Poštnina plačana v gotovini. Leto XI. št. 7. Ljubljana, petek 10. Januarja 193C Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40 - Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 440 Celje: Ko«cn<>va ui 3 Telefon št 190 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifj Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54 - Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125. 3126 loseratni oddelek: Ljubljana. Presen nova ulica 4 — Telefon št 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* ljana št 11.842: Praha čis!o78 180; Wien št 105.241 Rojstni dan kraljice Svečana proslava v Beogradu in po vsej državi Beograd, 9. januarja. AA. Danes ob 11. dopoldne je bila svečana služba božja v saborni cerkvi v proslavo 30. rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Prihod Nj. Vel. kralja in kraljice je bil spremljan s streli iz topov z obronka starega mesta. Pred saborno katedralo je bila postrojena častna četa pešadije kraljeve garde. Vojaška godba je zasvi-rala državno himno. Svečanemu cerkvenemu opravilu so prisostvovali predsednik min. sveta genera' Peter Živkovič z vsemi člarni vlade, ves diplomatski zbor in vsi inozemski vojaški atašeji, admiraiiteta tn generaiiteta, predsednik beograjske obč;ns inž. Sav-čič z obema podpredsednikoma in vsemi občinskimi svetmki. predstavniki vseučMišča. državnega sveta, glavne kontrole in kasacijskega sodišča zatem zastopnice ženskih humanitarnih društev, ostali dostojanstveniki in veliko število meščanstva. Službo božjo je opravi.! Nj. Sv. patrijarh Dimitri;e ki ie po svečanih obredji imel origoden nagovor na Nj. Vel kraljico ki ji ie čestital k rojstnemu dnevu in žele1 veliko sreče in naor^dka vsemu krahevskemu domu. Nj. Vel. kraliu in kraljici so bile prirejene v cerkvi in na vsei poti do dvora burne ovacije. Beograd, 9. januarja, p. Na dvoru se je po službi božji vršilo vpisovanje čestitk v dvorno knjigo, zvečer pa je bil v počastitev rojstnega dne kraljice velik dvorni ples, na katerega je bilo povabljenih okoli 800 oseb. Svečana služba božja se je vršila ob mnogoštevilni udeležbi tudi v katoliški cerkvi. Služil jo je nadškof Rafael Ro-dič. Vlado sta zastopala ministra dr. Frangeš in dr. Srškič. izmed članov diplomatskega zbora pa ii je prisostvoval papeški nuncij Pellegrrnetti. Navzoči so bili tudi mnogi visoki uradniki katoliške veroizpovedi. Beograd, 9. januarja, p. Iz vseh krajev diržave poročajo o svečanih proslavah 30. rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Posod so se cerkvenih i;n drugih proslav udeleževali poleg oficijeLniii predstavnikov v velikem številu tudi drugi prebivalci, ki so s tem pokazali, kako tesne vezi spajajo narod z njegovo vladarsko hišo. Proslave kraljičinega rojstnega dne so se vršite tudi v inozemstvu po vseh mestih, kjer so naša poslaništva in naši konzulati ali ipa večje jugoslovcnske kolonije. Prosiva v Zagrebu Zagreb, 9 janma-nja. n. V počastitev rojs-lmega din« Nj Vel kratice se Je virššlo danes oib U. doipoMine v barskih dvoranah svečano sprejemanje, na katero je dospato mnogo predstavnikov vseh obtestev. gospodar skih ustanov, inozemskih fcoflSMjJov to" zastopnikov raznih društev Zvečer se je vršil v hotelu Espta.nad.e svečan ples. V inozemstvu Dunaj, 9. januarja. AA. Povodom današnjega rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije je jugoslovenska kolonija na Dunaju priredila snoči zabavo s koncertom. Dan?s je bila v pravoslavni cerkvi svečana siiiž-ba božja, ki so ji prisostvovali naš poslanik na Dunaju dr Miloievič z osobjem poslaništva in naša kolonija. Bukarešta. 9 januarja. AA. Povodom rojstnega dne Nj. Vel. kraljice je bila v tukajšnji ruski cerkvi svečana služba božja. Prisostvoval5 so ji: jugoslovenski poslanik f"olak Antič z osobjem poslaništva, rumunski minister dvora Hiot. zastopnik kraljevskega doma. zastopnik namestniškega sveta odposlanci vlade, francoski in češkoslovaški poslanik ter številni člani iugoslo-venske kolonije Zatem je bil v prostorih jugoslovenskega poslaništva svečan sprejem gostov. Reka, 9 januarja. AA Povodom rojstnega dne Nj Vel. kraljice Marije je bila ta svečana služba božja v pravoslavni eerkvi. Prisostvovali so ji generalni konzul kraljevine Jugoslavije z osobjem konzulata in številni člani jugoelovenske kolonije na Reki. Okrog ženitve bolgarskega kralja Borisa OHnovIpne ženitne naooveJi ob evonskem ootovanju kralia Borisa - Zanimiva d-bata v bolgarskih listih Beograd. 9. januarja. M. Ženi te v bolgarskega kral;a Borisa je eno najvaž-ne:š'h vnrašam. ki danes zanima bolgarske ooTifke. Z'asti sedanje potovarre •fcraVa Borisa po Evropi se spravlja v zvezo z žomtvrjo in trdovratno se zopet šarijo vesti, da se bo krali povodom svojega bivanja v Riimi zaročil z italijansko princeso Giovano. Sofijsko »Vreme, ki beleži te vesti, nristavba. da želi ves bolgarski narod, da bi videl svojega kralja o?en'enega. ker bi se s tem zelo ojačiio stališče dinastije in ob enem ko«soPd'iTa'a država sama. »Vreme« pravi da.Fe: »Bolgarski narod ima danes mani kakor kdai prej potrebo po i spremembi svojega monarhističnega ustroja^. Bolgarski narod želi, da bi se kralj oženil in da bi bila dinastija osigurana.« V nasprotju z »Vremenom« pa sofijski »Narod« odJočno zavrača, da bi se že-nitev presojala s p^Fiičnih vidikov, češ da je to preostanek srednjeveške men-talitete. »V sredniem veku — izvaja list — so si vladarji in fevda1™ gospodarji z ženitvami in dotami razsipali svoja ^zomlia in 5npa'; ;ri zaradi dote Bolgarski narod takega načina ženitve svojega kralja ne želi. ker 'e taka podtika v nove;ši zgodovini povzročala samo ovire. List navaia kot znaČMen primer dejstvo, da ni ničesar pomagalo maili črni gori. da je dajala svoje princese za žene najmočnejšim vladarjem ter dvorom; o^Vo™ kralj'Ni-kola se ni mogel vzdržati, čeprav je bil zet italijanskega kralja. Klerikalni blok v čsl. parlamentu Iniciativo zanj je baje dal pater Hlinika — Neksvteri listi so omenja, rot?f-.š:sti*n;h demonstracij izgnan iz F-^ncije. Pri nitrn so našli odtise ključev niškega italijanskega konzulata v rosku. Nedostatek kvalificiranih delavcev v Rusiji Moskva, 9. januarja AA. Po podatkih glavnega gospodarskega sveta potrebuje sovjetska industrija za izvršitev petletnega gospodarskega načrta 400.000 kvalificiranih delavcev. Pomanjkanje kvalificiranih delavcev je občutne zlast: v kovinski in tekstilni industriji. Gospodarski svet ie predložil vladi spomenico, v kateri ugotavlja, da bi moglo pomanjkanje kvalificiranega delavstva ogražati gospodarsko proizvodnjo v sovjetski Rusiji. Svet zahteva 241 milronov rabljev (7230 milijonov Din) za gradnjo strokovnih šol. Uspeh sovjetskega notranjega pOFtfnla Moskva. 9. famcar.ja. Ker ie tireifje jmitrsfrri^.. ■>"-so:'Tif) zefo dr.bro uspefo !e soVe^iVa vfetf skltentita. da •®anog v eno zastopstvo iluzoren, ker v Avstriji pač ni take sile, ki bi združila nasprotne si interese pod en klobuk, kakor se je to zgodilo v Italiji. Socialisti se zaveda- jo, da se Seiplovo prizadevanje ne more uresničiti brez njih, ker člen 35. ustave predpisuje, da se mora za uvedbo stanovskega zastopstva sprejeti tozadevni novi ustavni zakon, kar je brez sodelovanja socialistov izključeno. Imenovanja v španski državni zbor Madrid. 9. januarja. Večerni listi objavljajo odlok, s katerim so imenovani vsi bivši ministri, predsednik senata in zbornice. bivši svetniki državnega sodišča, predsedniki akademije znanosti za qjane narodne skupščine. Tekom osmih dni se morajo javiti predsedniku skupščine. Med bivšimi ministri je tudi bivši ministrski predsednik Sanchez Guerra. Ruski klr^ki na grmadi Moskva, 9. januarja. AA. »KorasomoJi^kafa Pravdac poroča, da je v Tvoru tarorštri: kmiiiOT-oar po iraI.:>g'U krasnega sov .teta upe p aH! 1000 zvezkov Puškinovih del. Upravnik čitamic« je «f»ravi;o;i to pos^oipanje s pornianjkanjem goriva m s tem. da bo na to način obvaroval os*aie fonjtse b&MVsteike. Bilanca protfverskega boja na Ruskem Moskva, 9. jan. AA. Lfet »Trud* priiotoouje st-•istvko doslej zaprtjih cemkiva v sovjetsike Ru&vi Sovjetska obtast>wa so zaprite 2000 cenVva nd 500T *ericva sčrragos in dčamrj. Ww 't v •Vv. 3W Rjstft. V mncfflh srezrh trrao j?- . - rae&tc-vafrio akspedioijo v airikfcč-ne P3knajene, kamero bo vodil Cuh novsfci Pcieta se ttdeitaži rud'i ame.rški letalec Oieiscji. ka" bo startaJ iz Krasaojareka 12. januarja. Pripravljaš« dete za eik-spedrciio se noumcir.tio nadaljujejo kCjub m.rafisu 40 stopami. Reparacijska drama v Sofiji So«ia, 9. januarja. AA. Na dragi dan božičnih praarftkoiv so igrali v nricem sofijskem gledališču komad o rep-airacite.h. kj je imel ve4'ik ugnati. Na odm so se pojaviili igrafei v masteh L/r«baitš. Masaryk odstopi? Javna diskusija v čsl. tisku o njegovem nasledstvu — Inicijativo je dal prezident sam Pogajanja v Haagu h. Praga, 8. januarja. T češkem tisku se ie razpredla diskusija o nasledništvu do prezidentu T. (i. Masaryku. Reči se sme, da ne šefe danes in včeraj, temveč že nekaj let cirkulirajo v javnosti — podčrtavam. da tudi med resnimi in najresnejšimi politiki — stal-«c govorioe, da bo prezident Masaryk odstopil i« da bo pri tem narodu na slavnosten način označil svojega naslednika. Lani je bilo to vprašanje sploh najvažnejše notranje politično vprašanje. Navzlic temu, da so bile govorice pogosto naravnost bizarne in v direktnem nasprotstvu z jasnim besedilom ustave, pa tudi s trenutno politično situacijo. Prezident Masaryk je že enkrat na te govorice reagiral; rekel je na-; ravnost, da bi v slučaju svojega odstopa se umaknil in da bi skušal vplivati na javnost kot novinar. Letos do novem letu je prezident Masaryk naravnost in energično posegel v javnost, in diskusija je prešla v koncizno določeno formo izmenšave nazorov po novmah. Prezident Masaryk je dal objaviti v novoletni številki »Češkega Slova« razmeroma krate-k intervju, ki je o-bsegal štiri točke: tri bolj postranskega Domena, o prestolici Pragi, o športu in telesni vzgoji ter o poslanstvu in pomenu tiska. Četrta točka pa je glavna, in zaradi nje je bi'l intervju sploh objavljen. Tiče se Masarykovega nasledništva. Urednik »C. S.« je vprašal preziden-fct Masaryka: »Iz gotovih krogov se že delj časa širi vest, da se boste gospod prezident na svoj bodoči rojstni dan odrekli predsedništvu republike. Je-ll to res?« Prezident Masaryk odgovarja: »Jaz nisem nič takega določil in n© določil bi brez posvetovanja in brez sporazuma z vodilnimi činitelji državne uprave in politike. Ako bi mi prezenti raU državnika, katerega politična sposobnost in nzačaj bi dali garancije, da se bo republika vodila v politiki, ki se ie izkazala ne samo v enajstih letih po prevratu, temveč že v štirih vojnih letih. potem bi brez obotavljanja in takoj odstopil svoje mesto nasledniku. Ne odšel bi s Hrada na počitek, temveč odšel bi zato. da bi se mogel posvetiti pisatel.i-stvu in publicistiki v okviru svobode, ki jo ima prosti državljan. Seveda oa nisem gospodar dobe svojega življenja in zato delam mirno za bodočnost,drža ve v pričakovanju, da ie dosti poštenih in treznih ljudi v reDubliki. ki bodo enako delovali za menoj, kakor delujejo z menoj.« Ta odstavek intervjuva je bil seveda objavljen v vsem češkem časopisju. Spočetka večinoma brez komentarja. Samo nemška »Bohemia« je takoj 2. januarja na uvodnem mestu objavila sen-zacijonalno razlago Masarykovih besed pod naslovom: »O Masarykovem nasledništvu« (Um Masaryks Nachfolge). V tem uvodniku je rečeno takoj na začetku: »To je več nego samo govorica to je javna tajnost, o kateri se govori več nego Dol leta v vseh političnih krogih, da bo prezident Masaryk marca meseca 1930, povodom svole 80 letnice odlomil čast prezidenta. da k) na ta način osigura možu, ki ga smatra za naj-dostotnejšega fn o katerem najbolj veruje, da bo to visoko dostojanstvo oo nie-govi vOlH vodi! naprej, to se Dravi, nje-govo delo nadaljeval v vseh glavnih potezah. Javna tamost je tudi. da smatra prezident Masarvk. da ie ta mož dr. Reneš. zttnanH minister reoub'ike.« Besede prezidenta Masaryka, da bi si dobil pristanek vodilnih činiteljev državne uprave in politike, razlaga »Bohemia« tako, da bo Masaryk »od voditeljev parlamentarnih strank zahteval sigurnost, da bo mož, kateremu bj hotel izročiti svoje dostojanstvo, tudi zares izvoljen. Važ.no je. da prezident tega moža ne imenuje, temveč pravi, da -bi mu moral biti prezentiran. Toda, ni'kdo bi mu te oseeb ne mogel prezentirati. dokler bi on sam ne izjavil, da čaka naj se mu tak predlog podnese. Ta pogoj pa je prezident baš s svojo novoletno Izjavo izpolnil.« Interesantni komentar »Bohemie«, ki je očividno napisan na podlagi dobrih informacij, se končuie takole: »Prezident Masaryk je torej vlado in politične stranke neprikrito pozval, nai mu sporočilo ali so pripravljene garantirati. da bodo v slučaju njegovega odstopa izvolile za prezidenta republike dr. Beneša, Dri čemer se smatra kot samo oo sebi umevno, da ste mora to zgoditi za reprezentativno večino. Besedo imajo torej sedaj politične stranke. V prvi vrsti seveda one, ki so sestavile sedanjo vlado, potem Da tudi ostale. In ker je za dobro stvar treba časa, smemo smatrati, da bo to vprašanje že v najbližjem času obvladalo notranjo politiko ter vse dTUgo potisnilo nazaj.« Izvkček iz tega pozornosti vrednega komentarja, ki je v ostalem odgovarjal smislu javnega mišljenja, so naiprvo citirali listi tako zvane desnice, t. j. narodno demokratski, agrarni in klerikalni, in sicer brez komentarja; socijalno demokratično »Pravo Lidu« Da je odločno nastomlo proti trditvi, da bi bil prezident Masaryk mislil dr. Beneša No. »L;dove Novinv« so tako*' nato v uvodniku nedeljske številke popolnoma odkrito govorile o dr. Benešu in z očivid-nim začudenjem nastopile proti »-Pravu Lidu«. Njihov uvodnik se končuie takole: »Masaryk je prepričan, da bo naša mlada država i v nadaljnih letih potrebovala Dosebno SDretnega vodstva zunanje Dolitike. Prezidentskemu dostojanstvu pripisuje Masaryk velik pomen tudi zato, ker prezident vodi in repj-e-zentira stike s tujino. On vidi tudi v naši notranji politiki mnogo nesigurno-sti in hoče najvišje mesto zasigurati re-prezentantu politike, katera ie svojo uspešnost dokazala. Mi moramo torej sedaj z njim razmišljati, kakega prezidenta hoče, močnega ali slabotnega. V mejah ustave je mogoče oboje. Vse se bo odločilo s tem, kakšno osebo bomo izvolili.« Ne more se reči točno. da-Ii je bila pripomba »Prave Lidu« resno mišljena ali samo lapsus redactionis. Sigurno je. da je ta pripomba dala »Lidovim Novi-nam«, ki sedaj zastopajo politiko soci-jalističnega bloka, dobrodošlo priložnost k nadaljnjemu razvijanju diskusije. ki jo je pričel prezident. Med tem pa prinaša danes organ Šramkove grupe v klerikalni stranki »Lidove Listy« v uvodniku interesanten kbmentar pod naslovom »Presenečenje«. List pravi, da se je pojavil odpor proti kandidaturi ministra Beneša na predsedniško stoli-co iz socialističnih vrst. Smatralo se ie, da bo dr. Beneš kandidat socialističnega bloka. Vidimo pa. da najmočnejša stranka tega bloka kandidaturo dr. Beneša če ne odklanja, vendarle spremlja s kretnjo, ki je podobna godrnjanju. Današnji »Venkov«, organ ministrskega predsednika, citira celotni članek »Lidovih Novin« in konstatira. da je smisel tega članka identičen s komentarjem prezidientovega intervjuva kakršnega je takoj drugi dan objavila »Bohemia«. »Venkov« na kraju rezumira: »Citirali smo nalašč podrobno, da bi informirali javnost, kaj je levičarska (socijalistična) žurnalistika razbrala iz novoletne izjave prezidentove: 1.) da bi gospod prezident bij pripravljen predčasno rezignirati, ako bi mu stranke prezentirale naslednika, ki bi ga on odobril; 2.) da gospod prezident smatra dr. Beneša za svojega najsposobnejšega naslednika. Kdor zna citati med vrstami, razume, da gre za začetek velike novinske kampanje za dr. Beneša kot bodočega prezidenta.« Tako je torej pri nas otvorjena diskusija in taki so dosedanji njeni rezultati. Zaradi popolnosti je treba še dodati: Prezident Masaryk je po informacijah iz njegove najbližje okolice popolnoma zdrav in svež rn vrši vse funkcije svojega dostojanstva, ki so dostikrat naporne, tako normalno, kakor mož v polni življenski sili. Iz zdravstvenih razlogov torej ni povoda za rezignacijo. V smislu ustavnih predpisov bi prezident Masaryk mogel odstopiti le. če se prostovoljno odreče. Cl. 58. češkoslovenske ustave pravi: »Nikdo ne more biti izvoljen za predsednika več kakor dvakrat za povrstjo. Kdor je bil Drezident dve neposredno si sledeči volilni peri-jodi. ne more biti zopet izvoljen dokler od konca zadnje perijode ne poteče 7 let. Ta odredba pa se ne nanaša na prvega prezidenta češkoslovaške republike.« To se pravi: Masaryk je lahko izvoljen tudi trikrat in večkrat zaporedoma. Starost za prezidenta je določena po ustavi na 35 let. Informirani krogi vedo, da se je za to nizko granico z vso svojo avtoriteto zavzel baš Anto-nin Švehla, ki je odkrito izjavljal, da mora biti to zato, da bi za vse slučaje bila omogočena izvolitev (takrat še razmeroma mladega) dr. Beneša za prezidenta republike. Cela novinarska kampanja je sicer zelo interesantna ali ne more se baš reči, da jP za dosego cilja primerna. Tiče se stvari, ki je sama po sebi umevna in io le zapleta in vlači v ne-sigurno politično vrenje. Kako, to nam eklatantno dokazuje zgoraj citirani komentar klerikalnega lista . . . Poslanec inspicira obmejne utrdbe Pariz, 9. jan. s. Kakor poroča »Humani-te«, je sociaFsični poslanec Paul Roncour, ki je predsednik zunanjega odbora zbornice, odpotoval v Nizzo. da pregleda nove utrdbe ob francosko-italijanski meji. V okolici Nizze je že mnogo novih utrdb iz-gotovljenih. .Tako so bile med drugim razširjene strategične ceste, modernizirani šte-viln" fori ter zgrajena žična železnica za dovoz municije. Letalstvo na lovu za rekord? London, 9. januarja. Semkaj so prispele vesti, da bosta Italija in Francija poskušali potolči_ svetovni hitrostni letalski rekord od 35/.7 milj na uro, ki si ga je lani priborila Anglija. Francosko letalo, ki bo tekmovalo, je opremljeno z motorjem od 2 tisoč konjskih sil in je bilo zgrajeno nalašč za to tekmo. Italijani sP bodo poslu-žili letala, ki je bilo zgrajeno za tekmo za Schneiderjev pokal. Anglija se pripravlja, da bo prekosila vsak hitrostni rekord. V to svrho sta bili predelani dve vodni letali, ki bosta dosegli šP večjo hitrost. Fina!« bf^VcSo^b« Šalim"Mica, 9. jamiaTia Pri rceiki biV(yirbi v \..!i>eirc: .je pod<-'v'an: bik n&e-l iz a-rene in se zatekel .v neko hišo. kjer !e ranč.! tri osebe. Po dolgem trudu s< je posrečilo zbesnetega bika ubiti. Kakor je bilo pričakovati, so pogajanja v Haagu zadela na velike težave. Optimisti, ki so izjavljali, da bo do konca tedna vse urejeno, so se zmotili. Tako bo zasedanje sveta Društva narodov, ki se otvori 13. t. m. v Ženevi, stalo vsaj v začetku še pod dojmom negotovosti o usodi reparacijske konference. Ce se bodo med tem časo-m pogajanja v Hagu nadaljevala, bo zasedanje sveta izgubilo mnogo svoje važnosti in aktualnosti, ker ne bodo članice na njem zastopane s prvovrstnimi močmi, ki bodo morale ostati v Haagu. Navzlic dokaj počasnemu razpletu pa se vendar ni bati, da bi se državniki v Haagu razšli brez pozitivnega rezultata. Za to predvsem jamči solidarnost med Francijo in Anglijo glede regu'n-cije nemških reparacij. Angleški za-kladni minister Snowden, ki je na prvi haaški konferenci delal velikanske težave in parkrat pripeljal s svojo nepc-pustljivostjo pogajanja tik do razbitja zaradi borih par milijonov funtov, je tokrat mnogo mirnejši in nastopa sporazumno s Francijo. To sodelovanje najbolj jamči, da pride do sprejetja Youngovega načrta glede nemških reparacij. Nikamor naprej pa se doslej ni pomaknila zadeva tako zvanih vzhodnih reparacij. Madžarska je še vedno nepopustljiva. zavedajoč se protekcije s strani ene izmed velesil. Ce bi prodrlo njeno stališče, bi ne samo Madžarska ne plačala nikakih reparacij, marveč bi morale celo državP Male antante, predvsem Rumunija plačati njej odškodn-no za zaplenjena grofovska posestva. Doživeli bi kurijozum, da bi premaga- na Madžarska bila tretirana bolje nego zmagovalke v svetovni vojni. Zgodila bi se kričeča krivica, da bi morala Češkoslovaška, zvvsta zaveznica antante, plačati visok »osvobodilni«" dolg, a Madžarska, ki je bila in ie še posebno sedaj eden glavnih elementov nemira v Evropi, ki se oborožuj« proti vsem določbam mirovne pogodbe in povzroča vedno nove vojne nevarnosti, ki je do konca'vojn^ z vsemi silami podpirala imperijaljstične težnje centralnih sil, pa ne bi plačala nikakih reparacij, čeprav so bife v vojni baš madžarske čete med onimi, ki so najhuje pustošile. Tak izid v Haagu bi bil v obraz pravici in razumu. Do tega. nikakor ne more in ne sme priti. Prepričani smo. da tudi res ne pride. Je Pa v madžarski trdovrathbsti druga nevarnost. Ko se bo namreč sporazumno rešilo vprašanje riemških reparacij, ki so za velike sile s finančnega stališča najbolj zanimive, se utegne rešitev madžarskih reparacij oč-goditi. Na to utrujenost veiesil računa Bethlen. Taka odgoditev pa'bi bila zelo nevarna, ker bi bila dana Madžarski možnost za nova rovarenja in bi nastal nov vzrok za neprestano napetost v srednji Evropi. . • V interesu miru in pravice je, da se madžarska nepopustljivost zlomi že sedaj v Haagu in še končno likvidirajo vsa vprašanja vojnih reparacij. Velike sile imajo primerna sredstva v rokah, da dosežejo tak izid. Le uporabiti jih morajo. Ce store to. bodo res storile velik korak za končno, »likvidacijo sve tovne vo.ine«, ki je vsej Evropi tako krvavo potrebna. - . Tardieu in Živkovic Beograd, 9. januarja AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovic ter predsednik francoske vlade Andre Tardieu sta izmenjala ob novem letu naslednji brzojavki: Beograd. Prosim vašo ekscelenco, da izvoli sprejeti moje najiskrenejše želje za novo leto. Naj bi bilo srečno in blagodejno za napredek Francije, s katero je naša država zvezana z neizbrisnimi spomini. — General Peter Živkovic, predsednik ministrskega sveta. Pariz. Prijetno ganjen po vaših iskrenih željah pošiljam svoje iskrene želje vam in za blaginjo vašega naroda, kateremu je Francija vdano zvesta. Andre Tardieu, predsednik ministrske ga sveta. Povraten avstrffdkega poslanika Beograd 9. januarja. - aa. Avstrijski poslanik na našem dvoru dir. Herman P!oera:.s se je vsmil z dopusta on ponovno prevzel vodstvo avstrijskega postaiašAva v Beogradu. Naš častni konzul v Budimpešti Beograd, 9. anuaTija. aa. Ni. Ve!, kralj .je na predlog mravsira zunanjih zadiekmez Tinu-beckoj. Otvoritev ljudske kuhinje v Zagrebu Zagreb, 9. januarja n. Danes je bila otvorjena v Samotanskj ulici nova menza za siromašno meščanstvo. Otvoritvi so prisostvovali tudi mestni načelnik dr. Srkulj, predstavniki magistrata in drugi delegati. V menzi dobi vsakdo za 7 Din obed sestoječ iz juhe. prikuhe in mesa; porefe so razmeroma velike- Obed brez mesa z juho m pri-kuho stane 3 Din večer'a prav tako 3 Dim Že prvi dan je bilo na obedu 69 oseb Mladi cerkveni tatovi Subotica, 9 jan. č. Nedavno smo poročali, da je bila v Bački Topoli okradena katoliška cerkev, kjer je bilo odnešenomed drugimi predmeti manjše vrednosti tudi troje dragocenih zlatih križev. Vsa prizadevanja policije in orožništva, da najdejo sled za tatovi, so bila zaman Danes pa se je oglasil pri prizadetem župniku neki dečko in mu predal pismo, v katerem se zahteva cd župnika, da izroči 3000 Din, nakar dobi povrnjene ukradene dragocenosti. Župnik je takoj izročil p,:smo in dečka policiji, ki je kmalu odkrila še ostala dva mlada tatinska pajdaša. Na policiji so malopridneži priznali še neke druge tatvrne, ki so jih izvršili v poslednjem času. Ker so aretirani tatici še mladoletni, policija ni izdala njihovih imen. N:|*o"netna tefema z Grčojo Zagreb, 9. januarja, tu Za re,prežeti taiiivoo nogometno tetona, to' se bo vrSSa dne 26. t. fn'. med Grško in Jugosfavsoo v Atenah, je' odredil JNS (toneš reostednfe moštvo: Miteloič, Petrovič, Fv-kovič, Arsenjevifč, Premrl, Kurat Marjano tfrtrec. Lajnerts, Boračič in Pavelič. Jubilej bolgarskega umetnika Sofija, 9. jamuoirja. A A. Atatnas M::hov, znan bol-gaTifoi sii&air, toi se je .prostev:! zia&tii s krajin sfki-mi siKsaimi, prositev« te ri''aznem ^Ogledu. Rrvži^riica na osnovni ?r>H v Ločah ie rirav dobro "snela. Uixite1ictvo ie razdelilo med nai^ntr^bneiSe otroke več oblek t->ko da ie bi'o oblečenih tO de^Vov in 12 de-rv.K;tj cn na t„H; rokavice. kapice, predpasnike. ače. 2 Para čevljev, zvezke in peresa. Tovarna Franck ie darovala več'" šte-H'o nabožnih slik 300 ra- vnikov »Fnrila«. Schirht. na tudi več komadov svoiili proizvodov. Ha sA ie mo^lo obdariti otroke, se .je tvirabi' črti dobi<~<*k igre -Pokrvnian*; darovali na so tudi tukaišnii dobrotniki mladine večje ali manjše vsote oziroma trtrovri iz Loč in Z'eto-vee"» obla rila. Posebe j pa se moramo zahvaliti hranilnici in pocoi?1nin ki jP dala v ta namen 'jiatnn vsoto ^^O Din. V ^nodniifi T ie umrla žena srocfjl- ničaria e. Šnrrvrana v starosti 78 let Čez loto dtii bi obli a iaia s svojim soprogom diiamantno poroko. TTHedni ženici nai bo žemljica lahka, rodbini oa naše sožalje. Huda Ljubljana, 8. januarja. Amerikanka Neža. ki je prišla iz Amerike lanske pomladi, se je jela doma na Dolenjskem dolgočasiti. Včeraj se je pripeljala v Ljubljano, stopala po ulicah, ogledovala trgovske ieložbe, nato pa zavila v gostilno. Naročila je četrtinko vina, ga izpila počasi, skoro pobožno, nato pa priklicala natakarico. »Plačam!« »Štiri dinarje, prosim.., Neža je naenkrat pogledala hudo, vstala od mize in zakričala, da se je natakarica prav zares prestrašila. »Kaj, štiri dinarje? Dva dinarja bo dosti!« Natakarica je pogledala hudo žensko, misleč. da se šali. Videč pa, da njeno razburjenje ne pojenja in da je polo;ila na mi/.o res samo 2 dinarja, se je pričela razburjati tudi sama. !im cmimii imumin^ Danes! Premijera! Mladini neprimerno! Svetislav Petrovič kot sin bogatega milijonarja, bivajoč v Parizu kot mlad slikar — gentleman, oboževalec lepih žen! § Latinska četrt QUARTIER LATIN" — PARIZ MESTO LJUBEZNI Film nežne romantike, ljubavnega čara, zabave in bohemskega šarma *?fItSma Kfitioa ter lepih žen! Divno, nepozabno! K1**® M3I1C3 Ob 4., V26., 1/28. in 9. uri! Telefon 2124 :inim finn H N N H M H H N H H H H N H H tun^mifii^ Neža je odšla in jo je natakarica komaj še ujela. Pričeli sta se pregovarjati in je natakarica komaj dosegla, da ji je dala še ostala 2 Din. Neža je vsa razburjena odhitela naravnost v drugo gostilno. Tamkaj je bila enaka komedija. Neža je bila čedalje to!) jezna in razburjena in je obra:a še nekaj gostilen. Slednjič se ie prikaza.a tudi v znani gostilni »Pri fajnioštru*, kjer se ie zopet vsedla za mizo. Biia je očividno že nekoliko okrogla, a je vendarle naročila četrtinko. Izpila jo je skoro v dušku in zopet poklicala natakarico. *Dva dinarja dam.« »Ne, 4 boste dali.« je velela natakarica. »Nak. samo 2 Din je vreden.« »Pri nas se nič ne ,gliha\« se je razjezila natakarica in zahtevala polno plačilo. Tisti hip pa se je Neža sprožila kakor mačka in skočila natakarici v lase. Nastal ie pravcati boj, krik in vik. V vežo so prihiteli gostje iz sob. prickočile pa so tudi nekatere uslužbenke. Ljudje so imeli precej opravka. predno so ukrotili hudo Nežo. Razbori-ta Amerikanka se je drla na vse pretege in ni imela respekta niti pred stražnikom. Potolažili so jo za silo šele čez čas, nakar je morala slediti stražniku na policijo. Potisnili so jo v sobo dežurnega uradnika, ki jo je zaslišal in jo obsodil zaradi izzivanja na 50 Din globe. Zdaj je bil šele ogenj v strehi. Vročekrvna Dolenjka je postala rdeča kakor kuhan rak in je le malo manjkalo, da se ni spustila v boj tudi z uniformiranimi možmi na policiji. Denarja ni hotela izročiti. Morali so jo vtakniti v zapor in ji denar šiloma odvzeti. »Bojte se me.« je kričala huda Neža, »še policiio bom zažgala!« Neža sedi zaenkrat še v zaporu in zdaj čakajo na policiji, kdaj bo pričelo goreti. Predrzen vlom Ljnbljaua, 9. januarja. Vlomilci in tatovi postajaio v Ljubljani že tako predrzni, da obiskujejo razna stanovanja ali se vti^otapbajo že kar oodnevi v. trgovine iu druge lokale kjer flutijo izdatnejši plen. Izrabijo vsako količkaj ugodno priliko in ee jim poskusi navadno prav dohro obnesejo. Tatvine izvršujejo kaj ra^i ludi mladi berači, ki bi še lahko delali in bi delo tudi dobili, samo če hi ga hoteli poiskati. Ker iim pa delo ne diši in se jim zdi mnogo zabavneje stopati od hiše do hiše. obirati stranke in pazili na tatinske prilike, so vedno na nogah in pripravljeni odpirati tuia stanovanja. Hišnica Marija Bolta na Sv. Petra ces!i 64 je imela včeraj i>opoMne prav zanimiv doživliaj. Odšla je okrog 14 za hip od doma. Njen odhod je bržkone že opazoval nQ-znan postopač, ki ie. čim je opazil Bol t o odhajati. smuknil v hišo in vdrl v njeno stanovanje. Boltova se je k sreči kmalu vrnila in zasačila vlomilca baš pri delu. Komaj je stopila v kuhinjo, je ugledala omaro odprto. na tleh pa razno robo V .kuhinii je bilo vse v neredu iz sobe pa ie zaslišala sumljiv ropot. Boltova je takoj skočila tja in zagledala vsa začudena sredi sobe neznanega mladeniča, ki se je ves preplašen skušal bitro pognali iz sobe. Boltova, pogumna ženska, mu je skočila nasproti in aa pograbila za obleko. Drzni tat je pričel kleti in se je ženske kmalu otresel. Čim je bil prost, je skočil proti vratom in zapustil sobo v par skokih. Hišnica ie odhitela za njim. tal pa se je naenkrat obrnil in jo zaklenil v sobo. Preden je Boltova zamogla priklicati ljudi, jo je zlikevec že popihal v meglo in je bilo vsako zasledovanje brezuspešno. Drz-ii uzmovič, oblečen v športno obleko, je Lil star okrog 20 let Boltova ie ugotovila, dri ji je pobral ves denar ki je bil skrit med perilom v omarah. K sreči je hišnica hr.i-nila doma le okrog 40o Din. Tat bi odnesel, ako bi ne bil zasačen, najbrže tudi druge vrednostne predmete. a m Bodensee Tehnika v Konstanti, inženjireka ftia za ~ t r i. j < * -gradbo in elektrotehniko. Prospekti gratU. Gradnja letal i i; avtomobilov. MiCje oCje pristno norveško v drogerijab Kane, Ljubljana in Kane, Maribor. Pred kazenskimi sodniki Obsojen gorenjski apaš Ljubljana, 9. januarja. Polde Debeliak, komaj 301etni postopač, veseljak in drzen vlomilec, doma tam i£ Zgor. Bitenj pri Kranju, se je moral skupno z elegantno opravljenim in skrbno negovanim muzikantom Lojzetom zagovarjati pred tričlanskim kazenskim senatom deželnega sodišča zaradi mnogih tatvin in drznih vlomov, ki jih je lani od spomladi do poletja izvrševal po raznih krajih Gorenjske, osobito v okolici Kranja. Odnašal ie samo denar, srebrnino ali druge dragocenosti. V veseli družbi ie denar razsipal. Na vlomilskih pohodih je Poldeta spremljal veseli muzikant Lojze s svojo lepo harmoniko, na katero je igral razne poskočne komade. Lo.ize se sicer dejansko ni udeleževal tatinskih operacij drznega gorenjskega apaša Poldeta, toda bil je indirektno udeležen pri neki tatvini, ko je od Poldeta dobil bankovec za tisoč dinarjev ter ga skušal menjati. Lojze ie bil zato obtožen samo deležnosti tatvine. Lani spomladi je bilo po mnogih krajih Gorenjske izvršenih nebroj tatvin in vlomov. Sum je padel na Poldeta in tovariša. Debeljak je tatvine le deloma priznal, več.ie pa zanikal. Ima na vesti okoli 15 večjih tatvin. Za torišče svojemu delovanju si ie izbral Polde kraje okoli Kranja, kjer je raznim kmetom in kmeticam pokradel in odnesel nad 830O Din gotovine v raznih bankovcih. Pri nekaterih kmetih je imel veliko srečo. Tako je Francetu Hafnerju v Spod. Bitnjah odnesel kar tri bankovce po 1000 Din in 15 bankovcev po 100 Din. Tudi drugim kmetom je pobral mnogo bankovcev. Pred sodniki se je Polde Debeliak prav drzno zagovarjal. Polde Debeljak, ki je bil že neštetokrat kaznovan, je bil obsojen na 2 leti robije (težke ječe). Njegov spremljevalec Lojze pa na 1 mesec težke ječe in hkratu na denarno globo 500 Din, ki je sedaj pri sodbah zaradi deležnosti tatvine obligatorna. Poide je izjavil, da se pritoži na višjo instanco. Lojzetu se je vštel preiskovalni zapor. Rekord razprav pred sodnikom-poedincem Na deželnem sodišču so kazenske razprave pred sodnikom - poedincem dosegle v ponedeljek pravi časovni rekord. Trajale so od 9. dopoldne do 20.15 zvečer. Neka kazenska razprava, katere predmet :e tvorilo hudodelstvo obrekovanja, je trajala z malim odmorom od 11.30 do poznega večera. Razprava je bila zaradi neke jnalo-letne obtoženke proglašena za tajno. Odkrila je prav čedne in rafinirane mahina-cije neke ljubljanske družbe. Ker se sodnik ni mogel prepričati o verodostojnosti malo-letne obtoženke, so bili. vsi obtoženci oproščeni. Žrtev teh mahinacij bi bil kmalu postal neki trgovski pomočnik, ki je drugače znan kot vesten in soliden mladenič. KULTURNI PREGLED Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Petek, 10.: Zaprto. Sobota. 11.: Cvrček za pečjo. Premijera. Izven. Nedp-';a. 12. ob 15.: Bitka Ljudska predstava. — Ob 20.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava. Ml PIJANSKA OPERA Začetek ob pol 20 Petek, 10.: Zaprto. Sobo'a 11 • Poljska kri. Opereta. Ljudska predstava. Nedelja. 12 ob 15.: Gorenjski slavčeik. Ljudska predstava. — Ob pol 20.: Beneška noč. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Petek. 10.: Zaprto. Sobofa. 11.: Pred poroko. Sobota, 11.: Morala gospe Dulske. Ljudska Nedelja 12 ob 15.: Gostovanje ljubljanske, ga baleta z otroškim programom. laven. — Ob 20.: Gostovanje ljubljanskega baleta z elitnim programom. KOPjSK' "f ""PA« »n^p predstava. Znižane cene. Zadnjič. Kcdel.ja, 12.: Pred poroko. (Premijera dram« Todorja Manojlovir-a, »Centrifugalni igrače.) Beograd, 5. januarja. Premijera misterija »Centrifugalni igrač? je bila lep literarni uspeh Todora Manoilovi-ea, ki je v širši javnosti najbolj znan kot lir-ski pesnik. Edin njegov dosedanji gledališki komad je bila enodejanska »Komedija nta-nekrna«. Kot pesnik je zaslovel po svojih dveh zbirkah »Ritmnvi« in »Vatrometi i bajka o Akteonu«. Vrhu tega je spisal precej reči iz slovstvene kritike ter iz slovstvene zgodovine in estetike. Znan je nadalje kot prevajalec Pirandelovib dram (»Henrik IV.« in »šest oseb išče avtorja«; slednjo je prevel skupno z gosp. Rističem). Čemu je nazval svoje delo baš »misterijj, je povedal v svoji izjavi beograjskim novinarjem. Zaradi tega. ker gre v tem komadu za globok metafizičen konflikt Spo. primeta se silna težnja po svobodi in težnja velike in iskrene ljubezni ki na vendarle mora podleči tistemu višjemu, metafizičnemu načelu, zahteva iočemu prelom z vsemi živi j enaki m i verigami Osnovna misel te drame je torej — po avtorjevi izjavi — ta, da nekaj, kar je višje bolj duhovno in abstraktno nrei »V slei zmaga nad čutnim 7.etn"1:»Vim Kajnada take nalog- r tab«Vo rediti na realističnem odru in (v glavnem) z reali-ettctimi igralei. Zato je v »misterijuc za gledalca, ki ga gleda (ali čita) z reaPst-č-nimi očmi precej tega, kar ni utemeljeno in tudi ne dovolj prepričevalno. S svojim Iirizmom zaide pisec kaikrat v post^b^^d-nost, ki jo oder tako težko prenaša Gledalcu ni n. pr. dovolj prepričevalen tisti nemir. ki žene Lilianino dušo (ga. Desa I)u-galic) k temu, da pretrga vse vezi z družbo, v kateri ji je dobro in dobiva enake centrifugalne (sredobržne) napade kalror njen ljubimec Bil (gosp Dragutinovič). Tudi Bil sam ni nič kaj prepričljiv Manj besed in tudi več prepričevalnosti _ to bi nedvomno koristilo temu sicer lepemu književnemu prizadevanju gosp. Mano ilovica. Izven teh osnovni'1 osebin jt* delo spretno konstruirano. Vzlic lirizmu v niem pa je preveč intelektualistično narejeno, dasi nisec _ kakor je izjavil _ sicer nima t*v sebnega veselja za tako stvar«nje. Nekoliko črtanja ne bi škodovalo večji efektnosti Tako zlasti v drugem deianiu. kjer je konec (prihirvi svetnika in Liljaninega očeta) Čisto odveč. Posameznih podrobnosti docela realističnega značaia je v tem delu precej. Prvo dejanje je najslabše Od druaresa dalje se očitno dviga in efekti'viačujejo V glavnem je za oderski efekt dobro izkoriščena Oo-spa z rdečim solnčnikom (ga. Vrbanič). Ni oa prav, da avtorjeve pacifistične in proti-vojr.e tendence propagira v glavnem baš ta •ama z razkroj en i m živčevjem V celoti <1olo snisann ne<^vom'>', »a ^p- n jij, Tl,-)pe laH ieaMst;?en ''bos tega nrihniaj« t saj deloma preveč do izraza šibkejše strani te drame. Vendar pa je pisec s tem delom i>o- kazal močne gledališke sposobnosti in ponovno potrdil, kako upravičen je dober glas o njegovem slovstvenem delu. V^šči dialogi :n obilno besedišče njegovega jezika so privedli avtorja na širše polje književnega d«Ia nego ga je goji! c"osihmal Igralci so bili avtorjevi dobri sotrudni-ki. toda le - ti so tako trdni realisti, kakor je avtor, denimo, trden neoromantik . . Gosp. Gavrilovič je dal preveč rezerviranega Ministra Svetnik gosp. Todoroviča je bil odličen; podčrtal je zlasti komične momente. Ga Desa Ducalič je kakor po navadi aa la svoji vlogi (Liljane) mnogo šarma in poetičnosti svoje osebe Bil gosp. D.aguli-noviča je bil patetičen in deklamatoričen, kakor je pri njem češče. Ga. Vrbanič je zelo ugajala in je bila dt-ležna burnega aplavza na odorlem odru Hotelske bove bi bilo treba bolj disciplinirati, da bi se, njihova razuzdanost videla bolj elegantna, kakor bi bila morala biti na taki distingvira.ni nlnži. Režiji je uspelo, da je z enostavnimi sredstvi dala ubrano skupno igro. a tudi insoenacija nam je umela dočarati iluzije velikega sveta. S. Parmaeerič. Koniiinktura za liriko v Beogradn. Naš beograiski dopisnik nam poroča: Tik pred Novim letom je izšlo več pesniških zb>rk samib mladib poetov Le te torej otvarjajo novo leto v znamenju lirskih nastroiev _ nnive*Vrat ^07.n!v> in nbiinnib in le rMk" Ho1! ve^r;h O Koetp MiittHnoviV ie objavil že tretio zbirko «vniih pesm* no * Nova registracija motornih vozil- V smislu novega zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja 6e po na-redbi ministrstva notranjih del z dne 12. decembra 1939. spremeni tudi dosedanja označ ba motornih vozil skladno z novo upravno razdelitvijo kraljevine. Dravska banovina ima sedaj mak razlikovanja 2 z letnico izdaje tablic. Vsi lastniki motornih vozil morajo V9aj do 1. februarja 1930 prositi pri pristojnem ereskem načelstvu (upravi policije v Liubljani, predstojništvu mestne policije v Mariboru, predstojništvu mestne policije v Celju, sreški izpostavi v Skoffi Loki) za dodelitev novih evidenčnih tablic. Prošnji, ki se vloži na uradni poziv in je to- rej takse prosta, je treba priložiti dekret o dodelitvi dosedanje evidenčne številke in dokazilo o plačani taksi za leto 1929 in 1930, kolikor je slednja taksa do dne prijave že zapadla. V prošnji je treba navesti tudi vse spremembe, ki so nastale po zadnji prijavi, osobito pa ime, priimek, poklic in stalno bivališče (cesta ulica, h. štev.) lastnika ali posestnika objekta, iste podatke za šoferja ter stajališče objekta (garaža) z označbo toč nega naslova garaže (kraj, cesta, ulica, h. štev.). Ob plombiranju novih tablic se morajo oddati stare tablice dotičnemu oblastvu. Za nove objekte ali pri bistvenih spremem bah, n. pr. ob predelavi oseb. avtomobila v tovornega je treba napraviti prijavo po obrazcu, ki se dobi pri omenjenih prvostopnih oblastvih. Znake naše kralevine za mednarodni promet, ki je bil doslej SHS, je odslej Y (ipsilon) sredi bele ovalne tablice. * Split ima 40.836 prebivalcev- Split se v letih po osvobojen u razveseljivo razvija. Napredek se kaže v iačanju gospodarstva in v stalnem naraščanju prebivalstva. Lansko leto je Split porasel za 3018 prebivalcev. V početku leta je Split imel 37.818 prebivalcev, na koncu leta pa 40-836. * Otvoritev telefona Raka. Dne 13. decembra je bila pri pošti Raka otvor.iena javna telefonska govorilnica- * Jugosloveni v Južni Ameriki. Jugoslo-venski poslanik v Argentini dr. Milorad Stražnicky je pred kratkim obiskal naše izseljence v Rosariju. To je bi] zanje pravi praznik, kar je pričal nad vse prisrčen sprejem- Kolonija ie med drugim izdala poslaniku na čast poseben album — »Spomenar«, ki prinaša na lepše in najvažnejše kraje stare domovine, med drugimi naš Bled in Rogaško Slatino Med drugimi sestavki je za t}as posebno zanimiva na novejša statistika o jugoslovenskih izseljencih v Argentini Da nes je v Argentini okroglo 95.000 Jugoslove-nov, med temi približno 15.000 iz Julijske Krajine Hrvatov je okroglo 67.000. Slovencev 7000. Srbov 5500. drugih jugoslovenskih državljanov okroglo 500 Hrvati so večinoma iz Dalmacije Slovenci so predvsem iz ljubljanskega okrož a, dober del pa iz P r okni ur ja; Srbi so iz Črne gore in Hercegovine. Prvi Jugosloveni so se priselili v Argentino leta 1885 Leta 1865., ie bilo v Argentini približno 1000 Dalmatincev, ki so bili po večini pomorščaki. Na splošno željo še danes zadnjikrat! Ob 4., y26., y28. in 9. uri. II. del in konec monumentalnega velefilma po romanu A. Dumasa 9*ofWlonteio KINO IDEAL * Kako se kopajo v Zagrebu. Največje in najmodernejše kopališče v Zagrebu je »Terapija«. Kakor posnemamo po statističnih navedbah nekega zagrebškega lista, se je v tem kopališču lani kopalo vsega skupa' 94.138 oseb, od tega 6S-862 moških in Ie 25.276 žensk. Ali se Zagrebčanke res mani kopljejo kakor Zagrebčani? Statistika navaja edini razlog v njihov prid, da se Zagrebčanke poleti raje kopajo na Savi kakor na solnčnem krovu Terapije. Morda je res tako morda tudi ne Vsekakor je zanimiva ugotovitev, da Zagrebčanke v modernem kopališču najbolj cenijo parno kopel- Zaradi shujšan:a, seveda. * Ciril Metodovi družbi sta poslala za Toma Zupana sklad moška podružnica Ma. ribor 1C>Q0 Din in podružnica Kran; zopet 1200 Din. Cela zbirka znaša sedaj 20.001 Din * Zakopan zaklad- V bližini Pctrovca v Srbiji je trgovec Jovanovič kupil neko zemljišče ter ga pustil prerigolati in pripraviti za vinograd. Pri prekopavanju zemlje so delavci naleteli na precej veliko posodo, polno srebrnega denar'a- Delavci so si napolnili ž njim žepe: kar ie ostalo, je trgovec izročij sreske.nu poglavarju. Denar je večinoma avstrijskega porekla iz let 1765. do 1780. * Na>"dba avtomobilnega kolesa. Na državni cesti na Brezovici je našel te dni neki domačin rezervno avtomobilno kolo znamke Ford in ga izročil policiji. Kolo ima močne železne špice in plašč iz črnega gumija z napisom »Goodrich SHvertoon«. Kolo dobi lastnik nazaj na orožniški postaji na Brezovici d&adembki pCes t£rigCavan&fci večer v sobote lt. januarja (fCranj - frCarcdni dom * Pogrešan gostilničar. Iz Prečne v no« vomeškem srezu je že pred dnevi izginil neznanokam 38 letni gostilničar Anton Ma-rinič. Izginuli Marinič je vzel pri odhodu s seboj okrog 900 Din gotovine. Pogrešan! gostilničar ie srednje velike postave, okroglega obraza, kostanjevih las, gladko obrit in oblečen v slabo črno obleko. Ker njegovi domači nimajo o njem nikakin vesti, se boje da se je utegnila Mariniču pripetiti kaka nesreča- * Zasledovana oglarja. Pred nekaj dnevi je bila izvršena v trboveljskem okraju več-;a tatvina oglja. Kakor so ugotovili orožniki, sta :zvršila to tatvino brata-Josip ln Friderik Ferenčak. po poklicu oglaria. doma iz Sela v brežiškem okraiu. Tatinska bratu sta jo še pravočasno popihala in ju doslej še niso mogl; izslediti. * OMedele obleke barva v različnih barvah In pllslra tovarna Jos. Refch. * Gospodinje! Vaše perilo oere. dosuSI. monga ali lika tovarna Jos. Reich. in potrebščine najceneje v drogeriah KANC, LJUBLJANA in KANC TOoltram , MARIBOR CENIK GKATIS! * Nalezljivih bolezni dihalnih organov se ubranimo z okusnimi pastilami ANACOT * Generalno reprezentanco Dresdenske modne akademije je prevzel lastnik krojnega učilišča F. Potočnik, Ljubljana, Stari trg 19- * Ženin in nevesta dobita krasno poročno obleko, plašč in sukno po nizki ceni pri Fr. Lukiču. Ljubljana Stritar eva ulica 9. * Tedensko prodamo 20—30 la čajnega masla po ceni 48 Din za kg. Mlekarska zadruga Nova vas pri Rakeku. 36 * Ali je ka:enje zobovju škodPivo? Čeprav s kajen em ne nastane neposredno odškodovanje zob — razen pri kadilcih pipe — se vendar pokažejo posredne Poškodbe. Produkti nepopolnega zgoretia, ki se nahajajo v tobakovem dimu, se primejo zob v obliki riavkasto-črnega sesedka (kadilski z^bje). Ta kadilski sesedek pospeši tvorbo zobnega kamna. k; lahko zelo ško-duie zobovju in čel ustim. To se lahko t>re-preči samo z rednim negovanjem ust. Kot specifično zobno čistilo se priporoča za kadilce zobna pasta Pebeco- 45 Iz Ljubljane u— Ro'stni dan kraljice Mari;e ie praznovala Ljubljana včera na slovesen način. V počast rojstnega dne Nj. Vel- kraljice, ki ie dopolnila včerai svoje 30. leto, si je nadela LTub'iana praznično lice: skoro vse hiše so bile okrašene z zastavami v državnih barvah Na predvečer ie bilo oddanih na Gradu 21 topovskih strelov, enako toliko tudi včeraj z'utraj- Ob 10 dopoldne se je vršila v stolnici slovesna služba božia. k; jo je-daroval škof dr. Rožman ob številni asistenci. Cerkvenega opravila so se udeležili ban inž- Dušan Sernec. podban dr Ot-mar Pirkmaier, divizlski general Sava Trip kovic z generaliteto ter častniki, župan dr Puc, zastopniki konzulatov, predstavniki raznih korporacij in institucij, veliko število državnega uradništva. rezervni oficirji in mnogo 1 ubl'anskega prebivalstva. Na ko-ru je med cerkvenim obredom svirala godba dravske divizije. Pred cerkvi:o je bila med tem postirana častna četa vo;aštva. Maša se je končala ob 11., nakar je ban sprejemal v vladni pa'ači čestitke posameznikov in deputacij. Zahvalni cerkveni obred se je vršil tudi v evangeliski cerkvi- u— Beg v onostran je snov prihodnjega predavan a ZKD, ki se bo vršilo v torek 14. t. m. ob 20. v Kazini. Predaval bo g. Slavko Grum, zdravnik v Zagorju. Predavatel bo podal sliko duševne krize sodobnega človeka, ki ga mami v svet podzavesti, voch v neurozo in samomor- u— Gostovanje slovite in na!bo!jše špan~ ske plesne in pevske skupine »Escudero« v ljubljanski operi. V sredo, dne 15. t. m. nastopi v ljubi ianski operi slavni ansambel španske trupe Escudero, ki gostuje sedaj po celi Evropi ter je imela predvsem v Parizu naravnost kolosalen uspeh. Skupina Escudero bo gostovala tudi v Zag-ebu in Beogradu in na povratku v Francijo v Ljubljani. Ima izredno interesanten in bogat repertoar in prekrasno garderobo. Predprodaja vstopnic za to gostovanje bo od sobote dalje pri dnevni blagajni v operi. u— Predavanie v »Pravniku«. V soboto 11- t. m. bo nadaPeval na sestanku društva »Pravnika« apelacijski sodnik g. dr. Edvard Pajnič svoje zanimivo predavanje o sreskih kot kazenskih sodiščih po novem kazenskem postoptiiku. Predavanje bo točno ob 18- na sodišču v Ljubiiani. soba 79. u— Iz gledališča. V soboto se uprizori v otteri prvič v sezoni Nedbalova opereta »Poliska kri«, v drami pa bo v soboto premij era Dickensove dramatizirane božične-povesti »Cvrček za pečjo«. Jzven abonmaja Komedija ie polna prave pesniške lepote. u— »Soča«. Jutri bo predaval pri »Levu* prof. dr Mirko Rtipel o Janezu Svetokri-kem. P''četek predavanja ob pol 21. u— Češkoslovenska Obec v Ljubljani bo priredila v nedeljo 12. t- m. ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Igrala se bo veseloigra »Gašperček dvorni zdravnik«. u— »Pred poroko«, izvrstno burko v treii dejanjih bo uprizoril Sen t akobski oder v MORSKE RIBE Danes velika izbira vseh mogočih vrst, posebna specialiteta dentali z majonezo po reklamni ceni. Rižota z morskim dato- ljam. Morski polži (mušoli). OPERNA KLET, Gledališka ulica št. 2. Divne šlihe groze in Ženske Temperamentna in strastna Premij era! &£ga y2 8. in 9. uri. ™ v dolgopričakovanem epohalnem vele filmu ŽENA V PLAMENU "m strasti Ob 4., 147., Pojačen orkester! Krasna godba! Predprodaja vstopnic od 10.—12. ure Rezervirajte si pravočasno vstopnice! I *Jlh|iQnc|/j DVflT Telefon 2730 ^ UU l«"^1 KINO Jutri II. 1.111. JKerknrjev ples v veliki dvorani h.telallnin Zadovoljstvo Vašega nalčka povečate, če mu v rasti in razvijanju pomagate z kako izvrstno otroško moko na primer: NESTLE, Phosphatine F^iliere, Ovomaltine, Je-malt ali pa z ribjim oljem. Drogerija Grego-rič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. soboto 11. in v nedeljo 12. t- m. Kdor ljubi smeh in dober humor, naj poseti predstavo Vstopnice v trgovini gosp. Miloša Karnični-ka. u— Popis živine, perutnine in čebelnih panjev. Od 10. do 31- t. m. se bo v ljubi an-skem mestnem okrožju vršilo popisovanje živine, perutnine in čebelnih pan ev, in sicer po magistralnih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili zgolj statističnim namenom- Občinstvo se opozarja, da pri popisovanju ne dela ovir in ne navaja napačnih podatkov, ker bi se sicer moralo proti vsaki stranki po obstoječih predpisih kazensko postopati. u— PomanJklivo posipanje hodnikov. Mestni magistrat opaža, da' hišni posestniki ob poledici ne pos;paio hodnikov pred svojimi hišami s peskom, žaganjem, pepelom itd. Dasi mestni magistrat redno vsako leto opozar a na tozadevna zakonita določila, se posipanje nodnikov kljub temu zanemarja in s tem občutno ogražata varnost prometa m zdravje pasantov Mestni magistrat !e naprosil prrllcijsko upravo, da ovadi v bodoče vse malomarnosti te vrste- Zoper krivce se bo najstrožje postopalo. u— X. slovanski večer bo najboFe obiskana prireditev, ker pade letos baš na 10 letnico JNAD »Jadrana« in na proslavo 60 letnice duna;ske »Slovenije«. Vabila se razpošljejo te dni. SOKOL ŠIŠKA priredi v soboto, dne 11. t. m. v salonu Keininghaus dru¥tv. čaianko s plesom. Svira orkester Dravske divizije. 1534a Ut— Plesni venček družabnega odseka ZPNJ bo v nedeljo 12. t. m- ob pol 8. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Ob tej priliki bo tudi tekmovanje modernih plesov za obiskovalce naše plesne šole- Posebna va bila se ne bodo razpošiljala zato vl'udno vabimo vse naše plesalce in prijatelje plesne šole. Igral bo Danzing-Merkur sedaj najboljša plesna godba. u— Plesna vaja SO »Preporoda« bo dre-vj v areni Narodnega doma. Pričetek ob pol 8. Vabljeni prijatelji in prijateljice plesa-u— Ukradeno motorno kolo Slikarski mojster Josip Marn, stanu oč v Hradeckega vasi št. 84, si ;e nabavil pred kratkim novo motorno kolo znamke Harley-Davidson. ki je opremljeno z evidenčno številko 15-771. Marn se je mudil predsnočnjim v Vodmatu, kjer se je ustavil v Košakovi gostilni na Zaloški cesti št. 2, pustivši kolo zunaj pred hišo- Okrog polnoči se je nameraval odpeljati zopet domov, pa je na presenečenje ugotovil, da "e kolo neznanokam izginilo. Ves razburjen :e pričel Marn takoj zasledovati tatu, a je ostalo zasledovanje brezuspešno- Od nekaterih ljudi je zvedel nato, da je kolo peljal neznan človek v roki čez železniško progo in nato v smeri proti Ko-deljevemu. Ukradeno koio je svetle olivno-zelene barve in ie vredno 22.000 Din. u— Žepna tatvina. Tesar Julij K-, stanu-'oč na AMaževj cesti št. 35 v Šiški, ;e zašel predvčerajšnjim v Grčarjevo gostilno na 'Gasilski cesti, kjer je postal zaradi zavžite-ga vina kmalu precej dobre volje. Okrog njega se je sukalo tudi nekaj neznanih gostov. ki so mu pridno pomagali prazniti kozarčke. Slednjič ;e ves omoten zaspal, nakar so ga okrog 23. spravili iz gostilne na ulico. K. se je podal domov, nasledn'i dan pa je ugotovil, da mu je zmanjkalo iz listnice 1200 Din gotovine. Ker je bil popolnoma gotov, da mu je listnico izpraznil kak žepni tat, je iskal pomoči na stražnic!. Navedel je, da denarja ni mogel izgubiti, ker bi v tem primeru izgubil tudi listnico, ki jo je našel v žepu izprazn'eno. Policija !e uvedla vse korake, da bo tat čimprei prijet. Iz Celja e— Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije Je bii tudi v Celju proslavljen na svečan način. Mesto se ie odelo v državne trobojnice-, ob 9. je bil v žepni cerkvi svečan »Te Deum«, kateremu so prisostvovali vsi tukajšnji ofi-ci:elni predstavniki. Nato sta se vršila zahvalna cerkvena obreda tudi v pravoslavni kapeli in v evangeljski cerkvi. Šolska mladina se Je tudi udeležila zahvalnih maš. nakar se je pouk nadaljeval. e— Odhod celjske šestčlanske deputacije v Beograd. Drevi odpotuje z osebnim vlakom ob 19.22 iz Celja poklonitvena deputa-ciia celjske mestne občine v Beograd. Na kolodvoru se ji bodo pridružile deputacije ostalih občin iz celjskega in gorn egrajske-ga sreza, nakar bodo vse štajerske deputacije v Zidanem mostu vstopile v poseben vlak. Dočim se bo večina deputacije tasoj po poklonitvi kralju, v Topoli in na Avali vrnila v Celje, bosta ostala v Beogradu še nekaj dni župan dr. Goričan in finančni referent mest obč sveta dr Vrečko, ki bosta v raznih ministrstvih intervenirala g.ede odobrenja proračuna za 1. 1930, glede regu-laci e Savinje in glede izplačila II. transe kaldrmine v iznosu 1.200.000 Din. ki še vedno ni odobrena odnosno nakazana, dasi so nujna zadevna dela že oddana. e— V mestnem gledališču bo gostovalo mariborsko Narodno gledališče v .nedeljo z 2 predstavama in sicer popoldne ob 16. z Doboviškovo novo komedi o »Radiklna kura«, zvečer ob 20. pa melodijozno opereto »Orlov«. Popoldanska predstava ie namenjena v prvi vrsti okoliškemu prebivalstvu Vstopnice se že dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. Vsak na si jih po možnosti preskrbi, s čimer Do znatno omiljen naval pri večerni blagajni v gledališču. e— Prošn?a staršev šoloobveznih otrok. Iz krogov staršev šoloobveznih malčkov smo prejeli: Naprošajo se vodstva tukajšnjih osnovnih šol. da bi izposlovala po možnosti na merodainem mestu dovoljenje, da bi sc uvedel vsaj v na hujših zimskih mesecih pouk za učence in učenke 1. razreda osnovne šole šele s pričetkoin ob 9. zjutraj in ne že ob 8.. ker morqi0 malčki vsta ati najmanj ob pol 7. v oddaljenejših krajih pa še celo pred 6. uro. Nato hite v megli in sHnem miazu, dostikrat Da še v temi, proti šoli po spolzkih, ooledenelih ulicah, vedno izpostav-jleni raznim nevarnostim in nesrečam. Starši pa tudi vedno ne morejo iti z njimi. Naj bi se eventualno ona jutranja ura nadomestila s podaljšanjem pouka opoldne ali pa popoldne. e— Plesna sezona v Celju, se počasi raz-živl a. Po lepo uspelem trgovskem plesu, ki se je vršil preteklo soboto v Narodnem domu, se bo vršil pojutrišnjem zvečer v Celjskem domu, čigar dvorana bo vsa okrašena v slogu in smislu Hygicje in Aeskulapa, gotovo naelitnejši ples vsega leta. namreč medicinski ples. ki se ga bo udeležilo tudi veliko število gostov iz Ljubljane in ostalih krajev Dravske banovine. e— Dijaški kuhinji v Celju je daroval g. dr. Josip Povalei, finančni direktor v LJubljani, ob svoji 60 letnici znesek -00 Din. ga. Fran.ia Zorkova. soproga višjega pisarniškega predstojnika, pa znesek 150 Din. ki ih je nabrala na sfurovžu« pri g. Gorečanu v Višnji vasi pri Vojniku. Srčna hvala! e— Prva sodba na cePskem sodišču po novem kazenskem zakoniku. V sredo e sodnik okrožnega sodišča g. dr. Bavdek izreke] prvo sodbo po novem kazenskem zakonu. Dva mladeniča sta se v dec. sprla in je A udaril B-ja v prepiru po glavi tet mu prizadejal lahko telesno poškodbo. Po starem avstrijskem zakonu je zagrešil obdolženec A s tem prestopek lahke telesne poškodbe po § 411 k. z., za katerega je bila določena zaporna kazen 3 dni do 6 mesecev in ni bil potreben poseben predlog na kazenski pregon odnosno kaznovan e od strani poškodovanca. Naš novi moderni kazenski zakonik pa ima za predmetni primer milejSo določbo, namreč kazen zapora do 6 mesecev ali pa denarno kazen, razen tega je treba za pregon poškodovancev predlog. Ko ie razpravl'ajoči sodnik poučil v sredo pri razpravi poškodovanca B-ja o te! določbi novega zakona, je ta izjavil, da se je ie poravnal z A-iem in da ne stavi nikakega predloga za pregon, nakar je moral sodnik zavrniti obtožbo zoper A-ja zaradi lahke telesne poškodbe, kar je vzel obdolženec A, veselo presenečen, na znanje, stiskaioč B-jn roko in obljublja'oč mu večno prijateljstvo. Novi kazenski zakon je v marsičem zelo strog, ima pa polno olajšav, stoječ na obče-priznanem, modernem in edino pravilnem stališču, da se kaznuj, — ne kaznivo delo, —' temveč storilec. — Ero. Ez Maribora a— Proslava rojstnega dne kraljice Ma« rije. Ob priliki 30. rojstnega dne -Nj. Vet. kraljice Marije so se vršile v Mariboru of!-cijelne slovesnosti. Dopoldne je šolska mladina prisostvovala službam bož im, kasneie pa se je pouk nemoteno nadaljeval- Tudi v obratih in raznih uradih so nemoteno delali. V stolnici je pomočnik škof dr. Tomažič ce-lebriral slovesno službo božjo, ki so se ?e med drugimi udeležili okrožni inšpektor dr. Schaubach, mestni komandant Živko Stanf-savljevič z oficirskim zborom, župan dr. Juvan ter številni zastopniki in predstavniki državnih in civilnih oblastev. Pred cerkvijo je oddelek vojaštva z godbo na čelu tvoril častno stražo a— Iz gledališča. Zadnjič v sezoni se bo uprizorila duhovita komedija »Morala gospe Dulske« jutri 11. t. m. kot I udska predstava po'najnirnh cenah cd 12 d" 2 Din. — V ftedelio. 12. t m. bo dvakratno gostovanje ljubljanskega baleta, popoldne e program ftamenien deci in veljajo dramske cene. zvečer pa bo elitni program za odrasle. Ope--?tne cene in bloki. Anglež je miren skoz in skozt za trgovstvo ima dober nos. Odkod dobi pač mir in moč? čaj BUDDHA pije dan in noč! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ul. ii. januarja tQ3C •4fec2fcttfs£t ples v ^el/u Cel/sle« dom i404 -.J a— Odlični umetniki v Mariboru. Dre vi nastopita v Unionski dvorani prof. Nikola Nagačevski, prvi tenor opere iz Bukarešte, koncertni pevec velikega formata ter profesorica Nina Ilnicka, pianistin a dunajsKe šole, ki bo nastopila tudi z več solotočkaml. Mariborčanom se obeta izreden umetniški užitek. a— Ljudska univerza v Mariboru- DrevJ ob 8. aktualno in poučno predavanje mariborskega soecijalista za notranje bolezni dr. Pavlica o pravilni človeški prehrani. Nazi-ranje o pravilni prehrani se je v zadnjem času zelo spremenilo in se bo gotovo sleherni, ki mu je na ohranitvi dragocenega zdravja, marsikaj naučil. a— Okrožno sodišče pod novim kazenskim zakonom. Ta teden so se že pričele pred kazenskim senatom okrožnega sodišča razprave po novem kazenskem zakonu in kazensko pravnem redu. Seda še rešujejo zadeve, kater© so bile pri sodišču še pred Novim letom- Zaradi novega k. p. r. so se izvršile tudi znatne spremembe sodnikov pri okrožnem sodišču- Razdelba je naslednja, interne seje, tiskovne zadeve, prizivne in kc:ženske zadeve zaradi zločinov in prestopkov iz sodnih krajev Murska Sobota in Sv. Lenart ter stalni prizivni senat za kazenske zadeve mlajših mladoletnikov po § 447 k. p. r. vodijo: predsednik Posega, ki je tudi sodnik poedinec pri prestopki1.!; (zaradi daN šega bolezenskega dopusta nadomešča sedaj slednjega s s. dr. Senjor-) namestnik Janko Gazeli, člani dr. Senjor, dr. Lešnik, namestniki Guzelj, Zeml ič, Tombak. Paz-prave in seje v torek in četrtek Kazenske razprave zaradi zločinstev in prestopkov \z sodnih okrajev Maribor, Ormož. Gor- Radgona: predsednik Janko Guzelj, tudi sodnih poedinec pri prestopkih, namestnik Fr Posega; člani- dr. Lešnik, dr. Senjor, namestniki: Fr. Posega, Iv. Zemljič in J. Lenari. Razprave v ponedeljek in petek Kazenske razprave zaradi zločinstev in prestopkov iz okrajev Slovenska Bistrica. Dolnja Lendava. Ljutomer, Marenberg, Prevalje in Ptuj: predsednik ,Iv. Zemljič. tudi sodnik poedinec pri prestopkih, namestnik Janko Guzel. Člani: dr. Lešnik, dr. Senjor, namestniki Fr. Posega, Janko Guzelj. Fran Pečnik Sodišči za mlajše mladoletnike po § 434 k. p-: sodnik poedinec za mlajše mladoletnike Iv ZemHič, namestnik dr. Lešnik. Stalna poročevalca za prizive. pritožbe, obnovitve kazenskega postopanja, predloge za odlog in izpremembo kraja kazni, pomilostitve, rehabilitacije, povračilo škode, rešitve po § 11-1 k p. kurencije iz sodnih okrajev: Murska So bota. Sv. Lenart, Slov- Bistrica. Dolnja Lendava, Ljutomer, Marenberg, Prevalje. Ptu dr. Lešnik, namestnik dr. Senjor — Isto iz okrajev Maribor. Ormož. Gornja Radgona, dr. Senjor. namestnik dr. Lešnik V senat peterice vstopita kot člana predsednika osta lili dveh senatov Preiskovalii sodniki: Kra-ir.er, Koljšek in dr Travner. a— Podoficirsko podporno društvo v Mariboru priredi dne 8- februarja veliki podoli-cirski ples pod pokroviteljstvom komandanta mesta generalštab brig generala g Sta-nisavTeviča v dvorani Narodnega doma Ker je čisti dobiček namenien zgolj v dobrodelne svrne, se občinstvo vljudno prosi za naklonienost. a— Razne nezgode. Šofer Ivan Ornik 12 Počehove se je pri navijanju avtomobila tako občutno ranil na čelu. da se je za trenutek onesvestil Na rešilni posta.ii so mu nudili prvo pomoč, nakar so ga od premrli v domačo nego- Znani posestnik Anton Ze-lenko iz Zg- Jakobskega dola 'e na oledene-lih tleh tako nesrečno padel, da si ie zlomi! desno roko — Radi znakov zastruplien a so morali odpeljati v bolnico 54 letnega šolskega slugo Franca Germa. a— Smrtna kosa. V mariborski bolnici je v sfedo po noči izdihnil 30 letni kolar v materi alnem skladšču. ki se ie popoldne v svojem stanovanju v Pobrežju v samomorilnem namenu ustrelil — Včerai z'utra> je 'Stotam umrl 78 letni žel. kurjač Kari Donik - V Otoku, obč Bočna pri Gortiiemgradu na te 9. t. ni. umrla posestnica, gospa Marija Tevž, roj. Natlačen. Iz škofje Loke 51— Rojstni dan Nj Vel. kraljice Marije je praznovala Škofja Loka s sveCano službo božjo v mestni župni cerkvi sv. Jakoba Poleg predstavnikov civilnih in vojaških oblastev z oficirskim zborom ie prisostvovala cerkvenemu opravilu tudi šolska mladina. Državni uradi in mnogi privatniki so razobesili zastave šl— Badnjak škofjeloške garnizije ie na povratku iz Podpulferce krenil preko Glavnega trga v Škofji Loki naprej v Staro Loko in mimo Dolenčeve hiše v vojašnico. Z avtomobili so iz blagohotnosti sodelovali gg Savnik Anton. Ješe Anton in Ravnihar Franc. Jezdeci domačini pa so bili: Hafner Pavel. Jamnik Albin, Ogorevc Ivo in Thaler Rafael. šl— Umrli so v mesecu decembru 1929: Šnbic Pavel, občinski ubožec v Škofii Loki; Rupar Pavel, posestnik pri Sv Andreju; Krmelj Frančiška, posestnikova žena v Ga-berku; Biček Ivana, hišarica iz Raven; Pogačnik Jakob, poseshrk na Logu; Vvdic Franc, užitkar <- Podblici; Čemalar Uršula, zasebnica iz Ševelj. Iz Litije i— Proslava rojstnega dne kraljice. Včerajšnji rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije se je praznoval v našem kraju na svečan način. Ob 8. uri se je vršila v cerkvi sv. Nikolaja svečana služba božja. Sodeloval je šolski pevski zbor. Cerkvenega opravila se je razen šolarjev udeležilo vse tukajšnje uradništvo, žandarmerijski vod pod vodstvom g. Cimermana, uprava banskega ve-kposestva na Ponovičah ter mnogo Litij-čanov in okoličanov. i— Bodite previdni, kadar kurite! Včeraj se je mladi vajenki S. iz Litije pr merila ta-le nezgoda, ki bi lahko postala zamo usodna. Mladenka je morala zakuriti peč. Drva pa niso bila nič kaj preveč suha :n se niso hotela takoj užgati. Da si pomaga, • dekle vzelo steklenco s špiritom in nagnilo posodo z gorljivo vsebino nad tleča drva. Špirit se je užgal in močan plamen je švignil po mladenki. Dekle je odskočilo, plamcneči jezik pa jo je kljub temu opekel in ji je osmodil šop las. Takile nezg d-ni primeri so vsako zimo kaj običajni, ko si neuki, mladi ljudje ne vedo pomoči, kadar je treba zakuriti peč. Baš navedena nezgoda pa služi lahko za svarilen primer, ki ga naj uporabijo vzgojitelji in starši, da svojo deco posvare pred sličnimi uporabami. Iz Trbovelj t— Poklonitvena deputacija. V pok Ioni t-veni deputaciji zastopajo trboveljsko občino gg.: Berger Ivan. Klenovšek Jakob :n Roš Ferdo. t— Osebne vesti V pokoi ie šel rudniški višji jamomerec g Karol K'tzer. Njegovo mesto ie zavzel rudn;ški inženjer g. Franc Štefe Pri trboveljskem rudniku so z novim letom stopili v p^koi še naslednji gg.: šihtni moister Filip Slokan 5;htni moister Kreže Ernest in višii dplovodi« losip Prug-ger Imenovani cospodTe so odslužili pri rudniku polno dobo. Želimo jim d" bi uživali zasluženi ookoi še dolgo dojgo let. t— V nroslavo roistneca dne Nj. Vel. kraljice Marije se je služila svečana služba božja, ki so se ie udeležili predstavniki obxine. drž uradov, rudnika, rez. oficirji in šolska mlad:na z ueitplistvom t— Gostovanje sokolsketla Gledališča. Danec zvečer ob 8 gostuje naše gled*i':"e v Št Pavlu pri Preboldu jut-i v nede!k>. 12 t m. pa na V-anskem v dvorani hotela S'ovan ;n sicer obakrat s komedijo »Nedeljski rdrph« v ohioaiiv ^a«edbi ter režiji. Komadi ia »N^rlptiski odd'h« ie žela pri <-spf> ^"»"diniih uprizoritvah velike uspehe. Ti dve gostovanji bosta tvoril' hrez dvoma nov č'pn v ve-igi uspehov, ki '-'h ie po pri*"'ci rlpip-žno naše ao:'po dcdališčc Iz Kosfanjevks kc— Oražnova občinska ubožnica Z letošnji 'etom prevzame kostamev:ška ob čina rojstno hišo. našega rojaka dr Oražoa ra 50 let v naiem in bo v tej hiši nastanila občinsko ubožnieo za reveže iz vse občine. Pri zadnii proračunski seji ie obč;n<-ti odbor tudi že votiral nrimeren kredit za ad ntacijo. ki se bo nadurna leta še izpo-po!n>'evala Na ta na<"in bodo občinski reveži preskrbljeni z udobnim stanovanjem hiralci pa tua. s potrebno hrano. S tem bo v rojstnem mestu dr. Oražna postavljen viden spomenik velikega dobrotnika in na-ic»alneg^ delavca ko— Redni poštni promet iz Brežic s Kostanjevico in Novim mestom je bil zopet otvorjen v nedeljo 5. t m Upati je, da bo tucl prometna družba »Tapred« čimprej začela z redno vožnjo potnikov, ki so bili v začetku leta brez vsake zveze z že leznico. ko— Smrtna kosa. Na Dobravi je pretekli teden v 63. letu umrla posestnica Ana Črtaličeva, mati g. Jos pa črtaliča, delovodje državnega . nasada v Kostanjevici. Blag ji spom n! 17. avgusta: poedinsko prvenstvo mest; 29. | —31. avgusta ali 6.—8. septembra: poedin- ; sko prvenstvo Jugoslavije II. del moški; 6. —8. septembra: svetovno prvenstvo dam v Pragi; 14.—21. ali 20.—27. septembra: balkanske igre v Ateni. Pcziv klubom: Naprošajo se klubi, da pošljejo termine svojih prireditev najpozneje do 15. t. m. Nadalje se opozarjajo, da te termine klubi iz enega mesta,izdelajo skupno, da jim prireditve ne bi koli-dirale. Istočasno se priporoča klubom v Zagrebu. Beog-adu in Ljubljani, da po možnosti en mesec dni prej pri-edijo mali marathon (3 km) v svrho zdravniškega pregleda tekmovalcev, in bi na marathon, ki se vrši 13. ulija ob priliki I. dela poedinskega prvenstva Jugoslavije, bili pripuščem samo oni, ki so preje imenovani mali marathon ab-solvirali brez škodljivih posledic za zdravje. — Tajnik I. Razven tega so za Ljubljano fiksni termini: Jutrova štafeta na binkoštni ponedeljek. 9. junija; tek ujedinjenja 1. decembra in Schvvabova štafeta (v maju). Klubsiki smuški tek Ilirije na 18 km v Ratečah—Planica Namesto v programu določene komb. iS km tekme, ki bi se morala vršiti v Ljubljani, priredi SK Ilirija dne 12. t. m. v Ratečah (Planica) klubske tekme v smuškem teku na progi IS km za kategorije senior-iev in juniorjev. Start ob 9. uri dopoldne nad postajališčem Rateče - Planica, cilj istotam. Žrebanje in ropis oroge se izvrši pred tekmo ob 8. uri dopoldne v Ratečah št. 1. — SK Ilirija. STJOtin? droVž Prvi rezultati z akademskth iger v Da-vosu so zn^ni. Prvi din se je vršil smuški tek na IS km. katerega se ie udeležilo 89 konkurentov Zmagal je Čehoslovak Novak. Drugo mesto je zasedel Italijan Lago, tretje pa zopet češkoslovaški konku-ent. B'attl (Avstrija) je dospel na cilj kot četrti. Kakor poroča »Jutarnji List«, bo novoustanovljeni Gradjanski 1911 izključen iz zagrebškega nogometnega podsaveza. Kakor znano, je Gradjanski 1911 na tekmi prori Hašku nastopil z neverifici-ranim igračem in Miko Babičem, ki velja kot profesional. Gradjanski 1911 je pričel svoje delovanje v zelo težkih okoliščinah Nedavno je prejel od policijske oblasti v Zagrebu, da se ne sme poslužiti imena »Gradjanski«. Najbrž bo klub, ako bo res izključen iz ZNP, prenehal. Splitski Hajduk namerava na svojo turnejo v Južno Ameriko v svrho nacionalne propagande vzeti seboj 15 vrečic z grudami zemlje iz naših kraiev. Te vrečice bodo izdelane v narodnih barvah ter bodo izročene našim izseljencem v Južni Ameriki. Moštvo Hajduka že sedaj pridno trenira ter se vestno pripravlja, da bo častno zastopalo jugoslovenski nogomet. TKD Atena (hazena sekcija). Danes ob 19.30 telovadba za vse članice, strogo obvezna. SK Ilirija (Smučarska sekcija). Danes v petek 10. t. m. ob 19. v klubovi sobi kavarna Evrcpa (vhod Dunajska c. 15 — dvorišče) sestanek smučarske sekriie. — Z ozi-rom na važnost zaradi nedeljske tekme je udeležba vseh članov sekcije obvezna. — Načelnik. Službeno iz LNP-a. Seja upravnega odbora LNP bo v petek 10. t. m. v posebni sobi kavarne Emona. Zaradi važnosti se naprošajo vsi odborniki da se iste sigurno in točno udeleže. — Tajnik I. ŽSK »Hermes*. Seja u. o. bo v ponedeljek 13. t. m. ob 20. pri Štepicu. Iste naj se razen vseh e g. odbornikov zanesljivo udeleže tudi naslednji gg.: Kobilca Ivan. Avsec Oton in Zargo.i Stane. — Sestanek vseh aktivnih nogometašev bo v torek 14. t. m. v lovskem salonu nri Štepicu: v svrho pri-četka rednih treningov in volitve načelstva nogometne sekcije. Sestanek je strogo obvezen za vse igrače. JZSS. Smuško tehnični odbor. Danes ob 18. važna seja odbora v kavarni Emona. GOSPODARSTVO Službene objave Jugosloven-skega laiiko atletskega saveza Na IX redni glavni skupščini je bil izvoljen naslednji nov upravni odbor: predsednik: Veljko Ugrinič, Zagreb; podpredsedniki: I. polkovnik Kneževič. Beograd, 11. Zdenko Grund, Zagreb; tajniki: I. Zdravko Frančič, II Podaubsky Leon; tehn. referent: M roslav Dobrin; blagajnik: Albert Kohn; odborniki: Dr Dean, L Ko-vačič, ing Pucek. Petričič. Rittig. Novak, Gašpar. Macanovič, dr. Peleš, Telesko. Sancin Savo, kap Vizjak. Schneller, Spa-hič. Stefanovič, Kesič, Spasojevič Lj., inž. Koudelka, Miinz; revizorja: Kratkv in M Mayer. Sprememba naslovov: Opozarjajo se klubi, da so se z volitvijo novega odbora spremenili naslovi, kakor skd : predsednik: Veljko Ugrinič, Mrazovičeva ul. 9: tajnik I.: Zdravko Frančič, Martičeva ul. 5., blagajnik: Albert Kohn, Zvonim rova ul 3; tehn. referent: Miroslav Dobrin, Draškovi-čeva ul. 23. Službena glasila: Novosti (Zagreb), Politika (Beograd). Jutro (Liubljana). Termini saveznih prireditev so naslednji: 23. marca: cross countrv, prvenstvo mest; 6. aprila: cross country, prvenstvo države, Zagreb; 1 junija: stafetni teki za Shell-po-kale, Zagreb—Beograd—Liubljana,- 7. in 8. junija: prvenstvo Jugoslavije za moštva; 22. junija: prvenstvo mest za dame: 5. in 6. julija: prvenstvo Jugoslavije za dame; 12. in 13 iuliia: poedinsko prvenstvo Jugoslavije I. del, Zagreb, moški; 2. in 3 avgusta: izbirni miting dam za Prago; 16. in Vremensko poročilo Mptporološki ▼ Linhliani 9. januarja 1930. Višina barometra 30RR n Kraj Ca> Ooazovanja Ljubljana Maribor Zastreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplle Solit 8. Barom. 76 -»3 '68'0 7691 768-8 7/28 76 -8 -2 =2 —3 —3 +8" -^0 100 igo 100 90 6* smer vetra tn brzina v m in sek mirno mirno mirno mirno mirno W 2 NNE 2 ■O S 10 10 10 o 10 Padavine vrsta Dež ▼ mm do 7 are Najvišja temperatura v Ljubljani +0.6 C.najnižja —2.4 C, v Mariboru —20 Zagrebu —3.0, Beogradu —4.0, Skoplju —4.0 S-litu 4-7.0. Solnce V7haia ob 7 37 vhv* ^ 1 ^ ... r-b .V, "> ^o Dunajska vremenska napoved za petek; p ^sno prodiranje toplih /ugozapadnih tokov proti vzhodu. = Tečaji 7% Blairoves? 'n 7% investi-cM«kesrn nnsoiila. Na zagrebški borzi tiofi-rata sedaj dva državna papirja s 7% obrestno mero. in sicer 7% investicijcko posojilo iz 1. 1921. in "% Blairovo posojilo iz 1. !9?7. Ker imata oba panirja enako obre-stovanje in se tudi pod enakimi pogoii sprejemata za kavcije, bi bilo pričakovati, da se te^ai teh dveh nanir.iev triblje na isti višini. Prvi -'akliučki v 7% Blaircvem oosoiilu po uvedbi kotariip na zaerebfki bor7j pa so pokazali znatno nižje tečaje, kakor za investicijsko no.soipo. Dočim se inve-trrsko noco.'i!o trguje po 85—85.50 in znaša tečai brez narasle vrednosti kunmia 83—83.50. je bil za Blairovo nosoiilo zabeležen tečaj 79. čeprav je to posojilo stiou-'irano v zlatu in so za anuitetcko službo zastavljeni ttafi monooo1cki dohodki. Vvrok za nizki tečai Blairovega posojila leži v tem. da ta papir notira na ne\vyorški in londonski borzi zna'110 nižie kakor na«e in vesti^i.i-ko po«o;ilo. V zagrebških finančnih krofih se pričakuje, da bo nrei ko slei prišlo do i^ena^enja oh.h teča?ev. vprašanje ie le. ali bo investicijsko oo^o.iilo nonustilo ali "a <-:e bo Blairovo dvisrnilo. Pr: tem je treba seveda tudi upoštevati, da je Blairovo nosoiilo težak panir (nominala ro«a-tne^nih komadov zna "a 100. 5^0 in 1000 dolariev) in da znaša en zak,;uček 1000 dolarjev nominala. kar prpdt-ta\'lia pri sedanjem tečaju vrednost 44.550 Din. = Prirpt''!; dolovnnia Zavoda 7-:- nos»-vanie zimanjp trgovine. Dela na organizn-ciii np'lnvno us^anovMenp^a Zavoda za i>o-snpšpvanip zunanje trgovine t o že v polnem teku. Našim konzulatom v inozemstvu so bila dostavljena navodila za njihovo S'>de. 'wfmiA c 10111 70vrvinm. zlasti v noaiedu ororao-ande v inoremstvii. DosfavU.^no so iini tudi ?e vnra5alne nol? za stalno informativno službo. V Beogradu bo, kakor znano. ustanovljena stalna razstava vzorcev. Zavod bo v IcraH.-eni nričel prirejali prona-aandne terlne za tnidri promet Prvi tak teden bo rrireien v Ženevi za oasa zasedanja Društva narodov. Vzorr"' iugoslnvenskih urcizvo^lov na stalni ra^-siav' v Beogradu bodo služili tudi za mednarodne razstave 'n ne bo več potrebno tako dolgotrajnih priprav, kakor za svetovno razstavo v Rar-peloni. k5 ie kakor znano, imela za nas velik usneh. V tekočem leru se bosta vršili dve vel1"''1' mednarodni razstavi v rihimgu in v Antverpnu. na katerih bo Zav-d za nosneševanie zunanie trgovine že aktivno sodeloval. = Zdravniška preiskava vajencev. Kraljevska banska uprava dravske banov;ne 'P 'm In ino-t-iI okrožnico, v katerem orvizaria na doniš finančne direVeiie v Ljublinni od 7 novpni-hra pret leSa Po tern Hor>i«ii fe finančna direkcija obrodila obligatorno preiskavo vaiencev ter predložitev zdravniških sori-feval obrtnim in trgovskim zadružnim or-ganizaciiam na Podlagi zagona Te prisilne organizafiie izvršnieio torei v tem oziru iavne po«ie v imenu in za državo: zdravniška spričevala pa so deli uradnih spisov in so po točki 4. čl 5 ter no torki 1. člena 6. zakona o faksa^ prosti takse. V bivši ljubi ianski oblasti velja to »-loločilo sevoda samo za vajence ki pripada io zadrugam, ki so za uvedbo obligatorne zdravniške preiskave dobile odobrenje v pravilih. = Podmiavski žitn? kartel propad«!. Iz Beograda poroča io. da poščanie brezposelnosti v Avstriji. Koncem decembra je bilo v Avstriji skuhaj 226.600 brezposelnih delavcev, t. j. za 33 400 več kakor sredi decembra in za 70^tisoč več kakor v početku decembra. Število brezposelnih se ie torei samo teko-n decembra noverVo od 155.000 na 226.600. kar ie znak poslabšanja gospodarske konjunkture. — pr«i' )ivlš»n>«iri carinsl'i| rlanes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Dunaj. Prago in Curih Tečaji deviz kažejo le manjše spremembe. Deviza Dunaj se je dvignila od 7-9506 na 7 954, deviza Newy->rk od 56 41 na 56.43 in deviza Berlin od 13.485 na 13.50. Na 7,agroh5Vpm efektnem trž^n ie Vorna škoda obdržala včerajšnje tečaie. Promet na ie bil 9lab ter je orišlo do zaključka le 'a februar ex coupon po 412 50. Tudi v ^lairoverr losojilu ni bilo prometa M?d bančnimi papirji so bili zaključki v Jugo-banki po 85, v Unionbanki po 201 iu v Srp- 4- Ljuhiianska horza (9. t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključki: 1 y2 vagona ovsa in 2 vagona koruze. Nudi se p«»nifa (slovenska postaja, mlevsku tarifa, plač. 30 dni): baška 79 kg 255 — 257.o; 78 kg ^50 do 252.5 77 kg 247.5 — 250. sremska 77 kg 237.5 — 240, slavonska 235 — 237.5; moka: »0«. f(» Ljubljana, plač. po prejemu 375 do 380; koruza: baška, umetno sušena 185 do 187.5. po mlevski tarifi 180—182.5, času primerno suha 157.5 — 160; ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175: oves: baški, navadna voznina 192.5 — 195: rž: baška 72/73 kg, mlevska voznina 202 5 — 205 -f Budimpešta (9. t. tri.) Tendenca slabša, promet živahen. Pšenica: za marc 23.17 do 23.18 (obr. 23.20), za maj 24.13 — 24.15 (obr. 24.10); rž: za marc 15.17 — 15.18 (ohr. 1520); koruza: za maj 15.03—15.05 (obr. 15.00). za julij 15.57 — 1559 (obr. 15.60), tranzit za maj 14.53 — 14.55 + Dunajska horza za kmetijske proizvode (8. t. m.) Glede na čvrstejše oudimpeštan-ske tečaje je bila tudi dunaiska bo-?.a od-!■ rneišt. Pri ralje omejene t pr'»mo-u sa cene ostale nespremenjene, "e «-3 ee jp ne. kolik.o poceniPs. JugosL-/enska pot.iKa pivnica (plavajoča po Duravu navzgir). Kg težka, se je maila po 1.43 __ 1 44 Kč e>: šlep Dunaj, v koruzi je 'en lenca ostala prilično 1:1 lafna. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj, p^e-nica: domača 31.75 — 32.5, madžarska potiska 37 — 38.5, jugoslovenska potiska 34 uo 34.5; rž: marchfeldska 25.5 — 25.75; koruza: nova 19.5 — 20.25, sušena 21.75 do 22.25. Moka »0: v trgovini na debelo: domača 60 — 62, madžarska 59 — 61. + Ljubljanska borza (9. t. m.) Teudenca nespremenjeno mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 40 vagonov bukovih drv (zdravih, do 5 % javor, brst gaher. suhih najmanj 6 mesecev, do 25 % prižaganih ekroglic. premer 8—15 cm, meterskiliV. Nudi se 120 m3 smrekovih desk (24 in 18 mm od 16. cm navzgor, paralelnih, ostrorobihi očeljenih), 3 vag. nežamanih bukovih plohov (27 mm, dolžina 2.25 m, od 16 cm navzgor) in večja množina bukovega oglja, n -f Zagrebški živinski sejem (8. t m.i Na živinskem sejmu so cene goveji živini ostale v glavnem nespremenjene (pri volih so bile deloma nekoliko nižie). Ie cene prašičem so se zaradi velikega povpraševanja dvignile za 1 do 2 Din pri kg žive teže. Kako«- že cd nekdaj, tafco tudi letos popravlja ;nežne čevlje In zaloše steiroenatia fvrw'!ca Priznal je svojo krivdo, a ni maral ''z^atj dobro skritega pl-na. Torej, velecenene dame. nikar se ne jcftstte po kinematograf^ ! Vc?;na me*1 nei^sMm in fran-orcfdm radVn Med Heidelbargom m Karlsruhe gradi nemška vlada veliko tudi za oreko-oceanske daljave preračunano radio-postajo. Preglasila naj bi francosko postajo v Strasbourgliu. ki je dosedaj obvladala vse obmejno ozemlje Takoi po preizkušnji te obrenske posta;e bo zgrajenih nadaljnih osem nemških postaj po vseh obmejnih deželah. Eisenberški filozof V vasi Eisenbergu na Saško - Alten-burškem je praznoval svojo 85!etnico kmet friedri oh Heilert, ki je brez vsakega učitelja postal visoko izobražen mož. Z lahkoto bi najbrž položil filozofski doktorat in se še vedno uči, dasi ni nikoli zanemarjal svojih kmečkih opravkov. Kakor njegovi sosedije zgodaj vstane polaga živini, orje, se;e in zanje Večkrat ima na obisku ugledne učenjake, a včasih morajo počakati, da* konča gospodar s kidanjem gnoja. Nato sledijo čudni razgovori. Heilert ima največ veselja za jezike in se je vrgel pred vsem na vzhodna narečja. Sijajno pozna staro hebrejščino. grščrno. arabščino. sanskrt in seveda latinščino. Posebno dobro čita egiptovske hierogl;fe in perzijska klinika znamenja. Pomagal je že marsikateremu odborniku razvozljati zagonetne napise in slovi po vsem 5'^nem rimskem pod priimkom »eisenberški filozof«. Revolucija med dragulji Široka javnost se niti ne zaveda, kako dalekosežne ■izoremeimibe so doživeli po vojni dragulji. Sedai so odstopali lesketajoči se br-Manti in diamanti prvenstvo skromnemu rdečemu rubinu. Pred kratkm je bil še precej pohleven kamenček, zdai pa je najdražje btago na svetu. Povpraševanje po rubinih vedno narašča, ponudba pa ni velika. Eksiploatacita na T je skoro ustavljena. Draguljar" z abili priliko in nav:" ceno star gani. Se začet- kom lanskega leta e stal karat rubina kvečjemu 1000 dotanjev, zdaj pa plačujejo zanj tudi po 3000 dolarjev. Gdč. Ivette Lahrcusse je Mla izvoljena za kraljico irancoskia lepotic v letu 1930. Katko sedajo v Haagu IVaor z zisednja mednarodne koofercnc. v Haagu. Državniki vseh dež J k konforen udeležujejo, sedijo ob veliki mizi, ki izpolnjuje sejno dvorana. Posamezni obrazi (Soortdes, Brtand i. t. d.) bodo našim čkateMem znani iz prejšnjih sBt Ljubitelj starih gosli Stare gosli, cHo velik'!h mojstrov, kakršni so bili Amati, Stradivari in Guadanini, so zlata vredne. Tekom zadnjih dveh let e bilo ukradenih, vedno na ist; pre^et-n način, več takšnih dragocenih godal. Vijolinist. lastnik dragocenih gosli, je prejel povab;lo za koncert v kateremkoli mestu. »Drek-tor« filharmonije ali druge slične družba mu je ponujal honorar, I. razred na železnici in hotelske stroške. V slučaju, da bi virtuoz ponudbo sprejel, ga je prosil direktor, naj pride s tem in tem vlakom in v ta in ta hotel brez neoo-tnebnega predhodnega obvestila. Skoro vedno so umetmki pristajali na sijajno ponudbo. Prihajali so v hotel in med kosilom dobivali po postreščku pismeno obvestilo, da jih pričakuje direktor že zdaj: izplačal bo denar naprej in se domenil ž njim o snoredu jutrišnjega koncerta. Če je prišel vijolinist s taksijem v navedeno ulico, je zvedel, da tam nihče nič ne ve o kakšnem »direktorju«. Zaslutil je prevaro, odhitel v hotel in se tam zgrudil v nezavest ali pobesnel: drage gosli so mu bile med tem ukradene! Šele zdaj je imel neču-veno srečo Robert Grattlv. lastnik nad pol milijona dinarjev vredne Stradivar-ke. Skril je namreč po svoji navadi gosli pod pirnico v postelji in jih »direktor« ni našel. Crattlv je zadevo prijavil policiji. V Le Ha vre u kjer se je to dogodilo, so no dolgem iskanju iztak-nfli nekega 28letnega Louisa Gastornija Pravil je, da igra gosli na nekem velikem parniku. Na policiji so dognali, da to ni njegovo pravo ime. Zdaj deluje brzojav: <^rzrrr! tat se je namreč udej-stvoval po vseh deželah Evrope in Amerike. NOGAVICE i Ž.I60M a jI m "-.še. za— U najcenejše! Belg-jski kra'j — alpinist Belgjski kralj je slovit ljubitelj raznih športov, prredvsem pa mu je na srcu planinstvo. Pred kratkim je posetil Dolomite ob reki Brenti in so ga ob tej priliki slikali na visokem Kraljičinem vrhu. Kralj ima s temnimi očali zaščitene oči. Telovadba v parlamentu Skupna mladih angleških narodnih poslancev ;e po izvolitvi zahtevala od zborniškega predsednika, da jim omisli telovadnico, sicer ne bi bili v stanu presedeti dolgočasne in nedkcunčne se-ie. Stari gospodje si v odmorih pomagajo s cigaretami in pračami A novo P'iko!enje, ki ne pije in ne kadi. zahteva drugih stvari. Po dolgem premiš-Ijevrnru je upraviteF paramentskega poslopja Lansibury vendar'e nabavil drog. konta. uteži in druge telovadne Dotrebščine. Poslanec Oldlield je imenovan za ve d jo paiamcntske telovadnice in v odmorih vedi svoje pristaše v veliko sobo, kjer si lahko urijo mišice. Double štofe blago za obleke, fini tirolski loden za lovske obleke, pelerine itd. oddajamo vsako množino po globoko znižanih cenah. DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA. Moterinsfuo najsvetejši poklic žene, more uspešno biti izvršen le tedaj, ako žena čim bolj pazi na način življenja in prehrane. 2—3 žličice PVOMAgJME za zajtrk in južino, zasiguravajo ono hranilno vrednost in vitamine, ki jih noseča žena potrebuje zase in svoio deco. 1443a Hadio Išče se lastnik cele dežele Kanadski državi Quebec in N:ew-Fundland si hočeta vsaka prilastiti velikanski polotok Labrador. Toda sodne oblasti so ugotovile, da je podaril Viljem Oranski v XVII. stoletju vso deželo duhovniku de la Pena. Kje so njegovi nasledniki? Ugotovilo se je, da je leta 1897 omožila zadnja gospodična Pena nekega Acatoana in se leta 1900. od njega zoiet ločila. Išeejo jo zdaj zaman že 29 let da bi za lepo odškodnino odstopila svoje pravice do labradorske-ga polotoka. Kratka zakonska sreča znamenitega liekoca Ob priliki, ko je irancosko letalo »Bell ptič« preletelo Atlantski ocean v smeri proti Evropi, smo poročali, da se je eden izmed udeležencev tega poleta, Jean Assolant, poročil v New Yorku z bogato Američanko. Ga. Assolantova le sedai vložila tožbo za ločitev zakona in razprava se bo vršila v bližnjih dneh. IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Petek, 10. januarja LJUBLJANA: 12.30: Reproducirana glas. ba. — 13.00: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Liberalizem kot gospodarski sistem. — 19.00: Gospodinjska ura. — 19.30: Italijanščina. — 20.00: Fleišmanov večer. — 21.00: Koncert radio-orkestra. — 22.00: Napoved časa in poročil. — 22.15: Morsejevj znaki (g. Povše). Sobota, 11. januarja. LJUBLJANA 13-30: Reproduci-rana glasba. — 13: Napoved časa, borita, reprcduoirana glasba. — 13.30: Poreč:la iz dnevaštooiv. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18-30: Espetranio. — 19: Nemščina. — 19.30: Delavska ura. — 20.30: Koncert pevskega kvar.refca Glasbene Matice. — 21.30: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročala. — Nadaljevanje koncerte. BEOGRAD 10-30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio - orkestra. — 17.05: M!a-dnsfci .program. — IS: Koncert tamburaškega zbora. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Godba radiio - kvarteta. — 21-30: Poročila. — 21.40: igra. — 22 10: Prenos godbe za ples. — ZAGREB 13.30: Reproducrrana glasba. — 17.30: Glasbena program za mladino. — 20.30: Koncertni večer: avstrijska glasba. — PRAGA 16.30: Godba za ples. — 17.30: Mladinski program a glasbo. — 19.05: Zabaven večer. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.20: Latrka godba. — BRNO 16.30: Koncert mederas glasbe. — 17-30: Pevski koncert. — 19.05: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 19.25: Reproducirana iglasba. — 20-30: Koncert lahke glasbe. — 23: Godba za pJes. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.15: Koncert orkestra. — 18.35: Pevski koncert. — 19: Poljudni virtuoz,i in glasbene posebnosti. — 20.30: Stobošgra. — Jazz - banj. — BERLIN 16-30: PopoJdamski koncert orkestra. — 20: Ndtra&voK »štengerji«. — 21: Kabaretni programi. — Godba za ples. — FRANKFUKT 19.30: Glasbeni prc-graim. — 21: Operetni večer. — 22.45: Mešan program. — 24: Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert kvarteta. — 20: PredjMtstftij program. — 23: Nočni koncert on ples. — 24: Jaar-toamk — StuMgart js: PcpoMamski koncert. — 17: LaJflca godba orkestra. — 1S-35. Pireiros vsega programa šz FranK» forita. — BUDIMPEŠTA 9.15: Reprodtošr. glasba. — 17.30: KJoivBrski koncert. — 19.30: Opereta. — Lahka glasba. — LONDON 20.30: Pevska fconoeirt in vojaška gedba. — 22.35: Lahka operetna glasba. — Godba za ples. — RIM 17-30: Pope Jdanski koncert. — 21.02: Vokalen in insira-mentelen koncert. Darujte za Jn^os^ovpiislrn matico Požar v BeG hisi vakor smo poročali, Je .zbruhml v »vash ngtonsk' 3eij hiši požar, id le napravil ogro.nno škodo Zgorele so tudi pisarne državnega predsednika Hooverja. SKka mm kaže gasilce oa dete, da bi premagati požar. Sokol Za enotnost telesne vzgoje v Češkoslovaški V jubilejni številki praških »Narodnih Listov« je objavil v sokolski prilogi na uvodnem mestu strokovnjak za te lesno vzgojna vprašanja br. Avg. Oecnašek daljšo razpravo o ustanovitvi Državnega telesnovzgoine-ga zavoda za Češkoslovaško v Pragi. Že 28. novembra se je vršila v ta namen konferenca vseh v poštev prihajajočih čini tel jev kakor Sok o Is t va. športa, skavtov, Delavskih te-»nvadnih enot, Orlov itd. Sodelovali pa so pri lom tudi vseučiliški in srednješolski in strokovni profesorski kroji ter vse učiteljstvo. Vsi so se soglasno izrekli za ustanovitev višje imenovanega zavoda, ki naj po vssj ar. Savi poenoti telesno vzgajanje mladine na osnovi znanstvenih izkustev in naj služi vsem vzgojiteljem kot žarišče in vodilni organ. Anketa pa je posebej podčrtala nujnost cele zadeve, češ: vsak dan, ki je zamujen, je izgubljen. Naravnost frapantna jc enotnost, ki so ;io .pokazali zastopniki raznih organizacij v tem važnem trenutku. Poprejšnje debate med telovadnimi organizacijami kot takimi, mod telovadci in športniki, med športniki tn skauti so kar namah potihnile in vsi se enotno izrekajo za enotno telesno vzgojo po celi državi! Odkod ta ugodna sprememba'? — Očenašek pravilno pravi, ko podčrtuje, da je to posledica osvobojeuja naroda, kajti na njegovo delo gleda inozemstvo le po lispo-hih, notranji prepiriki in debate jo pa naj manj tangirajo. Tendenca v celem svetu je. da se poenoti telesno vzgajanje mladine. Mnogo pripomorejo k temu preokretu Olimpijske igre. ki se prirejajo zopet od leta 1S96. dalje vsaka 4 leta in so pridobile zlasti na pomenu po svetovni vojni, ko opazujemo vsakokrat boljšo pripravo zanje po vseh v poštev prihaja jočih organizacijah za telesno vzgojo. Organizacija tekem se vedno bolj izpopolnjuje in bolj in boli prihaja do priznanja vodstvo cele prireditve. Tudi vse države vidijo v Olimpijskem odboru vodstvo telesne vzgoje celega sveta. Vsakemu narodu pa je pripu Sčeno, da se bojuje v kateremkoli olimpij-skem boju za svoje barve in postavi najboljšega moža. Ta plemenita in krasna tekma mora samo usodno vplivati na razpoloženje narodov napram Olimpijskim igram moderne dobe. zlasti, ko se deli pravica enako majhnemu ali velikemu, samo da dokaže kaj zna. Izkaže se čast njegovi državni za-.»tavi in ves svet izve o tem. Toda notranja vrednost iger je ogromna. Njen tekmovalni red, sestavljen po najboljših strokovnjakih i/a svetu, njena organizacija posameznih panog tekme, znanstveno preučevanje vseh vaj in disciplin, vse to ima ogromen pomen za pripravljalno vežbanje tekmovalcev. Olimpijske igre imajo še globlji pomen. Medtem, ko so prevladovali poprejnekoliki različni sistemi telesne vzgoje, ki so se zdeli sumi sebi najpopolnejši, se je baš na Igrah iz.ko7.alo, kje so njihove slabe in dobre strani. V dobi elektricizma, ki je imel zlasti med Francozi mnogo privržencev, se je za. Io po zopetnem prirejanju Olimpijskih iger izločilo že mnogo slabega in nekoristnega iz raznih sistemov. To izbiranje je pripomoglo k poenotenju vzgoje na osnovi znanstvenih preizkušenj, imelo pa je tudi še to dobro posledico, da se je povečini v vseli državah ustanovilo državne telesnovzgojne zavode, kjer se je v pravcu izbiranja telovež-bene materije nadaljevalo. Prejšnji okosteneli sistemi so se na ta način kar pomladili. Na mesto cele njihove vrste stopa polagoma toda nevzdržema nov, enotnejši način telesne vzgoje. Celo IUmerska Nemčija, ki je toliko č?'sa držala svoje janovske tradicije, opušča svoj sistem pa se prilagoduje ostalemu svetu. In vse to je v glavnem plod deseterih povojnih let. Nastal je povsod klic: Proč s slabiči — hočemo vzgajati "zdravega, silnega in lepega človeka, ki naj bo sposoben za delo, za obstoj in vreden član svoje rodbin?, na roda in človeštva. Telesna vzgoja pa je ono sredstvo, ki naj nam pomaga, doseči noše vzvišene cilje. V naslednjih izvajanjih pa se dotakne Očenašek razmer v svoji ožii domovini. Njegova izvajanja so v tem pogledu silno poučna in vredna, da se jih zabeleži zlasti, ker so v mnogočem razmere na Češkoslovaškem precej enake našim in to v razmerju dosedanjih uspehov v obeli državah. S telovadno vzgojo je pričel v Češkoslovaški Sokol. Njegovo delovanje je bilo živahno, loda dolgo časa osamljeno, šele kasneje so »e ustanovile delavske telovadne organizacije, tik pred vojno pa tudi takozvana or-iov>ka društva; vsa tri udruženja so telovadila po enotnem telovadnem sistemu, so-kolskeni — toda ločila so s? v naziranjih itd. i) i J so stale na razrednem stališču, Orlov-stvo ie nagla šalo svojo versko pripadnost, Sokolstvo ie ostalo vsenarodna organizacija. Imelo je več uspehov od ostalih organizacij. 1'oleg telovadnih organizacij pa so se pojavile tudi športne, prevladal je osobito nogomet. Kolektivni duh telovadnih organizacij je dobil v športu tekmeca. Razmerje med posameznimi organizacijami je bilo hladno. Vsak je branil svoje stališče, vsakoteri stiki so bili zelo redki, oficijelni, hladni. — Šele med vojno, za časa legijonarskega gibanja, ob času prevrata in komunističnega puča so se pričeli približevati ii veliki organizmi, kajti interes naroda in domovine je veleval. da sc mu podredi različnost političnega in verskega naziranja. V zadnjih letih je nastalo zbliževanje med telovadbo in športom. Vse velike telovadne organizacije so pričele uvajati v svoj sistem tudi raznovrstne športne panoge in /Jasli sokolski sistem nudi danes svojemu telovadcu možnost udejstvovanja na gimna-stičnem j>a tudi na atletičnem polju. Šport pa je nasprotno mnogo izgubil na svoji tekmovalnosti, in si je prilagodil neki srednji meri, osnovani na temelju znanstvenih izkušenj. Padajo ozke meje kliibovih interesov in nastajajo široke vsedržavne organizacije. ki imajo kot cilj poplemenilenje naroda. Mnogo je k temu zbliževanju pri- pomogel »Posvetovalni svet za telesno vzgojo*, kjer imajo svoje zastopnike vse telovadne in športne organizacije — dalje pa tudi državni telovadni tečaji, ki se vrše že sedem let nepretrgoma ter so imeli dosedaj nad 40.000 slušateljev. Mnogo so k temu pripomogli tečaji, ki jih je priredila država v lahki atletiki, plavanju itd. na letnem telovadišču Sokola v Nym-burku, lt; je postal nekak počitniški program osobito za učiteljski in pa profesorski naraščaj. Krona vsemu prizadevanju telovadnih in športnih organizacij pa bodi nameravani Državni telesnovzgojni zavod, kjer naj se v bodoče zbirajo vzgojitelji češkoslovaškega naroda in pripomorejo v vseh smereh telesne vzgoje do enotnega sestava, ki nai služi narodu v korist in zdravje. Želeti pa bi bilo, da se vsi izrečejo za to, da se imenuje novi zavod po možu, ki je položil v našem narodu prve temelje sestavne telesne vzgoje — po bratu dr. 3IirosIavu Tyr-šu. ustanovitelju Sokolstva. Besede, izrečene po bratu Avguštinu Očenašku, dobrem prijatelju našega iugoslo-venskega naroda, veljajo v polni meri tudi za naše razmere in so našle tudi polno laz-umevanje na odločilnih mestih. Šofersko gledališče v Trbovljah Trbovlje, 8. januarja Da bi dobilo sokolsko gledališče stik s širšo trboveljsko publiko, ja sklenilo, da priredi nekaj gledaliških predstav brez vsake vstopnine in s tem privabi k svojim predstavam tudi občinstvo, ki se ogiblje sokolski h prireditev iz različnih neutemeljenih predsodkov. Nadalje ie sklenila gledališka uprava, da hoče v bodoče prirejati ob nedeljah popoldne ljudske predstave pri znatno znižani vstopnini in na ta n^f m omogoči poset tudi gospodarsko šibkejšim slojem in onim, ki med tednom ne morajo posečati takih prireditev. Posebno pa bi bilo želeti, da poseča gledališke predstave naša delavska in obrtna mladina, ker ji take predstave nudijo prijetnega razvedrila, blaže erea in duha, obenem pa jo odvračajo od pohajkovanja in drugače nerednega življenja. Prva brezplačna gledališka predstava se je vršila v nedeljo popoldne z veseloigro »Nedeljski oddih«. Velika sokolska dvorana in galerija sta bili nabito polni. Bilo je tudi nekaj šolskih otrok, ki naj bi pa prihodnjič izostali. Za šolsko mladino naj bi se prirejale od časa do časa mladinske predstave. V splošnem pa bi apelirali na vse občinstvo, da upošteva trud in požrtvovalnost naših marljivih igralcev in igralk, ki naj dobe za svoje kulturno delo vsaj priznanje. Pred začetkom predstave je pozdravil številno občinstvo učitelj R. Pleskovič, ki ie obrazložil namen te prireditve in pozival navzoče, zlasti pa mladino, naj opuste vse predsodke, ki jih imajo proti obisku sokol-skih prireditev. Sami naj se prepričajo, da jim nudi Sokolski dom lepega in dostojnega razvedrila. Igralci, ki že dolgo niso igrali pred tako številno publiko, so bili dobro razpoloženi in zanesli to veselo razpoloženje tudi v igro samo. Igrali so temperamentno v veliko veselje in zabavo publike. Umetniško in nekoliko prismuknjeno fa-milijo Blissovih so izvrstno pogodili Plav-šak (oče), gdč. Paradiževa (mati) ter gič. Cukijatijeva in g. Rak (oba slabo vzgojena otroka). Lepo in elegantno koketo Mijo je izvrstno podala gdč. Bellenzierjeva; erč-kana ie bila gdč. Sikovškova kot Jackie, prav dober je bil g. Freyer kot diplomat Ricbard, ravno tako kot služkinja gdč. Ramovševa. Glavni junak pa je bil g. Odlazek v vlogi boksarja Sandva, ki je zabaval s svojo boksarsko figuro in kretnjami vso publiko. Igra je vsestransko dobro uspela in igralci so si sigurno pridobili simpatije najširšega občinstva in s tem je bil, kakor upamo, namen prireditve dosežen. R. P. se čist.i dcfojčefc te predstave uporabi k-x podpora naši siromašni deci tukajšnje osnovne šole. Zahvala gre rud; vsem dnugMtn bratom in sestram, ki so pripomogli, da Je igra tako sijajno uspeta* Radečan-i pričakujejo- skorajšnji nastop naših vrtiih igralcev ter jkn bodo v hvaležnost «cxo-vo zopet naroki MS dvo-rano. SREDIŠČE OB DRAVI. Nedavno je priredbo tokaijšnjo izobraževalno društvo božičnico re-vn:;n otrokom. ki darovi -40 otrokom. Dobili so (dečke rn deklice) tople oblekce, nogavice, čevlje, volnene 'jc.pice. blaigo za obleko, pecfvo ■i. dr. v kolikor je bilo možno. Da so bili otroci bogato obdarovani, se je v ta ramen nabralo po far: 2S79 dinarjev. Izmed darovalcev večjih svot Kmečka posojilnica 500 Din, g. kaplan Andreji Stakne -00 Din, g. župnik Ja.kob Cajnkar 100 dinarjev -šn županstvo občine Obrež 150 Din. Nada.'« so darovali g. Robič 14 m v blagu in spe-ceir.ijo, g. Zadtravec. parom ličar -in g. Lovrec na P-rcsk«, oba večjo k-cli&lno moke. Vseim darovalcem najlepša h vata. Zahvala velja tudi čč. Šolskim sestra,m v Obrežju in dekletom gospodinjskega ■tečaja, tki so z velikim veseVom izdelale dekliške obtoke e šn napravile obilo dobrega peciva. V enako namen sta darovali .po 500 Din -tudi; sredHška občina w središča posodica, ki pa sta ;zroč"i svoto šo-tekemu wpraivwtelisi)v.u, da so bili otroci obdarovani budi s -te sirarni. Razdelitev sodnih opravil za 1.1930 pri okrajnem sodišču v Ljubljani V delokrogu sodnikov okrajnega sodišča v Ljubljani so se za leto 1930. izvršile večje izpremembe. ker so mnogi sodniki prevzeli druge sodne agende. Razdelitev opravil je drugače za leto 1930. naslednja: I. Vodstvo sodišča, nesporne zadeve za mesto Ljubljano, pridrževalno postopanje za Slovenijo, izvzemši okolice ljubljanske: starešina Oton Vidic, namestnik sodnik Adolf riudnik. II. Civilnopravdne stvari črk A do J po imenu toženih strank. Tožbe zaradi odškodnine iz avtomobilskega prometa: sodnik Srečko Verbič, ki je doslej vodil izvršilni oddelek okrajnega sodišča, a namestnik: sodnik Ferdinand Merala. III. Civilnopravdne stvari črk K do O ter Z in Ž in odpovedi: sodnik še ni imenovan, namestnik: s. Ferdinand Merala. IV. Civilnopravdne stvari črk od P do V: sodnik Ferdinand Merala, namestnik se bo šele imenoval. V. Izvršilne stvari, zemljiška knjiga in vsa pravna pomoč: sodnik dr. Bogdan Petelin, namestnik s. Srečko Verbič. VI. Kazenske stvari za mesto m deželo na levem bregu Ljubljanice in Save, razen Medvod, Št. Vjda in Jezice ter Ljubljane VII. in Zg. Šiške: sodnik dr. Ivan I3i-zjak. namestnik sodnik Karol Javoršek. VII. Kazenske stvari za mesto in deželo na desnem bregu Ljubljanice in Save ter za Ljubljano VII., Zgornjo Šiško, Moste, Ježico. Št Vid in Medvode: sodnik Karol Javoršek, namestnik s. dr. Ivan Bizjak. VIII. Zadeve nespornega sodstva in sodnik za mlajšp maloletnike: sodnik Adolf Hudnik, namestnik starešina Oton Vidic. Vodstvo P vpisnikov, polaganje računov in dep. vlož. knjiga sodni kanclist Drago Grabnar. Vodstvo pisarne, denarna kn.iiga in leg. G vpisnik pis. predstojnik Josio Rainer. Dopisi RADEČE. Dne 6. t. tn. so naši ag.ifcii sokotaki igralci vprizoriili dramo v 12 sčžkvih »Magda«, ki je v vsakem Oizjnu -uspela. Vloge so bile dobro raizdeiljene in naučene. Sestra Danica (Magda) je zopet pokazala svojo znio-žnost 'ter ji -gre v prvi vrsti zalivata za njeno požrtvovalnost, isto velja za brata Ivana, (Peter) en brata M.ilerviota (Pave:}), foateram so se prisotni -kar čudili, da se je kot južni brat -tako hitro privadili našemu narečju. Šminke so bile dobre, kater tiudi dekoracija, le škoda, da j-e oder -starega sistema zaradii česar so brli 'odmori p-recei dolgi. Soikol ie sktonšJ, da Razpis mizarskih, pečarskih, pleskarskih in slikarskih del za novoustanovljeno šolsko poslopje v Cerni, obč. Gozd. Načrti in proračuni so na vpogled v obč. pisarni v Krivčevo-černa, ob uradnih urah, do 26. januarja 1930. Pravilno kolkovane ponudbe s 5% varščino je predložiti, za posamezna dela, pri kr. šol. odboru v Gozdu do 26. januarja 1930 do 14. ure. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico oddati delo, brez ozira na višino ponudbe. KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOK GOZD, dne 6. januarja 1930. sprejme takoj odvetnik v Mariboru. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod naslovom »Koncipijent«. 1530 Novozidana hiša, dve sobi, kuhinja, klet in pribl. 2000 m'2 zemlje takoj prodam. Vselitev takojšnja. Naslov: Gostilna Rehberger, Studenci pri Mariboru. 1531 Koluhasta VQgna najfinejša za šport. Tudi so cl-oš-li modemi iu smyrna vzorci za preproge, kakor tudi volna v vseh barvali. TONI JAGER Ljubljana, Dvorni trg 1._ Ža stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan in žagan les. — Vsaka množina v zalogi, žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR lesna industrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. Geometra z večletno prakso, ki bi lahko samostojno izvrševal vsa geometerska dela, mlajšega in popolnoma izvežbanega sprejme Trboveljska premogokopna družba pri rudniku Trbovlje. Prosilci, ki morajo biti jugoslovanski državljani, naj pošljejo svoje prošnje s curriculum vitae in s podatki glede dosedanje prakse na Trboveljsko premogo-kopno družbo v Ljubljani. Prosilci bi se morali na rudniKu izvežbati tudi za jamska jamomerska dela. 1516 Udani v voljo božjo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je zapustil naš preljubi oče, oziroma tast, stari oče in stric, gospod Mihael Blaznik, posestnik, bivši trgovec in čevljarski mojster, previden s tolažili svete vere v četrtek, dne 9. januarja t. 1., v 64. letu starosti. Pogreb našega nepozabnega rajnika se bo vršil v soboto, dne 11. januarja ob 16. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče v škofji Loki. Vsemogočni naj mu obilo poplača dobrote, ki nam jih je delil. V Škofji Loki, dne 9. januarja 1930. Vida, por. Horvat, učiteljica; Miloš, davčni upravitelj; dr. Pavie, profesor; Ela, učiteljica, otroci. — Rudolf Horvat, učitelj, zet; Dušan te Vt£ika, vnuk in vnukinja; Tončka Blaznik, sinaha. Pogrebni zavod v škofji Loki. Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da nam je neizprosna usoda vzela iz naše sredine našo predobro soprogo, mater, staro mater in taščo, gospo Marijo Tevž r. Natlačen posestnico na Otoku. Pogreb bo v soboto, dne 11. januarja 1930, ob 10. uri dopoldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Bočni. Otok-Gornjigrad, dne 9. januarja 1930. Žalujoča rodbina, JLeobersdorf-ovt IHcseliiiotorjf V kraljevini Jugoslaviji že nad 7500 K. I Jugoslovensko Beograd, Kar&d orl eva 75 — Telefon 23-90, 44-33 Zagreb, Oraškovičeva 27 — Tehfon 55-87 v brezhibnem pogonu Zan°sljivo in poceni za majhne in velike obrate Obrnite se še danes na delniško družbo Mostna železniška tehtnica za tehtanje vagonov, najmodernejšega tipa, patent in sistem Schember (Rollgewichtswage) s kontrolno pripravo tipa t R/P (ročični mehanizem) na ročni in električni pogon, nosilnost 40 ton, z 8 metrov dolgim mostom in poleg tega hišica za posluževanje tehtnice, vse zelo malo rabljeno je naprodaj. Cenjene ponudbe na tvrdko VACUUM OIL COMPANV d. d. Zagreb, Trg br. o, telefon 66-51, 66-52, 66-53. Prva jugoslovenska tvornica vagona, stro-jeva i mostova u Brodu na Savi _ sprejme ključavničarje H ^ najmanj 3-letno prakso, ki so delali na p°Pravilih lokomotiv, zlasti na montaži, na okvirju, na ceveh in na opažih (Verschallung) lokomotiv. Ponudbe je poslati na upravo »Tvormce Brod«. 1482 Oglasi v Jutru so uspešni! »Artur Beraede: BELFEGOR Pustolovski roman TRETJI DEL »Nič se tli izpreinenila!« je rekla tiho. ****** """"" Pristopala ie k pokojnici in pritisnila ustnice na njeno Čelo, nato 5e pokleknila m jela moliti. »Pojdiva!« ie rekla baronica PapiMonova svojemu možu. »Srce me boli od tega prizora!« Ma-uTČce de Thouars ju je- spremil do hišnih vrat. Ko sta mu Se enkrat zatrdila svoje prijateljstvo in globoko sožalje, se je vrni! v :>a!on in pritisnil na gumb električnega zvonila. Jufette ie tprrhitela v soba. Maarice de Thomas jo je vprašal: »Ali ste spravili prtljago na vrh?« »Da, gospod grof, a potnega kovčega nisem mogla odpreti, ker fma gospa Mauroyeva ključ pri sebi.« ^Prav, hvala vam.« Gospa Mauroyeva se je vrnila, oprta na gospodično Bergenovo. Solze so ji drle po licu. Družabnica jo je vprašala: »Ali želite, da vas spremim v vašo sobo?« »Da, rada bi bila sama.« M a urice de Thouars je pristopil in pokazal nu Julietto: »To je Simonina spletična...« Gospodična Bergenova je hitro dodala: »Izvrstno in zelo vdano dekle, ona vam bo stregla.« »Vsa strta sem,« je zahlipala gospa Mauroyeva. »Pojdiva, prosim,« ie dejala Skandinavka. »Treba je, da se nekoliko spočijete.« Nekaj ur po teh besedah je Elza Bergenova v velikem salonu drugovala gospe Mauroyevi Med tem, ko je Juliette podajala čaj, ji je pripovedovala o poslednjih urah njene sestre. Tedaj je stopil v salon koinornik in naznanil: »Ravnatelj kriminalne policije je prišel!« Nekoliko presenečena je Skandinavka vstala. »Cesa išče tu?« jo je vprašala gospa Mauiroyeva. »Ne vem... A težko ga je zavrniti... Ce pa ne marate videti, ga dam povabiti v drugo sobo.« »Ne,« je rekla gospa Mauroyeva. »Rajši sem prisotna... Zdaj, ko ste me tako ljubeče potolažili, se čutim dovoli močno, da prenesem vse te težke stvari.« Družabnica je naročila Dominiku, naj povabi gospoda Fervala noter. Policijski ravnatelj je pozdravil E1zo Bergenovo in se nato ozrl na gospo Mauroyevo, ki je bila obsedela na svojem stolu, vsa pogreznjena v bol. Skandinavka je šepnila visokemu uradniku na uho: »To je sestra gospodične Desrochesove... Zelo ji ie hudo.« Ferval se je spoštljivo priklonil gospe Mauroyevi, ki se mu je zahvalila z lahnim nagibom glave. Nato se je obrnil k družabnici in resno dejal: »Mučna dolžnost me je privedla k vam.« Elza Bergenova ga je začudeno pogledala. Gospa Mauroyeva se dozdevno ni menila za to, kar se je godilo okcii nje. Policijski ravnatelj je nadaljeval: »Čeprav civilni zdravnik še ni pregledal trupla gospodične Desrochesove, nas sumljivi dogodki, o katerih ni poučen nihče razen nas, vendar silijo k opreznosti. Sami boste priznali, da je nastopila smrt gospodične Desrochesove ob zelo čudnih okolnostih.« »Kaj pravite, gospod!« je začudeno in razburjeno odvrnila Skandinavka. »Zatrjujem vam, da se motite; našo ubogo prijateljico je zadela srčna kap.« »Preiskovalni sodnik ni tega mnenja.« »Ali smem vprašati, na kaj se opirajo dvomi tega uradnika?« »Zal mi je, da vam ne morem odgovoriti. Dokler ni nasprotne odredbe, se mora preiskava vršiti v popolni tajnosti. Povedati smem samo to, da je dala sodnija nalog, preložiti pogreb do medicinske preiskave trupla.« »To pomeni obdukcijo...« »Ki se mora čim prej izvršiti.« Pri teh besedah se je gospa Mauroyeva vzravnala in vzkliknila z obrazom, spačenim od bolečine: »Moja sestra!... Moja uboga sestra!... Oh! Ne, tega ne!... Samo tega ne!« Policijski ravnatelj se je vljudno obrnil k njej: »Žal mi je milostiva... Sklep sodišča je nepreklicen...« Gospa Mauroyeva ie zaprosila: »Samo nocoj mi jo še pustite... samo še nocoj!...« »To je zelo težko... Reči sem hotel: nemogoče.« »Prosim vas, gospod... zaklinjam vas... Pravkar sem jo videla... Tako lepa je še!... Oh, dajte, pustite mi jo do jutri.« Ganjen po tem obupu, se je uradnik odločil: »Naj bo, milostiva! Ne maram si očitati, da sem povečal vaše gorje. Ukrenil bom, kar ie treba, da pride sodni zdravnik šele jutri zjutraj.« »Hvala vam, gospod,« je rekla gospa Mauroyeva in se plakaje zgrudila na kanape. Ferval se ji je priklonil in odšel z Elzo Bergenovo iz sobe, med tem ko si je gospa Mauroyeva pokrila obraz z rokami in za-ihtela, kakor da ne bo nikoli več konca njenih solza. * -f it Okoli 11. zvečer se je zdelo, da vsa hiša že spi. Noben svetel žarek ni prodiral zaves na oknih, ki so gledala na ulico in vrt. Samo vhod v vežo je bil slabotno razsvetljen. Dokaj časa je že bilo, odkar se ie služinčad umaknila v svoje sobe. Samo Juliette si je bila izprosila, da sme še nocoj bedeti pri svoji gospodični. Vsa hiša •razen atelierja, v katerem je ležala pokojnica, je bila videti zapuščena in izumrla. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 Mali oglasi tfCdor hoče £ aR GaGo tlrufo Informacijo ticoce mo malih oglasov na§ sicer no bo f pritoži v »namGah *m o prejet odgovora t * CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Bančnega uradnika Jiriajšega, c? ppa.iio, eprej-m v. Ponudbe na oglasni udttfelelc »Jutra« pod cifro »Bančni«. 0-32 Začetno pisar, moč za trgovino, veščo slovenščine, nemščine in strojepisja, ki stanuje v Ljub-ija.ii, sprejmem takoj. Po-»stjlie ta og!:nni oddelek ».Fntra: pod šitro »Pisarniška. 2101: . 652 Dobro kuharico ».možno gospodinjstva, ta-1 «j»rejm« boljša družina y-Jstov v ojjutinem oddelku -Jn-a«. ~ 002 Učenca jri;'-i,i!i st-iršev krepkega, k ima ve; .-Jo trgovine, tftejMa v trgovino meaa-ai^ga blaga. na dežei:. Last. ti1 :očiio Milane ponudbe ;:a ur!*s. odicio/i »Jutra« pod #I.V«ti»« f-o.»rcr.Hi staršev«. 473 Absolventinja •t-;'. ža>. perfektna v etro-j ■ ">j i c: '-noirra fi ji. dobi o k j*. praktika,itinja r t. i-Vni -n. Ponudbe ■nu -:.-; oddelek »Jutrs« j) i i »Perfektaa 355«. 471 Vajenca ega i:i krepkega, po- škova uiica Trg. učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme Jakob Dereani, trgovina z mešanim blagom, Žužemberk. 466 Pečar (Offeiisclilager) naj s? zgla-si. Nasicv v oglasnem oddelku »Jutra«. 727 Korespondentitijo perfekt.no v slovenščini in nemščini ter stenografiji, spretno strojepisko sprejmem. Podrobne ponudbe z navedbo možnosti nastop nori šifro »Dopisništvo« ca oglasni oddelek »Jutra«. Natakarico mlado in spretno takoj sprejmem v večjem industrijskem mestu ua deželi. Pogoj je poštenost. — Ponudbe. če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Natakarica 300«. Slika se takoj vrne. 743 Frizersko vajenko snrejme Janko Mežnarič — Jesenic^. 679 Kuharico pošteno in zanesljivo išče orožniška postaja v Pucon-cili. Prekmurje. Nastopiti jt» z 22 januarjem. Pogoji [•o dogovoru. 677 Delavko za šivanje vroč sprejme ta-oj Mitko M'akar, Slom. 11. t •atb staršev, sprejmem .oj v trgovino mešanega t;, škerbee, Brežice 'Sar! 683 Gospodično ■vajeno gostilniške stroke s •.-ejmeiri v stalno službo. Ponudbe ta ogiasni odde-"'■k »Jutra« pod značko »2 *ne?eca 2PS-I. 07Š roi Za poučevanje citer -želim inštruktorja, veščega popolnoma nemškega jezika Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod šifro »Starejša oseba« 512 Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, angleščine, ruščine, italijanščine. Moderne metode; temeljito, hitro, zanimivo. — Akaiemsko naobraženi predavatelji. Vošnjakova nI. štev. 4 Vpisovanje 10— 12, 13—20. 47056 1. obl. kon. šoferska šola Camernife, Ljubljana. Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnji« 251 Potnike 13. prodajo manufakturnega biaga na obročno odplačevanje, pri privatnih strankah. iščem za takojšen nastop Naslov » oglasnem oddelku »Jutra«. 374 Strokovnjak v lesni obrti s večletno prakso' t rsefc panogah, dober mampulant in verziran v vseh delili na-žagi in r šumi išče boljšo službo. Tonudlm na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lesna obrt«. 600 Spreten, uren risar notranji dekorater, samostojni osnutki, išče stalnega uameščenja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »samostojen 99«. 599 G. Th Rotnian: Bivši orožnik Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) 68. Z"e, to pa res ni mogoče!« m'ad. ki j« služil 4 leta. z dobrim spričevalom, želi dobiti primerne službo kakor logar aH slično. — Zmožen je nemškega, slov. in srbohrv. jezika. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifra »Zanesljiv 691«. . 691 Uradnik večjega industrijskega pod-:etja. z večletno prakso, verziran v vseh pisarniških »slih. korespondenci, knjigovodstvu, vodstvu blagajne. slov. in nemški steno-rraf. želi premeniti službo. Cenjene ponudbe »a oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vešč pisarniških poslovr. 6S5 Prodajalka zurjena v mešani trgovini. ž»li me^ta za takoj ali po-z!i»."e. Poirodbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šif-o •Dobro mesto 666«. 675 Zobotehnica mlada ia zmožna. ifč» službo pri zobozdravniku ali 'nboz.iravnir.i s 1. febrnar-'"m ali tudi pozneje. Ponudb? na oglasu! oddelek ♦Jatra« pod »Dobra luoč« 708 Brivski pomočnik iščp stalno sHržha za takoj. Dušan Višnjički. pri Zaicu, Ljubljana Pražalrova 15. 710 Zobozdravniška asistentka izurjena io spretna, s prelo triletno prakso, išče tako'-šajega zaposlenja v Ljubljani. Na«'o v v oglasnem odilelku »Jutra«. - 723 Službo hišnika išče za bonski par brez otrok. Ponudba na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnik 42«. 719 Dekle išče zaposlitve 6 1. februarjem. Gre tudi kot natakarica ali postrežnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 725 Premog in drva ^^ p a j b o 1 j § e vrste ^Jk dobavlja ** L Pogačnik Bohoričeva nliea štev. 5. iTelefoa št. 2059. 246 Čevljarji! Prodam okoli 1000 parov vsakovrstnih, malo rabljenih kopit, oa največjih do najmanjših par po 10 Din. Pojasnila d3je Ivan Pre-šeru, tovafna čevljev v Kranju. 200 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam do povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto beio gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. L Brczo-viž, Zagreb iiica 82. — Kemična čistilnica perja. 262 Srebrn pas starinska, pripraven za gorenjsko narodno nošo naprodaj. Na-dov povo ogla«, oddelek »Jutra«. 639 Inventar za pekarijo prodam. Naslov v ogla.« oddelku »Jutra«. 594 Pšenične otrobe več vagonov po jako ugodni ceni nudi valjčni mlin Weinberger, Zagorjo ob Savi. 587 Ajdovega medu 16 q pristnega prodam po dogovoru Ponudbe na naslov: Titan J.. Kupšinci — pošta Murska Sobota. 431 Železen štedilnik poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 706 6 novih oken 140 v:soke in SO široke proda Čeh. Kožna dolina — cesta 8. 729 2 radK>-aparata tri- in gtiricevni .poceni — tudi na obroke proda Rcz-Jiian, Hradeckega vas 32. 724 Avto Renault štirisodežen. 18 H. P., zaprt, poceni naprodaj v gostilna Soča Logatec. 611 Avtobus 16-sedev.en, s skoraj novo karoserijo poceni prodam radi nabave večjega voza. Ogleda se ga lahko v prometu v Zagorju ob Savi — Valant. i»3 Mah hrastov ab sliv. češminjevo lubje in druga zolišč3 kn-pavam vedno v vsaki množini po najvišjih cenah. — Ed. Pišler, Vrhnika. 43671 Pisarniško opravo rabljeno, kupim. Ponudbe pod »Rabim takoj« na og!. oddelek »Jutra«. 695 Daljnogled znamke Zciss kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dal no-gled 88«, '7(19 Okna za toplo gredo kuphn. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Greda« 753 Iščem družabnika event. sodelujočega z okoli 150.000 Din, v svrho povečanja dobro Ufpevajočega obrata Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugledna obrt«. 559 70.000 Din kavcije položim za sigurno službo, ali pa pristopim kot družabnik. Imam vsestransko izobrazbo Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »70.000«. 726 Družabnika verriranega v manufaktnrni stroki sprejme takoj trgovec z lastnimi modernimi lokali, v centru večjega industrijskega mesta S!ove-nije. — Tozadevne ponudile na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Prihodnjost za-sigurana 1000«. 720 Enonadstropna hiša z vrtom in malim vinogradom ugodno naprodaj. Pojasnila daje Matija Ko-sančič. Dolnji Boštanj pri Sevnici. ■ 609 Industrijsko podjetje išče zemljišče ali primerne objekte na periferiji Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddetek »Jutra« pod šifro »Industrija* 370 Večje posestvo z vinogradom ali sadovnjakom ter z dobrimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji kupim Ponudbe ra oglas, oddelek »Jutra« pod »Posestvo z vinocraionu. 674 Hišo z lepim vrtom, 15 mimit od postaje Logatec ugodno proda Andrej Mihevc, Martin hrib 36 — Logatec. 630 Javorjevo spalnico ma.o rabij-eno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 716 Boljšo posteljo iz trdega lesa ali medenine, z žimnicami, event. kompletno .palnico za ene osebo kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zajamčeno čisto«. 518-a Dojenčka (deklico) oddam rodbini brez otrok, ki bi jo vzela za svojo ali pa v o krbo. Ber Marija, ženska bolniea, Ljubljana. 700 Lokale razne velikosti, novo urejene oddam na Krakovskem nasipu — Pojasnila dajo Navinšek. Selenburgo-va ulica 1. 40779 Gostilno na prometnem kraja v Ljubljani oddam e 1. febr. Prevzeti ja tudi inventar. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Promet« 692 Lokal pripraven za kako obrt, oddam na Glincah, Tržaša cesta št. 3. 698 Lep trgovski lokal na najboljšem prostoru v Kamniku oddam s 15. febr. v najem — Pojasnila daje Hinko Sax, Maribor Grajski trg. 684 Lokal s sobo ch Celovški cesti št. 90 — primeren za majhno obrt, oddam. 751 2 delovna prostora Te'ika in suha, z inštalira-nim elektromotorjem ali brez njega, na prometnem a'u oddamo v najem. — Nadov v oglasnem oddelku »Jutra«. ItJ^dLfciLrtJ 20% ne kron. bone plačuje na;boljše »Pučka štediona« Os i j ek 235 Ste li svoj denar zavrgli? Kronske bone. katere ste prejeli pri žigosanju kronskih bankovcev, po najku-'antnejši ceni kupuje Prometna bančna družba Maribor. Cankarjeva ulica 14. 636 Pekarno dobro idočo, na zelo prometnem kraju pri Ljubljani cdlam takoj v najem. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«. 730 Sobo in hrano ouw 111 uranu za 1 ah 2 dijaka (dijakinji) v vili Naslov- Poljanska cesta 15/IF- «»««-njice II,'9. 964 UitiMSJMa Stanovanje 2 sob, kuhinje m vseli pri. tiklin oddam s 1. februar-je.m nasproti nove šole v Zg. Šiški št 133. 754 Stanovanje s 3 sobami, predsobo, kuhinjo in ^!tik'inami oddam pod Rožnikom, cesta X128. 708 Stanovanje 2—3 sob išče za takoj stranka ltrez otrok — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »2—3 sobe«. 686 Stanovanje sobe rn kuhinje oddam takoj ali s 1 februarjem v Mostah, Pokopališka št. 14 705 Stanovanje majhno, lepe. dosmrtno oddam samski osobi ali za konskemu paru, po dogovo. ru. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 721 Stanovanje od 3 sob naprej, primerno za pisarno, iščem za takoj ali s februarjem. Cenjene ponudbe pod »Centrom mesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 731 Stanovanje ene- ali dvosobno s kuhinjo in shrambo oddam s t. februarjem v Roiai dolini, cesta IV/26. 735 Stanovanje 2 sob in tuhinje išče majhna družina na periferiji mesta. Piača 3—6 mesecev naprej. Pismene ponudbe na ogla«, cddelek »JutTa« pod »Periferija 3«. 739 2 gospoda ali gdč. sprejmem pc 160 Din na stanovanje v Rožni dolini Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 630 Veliko sobo zračno, parketirano. s posebnim vhodom i-z stopnjic in električno raz-vetijavo. v bližini sodišča, primerno za pisarno, takoj od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 610 Komfortno sobo separirano, e kopalnico, v bližini deželno bolnico iščem Pismene ponudbe na nasiov Dr. V. Kerže, Stari trg 371 520 Prazno sobo posebn im vhodom, elektriko in parketi oddam gospodični. Naslov v cglas. oddelku »Jutra«. 669 Dve prazni sobi oddam v Groharjevi ul. 5. 687 Opremljeno sobo solučno, z električno razsvetljavo ih posebnim vhodom oddam. Naslov v og'. oddelku »Jutra«. 696 Sobo • posebnim vhodom tako; oddam pod Rožnikom Coli ribniku), cesta X/2S-a 703 Sobo 9 separi^anim vhodom, zajtrkom in perilom odda m gospodični ali starejšemu gospodu v Rožni dolini — cesta XVII«. 699 Sobo blizu Tabora oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 71S 17letni fant išče primerno stanovanje v sredini tne«fa. Na^ov ve oglasni oddelek »Jutra«. 713 Sostanovalca v lepo in zrač.10 snibo. z električno razsvetljavo ter posebnim vhodom, sred' me_ sta -ore^em tako' Pnizve se na Dunajski cesti »t. 9. vetfičarna. 728 Gospoda »oreUnem na stanovanje. — Na-iov v oglasnem oddeV u »Jntra«. 732 Sobo •'5f« n"*<*nica s 1 'Mini'-;em. Na«lov pov» o",la=n' oddelek »Jutra«. 717 1 ali 2 oprem, sobi s kuhinjo ali brez z elek trično razsvetljavo, išče za ta oj družina brez otrok. Ponudbe na o-^Ijs. oddelek »Jutra« pjd šifro »Odrasli«. 752 Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, iz lekarne dr Piccolija v Ljubljani', se priporoča ble dim. slabim osebam 229 ■Z t Lastni dom 1930 Dvignite pi^mo! 670 Mlad gospod inteligenten, se želi potom dopisovanja spoznati z gospodično neomadež. preteklosti, staro 16—22 let. — Dopise po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »San ljubavi«. — Tajnost zajamčena. 702 Dve gospodični državni uradnici želita resnega znanja z dvema solidnima gospodoma, v starosti od 35—50 let Le resne dopise pod »Sever in Jug« na oglasni oddelek »Jutra«. 740 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvlgnlu sledeča pisma Aperupcija, Brinetka in pla-volaska 1930 Brez konkurence, Borongaj, Brinetka. Bližina centra, Blondinka. Brinetka 1930. Bilaneistmja Carmen, Celjski, Čisto io takoj, Cevi jama. Črn in blend, Cimpreje, 0-entra'na lega Centrom 69 Delavnica 83, Duševna sorodnost, Dobra go-tilna, Dober najemnik, Dobor promet v Slov. gor.. Dobro vpeljan, Dolga praksa. Dobra gospodinja 43, Družabnik, Dobro ohranjen, Družabničtvo. Evnuh 22, Ereinit Fiaška piva, Golica, Gelber Hat II. K!., Gotov zaslužek. Industrija 4, Inženjer-arhitekt, Inteligent, Imela bom dobro Inštruktor, K. M., Kupec 46822, Klet, Karikatura I. Kinooperater. Konverzacija, Luč, Lepa odškodnina 50. LoVa, Lokal 113. Laboratorij, Lastni dom 193rt, Merkur 5W. Motor S. Mehanik 83 Marljiv 500, Miroljubnost, M K., Miren značaj. Mizar, Negativ papir. Orlov 2. Osamljen 71, Obojestransko jam tvo. Poštena prodajalka. P:sarna. Prometen kraj. Postranski zaslužek, peč Plačam takoj 57. Posest. Pletilja 139. Prometno, IV; arija 1930. Par-na pekarna. Prazna soba 33. Ljudmila Pogačnik. Potrebna zaupljivost. Pomoč gospodinji 46333. Poslovodja, Res»n. Razumevanje in sočustvovanje Resna r>o-nudba — obrt 250, Roma- nist. Sluga SI. Sigmrna bodočnost 1930. Sonja-Sanjinu 56, Srečen zakon. Samostojen 111, Samo sredi Ljubljane, Strojnik, Srčua izobrazba, Stanovanje 424, Spreten knjigovodja. Srečna bodočnost Stanovanjska hita, Solionost 400, Sreča v ,i_escni. Soba na razpolago. Svetlo, Sylva, Stružnik, Sorodne duše. Takoj ali pozneje 23, Tiha sreča 4139«. Trezen iD priden Tehnik 1(65, Takojšnjo plačilo. Toplo iu suho prenočišče. Uspešno, Uljudna in snažna Ugodnost, Vila, Vrtnarski strokovnjak, Večja kavcija Vpokojena vdova. Vesten šofer, Vsak dobro zasluži Večerne nre, Vodni miin 41078. Večer na Siivestro-vo, V sredini mesta. Veselo novo leto. Zelo ugodna prilika. Zapeljive oči, Zobotehnica Zmožnost 760, Zadovoljivo življenje 50, Zanesljiva, Zaupanje in zvestoba. Zadovoljstvo. ZTest spremljevalec. Živahna Pri. laoria, 4 *-> Ci hi o - o j 2 •3 X < "N p - > nl.2 u « cz C. = 1 ni •*■ »N! t— *t3 . es J s . 3 o Provizijskega zastopnika tekstiioe stroke sprejmc-ia za Slovenijo. V pošt-ev pride samo prvovrstna, pri odjemalcih dobro vpeljana moč. Nastop takoj. — P -nudbe fiod značko »Agiien« na auončni zavod Aloina Ooropanv. Ljubljana. Aleksandrova cesta 2/1 1533 L. MIKUS Mestni trg št 15 r v orni ca dežnikov. zaloga sprehajalnih — — paiic — — kašelj, bronhitis, pljučni katar, angino ta vse pljučne bolezni . zdravi v raznih bolnicah preizkušen in priporočan, odlikovan in patentiran HUDOVSCIN Na zahtevo dobite brezplačno brošure raznih bolnišnic o izvrstnosti Hudovscina. Dobiva s« ▼ vseh lekarnah ia drogerijah Če šs> si kje uveden, se obrnite na izdelovalca Iv. Hudovsfci, lekarnar, Niš, Vardarska ulica 4. 1 škatlja 52. 3 škatlje 75 Din skupno e poštnino Prodajnega uradnika zmožnega za potovanje, veščega slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru in pisavi iščemo za kemične izdelke. Oferte s podrobno navedbo dosedanjega nameščenja, možnosti nastopa in zahtev pod šifro »Verziran prodajalec« na oglasni oddelek »Jutra«. t Po kratkem mučnem trpljenju je šla od nas v mirnejše zavetje naša zlata MILICA V nežni starosti 4.M let jo je pograbila zavratna otroška bolezen. Nepozabno smo položili danes k večnemu počitku na pokopališče Sv. Ane v Konjicah. Kdor je poznal to ljubko dete, umel bode bridkost naše bolesti in težo naše izgube. Za tiho sožalje se prosL V Konjicah, dne 8. januarja 1930. • Mihelič Gvidon, starešina okrajnega sodišča s soprogo Franjo in hčerko Cvetano ter vsi sorodniki. Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoii Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršck. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v LjublšanL