Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; M vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. novembra 1905. C, kr. poštne hran. št. 861846 Kr. ogrske „ „ „ 15,648 'Vsebina: Zadruga: Poljedelski minister na Slovenskem Letopis. Mlekarsko zadružništvo. Slovenska kmetijska šola na Spodnje-Štajerskem C. kr. poštna hranilnica. Pregled. Denarni promet. Gospodarsko berilo: Nova železnica in naše dolžnosti. Letošnji vinski pridelek v slovenskih pokrajinah. Kop, gnojenje in rez v jeseni. Pomanjkanje kolja Baumanova rejneta. Zavrtnikov zaklad. Napravite testament. Zabela, da ne prasketa, kako jo napraviti ? Inserati. ZADRUGA. Poljedelski minister na Slovenskem. Na povratku iz Dalmacije ostal je poljedelski minister, ekscelenca grof Ferdinand Longueval - Bu-quoy za 3 dni na Kranjskem, da si ogleda našo lepo deželo s posebnim ozirom na nase kmetijske razmere. V torek, dne 31. oktobra t. 1. dospel je s pred-poldanskim vlakom iz Reke v St. Peter na Krasu, kjer si je ogledal gozdne nasade. V Prestraneku ogledal si je poljedelski minister c. kr. žrebčarno in pa poslopje mlekarske zadruge. V Postojni obiskal je svetovnoznano postojnsko jamo in občudoval odkrito ta umotvor narave. V torek zvečer dospel je gospod minister s prvim brzovlakom v Ljubljano; na kolodvoru pozdravil ga je gospod deželni predsednik Sclmarz. V sredo, dne 1. novembra 1905 podal se je minister že precej rano v c. kr. žrebčarno na Selu, potem je obiskal gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe v ljubljanskem „Marijanišču“. Ob 11. uri bil je sprejem v deželnem predsed-sednistvu: V imenu zadružništva, v imenu „Zadružne zveze11 in „Gospodarske zveze11 pozdravila sta gospoda ministra gg. Jeglič in Rožman, s kojima se je precej časa razgovarjal o naših zadružnih razmerah, koje, kakor se je videlo, jako dobro pozna; zanimal se je posebno za ustroj „Zadružne zveze11. Zvečer bil je na čast ministru v krasni veliki dvorani hotela „Union11 banket, kojega je priredil kranjski deželni odbor. Banketa sta se v imenu „Zadružne zveze11 in „Gospodarske zveze11 udeležila že imenovana gospoda. V napitnici, ki jo je izustil deželni glavar gosp. pl. Detela, načrtal je nekak gospodarski načrt oziroma je navedel naloge, ki jo ima izvršiti dežela na gospodarskem polji. Gospod minister odgovarjal je v prisrčnih besedah, opetovano povdarjajoč važnost gospodarskega dela, kojega se naj vsi skupno vdeležimo. V sredo, dne 2. novembra 1905 obiskal je minister mlekarsko zadrugo v Logatcu, od tam se je podal v Idrijo in z Idrije na Dunaj. Gospod poljedelski minister videl je Dalmacijo, tudi nekaj Istre, Kranjsko; — na lastne oči se je mogel prepričati, da smo na jugu v gospodarskem oziru jako zapuščeni. Nikako ne pričakujemo ali zahtevamo, da bi nam zdaj z Dunaja kar pečeni golobi prileteli, nadejamo se pa, da se nam vsaj olajša gospodarsko delo na podlagi samopomoči in se tudi uvideva, da je za celi jug potrebna jedna — t. j. skupna gospodarska organizacija. Letopis za 1. 1902 in 1903 je dotiskan in pričnemo v nekaterih dneh z razpošiljanjem. Vsaki svoji članici pri-pošljemo po en izvod, — če bi pa katera hotela več izvodov, nam naj to takoj naznani. Mlekarsko zadružništvo. (Nadaljevanje ) 7. ) Pozved oval niča za mlekarske stavbe. Na Dunaju uredi naj se posredovalnica za mlekarske stavbe. Vodil bi posredovalnico poseben odbor obstoječ iz znanega profesorja d rja. Winkler, nadalje z mlekarskega veščaka, mlekarskega inženerja in knjigovodskega strokovnjaka. Želeti je, da izdaje tak odbor uzorne načrte za različne razmere. Za presojevanje načrtov plačevala bi se mala pristojbina. Mlekarski odbor ima nalogo, da izdela za tako pozvedovalnico poslovnik in da objavi pričetek poslovanja posebno vsem kmetijskim korporacijam. Mlekarnam se priporoča v njih lastno korist, da stavbe razpišejo in se jih na to posebno še opozori, ko prosijo za podpore. 8. ) Ureditev mlekarskega poduka in mle- karskih poskuše vališč. A) Na visokih šolah in poljedelskih akademijah se napravijo stolice za mlekarstvo. Na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo naj bi bilo v zvezi s stolico za mlekarstvo mlekarsko-baktcrijološko poskuševališče. C. kr. naučno ministerstvo se naprosi, da sporazumno s c. kr. poljedelskim ministcrstvom napravi tako poskuševališče in da up el j e na visoki šoli mlekarstvo «) kot obvezen predmet za državne izpite, &) kot samostojen predmet za doktorski izpit. Na poljedelskih akademijah naj se uredi poskuševališče za živinorejo in mlekarstvo in pa mlekarski laboratorij. Na živinozdravniških visokih šolah naj se uvede mlekarska higijena kot poseben učni predmet. Neobhodno je tudi potrebno, da se uredi na krakovskem vseučilišču stolica za mlekarstvo na ta način, da se loči stolica za mlekarstvo in stolica za živinorejo. Skrbeti je tudi, da ima visoka šola za poljedelstvo poskuševališče za mlekarske stroje. B) Izobrazba in usposobijo nje mlekarskih učiteljev in mlekarskih nadzornikov. Za mlekarske nadzornike in učitelje na mlekarskih šolah naj se uvede poseben izpit, ki bi se nanašal posebno tudi na sledeče stroke: mlekarstvo, živinoreja, zdravljenje domačih živali, poznanje strojev, zadružništvo, knjigovodstvo. Seveda je predpogoj za ta izpit višja naobrazba n. pr. poljedelske in tehniške visoke šole, vseučilišče, poljedelske akademije itd. in pa vsaj dveletna praksa. Izpit bi se napravil na visoki šoli za poljedelstvo, v K rakovem, na poljedelskih akademijah in pred izpitno komisijo v Pragi. Kakor vidimo, se je cel avstrijski jug spet lepo prezrl; no, naša dolžnost je, da pravočasno opozorimo na to. Za kmetijske šole usposobljeni učitelji in učiteljski pripravniki morali bi, p red n o nastopijo mlekarski poduk na nižjih kmetijskih šolah, prestati še izpit iz mlekarstva Tak dopolnilni izpit nanašal bi se na mlekarstvo, poznanje mlekarskih strojev, zadružništvo in knjigovodstvo. Zahteva se ob enem vsaj enoletna praksa. C) Ureditev mlekarskih šol in mlekarskih učnih tečajev. 1. Število mlekarskih šol se naj v primeri s sedanjim stanjem mlekarstva pomnoži, in se naprosi c. kr. poljedelsko ministerstvo, da se to stori sporazumno z deželnimi odbori pojedinih kronovin. Pri nas Slovencih in sploh na jugu se seveda število mlekarskih šol ne da potunožiti, saj še do zdaj niti ene nimamo, če ravno bi jo najbolj rabili in tudi zaslužili, ko je vendar n. pr. na Kranjskem mlekarsko zadružništvo mnogo bolj razširjeno, kot v kateri drugi avstrijski deželi. Potegujmo se torej, da dobimo vsaj eno mlekarsko šolo. Za mlekarski poduk potrebno je: a) Mlekarske šole, ki bi morale biti: 1. mlekarska učilišča za teoretično in praktično naobrazbo za vodje, uradnike in pomočnike mlekarn, 2. poskuševališče, 3. uzorna mlekarna, 4. posredovalnica, 5. pripravne za predavanja in tečaje. Mlekarske šole naj imajo popolnoma urejeno mlekarno in pa kemični in bakterijološki laboratorij. b) Tečaji na mlekarskih in kmetijskih šolah za teoretično in praktično izšolanje mlekarskih pomožnih uslužbencev. c) Posebne mlekarne za praktično vežbanje mlekarskih učencev. 3. Pri ureditvi mlekarskih šol ozirati se je na sledeče točke: a) sprejemni pogoji: 1. starost — najmanj 17 let, 2. sprejemni izpit; oni, ki so dovršili že kako kmetijsko šolo, imajo prednost, 3. prakso o izdelavi trdih sirov, 4. popolno zdravje in telesna sposobnost. b) poduk naj traja splošno eno leto, za maskirne morebiti samo 6 mesecev. 323 — c) Učni predmeti bi bili sledeči: 1. Mlekarstvo. ff) splošno, b) opis mleka in higijena, c) maslarstvo, d) sirarstvo, e) poslovanje. 2. Preskuševanje mleka in izdelkov. 3. Stroji. 4. Računstvo. 5. Knjigovodstvo in trgovsko spisje. 6. Stavbe. 7. Krmljenje živine. 8. Zadružništvo. d) Izpiti. Gojenci dobijo začasna potrdila o uspehih v pojedinih predmetih. Po določeni dobi, v koji morajo delovati gojenci v večjih mlekarnah, napravijo izpit sposobnosti in dobijo spričevalo. 4. Za delovanje učiteljev mlekarskih šol izven šol napravijo se določila, ki natančno omejijo delokrog takih učiteljev nap ram delokrogu mlekarskih nadzornikov. D) Mlekarski poduk na kmetijskih sred- njih šolah. 1. Učiteljski izpit za kmetijske srednje šole se v točki ,,živinoreja“ v toliko spopolni, da je mlekarstvo samostojen predmet in se lahko za to poljedelska kemija izpusti. 2. Na kmetijskih srednjih šolah naj je mlekarstvo samostalen učni predmet. 3. Poduk v mlekarstvu naj ni samo teoretičen, temveč tudi praktičen i. s. se naj pokažejo važneji načini za preiskavanje mleka in izdelkov, orodje, stroji in naprava izdelkov. 4. Dokler ni nastavljen za mlekarstvo poseben učitelj, podučuje ta predmet kak drug sposoben učitelj, v prvi vrsti učitelj živinoreje. E) Stališče mlekarskih nadzornikov (mlekarskih potovalnih učiteljev) in mlekarskih učiteljic. 1. Mlekarski nadzorniki (potovalni učitelji) naj so glede plače in stopnje jednaki učiteljem na državnih srednjih šolah. 2. Pisarniško delo mlekarskih nadzornikov naj je omejeno na neposredno občevanje s prebivalstvom in na sestavo mlekarske Statistike. 3. Vsakemu mlekarskemu nadzorniku naj se dodeli en maslar in sirar. 4. Mlekarske učiteljice (na gospodinjskih šolah in potovalne učiteljice) so sporedne učiteljem na nižjih kmetijskih šolah. 5. Na gospodinjskih šolah podučuje naj mlekarstvo usposobljena učiteljica i. s. vsaj toliko, kar se rabi v posameznih gospodarstvih. 6. Posebne preskuševalnice niso potrebne, ker bi naj vsaka mlekarna sama mleko preskušala; pač pa naj bo na mlekarski šoli poseben preskuševalni oddelek, ker se s tem mlekarnam delo olajša, ob enem pa dobijo šole z mlekarnami stik. F) Dokaz sposobljenosti za vodje mlekarn in za pomočnike. Določijo se sledeča načela: 1. Naj se v nobeni mlekarni ne nastavi mlekarski pomočnik, ki se ni z dobrim uspehom učil na kaki dobro urejeni mlekarni vsaj pol leta omejenega poslovanja in eno leto sirarstva in ni bil na to na kaki mlekarski šoli. 2. Za vodjo mlekarne z omejenim delom ali sirarne more se vzeti le mlekar, ki je delal vsaj dve leti kot mlekarski pomočnik in ima tozadevno spričevalo. V mlekarnah s polnim obratom in v mestnih mlekarnah zahteva se najmanj triletna praksa kot pomočnik ter tečaj in pa izpit za vodjo mlekarn. G) Mlekarski tečaji. Prirejajo naj se razni mlekarski tečaji, posebno nadaljevalni tečaji za vodje mlekarn, potem tečaji za odbornike in nadzornike mlekarskih zadrug. Tak mlekarski tečaj vršil se je n. pr. letos v Logatcu. Želimo pa, da se že v kratkem spet priredi tak mlekarski tečaj i. s. ga naj priredi naša c. kr. kmetijska družba skupno s „Zadružno zvezoa. Ker smo zmirom primorani čakati na potrebne gospodarske šole, pomagajmo si vsaj s takimi tečaji, ki so pričetek našega mlekarskega šolstva in ki bodo važen dokaz, kako nujno rabimo mlekarsko šolo. (Dalje prihodnjič.) C. kr. poštna hranilnica. Ustrezajo želji, ki se v deležniških krogih ponovno javila, hoče ravnateljstvo poštno-hranilničnega urada od 1. novembra 1905 naprej uvesti prostejše zaznamovanje čekovnih računov s številkami na ta način, da se bo v priliodnje izpuščala števika „8“ stoječa na mestu stotisočic in pa naslednje številke, ako so te ničle. Navajal se bo toraj n. pr. dosedanji čekovni račun štev. 800.007 od sili do pod številom 7 „ ,, „ 800.025 pod številom 25 „ „ „ 800.948 „ „ 948 „ „ „ 801.023 „ „ 1.023 „ „ „ 820.130 „ „ 20.130. Potemtakem bodo imele prejemnice-položnice in čeki, katere bo poštno-hranilnični urad v prihodnje izdal, ter istotako tudi tiskovine, računski izpiski in drugi dopisi skrajšano število računa ter se bo v slučajih, v katerih bi se to radi razlike od hranilnega prometa potrebno zdelo, pristavljala beseda „Scheck-verkehr“ (čekovni promet) ali pa ,,Sch“. Samo po sebi se razumi, da pridrže prejemniee-položnice in čeki, ki so že izdani, svojo veljavo; poštno-hranilnični urad jih bo navajal tako, kakor da bi bili že s skrajšanim številom označeni. P. n. imetniki računov se poživljajo, naj se tudi se svoje strani v prometu s poštno-hranilničnim uradom, posebno na klirinških čekih poslužujejo skrajšanega oznamovanja števila računov. Slovenska kmetijska šola na Spodnje Štajarskem. Na Spodnje Štajarskem ustanovi se slovenska kmetijska šola. Za njen sedež priporoča deželni odbor Sv. Jurij ob južni železnici in sicer Pisančevo posestvo ob cesti iz Sv. Jurija na Grobelno. Glede notranje ureditve čujemo, da se v začetku ustanovi kmetijska špecijalna šola, to se pravi, za posebne panoge kmetijstva in sicer enoletna. Sola bo samo za moške; vendar bi se tudi priredili za deklice poučni tečaji o gospodinjstvu, ki bi naj trajali štiri do šest tednov. Glavni predmeti na kmetijski šoli bi bili: govedoreja, mlekarstvo obdelovanje travnikov in sadjarstvo, manj natanko bi se naj poučevalo poljedeljstvo in perutninarstvo, v slučaju potrebe bi se tudi predavalo o hmeljarstvu. Poučevalo bi se naj bolj praktično . in bi se naj teoretično poučevanje le na najpotrebnejše omejilo. Med predmeti pogrešamo zadružništvo, in vendar bi se to ne smelo prezreti; nekaj ur naj se le določi za zadružništvo; predavanje mogla bi oskrbeti „Zadružna zveza11. Nova kmetijska šola mogla bo mnogo koristiti, zatorej nje ustanovitev z veseljem pozdravljamo. Denarni promet. Badema, društ. za šted. i zajm. —2000 (16. 10.) —2000 (27. 10.) Barban, hran. in pos, —2000 (5. 10.) —2000 (21. 10.) Baška, društ. za šted. i zajm. —2000 (14. 10.) Bled za blejski kot, hran in pos. —2004 40 (26. 10.) Boh. Bistrica, hran. in pos. -j-500 (2. 10.) +1000 (5. 10.) -4-1115-30, 2075-59 (8. 10.) —4500 (7. 10.) Borovnica, hran. in pos. +1500 (7. 10.) +1500 (13. 10.) —1200 (16. 10.) Buzet, hran. in pos. dr. za šted. in zajm. —3000 (21. 10.) Cerklje, hr. in pos. +2000(1.10.) -2000 (7.10.) —2000 (12.10.) —4000 (23. 10.) +2000 (29. 10.) Cerknica, hran. in pos. +10.009 (24. .10.) Col, hran. in pos. —4000 (2. 1.0) —3000 (5. 10.) —6000 (13 10.) Češnjica, hr. in pos. —2500 (23. 10.) Čatež, hran. in pos. —600 (7. 10.) —10.200(11. 10.)+1200 (27. 10.) Črnivrh, hran. in pos. +2000 (5. 10.) —1000 (4. 10.) +1000 (15. 10.) +1500 (30. 10.) D. M. v Polju, hran. in pos. +1100 (12. 10.) Dobrepolje, pos. +4000 (6. 10.) +3000 (27. 10.) +2000 (28.10.) Dolsko, hran. in pos. +1150 (7. 10.) +1300 (14. 10.) -400 (16. 10.) +1700 (26. 10.) Draga, hran. in pos. —1200 (2. 10.) +500 (15. 10.) Frankolovo, hran. in pos. +1500 (1. 10.) Fara pri Kostelu, hran. in pos. +3800 (2. 10.) —3000 (9. 10.) +2000 (24. 10.) Gore, hran. in pos. — 600 (4. 10.) Gorje, hran. in pos. —2000 (4. 10.) Horjul, hran. in pos. —500 (3. 10.) —800 (5. 10 ) —800 (9. 10.) Hrenovice, hran. in pos. —2000 (10. 10.) —1000 (18 10.) Idrija, ljud. hran. in pos. +3500 (5. 10.) +4000 (8. 10.) +607 06 (18. 10.) —1000 (18. 10) Izlake, hran. in pos. +2000 (11. 10.) +4000 (22. 10.) +4000 (29. 10.) Jesenice, hran. in pos. +1000 (3. 10) +1000(4. 10.) +3000 (25. 10.) +2800 (29. 10.) Kanal, hran. in pos. —2000 (3. 10.) —4000 (11.10.) Kandija, hran. in pos. -4000 (11. 10.) +8000 (30. 10.) Knežak, hran. in pos. —1000 (4. 10.) —2500 (13. 10.) —1000 (17. 10.) Kotor, hran. in pos, —6000 (16. 10.) —6000 (19. 10.) Komenda, hran. in pos. +600 (7. 10.) +2000 (9. 10.) +1900 (14. 10.) +572 (28. 10.) Kranjska gora, hran. in pos. —2000 (4. 10.) +6000(21. 10.) +10.000 (28. 10.) +2000 (1. 11.) Krka, hran. in pos. +1200 (7. 10.) +2000 (15. 10.) Kropa, žreblj. zad. +1000 (1. 10.) +11.964-85 (7. 10. +398-— (7. 10.) +62-10 (8. 10.) 62-91, 351 88 13. 10.) +54-55 (4. 10.) +93 30 (10. 10.) +3000 (13. 10.) +73-80, (14. 10.) +1146 13, 109 90 (16. 10) +207* — (16. 10.)+45-48, 104-40, 12-76 (18. 10.)+369-39 (17. 10.) +5.000 (16. 10.) +59'14 (16. 10.) +46 28 (20. 10.) +181 (23. 10.) +1.231 67 (20. 10.) +150-27 (21. 10.) + 75'24. 489-66 (22.10) +364-45 (24.10.) + 1107-47,41-46(24. 10.)+397 64 (25. 10.) +53-33, 271 — (26. 10.) —2000'— (27. 10.) +48-76, 137-31 (28. 10.)+ 12 05 (29. 10.) +69 50, 7.75, 41-76 (30. 10.) +18-62 (1. 11.) +200-— (1. 11.) + 31-91 (1. 11.) Laško, hran. in pos. + 2000 (2. 10.) —1000 (13. 10.) Leskovec, hran in pos. +500 (26. 10.) +500 (30. 10.) Ljubljana — Vzaj. podp. dr. —10000 (5. 10.) —10000 (10. 10.) — 10.000(13.10.)+ 10000 (18.10.)—15000(21.10.) -10500 (8. 10.)—10000 (24. 10) Lukovica, hran. in pos. +1500 (8. 10.) Ljubno, hran. in pos. —7000 (3. 10.) —7000 (7. 10.) —18000 (20. 10.) Loškipotok na Taboru —3000 (16. 10.) Mali Lošinj +6000 (24. 10.) Marenberg, hran. in pos. +1000 (5. 10.) Medulin, hran. in pos. —1000 (7. 10.) —1000 (16. 10.) -2000 (24- 10.) Metlika, hran. in pos. —5000 (9. 10.) —5000 (27. 10.) Mokronog, pos. -|-2000 (1. 10.) -{-2000 (2. 10.) —2600(3. 10.) +2000 (10. 10.) + 1000 (24. 10.) Mošnje, hran. in pos. +1000 (12. 10J Naklo, hran. in pos. +1000 (1. 10.) Planina, hran. in pos. +1600 (14. 10.) —1100 (21. 10.) Polhov Gradec, hran. in pos. +800 (16. 10) +700 (26. 10 ) Poljane, hran. in pos. +3112-93 (2. 10.) Preddvor, hran. in pos. +1285(5. 10.)—350 (7. 10.)+210 (22. 10.) +400 (27. 10) +390 (29. 10) Preska, hran. in pos.—280(2. 10.) +400 (6. 10.) +324 (28.10.) Pločice-Konavlje, hran. in pos. +1200 (24. 10) Pulj, hran. in pos. —3000 (18. 10.) Punat, hran. in pos. +210, 3200 (8. 10.) +3100 (12. 10.) +400 (13. 10.) +2900 (19. 10.) +100 (26. 10.) +230 (27. 10.) Radeče, hran. in pos., +4000 (5. 10.) +9000 (12. 10.) -4000 (14. 10.) Rab, hran. in pos. —2000 (16. 10.) Rečica, ljud. hran. in pos. +12000 (1. 11.) Ribnica, hran. in pos. +3000 (1. 10.) —4000(2. 10)—4000 (7. 10.) - 6000 (24 10) Ricmanje, hran. in pos. —5000 (7. ll.) Roč, druži, za šted i zajm. —2000 (24. 10.) Rob, hran. in pos. +1500 (7. 10.) —500 (16. 10.) —500 (19. 10.) --1000 (23. 10.) Rogoznica, seoska bi. —500 (7. 10.) —800 (23. 10.) Rova, hran. in pos. +2700 (5. 10.) +2000 (12. 10.)+1000 (19. 10.) Rovte, hran. in pos. —1000 (2. 10.) Selce, hran. in pos. —4000 (6. 10.) —1500 (13. 10.) —6000 (28. 10.) Semič, hran. in pos. —4500(3. 10.) —6000 (10. 10.) —1000 (13. 10.) —2000 (24. 10.) Senožeče, hran. in pos. +800 (16. 10.) Sevnica, posojilnica +14.000 (29. 10.) Slovenji Gradec, hran. in pos. +3330 (16.-10.) — 1200 (25. 10.) Smlednik, hran. in pos. -{-450 (1 10.) +939 (13. 10.) +174 (29. 10.) Sorica, hran. in pos. +500 (1. 10.) —1000 (10. 10.) +2500 (22. 10) —7000 (25. 10.) Srednjavas, hran. in pos. —3000 (4. 10.) —4000 ((17. 10.) +224-60 (19. 10.) +2000 (27. 10.) Staraloka, hran. in pos. +3000 (20. 10.) +1500 (27. 10.) Stari grad, društ. za šted. i zajm. —1.566-78 (4. 10.) —3000 (7. 10.) —3000 (12. 10.) Stari trg, hran. in pos. —5000 (12. 10.) Struge, hran. in pos. +1000 (15. 10.) —800 (18. 10.) Sv. Ema, pos. in hran. dr. +800 (12. 10.) —410 (28. 10.) Sv. Ivan, hran. in pos. +2000 (5. 10.) —1000 (16. 10.) —1500 (23. 10.) +3000 (1. 11.) Št. Jakob v Rožu +7000 (1. 10.) Sv. Jakob ob Savi, hran. in pos. —2000 (9. 10.) +600 (18. 10.) Sv. Križ pri Kostanjevici, hran. in pos. —4000 (24. 10.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. -500 (4. 10.) +500 (14. 10.) — 1000 (20. 10.) +800 (28. 10.) Sv. Jurij ob j. ž., hr. in pos. —2000 (3. 10) Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. —400 (7. 10.) +500 (9.10) —500 (20. 10.) +1000 (1. 11.) Sv Lenart, hran. in pos. +10.000 (5. 10.( +1000(12. 50.) +5000 (19. 10.) +9000 (26. 10. Sebrelje, hran. in pos. +500 (8. 10.) —500 (14. 10.) škocijan, hran. in pos. —1500 (14. 10.) Škofjaloka, hran. in pos. +3000 (1. 10.) +1000 (5. 10.) —1000 (9. 10.) Šmarije, hran. in pos. —4000 (3. 10.) +3500 (17. 10.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. —1000 (6. 10.) —1500 (7. 10.) —1000 (28. 10.) Sturije, hran. in pos. —1000 (18. 10.) —1000 (25. 10.) Štokovci, družtvo za šted. i zajm. —2000 (2. 10.) —4000 (19. 10.) Št. Ilj pod Turjakom, pos. —2000 (7. 10) —1000 fl8. 10.) Št. Janž, hran. in pos. —200 (17. 10.) Št. Jernej, hran. in pos. —3000 (13. 10.) Št. Peter, hran. in pos. — 900 (2. 10.) Št. Rupert, bran. in pos. +1000 (7. 10.) +2000 (14. 10.) +2000 (28. 10.) Tomaj, hran. in pos. +2000 (21. 10.) Tomišelj, hran. in pos. +5000 (11. 10.) Toplice, hran. in pos. +1900 (2. 17) Trebelno, hran. in pos. +1200 (7. 10.) —5000 (14. 10) • +1400 (14. 10) +1500 (30. 10.) Trnovo, hran. in pos. +205 (3. 10.) +4000 (7. 10.) —2000 (30. 10.) Tržič, hran. in pos. +1000 (20. 10) Tržišče, hran. in pos. +3000 (6. 10.) Tunice, hran. in pos. —500 (18. 10.) Velike Lašče, hran. in pos. +400 (7. 10.) —1600 (13. 10.) —10.000 (23. 10.) Vipava, hran. in pos. —3000 (9. 10.) +3000 (9. 10.) +4000 (10. 10) —3000 (12. 10.) —8000 (13. 10.) +7600 (24. 10.) —3000 (30. 10.) Videm. hran. in pos. —400 (16. 10.) —700 (21. 10.) Višnja gora, hran. in pos. +1500 (3. 10.) —9000 (12. 10.( Vojsko, hran. in pos. +220 (16. 10.) —2000 (30. 10.) Vodice, hran. in pos. +850 (.3 10.) —1100 (7. 10.) +1000 (14. 10.) —2300 (21. 10.) +1100 (28. 10.) Vrhnika, hran. in pos. +12.000 (13. 10.) Zagradec, hran. in pos. —2000 (7. 10.) +1000 (1. 11.) Zagorje ob Savi, hran. in pos. +3100 (11. 10.) Zatičina, hran. in pos. +5500 (5. 10.) +1500 (19. 10.) Zg. Besnica, hran. in pos. —600 (19. 10.) Zg. Tuhinj, hran. in pos. +1500 (7. 10.) +1400 (28. 10.) Žiri, hran. in pos. —2000 (10. 10.) Žmin, hran. in pos. —7000 (28. 10.) Žužemberk, hranil, in pos. +3000 (17. 10.) IIP ZEš ZO <3- ZLj !E] X2 poslovanja liraniliiic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec september 1905. Prpipmln Denarni Hranilne vloge P osoj i la Število članov I m e» promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K 1 V K V K V K v K v K V Badema 3248 11 2840 33 6088 44 60 290 62 2541 61 1002 37 78 Barban 4933 02 4695 17 9628 19 — — — — 3376 — 170 — 281 Baška 80902 38 79075 17 159977 55 55605 20 290G7 87 11660 — 4694 64 151 Beram 1647 23 1748 23 3395 46. 1120 — 803 22 610 — 150 — 110 Blagovica 3328 16 2304 70 5632 86 2080 — 1350 — 940 — 400 — 164 Bled za blejski kot . . . 7428 52 7564 65 14993 17 6045 — 3761 04 2300 — 970 — 131 Bloke 12707 — 4659 84 17366 84 1290 — 2049 97 2500 — 1130 — 328 Boh. Bistrica .... 13346 28 14185 15 27531 43 12447 05 4141 — 1100 — 160 — 78 Borovnica Buzet ? 16629 52 16401 09 33030 71 6140 — 6127 22 7730 — 960 — 274 Cerklje 13427 70 12147 07 25574 77 6804 — 2782 75 3190 — 1500 — 252 Cerknica 38256 36 27878 93 66135 29 22426 — 18339 20 1960 — 3507 — 516 Cres 154438 11 148910 63 303348 74 42900 — 20805 46 25364 — 12845 89 367 Col Cirkno ? 898 09 880 — 1778 09 670 — 420 — 460 — — — 58 Češnjica Čermošnice . . . . ? 6388 25 6150 83 12539 08 2780 — 3390 — 1640 — 50 — 171 Čatež 7543 02 7480 12 15023 14 5619 98 80 — 100 — 1900 2167 — 90 | Črni vrh 6342 30 5704 38 12046 68 2214 — 2987 43 1002 72 — 184 D. M. v Polju .... 2680 08 2805 40 5485 48 343 — 2800 — — — 20 — 33 Dobrepolje Dobrunje ? 20157 29 13545 84 33703 13 13436 — 7104 44 5700 — 1872 08 +6 Dubrovnik 30815 40 30411 73 61226 16 6003 21 3403 73 2152 — 974 — 434 Dolsko 1563 94 1444 27 3008 21 1345 — 480 — 460 — — — 23 Domžale 6518 91 7462 85 13981 76 6344 60 3253 20 2140 — 74 — 198 Draga 4412 20 4371 46 8783 66 1460 — 1702 93 1600 — — — P Frankolovo 9936 97 3084 50 13021 47 7078 — 242 — 1335 50 1908 — 174 Fara pri Kostelu . . . 5555 20 6690 — 12245 — 5265 — 400 — 2490 — 200 — 54 Gojzd 618 50 500 70 1119 20 406 — 267 — 220 — — — 5 Gore 1670 85 1535 52 3206 37 820 — 340 — 1195 52 — — 79 Gorica cent. pos. . . . 182991 72 182888 87 365880 59 47539 21 59238 43 15261 78 5999 15 994 Gorje 13825 91 10696 20 24522 11 4251 16 4377 44 5730 — 2800 — 300 Horjul 20378 04 19265 59 39643 63 4558 60 15364 90 3626 — 935 — 308 Hrenovice Idrija ? 5242 53 3403 77 8646 — 3040 — 1830 1560 220 — +3 Ig 18976 69 18032 94 37009 63 4277 — 8856 79 8970 — 2576 — 219 Izlake 6680 12 4598 69 11278 81 3742 — 3287 06 1240 — 900 — 212 Jesenice 10103 92 9395 26 19499 18 5816 — 1307 23 2060 — 2500 55 114 Kamnik 33309 61 30915 55 64225 16 14928 36 10200 34 12029 25 12278 96 764 Kanal 9772 92 10549 51 20322 43 9112 — 2296 13 1700 — 210 22 ■pl Kandija 48013 36 46524 89 94538 25 24612 96 11233 11 34570 — 5481 34 1427 Kaštelir 25262 75 24870 38 50133 13 15839 — 8874 52 15371 — 6100 — 183 Košana 5390 19 3992 13 9382 32 3887 59 1212 13 2780 155 — 387 Knežak Kazaze ? 6018 22 7275 48 13293 70 2792 50 933 75 6210 — 1950 — 181 Kotor 75151 16 89272 59 164423 75 25763 10 6673 66 20590 — 1300 — 395 Komenda 6596 36 7152 90 13749 26 3323 26 2319 — 2300 — — — 49 Kranjskagora .... 5351 85 8862 67 14214 52 4144 — 2661 — 3700 — 720 — 292 Križevci 100364 60 95881 45 196246 05 78522 64 47484 79 26920 — 9530 31 256 Krka 7145 45 6118 85 13264 30 4970 — 880 — 3220 — — — 68 Laško 10921 67 13569 38 24491 05 3747 — 7210 41 274 — 1990 — 377 Leskovec Leskovica . . . . ? 1508 80 1059 56 2568 36 803 — 150 885 615 — 280 Lindar 1011 30 891 46 1902 76 20 — — — — — — 71 Ljubljana — ljud. posoj.. 1405428 11 1440001 52 2845429 63 263238 68 286244 82 46078 68 12271 69 1949 „ —Vzaj.podp.dr. . 294765 77 197139 40 491905 17 86717 08 57857 51 80500 — 16358 P Lukovica 4739 15 2921 72 7660 87 3184 80 860 — 1400 — — — 56 Ljubno 16071 — 19912 — 35984 01 8338 — 6993 71 2800 — 6626 — ? Loški potok na Taboru . 4559 46 3890 — 8449 46 2500 — 1140 — 930 — 1020 — 106 Mali Lošinj Marenberg . . . . ? 56151 47 54001 83 110153 30 36046 24 21321 50 25250 6980 — 235 Medulin 4421 23 4446 22 8867 45 2340 — 500 — 3585 01 1656 99 317 Mengeš 8003 25 8310 57 16313 82 4658 — 5869 75 2400 — 1000 407 Metlika 56277 47 53616 32 109893 79 26772 20 13861 46 9255 — 15821 09 +6 Mokronog 12886 58 12297 39 25183 97 11408 — 9394 95 2830 1068 — 176 i ni g Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila o > O p rume i vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C .22 * -E/D -o K V K V K v K v K V K V K V Mošnje 6948 51 5103 11 12051 62 6618 79 56 1000 123 Naklo 1412 — 2104 — 3516 — 805 — 1040 — — — 2 — 49 Oprtal j Pišece ? 1283 48 1133 77 2416 25 1200 — 631 35 480 — — — 257 Planina 3167 60 2100 — 5267 60 686 — 150 — 350 — 2400 — 122 Polhov-Gradec .... 6422 05 6452 69 12874 74 2588 75 939 87 4660 — 110 — 148 Poljane 11457 96 14233 10 25691 06 7431 — 9804 86 3400 — 480 — 391 Preddvor 4040 — 4049 — 8089 — 1195 — 643 — 2020 — 1790 — 54 Preska 2068 — 2004 14 4072 14 930 — 300 — 660 — 120 — + 1 Pločice-Konavlie . . . 34358 88 32893 29 67252 17 20609 53 1501 39 35491 77 2942 78 79 Pulj 69786 18 60231 92 130018 10 44632 76 19029 35 18806 83 7325 37 +9 Radeče 33464 99 28761 31 62620 30 13225 35 13204 78 11001 — 6719 75 486 Rab 4072 75 4494 75 8567 50 2359 — 20 — 2474 — 1683 20 481 Rečica 18883 24 16315 51 35198 75 15737 — 4916 05 1200 — 2231 62 413 Ribnica 16118 17 20420 50 36538 67 5668 32 9289 02 7890 — 5050 322 Ricmanje 6434 18 6080 58 12514 76 20 — — — 2050 — 1224 184 Roč 8966 83 8191 63 17158 46 917 70 201 20 6643 08 959 24 229 Rob 6682 15 8444 — 15126 84 6134 31 2373 54 2000 — — 191 Rogoznica 23601 10 23567 75 47168 85 2702 10 3785 69 15927 77 3699 07 113 Rova 8763 22 5885 57 14648 79 6572 16 1788 30 60 — 970 233 Rovte 10210 69 9932 73 21143 42 6493 33 5365 97 4550 — 720 197 Selce 8830 13 10024 40 18854 53 6365 — 7269 87 2570 — 240 309 Semič 7517 60 8241 74 15759 34 6059 — 5976 54 2150 — 200 +3 Senožeče 3813 62 3772 43 7586 05 800 — — — 2920 — 1000 307 Sevnica Sinčaves ? 15862 46 13475 90 29338 36 9511 40 4820 — 8540 — 3877 — 1929 Slov. Gradec 3211 54 3243 17 6454 71 3139 54 — — 2000 17 Smlednik 2428 95 2427 69 4856 64 1523 — 380 86 1500 — 350 47 Sorica 4352 46 4720 66 9073 12 709 34 1819 33 2400 — — +2 Srednjavas 12791 — 16224 — 29015 — 8273 — 9724 59 6300 — 612 376 Staraloka 7080 92 8426 63 15507 55 3760 — 3896 — 1400 — 400 220 Stari grad . . . . . Stari trg ? 104696 03 105442 22 210138 25 61450 — 4400 — 900 — 260 — +4 1 Struge 4294 62 3961 39 8256 01 1898 32 2418 75 220 — 31 07 52 Sv. Ema 1392 57 940 15 2332 72 450 — — — 340 — 634 138 Sv. Ivan 5536 32 3368 12 8904 44 1565 -— — — 3140 — — 98 Sv. Jakob ob Savi . . 22009 11 1903 74 3912 85 1300 — 992 94 400 — 400 56 141 Sv. Križ p. Kostanjevici . 4059 27 19293 98 43353 25 16418 — 5070 — 14145 — 5426 13 Sv. Križ pri Litiji . . . 6920 98 6780 75 13701 73 5507 50 329 48 640 — 1270 356 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 9095 74 10189 93 19285 67 5508 — 4313 37 3600 — 432 200 Sv. Jurij pod Kumom J. 1883 07 1550 — 3433 07 1676 — 520 — 30 — 200 42 Sv. Jurij pri Kranju . . 4197 25 4097 73 8294 98 589 — 3160 49 880 — — 280 Sv. Kunigunda .... 4045 07 3242 65 7287 72 2526 50 1279 30 1037 35 400 88 Sv. Lenart 23762 94 19059 91 42822 85 14478 54 3390 73 4530 — 2236 30 1842 Šebrelje 2639 25 2443 62 5082 87 1282 92 447 62 426 — 663 105 Skocijan 14233 67 12359 17 26592 84 5221 20 5894 25 6340 — 610 697 Škofjaloka 5627 86 7347 93 12975 79 5051 18 2413 34 900 — 200 64 Smarije 3141 83 2287 39 5429 22 2807 — 1438 — 800 — 200 237 Šmartno pri Litiji. . . 3916 14 4096 75 8012 89 1357 — 2103 23 1920 — 400 210 Šturije 3405 40 4173 25 7578 65 1105 — 2063 57 590 — 720 Tu ? Štokovci 7446 39 6163 90 13610 29 4000 — — — 5671 88 384 U7 190 Št. Ilj pod Turjakom 9950 41 10142 84 20093 25 2537 90 2778 47 7318 — 1983 V 1 176 St. Janž 1470 52 799 51 2270 03 1130 — 673 24 110 — — — 144 Št. Jernej 15118 71 15836 07 30954 78 3852 — 10025 89 5570 — 2029 — +4 Št. Peter 20080 62 17202 53 37283 15 7241 80 8552 93 5324 — 1164 — 420 Št. Rupert 2921 79 3745 58 6667 37 2550 — 1787 59 660 — 231 66 ? Št. Vid pri Zatičini . . Tinjan ? 27820 55 29116 50 56937 05 14161 50 16514 60 4500 — 950 402 Tomaj 6524 43 3361 73 9886 16 6182 34 859 02 1100 — 200 — p To mi šel j 8736 62 5160 — 13896 62 2155 — 920 — 4240 — 1710 — 335 Toplice 6243 29 6229 03 12472 32 6040 — 1245 61 3180 — 120 — 71 Trebelno 16109 88 12585 63 28695 51 8117 75 6479 46 2980 — 3000 — 214 Trnovo 29518 47 27216 40 56734 87 9947 40 11846 66 12824 72 4878 88 715 Tržič Tržišče ? 5696 15 4978 51 10674 66 3639 — 1362 66 2600 — 129 66 163 Tunice 7495 26 6838 08 14333 34 5666 36 5670 36 1000 200 — 43 Velike Lašče .... 5366 53 3988 56 9373 04 2831 28 1105 12 900 640 — 179 Vipava 28020 95 29856 02 57876 97 7394 — 15129 55 14308 7900 — 1117 Videm 1641 — 2104 07 3745 07 280 — 1296 47 800 350 — +1 Višnjagora 26047 99 26981 37 53029 36 13055 — 4097 26 8681 — 738 53 426 Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > o I m e promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno ▻ c K h K h K h K h K h K h K h Vojsko 660 96 614 80 1275 76 336 408 32 200 320 32 Vodice 3055 05 2258 66 5313 71 2013 — 675 — 1180 — 100 — 51 Vrhnika 18932 66 16719 83 35652 — 10910 20 8507 27 3555 — 1228 — -f-i Zagradec 4476 55 4777 44 9253 99 1500 — 3117 89 580 — 1460 — 150 Zagorje ob Savi . . . 1062 85 1320 30 2383 15 1050 05 220 — 400 ... — — 40 Zatičina ? Zg. Besnica 1006 90 912 54 1919 44 250 742 48 50 Zg. Tuhinj 4462 08 4059 21 8521 29 2907 — 1467 61 2560 — 556 — 177 Zrenj ? Žiri 11157 63 16725 62 27883 25 3540 1096 33 1270 530 254 Župa Raščane .... 844 65 821 57 1666 22 110 57 344 39 147 52 170 — 82 Žužemberk 18870 67 19193 15 38063 82 6332 "" 6329 42 10841 47 1518 33 418 GOSPODARSKO BERILO. Kova železnica in naše dolžnosti. (Nadaljevanje.) 4. Živinoreja. Vse panoge kmetijstva se dajo pri nas povzdigniti in morejo pomnožiti dohodke. Kmeta pa rešiti in mu stvariti stališče, ki se spodobi temu potrebnemu in vse ohranjajočemu stanu vsakega kulturnega naroda, more le umna živinoreja. Kakor sem že omenil, ni pričakovati, da bi se cene žitu posebno zvišale. Skoro gotovo bo žito še vedno ceneje, kar spričuje tudi letošnji žitni trg. Pri živini je pa ravno narobe. Žive živine še niso dozdaj prepeljali čez morje za splošno porabo. Sveže meso pa vkljub vsemu hvalisanju podkupljenih listov nima tistega okusa, niti iste vrednosti, kakor meso doma zaklane živine. Se manj je misliti, da bi se kdaj mleko, ali sirovo maslo moglo pošiljati preko morje v Evropo. Glede okusnega mesa in dobrih mlečnih izdelkov bo torej Evropa tudi za naprej le nase navezana. Gotovo pa je, da se mesa vedno več porabi. Naraščaj mest in razvoj industrije so nepričakovano povzdignili konsum mesa. Delavci pri težkem delu morajo imeti tečno hrano, da prehitro ne izrabijo svojih moči, ostalo prebivalstvo je pa tudi spoznalo, kako dobra hrana je meso človeškemu telesu. Se po deželi se poraba mesa vedno bolj udomačuje in razširja, kar je koristno za ljudsko zdravje, slabo pa, ker si ga mnogi privoščijo čez svoje premoženjske razmere. Izvoz naše živine gre proti Trstu in Primorju. Severne dežele imajo veliko bolj razvito živinorejo, pa ne morejo niti za lastno porabo živine vzrediti. Vsaki teden pride do 3000 glav živine iz Ogerske na Dunaj. Na Primorju se nam ni bati konkurence. Mesta Trst, Keka, Opatija, Pulj in dr. se vedno bolj razširjajo; njih bližnje ozadje ni posebno ugodno za živinorejo in preneznatno pokriti veliki konsum. Kakor vse kaže, se bodo cene živini še vedno dvigale. Mnoge pa skrbi, kam bomo z mlekom, maslom in sirom, če se bodo vedno ustanavljale nove mlekarne. Vsaka že obstoječa mlekarna ima pri ustanovitvi sosedne mlekarne strah, da ji zna delati konkurenco pri odjemalcih. Ali je ta strah opravičen? Ko so na Nemškem osnovali velike mlekarne, so imeli mnogi strah, kam bodo z mlekom? Nemška živinoreja se je povzdignila, poraba mleka in masla pa še bolj, tako, da se mora skoro tretji del kon-zuma mlečnih izdelkov, ki se tam rabijo, od drugod uvažati. Tudi v naših krajih se bo poraba mleka gotovo dvignila. Saj je mleko najceneje živilo. Profesor Soxhlet je primerjal mleko z drugimi živili in prišel do zaključka, da ima 1 liter mleka toliko beljakovin (proteina) v sebi, kakor 200 g telečje pečenke brez kosti; 1 liter mleka ima vrh tega toliko sladkorja ali hidratov, kakor 200 g krompirja ali pol druga žemlja in toliko tolšče, kakor je potrebna, da se opraži 200.7 krompirja, (-e je mleko posneto ima vse snovi v sebi razen tolšče, torej kot hrana ravno toliko izda, kakor 200 g teletnine in 200 g soljenega krompirja. Gotovo še ni nikdar nobeden zdravnik ne kemik priporočal, naj se mleko nadomesti s čajem ali čokolado. — Vse mleko, katero se dobiva pri kmetijstvu se seveda ne bo moglo prodati po mlekarnah. Cernu tudi? Saj se lahko izdeluje maslo in posneto mleko doma porabi. Surovega masla skoro gotovo ne bomo nikoli toliko pridelali, da ga ne bi mogli prodati, če bo kakovost res dobra. To ve vsak, ki pozna razmere mlečnega trga. Za samo smetano morejo mlekarne plačati 6—8 vin. liter in posneto mleko vrniti. Posneto mleko je vredno 5 do 329 — 6 vin. Lahko se v siri za domačo porabo. Posneti sir ima 35°/o beljakovin, toraj 25°/o več kot mastno meso; napravi se lahko skuta, kakor jo delajo Bohinjci in povsod po planinskih deželah, ki je s krompirjem ali kruhom ena najbolj tečnih jedi. Kako dobro bi bilo, ko bi pri nas vpeljali, kar so začeli na Bavarskem, da bi pripravljali posneto mleko s posebnim načinom kisanja (Saurewecker) za eno najboljših ljudskih pijač. Tako bi se najložje omejilo nesrečno žganjepitje, ki izžema in vničuje vse gospodarske moči našega ljudstva. Znana resnica je, da ljubitelja mleka ne mika žganje. Posneto mleko je prav dobra hrana za živino, posebno prašiče. Mlada živina bo brez mleka v rasti in okostju zaostala. Z mlekarnami pride v kraj mnogo denarja, pa tudi vsestransko urejene gospodarske razmere. Ko bi zarad posebnih razmer ne kazalo izdelovati masla, je sirarstvo ravno tako plodonosno. Sir ima v sebi več redilnih snovi, kakor meso. Pri nas se ga porabi vedno več in uvažajo se celi vagoni iz družili dežel. Kolikor mi je znano, se proizvaja na Kranjskem do 150 000 kg sira in še ta se mora večinoma v tuje kraje pošiljati, ker domači trgovci raj še na tujem kupujejo. Večina bohinjskega sira, ki je skoro ves čisto masten, gre v Primorje, vsako leto tudi na Tirolsko. S Tirolskega, ga pa dobivajo naši trgovci po znatno višjih cenah velike množine. Letos je odličen zastopnik prodajal tuj sir po Slovenskem iz nekega Stajarskega mesta po Kranjskem, več tisoč kilogramov bohinjskega sira se je pa prodalo v ravno isto mesto po veliko bolj zmernih cenah. To so nezdrave gospodarske razmere, ko se med sabo ne poznamo in ne vemo, kaj imamo in kaj za-moremo. Vsekale o je pa resnično, da ima ravno živinoreja zaradi vedno višje cene živine in mlečnih izdelkov pri nas lepo prihodnjost. Kakšna je pa živinoreja pri nas, nam najbolje pojasnijo statistični podatki. Kranjska ima po zadnji štetvi izmed 9955 /cm2 17‘2°/o travnikov, P37°/o planin in 15*70/o pašnikov torej je 34,27°/o vsega sveta porabljenega le za živinorejo. Res je, da se zelo veliko polja porabi za deteljo, živinsko krmo. Pri tem ima naša dežela 253.839 goved, 75.000 konj, 497,923 prašičev. Primerjajmo te številke z drugimi deželami. Zelo podobna glede klimatičnih razmer je naši deželi Bavarska, ki meri 75.860*9 /cm2 je torej 7*6 večji kot naša dežela in ima 6,17(5.057 ljudi. Od skupnega sveta je bilo 17T°/o travnikov in pašnikov. Živine je bilo: goved 3,469.163, konj 386.642, prašičev 1,7.')7.156. Ko bi računali po svetu, ki se porabi za živinorejo, moralo bi se imeti pri nas vsaj 600.000 goved in temu primerno tudi drugo živino. Badenska meri 15.181 /cm2, je torej za dobro polovico večja od naše Kranjske. Ima le \‘d'd°jo travnikov in 3*90/o pašnikov. Ta dežela ima vkljub temu, da je poljedelstvo še veliko bolj razvito in prinaša kmetom več kot živinoreja, 651.754 goved 75.000 konj in 497.923 prašičev. Kdor to resno premisli, mu bo hudo, kje smo še mi! Kako daleč, daleč smo ostali za drugimi! Mislimo, da je že zadosti, če se osnuje nekaj mlekaren in mleko v malem prodaja. Pridenimo tem številkam še važno resnico, da je goveja živina na Bavarskem in Badenskem druga k drugi še enkrat toliko vredna kot pri nas naši repi. Na kako stopinjo bi se dala povzdigniti naša živinoreja, ko bi to bolje razumeli. Isti rezultati se nam pokažejo, če primerjamo naše poljske pridelke s pridelki drugih dežel. Kakor piše profesor Orožen (Vojvodinja Kranjska str. 215) se pridela v Kranjski na ha 8*6 q pšenice, na Bavarskem pa 16*46 q; rži pri nas na ha 7*2 <7, na Bavarskem 15*47 q; ječmena pri nas na ha 8*2 g1, na Bavarskem 17*56 q (glej Herder Lexikon I. str. 1224.) Mogoče, da so uradni podatki iz naših dežel malo nezanesljivi, vendar je gotovo, da se glede porabe zemlje z drugimi niti primerjati ne moremo. Rodovitna dežela lastnih otrok ne more rediti. Na tisoče najboljših sinov si mora vsako leto onstran morja sreče iskati, ko je znano, da iz dežel, kjer sta poljedeljstvo in živinoreja na visoki stopinji, izseljevanja skoro ne poznajo. — O zemlja predraga, zemlja domača, zdaj imaš grob komaj za nas. Vinorcja in kletarstvo. Letošnji vinski pridelek v slovenskih pokrajinah. Vkljub letošnjemu, za normalni razvoj trte zelo neugodnemu vremenu, je vinska letina povprečno dobro izpadla. Le tam, kjer je peronospora močno nastopila in kjer je vsled hude poletne vročine solčni ožig vse listje opali! in koder je tudi toča padala, je slaba letina in tudi vino iz takih trt je bolj šibko in kislo. Drugače se mora trditi, da je vino na Kranjskem in Sp. Štajerskem, kakor tudi na Goriškem, glede kvalitete prav zadostljivo. Seveda je to zopet mnogo odvisno od trt in zlasti od spravljanja v jeseni. Čeravno kletarstvo kolikor toliko povsod precej napreduje, vendar je še prav veliko vinogradnikov, ki se drže svojih starih načel, od katerih se le z dragimi skušnjami ločijo. In ravno letošnje leto, ko se je moralo trgati večkrat, celo v deževnem vremenu, ko je grozdje ponekod jako gnilo, utegne marsikateri, ki je ob trgatvi površno postopal, ki ni natančno zbiral vse - 330 — gnilo in nezrelo od zdravega, ter poslednjega samega zase stiskal, doživeti pozneje neprijetno presenečenje. Že mnogokrat smo omenili, da je površno spravljanje ob trgatvi največ krivo, da se vino pozneje počasi in slabo čisti ter da kaj rado spremeni barvo, če pride z zrakom v dotiko. Z vinom, ki kaže tako neljubo nagnjenost, je treba vsaj pozneje oprezno ravnati, da se pravočasno in popolnoma izločijo iz njega snovi, ki pouzročajo kalnost in spremembo. Pri mladih vinih se to doseže jednostavno s pretakanjem novembra oziroma decembra in pozneje še spomladi meseca marca ali aprila, v snažen zažvep-Ijan sod. Pri letošnjih vinih ne bo toliko takih sprememb radi tega, ker so ista precej močna in ker imajo tudi dovolj kisline; nekatere celo preveč. Letošnji mošti so imeli po Dolenjskem in Sp. Štajerskem povprečno 15—170/o sladkorja po kloster-neuburški moštni tehtnici, boljše vrste zase kakor rulandec, rizling, burgundec, traminec, silvanec itd. so imeli 17 do 19 in celo 20°jo sladkorja, kar jeza te kraje prav veliko. Po Vipavskem in Goriškem so pa imeli mošti navadnih trt od 16—18°/o, boljših vrst pa 19—22 in celo do 24°/o sladkorja. Vina iz takih trt so jako močna in tudi stanovitna. Žal pa, da se vinska kupčija v teh krajih, namreč po Vipavskem, nič kaj posebno ne razvije, čeravno so cene jako nizke. Navadna vina se dobe po 26—32 K, boljša po nekoliko višji ceni, a sla-bejša pa celo po 25 K 100 litrov. Tod je tudi še več sto hektolitrov starega vina, ki se istotako po ceni oddaja že radi primanjkanja prostorov. Da je kupčija po Vipavskem tako mrtva, so veliko krivi posestniki sami, ker nimajo pravega kupčijskega duha. Komaj pride v vas par trgovcev, pa že prično vsi vinogradniki višati cene, tako, da nazadnje vse kupce zbegajo. Ravno vinogradniki, ki so mnogo oddaljeni od železnic, bi morali biti v tem oziru jako previdni. Mnogo bolje se razvija vinska kupčija po Dolenjskem in Sp. Stajarskem. Dan za dnevom dohajajo kupci koj po trgatvi in tudi vinske sejmove obiskujejo tod prav radi in vselej se sklenejo dobre kupčije. Letošnji Dolenje se prodaja po 34—52 vin. liter. V nekaterih vaseh se je že vse vino razprodalo. Vsem posestnikom-vinogradnikom, zlasti revnejšim, ki imajo slabe od doma oddaljene kleti in ki denarja krvavo potrebujejo v pokritje dolgov in drugih potrebščin, bi nasvetoval, da skušajo svoje vino čim-prej spraviti v denar, če tudi po nekoliko nižji ceni. Že s tem, da mu ni treba vina pretakati, pridobi mnogo, ker pri vsakem pretakanju gre znatna množina v zgubo in razim tega treba sode, dokler še mošt ni popolnoma poki pel, vedno dolivati, ker v prvih 2, 3 mesecih mošt oziroma vino najbolj kipi. _________ X. Kop, gnojenje in rez v jeseni. V krajih, kakoršni so pri nas na Slovenskem, kjer so raznovrstne panoge kmetijstva zastopane, se delo kopiči na spomlad tako skupaj, da marsikateri kmetovalec ne ve, bi li prijel za to ali ono. Vsako je treba izvršiti in zakašnjenje enega ali drugega dela se maščuje. Delavskih močij pa v pomladi primanjkuje, ker se vsestransko razdele. Ne bode torej odveč, na tem mestu razmotrivati, katerih opravil, ki so pri nas na spomlad v navadi, se lahko vinogradar že v jeseni razbremeni. Umni poljedelec dobro ve, da je jesensko globoko oranje velike važnosti, takorekoč pol gnojenja. Kar pa velja za poljedelca, gotovo ni napačno za vinogradarja. Torej tudi slednji lahko in naj svoj vinograd namesto v spomladi že v jeseni globoko okoplje in pri tem tudi rosne, to je gornje koreninice odstrani. V jeseni prekopana zemlja se vsled dobre pre-zebe bolje razkroji, postane torej rodovitneja. Različni trsni škodljivci, ki so si že ob tem času poiskali, bodisi pod listjem ali grudami, mirno zavetje, se pri tem opravilu deloma pokončajo. Nadalje ugonobi mraz mnogo plevela, ker pride njegovo korenje pri kopi na površje. Jesenska kop se že vsled navedenega na vsak način priporoča, razven tega pa ne pridemo na spomlad zavoljo pomanjkanja delavcev tako hitro v zadrego, ker nam ni treba tako zgodaj in ne globoko kopati. V enoletnih nasadili seveda ne kaže v jeseni tako globoko kopati, kakor v starih, ker bi itak znale posebno v hudi brezsnežni zimi, nežne koreninice vsled mrazu trpeti. Pa ne samo kop, ampak tudi gnojenje, bodisi z hlevskim ali umetnim gnojem (izvzemši čilskega solitra) se lahko v jeseni vrši in oboje delo ob enem opravlja. Naj bolje je, da se gnoj, kakor na polju, raztrosi in podkopa, ker tako dobe trte povsod enakomerno množino redilnih snovij. Resnica je pa, da se pri tem načinu gnojenja plevel močno razvija, a temu je moči z poznejšim prekopanjem in pletvo v okom priti. Istotako lahko pričnemo v jeseni z režnjo, seveda samo tam, kjer se ni bati, da bi trte od hudega mraza pozeble. Nekateri vinogradniki so za jesensko, drugi za pomladansko rez in navedajo vsaki svoje, utemeljene in neutemeljene vzroke. Vsaka ima nekaj ugodnosti za se, pa jesenska več nego pomladanska. Kjer se torej ni bati hudega mraza, naj se reže v jeseni. A ugodnosti) jesenske rezi so lahko deležni tudi oni vinogradniki, kateri imajo pred mrazom strah, ako režejo dvakrat; v jeseni naj odstranijo vse one trsne dele, katere bi itak morali i na spomlad odrezati, to se pravi pustijo naj cele samo tiste mladike (k večjemu dve, tri več), katere mislijo potem na spomlad narezati bodisi na čepe reznike ali šparone (bike, napnence) itd. Da je taka dvakratna rez velike važnosti stoji na dlani, ker 1. se delo, ker je na dalj časa razdeljeno, opravi z manjšim številom delavcev, torej lažje nadzoruje. 2. Izbrati je lahko samo bolje in v režnji izurjene delavske moči. Mali posestnik si bode obrezal svojo gorico na ta način sam. 3. Ker je v jeseni več časa, se da lahko režnji, oziroma vsakemu trsu večja pozornost. Ni toraj mogoče takih pogreškov delati, kakor v spomladi, ko se večinoma mudi delo hitreje izvršiti. 4. Je končna rez na spomlad lahka in hitro gotova, kar je velikega pomena, ker jo lahko izvršimo tam, kjer se nam je bati pomladanskih mrazov in pa pri nerodovitnih trtah bolj pozno ter pride to posebno pri večjih vinogradih v poštev. V slednjem slučaju, to je pri končni, pozni režnji, se trs tudi ne solzi tako močno, ker smo že v jeseni odrezali nepotrebne dele trsa in so se tiste rane že zasušile. Iz navedenega je torej razvidno, da je jako priporočljivo v jeseni kopati, gnojiti in po mogočnosti rezati, ako nam le vreme dopušča, ker razven, da si delo za spomlad olajšamo, nam nudi izvršitev teh opravil v jeseni tudi druge ugodnosti. Z. Pomanjkanj c kol j a. Tembolj kot napreduje prenavljanje naših, po trtni uši uničenih vinogradov, tembolj se čuti pomanjkanje za gorice sposobnega kolja. Hrastovega ali kostanjevega dostikrat že za drago ceno ni več dobiti. Večinoma smo navezani na kolje iz mehkega lesa (šilovja, katero pa je, izvzemši mecesnovega manj trpežno in tudi to postaja itak od leta do leta dražje in redkejše). Mislim, da ne bode torej odveč na tem mestu malo premišljevati, kako bi se dalo pomanjkanju kolja priti v okom. Kateri se ne more ali noče posluževati žice, ki mu nadomesti kolje v vinogradu, bode pač moral sam začeti potrebno kolje doma pridelovati. Treba mu bode narediti takoimenovane koloseke ali gaje. Po nekod jih itak že imajo, samo, da so v njih vse vrste lesa, kakor hrasti, kostanji, leskovina itd. zmešane. Koder jih pa ni, ne bode gotovo težko, posebno tistemu ne, ki ima več kakor samo vinogradno zemljo, v to primeren prostor najti. V takem koloseku ali gaju je seveda umestno izmed za kolje sposobnih dreves pomnoževati tisto vrsto, katera hitro raste, da mnogo trpežnega kolja in pa, ki ni, kar se zemlje tiče, izbirčna. Med drugimi zasluži pač akacija v prvi vrsti, da se jemlje v poštev, ker ona glede zemlje ni izbirčna ; njej ugaja, izvzemši močvirne, vsaka druga zemlja, raste precej naglo, a njen les je trpežnejši od hrastovega. Za sajenje nam lahko služijo prst debeli koreninski izrastki, katerih akacija mnogo požene, ako pa teh ni dobiti, si bodemo pomagali s semenom, katero je v vsaki trgovini semen na prodaj. Iz x/2 dkg semena je mogoče pridelati sajenk najmanj za eden oral. Seme posejemo na pripravno gredo in kakor sploh vse setve, negujemo i te rastlinice, dokler niso dovolj močne za presaditi na stalno mesto. V navadnih razmerah bodo pa tretjo pomlad že sposobne za presajenje. Da se doseže povoljen uspeh, je, kakor pri vseh kulturah, tudi pri tej, prostor kamor bodemo akacije zasadili, primerno pripraviti. Kazalo bode torej pred zimo pol metra široke in okoli 40 cm globoke, ter 2 m drug od drugega oddaljene jarke izkopati. Na ta način zrahljamo zemljo in jo izpostavimo zimskemu mrazu, da prezebe, ter rodovitnejša postane. Na spomlad pa zgrnemo izkopano zemljo nazaj v jarke in ji pri tej priliki primešamo, posebno ako je bolj rodna, nekaj dobre zemlje ali sprhnelega gnoja, ter jo pustimo nekaj dni, da se vsede; potem pa lahko pričnemo saditi. V sredini vsake take riže pride ena vrsta akacij, katere naj bodo x/2 m ena od druge oddaljene. Za eden oral bodemo rabili torej približno 5600 komadov sajenk. Prve dve leti po sajenju je sadike obvarovati plevela in zemljo rahljati; kazalo bode torej med vrstami saditi krompir, repo, sploh okopavine, sicer bi se marsikateremu zdelo nepotrebno in predrago samo akacije okopavati. S primernim prirezavanjem in oklestenjem postranskih poganjkov se dosežejo lepa, ravna debla in kadar so ista dovolj dolga in močna, t. j. za kolje sposobna, kar bode okoli v četrtem letu, jih posekamo. V poznejših letih lahko gaj razredimo in si vzgojimo drevesa z nizkimi debli, ter tako, kakor pri vrbah veje, kadar so dovolj močne, to bode vsako tretje ali četrto leto, odsekamo. Mogoče pa je tudi že takoj od začetka, nizkim vrbam (z glavo) podobna drevesa vzgajati. Sploh se mora posamezniku prepustiti njemu ugodnejšo pot zadeti. Pa ne le v nalašč zato pripravljenih gajih, ampak tudi ob mejah, kjer sedaj ničvredno grmičevje stoji, bi se dalo na ta način kolje pridelovati. Posekano kolje je strebiti, obeliti, in tako zložiti, da se lahko posuši, ter obtežiti, da se ne zvije. Priporoča se tudi, še svežega v 5°/o raztopini bakrene galice namakati. Tako ravnanje ga naredi izvanredno trpežnega. Iz navedenega je razvidno, da nam je mogoče pridelati kolje za domačo porabo, ja še celo za prodajo. Odjemalcev nam za tako blago manjkalo ne bode. Po vrhu pa čebele kaj rade akacijino cvetje obiskujejo in ker te male živalice vploditev rastlin zdatno pospešujejo, je povzdiga čebel o rej e v sadje-in vinorodnih krajih kaj velikega in važnega pomena. Naprava akacijinih kolosekov omogoči torej vsestranske koristi. Z. Sadjereja. Baumaneva rejneta. Med rudečimi rejnetami stoji Baumanova na prvem mestu. Dolgo časa ni svet poznal velike vrednosti tega kosmača za izvoz ali eksport; še-le v novejšem času imamo tudi velike nasade te jablane. Na severnem Češkem se je to jabelko tako priljubilo, da tamošnji sadni trgovci predlagajo, naj se v zato primernih legah nasaja iziti učno le Baumanova rejneta. Jabolko je bolj ploščnato in srednje debelo. Lupina je na solnčni strani, kot bi bila prevlečena z leporudečim lakom, včasih pa tudi malo progasta; v gorkih legah dobimo poleg rudeče barve pogostoma zlato rumeno temeljno barvo. Zori notri do pozne zime. Veliko vredna je ta vrsta zavoljo svojega trdnega mesa in trdne lupine, ki dajeta ravno Bauma-novi rejneti značaj in sposobnost eksportnoga blaga I. vrste. Temu jabolku bi vožnja v prostih železniških vozovih ali pošiljanje v sodcih prav nič ne škodovala in to je izvanredno velikega pomena, kajti znano je, da za prosto naloženo sadje (nezapokano) v vagonih ni treba plačati nič carine na meji. Drevo raste s prva močno, pozneje pa popušča, ker izvanredna rodovitnost jemlje moč lesu. Važna za nas je trpežnost tega drevja proti zmrzlini in raznim boleznim. Listje je značilno temnozeleno in bleskeče, po tem lahko že v drevesnici razpoznamo Baumanovo rej neto od drugih vrst. Zavoljo velike in zgodnje rodovitnosti je Baumanova rejneta tudi zelo pripravna za pritlično drevje; krasen je pogled kordona navezanega z rudečim sadjem. V gorkih in sredjne gorkih legah se dobro oponašajo tudi visoka debla; mokrota mu je zelo nevšečna. Da postane sadje debelo, moramo skrbeti tudi za primerno gnojenje. Perutninarstvo. Zavrlu ikov zaklad. a) „To bi moral biti pa vendarle narobe svet, da bi ne dobila svojih jajec“, ropota Nikoltihova Mica. Zavrtnikova soseda ob ograji, na oni strani, pa stoji ponosno in korajžno Hana, Zavrtnikova žena in se smeja hudi sosedi. „Jajca hočem imeti, ki jih naša črna čopka vedno znaša v vaše svisli, ali pa zdrobim vaši kuretini vse kremplje! O, taka nesramnost! 1, seveda, naša jajca se vam prav dobro obsedajo z debelimi mastnimi ocvirki, ti lakota ti!“ tako grmi naprej Nikoltiha in zdeluje na vse pretege Hano kar po ustali. Seveda ta tudi noče ostati nobene dolžna in ženščini kokodakata in tulita po vrtu, kot bi bil obe ravnokar trikrat zaporedoma pičil modras — zavoljo jajčkov, ki jih čopka raznaša! b) „Če se mi vaš petelin še enkrat pritepe čez svinjakovo streho na naše dvorišče, mu pri tej priči zavijem vrat“, razgraja tam-le stari bivši župan in vrže polence za Kimpeževim petelinom, ki se hodi vsaki dan ženit k županovim kuram in spreminja lepe, prave kohin-kina kokoši v čisto navadne, kmečke pute! c) „Nace, odveži no hitro Filaksa, da izžene kokoši iz zelenjadnega vrta; to prokl . . . seme vedno šari in brska po gredicah, izkoplje vse mlade ravno vzkaljene kumarice, požre vse seme, da ne dobimo na zadnje ne peresca solate, ne oblične od kumare!“ tako vpijejo mlinarjev rejeni oča, ki so si bili ravno privoščili v gornji čumnati urico po kosilu za počitek. d) „Put! p ut! put!“ kliče Jerajeva Kristina in stresa iz predpasnika svojim ljubljenkam ječmena, ki ga je bila ravnokar skrivaj prinesla izpod strehe, da bi njen stari ne videl. Toda, o joj! Pumf, in ves ječmen leži na tleh, stari jo je opazil in s prvim udarcem po predpasniku leži vsa krama na tleh, stari pa bere levite, dolge in hude, da se maje dvorišče in hlev in drvarnica! Stari očka-ded si baše pipico pri oknu, vidi kaj se godi zunaj, stopi semkaj in mrmra na glas : Kdor hoćeš ’met’ zgulio, ne veš pa kako, Nabav’ si perjadi velik' na glavo! To je seveda samo olje v ogenj! Tri dni ne spregovorita gospodarja niti besedice med seboj in vsega tega je kriva samo ta strupena golazen, ta kuretina! Tako se godi v resnici. Ded ima prav. Po naših kmetijah delajo kokoši samo škodo za škodo, dobička ne dajo ni kakega in gospodarja stane vsako jajce iz njegovega hleva dobrih 20 vinarjev, vsako pišče pa, ki ga skuha žena o večjih praznikih ali pa opraži v rižu, ga stane 3 do 4 K. Lepa hvala za tako kuhinjo! In vendar, vendar bi bilo lahko ravno kokošar-stvo prava zlata jama za našega kmeta! Milijoni in milijoni jajec se potrebujejo po svetu, posebno v večjih mestih in takih je več blizu nas: Trst, Gradec, Dunaj. Jajca se dobro plačujejo in kmetje na Laškem, Francoskem, Danskem, Švedskem, ki se razumno pečajo s kokošarstvom, so premožni ljudje, imajo lepe, zale hiše, se lepo čedno oblačijo, dobro žive in še vsako leto denejo na stran lepo svotico! Da, oni kraji na Laškem in Francoskem, kjer močno redijo perutnino, se v resnici odlikujejo od drugih sosednjih krajev po lepoti in blagostanju in ne poznajo bridkega uboštva in skrbi slabih letin. No, povejte mi Zavrtnik, ali ni sramota za nas, ako mirno gledamo, kako tujci preskrbujejo naša velika mesta z jajci, vlečejo denar iz države, mi pa bengljamo sem in tje; slabo se nam godi! Žito nič ne velja! Denarja od nikoder, davke je pa vendar-le treba plačati! Oče Zavrtnik, prinesite vendar par cepcev s poda, da pošteno premlativa in premikastiva tiste kmetovalce, ki nočejo odpreti oči in videti, kje in kako bi se dalo kaj zaslužiti in ki nočejo poprijeti tam, kjer je vredno! Le udri po njih, oča Zavrtnik, udri, udri, mah na mah! V boljših trgovinah graških in dunajskih vidiš viseti pularde, to je, na Francoskem spitane piščance in en komad stane, sveti Nepomuk, 10 do 15 Iv in za naše piščance plačajo v naj večji sili komaj Iv L 20 do K 1-80! Tudi zunaj po širokem svetu so na glasu le laška in danska jajca in če hoče kak avstrijski veletrgovec poslati jajca na pr. na Angleško, jih mora poslati skozi Dansko, da Angleži mislijo, da so jajca danska, kajti naših nihče ne mara, jajčki so majhni in drobni, neenaki, mešanica! Veste kaj, oče Zavrtnik, vi ste pameten možak, vi hodite vedno z veseljem v vaše kmetijsko in izobraževalno društvo, imate celo par kmetijskih časopisov doma — vaš sin obiskuje kmetijsko šolo na Grmu, oče Zavrtnik, veste, ta stvar se mora kako preslikati, ali pa — nevem kaj bova počela z našim kmečkim ljudstvom. Toda, kako naj se to zgodi? Kako, vprašaš? No, oče Zavrtnik poslušajte! Lepo tiho se vsedite tje-le na klop pri peči in poslušajte pobožno z razumom list o kokošarstvu. 1. Da dobite veliko jajec, morate imeti tudi kokoši, ki zneso veliko jajec, ki neso skozi celo leto, vsaka kokoš na leto tako-le kakih 200 komadov. Naše navadne kokoši, Španjolke, kohinhina in brama-putra in kakor se še imenuje vsa ta beračija, so za lego jajec ravno toliko vredne, kot vaš volek za molžo. Vso to ropotijo mi spravite proč z dvorišča, v lonec na ognjišču in s tem basta! Veliko jajec, cele košarice polne jajec, zležejo le laške pute. To so živali, ki imajo rumene noge, rumen kljun, lep, rudeč greben, ki je pri putah po-obešen, pri petelinili pa stoji po koncu. Ge so že živali rumene, črne, srebrnopisane ali skobčevega perja, to je nazadnje že precej vseeno, toda rumen kljun in poobešen greben morajo imeti vse, če hočejo biti prave Italijanke, dobre jajčarice, ki neso velika, lepa jajca skozi celo leto. Taka jajca za valjenje dobiš na prodaj v mnogih krajih, le oglej se na spomlad nekoliko po inse-ratih v časopisih, lahko si pa nabaviš tudi naravnost pravega laškega petelina z družinico 2 ali 3 put. Laške pute so v piči zelo malo izbirčne, rade vodijo piške, rade smukajo zeleno travo in najdejo zunaj vsako zrnce in črvička; toda kurja staja mora biti suha in brez prepiha, vse palice, na katerih sede, morajo biti v enaki višini, po tleh mora biti posut pesek ali lesno oglje (ali pa oboje) sem in tje je zelo dobro poštupati tudi troho žveplenega prahu zoper golazen. Gnjezda lepo drugo pri drugem, enako visoko in v snagi. Ge pa imate, ljubi Zavrtnik, morebiti vendarle prav dobre domače kokoši, tedaj pobite samo petelina in vse malovredne pute, ostalim pa preskrbite dobrega, laškega petelina. Tako si preskrbite mlad zarod, od katerega pa vse mlade petelince prodajte ali pa opohajte doma. Gez 2 leti pa vzemite mladega domačega petelinčka za petelina in stari, kupljeni lab roma na raženj. Na ta način dobite lepo perjad na dvorišče, samo tuji petelini ne smejo k vam. Zato bi naj bili vsi kmetje v vaši vasi tako pretkani, da bi imeli laške peteline in pute, da bi potem vsaki teden peljali parkrat skupno jajca na kolodvor, zato pa prinesli domov cekinov! To bi bilo lepo! To bi se hahljala potem stara Kristina, ko bi videla v omari škatljico polno samih 10 K cekinov, ki jih je potegnila za jajca. Da, da, denar za jajca in mleko, majka Zavrtnikova in druge slovenske gospodinje, to je denar, ki najlažje pritrči v hišo. Samo prav morate ravnati, da vlovite tega jajčjega škratelna! Storite tako, kot stoji tukaj in kmalu bo škratelj pri vas! Dotlej pa: Bogvasobvar! Vaš Joža Nerge. Splošno. Napravite testamenti Staro leto bo naredilo svoj testament. Kaj prinese novo leto, ni znano ; vsi upajo, upajo najboljše! Da, oporoka! V vas se pripelje kočija; notri sedita dva moža, črno oblečena. Skozi vrata na podu gledajo ljudje za njima: ženske hite pred vežo in gledajo radovedno za vozom. Od sodnije voz je. Stari Novak umira, treba je že bilo klicati sodnijo, staremu Novaku je zelo hudo. I kaj ste pa tako žalostni, prijatelji! Vi ste taki, kot bi prišli naravnost iz Kleka od ponočnega plesa! (Jeran se pa Karolina tako joče? „Vašega praga ne prestopim nikdar več, dokler bom na svetu11, zakriči ravno zdaj sestra bratu nasproti in zraven se usuje še toča besedij, ki jih ne moremo ponavljati. Trpko sovraštvo je nastalo mej brati in sestram in brezbožna zavidnost navdaja naj-bližnje sorodnike! „Vaš rajni oče je bil pač blag mož, škoda, da je moral tako zgodaj pod zemljo11, pravi na potu v cerkev grede Božidar Tomažu. — „Za samega vraga11, vzklikne Tomaž, „mika me, da bi svojega očeta še v grobu — preklinjal, na me ni čisto nič mislil, vse je starejši — požrl!11 „No, koliko si pa dobila dedščine, Mina11, po-prašuje z zavidom Katarina, „saj je sodnija vendar vse natančno popisala in včeraj na dražbi se je nabral precej lep kupček denarja za vsakega izmed vas!11 — „O ti ljubi Bog, Katarina, za obleko in postelje se je skupilo le malo, za orodje in pohištvo še menj in ko je od skupička vzela še sodnija svoj del, smo odšli mi praznih rok! Ti nesrečni sodni troški! Oporoka! Stari Novak dela oporoko; dela jo v trenotku, ko vidi pred seboj odprto gomilo, ko smrtna groza pretresa njegove ude, ko je njegov duh zamračen in ne more več mirno in jasno misliti. Otroci so daleč od doma; stara dekla stoji ob postelji in sodnija kuje oporoko sicer po določilih postave, vendar pa je stari Novak marsikaj dal zapisati, kar ni bilo prav in česar bi zdrav ne bi bil storil. Oškodoval je nekaj svojih otrok; krivično je razdelil premoženje; zasadil je strupeno korenino razpora v lastno družino! Neizmerno gorje je provzročil s svojo oporoko. Stari mož, ki umira, on ne ve, kaj dela. Misel in razum sta otemnjena, pot je ledeno mrzel, težek, globok zdihljej in — starega Novaka ni več mej živimi! Tam prihajajo ljudje žalostni od sodnije. Karlina se joka: oče ni napravil nič oporoke, vse bo prodano in ljubo domače ognjišče, priljubljena rodna zemlja preide v tuje roke. Komu bi se ne krčilo srce? Da, oče ni napravil oporoke! Tukaj v vasi divja trpko sovraštvo med otroci ene družine; brat in sestra se izogibata drug drugemu, iščeta si škodovati in bridkost in jeza napolnjuje njuna srca. Oče je dal, ko je bil še živ, največ sinu, hči je malo dobila in ko je oče umrl, ni bilo — oporoke! Neki drugi sin pa celo preklinja očeta, ki je dal starejšemu hišo, travnike in njive, druge otroke pa je odslovil z nekaterimi stotaki. Tam zopet so sodnijski .stroški požrli trohico dedščine in dediči so morali prazni oditi. Da, da, ta oporoka! O ljudje božji, napravite vendar oporoko! Vsaki dan vidite, kako se godi okoli vas, ako ob smrti ni oporoke. Ako napravite oporoko lepo o pravem času, zavarujete mir mej vašimi potomci; sodnije ni nič potreba in velikanski sodni stroški so prihranjeni zavara cem. Oporoka da gospodarjevemu življenju nekako oporo za mirnost; on ve, da je hiša oskrbljena, kadar se približa zadnja ura. Kako nespametno je vendar delati oporoko ob smrtni uri, jo dotlej odlašati! Kako naj umirajoči jasno razpolaga s premoženjem tedaj, ko ga muči smrt! In nazadnje kdo ve, ko pride naša ura, kje da nam bo bila ! Dans vesel in rdeč in čvrst Jutri skrit že v črno prst. to velja za vsakoga. Danes je poroka, jutri pa naj bo narejena že oporoka! Tako ravna, kdor ljubi sebe, svojo ženo, svojo družino, kdor hoče mej svojci urejene in varne razmere. Kvišku tedaj, vzemite polo papirja in napišite nanjo svojo poslednjo voljo, kakor da bi hoteli iti na drugi svet, jo podpišite lastnoročno s svojim podpisom in pridenite dan in kraj, kjer je bila narejena. Če ne znate sami pisati, naprosite soseda in dva druga, da bosta podpisala kot priči. S tem preprostim dejanjem ste napravili svojemu srcu mir, za slučaj smrti pa prihranili svojcem neizmerno veliko gorja! Napravite oporoko! Napravite testament! Zabela, da ne prasketa, kako jo napraviti? Marsikdaj se zgodi, da zabela, kadar se je na ognju topila, tako prasketa in poka, da ni varno blizo biti. Človeku lahko vrže te raztopine v obraz in oči, — ob enem pa se je razkropi tudi dosti. To pa izvira od tega, ker se je v zaseko (zabelo) pri spravljanju zmešalo kaj vode. Ta se pri vročini nabere v mehurce in konečno poči, ob enem pa brizgne maščobo okoli sebe. Da se to ne zgodi, treba je slanino, kadar je se ob koži (Špeh ali boli, kakor po nekod pravijo) prej dobro posušiti. V ta namen se ta vsaj za nekaj dni obesi na suh kraj, da se dobro presuši in še le potem se napravi iz njega zabela. Seveda se mora skrbeti ob enem tudi za varnost, da se kak nepovabljen gost Špeha med tem ne loti. Ogrska rožnata paprika jSf “tl'i tferS. Lastni pridelek & kg 5 Kron. Pošilja se proti povzetju od 1 kg naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Špeh, ogrske salami itd po najnižu ceni. Hazpošiljevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov HAUPT A. RUDOLF, Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovoda-cesta 22. 24—17 Prmfirn/ia en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-r I l|JUI UUo. oo. jn poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Izubijana, Medjatova hiša. RnHornn (m Ic+rit gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni Dnllcl lla \y lo II tj, kleti 4000 hi črnega in 500 lil belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Baderni. Zajamčeno pristno vino ^vi^Vf^LSmSŽno^katero prodaje za mašna vina belo od 40—60 kron 100 Z postavljeno na postajo Postojna. Rudeče po 35 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah V zalogi je tudi tropinsko žganje Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza“. Zadružna tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omej. zavezo Sta,rl trg' šte^r-- ±0 priporoča koverte s firmo, pismeni papir, vizitnice ter vsa v to stroko spadajoča dela po . najnižji ceni. . — Vnanja naročila 50 točno izvršujejo. liTčc^c^clfcccccdcccc^^ C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne [g mr blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerstliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic |o Dunaj, l„ Franz Josephs-Ouai št. 13 233 24-21 ^CtCCCtOi3330055C)33J5l |3333>33333333333333& Zadružna zveza oskrbuje = svojim zadrugam = vse tiskovine, blagajne itd. Palentovane sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE 1 VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, JiB JELIER »Milili n. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 236 12—8