ISSN 0350-5561 za kon9c tedna Jutri in soboto bo prete?no oblačno. Pojavljale se bodo mdniše krajevne pdddvine. 00 i»» 52 let Številka 40 četrtek, 6. oktobra 2005 Gorenje odprlo največji razstavno-prodajni salon v ponedeljek jc Gorenje odprlo več kol 3000 kvadralnih meirov ve-Dk ra/stavno-proUajni salon. Do konca lega leUna v njeni prićakiijejt> več kcestnes(i omretja primarnega pomena. Ampak da je iX}trebno od Saleka do starega Velenja čakati prav na vsakem semaforju (mitančJit^/e: kriti^ču pri tunelu, pod bazenom, pri avtohiiSni /mtaji. fHxi skakalnico ter pri nekdanji po.^ti). je pravzaprav absurdito. Tako imenovani ozeleni vah je praktično izpnhte! čez noč. Da je vnovično nstavíjanje vsakih nekaj sto meirov neprijetno ter nenazadfýe tudi fmarno, predvsm pa neprizanesljivo tudi za okolje, je seveda (za stereotipnega meščana) manj zaskrbljujoče kot pa dejstvo, da avlomobil s taksnim režimom wžnje porabi več goriva. In Mfije niti najma*}j ni poc4fm. O tem smo pihali v eni od prejš'i/ih slevilk. Povprečno vehk poln rezervoar goriva dane^ Je za ^tiri tisočake f^ie^i" kot pred 18 mesed. Plače pa • _ stagnirajo. O neKsnosti službe, odg(A'orne za tovrstne zadeve. priča tudi veliko število semtiíor/ev v okvari, saj so v wlenjskili križiščih trenutno v okvari vsaj Štiri zelene in ena rumena luč. Pa saj večJna oliámov niti ne ve. kam (oziroma na koga) se Je v \akbnh primerih smofrno obrniti! Ob vseh teh s promeiom powzanih nevšečnostih velja omeniti tudi težave z registrskimi tabUaimi, ki so bile obifubljene že avgusta. vendar naj bi država imela težave pri izbiri izdelovalca. So to-mj obstoječe (začasne in že enkrat prenovljene) tablice zaradi prekoračitve roka nezakonite? Vsekakor so siedfde ljudem bolj pri srctt. saj so muenja glede prihajajočih novih tablic bolj ali manj enotna. Roko na srce, oblikovno so prava polomija (pa tako dobro Je te kazalo z ukintivtjo zelene barve j. giede vsebine pa se je večina zedinila, da se z ukinitvijo občinskih oznak ne strinjajo. Bo potrebno nadaljnih 600 milijonov za tako imenovani in zadnje áise popularen »glas Ifudsnm? Podobna tomina i^genljalnosi" so bile tudi nalepke, kakršnih ne poznajo niti v Evropi in so bile na zadovoljstvo večine letos ukinjene. Človek pa ob vsem tem dobi občutek, da očJtfio gre zgol/ za praznjenje davkopiačevahkega žepa kol pa za »narodov blogor< Daleč naokoli ni take v Šoštanju so ob prazniku svečano odprli novo osnovno šolo s telovadnico. Govoril Je minister za Šolstvo dr, Milan Zver, trak je rezal župan Milan Hopusar, Mladinsko bošnjaško i I^ggjř društvo vzpostavilo literarni most ^^ f V Velenju spet gorelo ^ 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 6. oktobra 2005 lokalne novice Oktober je mesec boja proti raku dojk Za organizacije, ki se ukvarajo ^ podporo bolnicam /. rakom dojk. predstavlja oktober vrhunec akiivnosii, predvsem glede in» formiranja javiiosii o tej bolc/Jii 1er zbiranja sredstev za preventivo in ra/j ska ve. V tem času si mnogo ljudi pripne roza pentljo, siinbol solidarnosti in bnja proii lej bolezni. Rak dojk jc najpogostejši rak. ki prizadene ženske. Po podatkih Regislra raka za Slovenijo za njim leino zboli več kot 1.000 Slovenk. Dobra ozaveščenost žensk in odkritje boiezni v začetnih stadijih sta izjemno pomembna za boljše preživetje bolnic, ki jih prizadene la maligna bolezen. ■ mkp SD ponovno vložili zakon Ljubljana - Po tem, koje vladna večina v četrtek. 29. septembra, v parlamcmu zavrnila predlog zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku dru/bc in o lasiniátvu zaposlenih» so. kot jc povedal poslanec Bojan Komič, ki je bil tudi prvi podpisani pod predlog zakona, tega • nekoliko spremenjenega - ponovno vložili v parlamentarno proceduro. ■ mkp Predstavitev turistične ponudbe v Pomurju Murska Sobota - Veleiye - V torek so predstavniki MO Velenje in Pomurske turisiične zveze skupaj pripravili nskovno konferenco v Pokrajinski študijski knjižnici v Marski Soboti. Na njej so predstavili potek predstavitve ponudbe Velenja. Šaleške in Zgor-njesavinjskc doline, ki jo bod(i organizirati to soboto na osrednjem trgu v Murski S^jboti. Predstavile se bodo številne organizacije in društva iz našega okolja in to tako s svojo dejavnostjo kot i/de I ki. degusiacijami in zabavnim programom. S tem bodo Pcv murccm vrnili obisk, saj so ti v sredisču Velenja letos pripravili za» nimiv Pomurski dan. Po torkovi novinarski konlererici so v Pijkrajinski študijski knjižnici odprli razstavo del Članov Drušiva šalei>kih likovnikov, ki so sodelovali v vseslovenskem projektu Zlata paleta. Na ogled bo do K oktobra. ■ bš Želimo ohraniti zgodbo o uspehu Trgovska družba Engrotuš žeii postati najuspešnejše trgovsko podjetje v Evropi po ustvarjenem prometu na zaposlenega - Ob morebitni osvojitve naslova Gazela Slovenije 2005 posebnost tudi v Evropi Tatjana Podgori^k (Vljv, «kti>bra- Na oovinars)dkonlerenci (vprostorih ccljske irgovske družbe Lngrotitó v Celju) je Zavarovalnica Maribor, zlata pokroviteljica projekta Gazela 2005. predstavi 1h zmagcfvalca lelosnjegii regijskega izbora za najboljše hitro rastoče podjetje savinjsk^^zasavske regije. Kol smo zapisali, jc ta naslov osvojila llrnia Hngrotui ki se bo sedaj potegovala še za naziv Cîazela Slovenije 2005. S tem priztianjem sc la v 16 letih svcyega delovanja že ponaša. Ijiu je letošnja savinjskozasavska gazela dosegla najhitrejšo rast med iremi največjimi (rgovci z živili na Slovenskem, bia 18,2-odstoien tržni deleča na domačem irgu, dnlcta 2007 pa ga namerava povečati na četrtino, l^ni je ringTotuš prodal /a 89,5 milijarde tolarjev izdelkov in storitev. Na novinan>ki konferencije AJeksanilťr S^-etelšck. direktorpodjeîja, poudaril, da želijo postati najuspeSnejse trgovsko podjetje po prometu na zaposlenega v Evr^T^i. lemii cilju se približujejo, saj so lani doseli 161 tisoč evrov. v letoScijiii Štirih mesecih pa 174 tisoč evrov na zaptî&lenega. V tem trenutku se pripravljajo na izgradnjo Planeta luš v Dt)m/;ïlah, kl ho omog^v čil 30(î novih delovnih mest. v drugi polovici oktobra pa pričakujejo gradbeno dovoljenje za začetek izgradnje Planeta Tus v Mariboru, »Hngrotuš je posebnost pri izboru Cîazelc v Evropi, saj preostala podjetja zaposlujejo precej manj ljudi kr. inšpektor za ceste, šest občinskih redarjev, ena administrativna sodelavka in svetovalka za pravne zadeve, ki delo opravlja občasno, po potrebi. Sonja Glažer: "Nasvet vcd-sih bolj koristi kot globa," Pristojni so za devet občin v Saicški in /gornji Savinjski do lini. Vsaka od teh občin ima sprejete občinske predpise, ki sc med seboj raz.likujejo. Lani s<) zabeležili 2.850 prekrškov. V to število niso vključena ustna opo zorila in nasveti po telefonu ali na sedežu organa. Medobčinski inšpektorat vodi Sonja Glažer, ki je prepričana, da lepa beseda in nasvet včasih bolj koristita kot denarno kaznovanje. Ve, da tam, kamor pridejo, niso sprejeti z veseljem, čeprav skušajo pn svoje ljudem tudi pomagati Kazen, denarno, prihranijo za konec in /a liste, ki se ponavljajo kot večkratni kršitelji. »ljudje se v glavnem zapisanega v odlokih držijo. Nekaj pa je tudi lakih, ki ne vedo. da so s tem storili prekršek. Stori neko dejanje, pa sploh ne ve, da jestrv ril prekršek. Rekla bi lahko, da nekateri ljudje kršijo predpise iz nevednosti. Kljub temu da so ti odloki, ki so sprejeti, objavljeni ljudje nanje niso pozorni.« Marsikaj opazijo sami, veliktv kral pa jili na kršitve opozorijo občani. »Na osnovi prijave izvedemo inšpekcijski ogled, zaslišimo kršitelja in odredimo odstranitev določene nepravilnosti, oziroma izrečemo denarno ka-z.en. Ljudje na to reagirajo različno. Nekateri so presenečeni, da so naredili prekršek, drugi mirno sprejmejo ... Vsak se od-Zi>ve malo drugače.« Redarji pa prekrške s področja predpisov o cestnem prcmietu zaznavajo sami. »Največ kršitev je s področja mirujočega pn>meia. S ko munalnega področja, za katerega sem pristojna sama. pa se kršitve največkrat nanašajo na odpadke, spuščanje odpadnih vod .„«. ljudje pot do njih hitro najdejo. Bi)disi pi)kličejo na občino ozirííma na druge inšpektorate in od tam ljudi usmerijo na naš naslov. »Tako kot vsak inšpektor pa smo tudi mi pristojni, da kaznujemo po predpisanih globah,« Eni bi »nevarne« pse kar prepovedali Pred časom so imeli v občinskem inšpektoratu kar precej pritožb zaradi psov. zlasti tistih, ki so jim ijudje zaradi pasme nadeli ime »nevarni*. Gre /a pitbulle in mivajlerje. Te bi nekateri kar prepovedali- »Vendar to ne gre,« pr^vi (Slažcrjeva. »Nekaterim lastnikom teh psov je pač treba razložili, kje laliknjcgovLh posebnosti.« v šestih maiičnih in šestih po družničnih osnovnih šolah v mestni občini Velenje Imajo v lem šrilskem lelu prvič getieracijo devetošolcev, ki bo zadnji razred devetletke zapustila po osmih letih šolanja. Po podatkih Urada za negospo darske javne službe Mestne občine Velenje je v šolskem letu 2005/2006 na tukajšnjih osnovnih šolah 2761 učencev (ali 109 manj kot v minulem), od lega se jih po programu devetletke izobražuje 2191 ali dobrih 79 odstotkov. Pnmeijalni podatki o številu učencev in oddelkov kažejo, daje bilo pred devetimi leti (šolsko leto 1996/97) na velenjskih osnovnih Šola 1372 učencev in 42 oddelkov več kol v tem šol- skem lelu, in to kljub temu. da zdaj obiskuje osnovno šolo ena gcncracija otrok več kol v času osemletke. Padanje števila učencev se nadaljuje, saj je v tem šolskem letu v devetem razredu devetletke 3.^7 učencev, v prvem razredu devetletke pa 212. Med šestimi šolami s splošno vz.goj n 1 )-izobr aže va Inim prog r a-raom ima šola Antona Aškerca več kot 500 učencev, na štirih šo lah jih je več kot 400. na šoli Šá- lek pa manj kot 400. Na Šoli s prilagojenim programom, ki deluje pfîd okriljem Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. pa letos b.obražujejo le še 25 otrok. /govoren je tudi podaiek o šte-\ilu učencev na podružničnih šo lah. Na slednjih je vključenih v vzgojno-izobraževalni program 273 učencev. Največ na podružnici v Vinski Gori (î^O), 17 manj jih je v Pcsju, 61 jih nabiralo potrebna znanja na podružnici v Skalah. 55 v Šentilju, po 7 učencev pa iniata podružnici v Cirkovcah in Plešivcu. Pod okrilje RŠS Savinjska akademija Regijsko študijsko središče pozvalo občane Savinjske (statistične) regije naj ponudijo sobe študentom - Še ta mesec znano dokončno mnenje o programih visokih šol Poslovanje in Varstvo okolja in ekotehnologija Tatjana Podgoršek V začeii(u tega šolskega in študijskega leta jc I^gijsko študijsko središče (RSS) s sedežem v Celju pozvalo občane v savinjski statistični regiji, ki imajo na voljo pro ste zmogljivosti, da jih ponudijo v najem študentom In študentkam. S to aktivnostjo želijo omogočiti 4726 študenlom, ki se v tem trenutku izobražujejo v programih višjih in visokih šol v regiji, ter mladim, ki se bodo v prihodnje odločali za študij, tu čim boljše pogoje za študij, hkrati pa pripravili baz.o podatkov s prostimi zasebnimi bivalnimi zmogljivostmi v savinjski (siatisiični) regiji. Čeprav je večina studentov, ki se izobražujeja ratoćnirta 1.200 sn trimd$4ćrka rarciinirs 3.4&0 sn pofeind naroćnirts 6.6&0 S^T, istnâ TĐroCnina 12.600 SIT. Indntihtt Boris ZakoSek (dlrskK^h Slane Vovh (odgovorni urednik), Mi^u KrstK-Plarûnc (pojnofinica Uf sdnJka), Jar«2 Piesnik. Tal^m Podvršek. Bojana š^gei (novinaijl). Mira Zakoiek (ur^driicd rad^), Janla Koiuia^psgil (urtnićna urddràcâ}. Toma2 Geiiak (otiikovalM). Profsgand»: ^Jina Jug (vod|a p/opagande), Saâo Kowčnik. Juta BerfCnik (propagaMfslaL %tátí mintitti in uprav*: 3330 l^ti^e. KUrlćava 2a. p. p. 2G2. t^n m l7â0.lilelaK 103) 007 4 6 43. TRH - Nova L8, Vetenja: 024 2M 020133854 E-aalfc pres^nascas si Otfihmnlt In val. pitprava: NaS £a$ 6.0.0. TUl Tslcarna SET Id. NtlM»:5 4Û0 izvcdov NenatûiiA fotograll In rakofdsov n «ačand zakonu o GOV ja "HaS tes* macf proizvode INc^malMiega znaâaia za kalate se p^iye ds^ek m znižani stocnj. DOGODKI Je povedal; kar je treba Ob desetletnici občine je bil praznik še bolj svečan -Rdeča nit prireditve krajevne skupnosti -Glavni nagrajenci Milena Krstić • Planine foto: Stane Vovk_ âostar^j. 19. ^pt^mbra • Svečanost říh pra/Jiiku občine Šoslanj, bila jc na njegov predvečer v kuV lurnem domu, Je ptuekaîa v znamenju krajevnih skupnasii. ki jo sestavljajo. Dcvei jih je. Vsaka od njih seje prcdsiavila na svojsivcn način, "ludi s česiiikaniL občini ob jubileju. Od lam so prišli ludl nasiopa-joči. ljudski godci, ki so poskrbeli za domacnosl in poskočnost. Kt> nec konccv je leios občina Šoštanj napolnila desel lel. Nc prvih. Občina je bil So^ianj žc prej. Celo mcslna občina in središče Šaleške doline. Tega, da jim je primat prUem vzelo Velenje, ki naj bi bilo krivo ;udi lega» da Je razvoj Šo^lanja zaslal, v obiini zlepa ne bodo pozabili. O lem zadnjih nekaj let niso več govorili, ob prazniku pa je že ireba spomniti ludi na to. Sc preden so prav pričeli, je župan Poslanja Milan Kopušar pri-solnim povedal, kar je treba. Pa ni bilo hudega, Povedal je, da se vse bolj kaže, da je bila odločitev za samosiojno občino pravilna» in jih spomnil na letošnjo največjo pridobitev, novo osnovno šolo, kije bila fizično zgrajena sicer v enem letu, so pa projekU in vse drugo nastajali več let. In kar je, kol je rekel, tudi pomembno ob lem, niso zanemarjali podru- Rdečo praznično nit so potegnite krajevne sliupnosti. Od tam so bili tudi ljudski godci. 'T'' ^ '■ ^ v» t \ S iS*-* I k'-'« V J Polna dvorana seje poklonila tudi desetletnici občine. /.ničnih šoL Celo Usie v Belih Vodah, ki je že tretje leto zaprla, ne. V njej se veliko dcîgaja. Ob tej naložbi pa so tekle tudi druge. »Urejali smo lokahie ceste, vseh želja nismo mogli uresničiti, a jih h{imo poslopi'ima. Naj povem, da nas je sam(5 zimsko vzdrževanje lokalnih ccsl lani stalo 48 milijo nov tolarjev. Da ne omenjam kiy niunalne infrastrukture, vodovoda Velunja in Spodnje Ravne, kanalizacije v Ujšah, Trga bratov Mravljakov. prenagljene mestne hiše, gasilskega avtomobila v Ga-berkah. parkirišč in nove ograje pri vrtcu, obnovljenih domov v krajevnih skupnostih in še veliko je bilo tega. Ob tem naj spomnim. da mnoge naložbe potekajo skupaj s sosednjimi občinami, denimo gradnja centralne čistilne naprave, njen drugi del. ah gradnja (Odlagališča ŒRO Celje, skrb za pokopališče Podkraj .... Nc manjka pa nam ludi idej za naprej,« je med drugim dejal ićupan. Osrednja pozornost na svečani seji sveta je bila ob prazniku Šoštanja namenjena nagrajencem. Plaketi za Bernarda Skarlovnika in Stanislava Mazeja. Priznanje za Petra Radojo in Gorenje, d. d, V imenu družbe ga je prevzel Marjan Penéek, ?[upan Šoštanja Milan Kopušar je v imenu sveta podelil dve priznanji in dve plaketi. Priznanji sta prejela Peter Ra-snovnc šole v Šo šianju. ki je nadomestila dve prejšnji, obe stari več kot 100 let, Je trajala sedem let. Eni so pri tera sodelovali vsa leta, drugi so bili zraven le na začetku, iretji morda na koncu. Vsak od njih pa je prispeval kamenček, če že ne kamen, da je šola danes zgrajena. Tako nekako je povedal župan Milan Ki>pušar. »Ta izjemen otv jekt je timsko delo mnogih, vsem iskrena hvala,« je rekel, »imeli smo cilj. dosegli smo ga.« Iz teh dveh, zdaj združenih šol. so v novo prenesli tudi nekaj simbolike. Kajuhova šola je bila vedno modra. Roeckova oranžna. Gromek aplavz: župan Milan Kopušar reže otvoritveni trak. Kdaj bo športna dvorana spet tako polna? nova šola pa Je modro-oranžna, Naddekan Jože Pribožič je šolo blagoslovil, poslanec Drago Ko- ren pa je ob tej priložíiosti prebral berilo iz Svetega pisma. A V studio je pripravil uro In štirideset minut dolg prc^ gram. Glavna v njem je bila domačinka Tajda Lekše. Investitorji iz Velenja preveč uhajajo Velenjski mestni svetniki so na torkovi seji potrdili osnutke lokacijskega načrta »Jezero«; Stari Jašek in spremembe PUP-a za Staro vas - Pri slednjem bodo naročili še mnenje neodvisnega strokovnjaka, saj gre za gradnjo »spornega« vila - bloka Bojana Špogol Vek nje - Decombra lani je P rein o^o vnik kol eJen od soustancïviicljc poUjeija. ki bo skrbeli) /a razvoj in dnpoloilcv dejavnosti področja l"RC' Je/ero, na MO Velenje podal pobudo m spremembo občinskega odloka o lokacijskem načrlu /a področje «Jezero«. Dru^i solastniki Jru/be so (ju bilans ki BTC. vdei^ska podjetja Ve^^rad. Era. Gorer\|e in VIO Velenje. Na lorkovi seji svela, prvi po dolgih počllnicali, so svetniki osnutek odloka soglasno podprli, saj pomeni nadaljnji razvoj lega turisiiênorckrcacijskQza podmćja. v ra/pravi svetniki niso imeli bistvenih pripomb, pruj veliko vprašanj. Podjetje Urbana (Kočar in Ko-Car), ki je pripravljajo projekte, je namreC zelo natančno in v skladu /. novimi zakoni na področju prfv siorskcga planiranja predvidelo vse rei^itve. da bo področje obiskovalcem prijetno. Nacrt je zelo razvojno naravnan, ob lem pa so nekaj stvari, kjer se nimajo investitorjev, le grobo začrtali, da ne bi bilo pozneje ireba prostorskih aktov se enkrat spreminjali. Naj spomnimo, da ima BTC Ijubljana tu namen zgradili vodno mesio, z začetkom izgradnje naj bi se jim mudilo. Stalo bo na pnjsioru, kjer je danes čolnarna. Oolnarna bo nov prostor dobila nižje ob jC' zeru, ob današnjem prostoru Kinološkega drušlva. Nove prostore Kinološko druátvíí naj bi občina že našla, v igri sla dve lokaciji, kje. pa niso povedati. Prv djeije Hra bo gradilo Pikino deželo, zabaviščni park. ki bo stal na področju nekdanjega turisiičnega jezera, ki s podjetje, ki je poslavito že več kot 200 zabaviiičnih parkov po vsem sveiu. «Ali bo B'iX? res gradil vodni park. pa niliče ne more reći. Cîre za interes kapitala, lastniki zemljišča, kjer bo stal, pa so že,« je še dodal /Ufjan. Franc Sever (SDS) je ob lem predlagal, da bi letni plavalni bazen gradili sočasno z vmo bazen gradili, pa boste odločali vi, sveiniki. Stroški izgradnje bodo ogromni. Samo zjí vzdrževanje pa bomo letno morali iz proračunskih sredstev namenili okoli 50 mil^onov lolaijev. Kt>pajne sezone je le okoli dva meseca letno, zalo je rentabilnost vprašljiva. Na zimskem baz.enu. kije {>dpri vse leio, letno z vstopnino zji-slu^jjo 2 milijona tolarjev.« je p^wedal župan. V razpravi so poleni svetniki ugoiavljali. da bi bila invesii-cija smiselna le, če bi lahk(f zgradili leino-zimski bazen. »V lem prinîcru bi morali razmislili, ali sploh obnavljali siari zimski bazen ali to področje raje namo-tiiti čisto drugim dejavnostim,« je dodal Sever. Pomembna informacija za vse lasinike hišic v naselju Kima kunie je, da se nov lokacijski načrl lega p^v dročja ne dod(^ lahko le pomole za vodne spone. Na velikem travniku med belo dvorano in avtocampom je prostor rezerviran /a veliko parkirišče, načrt pa predvideva, da je mogoče zgradili tudi nadstropni objekt. Nad garažami bi lahko bile druge dejavnosti (morda bowling ali kaj po dobnega). ki bi dopolnjevale ponudbo v IKC jezen>. Kmalu Merkurjev nakupovalni center I'udi prometno bo lo področje dobihî povsem drugo podobo, saj je sedaj precej težko dosti)pno, V kri:?.iču ob prezračevalni postaji Premogovnika bo kmalu začel rasti nov Merkurjev nakupovalni center, križišče pa naj bi uredili krožno. Imel naj bi kar 6 izvozov - enega pnHi nakupovalnemu centru, naslednjega proti Slari vasi, pa stari eleklrarni, direktno Ú0 teniških igrišč, proti indusirijski cesti in zadnjega proii železniškim tirom. Tu naj bi pod železniško progo zgradili tunel, cesto pa navezali na Parliza!isk<ï cesto. To bi bila tudi najbližja povezava z TRC Jezero. »Oe želijo inveslitoiji že spomladi začeti gradili nove objekte, hi morali cesie začeti urejati še prej.« je menil Sever. A dejsivo je. da marajo pred lem svetniki sprejeli ni)v lokacijski načrt v dokončnem besedilu, lorej kol predlog, kar naj bi se zgodilo na naslednji seji sveta, torej novembra. V nadaljevanju sveiniki niso imeli večjih pripomb tudi na nov lokacijski načrt /m piidn)čje Starega jaška. Tudi la je razvojno naravnan, vsem podjetjem in Šolskemu centru Velenje, ki tam že imajo svoje objekte, pa bo omogočal dograditve, novogradnje in s leni do polnilve dejavmisti. Mestni ariiitekt Marko Vučina, ki je na seji predstavljal vse lokacijske načrte in spre-nîcmbe Pmstorsko ureditvenih pogojev, je poudaril, da stï procedure dolge, da so vsi načrti šli skozi javne razgrnitve, javne razprave v krajevnih skupnostih in da ludi tu ni bilo bistvenih pripomb. Bilo pa je kar nekaj vpraâanj. kaj se bo v novo zgrajenih ali obnovljenih objektih dogajalo. Ljudje si pač hrupa v bližini svojih dtmiov ne želijf), sploh ponoči ne. Vrstna hiša ali blok v Stari vasi? Kna bolj dolgih in vročih razprav na lorkovi seji sveia MO Velenje je bila razprava o spremembi odloka o prostorsko ureditvenih pogtyih v Stari vasi. Cire /a gradnjo stanovanjskega objekta, v katerem bo 6 stanovanj, invesiiior pa je zasebnik Blaiesič. Ta je ludi podal pt'ibudo za sprejnembo prostorskih pogojev. Gradnji že od vsega začetka nasprotujejc» najbližji sosedje, saj je investitor želel za Cloijanovini kozolcem, na sicer preccj veliki parceli, zgraditi manjši vila blok. Kot so menili sveiniki. je ravno beseda blok ra/burila krajane, saj gre za področje samih individualnih hiš. Menih so. da blok v njihovo okolje ne sodi. Poslopki javne razgrnitve in drugih potrebnih procedur so bili poleti ustavljeni, krajani so na različne naslove poj^iljali pritožbe, o lem se je že veliko pisalo in govorilo. Tudi na seio sveta so prišli irije od listih, ki gradnji nasprotujejo. Teh pa je, kol je bilo čulili iz razprave, vsak dan manj. Investitor naj bi že tretjič spremenil gradbeni uačrt za ob- jekl. pri lem naj bi sedaj nasel ludi skupni jezik z najbližjim sosed(mî, ki dejansko meji na »sporno« parcelo. Objekt ho od meje oddaljen 8 metrov, v višino naj bi meril prav iolikli v popoldanskem času in času počimic, o brez-briznosii šole in lokalne skupnosti do razmer in težav v njej... Po zadnjih informacijah pa se pojavljajo celo aj ion i m ni dopisi na minisir-slvo za šol'sivo in import,« je svojo zahtevo po obravnavi razmer in te-:^.avah na soli na seji občinskega sveta med drugim razložil Bojan Kladnik. Anonimno pismo, v katerem pisec navaja »zelo čudne stvari in po mnenju staršev nepravilnosti«, ki • naj bi se dogajale na šoli, so prejeli ^ipan Alojz Pinlftorsck. predsediiik nadzornega odbora Franc Smerc, obravnavali pa so ga nidi člani odbora za negospi>darskc javne službe pri občini. Predsednica slednjega, svetnica Mija Žerjav, predsednik nadzornega odbora Franc Šmcrc ter svetnik Ivan Rakuju (predstavnik občine v svetu sole) so povedali, da pri obravnavi pisma in v pi> govoru z ravnateljem šole Buja nom ,liirâsiirti navedeni]] »čudnih stvari in nepravilnosti« niso zaznali. Alojz Podgoršek je pojasnil, zakaj dela pri izgradnji pri/idka niso bila končana do 1. septembra in da so do danes od »čudnih srvari« nekaiere Í.C uredili. >7akaj anonimno pismo, ne vem. Razmere na šoli so namreč normalne. Nič takega se ni ali se ne dogaja na šoli. da bi se moral koi rav-natelj za kaj opravičevati oziroma zagovarjati. Ogromno stvari smo uro^lili v času mojega mandata, precej dvignili raven vzgojno-izobraže-valnega dela. Na novo smo zaposlili 10 učiteljic. Veliko svojega prostega časa sem vlo;^Jl poleti za to, da hi bLQ pogoji oh začetku šolskega le la kljub ncdokončanju del boljS. Načrt projekta je bil slab in ga je bilo potrebno popravljati. Očitno tistemu, ki se skriva za starši, ki so na nedavnem rtxlilelj-skem sestanku po razj'cdih obravnavali vsebino pisma in negirali navedbe, ni prav. da se na šoli dela dobro»« se je odzval na anoninmo pi- sanje Bojan Juras. Ob koncu je Juras še povedat, da so sedaj zadovoljili, ker imajo take prostorom, in da jih bo zaradi nove pridobiive predvidoma 21. oktobra obiskal minister za šolstvo iiî šp(^rt dr. Milan Zver. Razpravo (v njej je sodelovalo malo svetnikov!) so sklenili brez sprejemanja kakšnih sklepov. Poudarili so le potrebo po §e tesnejšem sodelovanju med vodstvom šolo. občino in še kom. Rebalans zaradi izpada prihodka iz naslova »Tomažk« po besedah župana AJtjjza Podgorska sla rebalans letošnjega proračuna narekovala dva razioga: izpad predvidenih srcilstev od proklaje stavbnih zeniljišč na območju Tomazka v vaški skupnosti Slatina (tu so odkrili potencialno najdhišče V anonimnem pismu, ki gaje naslovil (udi na ministra za šolstvo in spijrt dr. Milana Zvera, pisec poziva slednjega, naj preveri, kaj se dogaja na Soli- Kot zelo čudne stvari je navedel to, da zaradi nepravcv časno končanih del pri izgradnji prizidka k šoli učenci nimajo učilnic in zato morata biti dva razreda v enem prostoru, otroci zaiadi gneče pišejo na kolenih ali gredo na hodnik, kuhinja, ki je ze lani obratovala mimo predpist>v. še vedno ni dokončana, malico vozijo iz vrtca v konv hiju, ki prevaža otroke, kosil za učence ni. Prav iak<» navaja, da vpisu-jejíí v prvi razred devetletke premlade otroke zalo. da imajo učiteljice službo. Mod nepravilnosti je avtor anonimnega pisma naštel letake, ki jih nosijo otroci domov in s katerimi jih vodstvo šole obvešča, da se bodo stvari uredile. »Jaz osebno jim ne veriameiti, saj vem, da so se opravil lotili šele sredi avgusta. Po mojem ni v redu tudi vse ostalo, vendar se starii bojimo vpraš5gradnjo šol v Burkini Faso). Nov prodajno razstavni salon Gorenje je res veličasten, je največji in najsodobnejši nister za gospodarstvo mag, Andrej Vizjak ifi predsednik uprave (lorenja mag, Franjo Bobinac. D(5 konca tedna bo sejem namenjen poslovni javnosti, na njem pričakujejo vsaj 1600 poslovnih partnerjev iz štiridesetih držav, koncc tedna, v s<5bato in nedeljo, pa ga bodo odprli kupcem. Zanje pripravljajo tudi vrsto presenečenj. Predsednik uprave Franjo liobi-nac je s ponosom poudaril, da jim je uspelo ta sodoben, največji in najlepši prcidajno-razstavni salon Gorenja zgradili v vsega devetdesetih dneh, »Se pred tremi meseci Je bi^a tu zelena poljana. Ta gradnja je bila res rekorden dosežek in je rezultat izjemnega dela celotne tcbniCne ekipe pod vodstvom Franca Kojtca,«je dejal in dodal, »danes ta objeki predajamo fannercialni ekipi, seveda v upanju, da bo tudi ona tako uspešna.« Glede iia to, da v Evropi ze vse od lela 2002 ni bilo vseevrop-skega sejma hele tehnike, na katerem bi lahiso predstavili vse inovativne in vrhunsko oblikovane izdelke, m ker so v letošnjem letu dokončno prenovili vse proizvodne pn)grame, so se odločili za pripravo lastnega hipnega sejma. K »sebi domov« so zcicli povabiti najpomembnejše poslovne partnerje. Prvotno so načrtovali organizacijo sejma v velenjski Rdeči dvorani, ker pa je bilo to pove-zjino z visokimi finančnimi sredstvi in ker so imeli hkrati v načnu še prenovo obstoječe trgovine v Velenju, so se zelo ua liiiro odločili /a gradnjo novega razstavno prodajnega salona. V nuvih pDStorih je dobrih dva vrimnske aparate, da osvojiš najsodobnejše tehnologije. Aparate je potrebno tudi prodati. Promocija pa'ko medijev je zalo dobro-dt^šla, a ne zadošča. Pomemben je odnos z našimi poslovnimi parineiji, za katere pripravljamo nepozabna druženja.« Poudaril je mdi. da gradnja tovrstnih salonov ne pomeni konkurence poslovnim trgovcem, saj je njihov osnovni namen »bili v stiku s k goča zaposletiim dostojno preživetje in potrebna nenehna vlaganja v nadaljnji razvoj, »/ato je potreben dober marketing, zalo je ptnrebna dobra predstavitev kupcem doma in v tujini Le odličnost celotne ekipe, proizvodne in prodaje, zagotavlja uspeh. Ob tem pa je zelo pomembno, da je podjetje odprto v mednarodne kroge, da je prisotno povsod, itjer so tržne priložnosti« je dejal Vizjak in dodal, da vlada že pripravlja številne gc^spodarske rcfornie. s katerimi bodt> z-agolovili prijaz-i^ejše poslovno okolje, ■ mi Na slovesnosti ob otvoritvi (od levo) vodja Gorenjevega dliajn centra Janez Smerdelj, predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in v upravi Gorenja odgovoren za razvoj In kakovost Franc Kosec i Í2fif-- C P Gorenje je na svečan/ otvoritvi po udarnem delu svoje goste presenetilo z odličnim banketom, s koncertom skupine Hre Stroj (nastopila je nň etreiiî eosodnje proizvodne hale) in z ognjemetom. Vpetost dizajna t slovensko gospodarstvo Poslovnim partnerjem iz vsega sveta pripravljajo v času hiSnega sejma ^ vrsto zanimivih dogodkov. Tako je bila v ponedeljek popoldne okrogla miza, ki so jo poimenovali Vpetost dizajna v slovensko gospodarstvo. Sodelovali so najvidnejši strokovnjaki s tega področja, jued druguu od leve Stane Bernik (dekan Akademije za likovno umel-DO st). Maja Križnik (Jnformacijsko-dokumetita- cijski cenler za oblikovanje pri (iZS\ Jože P. Damijan (vodja strateškega sveta slovenske vlade), Franjo Bobinac (predsednik uprave Gorenja). Jure Miklavc (oblikovalec lela 2004), Jani Bavcer (predsednik društva oblikovalcev Slovenije) 1er l-ranci Zavri (agencija Pristop). Na pobudo (r> renja so ti strokovnjaki osvetlili problemaliko ncj-rejenosii razmer na podmćju oblikovanja v SIov^ niji in iskali skupne koustrukiivue rešitve, ki naj bi v prihodnje smotrno uredile to področje. m Od irede do torka • s?ct dosovia« Sreda, 28. septembra Vlad« jc popihala na diiSo nam. DZ jc po skrajsancm postopku s 74 glasovi ÍÁ in tivenia prnti spa'jd nowřlo/akona o llmndra-nju ohćin. S spremembo /akona /cli vlada prod prihodnjimi lokalnimi voliivami povećali moznosli njihovcisa doUamcga zadolževanja. Obciiic sc bodo lahko /adol/evalc v večjem obsegu, če hodi) sredstva namenjen« Tinanciranju nalo;řb v osnovno Solslvo. gradnjo stanovanj, oskrbi 7. vodo, ureianju javne infra-sirukiure, ravnanju z odpadno vodo, dovoljene pa bodo tudi vse naložbe, ki jih sofinancira Uvrop-ska unija. V SD in I.DS sicer menijo. da želi vlacla s povečanim ob-sci^oin zadolževanja občin zadostili predvsem apetitom nekaterih sedanjih /upaiîov, /ato naj hi hi! učinek kratkoročen, namen pa predvsem političen. Lokalne volitve bodo konec leia 20(16. D/ je sprejel tudi spremembe zakona o poslancih, TI so sedaj izenačeni z drugimi zaposlenimi državljani glede omejitev pri opravljanju dopolnilnega dela in višine nadomestila plaće zaradi začasne bok niške odsolnosii z dela. Četrtek, 29. septembra Državni zbor dela s polno paro. Poslanci so sprejeli novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Ta uvaja tri nove praznike, ki pu tie bodo dela prosU dnevi. 15. september bomo prazjtovali kol dan vrnitve Priinorsi:e k matični domovini, 2.^. november kot dan Rudolfa Maistra in 17. avgust kot dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni- Dtjscdanji dan samostojnosti. 2(\ december, pa se bo odslej imenoval dan samostojnosti in enotnosti. Manj razumevanja kot za praznike pa jc D/, pokazal do ddavccv. Poslanci so zavrnili predlog zakoiia o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe, ki ga jc vložil opovdcijski SD. /akon naj ne bi bi) primerna osnova /a nadaljnjo t»bravnavo. So se pu poslanci strinjali, da je treba to problematiko urco varnost vseh zaposlenih, je dejal predsednik odbora Jože P. Damijan. Sam zagovarja enostaven in pregleden ^lavčni sistem ter enotnem davčno stopnjo, h kateri se mentla nagiba vse več držav. Po številnih kupčkanjih in že dveh razpisih je spet padla nova odločitev o tem kakáte bodo nai5e avtomobilske tablice. Novela zakona o varnosti v cesuiem promeui predvideva pont>vno uvedbo registrskih tablic s krajevnimi oznakami in vanja iji skrbi za starejše. Po podatkih Združenih narodov je vsak deseti Zemljan starejši dlagi zbranih glasov dosegla 1.^.4 odstotka podpore- Naklonjenost volivlcev vsem manjšim parlamenlariíim slrankatn je v primerjavi s prejšnjo javnomnenjsko raziskavo nekoliko upadla. Največ Sla izgubili SLS, ki se ji je p(xJpora zmanjšala za 1,7 - na 2.6 odstotka vseh glasov, in SNS, kateri se je podpora zmanjšala za l.l - na 4.6 {xlstoika. ugotavlja anketa Dela. Nedelja, 2. oktobra Ameriške oblasd so v Louisiani uradno končale iskati trttpla žrtev orkana Katrina, ki je prizadel jug ZDA konec avgusta. Do zdaj so v tej zvezjii državi našli 964 trupel, vseh žrtev pa naj bi bilo okoli 1.200. Škofje z vsega sveta so v Vatikanu začeli II. redno sinodo, glavna tema pa so teološka vprašanja, povezana z cvharistijo. Na škofovski sinodi 250 udeležencev, med njimi tudi ljubljanski pomožni škof Andrej Glavsn, govori tudi o problemih cerkve, kot so vprašanje cclibata, vse manjšega števila duhovnikov in splava. Glavna tema je evharisiija, škofje pa bodo govorili o pravici do obhajila za ločene zakonce, ki so se znova poročili, in o skupnem obhajilu za katoličane in protestante. Pereča tema je tudi vse manjši obisk svetili maš v l-vropi. Ameriki in (Oceaniji. Ponedeljek, 3. oktobra lurki slavijo, Intenzivna pogajanja v ziidnjih dneh so obrodila sadove. lako da je lurčija začela po gajanja za vstop v Kvropsko unijo. Kljub îÇïevilnim pc^mislekont je pre-vlatlaio mnenje, da je čas. da se zavlačevanje premakne z mrtve točke. Svoj lonček so pri tem pristavile tudi ZDA. ki jim lakšna, v bodoče verjetno precej razdvojena podoba Lvrope. seveda tislreza. Nas seveda bolj kot svetovne razmere razgrevajo domače tenK. Hna lakšnili je enotna davčna stopnja, ki slovensko, predvsem strokovno javnost, vse bolj razgreva. linotni davčni stopnji nasprotuje tudi Zwza svobíxlnih sindikatov Slt)ve-nije (/SSS). "S takšno spremembo davčnega sistema bi največ pridobil najbogatejši sloj prebivdlslva. sicer pa bi uvedba enotne davčne stopnje dokazljivo zmanjšala socialni standard večine prebivalstva Sloveiîije," je povedal šef svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Menda je ztate dobe notaijev ko nec. Uporabljali so se namreč začele nove, v nekaterih primerih tudi /a polovico in več nižje notarske tarife, Vendar vse za uporabnike le ni tako lepo, kot se sliši, saj so se nekatere storitve občutnopodra/ile. Torek, 4. oktobra Naš) poslanci so sprejeli zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentainega pasu. HrvaŠka pa je Sloveniji takoj uradno posredovala predlog, da se vprašanje razjnejitve na morju reši s močjo mednarodne arbitraže. DZ je sprejel tudi predlog zjakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo omogočil delitev Slovenije na razvojne in kohezij-ske regije. Število lako prvih kot drugih regij v zakonu ni /izpisano, temveč se bo določilo naknadno na predlog vlade in v skladu 2 uredbo LU. V LDS so ocenili, daje odločitev. tla se tudi razvojne regije določijo šele naknadno z vladno uredbo, zloraba medstrankarskega dogovi>ra. žabjcr pG|>spektivCi Tako je to: davki gor, davki dol Če drugače pač ne gre, naj se dvigne DeDeVe-Proti bogatim nam ne uspe, lotimo se revnih in bolnih - Bogatejše občine, bogatejši občani? -Tretji program pa kar na drugega v či/den spkl Jo^ihJkov se jť přepletlo dodajanje zaJtiJih dni Ob ro-je^vfiju proračuna za fias/ediiji kli seje mi\eč besed \rielo okoli trne zakonodaje. Bajuk obljube, ki jo je večkrat nu^lasil /udi med zuJnjiw obiskom vlade m Celjskeřii. da bo te naslednje leto davek na plače nl^i za petino, sexeda ni mogel snesli, je pa napovedal več različnih dni^ili davčnih Mprijeium-^. da hi ustrezno na/>olnil državno malfui V času, ko vsi pričakujemo zrîizanje davčnih obremenitev, vist v zraku celo zvišanje da\'ka na dodano vrednosf. Sicer pa se,le zaradi nepirslu.^ nosti močno zameril nekaterim sirokovnjakoni Nasploh velja, da vlada nič več laka močvo ne prise%a na sirokovnjake, tudi tiste ne. kijih je »sklicala" skupaj sama in zaprosila za ikmuK\ Denar iščejo ludi nekateri dru^l. prepričanju mnogih na mesiih, kjer ne bi smeli. Ko ne preisnja ne sedanja vlada (šeJ ni uspela u.strezno obdavaif tistih, ki res imajo, se lolevap zmanjševanja pmvic najlfolj of^nyzenih: tistih, ki dol)iviyit pomoč, in /i.)'tih. ki so Mni in dobivajo nadomestilo za čas bolezni. Pri prvem,/e res morda kaj nepravilnosti. A tudi na le opozarjamo že dolgo, pa se trič koreriiiega ne spremeni, Pri nadomestilu za čas bolezni pa sele zdaj pasiance izenačili 2 navadnimi ljudmi in ne bodo več dobivali st(Hidstowe$,a nadomestila. Nekatere kategorije poklicev /w lak privilei^ij se vedno imcýo. Ce ze ne velikenui številu občanov, naj bi se bolje pi.salo v.Haj olx inam. Ne le zaradi možnosti, da se hodo lahko vendarle vsaj bolj zadolževale, vlada naj bila bi s siečni. Ta mtj hi hi I {xmiemhen predv.wn za tovorni pnmiei. čeprav je res. da ho imel pravo vellavo šele po lem. ko bodo ta tovorni promet lahko vamo speljali mimo Celja proti jugu. Kako v po.'iameznih obči-naii iščejo denar za nujna dela, kaže laški primer. Tu ho občina pro dala svoj del v* tamki^.šnjem zdravilišču. Kur pol milijarde luii bi bil vre-den njen delet Vendar nad tako prodajo vsi ni.w navdušeni, zadnji sklep o lem so spršeli celo brez s\einikov 0{XfzlciJe. ki je sejo protestno zapustila Ne zaradi prodaje, bolj zaradi tega. za kaj naj bi denar namenih. Ne strinjajo se namreč, da bi ga večino porabili za urejanje voda, in to na delu, kjer je lo i>otrebno prav za širjenje in delovarrje zdruvili.ka. Tudi /to našem območju .še vedno litdi iximeva m/erendum o javni radioteleviziji, Se posebno, ker .w wlilci na lem koncu zakon podprti. Pa se vendarie še zdal ne ve, ka/ bo razen »kadrovskih zadevK v širšem smislu res prinesel. O obljubljeni nii^i naročnini ni zaenkrat ne duha ne sluha, za kakovostnejši program je še tako prezginJaJ. v zraku je tudi tretji program ozinmia »poslanska'< televizija. Morda je napovedana kvaliteta v tem, da bo tretji program en^isiavno nadomestil drugega. Slovenija dveh javnosti r^ Vojko Strahovnik V preteklem tednu skorcyda nisi mogel pri-.svstvovaii kakšnemu kavarniškemu omizju, ob katerem ne bi tema prej ali slej obtičala na izidih nedavnega ljudskega glasovanja, lesen izid je najprej v zadrego spravljal ptdilike, pozneje med tednom pa še komentatorje. Vendar se tu ustavilo lu, av^ so rezultati oduwvali tudi tned širokimi ljud.-vem dre. Shnvnija Je dobila dvoje javnosti. Tisto za in ono proti. Tisto, kije z/nagala. a skoraj izgubila, in tisto, kije sicer izgubila, a skoraj zmagala. Med bolj materialnimi ločnicami so bile postai--IJene v ospredje liste med me.'itom in podeželjem, med severovzhodom in jugozahodom. Med siml)olnimi pa liste med zavedenimi iu dobro injiirmiranimi, med pobožnjakarji in razsvetljenci, med pravo civilno družbo in agitatorji. Pa med tistimi, ki poslušajo punk in rock, tu tistimi, ki poslušajo pocukran pop in zabavne vi že, Med tistimi, ki Jim je ljubil domači kruh, in ti.'Uimi, ki imajo raje tujo po gačo. Delitve, ki pojasttijo vse, a ničesar drugega kol to. Ce smo razdeljeni skoraj ravno na pol, sle bih morda vi za. sosedu pa proti. Ali pa obratno. Jn i-endarJe svet šel naprej, javnosti tnirno sobivala ena ob dmgl Ravno v tem je dolt^čen "čar" demokracije. Čeprav se včasih zgodi, da Je razlika med zmagovalci in iHJtuženci zabrisarta. In da koga lu in tam zagrabi občutek, da listih nekaj ti' glasov res ne more šteti in Je potemtakem politika stvar poljub-rtosti. 'Znan slovenski zgodrak-tične in pomembne posledice za njihovo skupno družbetio življenje. Znati /nora krmariti med dogmaliz/uom na eni in skepliciz/nom na drugi strani. Civilna družba in izobražena Javnost morata .dobivati in temeljiti na načelih, kot .'io zaupanje, zanesllivost, točrnist, po.štenosi, prijateljstvo, sjmobnost za .skupinsko zavezanost in nerui-silno medsebojno priznavanje. Obstajali mora tudi skupno strinjanje o standardih razpravljanja in o sprejemljivih argumentih, ki oblikujejo racionalno upravičenje določenih trditev, in še širše ozadje, ki ga .sestavlja vehka množica .<:kupn/h pre(>ričanj in odno-ki temeljijo na pozruivanju v.Kebin. ki veljajo v določeni družbi za kanonične. Predvsem to sledile strinjanje Je glede na politično kulluro pri «a? .še vedtio obravnawno in spršelo kot neke vrste tiha izdaja, čeprav to polje strinjanja ljudje rtedvomno delimo. Ne gre zu to, da bi bila civilna dmžba na strani enih. ne pa drugih, anijkik jo obe strani razbijala. Ne na polovico, atnixik v nič. Komenatatorji in poznavalci so v s\'Ojih pisanjih in izvajanjih doda-Jali ludi. da je trend v modernih demokracijah padajoča udeležba na whtvah in kar Je še jxidobnih pre.števanj. In ker sem tokrat bil po spletu okoliščin na strani "Modernih sem oslal nerazdeljen. Ampak ker gredo počitnice zares h koncu, brez prestopa iz enega v dmg tabor le ne bo šlo. Mislim na prestop od Ustih, ki imajo čas gledati televizijo, k tf.Kiim, ki ga /umajo. 107,8 MHz Radio Velenje GOSPODARSTVO Vse na enem mestu Trgovska družba Era iz Velenja povečala nakupovalni center v Žalcu za 2400 kvadratnih metrov prodajnih površin - Poslej v centru tudi druga ponudba - Bo postal kmalu rdeč? Tatjana Podgoršek /alec. 1. Dkiobra- Oh prevzemu I Iniczaclovo A^nc Žal^c preti slabimi peiimi leii so vodilni ljudje r,TQ. irgovskc družbo k Vciciija, ob-ljuhili, dâ ho na icm mestu nnstai najsodobnejši naicupovdlni ccnlcr. Minulo sohoio so dano obljubo liidi izpolnili. Predsednilc uprava tre, delniške družbe i/ Velenja. (MJu Ombitič in Alck^iriilcr nir, vodja Oddelka za okolje in prostor Občine /akc, sla na přilož-nosinj slovesnosti simbolično pre-rc/aia otvoritveni Irak većjega in posodobljenega nakupovalnega cenira. VeCji je za 2400 kvadralnili metrov prodajnih povrSin, njegova ponudba pa jc oboga lena še z drugimi vrstami blaga in đoriicv. Nalo/ba jc veljala već kol 450 milijonov tolarjev. Crvido Oinladii jc v nagovoru udeležencem olvorilvene slovesnosti, med katerimi so bili ludi ne- kateri župani 1er predsednik uprave Morcalorja 'Aornn Jsinkuvic. dejal, da Skupina Lra usmerja v zadnjem ćasu svoje ak{i>Tiosli na trge bi^c Jugoslavije in tja, kjer jJobalizacija in prodor tujih trgovcev Se nista tako močna. Izrazil jc prepričanje, da b(xio polrošuiki ua 6500 kvadratnih metrih povrsiji žalskega centra našli na enein mestu vse. kar pričakujejo, /alski /upan Lojze PoseilcIJe me- nil, da so z večjim in posod<»bljc-nim centrom največ pridobili kupci. »Bil je zelen, naro moder, upam, da bo postal kdaj rdeć.« je sc dejal Lojze Posc^lel. lako kot na vseh tovrstnih priložnostnih prireditvah v yadnjili Ictili jc tudi tej Era dodala noto dobnv delnosti, 500 tisoč tolarjev je namreč namenila za potrebe skoraj skt^ega Cîrcgorja. Pričakovali precej hujši udar V celjski mlekarni se stvari počasi umirjajo - Proizvodnja v BiH odpira vrata tudi na trge ostalih republik bivše Jugoslavije -Nad vse hujšo konkurenco z novimi izdelki Tatjana Podgoršek Kljub temu da je mlekarna Celcia iz Arjc vasi letos spomladi zaradi odhoda nekaterih dobaviteljev k italijanskim nilckamam osiala praktično čez noč brez 11 tisoč 50IJ litrov sitrovitic na dan, so v letošnjih šestih mesecili odktipili za vskc hisc (.lajejo prcdjjosi mlečnim izdelkom tujih proizvajalcev, ki pa se s kakovostjo našili težko primerjajo, Mislim, da bodo potrošniki kmalu zaznali, da jc bolje dati tolar ali dva več kakovostnejši domači i/delek, da ne omenjam posebej nadzora in skrbi za varstvo zdravja, kar počnemo mL« Zasićenost domaČega irga z mlečnimi Izdelki jc tndi celjski mle-kartii narekovala prodor tia tuja tržišča. v minulih letih jc i2voz dosegel 20 odstotkov, letos pa še pet od-stotk(w več. Izvažajo predvsem sire v Španijo, Italijo, ns Madžarsko, v (irčijo, prejšnji teden pa so - po mnenju Marjana Jakoba • naredili korak, ki bo v prcccjsiiji meri vplivat na poslovanje mlekarne v prihodnje. v Bosni in Hercegovini so namreč začeli proizvíxiiijo nekaterih izdelkov iz svojega programa pod lastno blagovno znamko, lu za zdaj predelujejo mleko v čvrste in tekoče jogurte, pripravljajo pa (tidi vse potrebno zii predelavo v izdelke sadnega programa, katerega ponudba na tem trgu šc ni tako močna. »To je priložnost, ki jo bomo poskusili kar najbolje izkoristiti. Prva serija Je bila uspešna, tudi druga je že skoraj prodana. Meninu>» da smo našli dobrega poslovnega pamierja. Možnosti sode-lovatija z njim so odprte, omogočajo pa tudi nadgradnjo. Prav tako ocenjujemo» da bomo imeli z ureditvijo Viirsa v Bi>sni in Hercegovini širše odprta vrata za prodajo izroizvajali v celjski mlekarni ter jih dopolnili s produkti v omejenih državah.« Sicer pa se. pravi Marjan Jakob, zadeve umirjajo ludi pri poslovanju mlekarne. Oc so bili letošnji prvi trije meseci precej slabíi od prejs-njûî let, so v juliju, avgustu in septembru zabeležili d\dg krivulje, sploh v avgustu, ko so prodali za osem odstotkov več izdelkov kol av-gtista lani. Rezultati poslovanja se v tem trenutku gibljejo v mejah načrtovanih, in čc ne bo večjih pretresov. bodo ob koncu leta nekoliko boljši od načrtovanih. Še vedno pa hščine v Uradnem listti dejal predsednik uprave lire, delniške družbe, Gvido Omladič- Kot je še povedal, so v paketu ponudbe - poleg njihovili živilskih in ncživilskih prodajaln - ludi njihove Iratišizne trgovine ter predvidene novogradnje in projekti. »Mi sm(J se dogovorili, da bo Era intenzivno nadaljevala tudi druge trgovske dejavnosti v Sloveniji. Želimo se usmeriti v tržne niše v Sloveniji, ki niso tako globaliziranc. Z drugimi besedami: Hra bo na slovenskem prosloru delovala na področju gastrt)nomijc. javnih razpisov, oskrbe bencinskih servisov, krepili bomo trgovsko dejavnost na področju delovne zaščite, biro prka 5, Ob tem posvečajo ustrezno skrb tudi racicmalnemu vzdrževanju vseh obsiojeciJj objektov, saj na njihovi brezhibnosti temelji današnja in jutrišnja zanesljiva oskrba Slovenije z električno energijo, Skupino čakajo pomembne spremembe na področju organiziramv sli slovenskega elektrogospodar- o O o Urnnr M r(|1i(élii run I nwic^ MěRRBG lllA_,Slayeniio Avstnio 2000-2006 Mestnoobčino Velenje; Titov trg 1, 3320 Velenje, Slovenija; Tel.:+ 366 3 6961 532. Fox:+386 3 6961 542 v četrtek, 6. oktobra 2005, ob t6. uri bo v prireditveni dvorani Centra Nova potekala javnp tribuna 2 naslovom «Industrijska dediščina«. Skupaj sstrokovnjaki bomo spregovorili in razmišljali o novi kategoriji, imenovani industrijska kulturno dediščina, kise počasi umeŠco v slovenski in evropski prostor. Vljudno vabljenî! Projekt INDU.PIK- modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine Je delno financiran s strani progromo pobude skupnosti INTERREG IMA, Slovemjo-Avstrija 2000-2006, stva in prilagajanje zahtevam liU glede liberalizacije trga 2 električno encrg!j(5. ki ne dopuščajo izkoriščanja inonopnJnih položajev, Pri tem bo potrebno zagotoviti, da delitev in drobljenje zmogljivosti ne bosta onemogočala dt)sedanjega izkoriščanja sinergijskih učinkov in izvajanja razvojne funkcije v celotnem elektroenergetskem sistemu. Zahteva po vzpostavitvi konkurenčnosti pomeni za HSFi dokazovanje uspešnosti tudi v ostri gospodarski tekmi. To terja od družb skttpine liSE še večjo skrb za racionalizacijo poslovanja, zniževanje vseh tistih stroškov, ki ne ogrožajo varntv sli in zanesljivosti proizvodnje, obvladovanje vseli vrst tveganj in realizacijo razvojnilî projektov. Sprejeti sklepi tretje s tra teške konference skupine llSE dokazitjejo. da se je od svoje ttstanovitve daJje uveljavila kot zanesljiv poslovni partner na domačem in tvtjih trgih električne energije. Poleg realizacije sinergijskih učinkov, ki Jih dosega z optimalnim izkoriščanjem različnih proizvodnili virov in z ustreznim trženjem, zagotavlja tudi varno, za-ncí^jívo, konkiu'cnčno in okolju prijazno oskrbo svojih porabnikov, hkrati pa pomembno prispeva k bruto domačemu proizvodu ter tako ugoilno vpliva na celotno slo vensko gospodarsko in družbeno življenje. gorenje moj. tvoj. dom. gorenje odpira vrata Nov razstavno-prodajni salon v Velenju od 8. oktobra v kompleksu Gorenja V dneh otvoritve salona, 8. in 9. oktobra, vam ob nakupu velikih gospodinjskih aparatov podarimo brezplačno montažo in dostavo na dom. Z vami bodo: Sobota, 8. oktobra: 11.00 čuki 13.00 Srečanje z rokometaši Gorenja 15.00 Atomik Harmonik Nedelja, 9. oktobra: 11.00 Pikinfestiva 13.00 Srečanje s člani nordijske smučarske reprezentance 15.00 Natalija Verboten Vsako uro bo nagradno žrebanje, kjer bomo podelili praktične nagrade, poskrbljeno bo za animacijo in varstvo otrok ter številna druga presenečenja. Vljudno vabljeni, vstopnine ni. www.gorenje.si ZDRAVSTVO Na bolezen z osveščenostjo Društvo za boj proti raku Velenje pripravlja samo v tem mesecu vrsto delavnic, katerih cilj je osveščanje ljudi - Skupaj z Mestno občino Velenje nadaljujejo projekt Več znanja, manj raka - Pri zdravljenju in preprečevanju bolezni pomemben posameznik sam Tatjana Podgoriek Po krajših polelnih počiinicah so prizadevni člani Drušiva /a hoj proli raku Velenje, ki se po Uejavnosli in izvirnosti uvršča med najboljša tovrslna drusiva v Sloveniji, inovn v »elementu«. Kol pravi njegova predsednica Branka Drk, je cas za akcijo ne le /aradi mcscc oktobra - svetovnega meseca boja proti raku dojke, anipak ludi siccr. »Več kol 1000 žensk zboli, približno 400 jih umre zaradi raka dojke, zato je potrebno tej bolezni namenili po/ornosi celo leto. /c v prvi polovici lefa smo pripravili kar nekaj učnih delavnic o samopregle-dovanju dojk kot enem zelo pomembnih preventivnih ukrepov. Bile so zelo dobro obiskane. Takšne dcIavnice načrtujejo tudi v jesenskcvzimskem času, v lem mesecu pa bomo delavnico o sa-mop rog led ovanu dojk pripravili v sodelovanju ?. Univer7.o za iretje življenjsko obdobje, in sicer v lednu vscživljcnjířkcga učenja. Nanjo vabimo vse. ki se doslej Itíři delavnic ^e niso udeležile ali morda želijo obnoviti svoje znanje, vedenje. Prav tako skupaj z Mestno občino Velenje nadaljujemo projekt Več znanja, manj raka. v katerem smo si zadali, da bomo vsak 1000 žensk naučili, kakt> si pravilno same pregledujejo dojke.« Drkova je Se povedala, da ima društvo model, na katerem je pel različnih ške. Rak ne izbira starosti, spola, barve kože. Pred slednjim tudi moSki niso varni. Ti pa so redki udele/cnci delavnic. Marsikdaj bi lahko ukrepal kdo drugače, kolje, če bi bil o bolezjii prav seznanjen.« Aktivnosti v skrbi za zdravje snujejo $e v sodelovanju z letos ustanovljenim Društvom /a osic- Nakup, gradnja dll cbnovd nepremičnine je velik finančni zalogaj. S podporo stanovanjskega kredita NLS, ki ga bodo nali svetovalci v kar največji meri prilagodili vašim željam in potrebam, si boste več prostora in udobja lažje privoščili tudi vi. Izberite stanovaniski kredit NL8, ki vam ponuja vrsto prednosti: • dolgo dobo odplačevanja, • pokritje cele investicije. • možnost izplačila v gotovini, • posebne ugodnosti, ko kredit na|ame več kreditolemalcev hkrati, • kredit v tolarjih ali v evrih, • možnost sočasne sklenitve življenjskega zavarovanja. • veliko izbiro različnih načinov zavarovanja... Vat»rro vas. da se oglasite v ruyblíqí postovalnítí Nl^ in skupai z na^m strokovnjakom izberete kred^ posvoji meri. Ob&me^ informadieostanovanjskih kredibh NLB dobrte tudi r>a spletnih strarieh www.rdb.si in na brez;^ačni številki 08015 85. o ljubljanska banka wev« IJijVfêmév bunko dtf. ijvb^vié Podružnica Savlnjsko-Sale^ka Branka Drk, predsednica društva za boj proti raku Ve* iert/e: "Rak ne izbira spo/s, starostí, barve kože, Osves-ćenost pa je pri zdravljenju in preprečevanju bolezni zelo pomembna," oporozo Velenje. Skupaj bosta vsak četrtek od 18. do 19. ure v telovadnici osnovne šole Gorica Velenje orgaiiiziraia telovadbo za zdrav naOiii življenja. Vodiia jo bo fîzi ote rape vika, skrb /a psihično in fizicno kondicijo pa bo člane društev veljala 290 tolarjev. Aktivnosti v oktobru dopolnjujejo se s n/ioterapevtskimi vajami s kopanjem in ročno masažo v Termah Top(îisica. Ic bodo vsak ponedeljek ob uri, člani pa lahko na osnovi i/ka/nice uveljavljajo pťípUSl. V začetku novembra (natančneje 10.) bo društvo pripravilo predavanje na temo Kajenje in pljuča. V jiosîe bodtj povabili dr. Boruta Siravnika. specialista interne medicine, predavanje v sejni sobi velenjskega zdravstvenega doma pa bo začel ob IH. uri. V pogovoru je Branka Drk opozorila še na portal Velcnje.com, na katerem so ljudem v /vezi z boleznijo (raktnjali hranjenja, ki so najpogosteje prisotne pri mladostnikih. zelo pomembno Zgodnje prepoznavanje znakov. /alo Je /avod za zdravstveno varstvo Celje v zadnjih dveh letih pripravil sest seminarjev o motnjah hranjenja, udeležilo pa se jih Je 1X9 učiteljev in 15 zdravstvenih ter svetovalnih delavcev. Pripravili so tudi Iri roditeljske sestanke in se o preprečevanju motenj hranjenja pogovaîjali s 135 starci učencev na áolah, kjer le težave že imajo. Prejšnji leden pa je omenjeni zavf)d na to temo organiziral prvega od štirih seminarjev v lem šolskem letu, udeležilo pa se gaje 34 učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev osnovnih iii srednjih šol 1er dijaških domov iz širšega celjskega območja, ena udeleženka Je prišla tudi iz Ajdovščine. Na njem je sodelovali) devet pred a va le IJe v. stnik iz bolnišnice. Ce šola ukrepa primerno, je precej večja možnost. da se dekleta izkopljejo iz lež.av. Učitelji lahko zgodaj odkrijejo zmanjšano lelesno zmogljivost deklet z anoreksijo, če so o tem dovolj seznanjeni. Damjana Podkrajšek prav tako meni. da imajo šole po membno vlogo tudi pri krepitvi samopodobe in pri preprečevanju tega. da bi se motnje hranjenja sploh pojavile. V okviru projekta To sem Jaz v Celju Že četrto lelo usposabljajo učitelje in svetovabe delavce za izvajanje praktičnih delavnic za krepitev samopodobe. Alenka Hafner, avtorica raziskave o pogostosti anoreksije in bulimije v Slovengi ter nosilka projekta Motnje hranjenja - problem sodobne družbe, pri ministrstvu za zdravje pravi, da število motrenj hranjenja pri nas narašča. Ob tem pa Je vendarle (reba še povedati, da vsi oboleli ne iščejo pomoči pri zdravniku. Zato Je toliko bolj pomembna vloga učiteljev ler šole pri zgodnjem prepozjiavanju težav. /avod za zdravstveno varstvo Celje bo seminar ponovil spomladi prihodnje leto v Mariboru. Novem mestu in Kranju, kjer Je zanimanie za omenjeno temo prav tako zelo veliko. ^golte Ul t 1 1 1 1 r 1 TEOB DMa mmm o H J \ \\K i 1 T: 03 839 12 00 F: 03 839 12 18 E: info@golte.si W: www.golte.si '^JiS Zaživel je jazz abonma Odličen prvi koncert v novem abonmaju je napolnil dvorano centra Nova je potrdil, da so Salečani pogrešali jazz Velenje - Kol vedno odlična r>evka ja/za Mla ^nidaricjeslriom Slcva Klinka pričarala lep večer več kal 150 obiskovalcem sobi)lncga končena. Siandardi, pa tudi avtorske skladbe, so navdušile siarostno pisano publilai na kon-cerlu. Mia jih jc začinila s svojimi iskrenimi i/p<)vedmi in pripovedmi, ki so lepo pove/-nosni na svo kraj. Ln to je v slav- Javno razsvetljavo sta skupaj predala namenu župan Srećko Meh in predsednik sveta KS Kavče Miha Voimut. nostnem govoru že uvodoma poudaril tudi predsednik KS Vliha Voiniut »Da bo življenje v kraju varnejše in lepše, se je svei KS že pred 10 leti odločil da bi bila kt> ristna pridobitev za kraj i/gradnja javne razsvetljave. Dana je bila pobuda in žc so krajani na zboru krajanov odločili, da je to za nas nadaljnji razvoj res poirebno. Plan izgradnje je prišel v razvojne programe občine in proračunski plan.« je nadaljeval. Ko bo investi- cija v celoti končana, bo kavče razsvetljevalo 5} svetil v razdalji 5 tisoč metrov. Predračun /naša okoli 24 milijonov tolarjev» prispeval jih bo mestni proračun. Čeprav je trajalo, so lelos uspeli zgraditi prvo petino javne razsvetljave. Na 1200 metrov dolgem odcepu na območju Babje klade in odcep ceste dcj Pahlije je raz-svcUieno z 10 lučmi. Gradbeni odbor je vodil Ivek Šušler žc takrat, ko so to področje aslalîirali, saj so istočasno v zemljo položili ccvi. v katere je sedaj Elektro Jezernik napeljal elektriko in poslirbcl. da so svetilke zasve-lilc. »Vsi skupaj si želimo, da bi izgradnja javne razsvetljave čim prej nadaljevala, vse dokler ne bo pokrilo celotno območje Kavč.tf smo še slišali, sledila pa je zahvala odgovornim na občini. da so prisluhnili željam krajanov in zagotovili proračunska sredstva. Ob tem se je Volmul zahvalil tudi krajanom, ki so bili ob izgradnji strpni in pripravljeni sodelovati v akciji. Potem je krajane nagovoril župan Srečko \Jeh. »Prav je. da praznovanje praznika MG Velenje začutijo vsi krajani naše občine, saj praznika ni brez ljudi. Tudi vaša pridobitve je ena od rislih, ki smo jih lelos predali namenu ob prazniku občine,« je foudariJ uvodoma, Potem je predsiavil nekaj drugih pridobitev in spregovoril o načrtih. Krajanom Kavč pa je zaželel, da še naprej najdejo temne količke, da se ne bo pridobitev javne ra/'^iveljave poznala na rodnosti ... Ko Sla župan in predsednik krnjevne skupnosti skupaj obrnila stikalo in so luči zagorele, se je začela zabava. Taka prava, z glasbo ir dobrotami na mizah. ■ Jezikajmo skupaj Nataša Tajnik íet/f/o/ff M so se tm velenjski ^wwazíji v okviru obveznih izbirnih vsebin zgoiiila jezikomcHiiiajnmke Jelamci^ pod sktfpmm imenom Je:nkaJmo skupaj. Delavnice so hile zaslaviiene kof jezikovno praznoJd/f/e svetovnega dnevu Jezikov. Ideja prof. Alenke Oorian Je lujdla na piooldnevu zbrane podatke prevedli v angleški ter nemški jezik in oh mentorstvu oblikovali zloženko. Moram priznati, da sem hilu (ix)leg ostalih) presenečena nad rezultati ln nad na novo odkrili m podoha... zgodovina in kultur(> loško-sociološki fenomeni, ekologya in narava... so teme, ki so zagolovo zanimive za nadgradnjo obstoječih papirnatih predstavitev za uspešno turistično podobo Veletija. Ko pa Usiiimo po zgibankah. ki pred.'itavtjajo podobo ln vsebino, pa se nam zazdi, kot da železni, rdeči časi še tfiso mimo. .Svežina mladaiti in idej gimnaziiskih glave, ki Mo tako ali tako po šti/diju večinoma zapustile naše mesto, pa nam lahko v tem primeru da misliti. Dva dni + 50 dijakov + 50 malic + kakšna ninv htjtga v Mestni knjižnici Velen/e + barvi tisk zloženk - vsaj pett\ia-.uavl/a /lekam v obrobje provincialnlh mest z vsebinami, ki niso niti usi)ele priplavati na površje. NAGRAJEKCINAGRADNÍ KRIŽANKE COMSHOP trgovine v nakupovalnem centru Velenje, objavljene v tedniku 1. NAGRADA:KUUČUS8 128MB prejme: VANDA ANŽIC. Kardeljev trg 4, Velenje; 2. NAGRADA: KUUČ tiS6 128 MB prejme: DAVID ŠTRUC, Lokovica 35 a. Šoštanj: 3. NAGRADA; KUUČ USB 128 MB prejme: GORAZDNARĐlN,SplKska 66. Velenje. Nagrajenci dvignejo nagrada z os-ebr)o izkaznico in davčno številko v trgovini COMSHDP v pritlièiu nakupovalnega centra Velenje. Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev PokiiSiteOS/ 898 17 50 107,8 MHz R/^DOjQKO IDO Č/^S^POSDOI M(s)Z/^Ê[E Glasbene novičke Iz osnovnošolskih klopi Usivaijalcj oddaj na Radiu Velenje smo prepričani. J^ nas rado poslusa stara in mlado. Trudimo se že /.a to. Pisano drušOliK) bomo v tem mesccu še popestrili, in siccr z usivarjalci rubrike I/, šolskih kiopi. Njeni glavni »akteiji« bodo uccnoj osnovnih Sol v Šalcj^ki dolini, nalanćncjc mladi n^mnaiji na šolah, ruiirika pa bo na sporedu praviloma vsak mcscce minulega šolskega leta. Ker pa se na šolah dogaja marsikaj zanimivega celo solsko leto. ker je prav, da so vsaj f. Jiekalerimi njihovimi uspehi in prizadevanji in uspelimi projekti seznanjeni tudi drugi, bodo mladi novinarji posamezne iole poslej 7. nami in z našimi poslušalci 1er poslušalkami pogosieje. Najprej pa smo k sodelovanju povabili šoštanjske osnovnošolce. Se ve, /akaj- Doživeli so največ v začetku lega šolskega leia. Prijazno vabljeni k poslušanju! Sicer pa v obeh redakcijah (v Časo-H pisni in radijski) nič novega. razen tega, da odhaja na porodniški dopust moderaiorka Aleksandra. ■ tp Prejšnji teden je praznovaia okrogel jubilej radijska urednica Mira Zakošek, Skupaj z namj sodelavci ji je nazdravit ''Mlinar'' Matjaž Ograjenèek, ••• na kratke KLUBSKI MARATON v okviru Klubskega maratona 05 bodo v petek, 14. oktobra, v Mladinskem centru Velenje nastopili ŠKM Banda iz Beitincev in Intimn Frizum \z Ljubljane. EDOMAAJKA Po zelo uspešnem drugem albumu No sikiriki Edo Maajka v studiu Mor* ris te dni že snema svoj novi cd. Projekt z nasith vom Stig'o čumurnajbi predvidoma izšel konec februarja ali v začetku marca 2006. DAN D Dan D so za svoj četrti singl z albuma Katere barve je tvoj dan? izbrali skladbo Počasi. Videos-pot, katerega režijo so tokrat prvič zaupali mlademu Mitji Okornu. se že vrti. NEISHA Potem ko je predčasno izšel njen prvenec Neisha inje mlada izvajalka, katere pravo ime je sicer Neža Buh, poslušalce prepričala s skladbo Planet za zadet, je vse bolj slišati tudi novo skladbo Malo tu. malo tam, ki bo kot kaže še ena uspešnica. Tudi Slovenci no MTV European Musi< Award Odkar ludi jugovzhodni del stare celine oblikuje program glasbene lelevtzije MTV. se lahko za nagrade M IV Iiizropean Music Award pcHegujejo ludi glasbeniki te regije. I.et oi»oje nagrade M IV l-MA bodji'oÍJ^ r* . T^èA^^ BR g^RINGS Bruce Springsteen je dolga leta veljal za glasnika tako imenovanega delavskega ročka. Svoj prodor na glasbeno tržišče je začel 2 albumom Born To Run iz leta 1975 in prav ta album bo po tridesetih letih ponovno i/sel kot trojni cede. Razširjena verzija legendarnega albuma bo poleg pesmi ?. originala vključevala tudi dva devedeja. Na prvem bodo pr)sneiki s Springsteenovili živili nastopov, na drugem pa intervjuji s Spring sle eno vi mi sodelavci. Boss bo tokrat postregel tudi z bogatim slikovnim materialom iiî 4S stranmi doslej še neobjavljeni!] fotografij iz bolj zgodnjih dni njegove kariere. The Best of Anastacia Priljubljena pevka Anastacia, ki stnojo v začetku leta laliko videli in slišali tudi na nastopu v I.jub-Ijani, bo na novem albumu Pieces or A Dream objavila najboljše skladbe svoje petletne kariere. Poleg njenih velikih uspesnic bo tia albumu tudi nekaj novih skladb. lina od njih je kar naslovna Pieces Of A Dream, poleg nje pa še skladbi I Belong To You ter In Your lives, ki jo je Anastacia posnela v duetu s slovitim Erosom Ramazzotiijem. Album ho izšel v začetku novembra. Kone< uspešne nemške turneje Naio ssaion so 22. septembra pričeli s svojo desetdnevnp ogledalo že več kol IO tisoč obiskovalcev. Na koncertu v Beriinu so skupaj z In lixtrcmo posneli tudi DVD. Člani skupine so s turnejo zelo zadovoljni, o čemer priča tudi zgovorna izjava skupine: »naio ssaion smo si od te mrneje obetali velika, vendar pa to. kar doživljamo sedaj, presega vsa prič a kovanj a.ft Zdaj so za člani skupine tudi že koncerti v Kolnu, Oberhausnu, Jlofu, Dresdnu in Iiti ti pravilni. Biti les to ne ova knjiga "Odysseus Unbound • I"he Search for llonicťs íthaca" je bila napisana v sodelovatyu z Jamesom Diggieom, protesorjeni grSčine in latinščine na univer/i v Canibrid-geu, ter Johnom Underhiliom. profesorjem straîlgrafljc o/.iroma znanosti, ki proučuje nalaganje kamnitih slojev na zemeljskem površju, na univerzi v i-din-burghu. Odiseja naj hi bila znana grtka turistična destinacija Kefa-lonija. Posneli orjaškega lignja Japonski znanstveniki so prvič v zgodovini ovekovečil: ogromno morsko "pošast", ki največ časa preživi na globini 900 metrov. Doslej je bilo poznavanje lega nenavadnega bitja, ki lahko v dolžino zrasle ludi do IX metrov, omejeno z^olj na irupla živali, na-plavljene na morsko obrežje ali zajete v ribiške mrežc. Skupini zuanstvenikíw pa je uspelo v globini 900 metmv v dah Pacillka posneli orjaškega mehkužca v trenulku. koje planil na nastavljeno vabo. Posneiki s kamero na daljinsko vodenje so sicer tiastall že (îkiobra 2004, a so jih šclc sedaj prcdsiavili javnosti. Skrivnostnega orjaškega lignja, velikega skoraj osem metrov, so raziskovalci izsledili, ko so spremljali premike kitov v Tihem oceanu. Ogromni lignji z latinskim imenom Archiieuthis že več siolelij burijo domišljijo mornaijev. Napadali naj bi ladje in se spopadali s kiti. Znanstveniki o gigantskih mi)rskih členonožcili ne vedo prav veliko, saj većino časa prebijejo globoko pod gladino oceanov. V 20. stoletju so videli le 50 ogromnih lignje v, ki so se ali ujeli v ribiške mreže ali jih je naplavilo na obalo. Nihče pa ga do zdaj ni ^del v naravnem okolju. Okretnost živali, ki se je stegnila po plenu, pritrjenem na vrvici fiod kamero, je presenetila znaiïstvenike. ki so mislili, da sc ligenj v mrzlih vodah le počasi premika. Kot so pojasnili, seje ligenj ovil okoli vabe, podobno kot to storijo kače. Pri lem pa je eno od lovk zataknii in si jo odtrgal. Šest metrov dolg ostanek lovke so nalo znanstveniki polegniO na površje in jo natančno preučili. Joga za oči pomaga blažiti napetost Za vse. ki pogosto čuiiie napetost v očeh. se občasno lotile t. i. joge za oči, ki prinesla odreši-lev. Na široko odprite oči. po- zdol. Obe vaji vam bosia olajšati delo pred računalnikom. Z morsko travo do bolj pravih bamburgerjev Znanstveniki zatijujcjo, da bi dodatek morske irave v hitro hrano izboljšal njeno kvaliteto, pri tem pa se okus hrane ne bi spremenil. Raziskovalci z univerze New Casile so pojasnili, da dodajanje alginaia. izvlečka morske trave, povečuje vsebnost vlaken v pitah. hamburgerjih in kolačih. Za hrano /. visoko vsebnostjo glejie navzgor in zadržíte 5-10 sekund. Polem oči zaprile in jih močno stisnile. Druga vaja pa v«m bo pomagala sprostili oči in izboljšali vid. Glavo imate v običajnem pííložaju. Z očmi poglejte močno v desno, zadržiie 3-5 sekund. zatem storite še eokral s pogledom v levo, navzgor in nav- vlaken. kot so črni kruh. sadje in zelenjava, je že dalj časa znano, da pomaga zmanjševali tveganje, da bi zboleli. Po mneuju raziskovalcev bi dodatek iz morske trave lahko upcv rahljali ludi kot sredstvo proti debelosti, saj njene sestavine hitro nasi lijo. Bodo avtomobili na vodik? Slaba Bovica za naHne mogotce. Nov okciiju prijazen avtomobil, kije namenjen taksi službi, deluje na vodik. IJniverziieini profesor John Jostinsje razvil avtomobil, ki kot edino emisijo izloča vodno paro. Svoj izum je poimenoval Microcab, narejen pa je predvsem za taksi služba. Pravi malček lahko poleg voznika sprejme še iri pomike. Najvišja hitrost, ki jo laliko doseže, je 45 kilometrov oa uro. z eni) galono (4, 54 litra) vodika pa laliko prevo/j dobrih 240 kilometrov. Profesor oblikovanja in digitalnih medijev na univer/j Covenlryje na prqiektu uhra lahkega vtîzila za namene taksi službe delal dobrih osem let. "Moja strast je razvijanje alternativnih goriv, s katerimi bi zmanjšali hrup in izboljšali kvalilelo zraka v mestih. Microcabje popolnoma tiho vcv žilo, njegova edina emisija pa je vodna para. To bi lahko bil odgt> vor za izboljšanje okolja in na vedno večje višanje cen. povezanih z nafto," je dejal izumitelj. Jostins upa, da bo v naslednjih treh Iciih s predstavitvijo pnjjekta po Veliki Britaniji prišel še do dodatnih idej. kako izboljšati svoj izum, Microcab bodo predstavili na razstavi na Trafalgar Squaru v l.ondonu, kjer bodo opozorili na rast težav, povezanih z gorivi. Odnosi Slišimo, da bi Era poskrbela. da se bodo odnosi med ljudmi tudi na našem območju še poboljšali. Se pogosteje kot doslej bomo srečevali »najboljšega soseda«! Na pol droga Naši tekstilni industriji gre vse slabše^ ponekod tako slabo, da jim bo še za črno zastavo zmanjkalo sredstev. Izobesili jim jo bodo Kitajci. Povezave Minister Podobnik priznava. da Je (udi od cest odvisno, ali bodo mladi ost^yali v Zgornji Savinjski dolini ali ne. Ob takih cestah bodo morali ostati. Ker od doma ne bodo ruc^li drugam. Županska žalski župan Lojze Posede! je ob otvoritvi Erioega centra v Žalcu dejal da ko bo velik, bo Srečko Meh. Vendar le zato« ker gaje na-povedo>'alec programa v i^je-goveni lastnem mestu spregledal in pozdravil kasneje kot velenjskega župana. Davljenje Zadnje napovedi o davčnih spremembah so vnesla med Slovence veliko nemira. Borzo pa so nekatere spremembe davka skorajda dobesedno zadavile. Ljudje zaradi davkov težko dihajo že dolgo. (Ne)varna hiša Bolj ko se bliža zima, bolj se nekaterim zdi varim hiša v Velenju vse bolj nevarnal Sveconosti Pri nas je še vedno veliko različnih svečanih sej In drugih svečanosti. Na srečo v večini primerov ne ob svečah. Dosti bo ostalo Slovenija bo v Francijo izvozila še štiri medvede. Ne veselite se. Še dovolj zveri nam bo ostalo. Izgon Minister Gregor napoveduje. da prihodnje leto v državni upravi ne bo dela za 450 uslužbencev. Nekateri to imenujejo - izgon iz raja! Pike Pika nogavička je privabila 70 tisoč obiskovalcev. Nekateri v LjubOani je pa še vedno ne vidgo! AKTUALNO Mladinsko bošnjaško društvo vzpostavilo Literarni most v Velenju društyo deluje od aprila - Članov vsak dan več. vse bolj aktivni • Ves oktober zbirajo oblačila in igrače za otroke iz okolice Srebrenice Velenje • V mestu nekaj mesc-cev deluje BosnjaSko nilatlin&ko kuliurntî úmivo (BMKD). Prejšnji lorekzvecersovsadelovanjus Knji/nico Velenje pripravili prvi literarni večer v dvorani centra Nova. 7. njim so zaceli cikel do-iiodkov. poimenovanih Literarni mosi. Dvorana, ki sprejme već kot 200 obiskovalcev, je bila polna, mladi člani društva pa so se izjemno Izkazali, Ne le z okrasitvijo dvorane in pripravo celoinega dogodka, kije bit res vzoren. Uspelo jim je pričarati čustven, lep večer. Prvič in zagotovo ne zadnjič. v prvi vrs(iso sedeli tudi bosanski veleposlanik in sarajevski župan, pridružili pa so se jim člani bošnjaskOi društev iz različnih koncev Slovenije. Projekt, imenovan i.iieram' most, poleg Al m i tja Demirovića vodi Karmclina (lu-sejnovič, kije suvereno vodila pogovor z gost' na odru. Vse prisotne pa je v uvodu pozdravil pred- sednik društva Sedmin Osma no vić. Vsi trije so rojeni v Sloveniji in v Velenju živijo od rojsiva, laktJ kot večina ostalih članov društva, ki ne želijo pozabili m korenine svojih prednikov, Projekt l.iierarni most so pripravili v sklopu literarne sekcije drušiva. »Projekt je namenjen spoznavanju del avtorjev, ki so lako ali drugače pove/^ani z Bosno in Hercegovino ter živijo m ustvarjajo tukaj in /daj. Seveda pa ne moremo prezreti tudi avto-ijev, klasikov, ki so zapustili veliko kulturno dediščino v obliki knjižnih spomenikov,« pravi Al-mir m doda, »DruStvo BMKD predstavljamo pripadniki naroda Bošnjakov, ki živimo in ustvarjamo v Velenju, v Sloveniji. Velikem nas je studentov. Ugotavljamo, da trenutna usmeritev šolskega sistema nudi premalo informacij o avtorjih in delih, ki jih želimo proučevati. To je eden od razlo- gov. zakaj smo se odločili, da literarno bogastvo Bosne in Herce-gí»vine predstavimo na takfe« način. Nas cilj je tudi spodbujati bralno kulturo med mladimi in premoščati ovire med dvema kulturama, /a prvi del projekta smo se odločili, da predslavimo mm) književno delo »Mirisi ïx nanine sehare«. Se bolj nas veseli, da je delo napisal ravno Velenjćan Ni-jaz Salkič. /hirka 43 kratkih pri-pbi-čajev, ki so že skoraj izginili iz modernega živ^enja. Nijaz Sallč je verski učitelj sunitske hanefij-sko šeriatske šole ter predstavnik velenjske islamske skupnosti.« Avtor knjige živi in deluje v Velenju od začetka vojne v Bosni in Hercegovini. Šolsko izobraževanje je avtor končal v Bosni in Hercegovini, kjer je tudi preživel s"vojo mladost. Svoje življenje je posvetil p<5Učevanju verske dogme, vendar pa nikakor ni pozabil svojih prednikov ter tradicije Bošnjakov, ki imajo poleg vere tudi svoje zelo specifične običaje. Njegov prvenec zajema prav spoznavanje naroda z ozemlja nekdanje Jugoslavije skozi razne obi- Prvf Ut^rarni večer, imenovđrt Literarni most. Je bii si'Zgodba rodbine, M povzdigne Šoštanj iz trga v mesto. Prvi izvod dobijo Vošnjaki," In povzetki 17 literature so sestavljeni v prepričljiv^) in prvo celiv tno obravnavo šoštanjskih usnjarjev- industrijalcev.« Avtorju so pri delu pomagali v ■ m s trdim delom so deiavci služili za preživetje. A delo Je bilo. Lepo je biti med svojimi, še lepše na svojem. L na.slmi stanovanjskimi krediti vam bo zlahka uspelo, saj jih odlikuje ugorinn obrestna mera. polovični stroški odobritve, do 25-lptna odplačilna doba za mlajše od 45 let in možnost 1UU% izplačila v gotovini pri novogradnji, pr«novi in rekonstrukciji. Naredite pi"vi korak in nam pišite na sta no va njo® si. bacal. con. da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 29. doccmbra 200.'). liresničiijrmo vaše sanje. BankV Austria Credîtanstalt fiftnli AinrrwCiMiiânsulIdd. L^uWJana, Sfn«mnk« )40, Premogovnik doniral hišo bovški rudarski družini Zaposleni so za hišo namenili dnevni zaslužek - Za donacijo izbrana družino Julija Klavore, upokojenega rudarja - Selili naj bi se ta mesec Velenje. Bovcc - Premogovnik Velenje je donator ene od 25 hiš, ki so jih zgradili po lanskem po tresu v Posočju. Za donacijo, za katero so zaposleni v premogovniku namenili enodnevni zaslužek, je bila izbrana štiričlanska družina upokojenega rudarja, minerja v bližnjem italijanskem rudniku svinca in cinka, Julija Kla- čili iz Premogovnika Velenja. Družina živi sedaj v stari his v naselju individualnih hiš na robu Bovca, ki so jo zgradili leta 1976. Se istega leta jo je prizadel potres. Sledila sta še dva, lanski pa ji je d»/enska kon)Ska konjenica jc nasiala po vzoru ženske pohorske konjenice. Vsako leto se je udete/im in reči nioram. da / dekleti /elo uživamo. Zalo sem želela svojim prijaieljicam pokazali I udi to na o prelepo Mislinjsko dolino, po kateri Je/dini že vrslo let. Po drugi sirani bi rada popestrila konjeniška dogajanja tudi na koroških tleh.« »Koroške kresničke,« lakšno ime so si namreč udeleženke nadele. so se na pot pi)dale v so bolo zjutraj in je/dilc po obronkih Misli nj s ke doline ter se nato vanjo tudi spustile. V Misli nji so prišle do prve bolj vznemirljive točke, in sicer do železjiiškega lunela zapuivCene proge VclenJe-SlovenJ Cîradcc. »lb Je bilo za nas pravo doživetje, saj smo skozi tunel jezdile z baklami v rokah in ga tako osvetlile,« Je spomine na la poseben dogodek obujala Leonards. In res jih Je bilo veselje p«)glcdali. Med je/o samo pa jim hrane» pijače in gostoljubja na domačijah, mimo katerih Jih je vt)dila pol. ni manjkalo. Večkral so se namreč odpi>čilc ter okrep- Predsednica Cross country ctuba Legen Leonarda Pirmanéek na svo/em Griziiju, čale sebe in svoje kt>nje, morda íq kakšno zapele. Dobre volje je bilo I orej ogromno. Z njo so tudi liilro dosegle cilj prvega dne - Kozjak nad D<^liCem, kjer so na eni od kmetij prenočile. Zjutraj so pol nadaljevale, in sicer so se vzpele na Tolsti vrh pod P*)hoijem. Nato so krenile nazaj v Mislinjt>. se udeležile prireditve «Pozdrav jeseni« in se vrnile na kluh. ■ V^na GUnšek Buče, buče in znova buče Šmarno ob Pakt. 1. oktobra • V Martinovi vasi ob železniški pn^gi v .Šmartnem ob Paki so bile minulo soboio '^ta glavne« buče - velike. majhne, dolge, pisane, rumene, oranžne, zelene ... Za to so poskrbeli zanesenjaki Turisiičnega društva Šmarino ob Paki z Marijo Bole v ospredju - p<^budnice prve in leios druge bučarije. V pomoc Jim Je bilo letos tudi ISučenccv izbirnega predmeta turistična vzgoja in njihova neumorna učiie- izkorisiill /a naravoslovni dan, V delavnicah, v katerih so sodelovale ludi članice smarškega društva prijateljev nîladine, izdelali čudovite izdelke iz buč. Domače gospodinje, med katerimi Je bila v r>sprediu Boža Polak. pa okustte jedi iz tega. v kulinariki vse boJJ uporabnega sadeža. Manjkalo ni golaža, kruha. peciva, namazov iz buč in še in se. Nekateri so težko verjeli, da sn lahkem buče Cako uporabne in okusne, l.etosso organizatorji p<^ka/ali tudi, da ta sadež po krivici zanemarjajo v kozmetiki. Pozornost obiskovalcev prireditve je polog jedi pritegnilo šc tekmovanje za tiajdaljšo. največjo in najležko bučo. Najdaljšo, 104,5 ceniimetnw dolgo bučo, Je prinesel Ivi Vrečer iz Rečice ob Paki, največja je bila / 217,5 centimetri buča Erika Stanka iz PreseriJ pri Braslovčah. Slednji Je prejel še eno diplomo, in sicer tudi za najtežjo bučo. Tehtala Je kar kilogramov Za vedro ra7pt)lo7cnje obiskovalcev so» tako kol lani. poskrbeli člani ansambla Njivski iz Pod-kraja pri Velenju, ki so z inslru-mcnti iz buč igrali u bučni ples, ■ tp Merili so irt tehtati • tale huča }e bila težka 83 kilogramov in velika već kot 217 centimetrov. TTT'. Izdelki ucenceVf ki so }ih /z-delaii v deiavnicaii, so bili prava paša za oči. IJica Marija Vodovnik s tamkajš)ije osnovne šole. Lepo vreme Je letos privabilo na prireditveni prostor nekoliko več ljudi kol lani. a še vedno premalo glede na trud. ki so ga piizadevne šmarške gospodinje in ofganiza-lorii namenih dogodku. Omenili velja učence razredne stopnje domače osnovne $ole. ki so po vodstvom svojih mentoric priložnost Dobrove iz buč so v /iipu posle. Na velenjski gimnaziji smo jezikali Da so dijaki poleg rednega soV skcga dela sposobni narediti še marsikaj, so zelo dobro pokazali pretekli teden, ko smo na gimnaziji v Velenju izvedli leden obveznih iz.birnih vsebin. Za uvod smo se v ponedeljek na športnem dnevu dobro razgibali in si nabrali sveže energije za preosiale dni tedna jezikov, ko je /si dijake iretjih letnikov potekal projekt z naslovom *JezikaJmo skupaj«, ki smo ga zaznamovali z mmv gimi dejavnostmi in delavnicami v različnih tujih Jezikih. V torek so nas obiskali številni tuji predavatelji, ki sedaj avijo v Sloveniji in s<) bili pripravljeni sodelovati pri našem projektu, v kaierem s<» sodeltv vali seveda tudi naši proťesoiji lujih jezikov. Dijaki so spo/navali Jezik. ljudi in kulturo različnih dežel sveta in se na leh deiavnicah naučili ludi nekaj besed lega Jezika. Imeli so priložnost sodelovali pri slovaš-čini. ukrajinščini. kitajščini, romščini, litvanšcini, kanadski francoščini, italijanščini, angleščini, bolivijski španščini, ruščini. makedonščini. latinščini in Japonščini. Po dveh urah dclav-nic so na sklepni prireditvi v športni dvorani tudi pokazali, kaj so se naučili - eni so zapeli, drugi šteli, tretji so se predstavili v lu-Jem jeziku. V sredo in četrtek so dijaki izde-lovah zgibanke v različnih luJih Jezikih, s katerimi želijo predstaviti predvsem Velenje z ožjo in širšo okolico. Izbirali so lahko med pisano paleto ponudb: razvoj premogovništva v Velenju, arhitektura v strogenî centru Vele- nja, kipi v mestu, knjižnica v Ve« letiju tiektič in danes. Pikin festi-valskoz.i čas, kipaiji in shkaiji Šaleške doline, Kunigunda, Jezera Šaleške doline, sprehajalna pot, rekreacija, konjeništvo, mladinski center, cerkve v Velenju, Rdeča dvorana nekoč in danes 1er rudarska godba. Prvi dan so bili predvsem na terenu, drugi dan pa so se posvetili oblikovanju zgibank. zije Maribor, Gimnazije Brežice, (li^nnazije Trbovlje in naše partnerske šole iz avstrijskega De-utschlandsberga. Sam program je bil seveda sestavlienv duhu tedna Jezikov. Dijaki so peli, recitirali in zaigrali na odru v ra/iičnih jezikih: angleščini, nemščini, španščini, tudi kakšnem afriškem Jeziku ... Da pa so vse dejaviv^sti čez te- \ifaT . i- ■H Nrv . Mentorje so lahko izbirali med gimnazijskimi profesorji, kar dokazuje, daje bil ves projekt interdisciplinarno zastavljen. Poleg tega so delovale tudi delavnice na šoli: viirina in vaje za zaključno prireditev, germanizmi v slovenskem jeziku, lileramličniJca. Riîberta (íoiaija. Sredenšek. Dori. pater l'erlež, Franc Zcrdoner s prijatelji. Storžič. Slane Vidmar, Trebanjski oklcl. Jodiar Ixtyi s prv Jalelji in najbrž šc kdo. Igrah bodo na dobrodel- nem koncertu, s katerim bvprd-saJi. Tako so si pridobili novo znanje. ki jim bo v prihodnosti najver-jelneje « kako koristilo. Mcsec so akiivntJ nadaljevali, kajti orvanizirali so izlet na Cîolte. / njim se zahvalili vsem sodeiuj(»čim pri organizaciji športnih iger. Preživeli so iz-rc vztrajali po načelu letošnjega leta: oPostavite noge na prvo mesto. Izognite se amputaciji.« Jako so Lidele-žcnci /dnižili prijetno s korisinim in naredili nekaj dobrega za svoje noge In dušo hkrati. Nato so orgatuzirali predavanje Slavice Šumnik o najpo-gosiejšil'i napakah, ki jih delamc^ pri jemanju zdravil In insulina. Tuili lu Sla bila pogovor in debaia po premov. povabili na izlei v Volčji B:>tok. Vabilu seje odzvalo 43 udeležencev. kljub temu da je listo septembrsko soboto zjutraj, ko so odlia-jali na pot, lilo kol iz škafa. »K sreči je sredi dneva nehalo deževali in lahko rečem, da stno preživeli čudovit dan. Obiskali smo Kamnik in si ogledala UJvamo Svilanil ter f-to, Pol smo nadaljevali v Volčji Potok, kier smo preživeli skoraj dve uri. Poleg rož in gmjovnic smo občudovali aranžmaje iz okrasnih buč. Vse to nani je uspelo še v slepšajie s kakšno drc^bno radostjo in naslednje lelo na svidenje. ■ Marija Skornišekf foto: Jože Kandolf v Šoferji in avtomehaniki v Nemčiji Ob zaključku zelo uspešne sezone (sodelovali so na mnogih preventivnih akcijah, s katerimi skušajo preprečiti protuetno nesreče, še posebej v prvih šolskih dueh, pri organizaciji kolesarskih izpllov za osnovnoSolcc. na miuv glh meddruštvenih tekmovanjih in pripravili parado ob stanovskem prazniku) so Člani velenjskega združenja šo fcijev ÍD avtom eha niko v Velenje obiskali lngolstat v Nemčiji, kjer so si ogledali proizvodnjo avtomobilov Audi. Bili so navdušeni, a obenem ludi zaskrbljeni, saj opravijo v tej uwami več kol 90 odstt>tkov vsega dela roboti. Ogledali so si še hi^gal muzej le lovarne, v kalerem je mi)goče videli tudi njihove najstarejše avtomobile. ■ NUMERO UNO trgovina z motornimi vozlit Ro1)erl Kukovec s. p. Mlinska ulicâ 22 Maribor Ugodni avtorrtobllski In gotovlnfiid KREDITI do 7 lat» za vaa zapoelana In upokolenoe fudl 09, do 50 % obramanitva, atar kradK nI oviral Ča nista kradttno apoaobni nudimo kredite na osnovi vsšega vozila, tpr laaainga za vozila »tara de 10 lat. Pridemo tudi na dom. T6L: 02/2S2 48 26 041 7S0 S60,041 391 001 Pax: 02/ 252 48 23 «mw.numeroyno-sp.Cfl '"H'JiS Imeniten začetek Gorenja v ligi prvakov Italijanski Merano premagali z 39 : 24 -Povrnili omajano samozavest - V nedeljo z Islandci Po sToiincm žc Jnigcni bolcćcin porazil v Ui^niac^iti prviinsmi v Rdccj dvorani s Trimom so rokomc-idî^ (ioriinja v suboio / omajano sa-mo/iivcsljo fKlp(^iovalj na nedeljsko prvo ickmo l^iloaijc lige prvakov z iialijanskim prvakom M cran o m. Vsekakor s« bili pod velikim prili-skonî. kajîi vedeli so, da morajte zmagali. da sc vsaj nekoliko oddolžijo ljubiteljem rokometa za nepričakovani prvcnsivcni ničli v Kdeči dvorani. lekma je bila v približno trideset kilomeirov oddaljc-nem Bolzanii. ker v Mcranu dvorana ne ustreza zaJitcvam evropske rokometne zveze, in pred nokaj več kol 300 gledalci. med katerimi jih je bilo približno peidestfi iz Velenja. Vc se, Šaleški graScaki so skupaj z nekaterimi člani uprave povsem preglasili domaće. Skromen obisk je eic;i in l^imoža Prosia. Prvi se je poškodoval na treningu dan pred tekmo s Trimom, drugi pa v prvih nîintilah bi imel težave s srcem. Najbolj Izkušen in najstarejši je njihov 4lMelQÍ vratar Michael Nioderwieser. Ililro vodstvo naših rokometašev ni zmedlo. S čvrsto igro v obratnbi in po hitrih nasprotnih napadih, v katerih sta se (xilikov^a v»k s po enajstimi goli Momir llic in Vcdran Zr-nic, so brez tc/av rcšetali mrežo div mačih vratarjev. Ob polčasu so jim uhajali že /a sest zadetkov. Tiidl v nadaljevan iit niso popuščali, Igrali so na vso moč. saj so vedeli, da se le s takšno Igro in visoko /mago lahko delno oddolžijo svojim navijačem za naslov, Cc je ta sanjozavest res že prava - v njihovo kakovost verjetuo nihče ne dvomi - je delno odgovoril /.e včerajšnji kiiroško-šalcški derhi v Slovenj Cîradcit. Počitka ne bo že v nedeljo (začetek lekme bo ob 16,45) bodo v drugem krogu lige prvakov gostili v Rdeči dvorani predstavnika Islandije v lejii tekmovanju Maukar lIafmarnraza v Rdeči dvorani. Cas je, da z.ačncmo zmagovati tudi pred našimi gledalci. Zmagati moramo tmii v nedeljo, ko bomo gostili Islandce. Poniemhito podporo pa smo imeli ttttli med navijači. Veliko nam pomeni, da soprišli tak(î daleč. Verjamem, da nas b{»do spodbujali skozi vso sezono, pa čelttdi ne bomo vedno igrali po njihovih željah.« Dušan P»(l[>oean. vratar: »Vsak je dal svoj delež k tako lepi tivodtii zmagi v ligi prvakov. Tokrat mi je bilo lažje, ker smo igrali zelo dobro v obrambi. Uspešno smo zaustavljali odlične domače strelce, ki niso mogli prihajati do čistih metov, H /akaj vam ne gre i' Rdeči dvorani^ »Ne vem, Zitkaj smo letos tako slabo zitčeli v domači dvorani. Mislim, da se šc nobeni ekipi ni zgodilo kaj takšnega, kot sc je nam lelos, V^aj jaz ne poznam primera. Mogoče smo prenežni, mogoče mislimo, da bo šlo prelahko. Upam, da v priliodnje ne bo več tako. Da bodo zmage vgosleh in doma. Seveda pa se lahko po-raz dtuna še zgodi, a upam, da jih bo čini manj,« Borut Plaskan^ poinrKnik trenerja: »Vedeli smo. da moramo zmagati. Pri igralcih je bil prisc»-len določen pritisk. Prav je. da včasih pritisk jc. seveda v po/i-livTjI smeri. Bilo pa je tako ali tako danes vse usmerjeno v pozitivno smer. Odlično smo igrali: Razve-seijttje predvsem dejstvo, da je bilo zelo malo tehničnih napak. Iri ali štiri: to niti ni pomembno. lo jc minimum, ki ga je resnično težJco doseči, Itidi rcalizacija je bila zelo dobra. Obramba je na čelu z vratarjem Podpečanoni delovala brezhibno. Vse lo potrjuje, da smo igrali takt), kot smo se dc»-govorih: brez divjanja, potegnili smo lakrai, ko jc bilo treba. To je bil ključ naše na videz lahke zmage, ker Italijani so 'počili' v zadnjili desetih, petnajstih minutah, Mi smo jih pripravili do tega, lia so delali tolik(j napak, in mi smo ia/je zadevali. Vimenu vseh se zahvaljujem navijačem, ki nam niso obrnili hrbta. Močuo so nas spodbujali celo tekmo. Upam, da bo tttdi na naslednjih tekmah tako, kot je bilo tlanes.fl Sedaj s Hit Gorico V sredo prejšnji leden so odigrali sedem tekem osmine imala slovejiskega ptïkala. Največje presenečenje je pripravil Livar iz Ivančne Gorice, ire-nutno zadnje mošlvo druge lige. saj je z I : O izločil prvoligaško mošlvo Tendavo, z enakim izidom je Rudar izJočil Dravo, s katero je štiri dni pred tem prav lako na svojem igrišču na prvenstveni tekJiii igral neodločeno (O : 0). To jc bila prva Zmaga Bo-ntia Jarca, odkar je ponovno poslal njegov trener. Včetrllmalusc bo Rudar na svojem igrišču pomeril z aktualnim državnln^ prvakom Hit Gorico. Oboji so nasiopili v nekoliko spremenjeni postavi od soboinc. Iako v postavi Rudarja med drttgim ni bilo poškodovan il J Zorana Pavlovic a in Rusmina Dediča, Domače je po slabih petnajstih minutah v vodstvo popeljal lldtian Softič, v z.adnji minuti pa so gi>stjc izenačili, strelec je bil njihov utjec Chieiti. Ker tudi podaljška nista dala zmagovalca, so sledili streli z bele točke. Zanimivo - oba strelca sta z enajstih metrov zgrešila. Za Rttdar so zadeli Mirnes Ibrahimovič, Goran Dragič, lidi Boršlnar in Alem Mujakovič. zaslužen za zmago pa je gotovo bil itidi vratar Janko Šribar, kije ubranil peti udarec gostov. Drugi izidi: Avtoplus K{)rte - Alttnunij I : 0. Teh-notim Pesnica - Maribor Pivovarna Laško I : 8, Bela krajina - Anet Koper 4 : 6. ('M<' Publikum -Brda 2:0 1111 Gorica - Primotje 2: 0. iekmo mal Zagorjem in rrenitino vodilnim moštvoni prve lige Domžalami pa so zaradi tekme z nemškim Stuttgart om v pokalu Uefa (kljub zmagi z 1 : O so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, saj so prvo izgubili z O : 2) preložili. Tudi v Ćmomlju In Velenju so o zmagovalcu otiločile šele enajstmetrovke. Deveti Rudarjev poraz v Sribar preprečil ponovitev Velenja - Zaradi obveznosti reprezentance nadaljevanje prvenstva čez štirinajst dni Le največji sanjači so morda vcijeli. da nogometaši Rudarja lahko presenetijo lanske podprvake na njihovem igriščti. Izgttbiii so z 1 : 4. Najzashtžncjši /3 zmago je bil domači igralec Stevanovič. saj je dosegel kar tri zadetke. Velenjski vratar Jatiko Sribar pa je z dobrimi obrambami preprečil, da domači niso ponovili izida iz 2. kroga, ko so v Velenju zmagali kar z 8 : O, Skupaj s Stcva-novičcni je bil najboljši mož na tej tekmi. To ie bila že sedma zmaga domačih in deveti poraz gostov v letošnjem prvenstvu. Po pt-\ili 45. minutah pa je bilo samo I : I, Domžalčani so začeli silovito, in že 9. mi-mtti je moral velenjski vratar prvič pobirati žogo iz svoje mreže. Rakovič jc streljal z roba kazenskega prostora: De Souza, Brazilec v vrstah domaČih, je spremetúl smer žogi in velenjski vratarje bil nemočen. Po vodstvu domači so popustili in gostje se nekoliko lažje zadihali. Toda šele v 20, minuli so prvič ne varneje zapreiili domačemu Nemcu, ftvlovič seje zjiašel sam pred njinx vendar je Nemcem s skrajniiii naporom žogo odbilo v kot, Pt) streli iz kola je žogo znova dobil Pavltjvjč, takoj streljal po tleh, žoga pa je za približno pol tncira zlcicla mimo vrat. Napadi domačih st> se vrstili edeji za drugim, zlasti Rako víc je imel nekaj lepili priložncisti. toda Sribar je reševal nemogoče. Naio žarek upanja za 'rudarje' na ugoden razplet. Po napaki domače^ vratarja, ki mu je spíxlrsnilo, je Koiriljenovič dobil žogo pred kazenskim prostorom na levi strani, in z lepim udarcem v vratarjev levi kcit izenačil. Sanj o točki pa je bilo konec po dobrih pctnajslih minutah igre v nadaljevanju, koje Stevanovič v slabih dveh mintttah kar dvakrat zatresel Sribarjev:> mrežo, zmago pa je v 81. miiuiti potrdi) šc s svojim tretjim golom. Dejan Kom I je novic. Rudarjev sirelec: V prvem polčasu smo šc nekako igrali, in imeli točko v žepu. Kot vedno, smo tudi tokrat v nadaljevanju popustili. Zmanjka nam moči, z.aio ttidi dobivamo toliko golov. Sedaj je pred nami odmor. Ne smemo še obupati, treba je pač delati, delati ... Borut .larc. Kudnrjev trettcr: »Domžale so za razred boljše moštvo od nas tako v telesni kot tehiučni pripra vije ti osti. Med reprezentančnim premorom bomo največ pozornosti namenili zboljšanju telesne pripravljenosti igralcev.« Nenavadna Ibrahimovičeva poškodba Tekma seje nesrečno končala Zii Rttdarje-vega napadalca Mimesa Ibrabimcmča. Kol je povedal, ga je v boju za žogo potegnil za prst leve roke De S(utza in mu ^ najverjetneje zjomil. To se je zgodilo v X3, minuti. Prvenstvo bodo v 1. ligi nadaljevali čez štirinajst dni ( ir>. oktobra). Rudar bo gostil Pttblikum. ■ vos v Velenju Skoti V Veletiju bo v torek ( 11. oktobra), začetek ob 11^. itri, kvaliljkacijska tekma zií naslop na evropskem prvciv sivu med mladimi reprezentancama Slovenije in Škotske. ■ SPORT IN REKREACIJA Po Termu še Trimo Rokometaši Gorenja so že drugič v letošnjem prvenstvu razočarali svoje navijače. V vnaprej odigrani tekmi 4, prvenstvenega kroga so v sredo prejšnji teden gostili Trimo iz Trebnjega in izgubili z 29 : 32 , Razen Zmića («joscgol je kar 14 golnv, lore) skoraj pi>lovico svujcga nit)Srva) so vsi Oni^ razivarali. razočarani pa so bill sevtída tudi diilci. saj so se proii koncu icknic oglasili Uidi žvi/gi nezadovoljisva, mnogi pa so že pred /adnjiin Síxlni-kí^viin piskom (Kisli iz dvorane, Crosljc so zc v prvih niimilah igre nakazaii. da želijo presenetiti, saj so povedli s 4: 0. Približilo 700 gleda}-ccv pa icdaj golovo ni pomislilo, da bi sc po SkoljclfKanih lahko 7godiia druga letošnja senzacija v Redči dvorani, saj so oh polčasu tlomaći žc vodili s 17 : 14. Pa se jc. ne glede na to, da je Giv renje po dobrih Ueseiih niinuiali igre v drugem p(i|časn kar dvafcrai ušlo Irebanjceni za sedem golov (21 : 14 in 23 : 16). Toda lo vodstvo ni bilo dovolj niîi /a loćko kaj àele za obCs DoinaĆi so spel neodgovorno popustili in sledilo je presenečenje v obliki zmage Trima s irenii goli razlike. Opravičilo gledalcem Poraz je \se iiffalcc zelo prizadel, Pcidobno kot po lekmi s lerniom indi po icj niso vedeli in znali odgovorili. kaj je bil vzrok. Na novinar-skin^ konfcrerîci» ki sojo naslednji dan sklicali pred lekmo prvega kroga lige prvakov z italijanskim Meranom. se jc kapetran Sebas(jan S>vic v imenvi igralcev upravičil za la dva spodrsljaja: 'vjgralci prve ekipe Cîorenja se /m nizko raven iyij (îa prvih dveh domaćih lekinah. kjer sla nas iiasproinika Termo iz Skofia l,ok6 in Irimo Irebnje zasluzeno premagala, vsem navijačem Šaleškim graScakoni. imctniki^m sezonskih vsi opni C in drugim ljubiteljem rokometa v Šaleški dolini in Sloveniji iskreno opravičujemo, Kol prgu so gosit>vali na Madžarskem pri ekipi Kazinbarcika in ji morali priznati premoč. Na prvo goslovanje so se odpravili žc v n&-deljo zjuiraj z avtobusom, tekmo pa so imeli v ponedeljek popoldan. Šosianjčani so dobro začeli in prvi niz celo dobili s 25 : V nadalievanju so damaCini prevzeli pobudo in drugi in ireiji niz zjiia-gali po irdem boju na 20 in 21. v zadnjem pa so odbojkarji Šošianja Ibpolšice precej popusiili, ga izgubili na 15. lako da so se Madžari veselili prve zmage v Lnierligi. »Bili smo blizu, a vendar daJeč,« je takoj po tekmi povedal trener in kapelan Šoštanja TopoJsice Dejan t'Ujs. kije bil z igro svojih vanwan-cev sicer zadrafd pri hivši OŠ Bibe Roecka. ■ tr Plavalni veterani znova uspešno Po dvomesečnem premoru je zimski bazen pričel obratovati - Ob torkih in četrtkih rekreativno plavanje, ob sobotah vodna košarka Velenje - Koper - Odprtega državnega tekmovanja veteranov, ki je potekalo v Kopru, so se udeležili tudi velenjski plavalci. Člani PK Velenje so bili lako številčno kot tudi kakovostno eden najuspešnejših slovei^skih klubov. Rezultati najuspešnejših: 50 m kravi; 3. Donîeu l-ricelj, 21.2^, 4. Jani (lorjanc, 29,14, 2. Kalarina Prazjiik, 3.3,89; 50 m delim: 5. Jani Gcirjanc. 35.ÍJ6: 50 m hrbtno: 2. Domen I-riceli. 31,91; 40U metrov kravi: I. Kalarina Praznik. 7,fiA.55; 50 m prsno: L Jani Gorjanc, .^7.^4. I. Stanko Blainik. 43,2X, I. Vera Pandža, 42.55, I. Kalarina Praznik. 4.1.24. 2. Kok Tajnikar, }U2 in 3, Jernej Prislan. 40,27. la leden je po skoraj dvomesečnem premoru zacel obratovati zim- ski bazeti v Velenju, s lem pa rudi torkovo in četrtkovo rekreativno plavanje meil 19. in 20. uro. Vadba je primerna za vse. ki se želijo sprostiti po delovnem dnevu, izpolniti znanje plavanja, izgubiti kak kilogram, imajo bolečine v hrbtenici ali si želijo povečati aerobno vzdržljivost. Ob soboiah pa plavalni klub vabi na vodno košarko, ki jo bo vodil Jure Primo/ič. Primerna jc za vse. ki znajo dobro plavali, jiamenjena pa je predvsem mladim, tako t an tom kol dekletom. ■ Katarina Praznik Tako so Igrali Liga prvakov, 1. krog Merano* Gore nie 39:24 (19:13). Športna dvorana, glcdaleev .100. sodnika: ViizUuim in CTioiiuard (oba Švica). Merano: Menini, l^diimcr, (íiuli* ani. í.archer, Cîerstgrasscr, Makowka 4. GiiHcr 5, Kiívačcvié 5, /ubae 4, Ogjetioviù .1(1), Niedcrwiescr, Wcit-tíalcr, 1-ang 3. Santer. Gorcriie: PodpeCan (19 obramb) Tamše. J. Dobel.šek 2. Ki^vaš 2, Ošlir 2, Sovič 2, Sirk 3. Skok (3 obrambe), tUC II. Ruiar. U Dobelšek 3. Simon l,Rczniêek2,Blazovič,/mič II (I). Scdemmeimvke: Merano i (1), Gorenic 3(1). Izključilvc: Meiano 4. Gcpreruc 4 m i mite. Izidi 1. kfoga lokomctne lige prva-k(îv-skirpina C: llaukarHafnarlïoer-dux- - Arhus 27:2í; ( 14:16), Toigglcr Group Merano - Gorenie 24:39 (13:19) Liga Telekom; 4. krog Oorenje-Trimo 29:32(17:14) Gorcnijc: Podpcčan (7 obramb), ProSl (3 obrajnbe), lamse, .1. Dobcl» sck 4, Kavaš 4. Oslir 3. Sovič 1, Siric, llié I. Ruiar, 1.. Dobelšek 1. Sijnon. Rezuicek, Zmić 14 (5), l.estviea po 4. krogu: 1. <*eljc Pivo vama l^ko X lock, 2. Gold Club fi. 3.^11105 Ki)pcr 6,4. Trimo Titíbnje 5. 5. (iorenje 4.6. Prevoni 4, 7. Jeruzalem ()m)oz 4, S, SU^an 4. 9. Krka I0.1«rmo2, 11. Rudar 2. 12. Ribnica Riko 0. Sinoči so igrali teknie 5. prvenstvenega kroga. RLki> meutsi Gtirenfa so g 2:3 (0;l), Drava - HH" Gorica 1:3 (0:2), CMC Publikum • Naîla 1:3 (0:2), Dími^ale- RLular4 : 1(1:1). Domzole*Rudor4:1 (1:1) Střelci: 1:0 De .Souza (9.), 1:1 Komljcuović (42.), 2:1 Slcvanovlč (67). 3:1 Stcvanovič (69.), 4:1 Sleva-novic (81,), Rudan Srihar, Kraljević, Ibťtič, Je-scniCoik. Dedič, Boráiuer (od 7H. Ja-hic), Ralmianovii (od 72. Grbič). Muiaklni retl: 1. Rogaška l5(5odigra-nih lekem), 2. Šmartno 12 (5 0{5od.l.) Laško-Šmartno 19280:3 Šmartno: Pusovnik. Filpovič, M. Podgoj'šck. P jakosino lesr\ico) se je član velenjskega Sc{uasli kluba Martin M^^i^nik ponovno izkazal, saj je v močni med* narřxlni kt>nkiircnci zasetlel šesto mesto v kategoriji deCktiv tU> 17 let. V petih naF;topih jc zmagal trikrat, dvakrat pa je moral pti/nali prcuioč nasprotnikov iz CeSke in Slmške. Martin trenutno /aseda 29, mesu> v kategoriji dečkov do 17 let na jakostni lestvici F:vn.>pske squash zveze. Ko nec me.seca se tnlpravlja na turnir super serije v Belgijo. Velenjčani zelo uspešni V Mariboru so ob koncu minulega tedna priicdili prvt) tekmovanje »Mariborska avantura«, rekmovarije scstavijajo različne discipline, od hoje, teka, kolesarjenja, plavanja, veslanja, spusćanja po vrvi, poleg lega pa morajo tekmovalci med drugim obvladati tudi orientacijo. V Mariboru so i/vedli tekmovanje na dolgi progi- 80 km, in kratki progi -40 km. skupno pa je nastopilo veO kot 50 ekip iz viw SltA'enye. Organi-zacga je bila v rokah velenjskih tabornikov, ki imajo ze izkušnje s itTvrst« nlnii tekmovanji. Prav tako iz Velenia stxJcîuje na podtibnib tckmgo pa sta premagala v časti 6:25.36. Prav tako druga je bila na krajši progi ekipa Pipi in Melliijad v postavi Vasja.lerčič in Leon Verdnik, ki sta 40 km dolgo progo zmogla v 3 urah in 9 minutah. »Na Pohoiju na.H je čakalo presenečer\ie, ko smo se (xî uikotne jase s sanmi spustili na mariborski snežni stadion,- je navdušeno o svc^i pivi Ujvrstnl preizkttšryl povedal Vasja Jerčič, ki se je letos uspešno spt.)padel tudi že s uiaU, Vxiovi sestanki bodo vsak pcick HK-d 17. in IS. uro na vseh Šolah razen na podmžniCni osnovni iioli v Šentilju, kjer bomo delovali vsak pelek oil 15,30 do 16.30. Verjetno se ittdi vi že veselite novih taborniskili dogodivščin! Športna šola športna /veza Velenje tudi v letošnjem šolskem letu organizira Športno soIo za učenec od 2. - 4. ra/rcda. Vadt>a bo potekala dvakrat tedensko in se bo po osnovnih šolali začela na5lc v ponedeljek txligrali /adrrji kn>g v občinski teniški ligi. V rtiej je stxielovalo deset ekip. Zmagcwalec /a leto 2i)05 je ekipa Tl'Š 1. drugo niesto so osvojile Sove in tretje ekipa PremogoNnlka. Na sliki ekipa TFŠ L.ZlatktJ KedačiC, Robi Nadvežnik in Tine Slatinžek. HWI V' ^lî ■ > Dovžanova Soteska • Kofce oil Suštarska nedelja malo drugoie Na nedeljo v ZHćciku sep-lenîbm smo so ixlU>Ojlj, jo mahiicniu v slovenski geološki raj • proU Trticu, Pa ravne ui srno tialeicli na prvo žc navsc/^ixlaj Aipinli ceslo sko/i nii»inoje* dro» ker nepoiičeni nismo vctleli, lia je ravno la ilan uaOicionalna ^uš mrska niHJelja. saj jc lu zibelka ivlovenskega "šiišiarstva«. Oh pTiitioCi prijaznesii domačina stno se po ovinkih vseeno i/viii i/ obclajtićc se gi«èo in že niis je pol Víxiila skozi Jelendol do Izlvxlišča za pogoije Košuíe, cilj, ki smo á ga izbrali «Jkrat. l.ep dan nas je vabil in umo smo jo ubrali navkreber, poslali ob kapclici nedaleč od planinske koCc na Kolcab. ki pol»^ lepih Ta/|Jedov nuili luii tU> broie plansarije, Jo poleg planinccv oblegajo ra/jiolike èrixle domaČih bivali. Po ukrepCilu smo jo mahnili naprej proii vdiovoni Košute, pri će-mer je skoraj nei/ogjben obisk Vc-likepi vrha in fOadivji. Tu nam je pon-agtijala lucgia. saj nam Je dopuščala vidljivfjsi le na obroke in kar p*)hilcli si moral, da si U pravi Cas ujel kakšen p(îsnelek. Ob povTdlku smo se pred lepo ogia-jenc) kt>Co predab slastnim skuiinim štrukiieni» za popcsiriiev dogajaj^a pa je poskrbel t>Ciirw Oamač man/ši pes, ki je vsake loliko časa minio nas prizadevno pripcxlil mlad kozji pai; ki je zvila naše) prehod skozi prepovedano ozentlje. Vseh dobroi sile prikupne mucc sc za lo niso menile... Ob povraiku sino se naprej in se skozi vankiiio uho« (še vedno nesaniran íívínck tik nad jalroni ic enkraine soieiAe) pripeljali do parkirišča, kjer iina^ kai videti. Divji iok Trziske Bisiriee, ki že Lis«:lcija dolbe globt^ko sotesko in ob icm razkriva kiunnme. ki pričajo o dolgi in /.arriniivi geološki zgodovini, ibd |>oieka ludi Sloven* ska geološka ptit in Kmpeganeve Uffoe • ui so sirme apnencas:e pi» raitikje, ki so ostatiki nekdanjega lople^ in pliîvega iiii>ria. Na nasproini strani je znameni la Borova pcC, s kaicre so sc ogrojiinj bl gobico. /n nai^ado celo gobana. Kot hi nashuielazajixuiiiob luiniam kaieri, kije akorda ie:řje premagovala strmino. Sončni žarki so pniazno osvetljevali poll, ki ^itigajo med njog(fCnijnj pohorskimi gozdovi, poraščeni z nieUkkrog nje ihx1 biijno rasloCo jerebiko, ki seje bohotila s svfyimi rdeíinii plodovi, jc razvajala vse po vrsli. Vsaka si jc našla svoje zado voljstvo in najbolj pridne so se pi> poCitku predale nabiranju go/dnib sadjžev /a razveselitev svojih do maôiliî Pa se je kljub temu bilo ireba počasi ixlpraviti im)ti domu saj nas je Čakala enako dolga pol nazaj. /adov in pravočasno prišle do avtobusa, ki nas jc vamo popeljal nazaj v Velenje- Treba je povetiaii, da je la skupina priner. da z vzlrajnosijo in redníní p pijskťga ccnti^, Dogworili so se za strokovno pomoč pri ureditvi skakalnega cen Ira (ginan. o čimprcj^iji izvedbi mednarodnega tckmiiWîiiîa s pomočjo SSK Velciîjc ter o nadaljnjem s^xlclovanju jiied Sinucarsko zvezo Bili in Slovenije 1er Smučarsko čakalnim klubom Vdenie. V soboto in nedeljo, dne K in 9. oktobra, bo v skakalnem centru ob Velenjskem gradu izvedenih več tekmovanj v smučarskih skokih in lor-dijidci kombinaciji mladince, fako bo ob 10, uri najprej na sporedu lekinovanjc v soloskokih i>:)sa-mezno in ekipno za mladince d» 18 lel, uato pa šc tekma za nordijsko kombinacijo, V nedeljo bo na sporedu šc tekma v so\o skokih za mladince do Ki let- J. O. Nastanek podjetja Veplas Media Nastanek podjetja Veplas Media d.o.o. sega v leto 1990, ko je bila ustanovljena družba Medla Grafika d.o.o. katere glavna dejavnost je bila grafika-sitotisk, ustanovila pa sta jo družbenika Veplas d.o.o. in privatna tiskarska delavnica Doiinar. Leta 1997 seje družba registrirala kot invalidsko podjetje, zaposlila večino invalidov iz družbe ustanoviteljice in dopolnila dejavnost s predelavo plastičnih mas, Z leti so se spreminjali tudi lastniški deleži ter struktura in tako je leta 1999 podjetje prešlo v 100% last družbe Veplas d,d. Leta 2002 je prišlo tudi do preimenovanja družbe v Veplas Media d.o.o. in registracije osnovne dejavnosti: proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas, Veplas Media d.o.o. danes Veplas Medla, družba za zaposlovanje in usposabljanje invalidov d.o.o. ima sedež na Štrbenkovi 1 v Velenju, kjer izvaja svojo dejavnost v najetih prostorih podjetja Veplas d,d., na površini cca. SCO m,. Število zaposlenih v družbi Vepjas ^ Media d.o.o. je 54, od tega je 27 invalidov. DiiéktQ^r^ družb^jc^iože Vajdl. Dejavnost družbe Veplas Media Dejavnost družbe je v veliki meri vezana na izdelavo kompozitnih izdelkov, ki jih izdeluje matično podjetje Veplas d.d. Kompozitni izdelki so izdelani na osnovi smol, ojačanih s steklenimi ali drugimi kombinacijami vlaken. V podjetju Veplas Media d.o.o. pa so se specializirali predvsem za izdelavo modelov (lesenih, PUR in drugih lahko oblikovanih materialov) in kalupov oziroma orodij, ki so osnova za izdelavo teh kompozitnih izdelkov. Pomembno za podjetja Sodelovanje oziroma sklenitev pogodbe z invalidskim podjetjem, vam na osnovi zahtev Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, šteje za olajšavo pri izpolnitvi kvote o zaposlenih invalidih. Kvota je glede na dejavnost delodajalca lahko različna in se giba med 2 in 6 odstotki od skupnega števila zaposlenih delavcev. Zato se v dobro vašega in našega podjetja, kakor tudi v dobro zaposlpvanfâ invalidov,' privoročamo-^ sodelovaje. — Vepfa$Medid d,o.o. ildiwil lllťdllllt Veplas Media d.o.o., Štrbenkova 3320 Velenje Tel 03/ 898 58 00, fax 03/ 586 24 04, e-mail: nevenka.horvat@veplas.8i Dejavnosti družbe Veplas Media d.o.o., so poleg že omenjene izdelave modelov in kalupov - orodij, se naslednje: izdelava specialne zaščitne opreme (gasilske, vojaške in policijske čelade, neprebojni jopiči in plošče). * izdelava kovinskih konstrukcij, strojev, naprav In različnih izdelkov. * vzdrževanje strojne in elektro opreme, * vlivanje različnih izdelkov v kalupe, * izdelava tiskarskih sit, ročni sitotisk in razrez papirja, /: • > * izdelava različnih priložnostnih S predmetov - okraskov in poslovnih daril, * storitve (sestavljanje različnih izdelkov, pakiranje ...), Šivanje (usnje, blago, različni trakovi ...), / prodaja obešalnikov za tekstil in • ^^^^^ izvajanje usposabljanja in zaposlitvene rehabilitacije invalidov. MODROmiLA RONIKA Zgorelo Rakovo gospodarsko poslopje Vzrok požara šc ni znan, požig bi bil kar verjeten - v Škode za najmanj 3.000.000 tolarjev MHena Krstič « Planine Velenje. 2. oktobra - »SpodJ\la soseda, ki jc bolna, si jc malo pred čelrKi um kuhala čaj. koje naenkrai v sirehi zagledala ogen].« jo v nedeljo opoldne, ko so gasilci opravili svoje, na delu pa so hill ludi ilsii, ki so po-^oňšče ćisliJi, priptwedoval lastnik objekla Ivan Strmčnik, po domače Rak iz Siare vasL Kdo ve. kolikokrat je moral vse ponovili, saj so na pogtmsćc ljudje prihajali ves čas, Samo zmajevati so z gtavami. Drugi z desne gospodar Ivan Strméňtk, Med gašenjem požara... Potem, ko je soseda opazila <^genj, je ^lo vse /. ne/nansko brzino. Prišli so gasilci in preprečili, da se požar ni razSIril na s<> sednji objekt, iz gospodarskega poslopja pa so takoj rešili živali. Kaj druga sc nI već dalo, /gorelo jc toliko sena. da bi ga Imeli pri Strmčnikovih dovolj za naslednja iri leia, ogenj pa jc uničil tudi celoino leseno konstrukcijo in oslresje. Ljudje so se zbirali in zmajevali z ^lavanii, Požig? Oeprav vznik požara ^ ni znan, ni izključeno. da je bil tudi ta ogenj podtaknjen. Od maja do zdaj je lo že enaindvajseti požar, za katerega se domneva, da je posredi požigalec. Škoda, ki jo je povzročil, pa znai^a najmanj milijone tolarjev. ■ Nepravilno prehiteval, potem pa pobegnil Lokovka, 3. oktobra - Promelna nesreča s telesnimi poškodbami se je v pcmedcljck ob 12.25 pripetila na regionalni cesti zunaj naselja Lokovica. V nesreći so se tri osebe lažje poškodovale. Nesrečo jc zakrivil šc neznani voznik osebnega avîomrîbila bele barve, ki je nepravilno prehiteval avto, kije vozil pred njim. S icmjc povzročil pnmictno nesrečo, in ne da bi ustavil, vožnjo nadaljeval v proti Gorcnju. Zaradi razjasnitve okoli^in prometne nesreče policisti prosijo voznika osebnega avtomobila iu morebitne očividce, da pokličejt) na telefonsko številko UX Motorist hudo poškodovan Žalec. 27. septembra • V torek ob 16.50 seje prometna nesreča, v kateri seje hudo poškodoval moto-risi. pripetila na regionalni cesti zunaj naselja Marija Reka, 20-letni vozuik motornega kolesa je vozil pmti Preboldu. Na kraju, kjer poteka vozišče vvečzaporednih dvojnih ovinkih, je trčil v zadnji levi bočni del osebnega avtomobila, s katerim seje z njegove desne strani z makadamske površine vključeval na regionalno cesio v smeri proii Trbovljam 39-lelni vozjiik c^seb-nega avtomobila. Motorist, ki seje v líesreči hudo poškodoval, se zdravi v celjski bolnišnici. Vloma v hisi Velenj«, 28. s^pt^mbra - V sredo je bilo na območju Velenja vlomljeno v dve stanovanjski hisi, Na Cjoriški cesti lastnik pogreša za 20,000 tolarjev prehrambenih izdelkov in mobilni telefon: na Ko novski cesti pajc vlomilec potem, koje prciskal pmstore. odnesel za 300.000 to I a ric v denarja, zlatnine, digitalni fotoaparat in potne liste lastnikov hiše. Padel s strehe in umri Vinsk^Gora. 28. september-Vc-lenjske policiste so v sredo seje povzpel po lestvi, najprej popravil televizijsko anteno, po tem pa nameraval šc priviti vijake na strešnih zaključkili, pri čeoier pa mu je zdrsnilo, To bo idicali Žalec. 30. septembra 'V petek ponoči je bilo vkmiljeno v pros» tore trgovine v Dolenji vasi na območju Žalca. Ncznanec jeiz trgovine odîiesel mobi kartice, denar in nek^ pijače. Povzročil je za 222.000 tolaijev škode. SIcuter dobil noge Žalec. 30. septembra • V petek pt)nočije bil iz kolesarnice vanjskoga bloka na Bevkovi u^cra-den skutcr yamaha. tip acrox 50. kovinskí> modni barvo, rcgisinkih oznak KR A2-X59, vreden okoli 260,000 tolaijev. Drzna totvina ni povsem uspela Žalec» 1. okiobra - V s<5bi)io okoli 10. ureje mladenka, stara kakšnih 20 let. na Celjski cesti sto pila do 7.Vleine domačinke, ji iz rok strgala torbico ter zbežala pn»li ilandnovemu trgu. Dogajanje je na srečo spremljal mimo vozeči voznik, kije mladi tatici torbico vzel in jo vrnil lastnici- Policisti osumljenko še iščejo. Iz policistove befežke v času. kar so na Policijski postaji Velenje povečali budnost tako, da so okrepljene ekipe policistov. tako v civilu kol v uniformi, na terenu noč in dan, seje zmanjšala tudi kriminaliteta, pa še kršitev javnega reda in miruje manj. Policisti so na terenu seveda zaradi požigalca. ki je po tri tedenskem premoru ponovno »udarih. Zaenkral mu, so povedali pcHicisti, pripisujejo vse požare v Velenju in tudi tistega v Topolšici. Cc kakšnega ni zagrešil, bodo ugotavljali skupaj z njim. ko ga dobijo. Kratki dnevi, megla in mokre ceste, kar vse sodi k jeseni, znajo bili okoliščina za prometno n^ srečo. Policisti bodo v prihodnjih dneh izvajali poostren nadzor. Na lereim bodo v crvilu in s kamero. ■ SALON CfiHIŠTVij Ste se tudi vi spraševali zakaj v Velenju ni trgovine s pohištvom, kjer bi lahko kupili celotno opremo za stanovanje? Od naslednjega tedna dalje bo to vprašanje odveč, saj bo Velenje dobilo nov salon pohištva, v katerem boste lahko izbrali pohištvo za dom in poslovne prostore. Naslednji teden odpira Sanies Sanies d.o.o. je družinsko podjetje, ki je na tržišču ze od leta 1989. Svoje prodajalne pohištva ima Sanies v Žalcu in na Polzeli, naslednji teden pa bodo odprli salon tudi v Velenju. iqe7 Salon pohištva Sanies v Velenju boste lahko obiskali na Cesti talcev 37, med železniško postajo in avto hišo Avto dom in. isjemna ponudba pohištva V salonu pohištva Sanies v Velenju boste izbirali med bogato ponudbo opreme za dom skoraj vseh slovenskih proizvajalcev (AIples, Garant Novoles, Svea, Ekotrade, Milax. Murales....) in Sdá/es nekaj tujih. Ponujajo vam pohištvo za dnevne in otroške sobe. spalnice, kuhinje, jedilnice, predsobe, sedežne garniture, vrhunske vodne postelje Lektus in vzmetnice Meblo Jogi, Poleg celotne opreme za stanovanje pa še pisarniško opremo za poslovne prostore. Sanies pa vam ne nudi le pohištva, ampak tudi sùokovno svetovanje, izmere na domu, računalniški izpis, montažo in dostavo na dom. Ugodni piaciini pogoji V salonu Sanies lahko kupite pohištvo po kar najugodnejših plačilnih pogojih, Dajejo vam možnost hitrega kredita do 300,000 SfT do 24 mesecev, ki vam ga uredijo kar na prodajnem mestu, nudijo vam gotovinski popust in še vedno plačilo na čeke. Naslednji teden ob odprtju salona pa še otvoritveni popust! Vabljeni v salon pohištva Sanies, Cesta talcev 37, Velenje. Saion poiiistva Sanies - Cesta taicev 37 - Veienje iwifjUř ČETRTEK, 6. oktobra PETEK, 7. oktobra SOBOTA, 8. oktobra NEDEUA, 9. oktobra PONEDEUEK, 10. oktobra SLOVENIJA 1 O/.DO Poročila Û/.D6 Dobmjmrn ïim PoroftlH mb Dobru luiro 09.5(1 Poroâila DQ.tíbKnii^nikvi? G9.SD Oddalinuoke in.?D Poii;aromBiont 11.10 l?/fv( 113Ô Omizje 13.00 Poroùla. špon, vrsfnc 13.20 IniiiPflu: Milan Dsklfiva 14,1(1 Unieinusl igru CVIpeU p^siiiki 1bJ]G Poroâla. proi^dt 1S.DS Musiovi IMO Wk, 39/57 16.50 Diidaia olraks (naistašfjEa YW N(wlcû. Spoft. vreiTB Šiafsia niladosu 18.70 Duhovni uirip 10,40 MuisiarMiha.fiiínkíi 19X0 nnuvnik.vraiite. ^poít 20.QD kM 71.00 Osniidan 21.30 Krijiii? iiibuk bn^a 77.00 CWmevLS|3on.vrEinfi 77.bD Glasbfirii voCar 00.16 Dnevnik, mm. §pori 01.0Í3 bdnik 02.00 Dnuvnik/ameiske iv 0776 liiloksna) SLOVENUA 2 InlQkBndi nS.DD /abaviii iniok^nal 10.BO Tvptodaia IL'^n OtruSki iriíokanal 17.30 Zabavili mínkarial 11,?ří ívpmdHja 1b.00 Sotilii park, 9/1^ 1fL?0 Ctrradi rsgiQn^íUv Maribnr 1670 I.DiidQn-irBSlDVíasu.7/? 17.70 Mosiw )/.60 Davi, t/bori^jiuranjëi)^ psù^rèm igjlO Soprannvi.//13 71,45 Slodh nI niski smdtnm. èv lidská íhmH 73.16 Šidlnia nilaii%(i 00.00 VndHn|(T niani iinmiímn, ilal. i^b íilni Dl.íb Wanal TV i 06.50 ?^Uapfínovi[av UJ.ÔO Rii:kiLakg 09.3b Vila Mania, pon. 10.2ÍÍ Iv píHfjaia 10.65 Pmiivsiíu. pun. 11.5D PnsrQjsna liubam nad. 17.^6 Monk,frflh.iian.pnn. IS.-IO Ivpfodaia 1110 Rickfhke,pQg.odi 15,00 Prerojena IjubR/sa nad. 16.00 Pruli veiru. msh. nad. 1/.D0 Vila Marija, narl. 1A66 7^1 ur 10Í10 MaLiínriapot.nad. 19J10 74 ur ym Iranis 71.^16 Bar 77.16 Na kraiu ?loôina, nan. 73.10 /ahnrIiHj krila nan. 00.06 SíŘíi smrti, kanad. Ifírii 01.'lft ?4 ur, ponovi lev 07.4b Noù]a panorama © 09.00 Dobrojuira iníanratívno ra;vudrtliia udiiafs 10.00 Vabimrikoyltidii 10.05 Odprla lenia, pmovilBV 11.06 Najspoidnava 11.10 Pop corn, glasbena odcíaia, poncviiov. gosijsrPop dísign 14.00 VidROSirani. (ibvssdia 16.75 Vabimo k ogledu 16:^0 DKPrevbSilSkjvi)i;íMi:: BK OûfDniô Vdlenjc, posnaiak mkomcu« ickme 18X0 Mladi upi. utroška odifaia, 3. rVmre^a 1B.40 RE^ionahiu novice 10.45 Nedel|skji?l8i:Slorfii:. potopisno dokům en. oddaia 18.55 NaispoiiiriKva 19.00 Viiieosirani. obvaslila 19.55 Vabimokot|ludu 20.UD Ropivo prasioNca, df)kiimtíniarna r^ddaia Cas Ilirslali provmcinavsiniske resiavraciie 70.30 Avlo lok. Dddaja Ijubiudje avion (ohili/niH 70.55 Rc^ianalne iioviiie 71,00 V lianromii/naravo, kmeUfska nldaia 71.30 NajvlIa.knniakinaíNldajs? ndrodiiQ^abHvnn (^lasho, 3. ÎV mrK^a 77.45 I/oddaje Oobro iiilriL iniormaiivou la/vednina oddala 73.35 Vabmiokogliídu 73.40 Naispnidnm 73.46 VidfíffiIrani, obvtísiila SLOVENIJA 1 06.30 Odintrvi 07.00 Pofoňla 07.06 Dobro luim 08.00 Píjrotlila 08II5 Dobro piiíD 09.00 PoioĎla 09.05 Igra.igramíilni 0970 Risanka 09.30 EnRisid^nld 10.05 Pnsluhriiino ušiiii 10,36 Zvaím 11.75 Druga yene/a. Ô/7 17.15 Gsinidan 13.00 Porořila.SporLvramfi 13.1b Ob/ona ríuha 13.45 Ouhcvniuinp 14.00 Cmonabel^m, di^ummaruc 1500 Poroi^la, promet 15.05 Moulovi 15.40 Pa1říkDavií1.1/?5 16.00 I? pi^ioinmotbo 1676 Sprcnřcmba naCria. 4^ 17,00 NovicB.vrenifl, špori 1/.45 SkriU svRi nagov. doknin. odd. 18.30 ^rebanic (teielpce 16.40 Iiik3iniu(ka,ns3f)ka 18.46 CnlRiilin. n sanka 19.00 Dnsvuik, vramu.špori 20II0 Naji^ibkci^i ^ea kvi; 70.60 aaiienio. 15/20 71.35 Víkend, kraikj hlin 22.00 OdmBVi,Spfnvrf?niB 72.50 PolnoCniklii) 00.05 Tíitfsuka 00.25 Dnflvmk, vmmK. Spon 01.70 Zdaj!, uddaia 7a rázyibann ^jvlienje 01.4b Dnavnik;í)miiE|^lv 02.10 InÍQkarial SLOVENIJA 2 0630 Iníokanal 0830 Ivproflaia 09.00 Zabavni inlokanal 11.00 Tvpioilaia 11.30 Oiro^ki iníokanal 1776 Gíasnik, TV Manhof 12.56 Û6e7aial|ubiinfjii§ki[ilm 14.70 ^íaíeia mlarkd 15,10 Spon Spas 15.46 Mikoli ob ikeiih 16.45 Zda]!, oddB|n/a razgibano 7iví|en|e 15.05 Mnsiovi 17.^ Davi, i/bnr i; jmraniugs irograma 19.00 í:arovmc0.7/3 20,00 Resnii:^c0ate|evfi^iíriJ/2 70.65 Aípe. Oonava. Jadran 21,26 Cíly folk 2165 Souih park. 10/14 27.25 Dogma, amer, íilin 0070 PolicisiizBiianosAma. argyn unski iilm 07.00 Iníokanal 06.50 07.50 08.45 0935 10.05 1—T\y 11.55 13.40 14.10 1500 16110 17.00 17.55 18.00 19.00 20.00 70.40 71.1D 23.50 00.48 01.45 09.00 10.00 10.05 11.7,0 11.75 14.00 17.55 18.00 18,40 18.45 19,15 19.30 19.56 20.00 20.55 71.00 2130 77.10 im 23.25 2330 74 lu. pwirjviLBV Matanna poL pon. Vfla Manja. pnn. Tv prodaia Prou vílRi.ponov. P(erri|6na l|ube;en. nad. liErnfa. pon. Iv prodaia Ríďi Lab. pon. PfBfoiana liubsían. narí. Prou vciru Vila Mániá. hrva.nad. 74ur-vrL'mi) MaiRrína poL narL 74ijf Vilami all pusu Bar Gladiauir. aiiier. Iiln) Tnksaški moi posiave, naa 74ur. ponoviiav Nočna panorama © Dobro |uin}. informalivno ra/v^dnlna eddaia Vabimo k ogleikj Naj vi^a, odiiaia / riarmlnozabavno gissbn Naj spol dimva RK Pievuni Slovani firadm:: RK Gurcnie Voliinje. posnele k r okorne ut^ lekme Vidcosuam, nbvosiila Vabimo k ngledu Mi& fi)a§. oiroSka nddaja RagionaliiG novice Rojsivo prusiolnir^i, dokum. oddaia Casliirskibprovincin avstrijska ri.'slavraciie Naj spol dnsva Vidcosirani, obvesula Vabimo k ngiRihJ iBial^i miting v [)e1ju, posn. Regionalna novice liazgludovania. dokuni. oddaja JcsRn ^vliania, nddaia ;a irnijo ^ivlipjij^ko obdobje Iz oddaja Dobro jiiirrj Napnved lám angl^žke "PrsfHerc" liye" Vabimokogledu Naj spol dneva SLOVENUA 1 07.00 popoma inrbe 07.20 Jaz sem vrinii;d. ra/vedrilna r^rfdsia 07.30 Knitinikviz 08.70 Pvojùui. num^r film 09.55 Nai^ibkajši člen.kvi; 10.45 PoMiikInb 12.00 Tsi&i;k 13.00 Porriíiía. 5pofL vtsme 13.10 Innsiika 13.30 Pnniagaimosi 14i)0 Quhca. dokiinu liiljinn 14.75 Mali menih. 1V)5 15.15 Radir.al hairdrBSSîfig, franc, (lim l/.Of] Puroiila, ^ofLvrsmtí 1/.15 Uzare 1/75 So^iijs, ivManbnr 18.40 Pnhaia Ni)di, nsanka 19.00 Doftvnik.vf!ínm,§pori 70.00 njisk.3/t5 70.35 Hnbaf 21.35 Prvimdrugi 22.00 PoroćiIa.SpuiLvrcmtf 27.30 Bfloaila. 14/15 2375 Predstava, ang. film 00.55 Dnevnik, šp^lvremt^ 0135 []n3vnik/aiimfske IV 02.00 Infnkanal SLOVENUA 2 06.30 ínfokanal 09.00 Tv prodaia 09.30 ínfokanal 11.15 Ivpmdaia 11.50 Skozi lías 17,05 City folk 12.30 /rl3|!, oddaia 7a ra/)j.7Ev]|nn]R 17.55 Pami valjak, IV Manbor 1435 SPvniini^igifiiiiaKtikf. posnetsk l/,Q5 l.iyaprvakovvmkometu.Celjs Prv. La^o Saevafinl. pranos 19.00 Sl^vnimiCnignnnastiki. posríKU^k 20.00 Kvalifikaciie za SP v noynmetii, lialija-Slovenija, prenos 73.05 r^ikûli ob desouti 00.05 SaganícrsyLitL 10/10 0175 fnfnkanal IfcrTV j 05,55 íormula Í.prenoii treninga 07.011 Tv prodaia Om Ohnu fnačHk.řis. film 08.10 Na^malisvsLns.senja 0B.7Û Brala KnaUns.$ania 08.30 Dmbiíki,ris.sťri|a 08.40 Pepnlka.ns.íilm 09.30 Bij^k(^.ns.sunia 09.50 HarnldinvijnliCnavo^^nka. ris. serija 1070 AriAtiack, liob.ssnia 10.50 Čarobna angíriái^ina. nu. i/obr. sstiia 11.00 NailQpiuptavliicQbraiov Gíímm, ns. iilm 11311 šniskři košarkarska liya 12.30 Nad8|eli|elenQ.n4n, 13.75 f^aša sodnica, nan. 1470 Pfovidfince. nan. 15.15 NamjRni za ubfjanje, rioktim. sí!n[a 16.1b Pijsioluv^t^rnK vdivjini. dokiím. serfja 17.15 24 uf,vrfme 1770 Gřetovo popoujvaniu. amer. I. 19.00 24 ur 20.00 Vzí^mi-aíipu^ii 70.35 Eiar.vřivti 7135 n^knijii, wmr.tilm 23.55 Aiias, nan. 00.50 Siaraczzgodbami. amer, tilin 03.00 24 ur, ponovitev 04.00 Nočna panorama 09.00 Mi§ma§, ouoâkanildaia, po novi lev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Naslup iiarmnnika}]uv Vransko 2005. pcBnBtGk4. dnia prireditve 10.30 Nai^poidneva 14J]0 Videostrant. obvusiila 17.55 Vabinm k c^lnlij 18.00 V harmoniji z naravn. kmetijska odrisja. pnnovrtev 1830 Naispotdneva 1836 Mladi upi. otročka oddaia, ponovitev 19.05 Videostrani. obvesti iâ 19.65 Vabimo k ogledu 20.00 1400.VIVmaga/in,rsgiona1ni ininrmaiivni program 2075 Kultura, informativna oddaia 70.30 Zdsi. oddaja/a ra/gibano življenje 21,00 MLONAiMHlTPíXnJA 200 b. posneta k pnrsditv« 22.30 Odprla tema. ponovilHv 23.30 Vabimo k ogi^ij 23.35 f^aispotdneva 73.40 Viileosuarif, nbvesufa SLOVENUA 1 0/30 /iv?av 09,55 Spon.^pafš 1Q.26 1/vir(n)i 10.65 Oe^fify.kjfirsoíiomalegends. 10/13 11.70 toe 11.75 Obzorja duha 17.Í10 l|jidiem/L'ml|a 13.00 Poročila. Spon, vreinc 13.15 PnJii^cu/Nalahjo H.Î6 lis^yalepeyapopofdnevd 14.20 Poldnevnik 14.25 Ílovitíki faktor 14h30 Uljskooko 14.40 Pal mimit slave 1146 Inki Oerrsna Browna lb.45 Prei Ime t po^elnnia 1G.Û0 Odprin 1B.05 /iVD legendu 16.15 SporinadanaSiijidan 1675 Usmj pomik 1635 lorulla !/,0D Pfjročila.Spnrivrane l/.)5 íisli^yH ÍBpeoa popoldneva 1/.15 Glasbeni livoboj 17.30 f>anika 17.40 Valiilo/adva IBilO VročH 1B.05 Družabna kronika 1975 Žrebanje lota 10.40 Hopla, osanka 16.45 Carii mMimo, risanka 191)0 Onevrnk. vreme. §pofi 19.25 Zrralo tedna 70.00 Speldoma 7)35 ŠSpurina oddftja 72.00 Večatmgost 22,55 Pnročila. Spori, vfwnc ?3.1b Praznični dan, hanclilm n0.70 Dnevnik, vmnio, špoil DUlO Dnavmk/amsi^ tv 0130 Iníokanal SLOVENUA 2 0630 Infrjkanal 081)0 fvprudaja 0830 Iníokanal 10.75 Iv prodaja 11.00 te lias 11.10 Hnbat 12.10 NaSapp8em 2005 12.75 MlHilviruiozi 13.00 Matura 2005 1330 Kvalil. za SP v nogometu. Italija • SluvHmia. pn^etek 1530 SP v nimičm gimnastiki, posn, 16.41) I igs prvakov v rokometu (M|, GoreniG llalnarfioedur, prmos i/Velenia 1830 Maga^inligeprvakovv nuyomeiu 70.00 0BMesveia.?/13 70,55 0linkvkciu,?/3 21.50 Impromui 73,Gb liga prvakov v roknmutu. Gotenis- ilahiatfjnedur. pnsneu>kiiVf!lsn[a 0(175 Iníokanal 0630 formula I. prenos rltrke za VN Japonsko 09,00 Ivprodaja 0930 Rurtijfivo mtiivo. ns. senja 09.55 Vorlovnikovav&sina.nR.senfs 10.20 Art Aiiai:k, izrtr. sitnja 1Q.60 Čarobna angle^ina.izul). ser, 11.00 InminJerry. ris.sania 11.10 OogodfvščinoJackietaCfiana. ns.senja 11.40 InminJerry, ns.senia 11.50 Šolska košarkarska liga 17.50 N H debli ie lepo, nan. 13.45 NaSa sodnica, nan. 14.40 feiadruime. amer, him 1675 Moja si. kanad, film 18.15 74 ur 16.70 1 talil arske dnbrt IB, knfiar.sar. 19.00 74 ur TODG Mafijski blues, amer. íilm 71,45 Spojina scena Poliiaj pod nad/ornm. amer. f. 0035 ?4 ut 01.35 NnCna panoranra © IWieOODA-J TtOEN.SftlREOA Wm MiSmaS 09.40 mVIVmagann 10.05 Kultura 10,10 Spnrinitorak 10.26 Sponni bratie In iïinirjkrosisu 10,50 Jesen ^ivl|Bii|a 11,35 Vabimo k ogledu 11.40 Najviša 13.00 Vi dvostrani, obvesula 17.55 Vabimo k oglndu \m HOO.VTVmaga/m 1675 Kultura, inlormsuvna oddaia 1630 Nnv8pridobilvuvol)^niTabor: nuva ^oia in nov vrtec, mínrmaiivna nldaja 18.55 Popcorn,gfjsijiíPDpDnsign 19.^ lelalskjniitJngvCeliu.posn. 70.50 Pfslanska pisama, gost: may. Milan M. Dvikl. posli^nncLOS v DZ f^S 21.50 VidRosuani. obvi.>sula SLOVENUA 1 Û7.00 Poročila 07.05 Oobrniuiro 06.00 Poročila 06.05 Oobrn jutro 09.1)0 Poročila 09.05 Ir piçotne lorbe 09.20 ílisanka 09.30 Sprnmfiniban8rjta,4/B 10,05 lisiegalnpcgapnpaldnKva 13.00 Pnročila, Sport, mme 13.16 lisiega lepcgR pnpaldneva 14,30 Prviindrugi 15.00 Poročila, promet 15.05 Oober dan. Koroška 15.45 llinft.?/4 16.10 MvtídniTaček 16.75 Itisanka 1635 A|kRc pn resia vra loqih. 5/10 17.00 Novicp.SpŒi, vreme l/,30 Orugageneza.6/7 10.25 Žreb3n|e3*3 16.40 Cvetka in zvoník k. risanka 18.45 Očim sine. nsaiia 19.00 Dnevnik.vrerns.^jrt 20.00 Ookioi Mariin. 1/6 71.00 l<7ivi 71,25 Umetni raj 22.00 Odmevi. &port. vmma 72.50 (lnrii§ûnalvrnpp,7/? 0036 Dnevnik, vrema, šport 01,30 Umetni rai 01.56 Dncvnik^amfljsketv D2.75 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Inli^anal 09.00 /abavm intokanaf 11.00 Ivprnilaia 11.30 Utrnškkinlokanal 17.55 Alpa. Donava. Jadran 13.75 S Športna oddaia 13.45 Oancevveb.dokum. oddaja 13.45 Impromtu 14.35 Sarnosptivi Alojza Srebomjaka 14.50 Neutrafinjenri Sfce 15.10 D8?8lesv8tH,?/13 15.55 lurisuka 16,20 Oavi.i/bonzjutranjega programa 17.25 Smrtvsveiiinredu.7/2 18.05 Našesknvno?iv)|cnjii.2/22 20.00 l)S!'bno 70.30 Resiki&ia resničnost 71.00 Studio cny 72.00 Antmija, ylas. oddeja 2730 Studensika 23,00 OrsiiH Rončid iz73 nrfra 0030 InirAanal -rv 2 06.50 74 ur, ponovitev 07.50 Hid;ilakK.pog,odri. 06.40 Maienna puL nad. 0935 Proti veiru. nad. 10,25 ivprndaia 10.55 Vifs Mania, nal 11.50 Prurniana ljubezen, nad. 12.45 Sponnasœna 13.40 Ivprnilaia 14.10 Flic^ilake.pQy.odd. 15.00 Preroiena Ijulie/en. nad, 16.00 Vifa Marija, nsd. l/.OO Prrjti vfitni. nad. 17.55 74 ur vreme 16.00 MdtennapQt.nad. 19.00 24 ur 70,00 Na^a rnala klinika, n(in. 20.55 OdJoCarane yospodinie. nsiL 71.45 Oar 22.15 Sknvnosmi otok. nan. 73.10 Na kraju zločina, nan. 00.05 Osfibnn maščevanio. amer, him 01.4 5 24 ur 02.45 Nni^ia pannrama © TOREK, 11. oktobra SLOVENUA 1 (16.20 Kultům (16,30 Odmevi 07.0ÍI PofoCila 07,0b Dobro julro 06.00 Pon^Cila 08.05 Onbrojuirn D9JJQ 09.05 Ci-dnk, 37/57 09.15 Risanka 09.75 Spori §P3S 09.55 ZgodiKi/škdjke 1036 Sûliija. sval oddaia ll.bO PnjojQVi:uzNaiHhju 13.00 (^omCila, šport, vreme 13,25 Hribar 14.25 Blisk,3/15 15.00 Porodila, šporL vreme 1505 Mnsuivi 15.40 /a las 16.10 Ja/sam zgodni3 pomlad 16.16 /iHikoZaklarlko 1635 Kn|iga mene bnga 17.00 NrmcK, vrame. šport 1730 Maiiiia700b.l.riH 18,05 Mudro 18.40 SimonvflpMnsbskmdo. risank» 18.45 Vidainiuka.nsanka 19,00 Oni^vnik.vnjme, šport 70,00 Poillaronmiom 71,0[l Dosjc 77,00 Udmevi,šport.vmmo 77.50 Usodna ura. dokum.sanja 73.45 Matura 7005 (10.75 Dnevnik, vreme, Šport 01.20 Podlaromstom 07.10 Dnevnik zamejske tv 0736 Iníokanal SLOVENUA 2 0630 Iníokanal 09.00 Zabavm infokaoal 11.00 Ivprndaia 113Û Otroški infokanal 17.40 Ivproííaja 13.15 Osobmj 13.46 Paiiayajmosi.tvKûp&r 14.15 Slovenci v Ii3li|i 14.45 Resnična rftsničnrst 15.16 Antmiia 15,5Q Studontska 16.20 Studio C^ty 1/70 Mustovi 17.50 DřtV(,izbDriziulr.pfog. 19.00 Sinpogubl|en|a. iviyra 70.00 Frasip.r.6/74 7035 Ptíídsonřnimvzhodom.sng drama 7730 Uilaka. ruski kaprodiikc.lilni QG.Ob Iníokanal TV ■J 06.50 74 ur, ponovitev 07.50 RnJ:ilake,po9.Qdfl. 08.40 Matennapnt.nad. 0935 Prou vstnj. nad. 10,25 Ivprodaia 10,65 Vila Mania, nad. 11,50 l^orenafiubeian.nad. 17.45 ProvidiJiLU nan. 13.40 Ivprnrfaia 14,10 RickiLake.pog.odd. 15.00 Pi^iofune Ijiihe/an, nad. 16.00 Vila Mariia. r^d 17.00 Proti vRtru, nad. 17.55 74 ur vreme 18,00 Matsnna pni nad. 19.00 74 lir 70.00 Preverjeni 70.56 Kevin Hiil. nan. 71.45 Bar 22.16 Neviryorška policija, nan. 73J0 Na kraiu Tloíina, nan. 00.05 Tatha ang. ir^ki film 01.50 74 ur. ponovitev 07.50 Nočna panorama 09.00 Oobrniuira informativnu- razvednina «ddaia 10.00 Vabimo k ogM I 70J1Û 10.05 Ministrski stol, poijovnrv studiu, gosi: mag. ANDUU i 20,25 VIZJAK.minisier^s gospodarstvo j 7030 11.06 Naj spotdiitiva 11,10 Kt)šarka ligaíioodyear. posnetek lakme KK Slovan: KK Pivovarna laško I 20.50 14.00 Vidsostrani, obvestila I 21.30 17.55 Vabimn k ogledu 16.00 IV ;nširijki3|a; Mat^mauka. koniaklna svsio^lna oddaja. I 72.00 3.TVmre^a j 22.30 10.40 N^deliski izlet: Kofce, potopisno dokumentarna oddaia, 3. TV mre^a i 73.70 10.50 Obve.su la, vi dvostrani i 73,25 19.55 Vabimo k ogledu j 73,30 © infomiauvni program in(omifitivna oddaia Sporirir tjosi. kontaktna odda Košarkarski klub Pivovarna latko Asova gibanica, infomiauvn«! oddaia, 3. T V mr^la lusmorlrjniB, inlmniaiivita oddaia. 3. IV mrp« Iz oddaieOuhrnjutro, mlomiativno rs^vi^lnlna oddaia SLOVENUA 1 06,20 Kuiuira OG.30 Odmevi 07,00 Porodila 0/,05 (lobmjuiro G8,00 IMIa 08.05 Dobro juiro 09.00 Pr?a^ila 09.05 Jazssm /got^ifa pomlad 09.10 ZlBlko/akladko 09,30 Knjiga mene bnga 09.50 Oddaja ; a oiioke 10.05 Mladi viruiozi 10,25 Skntisviunagtiv.dnkum. oddaia 11,15 Speidoma 13.00 Pofniila. šport vriiniH 13.15 Zabavni infnkanal 1330 Ifudie m/aml|a 14.75 Dehla, kjiif so doma li>geridB, 10/13 15,00 PoroCila, promet 15.05 Mostovi 1540 Iračji dol, 7/73 1505 Malesivsuelics, kviz 17.00 Nwic2, š|)ori vreme 1/30 Zvami 18.20 lunsuka 18.40 /rebanjeAstra 18.45 l^inko. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 70,00 PniatBli, norveški (ilm 77.0Q OdmBvi.knllura.špori vreme 77,55 SvHiomsvei 00.10 Dnevnik, vrsme. šport 01.06 Zvami. ponuviwv 01.55 Dnevmk/amei^ke tv 07,70 Iníokanal SLOVENUA 2 06.30 Iníokanal 09,00 Zabavni rnfokanal 11.00 IvprndajB 1130 Otroški infM 17.30 Zabavni mínkanal 14.05 Ivproilaja 14,40 tvropski magaiin 15.16 (raster.G/24 15.45 Nikoli ob rfesetih 16.45 Doberdan kon^ška 1/.20 Mostovi 1/.50 Davi. (zboriziuiranisga píoyrama 19.00 74,17/24 70,00 Kvafil. za SP v nogometu. Slnvimiia škotsb. pranns iz Ccfja 7730 Slovenska laz/soena 73.15 Dm rcvolui3|ii. avstralski j 00,55 Inlnkffnal i 06.50 ?A ur, ponovitev ! 07.50 Ricki Kake j 08.40 Materina pot, nad. i 09.36 Proti vetrn. nad. i 10.25 Iv prodaja i 10.55 Vila M^nia. nad. i 11.50 Prerojona l|ubp?on. nad. i 17.4b Preverjeno i 13.40 Iv prodaj» i 14.10 Rickilake.pog. oddaja j 15.00 Pniiojena Ijubit/p.n. nad. i 16.00 Vila f^ania. nad. i 1/.00 Prat] vetru, nad 1 17,55 ?4iir.vnjmB i 18.00 MatBnna pni nad. i 19.00 24 ur 1 70,00 Dgmbitev. amer, him i 71.45 Bar j 77.15 Monk. nan. i 73.10 Na kraju/ločina, amer. nan. i 00.05 Rníanski Jackie Chan. hongkong. Iilm i 01.56 74 nr. ponovitev j 07.55 Nočna panorama I 09.00 Dobmjuiro. inlormatrvno • razveiinliia ndriaia i 10.00 Vabimu k ogledu j 10,05 šponm ton^k. mloimativna oddaja, ponnvitp.v i 10.30 športni gosi pon (ivi lev Kcšarkaiskí klub Pivovurna laicko i 11.00 Nai s|)oi dnpva i 14.00 Videos tram. oliv^tila 1 17.65 Vabimu k ogledu j 18.00 l^ćtszanas: tyrana srečo, mladinska oddaia. 3, IV mrsia j 18.40 Regmocjlne novii:n j 18.45 A^rjva gibanica, mformauviia oddaja, ponoviittv i 19.15 Nai spoidriava i 19.20 Vi lists tra m. obvestila i 19.56 Vabimo k ogledu j 70.00 Pop com. glasbena kontakina oddaia, gosijR:7eus 1 70.55 Regionalne noviue i 70.50 Naj spol dnava i 71.00 Ddprta iBina. kontaktna oddaja, 3. IV mreřa j 22,00 1/ ndriajs Oobro ji uro. inlorniiitivnn ra^vednlna oddaia i 72.50 Vabinm k ogledu i 72.b5 Nai spol dnnva i 73.00 Videostrani. obvasnla PRIREDITVE ÍM Ťoroskon Kdaj - kje - kaj Oven od 21*3* de 21.4* v naslednjih dneh vas řnajo prizadeli očitki, da ste sebični in da ne poskrbeti dobro vzdušje. Volk sâtrutar sicer ruste. res pa je, ^ f da bt lahko kdai kakšno zadrega doma in vdru^i premagali ludi s do V motjo nasmeha in humorja, ki uam ga sicer ne rr^njka Poleg tega poj-^^^^^^ ditevečkiai kpriiateljem. kiste jihmočnozaneriidtili Ugotovili boste, da ste bili ?adnječase res veliko preveč sami s seboj. Zvenle vaniabliubljajovei pomoči na tinanSnem področju, pri odnosihz blilnjiml ps vam še ne bodo nakior^jene. Bik od do 20.5* ^^^^^ Nikakor ne bosie mogli ulovili delovnega riima in postoriti vsega. kar si boste lačrtaii. Energije ne boste imeli prav na pretek, zalo bo-ste zdQoiovQ le nekaj dni poirebovali veliko počitka. Irt ludi bolj S zdravega načina řívlienja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo ^^^^^^ poskrbel za vas in vale počutje, če tega ne bosle storili sami. V petek vas caka veliko presenečenj, ki zna V8§e življenje precej spiemeniti. In to že v ktaikem. Sicer pa sle nekje v sebi U dolgo vedeli, da bo prl!lo do tega, zato ne bosle pre lir ano presenečeni. Dvejcko od 21*5* do 21*6, Poslovno vam letošnja iesen ne bo najbolj naklonjena, kar ste slulili le nekai časa. Zalo boste krizo uspešno premagali, sploh na finančnem področju. Potrebe boito naenkrai skrčene na minimum. Veliko vam bo dalo mislili tudi čustveno Življenje, saj se vam bo zdelo, rla je prišlo do močne ohlarlilve čustev. In to ne le izvasestrani. 2aloboste vnaslerj-n|ih lednih veliko bolj dojemljivi za nasprotni spol, saj boste prav iskali kakšno krepko vzpodbudo v živlieniu llak od 22*6* do 22*7. Ko bosle začeli dobivati polena pod noge, boste kmaUi ugotovili, kdo je povzročil pla^A se ne bo dalo kaj veliko popravili, saj bo zamera precejšnja. Imeli ps bosle vsak dan večje in bolj obsežne načrte za prihodnost. Zdelo se vam bo, da ste na Čisto pravi poti, da jih tutfi uresničite. Potem pa se boste nehote zaplelli v prepir 2 neko zelo pomembno in vplivno osebo, ki se vam taka spkih nebo zdela. Nič kaj dobro ne boste spali, krivili pa boste vreme. Kaj ko bi se ra^ezazrli vsvojo noltanjosl. Lev od 23*7* do 23*8. ^^^^^^ Konćnoset»sieodločili.ka|sivprihodnoslisplohželite Inizkazalose ®bo, da ste se odločili prav. Seveda bo ireba na lo počakali §e kakřen teden, načelonta pa bo vendarle ze kmali) jasno. ka| se dogaja okoli vas. V naslednjih dneh boste izvedeli ludi lepo novico. Nič ne bo na* robe, če se boste odločili, da kupile bogato darilo. In ktlaj obdarile ludi sebe. Zasluzili stesl. saj veliko delale in le malo troliie. Včasih razvajanje naravnost pase. Devica od 24*8* do 23*9. Ze nekaj časa se vam 2di, da je napočil Čas za spremembo, A se nekako flH kar ne boste mogli odločiti, da bi naredili odločilen korak. Potem pa se TF vam bo zgoúito kar samo, brez da bi vi pokarali pravo voljo. Ko bosle vrženi v 10. da bo treba začeti plavati, bosle lo tudi storili. In to btez te* 2av, Ćepr^v se lahko zgodi, da vam jo malo zagode zdravje. Zato pazite, kako živite. Dovolj počitka, pa ludi gibanja na svežem zraku, boste se kako potrebovali. Na* lava zadnje dni ni vremensko prijazna, zalo izkoristile vsako uro, ki na bo deževna. Sle 2e nahrali pivi kostanj? Tudi lo je rekreacija. Tehtnica od 24* 9. do 23. 10. Znani ste po tem, da se dobro znajdete v kiizah, ko se je ireba odločati zek) na hitro. Čeprav se vam le nekaj tednov dogaja, da vam je pogo sto dolgčas, se bosle ludi v naslednjih dneh morali odločati o zelo pomembnih življenjskih stvareh. Pri tem časa ne bo veČ kot dan alidva. Izzivov za ^oje možgane in ranjeno du^o pa raje ne iščite na sik», kar ia se posebej velja za poslovno področje. Dokažite vsem. ludi največjim dvomljivce m, da zmo> rele tudiieko resne življenjske preizkušnje. $korpi|on od 24.10. do 22*11* Radi bi razmišljali o radostih življenja, pa ne bo šlo Zaradi nekega precej neprijeinega tfogodka bosie v naslednjih dneh res veliko raz-milljali o financah. In lo resno, saj boste morali v kratkem reiiti ^^tfEg večjo težavno situacijo. Kot kaže. se bosle odloČili prav, pa čeprav ^^^^^^ bo za vaio odločitvijo stedilo kup pripomb svojcev, predvsem tistih, ki ne živijo z vami, Ne ozirajte se nanje. Konec koncev sle Že dovolj stari in izkušeni, da se lahko odločite samostojno, brez da bi ob lem trepetali, kaj si bodo o vaših odlo* čitvah mislili drugi. Strelec od 23*11. do 21.12* ^^^^^ Ko bes te dve odtočitvl ki §c nista sprejeli, dali na tehtnico, boste ugo* fs^ lovili, da je lis la, ki vas bo manj stala, veliko boljša. Tokrat vam je na> mreč jasno, da vam ni ireba prav znikomer tekmovali, zato tudi ne boste Uživali boste v vsakem dnevu posebej, saj vam bo kristalno jasno, da sle na pravi poti. Ce si boste nakopali preveč dela, se ne boste jezili, Opravili ga boste dokaj sproli. V družini bo nekdo imel težave. Stojte mu ob sirani rn pcskijšajre moralo dvigniti s hunwrjem. Kozorog od 22*12* do 20*1* ^^^^^ Najprej bo kazalo, da gre le za družabne srečanje s starimi znanci Po tem pa se bo nedolžen klepet sprevrgel v resno nalogo, ki vam bo vzela precej več Časa, kol ste pričakovali, ko ste obljubili izvedbo. Kaj lahko se zgodi, da bo zato precej trpelo diužinsko in ludi ljubezensko livlje-■ ■ ■ ^ nje. Ob lem se boste znašli !e v nezavidljivi finančni siluacijl saj se bo i?l(azdlo. da bo nenaden, a nujen izdati vehko večji, kol sle sprva mislili. Pazite, če boste poslali zadirčni. To bo znak, da potrebujete sprostitev Vodnar od 21.1. do 19*2* Potrebovali bosle jeklene živce, pa lidi vso pogajalsko spretnost, da Jjt se boste rešili iz zapletene zivljenjske situacije. Samozavest bo v na t slednjth dneh ključna, če zalite, da se vam v Življenju vse zasuče tako r kol si želite Neko deb bo končno steklo tako kot si želiie Prer^ialo sle med ljudmi. Spremenile navade, saj poslajate tečni. Pa tirdi nihče vas ne bo opazil, če se ne boste več smejali ir^ vsaj poskušali do smelia spravljati tudi prljare» Ije, Vikend bo pestei. Ribi od 20*2* do 20*3* Vkraikemsebostezalrdno odločili, dain^iemarsičesa v vašentvsak-danjikuresvrh glave. Kopa boste stvari poskušali postaviti napravo mesto, bo ogenj v sirehi. Predolgo sle čakali, da bi lahko partnerja in sodelavce prepričali, da tokrat mislile resno. I^a|prej se vam bodo smejali. potem pa znajo Uii tudi zoprni. Sploh, ko bodo ugotovili, da mislile resno. Zanje to namreč ni prav nič dobro. Vsebina uradnega pisma, na katerega čakate, bo dobra Pomirjeni hosle. In zelo velikokral nasmejani. Težko življenji obdobje bosle prebrodili bolje, kot ste pričakovali. VIlINil Četrtek, 6. oktober 10.00 fvlestm stadion Velenje Finalno državno tekmovanje v ekipni atletiki za osnovne šole 13.30 Mestni stadion Velenja Finalno državno tekmovanje v ekipni atletiki za srednje šola 17.00 Inters par Vb! en je Otroška predstava • Peter Strah Ifi.OD Center Nova. prireditvena dvorana. Javna tribuna Industrijska dediščina 19.00 l^ladinski center Velenje Predavanje Franja Trojnerja: fVloč osebna rasti Petek, 7. oktober 21,00 Mladinski center Velenje KJub^i večer - D J Sobota, 8. oktober Cankarjeva ulica. Velenje Bolšji sejem Informacije in prijava: 03/B961860,tic@velenje.si 2100 Mladinski caniar Velenje Klubski večer-DJ Nedelja, 9. oktober 12 30 Telovadnica Šolskega centra Velenje Košarkarska tskma II. SKU puniij KK Velenje :KKFk)gla^ UOO 16PP Pred fVlladinskim centrom Velenje Hunanitami projekt za boljsj jutri Zbiranje oblačil, obutva in igračk 2d socialno ogrožene otroke oz Srebrenice 16.00 Telovadnica Šolskega centra Velenje Košarkarska tekma II, SKL. mlacfinciKK Velenje :KK Nazarje 16.00 VecnamanskidomvVinsIiiGoii Dobrodelni koncert: Naj crgle zazvenijo. Izkupiček od prodanih kart bo namenjen nakupu novih orgel v cerkvi sv. Janeza Krstnika 16.45 Rdeča dvorana Vb lan je Rokometna tekma • £uro liga (2, krog) RK Gorenje :RK Haukar Torek, 11, oktober Bw-mn Ljudska univerza Velenje 1700 17M MB îm Dan odprťh vrat • O^led Središča za samostcqno učenje in pcedstavilev programov, ki so navcdjo fVtIadinski center Velenje irnine ustvarjalne delavnice Knjižnica Velenje Špeline ure pravljic Hdača dvorana Velenje Rokometna tekma • državno prvenstvo RK Gorenja : RK Cimo s Kop^ Glasbena šola Velenje, velika dvorana Konceri: Theodor Hauss Gymnasium Esslingen In Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje Vila fVîojcâ Polna řlicd-sllj zelodôkl: Kuhamo sTadejem, Vabljeni osnovnosolski otroci Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Tur i stično-informacijski in promocijski čemer fVlestne občine Velenje (03/896 18 60). iOŠTANJ Petek, 7. oktober 19.00 Kulturni dom Šoštanj Slavnoslni koncert ob 80, 2m cblatnid PO Zarja 100 AndrejevdomnaSlemanu Predstavitev knjige Jožeta Galica "Zaradi pesmi" Sobota; 8. oktober 1S:Q0 Kulturni dom Šoštanj Predstavitev knjige Vošnjaki prof. Mirana Aplinca 19.00 Spo rtna dvor ana Šolta nj ŠcštanjTopol^ca : Varaždin Hrvaška {mednarodna INTERLI6A} 19:00 Kulturni dom Soštan Proslava Krajevne skupnosti Šoštanj Nedeija, 9. oktober 16:00 Kulturni dom Šoštanj Lutkovna predstava Sreda, 12. oktober 8:00 Gaberke lz!stpo Gaberški poli (lahka pot) Gabarke. Prireja Društvo upok^ancev Šoštanj fiohodniška sekcija RfČICA OB SAVINJI Nedelja, 9. oktober 9MinMJ30 Lenarlov sejam • • • Zgodilo se je od 7. do 13. oktobra • v Qcdcljo, 7. oktobra 1962, je bila ob 15. uri pred već kot 2000 gledalci svečana otvoriiev velenjskega koi«ikališca, predsednik sindikata rudniške podru/nice l-.rno «ahien je prere/al otvoritveni Irak in pixidal kolalkališčc v varslvo in uporabo sptîrinemu društvu Partizan - Rudar; • 7. oklobra 1972 je vPcsju zaCcla obratovali nova naprava velenjskega premogovnika za izvoz premoga iz jame; • 7. oklobra 1976 so v Veleiyu uradno odprii dom za ostarele občane; - 7. oktobra 1983 so v Veleuju odprli podhod pod Kidričevo ceslo; ' v noći na 8. oktober kla 1941 so borci Štajerskega partizanskega bataljona napadli mesto Šoštanj, to je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu; glas o tem napadu je odmeval po vsqí okupirani Štajerski in po celoini Sloveniji segel pa je ^e mnogr» dlje in je imel precejšen pomen, dvigoval pa jc ludi že tiekoliko omajam) narodno /avest; o napadu na Šoštanj je med drugim piwcal cclo nemški šef varnostne policije in varnostne službe Reinhard Ileydricli netn^ketnu zunanjemu ministru Joachiiuu wn Ribbeniropu: • 8. oktobra 1971 so v Velenju odprli novo knjižnico z galerijo, v kateri so prvič predstavili Foi-tovo afriško zbirko, ki jc danes posiavljcna v Muzeju Velettjc na Velenjskem gradu; - v Velenju so dogradili iti ob občinskem prazniku leta 1975 tudi odprli stavbo občinskega sodišča, šolo s prilagojenim programom 1er Rdečo dvorano; 9. oktobra 1971 so na Titovem trgu odprli spomenik Onemele puške, delo kiparja Siojana Batiča in aritiicba Vladimitja Mulića; 10. oklobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih lam ustrelili kol talce; 10. oktobra 1981 se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje; 11. oktobra 1980 so odprli Šaleško magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Šmartnim ob Paki; 13. oktobra 1888 seje v Arnačali pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel Oštir bilje profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti: članstvu te naše najvišje znanstvene ustanove se je leta 195K odpovedal: gre /a enega najboljših slovenskih jezikoslovcev, saj je ludi v mednarodnih hngvisličnih kmgiU veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indoevropske jezike. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič Vetenjsko kotalkaliéče {Foto: arhiv Muzeja Velenje) Podkožljanom poje klopotec te ve/tkkof ga /tstakn/li z njim imzQor v mogiad Šfi. /la fíášo niso fjmbi/i tako klopotec so zalili. Zdaj vrti se, naglas ropo œ, posluša vsak ga PDdkožfa/i, plaši ptice in minwidoce, jesen je tu v vesele nam V zaselku Laze, enem od zaselkov krajevne skupnosti Šentilj, se ponavadi oglasimo v času martinovega. Tam je namreč že od tîckdaj veliko vinogradov in vinogradnikov, sko/i njihov kraj pa teče tudi turislična vinska pt>i. Na trgatev se prebivalci PodkoÂilja, koî se jc kra] zaradi mogočnega Kožija, pot katerim leži, imenoval včasih, začnejo pripravljati že kakšen mesec prej. Med vinogradniki v l.azah je tudi Franc Do-linšek. po domače Vrbeniakov I ranc. /e pred leti je postal vinski starešina in takrat je dal za svoj vinograd in kraj izdelali velik kiopslavitev klopotca pa poleg njegovega zvoka sptmiinja ludi pesem, ki jo je napisal sosed Mirko Kralj. Njihovi domačiji, kjer se prav tako ukvarjajo z vinogradjiišrvom. se po domače reče Venlurin. Podkožij an Mirko že od nekdaj piše pesmi, ponavadi z zelo hudoušno vsebino. Njegovo pesem o Vrhenjakovem klopotcu so vrezali v ies. tablo pa obesili pod klopotec. Tako sta soseda združila moči in v La/^îi poskrbela za zanimiv dogodek. Mi smo se odločili, da pesem tudi objavimo. V upanju, da bo trta dobro obrodila in da bo vino odlično. Prvič ga bomo tudi letos poskusili na tnariinovo soboto, ko bodo v Šentilju pripravili tradicionalna raj/anje od kleti do kleti. ■ 6š Vrenjokov klopotec Cel iet nad kletjo je počival, cei let v kotu preše spal. pa prišli so vinarji iž Laz ibudiH ga na Šniatni^ den Omaria nam, da trsi žor^o, z vinogtaárj^ po grazcfu ze diši. po mu se sline nam ced^o, v trgatev kmalu bomo šli ■ Podkožljan Mirko Ob kiopotcUf ki odganja škodljivce v Lazah pri VeienjUt sta z ian&kim pridelkom nazdravila soseda Franc DoUnšek in Mirko Hralj. VSM IWUM tt M v fàâom «d vIMm tt. 9. 2009 «» vftBućm R ta 200S pn« prtsW k pnvHm «nvMi nnjiaMU skMi li feritrft «riftna Ura to f to» tomlBMb n m^hmoMoilM vvMIi v va^MHri M U ^ M. «X 2fiOa 40 «Mite 12. v BntfMi sIMIi «MiflMtai S0% stfil» pri tfcwčw »mtf lia», M «fi^ 11 Ah» iipi I: ^vitqn* ftnM. ki o MM t piifi» ipwM vote iriMiit^itite>>nili*teiT)l>il« Ji1iíli>liriilíi OWtfW Tti£fOK www.kd-group.sl www.financna-tocka.si pr cab MklOtt iJdUm («'••ti «BAfrnvtiMi *0 »SjSpft iWftifTrillcft, M> ift iiilfl IW ovI^vrtWî«* WiW^ rft^^WVMgMWmwWwMwwttriaMaff M ) pwopvbj*«« I MiQenvicravifiiMi wj wiW tuaam vp»si tnwu awiiabnn ii»aM », >4tf » » >i»ti'i!M'iii>» gf - flotoyw utfi . tYMňtl etóřle wremweiuiûlevwfa«ik^ô MfOCíUrb^^tauc eew4io meepiii iiuefl xO^tFm' I «MKt (HMl^« in »n vM I MM*« ^ im {«rcQ)»ir I llfccwui I» qflUfcfcfc^BIWWilrJiatofil» a i^^tajer H^ 1C^OitK|liTHWKWflifMiM»KBCWU*i^wxma»wjftwbaiWfe»Hoant«třcKiIAItMc ««■KMpai PE ENERGETIKA Tel.- ()3/Me"l256' PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel: 03/8891420.03/8891400 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Tel: 03/891 91 53.03/891 91 54 6SM: 031/041 390 1 38,031 375 041 V primeru reklamaci) bI^iIb obračuna pokličite: Za individualne hlie: 03/89611 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/69611 46 ali 89611 48 Za industriio: 03/89611 44 DEŽURSTVA OD 15. 9. D014.10. PODARIMO 50% VSTOPNE PROVIZIJE Z MESECEM VARČEVANJA ZAČNEMO 50% PREJ! GOZDARSKI VITLI HlORAVUà(iaflLNIKI«tf6do30r Pdçm praks eMđnnotftftfl olitrafaloi^a nmnBS ; Oftglo pMBdbe: ■ (lQl(lMkl upravljakl Tm hiHk k âeMvnlTeuRlwf)« ■ bRlaiBb9i«dl WolfeKh«M ■ oftob gudmdiaopmiHi UnNorvfl, (Looy OoMioKiU, ant Pinovô, ubdvmu to ^trgmç KŽ^aíte đollio Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinska pomoči. Na to tele-fonsko številko pokliche SAMO V NUJNIH PfílMERIH. ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za r^ujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno $iuzbo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8996445. Lêkama v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravi} na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880. Zobozdravniki: 8. in 9. oktobra - Vlasta Šterbenk. dr. stom. v dežurni zobni ambulanti v ZD Velenje, od 8. do 12. ure. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 7. oktobra do 13. oktobra - Ur- bar) Hrušovar. dr vet. med., gsm 041/667ÍI40. Delovni čas: ponedeljek- petek od 7. do 14. ure: Ambulanta za male živali • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval • od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. in 14. uro. STOPITE V KORAK S ČASOM IK SE QBLECm V NOVO MURINO KÛIHCUÛ OBIŠČITE NAS: VSAK DAN QD 8.00 DO 19.00 URE. OB SOBOTAH OD 9.00 0013.00 URE. PREŠERNOVA C. 1A. VEL£NJE FiBIWllhlíO Nagradna križanka Vzajemna V^miad;-) ' ^ 1 1 1 METUJ [ IaMEWSXAT 1 VZAJEMNA MLADI Vs«n. ki zaključujete šolanje in boste inorali poskrbeti za svojo zdravstveno varnost priporočamo paket VZAJEMNA MLAOL V poketu VZAJEMNA MlADI dobite: • zavarovanje VZAJEMNA ZDRAVJE I. ki krije razliko med priznano vrednostjo zdravstvenih storitev in deležem, ki ga zate storitve pokrije obvezno zdrav* stveno zavdrovfinje. S sklenitvijo dopol nilnega zdravstvenega zavarovanja se izognete doplačilom za razliko, ki bi Jo sicer morafi poravnali sami. ■s odelovanje v nauradni igri z bogatimi nagradami • vrnjen denar, će si premislite v prvih 15 dneh po sklenitvi zavarovanja • darilo in ostale ugodnosti za claim Vra* jemne / brezplačno članstvo v sistemu Drugo mnenje, sklenitev zavarovanja Vzajemna 5000 za 1 sit, sklenitev zavarovanja za nezgodno smrt.../ Vtsina premije je odvisna od vstopne starosti zavarovancaln so plačuje mesečno ali Ibipo Za doriatne informacije lahko obiščete poslovalnico Vzajemna v Velenju na Trgu mladosti 6 ali pokličete na tel,; 898 76 20. 8S8 76 22. Zavarovanje lahko sklanete tudi na spletnih straneh Vzajemne www.vzajeiiwa.si. Resitevkrižanke. opremtjenez vašim naslovom. posilite na Maš čas. d.o.o,. Kidričeva 2a.3320 Velenje s pripisom Vzajemna«, najkasneje do 17 oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade: torbo, kopalno brisačo in mi-kico Vzajemna. m Vzajemna IE A IM O V B L K X J il CETIITIK. 6. oklober: 6.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poroci la; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - po-ročilo Avto moto :veze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; S.OO Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Porocta; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenie; t4.00 Pozdrav; 14.10 Na danasnii dan; H.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 18.30 Poročila; 16.00 Kdaikje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 1B.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK. 7. oktober: 6,00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poroiiilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni tjtrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poroi^la; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Po-zdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA. 8. oktober 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji d^; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poroala; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poroi^la; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.00 Kdaj. Ige. kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEĐEUA, oktober: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informadle - poročilo Avto moto mzt Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli. 18.30 Poroafa; 19.00 Na svidenje. PONÍDEUÍK, 10. ofcJobec 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00107.8 Avtoher-cov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poroi^la; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Gîasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. T0REKJ1. oktober: 6.00 Dobro iutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; S.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poro&la; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje: 18.30 Poročita 19.00 Na svidenje. SREDA, 12.ok)ol>ef 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročita; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 26, $epiembia2Û06do2. oktotiia 2005 mso povprečne dnevne korn centracije S02, izfneriene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, obone Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-ume konccntracfje 125 mikro-g S02/m3 zraka, MBSTNA OBČINA VELENJS URAD ZA OHOUe IN PROSTOR obdelava: AMES, d, o. o«, ijubifana IVIAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO? od 26. septembra 2005 do 2. oktobra 20D5 (vmikro^ S02/m^zraka) mejna vrednost: 350 mikro g SO^/rn^ zraka a. kA u jJ 126. MO D27.sep □2e.«Ëp D29.M QM.sep D1. okt 12. âkt OBVESCEVALEC mali OGLASI Na stojnici MK2 v Inetrsparu v Velenju zaposlimo prodajalca knjig in igrač, trgovska sola ni pogoj. Tel: 01/241-3314 ali 041.767.757. dopoldan od peika do sobote. SriKi-POZNANSTVA ŽENÍTNA posrnlovalnica ZAUPA. NJE za VS6 starosti, brezplačno za mlade žensf«. Gsm. 031/50B495. GSM 031/83e-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če želiš poštenega življenj, skega sopotnika za trajno, pošteno zvezo pokliči na gsm: 031/836-378. ODARIM OMARO 2 mostom ^3.70 x 2.40 m} podarim. Gsm 041/452491. NEPREMIČNINE V LÛKOVICI prodam zidanico z vinogradom in arozdjem, v izmeri 15 arov. Jože Strucelj. Koroška 4. Šoštanj; gsm: 041/527-800. ZIDAN vikend v Kavčah. podkleten. 30 m2.750 m2 zazidljivega zemlji, šča. prodam za 6.000.000.00 sit Gsm: 041/299-919-GRADBENO parcelo v Krastcvcu. 730 ni2. na lepi lokaciji, ugodno prodam. Gsm: 040/87&633. GRADBENO parcelo v Zg. Šalekii, 550 m2. ugodno prodam. Gsnr 041/299-919. HIŠO. 250 m. z 900 m2 zemljišča, v centru Radmirja. prodam za 28.000.000.00 srt. GRADBENO parcelo v Šmartnem ob Paio (Slatina). 600 m2. prodam. Telefon: 01/831.7342. mmÊÊÊ^m ULEZAN htev^ gnoj. zgar^e in boićnik prodamo Gsm-041/30483. KONJSKI gnoj prodam. Gsm: 041/46>586- DOMAČE grozdje, izabelo, prodam po ugodni ceni. Telefon: 5865-360. HALOŠKO grozdje Uški Rizling in šipon prodamo. Telefon: 5862-523. gsm: 051/348-302. RAZNO STISKALNICO za grozdje, hidravlično, novo. prodam za 109.000.00 sit. Telefon: 5866-163. gsm: 041/52&456. MOTO KULTIVÁTOR, nov. preizku. šen. prodam. Telefon: 5866-149. DVA SODA iz nerjaveče kovine, 300 I, prodam. Gsm: 070/482-261 ali 041/482.261. OTROŠKO nadstropno posteljo pn> dam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/418-903. NOVO zakonsko posteljo iz masiv, nega smrekovega lesa. dimertzije 160 X 200 cm, prodam. Gsm: 031/344.180. MLIN za sadje, nov in alu platišča za mazdo 3 ali mazdo 6. z gumami dur)-k)p, 215 x45 X17. prodam. Gsm: 041/818-899. popoldan LETO in pol staro, dobro ohranjeno kuhinjo prodam za 210.000.00 sit ter sedežno garnituro za 60.000.00 sit Gsm: 031/374443. ŠKODO octaviogk L 98.110.000 km, bordo rdeče barve, prodam. Gsm; 041/660496. P IVALI PRODAJA mladih kokoši nesnic. v nedeljo. 9.10. od S.do8.30vŠa. leku. Telefon: 02/8761-202. BELE tur^ grlice, en par. prodam. Gsm; 041/966.252. GIBANJE PREBIVALSTVA KAMNOSEŠTVOPODPEČAlil Štf^ii 20^1:03/897 03 OD,041/652-108 Izdelava nsgrolmikov in klesaiqo napisov Upravna enota Velenje Poroke: Majda !>ev. Slatina 14 in Uroš Kumer. Šmartno ob Paki 124. Smrti: Ivan Ošňroj. 1928. Paka pri Velenju 69; Marta Jančič, roj. 1926, Botrrčica 9. Šentjur; Jožef Klančnik. roj. 1941, Vinska gora 7 b: Marija Skale. roj. 1917. Ljubljana. Korv-tkova ul. 19; Amon Javomik. roj. 1919, Bevče 43; Rajko Marsel, roj. 1948. Strasšče 1; Berta Trpin, roj, 1916. Florjan 189; Frančišek Pinter, roj. 1926.Udniat2. V SLOVO IN ZAHVALO DRAGU RAMŠAKU KtfD Puški Kozjoli, Sportmt društvo ÍÍPIK Paški Kozjak in KS Paka ZAHVALA Oclšcl je tiho. V boju za zdravjem; poln načrtov in želja, n^in ali DRAGO RAMŠAK S Paskega Koyaka Bilje.......in bil je Velik. Ponosna sva nanj! Prijatelji, hvala vam vsem za vso pomoč, za besede tolažbe... Rada vas imava, osianiie z nama. Njegova Vid in Oiga \ Kàko holi in dušň trpi, ko od bolezni asihdjo hvljtín^ke moři, veš li in veiiio mi. /r/ síTío hili ob febi zàdnje dnif ZAHVALA Ob boleči izgubi drage bice MARTE KOREN Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste ji bogatili življenje, jo obiskovali in ji ob leskih irenuikih vlivah upanja. Hvala sorodnikom, prijaieljcm in sosedom za izraze sož^lja, darovano cveije, sveče in sveie maše, ki sie jih namenili v njen spomin. Elvala gospodu župniku ViJiju Kaučiču za opravljen obred in sveio mašo, govornikoma Vladu in Greiici ler kvarieiu Svil za lepo odpete pesmi, kijih je naša bica imela rada! Iskrena hvala velja ludi g. Zupancu, dr. med., ter palrona/iii slu/bi Velenje. Ki/ tvoji ZAHVALA Oh boleči izi^bi dragega moža, očeia, starega očcia, lasia. svaka, brata in sirica KARU MARTINSKA 31. S. 1930 - 23. 9. 2005 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim si.anovskim tovarišem in vsem pisna in usina sožalja. cvetje in sveče. Posebna zahvala velja Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, paironažnemu varstvu, dežurni službi in Reševalni službi ZD Velenje. Zahvala velja Krajevni skupnosii Konovo in njenim drusivom, Premogovniku Velenje, častni straži in praporščakom. Pihalnemu orkesiru Premogovnika Velenje, izvajalcu Tišine. Rudarskemu okieiu. govorniku g, Karlu Dragu Scmeiu. pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. '/afujoći: fitejicaj Drai^an z Ditko i/t Nikoni, Majda z Zdcnkom, Juretom in Jerico in ofitaio sorodstvo Kje ti%le so poli, ku prehodili smo jih mi. Oh kâko boh', ko po poli hodimo h mJ. A lebe ni in ni. le kam odšla si, zâkâj. zakdjprBV lebe veC med nami ni. ZAHVALA Mnogo prezgocaj si odšla v večnost draga hči in sestra CECILIJA SEDOVŠEK roj. Hribar iz Skal a 11. 1941 - 17. 9. 2005 Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli, darovali cvetje in sveče, nam stali ob strani v težkih irenuikih. Posebna zahvala duhovniku Jožetu Vehovaiju in govorniku Marku .levšniku. Žalujoči: mama Ivanka» bratje Janez, Franv in Tone ter sestri Ivanka in Marija z družinami Piàjcen dom je in dvoiišče. zamàn te oil«; naše tfCe. ni več tvujeS'i smehljaja. le Irud in defo tvojih piidnih lok obslájd. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož. oče in stari ata IVAN OŠTIR iz Pake 69pri Velenju 24.12. 1928 - 24. 9. 2005 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki stega pospremili na njegovi zadnji poti. darovali cveije in sveče ler nam v težkih trenutkih i/Jcazali sočutje. Hvala rudarski častni s:raži in godbi Premogovnika Velenje, pevcem, govornikoma in gospodu župniku za lepo opravljen obred- Žalujoči: zena Mira» sinovi Janko» Al i ran in Marjan» brai Franc in sestra Zatika z družinami ter ostalo sorodstvo Épm ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, Lašče, ome in prababice SLAVKE OŠTIR roj. Biagotinsek 8. 11 1917-27. 9. 200510-04 se iskreno zavaljujemo vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob sirani in jo pospremili ra njeni zadnji poii. Hvala ludi vsem. ki ste jo v času življenja razveseljevali in ji polepšali dneve. Hčerki Metka in Anica z družinama Čas pravljic se ni poslovil s Piko Na 16. Pikinem festivalu več kot 70.000 obiskovalcev, če kot 500 dogodkov, 100 ustvarjalnih delavnic ... - Od letos blagovna znamka festivala tudi mednarodno zaščitena 6o/ana Spegef Foto: Sandi Zakosek, Barbara Pola>rny Veleiye-Vsoboio seje iiHredil lep, sončen jesenski Uan. KjH da bi wnj res poskrbela nagajivka Pika, ki seje la Oat! ves dan veselila s številnimi ohiskswalcl xe 16. Piki nega festival a. Pikiii dan je namreč že po tratliciji ddovini festivalov. V sedmiii festivalskih dneh se je na treh Pikinih odrih zvrstilo kar .^0 gledaliških, lutkovnih in plesnih predstav, na TRC Je/.ero so otroci lahko vsak dan ustvariali v 100 ustvarialnili delavnicah, (Obiskovalci so lahkt)ves leden uživa D na večernih kijnceriili in plesnih predstavah, že pred lesii-valom pa so v Velenju odprii Sest razslav. Navdušenje nad festivakjm je izrazila tudi časina pokrovileljica 16. festivala, priliubljena otroška ustvarjalka LiUjana Praproinik- Lila Prap. ki je fesiival v teh dneh obiskala trikrat. Še je cas za pravljice Čeprav je Lila Prap v eni od svojih knjig zapisala: i>Sedaj ni več čas za pravljice. Sedaj so resni časi,« se ze po prvem obisku Piki nega festivala, ki ga prej ni poznala poblize, s lem ni več strinjala. To, da je bila letos lema feslivala pravljica, seveda ni bilo naključje. Letos je veliko obletnic, povezanih / znanimi svetovnimi usivaijalci literaiure za otroke. Morda bo to zelo pomembno leto tudi za Lilo Prap. ki za svoja dela prejema številne drâavne in mednarodne nagrade, njene knjige pa prevajajo v vse več svelf>vnih jezikov. Knjiga /akajježe prevedenav 16 tujih jezikov, na Frankfurtském knjižnem sejmu pa bo razglašena še ena velika nagrada za otroško literaturo. Med štirimi nominirane i iz vsega sveta je tudi letošnja PLkina ambasadorka Lila Prap. ki letos hkrati kandidira za nagrado A^triil Lindgren. Kar nekaj o njenem življenju in delu so izvedeli (Obiskovalci četrtkovega kulturnega večera v novi velenjski knjižnici, pa čeprav je pisKieljiea, pesnica in ilusira-torka precej nez^^ovorna. Večer se je začel ganljivo. Ker je Lila v sredo praznovala rojstni dan • mimogrede, zelo okn}gIcga-ji je tolikt> Pikinih animaioijev, kol je imela lel. podarilo po eno rožo. Ru-meno-rdeč šopek ji je na koncu /vezala sama Pika Na gavička. IJla nam je povedala, da si bo ta dogodek zapomnila za vse življenje. Na koncu večera se je slikala skupaj s Pikinim odborom, lislimi U pi>samczniki. ki resnično poskrt^ijto za vse, kar se na festivalu dogaja in zgodi, /a to, da so številni obiskovalci zadovoljni, pa delajo celo leto in ne le v času festivala. Pike in Pikoti od vsepovsod Pikin festival so letos v organiziranih skupijiah obiskali učenci skoraj polovice slovenskih osnovnih šol. Tudi letos je festival gostil učence in njihove spremljevalce iz Sarajeva, ki so Velenjčanom na Sarajevskem večeru predstavili delček svoje kulture. Sicer pa ima festival vsako leto več obisk<îvalcev tudi b. Avstrije. Italije. Nemčije ... OTganizatoi;ii tudi humanitarni del feslivala označujejo za zelo uspešen. Kíwance, ki so jih zbirali v Pikinem šparovčku. btjdo namenili organizaciji Zdravniki z rdečimi rtoski. Ta s svojimi obiski skrbi, da tnali bolniki tudi v bolnišnicah doživijo nekaj prijetnih in zabavnih trenutkov. Izkupiček bodo prešteli v naslednjih dneh, kot kaže. pa bo tudi leit^s lep. Predstavnica Zdravnikov z rdečimi noski se je udeležila tudi zaključne dodelilo Mini teatru Ljubljana za predstavo Volk tn kozlički, ki sta jo režirala Kt^beri Waltl in Ivica Buljan. /lato Piko je prejel ludi Uroš Judež (BD Ranca Ptuj), ztnagtwalec Pikine jadralne regate, ki je v soboto poteknla na Velenjskem jezeru. Pikin fesiival je letos razpisal še literarni natečaj Moja pravljica, na katerem je sodelovalo 66 slovenskih osnovnošolcev. Najbolj všečno pravljico je napisala Zala Konda. učenka OŠ Frana Šaleškega Pikin ll vse dni festivala. Ko sc jc ia končal in je spot postala Katarina, pa nnm je o sebi povedala: ^Pikn obožnjcnj že od malepï, odkar pomnim, sem Indi obiskovala festival. Zato sem se prijavila na razpis. Bila s>im zelo vesela, ko me izbrali in moram reči, da som v vlo^ Pike tako uživala, da mi bo sedaj, ko je konec, kiir žal. Bilo je fctiomeiialno. Čeprav napc^rno. Sicer rada plešem, prycm v zhorii. Igram klavir - le • rada in^am olroke. Li ze vnaprej so veselim, da bora Pika ttidl naslednje lelo. ■ Zapisano ob robu Na sobotnem Pikinem dnevu so organizatorji našteli največ obiskovalcev dt«lej, P^avijí^, da se jih je čez dan zvrstilo več k(fl 20 tisoč. Cesta Celje-Velenje je bila ves dan pelina avtomobilov, v katerih so sedele Pike iji Pikoti, Orno piko pa lahko pritisnemo lastniku velikega črnega avdija, ki je zaparkiral dovoz na eno večjih parkirišč. Na njem je bilo prostora za vsaj 100 avtomobilov, pa je žal samevalo. Drtiga črtia Pika gre Restavraciji Jc/cro. Na dan. ko je IRC obiskalo ogromno obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi tujine, ki so želeli tudi jesii iji pili, so že zgiidaj popoldne restavracijo zaprii. Zaradi poroke. (XIprta je bila le terasa, ki pa nikakor ni mogla zadostiti potrebam več tisoč obiskovalcev. ■ Zarjinih osemdeset let __v Pihalni orkester zarja Šoštanj bo jubilej v praznoval s petkovim koncertom - Zal za vse, ki bi jih radi slišali, ne bo prostora, se bodo pa zanje posebej potrudili na koncertu konec leta Milena Hrstič • Pianinc Foto: S. Vovk_ ŠošřaT\i • Dober dan sosed. Tak je naslov koračnice V. Štrucla, s katero bodo člani pihalnega orkestra Zaija Šoštanj začeli slavnostni koncert ob osemdeseti obleinici. V no^rih oblekah, za katere je poskrbel eden od sponzorjev. Pravijo, da je uni-Kirme treba menjati vsakih toliko let, jubileji pa so za to posebej priročni. Začelo se je v Tovarni usnja Šoštanj s skupino Vošnjakovih delavcev, ki so imeli prav posebno veselje do glasbe, l.eia 1925, koje Šoštanj dobil mestne pravice, je godba tovarne usnja uradno zaigrala prvič. Bilo je prav na prvomajski dan. Od lakral do danes je Zarja doživljala vzpone in padce. Menjali so se predsedniki, dirigenti, člani orkestra. Nikoli pa ni v Šoštanju upadlo zanimanje za njihovo igranje. Zarjo imajo Štišlanjčani za svojo in Zarja ima Šoštanjčane za svoje. Ne mine prireditev, da jih ne bi bilo zraven, Oe jih ni, se ljudje že sprašujejo, kje ki zdaj ze pel let v t>rkestru piha v irobento. Zadnjih sedem let vodi pihalni orkester Zarja prof. Jani Šuligoj. Pravi, da gredo leta hitro. »Z osemdesetletnico bomo posebej zaznamovali zadnjih pet lel in s koncertom obudili spomin Jani Šuligoj: »S koncertom bomo obudili spomin na dosežke zadnjilf let- je pa Zarja? Poznajo jih povsej Sloveniji, pa ludi na tujem jim radi prisluhnejo. Gostovali so v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem ... In bili povsod lepo sprejeli. »^Orkesier šieje danes 55 aktivnih članov in članic, kajti v naslh vrstah so tudi članice. Za podmladek skrbimo z načrtnim delom, s spodbujanem mladih že v osnovni šoli. Tako smo v zadnjih treh letih za igranje v orkestru navdušili 25 mladih godbenikov. Redne vaje imamo dvakrat tedensko, v izjemnih primerih. pred tekmovanji in različnimi svečanostmi pa tudi večkrat. Veliko odrekanj je potrebnih, če želimo dobro igrati in izpolniti pričakovanja ljudi,« pravi Jirečko Potočnik, podpredsednik orkestra, klarinelist in član Zatje že celih trideset let. O tem. da igra z veseljetn, oe dvomimo, Navdušil je tudi sina, Srečko Potočnik: 'Zarja utripa s Šoštanjem in Šoštanj z Zarjo," na nekatere pomembne do scžke, ko smo se med drugim leta 200.*^ udeležili državnega tekmovanja pihalnih orke-strih glasbenikov je bil na službeni poti in se je z nje vrnil sredi koncerta. Zagret. koi je bil, ni sedel v dvorano in poslušal, kako igramo, ampak se nam je sredi skladbe pridružil kar na odru. sedel in igral do konca, kol da se ni zgodilo nič.< Ali drug dogodek, ki ga je iz p