni stranki izneverili Irci in radi kalci.
Dopisi.
Ib Oorlce, 6. marca. [Izv. dop ]   (Po deželnem zboru. Zboljšanje učiteljskih plač — deželni šolski zalog — volilna pravica učiteljstva v deželnem zboru goriškem.)   Kolikor  se   spominjam, prinašal je „Slov. Narod" vedno natančneja poročila o delovanji deželnega zbora goriškega, le letos so izostala poročila — zakaj ?   Morda zato, ker so poročila iz dež. našega zbora  tako suhoparna in dolgočasna, kakor je navadno delovanje našega dež. zbora mrtvo in jednolično, da nima jednacega ? Na Goriškem so razmere res nenavadne; nenavadne so tudi obravnave v našem zboru. Vse delovanje naših poslancev omejeno je na odseke, kjer so obravnave tajne, a sicer posebno letos so bile nekatere kaj živahne, zname nite in posebne važnosti.   V zbornici sami pa gre vse tako gladko,  kakor bi bili  poslanci pravcate roarijonete.    Kakor  kažejo  razna znamenja, bode kmalu konec takemu stanju. V nekaterih drugih dež zborih čutil se je letos upliv ko»l;cije, — pri nas pa, kjer smo doslej živeli — v deželni hiši namreč — v pravi koaliciji  mej poslanci obeh narodnosti]', pride kmalu ravno nasprotno.  Ž > letos se je imela koalicija spremeniti v — boj mej poslanci obeh na-rodnostij  Kakor varuje Dunajska koalicija posestno stanje neslovanskib narodov — poBebej Nemcev, tako je goriške   kuaItcije bil namen, varovati poseBtuo stanje naš h Lahov. Do kdaj pa bode trajala koalicija? Gotovo le do tedaj,  dokler se ne bode zahtevalo jedoakopravnosti vseh narodov;   pri nas tudi Slo vencev.   Dokler bodo slovenski poslanci prikimovali sedanjim razmeram, ostane vse pri starem, mir se ne bode kalil.   Hitro pa, ko se oglasijo slovenski poslanci z odločno zahtevo, da bi bili tudi Slovenci deležni jednakomerno pravic, kakeršnih uživajo sosedje Lab<, takrat bo  konec lepi slogi, katera je vladala doslej. In to se jo zgodilo vsaj nekoliko že letos.  Letos bo zahtevali nekateri naši poslai;ci, da bi dežela dala slovenski o b r t n i j s k i šoli (ki bi se imela ustanoviti) tako podporo, kakoršuo daje že več let jednaki laški soli.   In kaj se  je zgodilo? Naši prijatelji — laški poslanci — so bili na obe ušesi gluhi in niso hoteli o kaki podpori niti slišat Govori se, da bi bili laški poslanci celo zbornico zapustili, da bi ne bila sklepčna, ako bi bili naši poslanci kljubu odsukovemu sklepu spravili to vpra sanje v zbornico. Govori se tudi, da so se nekateri naši poslanci tuko čudno vedli pri ti zadevi, da zaslužijo, da bi volilci ž njimi govorili  resno besedo. Da, res, resno besedo morajo izreči slovenski volilci — vsaj pri bodočih volitvah — o nekaterih naših poslane b.   Kakšne poslance imamo Slovenci v dež. zboru? Ako se bode še dalje molčalo, ako se bode
nuaucah v samospevih in recitativih, da je presenetil občinstvo. Njegov mehek bas je prav lepo prišel do veljave v oratorijskem slogu. Vsem trem solistom je občinstvo burno izraževalo svojo zadovoljnost po vsaki posamični številki.
Orkester si. 27. pešpolka bil je pomn< žjn po nekaterih prostovoljcih iz civila in je izvršil svojo nalogo prav dobro ter se je posebuo odlikoval z izrazitim izvrševanjem raznovrstnih glasbenih slik, katere smo omenjali in po točnem spremljevanji pevskega dela.
Nad vsem pa je bdelo oko neutrudljivega voditelja g. M H ubada, katerega glavna zasluga je, da se je prvi klasični oratorij, ki ga je izvajala »Glasbena Matica", izvršil tako sijajno. Njemu še posebna čast in slava 1
Koncert bil je prav dobro obiskan in so ga počastili razni dostojanstveniki, mej njimi g. deželni predsednik baron Hein, deželnega sodišča pred sednik g. K o č e v a r in fii. vodja g. P I a c h k y. CeBtita duhovščina je bila dobro zastopana.
Končam s prisrčno željo, naj bi delovanje izborne naše »Glasbene Matice" našlo vedno in povsod vsestransko podporo! J. N.
še vedno z vsakim kimovcem zadovoljilo; ako ne bodo volilci vprašali nekaternikov: po kaj hodijo v dež. zbor — potem pravimo, je Škoda, da imamo peščico vrlih, vnetih, delavnih, neustrašnih poslancev, kajti njih delovanju stavijo zapreke drugi tovariši-poslanci, da ne morejo doseči v dež. zboru tega, kar nam gre.   Poleg zadeve o slovenski obrtni šoli naj omenimo le peticij glede naših srednjih šol in vprašamo: kje so bili oni poslanci, ki niso podpisali istih interpelacij? V šolo naj gredo k laškim poslancem, kateri bo vsi nastopili kakor jeden mož v isti zadevi. Seveda, slovenski poslanec sme postopati, kakor mu je volja, sme se ozirati v prvi vrsti na svoje osebne razmere; — aa deželske zadeve, za narodne pravice, kaj njemu mar, saj ni nikomu odgovoren za svoje dejanje in nebanje v dež. zboru. Volilci slovenski, ali bode še dolgo tako?! — Kakor je znano, prosilo je učiteljstvo že dolgo vrsto let za primerno zboljšanje res pičlih plač. Doslej je bil ta glas le glas upijočega v puščavi; šele v letošnjem zasedanji sprejel je dež  zbor načrt postave, po katerem se učiteljem vsaj nekoliko zboljša revno stanje. Dozdaj je bila v I. vrsti le Via 8 600 •» v II. vrsti le •/« ■ 500 B°,d- in Vn 8 400 8<>ld. plače ; po sprejetem načrtu pa pride a/10 v I, */io v II. in */io v III. vrsto; plače pa ostauejo dosedanje. To zboljšanje ni zdatno,  a vendar se je doseglo le z veliko težavo, le z velikim trudom nekaterih vne tih slovenskih poslancev, katere si bode slovensko učiteljstvo ohranilo v najboljšem Bpomiuu. Da pa se ni doseglo večje zboljšanje, krivi so laški poslanci, kateri se protivijo ustanovitvi deželnega šolskega  zaloga,  kakoršnega imajo menda vse druge dežele; le pri nas imamo okrajne šoUke zaloge tako, da so posamezni okraji različuo obremenjeni: slovenski precej več kakor laški, najmanj pa Gorica.  Slovenskih poslancev skrb bodi, da pnboić dež. šolski zalog in s tem tudi primerno plačo uči-teljstvu, katero zasluži v primeri s trudom in delom boljšega stuDJa.   Druga stvar zadevajoča učiteljstvo je vprašanje o volilni pravici.   Lansko leto je bil dež. zbor odstopil dotične prošnje dež. odboru v proučevanje in poročanje.   Letos pa dež. zbor ni bil zadovoljen z rezu'tatom ter je to vprašane zopet zavrnil tja, kjer je bilo že laui. Hoče namreč vedeti, kak  nasledek bi imela razširjena  volilna pravica učitelistva na volitve v občinsko  zaotope in Da volitve v deželni zbor. Čudno, da je treba dveletnega proučevanja, da se pride na čisto pri vprašanji, ki je kaj jednostavno. V drž. zboru se je bil piedložil načrt postave o občni volilni pravici vsacega polnoletnega avstr. državljana,  pri nas pa s* pomišlja podeliti   volilno   pravico   vsakemu   učitelju, kateri žrtvuje vse »voje moči občnemu dobru za tako pičlo nagrado, kakoršuo so naše učitelj.-ke plače. Rtdo vedni smo, kako bode poro*i!o dež. odbora; morda ne sličoo letošnjemu o materijalnom stanju učiteljstva, kjer se je trdilo, da v celih okrajih ni niti jednega posestnika, katerega dohodki bi bili jednaki srednji učiteljski plači?!  Kaj takega gotovo še ni bilo slišati : na Goriškem se je tej trditvi vse smejalo.
Domače stvari.
— (Dohod Nj. Vel. cesarja na Dunaj.) Nj. Vel c-sar se vrne na Dunaj dne 17. t. m. ob 6. uri zjutraj. Izrekel je željo, da se ne priredi ni-kakeršen poseben vzprejem.
— (Koncert .Glasbene Matice".) O včerajšnjem sijajuo UBjielem koncertu .Glasbene Malice" govorimo na drugem mestu. Jutri sredo 14. t. m. se bode ponavljalo „Stvarjenje", na kar opozarjamo posebno one prijatelje glasbe, ki morda prvič niso več dobili sedežev. Z -leti je, da bi bil tudi drugi koncert prav dobro obiskan, ker ima nGIasbena Matica" z labavo muzikalij itd. velike stroške.
— (Slovensko gledališče.) V četrtek se bode pela zadnjikrat v letošnji sezoni Weberjevs. opera Bča r o s t r e 1 e c", in sicer na korist obče priljubljeni naši primadoni gdfini. Derti Leščinski. Obiskovalcem slovenske opere zadoščala bode ta vest, da bode gledališče razprodano do zadnjega kotička. Gdčua. Leščinska je ljubljenka občinstva, kar se je že pokazalo pri raznih prilikah. Gotovo ji to pokaže slovensko občinstvo še posebno pri njenem častnem večeru v četrtek.
— ( „ Agrarne r T ag blat t " ) ima v včerajšnji številki zanimivo poročilo o premembi pri uredništvu Ljubljanskega uradnega lista. Kakor znano, je bil naš list radi te zadeve konihkovan.
— ('Konfiskacija.) Zadnja Številka Goriškega ,11 Rinnovamento" bila je zaplenjena v I in II. izdaji. Uzrok zaplembe je članek „Perche Guglielmo si reca in Abbazia?" (Zakaj gre Viljem v Opatijo?) Uredništvo bode priredilo tretje izdanje, katero na podlagi zakona ne more iziti prej nego danes, in uas prosi, da to naznanimo.
— (Gospa Borštnik-Z vonar j eva v Zagrebu. ) Še sijajneji uspeh nego prvi večer dosegla je gospa Borštnikova v „Nori", v kateri je nastopila v Boboto na Zagrebškem gledališči. Vsi listi so polni hvale o izborni njeni igri, katero opisujejo tako obširno, da nam ni moči navajati doslovno posamičnih ocen. Ako je prvi večer nastopila zmago-nosno, slavila je drugi večer pravi triurni Občinstvo jo je burno odlikovalo in ji poklonilo dva lovorova venca in krasen šopek. Ob jednem izrekajo listi željo, da še katerikrat zopet vidijo na Zagrebškem gledališči izborno umetniško dvojico Borštnikovo.
— (Koncert Foersterjev v Trstu,) ki ga je priredil mladi umetnik v Schillerjevi dvorani, je bil precej dobro obiskan in je navzoče občinstvo koncertanta prav burno odlikovalo. Tudi ČasopiBi se prav laskavo izražajo in pravijo, da je g. Foer-ster na uaiboljem potu, da dospe do vrhunca virtuoznosti.
— (Nemška cesarica v Ljubljani.) Danes zjutraj ob 10. uri 16 minut peljala se je nemška cesarici Viktorija s svojimi otnei na potu v Opatijo siozi Ljubljano. Posebni dvorni vlak ustavil se je samo pet minut na tukajšnji postaji. Ker visoka gospa potuj s iucognito, ni bilo posebnega vzprejema.
— (Občni zbor „Kmetske poaojiluice Ljubljanske okolice") vršil se je v nedeljo 11 t. m. dopoludue v zadružni pisarni Marije Terezi je cesti 1. Po nagovoru ravnatelja Ivana Kneza poroča se o računskem zaključku za I. 1893 , iz katerega je razvidno da se je upravno premoženje pomnožilo za 59880 gld. 53 kr. Hranilne vloge narasle so od 185543 gld. 65 kr. na 244017 gld. 45 kr, tedaj pomnožile za 58473 gld 80 kr. Za posojila vložilo Be je t* kom leta 204 prošenj in ugodilo 167. proš-njikom, kojim se je uplačalo 52938 gld. Na zemljišča posodilo se je 273 gld. 88 kr., ua menjice 21370 gld. na zastavna pisma 4180 gld. Pri drugih posojilnicah in hranilnicah ualožilo se je 10164 gld. 92 kr. Čisti dobiček znaša 2310 gld. 71 kr. Nadzorstvo po ro*a o škontracijab zadružne blagajne iti o pregledu računov ter predlaga ravnateljstvu za preteče.no poslovno leto dati absolutorij, kar se jednoglasno sprejme. Predsednik nadzorstva dr. Jos. Vošnjak predlaga, razdelitev dobička tako-le: 5S8 gld. 6°/0 dividende glavnim deležnikom, 550 gld. nagrade ravnateljstvu, 950 gld. prisj>evek rezervnemu zakladu, 125 gld. za dobrodelue nmne.no in 97 gld. 71 kr. za prepis na novi račun. Ta predlog se tudi jednoglasno sprejme. V ravnateljitso in nadzorstvo volijo bo prejšnji člaui.
— (Tržaško p od p orno in bralno društvo) ima svoj r^dni občni zbor v nedeljo due 18. t. m. ob polu 4 uri popoludne v društvenih prosturih z običajnim dnevnim redom. Rtčuni za upravno leto 1893. so dotiskaui in «o na razpolago v društveni sobi.
— (Nesreča na nemški vojni ladiji pred Opatijo.) Na vojui ladiji „Moltke", kije vkrcana pred Opatijo, padel je 23letni mornar H Everman z jambora tako nesrečno ua krov, da se je težko poškodoval in so ga morali odvesti v bolnico v Reko.
— (V c. i u k r. mornarski akademiji v Reki) bode početkom bodočega šolskega leta, to je z dnem 16. septembra izpraznjenih 36 gojenskih mest (popolnoma ali na pol prostih eraričnih in tach proti plačilu ali z ustanovum). Vzprejemali se bodo gojenci samo v prva dva razreda. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki ga prijavlja uradni list. — Prošnje za vzprejem je odposlati c. in kr. vojnemu miuisteretvu (oddelek mornarice) na Duoaji najdalje do dne 31. julija t. I.
— (Najden bracelet.) Po včerajšnjem koncertu „Gl-isbene Matice" našel se je v redutni dvorani bracelet. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v reduti pri hišniku.
^Slovenci in Slovenke! ne zaVbite
družbe sv. Cirila In Metoda 1
Razne vesti.
* (Surovost v nemSki vojski.) Znano je, da se v Nemčiji nikakor posebno uljudno ne postopa z vojaki. Celo v gardsk>h polkih se dogajam slučaji, kakor je nastopni. V Potsdamu je karal neki podčastn>k telesne eskadrone vojaka, ki ni imel dovolj svetlo sablje. Ko se je hotel vojak opravičiti, udaril je podčastnik s sabljo po njem in ga je potiskal, suvaje ga, do nečega zidu, za katerim je bilo gnojišče ter g* prekucnil čez ztl v gnojišče. Tam je vojak obležal in bo ga šele tovariši rešili. Pokazalo se je, da je imel dve rebri zlomljeni in več ran od Bab'je, da so ga morali takoj prevesti v bolnico Podčastnika bo pozneje dejali v preiskovalni zapor.
* (lir i ga nt v fraku) V Reggio v Ca-labriji prišli so v plesno dvorano meščanskega društva oboroženi karabinijeri, da odvedejo necega gosta, ki je že meBec dnij tam živel kot grof Mar-cine. Dozdevni grof se je hotel braniti in streljati z revolverjem, ki bo mu ga pa orožniki izvili iz rok. Pokazalo Be je, da ni grof, nego glasoviti načelnik brigantov Tri bone, katerega je policija zaradi raznih krvološtev in umorov Že dlje časa zasledovala.
* (Nagla imrt.) V Novem Jorku umrl je nagle smrti desetletni pianitt Oton Hegner. Pri koncertu se je mrtev zgrudil mej igro. Tako žalostno končal je ta čudoviti deček.
Knjiiovnost.
— Slovanska knjižnica. Došel nam je 12. snopič, ki prinaša nadaljevanje prosto in prav mikavno po Homerju spisane poveBti „Odiseja". Gosp prof A. Kragulju moramo biti hvaležni, da nam je podal Homerja v taki, širjim slojem dostopni obliki.
— „Argo", Zeitscbr fi fUr krainische Landes-kuude, ima v svoji drugi letošnji Številki to-le vsebino: RaiseBkizzfn aus Italien; — De Gradišča in Krain; — Der Kaiserin Elnonore Censurpatent ge-gen dea Freib. von Pelzh« ff±r Werke 1711; — Zur Protens-Frage; — Ltteratur.
Telegrami »Slovenskemu Narodu'1:
Dunaj 13. marca. Na včerajšnjem shodu liberalne stranke obč. sveta je dr. Richter izjavil, da ne vzprejme eventtivalne volitve za župana, na kar je bil podžupan dr. Grabi postavljen kandidatom za župansko mesto.
Beligfrad 13. marca. Bivši liberalni vojni minister Bogićević, jeden zatožencev v pravdi mimsterstva Avakumovičevega, imenovan je bil včeraj zopet generalom.
Rini 13. marca. Finančni odsek je odklonil več Sonninovih finančnih predlogov.
Berolin lo. marca. Državni zbor je vzprejel vse člene trgovinske pogodbe.
London 13. marca. Prestolni govor, s katerim se je otvorilo novo zasedanje poslanske zbornice, je politično brezbarven. Po prvi seji sešli so se člani liberalne stranke na posvetovanje, pri katerem je lord Roseberrv izjavil, du prememba v ministarstvu ne znači premembe sistema, nego da se bode vlada v vsakem oziiu držala Gladstoneovega programa tudi glede home-riile načrta in glede gospodske zbornice.
Listnica uredništva.
Gosp. P. R. v Ž.: Vsi upis „Koriut in poraba travniških bran za mah'' prepustili stno uredništvu „Kodnljuha", k<jr ju zanj bolj pri i uren, nogo za iihš lis1.
Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tez-ki'i.ou prenavljanja In vtem nasledkom mnogega sedenja
in napornega duševnega dela je uprav iientihodnu potrebno ctniuuee zdravilo pristni ,,MoJl-ov Seitllitz-prasek", ker upliva mi preb*vb*enje traino in uravnovalno tur ima olsjisvaten
in topilen učinek. Skutijica \elja 1 gld Po poftrnem povzetji rsspolilja to zdravilo VHak dan I. kar A. MObb, c. in kr. dvorni zalagatelj, na I > l" N A.II. Tiiclilaiiben !'. V lekarnah n:i deželi je izrecno zahtevati HOhb-ov preparat, zaznamovan z variioHtno znamko in podpisom.        3 [\v—4)
Slavna „Kmstaka posojllalos ma okolloo Ljubljansko" blagovolila je podariti za revne učence Studen-ake in TomiSeljske šole znesek 15 gld. Za to darilo izreka so najtoplejša zahvala.
Studenec, dne 12. marca 1894.
Fr. Ks. Troit, voditelj obeh Sol.
Umrli so v Ljubljani:
10. marca: Reza Serek, krojačeva žena, 44 let, Sv. Petra cesta fit. 38.
12. marca: Jakob Breskvar, nmirovlj. major, 70 let, Sv. Jakoba trg št. 11.
V d ežel ni bolnici-
9. marca: Meta Selsn, gostija, 70 let. —Jurij Avsec, lončar, 27 let.
10. marca : Matija Jonke, kroSnjar, 42 'et. — Jožef Grmu, gostač, 73 let. — Janez Peterka, steklar, 70 let.
11. marca: Peter Neme, gostač, 41 let. — Jožef Mer-luir, delavec, 44 let.
Meteorologično poročilo.
Q	Čas opazovanja	Stanje barometra V mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
m o s	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	734 1 as. 734 4 mm. 785 9 mm	8-89C 134»C 7 8* C	si. zah. si. jzh. si. jzh.	obl. obl. d. jas.	0-00 mm
Srednja temperatura 10'0°, za 7*2' nad normalom.
ID-vaz^aJslca, borza
doe* 13  maica t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld.
Skupni državni dolg v srebrn    .... 98 „
Avstrijska zlata renta....... 120 w
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „
Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 ,
Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 ,
Avstro-ogerske bančne delnice   .... 1030 „
Kreditne delnice......... 366 „
London vista........... 124 ,
Neruski dri. bankovci za 100 mark   .   . 60 „
20 mark............ 12 „
20 frankov........... 9 ,
Italijanski bankovci........ 43 „
C. kr. cekini .   .      ........ 6 ,
D:6 12. marca t. I.
4";0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 149 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 197
Dunava reg. srečke 5°/0 P<> 100 gld.   .   . 128
Zemlj. obč. avstr. 4V,°/o zlati zast. listi    . 122
Kreditne srečke po 100 gld...... 197
Ljubljanske srečke........ 24
Hn dol love srečke po 10 gld...... 23
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 154
Tram<vay-aruSt, velj. 170 gld. a. v.   .   .   . V82
Papirnati rubelj......... 1
15 kr.
05 , n
85 .
60 . 75 ,
97V. , 19 ,
91". . -
84 .
kr.
fiO 70 75 50
34
Zahvala.
Ker se ne morem vsakemu osebno zahval ti, zabvaljnjem se tem potom vsem, koji so mi o priliki smrti mojega ljubljenega brata
Karola Dolenc-a
izrekali svojo sožalje ter se udeležili njegovega pogreba. Osohito pa se zahvaljujem slavnemu Županstvu, požarni hrambi, gospodom uradnikom,* pevcem in onim, koji bo pokojniku darovali vence.
Vipava, dno 11. marca 1894.
Ivan Dolenc,
271) c. kr. stotnik v p.
200.000 litrov
naravnega vina
belega in rudečega Dolenjskega (največ lastnega pridelka), Istrskega, tirolskega, dalje izvrstnega terana, burgundoa, riealingerja, alstljanoa itd. iz občezna-
nega vinokletarstva kneginje Hohenlohe,  prodaja po
nizki osni in pod vsakim jamstvom za pristnost
(270—3)
Josip Paulin
v Ljubljani Marijin trg 1.
Išče se clc"brGL  In za.za.eeljlT-et
prodajalka.
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda".      (268—2)
Grillparzer-jeva vkupna dela
izidejo ravnokar v ceneni izdaji, ki bo ohsezala 40 seSit-kov po 25 kr. Vsakih 14 dnij jeden aešitek.  Prvi sešitek dobi se na zahtevanje na vpogled.
Smetana: Prodana nevesta.
Izvleček za glasovir brez besedila 5 gld., s tekstom 9 gld. 50 kr., 3 različni potpourri p> 1 gld. 50 kr.
T. Cr-iorvtirLi <264~2>
trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. Službe na deželi išče
izurjena prodajalka
z dobrimi spričevali. — Ponudbe vzprejema upravništvo „Slovenskega Naroda". (275—1)
Orehe po 18 gld., češ-plje po 8 gld., namizna jabolka po 12 gld. za 100 kil, dobro slivovko po 45 kr. liter prodaja (2403)
Jos. Errath v Mokronogu.
100 tisoč Goldin-remontoirk
poslali smo do danes, ostanek naših
američanskih
Goldin-remontoirk
Za te jako natančne, z najfinejšim urnim strojem previđene
uro JpSF~ garantujemo pismeno 3 leta. "•Q Okrov jako eleganten, ^elekra8eIJ, iz znane amerikanske (ioldin kovine narejen, ki /.mirom kakor pristno sin to
izgleda. Cena komadu samo tako dolgo dokler zaloga traja,
3lU        m Bl/n krone. ~mm
Orlgluisliie Clenevske Ctoldiu-reinontolrke, uajboljae kakovosti, v naifiueje cizelovanem okrovu komad gld. 5.50. Orite'"**'"" Cleuevake Navonett Oolriln - reuioutolrke, umetno gravirane, gld. 750. Ooldln-ure za (gospe b chateluin-brosen:, najnovejše, gld. 8.50. Vsaka urica v usnjatem toku. Pristne Uoldln-verlilce v najfirejsi zlati f, coni. Nporlnl oklop ali pa facona a la president gld. 1 20. Dvojni oklop ali veri-alee A lis presldeaat gld. 2.40. Nase Ooldin uro, ki so zaradi svoje lepote in natančnosti v rabi pri vseh železnicah, odlikovane so z nehrojuitui prizrisnicami.
Prvi osrednji depot za razpošiljanje ur,
IDuina.j, (272—i)
PraterMlniMM« nI. IO, I. uadtttr; RIX.
Po  ncdoBožno   nizki ceni se d o b 6
jako lepi
in dobri r o u 1 o a u x i (zastirala za okna) v slo-viiimn e t. a h I i h h e m o n t u pohištvu lv. Iiaar-a naši e d n i k a , D u n a j , IX., WiihriugerBtrasBe 2 6. Mnogoštevilna priznanja.
(253-5)
Ces. kr. avstrijske 4$ državne železnice.
Prememba
v nazivanju postaje Hadersdorf-Etsdorf.
Dosedanje nazivanje postaje Hadersdorf Etsdorf, ki leži na progi Absdorf-Krems, se od dne 1. maja 1894 dalje premeni v
" (4-57)
Na Dunaj i, februvarja meseca 1894.
C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic.
Izdajatelj in cdgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lautuiua in tisk .Narodne Tiskarne4
iris