204. Številka. V LJubljani, v četrtek. 6. septembra 1906. XXXIX. leto. {shaja fiak dan svečar, iaimšl nedelje in pra»nik§, tar valja po poitl prejeman aa avetro-ograke daiala aa vat lat« S5 K, aa pal lata 18 K, aa četrt lata 0 K BO h, aa en maaaa J K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom aa ?•• lat« 14 K, aa p«l lata 13 K, aa četrt leta 6 K, aa en m««*« 2 K. Kd«r hodi tam ponj, plača aa vsa leto 28 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mete« 1 K vO h. —- Za tuje dežele toliko vefi, kolikor maša poštnina. — Na naredbe *«s hrtodobn« vpošUJatv« naroSnin« •• n« ©sira. — Za oznanila •• plačaj« ed potorostopne pettt-vrste po 12 h, 3« ■• «ananile tuka enkrat, p« 10 h, č« se dvakrat in po 8 h, So s« tiska trikrat ali veSkrat. — Dopisi naj se isvol6 frankovatt — : s*pisJ •• n« vračaj«. — Uredništvo in upravnliivo Ja v Knaflavih ali«ah št 6, in siaar aredniitve v I. nadstr., apravništve pa v pritličja. — Upravništvn naj m blagovolrj« pošiljati naročnine, r«klamaeij«, «ananila, t j. administrativna stvari Ureelni&tva telefon it 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posaunezne številke po 10 k. Upravništva telefon št. 85. Razpor na Bledu. Velezaslužni, značajni blejski župan Jakob Peternel je odstopil tik pred novimi občinskimi volitvami. Xa Bledu je nastal razpor, o katerem smo dobili naslednje poročilo : Obč. seja, dne 3. t. m., bržkone zadnja dosedanjega obe. odbora, je bila jako burna. Kakor se je videlo na ogromni udeležbi občanov, je vse kazalo, da prinese ta seja nekaj iz-vanrednega. In slutnja je bila uresničena. Ko je otvoril župan sejo, je zavladal mir, kakršnega malokdaj opazimo pri enakih prilikah. Bilo je, kakor pred viharjem. Mučna tišina pa se je izpremenila v veliko začudenje, ko je izjavil g. župan Peternel v jako lepih in vznesljivih besedah, da se odooveduje časti župana. Na vprašanje občin, svetovalca Pretnarja, naj vendar utemelji svoj odstop, je navedel sledeče: Napaden sem bil v javnosti tako ostudno in in podlo, in sicer je prinesel predzadnji „Gorenjec" to „poslano**, podpisano od gosp. Verder-berja, — V tem dopisu se mi očita, da se bojim vestnih in natančnih preglednikov obč. računov. Dalje očita g. naduČ. Rus, da mi niti ves obč. svet ni v stanu izdati po svoji vesti moralicnega izpričevala. — Vsi veste, kak mož sem, vedno ste mi zaupali in vselej odobrili občinske račune. V tistem računu, radi katerega me napada ta Verderbar, je bilo res nekaj nedostatkov. Tako smo plačali pomotoma 5 K preveč zavarovalnine, ker nismo pravočasno odpovedali zavarovanja; prejšnji tajnik Ukmar je izgubil par prilog — ki smo jih dobili od voznikov vojaške vprege. V prihodnji seji ste mi odborniki odobrili ta račun in mi izrekli popolno zaupanje. Zaradi neutemeljenega napada sem jaz takrat pri seji tudi odstopil kot župan s pripombo, da nočem več županovati, če mi ne zaupa ves obč. odbor. G. Verderbar je moral kot prvi občinski svetovalec prevzeti predsedstvo, in takrat ste mi vsi izrekli svoje popolno zaupanje. Verderbar je seveda odstopil, pa ne, kakor on zavija, iz lastne volje, ampak bil je moral ično prisiljen odložiti svojo čast, ker z zaupanjem, ki se je izreklo meni — je bilo izrečeno nezaupanje njemu. — Sicer pa tak človek, ki je kot blagajnik pri odboru za zgradbo nove cerkve mirno gledal, da se je prekoračil naš [proračun za več kot 46 tisoč, (reci šestin-štirideset tisoč) kron, ne sme meni očitati kakih zmot, ki se lahko prigode vsakemu. Naj pride gospod k meni in mu bodem pokazal pri računih zdravniške komisije, katere tajnik je bil, tako gorostasne in toliko pogreškov in napak, da ga bo minilo vsako veselje, sumničiti mene in ves občinski odbor — odnosno preglednikov računov. Poudarjam, ves občinski odbor, ker tu se vam indirektno očita, da ste zvezani z menoj, ki župan u-jem po m ne n j u Verderb erja s eb i v korist. Imamo vsako leto tiskane račune, ki jih razobesimo, in če kdo najde najmanjši pogrešek, sem vedno pripravljen to poravnati. Tak Človek, ki Še poudarja, da je radi izpolnjevanja svoje uradne dolžnosti obsojen pri dveh sodiščih — ki je tudi zlorabljal svojo uradno dolžnost — s takim človekom naj bo s tem na tem mestu obračunano. Gosp. nadučitelj Rus pa pravi v svojem ^Poslanem" v „ Gorenjcu", da ves občinski odbor ne more dati pravega moralicnega izpričevala. Možje odborniki, tukaj ste zbrani v polnem številu in Vi bi si pustili v celokupno kaj takega očitati od enega samega človeka, o katerem ste gotovo prepričani, zakaj nam dela zgage, če Vi morete to prenesti, je Vaša stvar, jaz za svojo osebo izjavim, da čutim v sebi toliko vesti in ponosa, da sine dam kaj takega očitati. Pa tudi Vi veste, kaj in kdo ste, komu ste odgovorni, zakaj smo mi dali izpričevalo, — zato smo je dali, ker smo ravnali po svoji vesti — tudi dve sodišči sta to LISTEK. Krnjujevae in Nli. Potovanje slovenskih igralcev po slovenskem jugu ni imelo namena proslavljati našo gledališko umetnost. Zato smo tudi mnogo preskromni. Pač pa smo zaupali sami v sebe in v umetnost, da si vsaj priborimo zasluženo priznanje. To se nam je tudi posrečilo. Predno smo odpotovali iz Bel-grada v Kragujevac, povabila nas je češka kolonija v svojo „Besedo", že-leča, da čuje nekaj narodnih popevk. Vozili smo se proti Nišu z brzo-vlakom. Na postaji „Lapovo" izstopimo, da presedemo na vlak, ki vozi v Kragujevac. Tu se prijavi gospod in vpraša: „Ste li vi gospod Danilo?" Ko to potrdim, pristopi dvaindvajset Častnikov v uniformi, ki se nam predstavijo iu nas povedejo v restavracijo, kjer Je bil pripravljen „šorbet". Vsem na čelu je bil gosp. Jovo Jovanović, učitelj in urednik „Prosvjete" ter mestni odbornik v Kragu-jevcu. Kmalu smo zopet sedeli v vlaku. Ciganska godba zasvira, ki so jo vrli častniki privedli seboj in med vožnjo smo igrali kolo preko dveh vagonov. Prva predstava v Kragujevcu je bila določena za 4. uro popoldne v veliki dvorani gimnazije. Omeniti moram, da je Kraguje-vački list „Javnost" nam v pozdrav prinesel listek ter v najlepših besedah pozdravljal idejo tega našega pota v Srbijo in da je Kragujevac srečen, da nas prvi po Belgradu sprejema kot goste. Po prvi predstavi in koncertu smo bili pozvani v hišo gospoda Du-kiča, pisatelja in urednika; gospa Du-kićeva je sestra ministra. Praznovala se je v tej hiši zaroka pastorke gospe Dukičeve s častnikom srbske vojske. Zbrana je bila vsa elita na velikem vrtu. Postreglo se nam je po srbskem običaju na srebrnih krožnikih sladkim in črno kavo in mize so se dokazali — ne pa po hudobnem nagonu, kakor g. nadučitelj Rus to dela. Imam pač vzrok, zakaj odstopam, imam važne vzroke, da bi kdo napačno mene ne sodil, da delam za svoj žep — delal nisem nikdar za žep, delal sem po zavesti do blejske občine — vsekdar ste mi to priznali, in to mi je varstvo pred javnostjo. Vi pa sodite ljudi po svoji vesti kakor hočete, jaz sem govoril. G. Anton Ropret vstane in vpraša, če ne bi ostal župan na svojem mestu in ne sprejel priznanja in popolnega zaupanja od 3trani občinskega odbora. G. župan Peternel izj avi, da pod nikakim pogojem on ne ostane na svojem mestu, ker je „liberalni" učitelj Rus zahteval, naj se Črta iz volilnega imenika šest liberalcev in en klerikalec kot pesek v oči. Napredni, ki jih Rus briše iz imenika so : Dr. Ferjančič, dr. Plemelj, dr. Benedik, dr. Bretl, dr. Jenko in njegov kolega v pokoju g. nadučitelj Troj ar, v zaslepilo pa klerikalec dr. Jerše. Nasproti pa zahteva vpis majorja Stachlvja, ki je njegov najintimnejši prijatelj, Če pri njem tudi piščeta je, se ne ve. Oglasi se poparjeno g. nadučitelj Rus: Ne vem, zakaj je danes prišlo na dnevni red to, kar je pisanega v „Gorenjcu". (Župan: Zato, da sem utemeljil svoj odstop). Te stvari tako pregrevate, da Človeku že kar preseda. (Klici: Saj verjamemo, da Vam.) Ver-derber je storil le svojo dolžnost, ko je naznanil učitelje višjim oblastim. (Zato je bil pa obsojen). Prosim, da ste tiho, saj Vas tudi jaz nisem motil, hočete me le zbegati. — Morebiti bi Verderber ne ovadil učiteljev, da oni niso prej mene naznanili radi prevelike nesnage in premalo kurjave v šoli. V stari šoli smo imeli tak mraz, da se je delalo ivje za omaro. (Klici: Seveda, ker smo se cel dan po jezeru drsali). Prosim, da so poslušalci tiho, če ne zahtevam, da naj gredo ven. — Kurili smo že ob petih zjutraj, pa ni nič pomagalo ; potem sem dal gdč. Drolovi v prvem razredu napraviti še eno peč, sam sem pa rajše potrpel. (Klici: Revež!) V novi šoli pa ni bilo nikdar tako mraz, da bi se ne moglo izhajati. Čemu pa se prej ni nihče pritožil. (Ker ste se bolj brigali za šolo!) Tudi sem za kurjavo in za postrežbo tako malo porabil, kakor nikjer drugod ne tako malo. (Zakaj pa, saj je občina pripravljena vse plačati.) V Radovljici potrošijo še enkrat toliko. V Šiški je tak mraz, da imajo v šoli včasih po 3°—5° C, pa se nihče ne pritoži. (Mi pa nismo v Šiški. Imate li najslabšo šolo za zgled?) Kar se tiče pa kabineta, smem jaz dejati tja drva, posteljo za deklo in kar hočem, pa mi nihče nič ne more. — Zakar pa g. župan napada Verderberja, je neosnovano, ker je bil za svoje dejanje že obsojen in če je človek svojo kazen prestal, se mu ne sme več očitati. (On pa drugim po nedolžnem sme.) Za tiste nedostatke, ki mu jih pa Ti, g. župan, očitaš, Te bo pa g. Verderbar že tožil. („Glihprec" lahko, koj jutri.) Zakaj pa ga Ti nisi tožil? (Saj ga še vedno lahko.) — In tako slamo je Rus naprej mlatil, z vsem govorom ni dokazal prav nič. — Razpravljalo se je potem o nakupu gradu, ladjišČa, napravi cest in drugih občinskih zadevah, nakar da župan besedo g. Ivanu Pretnarju. Gosp. Pretnar govori približno tako-le: Kakor veste, je današnja seja morebiti zadnja pred volitvijo. Povsod je navada, da se može, ki so storili kaj posebnega za občinski blagor, imenuje za častne občane. Tudi mi imamo več takih mož, ki so se trudili za našo občino in zato predlagam, da se volijo za častne občane sledeči gg.: Dr. Andrej Ferjančič, dr. Janko Vilfan, dr. Karel T r i 11 e r, dr. Josip Plemelj in ljubljanski župan Ivan Hribar. — Pri vsakem je navedel zasluge, ki so si jih stekli za Blejsko občino. Ta predlog je kaj neprijetno dir-nil nekatere gg. pri občinskem odboru. Nadučitelj Rus pripomni, da v principu ni proti temu, da se voli častne občane — vendar je pa to tako važna reč — da se to more zgoditi le v tajni seji po volit- vah in zato se tudi on vzdrži gl as o v anj a. Trgovec in krojač Ivan Rus pa je tudi v lepih trazah povedal, da je z nadučitelj em istih misli. — „Več odkritosrčnosti, več zaupanja in medsebojne sporazumnosti bi bilo treba, in potem bi šlo tudi brez častnih občanov." Te krilate besede so utemeljevale, zakaj se vzdrži glasovanja. Župan da Pretnarjev predlog na glasovanje, ki je bil sprejet in s tem je bila seja končana. „VeČ odkritosrčnosti, več zaupanja naj bo" — tako je vzkliknil Rus pri seji. V četrtek 30. avgusta — torej par dni pred tem — pa so imeli on in njegovi največji prijatelji tajen shod pri P e t r anu. Na tem shodu so se v bratskem zaupanju našli tile pristni odkri-tosrčneži: „liberalec" nadučitelj Rus in klerikalni agitator Tavčar Miha —zavedni Slovan major Stuchlvin nemški klerikalec dr. S t e n g e 1. Voznika Bere in P o-gačar, katerima se ni čuditi, da sta se udeležila shoda — saj vemo, da jima ni nobena rec všeč in bosta, kakor se govori, ustanovila novo — ne klerikalno, ne liberalno, ne nemško, n e socijalno in menda tudi n e kitajsko stranko. — Opozarjamo, da se je ta shod vršil „pri Petranu" in da je sedanji lastnik čer ne tudi ud te lepe kolobocije. Vsak napreden Slovenec ve, da tam, kjer ima njegov nasprotnik shajališče — ni prostora zanj. Shod je bil strašno tajen, a vendar smo zvedeli imenitne tajnosti. V svoji gorečnosti so gospodje že delili Častna mesta med seboj. Prevzeli so pa radi efekta tudi nemškega bankirja Maverja. Župan bo Rus — ali major S tu c hl y — ali Maver. Svetovalci Tavčar Miha i. dr. Župniku se bo seve dalo kaj na izbiro. Taka je torej odkritosrčnost in doslednost! Vsakdo pa naj sodi sam o zvezi teh mož vseh strank. šibi le od jedil in raznovrstnih pijač. Muditi se nismo smeli dolgo, ker je bila druga predstava pred durmi, a odreči se vabilu, da igramo „kolo", ni bilo mogoče. Te prelestne črnooke Srbinje so bile premamljive. Za drugo predstavo v gledališki dvorani „Hotel Takovo", se je občinstvo kar trgalo za vstopnice in mnogo jih je moralo zapustiti gledališče, ker je bila dvorana prenapolnjena. Da se je naša predstava vrlo dobro obnesla, mi ni treba pripomniti, a naše igre so toli dopadale občinstvu, daje pisatelj g. J. Jovanović nas prosil zanje, da jih prevede in izidejo v mali srbski biblioteki. Naše igralke so bile odlikovane z najlepšim cvetjem in aplavza ni bilo konca. Koncertne točke je spremljala na klavirju Zagrebcanka gospica Jelisava Petrovič, ker je bil g. Ranek odpotoval v Ljubljano. Drugi dan smo dobili vse polno pozivov. Artiljerija je praznovala lOOlet-nico velike in slavne Mišarske bitke. Komandant artiljerijskega voja je odposlal tri častnike, da nas povedejo na slavnost. Sprejeli so nas kar naj- vljudneje in sluge so nam takoj v srebrnih posodah nudili sladko in cukreno žito, delikateso, ki je mi ne poznamo. Vojaška glasba je svirala in oficirji so odvedli naše igralke v kolo. Zahvalil sem se za prijazno vabilo in napitnica je sledila napitnici. In še tu so slavili našega rojaka g. podpolkovnika Vukasovića-Stibila. Povabljeni smo bili tudi na dom g. profesorja Meissnerja in njegove ljubeznive gospe, odlične slikarice, kjer nas je čakalo mnogo dam. Gostoljubna hiša g. profesorja in njega soproge nam je nudila vse mogoče. Pelo in muziciralo se je, a Čas je le prehitro potekel. Morali smo se odzvati vabilu oficirskega zbora, na večerjo v hišo originalnega oštirja, ki se je udeležil Prešernove slavnosti v Ljubljani, in ki mu je naš „cviček" toli ugajal, da ga ne more prehvaliti. Pritoževal se je, da je na slavnostnem prostoru vsled žeje toli trpel, a iz vrste se ni upal, da se od svojih dragov ne loči. Mož je toli trpel, ker je izvanredno velik in tolst in je rekel, da Prešerna nikdar ne pozabi. Prihodnje dopoldne smo posetili g. Jovo Jovanovića in tu smo našli vse polno znancev. Slike: našega župana, dr. Tavčarja, Šišenskega pevskega zbora in mnogo drugih. Ogledali smo si promenado in mesto in popoldne posetili g. gradonačelnika, daljnega sorodnika srbskega kralja, v novo zgrajeni mestni hiši. To je palača, iz srbskega mramorja, ki bi delala čast vsakemu velikemu mestu. Tukaj smo tudi izvedeli, da je naš župan g. Hribar poznat v Kragujevcu in da je potoval po lepi Šu-madiji. Zvečer je bila tretja predstava, „Cevljar baron", kojo je posetila vsa inteligenca. „Javnost" je nam napisala drugi dan najlaskavejšo kritiko. Poslovili smo se od gostoljubnega občinstva v Kragujevcu in od gospoda Jova Jovanovića, kateri se je toliko trudil, da je bilo naše bivanje v lepi Šumadiji nam najprijet-nejše, in ljubezniva gospa Bossa Meisner nam je poslala ljubke darove v spomin. Zopet nazaj v Belgrad; a tu nas je Čakal poziv v Šabac. Gosp. Milan Češko-ogrsko zbliževanje. Dunaj, 5. septembra. Poslanec Ugron je priobčil v „N. Wr. Tgbl." Članek, v katerem izvaja: Češko državno pravo ni zastarelo po bitki na Beli gori, kakor ni zastarela po bitki pri Vilagošu Ogrom pravica do samostojne države. Sicer pa uči tudi zgodovina, da zveza s Čehi ni nič novega in nič nemogočega. Take zveze zbudi čut potrebe. In taka potreba je tudi sedaj. Avstrijska državna oblast ne spoštuje niti plemen niti jezika prebivalstva poedinih avstrijskih pokrajin, in dasi nemški element ne predstavlja ničesar drugega kot močno manjšino, vendar ga oktroira vsaki javni napravi. Državne naprave pospešujejo le nemške interese ter zrejo na interesih slovanskih narodov. Država služi le manjšini: nemška je diplomacija, nemška armada. Vse to tlači in žali Čehe, kakor je tudi nevarno Ogrski. Ogrska družba, ki daje smer državnemu ustroju, je voljna skleniti s Čehi zvezo na temelju vzajemnosti, ker bi z njihovo pomočjo zdrobili vlado Dunaja, zdrobili bi vlado Nemcev, ki dajejo podlago vsenemškim stremljenjem in s tem preprečili, da se Avstrija ne priklopi Nemčiji. Budapešta, 5. septembra. Včeraj se je tukaj in v Pragi ustanovila „0 grško- češka kmetijska in trgovinska zadruga", ki ima za namen gospodarsko zbliževanje med Čehi in Madžari. L v o'v , 5. septembra. BS lovo Polskiea svetuje Nemcem z ozi-rom na pobratimstvo med Čehi in Madžari, naj se pobratijo z avstrijskimi Poljaki. Carinski konflikt s Srbijo, Belgrad, 5. septembra. Uradno se poroča, da bo srbska vlada res v kratkem storila primerne korake pri dunajski vladi, da se napravi za obe strani pravična podlaga za nadaljevanje trgovinskih pogajanj. Ako pa se to ne doseže, še zaradi tega P a -šićevo ministrstvo ne odstopi, pač pa se bo srbska vlada požurila, da sklene z drugimi državami trgovinske pogodbe. Nov tiskovni zakon v Srbiji. Belgrad, 5. septembra. Minister notranjih zadev Protić je predložil državnemu svetu načrt za spremembo tiskovnega zakona, češ, da sedanji tiskovni zakon v raznih ozirih ne odgovarja državnim interesom. Bolgarija in Turčija. Carigrad, 5. septembra. Turška vlada je razposlala nedavno okrožnice velesilam ter jih opozorila, da se Bolgarija ob mejah oborožuje. Vse velesile so poslale Turčiji pomirjevalne odgovore. Dogodki na Ruskem. Policijsko ministrstvo. Petrograd, 5. septembra. Ministrski predsednik je naročil svojemu namestniku Makarovu, naj izdela načrt za policijsko ministrstvo, ker je car izrekel željo, naj bi se poli- Sajocki nam je dal nova navodila za potovanje. Vozili smo se s parnikom v Šabac. A tudi tu smo biti bratsko sprejeti. Nastanjeni smo bili v hotelu „Europi", kjer je tudi velik gledališki oder. Prav za nas so napravili nove kulise; imeli smo tri predstave. Šabačko občinstvo in oficirji so nas najlepše sprejeli. Veliko se je trudil za nas g. Majo Bosković, dr. Baić in dr. Gjorić. Tamošnje stalno gledališče pa nas je povabilo, da ž njim obenem priredimo predstavo, katera je tudi vrlo uspela in je bilo pravo z edine-nje slovenske umetnosti s srbsko. Našli smo pa tu dva naša kolega an-gažovana. V Šabcu imajo stalno gledališče A kazini in veliko na novo zgradeno areno za poletne mesece. ^ jj Naše pevske točke je spremljala na klavirju lepa blodinka, gospa Markovićeva, soproga gospoda sodnika, iz posebne prijaznosti do Slovencev. Gospod dr. Gjorić je po vabil več Častnikov in nas v svojo gostoljubno hišo. Njego» sin in hčerke so nam svirali dobro poznano srbsko narodno cijske zadeve podredile posebnemu ministrstvu. Osvoboditev ujetnikov. Varšava, 5. septembra. Ravnatelja trdnjavskih ječ so ponoči ustrelili vojaki, ki so imeli v trdnjavi stražo. Potem so razstrelili vrata k podzemskim zaporom ter osvobodili 66 članov revolucijskega odbora. Vojaki so z osvobojenimi vred pobegnili. Preiskava vojaškega punta vSvea-borgu. Petrograd, 5. septembra. Preiskava zaradi vojaškega punta v Svea-borgu je končana. Izkazalo se je, da se je punta udeležilo 150 Fincev. Obtožene bo sodilo vojno sodišče, kateremu bo predsedoval general G on č a r o v , ki ga je določil car. Ovaduhi v armadi. Petrograd, 5. septembra. Vojno ministrstvo namerava pri letošnjih vojaških naborih sprejeti tudi več ovaduhov, ki bi naj nadzorovali vojake. Seveda se bo na ta način v armadi še bolj širila demoralizacija. Položaj na Finskem. P etr o gr a d, 5. septembra. Tudi na Finskem so ropi in umori na dnevnem redu. Nedavno so v Hel-singforsu pri belem dnevu štirje našemljeni možje napadli železničnega blagajnika Tevkanda ter mu vzeli 20.000 rublje v, s katerimi je hotel delavce izplačati. Svoboda Židom. Petrograd, 5. septembra. Ministrski svet je podelil Židom pravico, da si smejo otvoriti nižje in srednje šole na podlagi splošnih državljanskih določil. 0 i lini zakon na Španskem. Rim, 5. septembra. Kralj Alfonz je podpisal dekret, s kateri se uvede za Španijo obvezna civilna poroka. Revolucija v Mehiki. London, 5. septembra. Iz Mehike prihajajo vesti, da je z vsakim dnem pričakovati izbruha revolucije. V 40 mehikanskih mestih je revolucija že organizovana. Revolucija je naperjena proti ameriškemu urad-ništvu. Dopisi. — Iz Idrije. Novi občinski odbor idrijski se je resno lotil dela. Razni odseki delujejo najmarljivejše in promotri vaj o vestno razna dela v upravi sami kakor tudi v zadevi občinskega gospodarstva. Pri posvetovanjih od-sekovih kakor tudi v plenumu občinskega odbora je zavladal parlamentarni ton, pozna se, da ni več klerikalnih krikačev. nesposobnih za stvarno polemiko. Tvarina za občinske seje je že v odsekih pripravljena in odbor ima labko delo. Z veseljem je pozdraviti radikalni preobrat v upravi naše občine. Zadnjo sejo je imel občinski odbor v torek 28. m. m. Zbralo se je 24 odbornikov. Več naprednih odbornikov se je pogrešalo, ki sicer niso bili zadržani. Po običajnem pozdravu županovem je poročal o pre-* gledu občinskih računov za 1. 1905 v imenu finančnega odseka svetovalec Anton Kristan, ki je skupno z od- pesem, ki se igra in poje pri nas v neki narodni igri. Zabava je bila domača in neprisiljena, petje se je vrstilo z deklamacijo in kolo se je 1 gralo do večera. Na edinstvo Slovencev in Srbov se je pilo petnajst let staro vino in da se ne pozabi ta moment, smo bili vsi v veliki skupini fotografirani. Priznati moramo, da imajo naši srbski bratje mnogo več smisla za gledališko umetnost. Ni mesteca v Srbiji, kjer bi ne bilo vsaj ene gledališke dvorane z odrom, polno je diletantov, ki uprizarjajo ne samo srbske narodne igre, nego tudi prevode ruskih, poljskih in nemških iger. V bližini Šabca je grobje kneza Semberije, katera igra se je predstavljala na našem gledališkem odru pretekle sezone. Neprestana nevihta nas je vezala tri dni na hotel, a v odškodnino smo imeli najlepšo družbo častnikov, ki sigurno ostanejo vsakemu izmed nas v najlepšem spominu. Težko se nam je bilo ločiti od teh ljubeznjivih gospodov, ki so bili toli požrtvovalni, da so nas ob 4. uri zjutraj Čakali s bor nikom Franov Šinkovcem pregledoval račune. Njegovo poročilo se doslovno glasi: „Podpisana pregledo-valca sta pregledala račune za 1. 1905, primerjala jih vpisanim, ogledala si vsebino računov. Vtis, ki sta ga prejela in ki ga imata, je naslednji: mestno knjigovodstvo se je znatno poboljšalo — v knjigah vlada red, so Čedne, pregledne tako, da je kontrola zelo olajšana. Prigovarjata tem nedostatkom v obče: 1. Pobotnice nimajo glede kol eko van j a nobene enotnosti. Nekatere so kolekovane, nekatere ne. Mestni uslužbenci (uradniki, pomožno osobje, profesorji) sami nimajo enotnosti glede kolekovanja. Treba je tu definitivnoga sklepa: kaj se kolekuje in Kaj ne. 2. Pobotnice, računi, protipisi niso pravilno podpisovani — na večini je podpisan le prejemnik, ne pa tudi župan oziroma njegov namestnik. Vendar v tem pogledu sta že mesec november in december zdatno zboljšana. 3. Pri mnogih računih ne dostaja izkaza resničnostih teh — n. pr. računi Grudnovi, Šepetavčevi, Šerak & Plevnikovi itd. Pri vseh teh računih manjka izkaza, zakaj se je to vse in ali se je res porabilo. Pregledovalca niti v najmanjšem ne dvomita, da bi se to ne dodalo, ali izkaza ni. 4. Pregledoval-cema se zdi nepravilno, ako župan svoje lastne račune sam kvitira in sam podpisuje v izplačilo. Sploh sta pa nazora, da ni pravilno, ako je občinski odbornik sploh liferant za občino, kamo-li, da je župan sam liferant. 5. Pravilno se pregledovalcema ne zdi, da se računi liferantov za mestni zaklad zadostno ne ločijo, ker to otežuje pregled. Prav bi bilo, da bi bili računi za mestni zaklad posebej, za ubožni posebej. V posameznem je prigovarjati: 1. Za* račun 64 K za plašče nočni straži ni pro-računjenega dovoljenja. 2. Pobotnico za 1100 K za gasilce je podpisal Še-petavec kot župan ter kot načelnik gasilcev. 3. Peč za Čitalnico je stala 37 K — izdatek brez proračuna. 4. Pobotnica za 31. jan. ima izdatke za dela, ki bi jih realčni kurjač sam opraviti moral. 5 Pobotnica 26. marca se glasi 27 K 40 v., v dnevniku je vpisano 22 K 40 v. 6. Realčni sluga ima zastonj razsvetljavo — občina mu jo plačuje, kar ni pravilno. Vrt ima zastonj — brez dovolitve. 7. Nadure profesorjev bi se morale utemeljiti, 1000 K se je izdalo za nadure, ali utemeljitve ni. VerouČitelj A. Plečnik ima plače 2400 K — ima 14 ur na teden, in že se mu za 13 in 14 uro plačujejo nadure. 8. Pobotnica št. 187 kaže, da se je premalo pazno izplačevalo. Zidarski mojster Likar je porabil 13 vreč cementa in ga je za-računil občini s 3 K 60 v, vreč pa ni občini nazaj dal. Cement stane 3 K 60 v. z vrečo; ako je zaracunil s 3 K 60 v., moral bi občini vreče vrniti, če ne pa bi moral zaračuniti cement s 3 K 20 — Računu bi moral biti priložen izkaz: ali je res toliko vreč vzel oziroma porabil. 9. Račun 345 podpisal župan in trg. Sepetavec sam. 10. Poprava javnih ur je bila zelo draga — isto je bilo z napravo električnega zvonca v ubožni hiši. 11. Izdatek 600 K obrtni šoli je podpisan le po županu dvakrat. 12. Ledenica je stala 438 K — zdi se, da so ti troški zelo veliki 13. 25 K, ki se jih je plačalo za prostor v gostilni za nabor, se zde malo previsoki. 14. Star les za čumnato je veljal 137 K — liferant Paa — pregledovalcema se zdi malo visok. Manjka navedbe, kaj in koliko komad stane. 15. Da se je napravil vrt realčnemu slugi, je plačala občina 12 K — ne da bi se to kje vpisalo v dohodke. Ali je dolžna občina realčnemu slugi dati tremi ekvipažami, polnimi cvetja in nas spremili skoro do pol ure oddaljene postaje parobroda in Še preko meje na avstrijska tla. Predstave v Sriemskih Karlovcih in Rumi ne bodem opisoval, ali poslednja nam je naklonila prijateljstvo grofa Pejačevića. Zopet nas je privedla pot v Belgrad, odkoder smo potovali dalje v Niš. NiŠ je največje mesto v Srbiji poleg Belgrada in najzanimivejše. Naš prihod je bil javljen in profesorji gimnazije so bili toli ljubeznivi, da so nam poslali dijake-maturante v hotel za informacije. Posestnik gledališke dvorane pa tudi ni hotel zaostajati ter je na svoj troŠek po ondotnem slikarju dal prenoviti ves oder. Takoj, ko smo se pojavili na niŠki promenadi, so nas obkolili različni gospodje uredništva in vojske. Naravno, da sem napravil potrebnih vizit, pri *gg. gradonačelniku in komandantu vojske, gimnazijskem profesorju Gavrilo viču in pri ravnatelju g. Nikšicu, ki se poseb no zanimaj o za £. dr. Ilešioa in gos d. brezplačno popraviti vrt? I<>. Pobotnica 444 je vpisana s 66 K 66 — dasi se glasi na 68 K 66 v. 17. Barvanje ograje pri realki je stalo 148 K 28 v. Ni navedeno, kako se je to naredilo — nobenega podpisa ni za resničnost potrebe izdatka. 18. Opaža se, da so pri vseh občinskih delih le eni in isti — rodbina Pajer je ase-kurirana na obČ. delih, kar gotovo dobro ne vpliva. Sploh se da .mnogo prigovarjati v pogledu dela v lastni občinski režiji izvršenega. 19. Pobotnica 461 se glasi na 7 K 50 v. manj, kakor ie vpisano. 20. Pobotnica 470 za barvanje strehe 239 K 66 K po-pogreŠa izkaza potrebe oziroma istine. 21. Pobotnica 539 se glasi na 43 K 70, vpisano 42 K 70. 22. Pobotnica 583 izkazuje 100 K, ki so bile izdane za imenik davkoplačevalcev! Ali je to potreba? 23. Pobotnica 852 izplačano 2 K preveč. 24. Za „Čitalnico" popravilo 82 K 80 brez proračunskega dovoljenja. 25. Predujmi v znesku 1445 K 81 so malo previsoki. S predujmi je imela občina že žalostne izkušnje. Treba je torej biti pozornim. 26. Pri računih Šepet avca (545 K 86 in 155 K 84) manjka (poleg dejstva, da ne vpliva ugodno, da je župan liferant) dokazila vrednosti oziroma istinosti. Imel bi biti podpis prevzemnika. 27. Kurjava v realki stane 2549 K 14 v.; proračun je prekoračen za 1249 K 14 v. Za enkrat (pridržuje si vse daljše predloge) predlagata, da se računi za 1. 1905, temelječi na blagajničnem preostanku iz 1. 1904 ter na odobrenem proračunu za 1905 odobre. Finančni odsek pa na podlagi poročila računskih pregledovalcev stavi predloge: I. Glede dobave potrebščin za občino veljaj pravilo, da župan nikoli ne sme ničesar dodavati, isto veljaj za vse občinske odbornike; izjemoma se sme naročati pri odbornikih, ako to dovoli dotični odsek. H. Glede sluge se pozivlje županstvo, da vse nepra-računjene in nepravičene izdatke opraviči oziroma skrbi za povrnitev oziroma dovoljenje. III. Glede uprave ubožnice. Nalaga se ubožnemu odseku, naj pretresa celotno stanje mestne ubožnice ter naj sporazumno s finančnim odsekom ukrene, kar je potrebno. Poročevalec A. Kristan še natančneje utemeljuje stavljene predloge. Župan, ki bi pa moral oddati predsedstvo pri tej debati kateremu izmed svetovalcev, pojasnuje k posameznim točkam. Realčnemu slusru se je vrt pri splošnem uravnavanju prostora krog realke le nasul. Radi nadur kateheta Plečnika se )e obrnil do re-alčnega ravnatelja, ki je mnenja, da je Plečnik opravičen zahtevati plačila za nadure. Za ledenico se je v istem računu plačalo tudi napolnenje. Za naborni prostor pri Didiču se je vedno plačevalo, zato je tudi on dovolil izplačati 25 K. V računu za barvanje strehe je tudi nje popravilo. Za sestavu imenika se je tudi vedno plačevala nagrada dotičnemu uradniku. Glede njegovih računov pa je odre dil, da se vodi inventar, iz katerega se lahko razvidi, da so vse za-računjene reči bile resnično oddane. V odgovoru poudarja Kristan, da nikakor ne dvomi o resničnosti dobave, vendar je težko kontrolirati, recimo Kosove račune za mestne vožnje. Po njegovem mnenju tudi ni nikakor opravičen tirjati veroučitelj Plečnik za svojih 14 tedenskih ur poleg lepe plače še posebne nagrade, Profesor Pirnatu so se izplačale nagrade za nadure celo za čas, ko je imel dopust. Tako ne sme biti! V občini naj vlada predvsem red in redno gospodarstvo. Pri glasovanju se sprejmejo soglasno predlogi pregledovalcev in predlogi finančnega odseka. Aškerca. Vprav veselilo me je, da imajo naša veleuma v taki časti. Zanimanje za našo predstavo je bilo veliko in še pred večerom so bili razprodani vsi sedeži. Občinstvo je sledilo našemu petju in igram z neko slastjo in odobravalo točko za točko. Kako prekipeva tedaj srce igralcem ob takih prilikah, in umetnik čuti neke niti, ki spajajo občinstvo ž njim, in takrat vloži v svojo vlogo vse, kar ima, srce in dušo. Živahen aplavz je končal predstavo, ki ni odjenjal, dokler se ni vsa družba še enkrat zahvalila za priznanje. Občinstvo je zasedlo restavracijske prostore in nas aklamiralo pri vstopu ter nas povabilo v svojo sredino. V vznesenih besedah nas je pozdravil Slovence kot umetnike in kulturonosce in brate prof. Gavrilo-vič, in napil slovenskemu gledališču, narodu in nam kot zastopnikom Slovenije. Drugi dan je bil proponiran izlet v -Čele kulo". L. 1809. so Turki Dnevne vesti. V Ljubljani, 6 septembra — Proti „Mfru" je zdaj „Slo-venec" začel hujskati tako, kakor b{ bil zatajil katoliško vero in šel mee je dalo. Na vseh koncih in krajih je prišlo do bojev, čez 80 ranjencev se je oglasilo na rešilni postaji, kjer bo jim obvezali rane; med ranjenimi je kakih 60 Italijanov in 20 Hrvatov. TeŽKO ranjen je bil urednik Supilo, brat poslanca in glavnega urednika „Novega Lista" Fr. Supila. Med demonstracijo Italijanov pred uredništvom „Novega Lista" je neki policaj trikrat s sablo udaril Supila po glavi. Supila so morali prenesti v bolnico. — Gospod Ornig nima ko-rajže! „Gospod Ornig, župan, načelnik kraj nega šolskega sveta, načelnik okrajnega za- Dalje v prilogi. po znani bitki uzidali 300 srbskih glav v kulo, v sramoten znak srbske pobjede, a za Srbe je to svetinja. Jaz sem zamudil izlet, ker me je skrb za drugo predstavo zadržala v hotelu. A pripelje se v svoji ekvipaži Častnik, da me odvede za ostalimi izletniki. Moji so odšli ko pridemo do „Čele kule", našli pa smo kompanijo novincev s svojim poročnikom, ki jim je razlagal pomen one bitke. Vojaki so se morali odstraniti iz kapele in sem zapisal v knjigo svoje ime. Takoj sem dobil vtisk, da je srbska vojska prava narodna vojska Druga predstava je bila istotako obiskana kot prva, občinstvo se je kar trgalo za ^stopnice. Igra Medved je dosegla poleg naših narodnih pesmi najlepši uspeh. Pozno v noČ smo se ločili od tolikih znancev in pobratimov, klicaje nam na snidenje. Spomini na divno Srbijo nam ostanejo globoko vtisnjeni in različna darila, ki smo jih prinesli seboj v domovino, ohranimo kot drage svetim e. Danilo. stopa, deželni poslanec, liferant občine, vi ste lažnjivec! Tožite nas in mi vam bomo to tudi pred sodni j o dokazali!" — Tako je pisal „Arbeiter-Tvills" že pred enim mescem, ali do danes še gosp. Ornig ni vložil tožbe, koniu še ni v spominu, kako se je branil Ornig iti pred ljubljanske slovenske porotnike! No, in sedaj bi 5e vršila tožba v Gradcu, kjer 5o porotniki vendar sami >~ e m c i — ali Ornig zopet nima fcorajže. Mi Slovenci ptujskega okraja poživljamo g. Orniga kot načelnika okrajnega zastopa, da toži omenjeni list ali pa odstopi od uaeelništva okrajnega zastopa! — Dalekosežna razsodba kaspijskega sodišča. Senat kasacij- *kega sodišča je izrekel, da more državni pravdnik predlagati eventualna vprašanja porotnikom tudi še potem, ko so že zanikali glavna vprašanja ter obtoženca oprostili. Razsodba je zbudila v jurističnih krogih strmenje, ker sedaj bodo lahko drž. pravdniki stavili porotnikom vedno le glavna vprašanja, in šele potem, ako ta zanikajo, dobe še eventualna vprašanja. — Naroden Skandal. Na pošti v Xabrežini in sicer nad glavnim uhodom se blišči napis „1. R. Ufficio n -:ale e telegrafico-. Samolaški napis v narodni Nabrežini. Tu je vsak izgovor jalov. PoŠta nima z južno železnico nič skupnega in zato je ta napis nedopusten. Naj se županstvo pritoži na poštno ravnateljstvo. — Klerikalna surovost. Hlapec Škofove svakinje je umoril svojo lju-. ko jo je spravil preje v nesrečo. Ženska je bila stara 40 let, hlapec pa 23. Žrtev hlapčeve suro-.- sta se gotovo vsakemu zasmili v srce. Ne pa tako našim klerikalcem. Ti odobravajo hlapcev umor! Tako se je snoči neki naj vera ejši .Slovencev" pristaš izrazil o umoru z besedami: rPrav je, da jo je, saj je bila že stara škatlja". njegova hči, isto tako fanatična klerikalka je pa dejala: „Ako je ni mislil vzeti, je prav, da jo je umoril, je vsaj vsega konec". Tu se zrcali vsa podivjanost in surovost naših klerikalcev, tu se vidi kakšni postanejo ljudje, ki imajo v rokah „Slovenca". Po pojmih naših klerikalcev je najboljše, da se ženske, ki nastopijo svoje 40 leto, pomore, ker postanejo s tem letom stare škatlje! Prav katoliško! Ali hoče >Slovenec" vedeti ime tega svojega pristaša? Ali bi morebiti mladi Go-stinčar rad to zvedel ? Z imeni smo na razpolago. — Morilec Alojzij Župe ve c je po poklicu sicer skromen hlapec in je služil kot tak pri škofovi svakinji gospe Jegličevi, ali vzlic temu je imel mož svojo veljavo v klerikalnih krogih in bil znan po svojem „poli-tičnem" delovanju. Morilec Alojzij Župevec je bil neke vrste nadorel. Nastopal je na vseh shodih, kjer so klerikalci delali zgago. Na Župevca se je klerikalna stranka vedno lahko zanašala, kadar je potrebovala ljudi, ki bi razgrajali in razsajali. Na zadnjih shodih v ^Mestnem domu" je morilec igral veliko vlogo. Tulil je in razgrajal kakor bi bil obseden in Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Tudi Pirin ni bil miren, dasi je stal nepremično na svojem mestu. Njegov lepi moški obraz je začel upadati in razlila se je po njem smrtna bledost, kakor da bi mu od-takala kri. Saj je vedel, da ga lahko pahne v pogubo najmanjša stvar in da najneznatnejŠa ovira lahko uniči ves njegov načrt. Naj mu kak vojak iz hudobije ali prešernosti ubije ali samo zadrži psa — je vse izgubljeno. Luka je zapazil, kako bledi Pirin. Uganil je mislil svojega gospodarja. Tiho je pristopil in mu rekel: „Milostivi gospod — jaz sem ga videl, ko je prišel na cilj." Župnik Lavrencij, ki je z največjo napetostjo pazil na Pirina, je zaslišal te Lukove besede. Priskočil je, prijel Luko za ramo in razburjen vprašal: „Koga si videl, da je prišel na cilj." „Satana, prečastiti duhovni oče," e smeje se s svojo običajno nesram- psoval liberalce prav po klerikalno. Vsled te svoje vneme, je bil med klerikalci seveda zelo „obrajtan" in „Slovenec" je dragega somišljenika varoval še včeraj s tem, daje prikril njegovo ime ter le zapisal, „aretovali so nekega hlapca". — »Presveta". Akad. ferijalno društvo „Prosveta" naznanja, da otvori v soboto, dne 8. t. m. svojo XI. javno ljudsko knjižnico v Veliki Loki pri Trebnjem v zvezi z ljudko veselico, katere spored je bil že objavljen v včerajšnji številki tega lista. — V nedeljo, 9. t. m. se vrši otvoritev XII. ljudske knjižnice v Radomljah pri Mengšu. — Delajo se tudi priprave za ljudski knjižnici v Dr agi in Kranj ski gor i. — Akadem. ferijalno društvo „Prosveta". — Nezgoda polkovnika Vuče- tića. Neposredno pred zaključenjem manevrov 3. voja, ki so se vršili pretočene dni okoli Kočevja, je padel polkovnik Vučetić tako nesrečno s konjem, da je prišel pod konja. Zdravniki izjavljajo, da se polkovnik ni hudo poškodoval, kar bo gotovo razveselilo vse Ljubljančane, ki čislajo splošno priljubljenega polkovnika. — Kmeti sko poučno potovanje. Udeleženci kmetijskega poučnega potovanja po južnem Tirolskem, Gorenji Italiji iu Furlaniji, so odpotovali pod vodstvom deželnega komisarja g. Fr. Gombača z včerajšnjim popoldanskim gorenjskim vlakom naravnost do Bolcana. Od tod se podajo v Meran, potem v Trident ter Čez Gardsko jezero v Milan k svetovni razstavi. V Milanu ostanejo dva do 3 dni, t. j. do 11. t. m. Važna sporočila naj prizadeti pošljejo post-restante — Milano. — Predkomisija. Železniško ministrstvo je izdalo grofu Ivanu Harrachu na Dunaju skupno z državnima poslancema dr. Ivanom susteršičem in Francem Šuklje-tom, odvetnikom dr. Alojzijem Ho-mannom na Dunaju, županom Ivanom Hribarjem in predsednikom kranjske trgovske in obrtne zbornice Josipom Lenarčičem dovoljenje za tehnična preddela za železnico od Novega mesta Čez Semič in Gradec do Metlike z odcepi j enjem od Gradca do Črnomlja. Dovoljenje velja za eno leto. — Iz Jarš pri Domžalah. O priliki blagoslovljen]'a nove šole v nedeljo, dne 9. t. m. se priredi na vrtu g. V. Tiča veselica, koje čisti dobiček je namenjen za revno šolsko mladino. — Ogenj. V soboto je pogorel Antonu Lesjaku v Pirajnovici pri Brdu kozolec, pod in hiša, sosedu Francu Zupančiču pa koča. Prvi ima škode 3000 K, Zupančič pa 1000 K. Zažgal je 6 leten otrok, ki se je igral z vžigalicami. — Ogenj. Dne 4. t. m. je gorelo v klanici mizarskega mojstra Bukovica v Vipavi. Zažgal je šestnajstletni fant, ko je hotel očistiti kokošji hlev kurjencev. Škode je le kakih 200 K, vendar je bila nevarnost ve ika, ker so v bližini večje shrambe sena. — Pevsko društvo „Kum" v Radečah pri Zidanem mostu opozarja si. občinstvo še enkrat na svojo veliko ljudsko veselico v nedeljo 9. septembra popoldan na prostem v Radečah v proslavo sveje petletnice. Z velikimi pripravami hoče društvo nuditi obiskovalcem mnogo raznovrstnega užitka. Ako hoče kdo voz za katerikoli vlak na Zidanem mostu naj javi to društvo, da se vsakemu točno postreže. — „Legijonarji" v Ljutomeru. V soboto priredi ljutomerska Čital- nostjo odgovoril Luka, ^poglavarja vseh hudičev. Ko bi ga ne poznal že davno, bi ga bil spoznal po tem, da je Vam podoben, kakor bi bil Vaš brat." Morda bi jo bil Luka za svojo drznost hudo skupil, da ni v tem tre-notku v sovražnikovem taboru nastal nepopisen vrišč in splošna zbeganost. To je obrnilo vso pozornost nase. Videlo se je, da gonijo kmetje živino iz tabora, da zbirajo svoje stvari, da tovorijo vozove in se pripravljajo na odhod. Nikolaj bi bil najraje zavri-skal veselja. Skočil je k ograji in nastavil rog, da bi dal vojski znamenje, naj plane nad sovražnika. Pirin pa mu je strgal rog izpred ust. BČakajte še," je ukazal „nered Še ni tako velik, da ne bi mogla sramota nad begom sovražnika ustaviti." Ni bilo treba dolgo čakati in Pirin se je obrnil in mogočno je za-oril njegov klic : „Zdaj!" Nikolaj Kolovški je potegnil svoj meč in dal toli težko pričakovano znamenje. Zadonele so trombe in kričaje in vriskaj e se je usulo voja- nioa priljubljeno narodno igro s petjem „Legijonarje". — Samomora V Slovenjem gradcu se je ustrelil železniški delavec Josip Popial. — Predrzen tat. V Št. Pavlu v Savinjski dolini se je v soboto neznan tat splazil v župnišČe. V veži si je prižgal luč, nato stopil v žup-nikovo spalnico, preiskal župnikove hlače, vzel iz žepa ključe in nekoliko denarja, si potem odklenil omaro ter vzel iz nje okoli 200 K denarja. Ko se je župnik prebudil, zavpil je: „Poberi se od tod!" No in tat je izpolnil njegovo željo, seveda je odnesel seboj ves ukradeni denar. — Z lovsko puško se |e ustrelila v Celovcu 221etna mesarjeva hči Ana Stožir zaradi nekega poročnika. — Nenadoma umrl je včeraj v Devinu v hotelu Pless znani učenjak, dvorni svetnik Boltzmann z Dunaja — Zaradi reske resolucije. Te dni je bil v Spljetu admiral grof Montecuccoli ter obiskal vse dostojanstvenike, le k županu bivšemu poslancu dr. T r u mb iću jo poslal samo svojo vizitko ter ga tudi ni povabil k slavnostnemu obedu. To smešno maščevanje izvira od tod, ker je dr. Trumbić vodja radikalne hrvaške stranke ter se je mnogo trudil za reško resolucijo. — Napadeni slovenski osmo- Šolci. V torek zvečer po demostra-cijah proti Sokolom so se pripeljali na Reko o polnoči Štirje slovenski osmoŠolci; nič hudega sluteč, ker o prejšnjih dogodkih niso imeli niti pojma, so se pogovarjali slovensko med seboj, kar srečajo tolpo fakinaže, ki je štela do dvesto ljudi, ki so kričali divje svoj: „Abbasso i Croati! Sciavi!" Branili so se nekaj ker jih je množica skušala obkoliti, so pobegnili. Ker so bežali na razne strani, se je mularija razdelila in preganjala posameznike. Enemu je bil tak udarec namenjen, da se je dežnik, ki ga je ž njim pariral, razbil na dva kosa, en osmošolec je bil lahko na glavi ranjen. Drugi osmošolec se je pa spotaknil in v istem momentu bi bil dobil nož v hrbet, da ga ni rešil slučaj. Poskrili so se v kavarnah „Eden" in „Fiumarau, kjer so morali ostati do jutra, ker jih je zmeraj čakala cela tolpa! — Morilec Neže Mlakarjeve prijet. Policijska in sodna komisija ter obdukcija sta, kakor smo že poročali, dognali, da je pri Mlakarjevi vsak samomor absolutno izključen. Mlakarjeva je ležala znak, z nogami navzkriž, levo roko je imela na prsih in je z njo lahno držala odprto britev, ki je bila le malo krvava. Na vratu pod brado pa je imela smrtonosno rano. Krilo je imela pod seboj zavihano. Ležala je skoraj tako, kakor da bi bila na mrtvaškem odru. Že iz tega se je sklepalo, da je morala biti umorjena in da ji je zločinec britev dal le zato v roko, da bi se mislilo, da se je sama umorila. Policija je takoj drugi dan dognala njeno identiteto in potem intenzivno poizvedovala po morilcu. Umorjenka je dne 1. t. m. pri Flegarju izstopila iz službe in šla proti južnemu kolodvoru, da bi se odpeljala domov. Pri izstopu iz službe je dobila 16 K 80 vin., a pri njej niso našli niti vinarja. Okoli osme ure istega dne je vprašala na Resljevi cesti mitniškega paznika Iv. Lozeja, kdaj gre poštni vlak, in ko ji je ta povedal, da šele ob treh popoldne, ga je prosila, da bi ji spravil do takrat košarico obleke, kar je storil. Ko je prišla popoldne tja, je bila že vlak zamudila, potem pa je rekla, da bode v Ljubljani prenočila in vzela Štvo iz gradu na nasipe in se zapodilo na sovražno armado . . . Na grajskem stolpu je stal Marko Pirin in gledal ljuto, neizprosno bojevanje in beg sovražnikov. Ni se bil zmotil. Krvosrd je ravnal po Pirinovem naročilu. Raznesel je v taboru vest, da sta poražena in ujeta Pyrso in Sternberg in ker Kain-ničanje niso imeli pravega poveljnika in ker se Sternberg in Pyrso nista vrnila ob določenem Času, so se vdali nasvetom Krvosrdovih tajnih zaveznikov in se začeli umikati. In tedaj je planila nanje armada Nikolaja Ko-lovškega, jih premagala in jih pognala v beg. Še pol ure ni trajal ves boj. Krvosrd je znal nastalo zmešnjavo na razne načine povečati in izvršil je to tem laglje, ker sta bila oba poveljnika odsotna in sta daleč od tabora lovila spretno bežeči Četi Ber-tonje in Engelberta Raina. Kamničanje so bežali proti svojemu mestu, vedoČ, da so za njega močnimi utrdbami zavarovani tako dobro, da bi jim tudi večja armada nego jo je imel Nikolaj Kolovški ne mogla priti do živega. obleko drugi dan ter kmalu odšla. Ker je le ni bilo dva dni po obleko, in je v tem času Lozej tudi izvedel o mrtvi ženski, jo je šel v mrtvašnico gledat in jo po obleki spoznal za ono, ki je pri njem spravila obleko. Tudi poklicana Flegarjeva postrežnica jo je potem spoznala za bivšo kuhinjsko služkinjo. Ker se je potem v košari našla njena poselska knjižica, je bila identiteta dognana. Zdaj je bilo vprašanje: Kdo je zločinec in kje je? Policija je kmalu izvedela, da je imela nesrečnica ljubavno znanje z Alojzijem Župevcem, rojenim leta 1883. na Trški gori pri Krškem, ki je služil kakih pet mesecev pri gospe Jegličevi na Sv. Petra cesti št. 99. Poizvedela je za osebo, ki je za Mlakarjevo pisala Župevcu pismo, v katerem ga poziva, da mora vsekako še z njim govoriti, predno se odpelje iz Ljubljane. Na podlagi teh okoliščin in drugih sum vzbujajočih podatkov sta Župevca predvčerajšnjim ob polu 10. zvečer aretovala policijski kancelist Toplikar in detektiv Ljubic. Prvotno se je Žu-pevc delal flegmatičnega in ni hotel poznati Mlakarjeve. Ko se mu je pa povedalo, Česa ga dolže, je prebledel ko zid in ni dal nobene prave besede več od sebe. Dali so ga v zapor; tam se je takoj ulegel in navidezno zaspal. Včeraj se je vdal toliko, da je res imel razmerje z Mlakarjevo in po ved-nem zasliševanju priznal končno, da se je njegova ljubezen premenila v sovraštvo. Ker Župevec ni hotel priznati očetovstva, je sklenil, da se Mlakarjeve odkriža. Sešel se je z njo v soboto ob polu 10. zvečer pri kolodvoru in jo potem speljal po Dovozni cesti na navedeni kraj. Seboj je vzel britev z namenom, da ž njo umori svojo ljubico. Zločinec pravi, da jo je v hmelju nagovoril, naj se mu vda in pokleknil k nji ter ji z britvijo prerezal vrat, ji ukradel iz žepa ves denar, kar ga ji je pri iz stopu iz službe Flegar izplačal in ki sta ga navedena oblastvena organa pri hišni preiskavi tudi našla, potem pa zbežal. Župevca je moralo biti hudo strah. Govori se namreč, da ga je neka oseba noč pred aretovanjem slišala zakričati: rJaz je nisem!" Po priznanju se zelo flegmatično vede, se smehlja, je in mirno spi, kakor da bi se ne bilo zgodilo ničesar in videti mu je, da groznega čina nič ne obžaluje. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču. — Surovina. 261etni delavec Ivan Kopač je prišel včeraj popoldne v gostilni Ivane Tomažičeve na Opekarski cesti v tak „ogenj-, daje začel vpiti, po gostilni razgrajati in premetavati stole ter je pri tem napravil za 4 K škode. Greben mu je toliko časa rastel, da je prišel policijski stražnik in ga odpeljal na magistrat, kjer je dobil zasluženo plačilo. — Trpinčenje živali. Včeraj je pripeljal v mesto nek mesar iz Polhovega Gradca na malem vozičku šest telet, ki so ležala skoraj drug na drugem in so bila tako stisnjena, da se niso mogla več pregibati in so se vsled tega močno mučila. Mesar je bil kaznovan. — Tatvina. Brivskemu mojstru g. Nikolaju Ogriču je nekdo iz briv-nice na Sv. Jakoba trgu izmaknil strojček za lase striči, vreden 16 K. — Izgubljene in najdene reči. Neka učiteljica je izgubila srebrno mrežasto denarnico, v kateri je imela 3 K denarja. — Ga. Hedvika W. je izgubila temno-rmeno ročno torbico, v kateri je imela 2 K denarja, tri ključe in klekarijo, katero je našla odvetnikova soproga ga. Magdalena Valentschagova in jo oddala na magistratu. — Šolska učenka Kristina Burjeva je našla denarnico z manjšo Srečen in ponosen se je vrnil Nikolaj Kolovški na čelu svojih Čet v tabor, da tu pričaka, kakor je bilo domenjeno, Bertonjo in Raina zasledujoča sovražna oddelka pod vodstvom viteza Pyrsa in grofa Stern-berga. Ponosen in srečen je bil Nikolaj Kolovški tako, kakor še nikdar, saj je u tekel gotovemu porazu in gotovi smrti, in hvaležno je stisnil roke možu, ki mu je pripomogel do zmage. Pirin je odklonil zahvalo, odklonil pa tudi vsako pojasnilo, kako je sovražnika pripravil do bega, dasi je Nikolaj na vso moč silil, naj mu to pojasni. „Izpolnil sem svojo obljubo," je rekel Pirin „in to naj Vam zadostuje. Zmagali ste. Sovražnikove utrdbe so v Vaših rokah, sovražna armada je razpodena in pot za odhod Vam je prosta. Tudi je nastavljena past Pyrsu in Sternbergu. V to past prideta gotovo, ali nikar ne pozabite, da sta to dva junaška moža, ki se ne bodeta dala tako lahko premagati, kakor kamniška vojska. Dva tigra sta Pyrso in Sternberg. Zvabil sem ju v past a zdaj je na Vas, da vsoto denarja ter jo tudi oddala na magistratu. — Prestiglateur Uterini bo od sobote, 15. t. m. naprej v dvorani hotela „Union" prirejal predstave z vsak dan novim programom. Njegovo gledališče je, kakor razvidimo iz različnih časniških notic, elegantno, na zdravi in umetniški podlagi sloneče podjetje, ki je brez hrupne reklame uspevalo povsod in si tudi v Avstriji pridobilo priznanje. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v meščanskem hotelu „Lloyd" (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. ' Najnovejše novice. Prepovedana poroka. Romunska vlada je predložila zakonski načrt, s katerim se naj prepove neozdravljivo bolnim osebam se poročiti Take bolezni so sifilis, jetika in božjast. — Huda kazen. Blizu Dunajskega mesta je hlapec "VVindisch baje zamahnil z bičem proti avtomobilu, v katerem se je vozil knez W i n d i s c h g r a e t z s soprogo Elizabeto, hčerko pokojnega prestolonaslednika. Hlapec trdi, da je zamahnil le proti svojim konjem, vkljub temu je bil obsojen v tritedenski strogi zapor. — Cesar se je vrnil s šle-zijskih manevrov na Dunaj. Prihodnji teden odpotuje h kombiniranim manevrom v Dalmacijo. — Škofje šel v samostan — toda žal ne ljubljanski, temuč lvovški škof Weber. Odpotoval je v Ameriko, kjer stopi v red resurekci-onistov. — Sekcij ski načelnik v poljedelskem ministrstvu na mesto ministrskega predsednika barona B e c k a bo imenovan v kratkem dvorni svetnik pri gališkem namest-nistvu V. pl. Zale ski. Služba se je naprej ponudila poslancu Star-zynskemu, ki jo je pa odklonil. — Avstrijski konzul v Konstanci, baron Kutschera, ki ga je predsednik rum unske kulturne lige obrcal, je odpoklican. Izpred sodišča. Eazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Prilastitev tuj e ga denar j a. Danes dopoldne se je vršila pred tukajšnjim dež. sodiščem kazenska razprava proti olletnemu Franu Per danu, bivšemu inkasantu firme Kosler v Šiški. Predsedoval je sodni nadsvetnik g. Polec, votantje so bili gg. deželnosodna svetnika An-dolšek in Hauffen ter sodni tajnik g. dr. F o er s ter. Obtožbo je zastopal drž. pravdniŠtva substitut g. dr. R o gina, obtoženca je pa zagovarjal g. dr. Ravni h ar. Obtožba očita Perdanu, 1.) da si je tekom zadnjega l1/- leta kot in-kasant Koslerjev pridržal in prilastil vsoto 6423 K 05 v in 2.) da je svojo ženo lahko telesno poškodoval. Druga točka je odpadla, ker se je Žena poslužila postavne dobrote, da ne priča proti možu. V razlogih obtožnice je rečeno: Per dan je bil pri Koslerju usluž-ben dve leti kot zastopnik piva za Ljubljano in kot inkasant za to pivo izterjanih svot. Mesečne plače je imel samo 100 K. Poleg tega je dobil povrnjene vse naznanjene stroške, ki jih je napravil po raznih gostilnah, ko je agitiral za Koslerjevo pivo. 9. junija t. 1. je obtoženec naenkrat izginil. Par dni pozneje je pisal iz ju premagate in ne zadene mene nobena odgovornost za izid tega boja." A že se je oglasil župnik Lavrencij, ki je vsled prve zmage postal ošaben in mogočen, kakor da je sam razpodil sovražnike. „Stojte, vitez Pirin," je zaklical Lavrencij. „Tako se nismo domenili. Vi ste Nikolaju slovesno obljubili zmago, popolno zmago in za to nam jamčite s svojo glavo, dokler nista premagana tudi Pyrso in Sternberg." Pirin ni maral odgovoriti Lav-renciju, pač pa se je obrnil do Nikolaja Kolo vškega in ga o čitaj oče vprašal. „Kaj mislite tako držati svoje obljube? Čuvajte se, Nikolaj Kolovški ! Z mano se ni šaliti. Kdor je mogel razgnati kamniško vojsko, jo lahko tudi znova zbere in jo popelje proti Vam. Kakor sem imel moč Vai rešiti, tako imam tudi moč Vas ugonobiti." Nikolaj, ki ga je navdajala neka bojazen pred tajinstvenim tujcem, ki je celo armado pripravil do bega, ne da bi se ganil s stolpa, se je Pirinove grožnje resnično ustrašil. Popeljal ga je s stolpa v svojo sobo in mu rekel: (Dalje prih.) denarja, si hotel 6423 K za iztr- Coriha v Švici Kos'erjn, da poj de v Ameriko. Perdan si je pa premislil in se vrnil v Avstrijo, kjer so ga v Mariboru dne 7. julija prijeli. Z obtožencem je izginilo več tisoč kron denarja in so računi iz knjig pokazali, da znaša skupni primanjkljaj 6423 K OB v. Ko so Perdana prijeli, je imel še 760 K denarja. Obtoženec priznava poneverjenje, a se opravi Čuje, da je moral po gostilnah več zapraviti in plačati, nego je dobil potem od Koslerja. Tako je sčasoma lezel v vedno večje dolgove. Perdan ima z laj dolga še 1600 K. Perdan se je nato ustno zagovarjal tako-le: Ko sem pred 2 leti vstopil pri Koslerju, obljubil mi je ta, da bom dobil renumeracijo ali povišanje plače, Če pridobim kaj novih gostiln Od 50 gld. mesečne plače sem dal ženi 45 gld., tako da mi je ostalo le 5 gld. na mesec. Pri agitaciji za Kosi erj evo pivo sem zapravil po dva do trikrat več, nego sem potem dobil. Na ta način sem lezel v dolgove. Da bi mi plačo povišali ali da bi dobil renumeracijo, sem delal za tvrdko skoraj noč in dan. Uspeh mojega dela je bil, da sem pridobil 30 gostiln Koslerju. Pri tem sem moral gostom in natakaricam plačevati, kar me je silno veliko veljalo, toliko da si nisem upal Koslerju naznaniti vseh teh stroškov, ampak vselej nekaj manj. Jemal sem denar na posodo, la bi se izkopal iz svojih dolgov in ker sem upal na zboljšanje svojega gmotnega položaja, kar se pa ni zgodilo. Da se do Koslerja samega nisem obrnil v tem oziru, je vzrok njegov ravnatelj, ki mi je lani oktobra obljubil, da bo pri Koslerju govoril, da dobim povišanje plače ali renumeracijo. Iz vedno naraščajočih dolgov sem se rezal takole: Gostilničarji plačujejo ob mesecu pivo in sicer navadno za en mesec nazaj. Pri ti priliki dobe kontrolne liste. Ker sem moral jaz Koslerju ali prinesti denar ali pa kontrolni list nazaj, Če ni gostilničar plačal, napravil sem duplikate teh kontrolnih listov, do katerih blan-ketov sem lahko vsak Čas prišel, izročil gostilničarju duplikat, kadar je plačal, pri Koslerju pa položil original kontrolne karte. Denar je bil na ta način moj. Pri tem nisem imel nikdar namena poneverjati ampak samo začasno sem odpomoČi. Računom, da sem vzel 05 v in sicer 6033 K 05 v ženo pivo, 390 K pa od zneska, ki so ga razni oštirji dolgovali, ne ugovarjam in so lahko pravilni. Na beg sem vzel seboj okoli 1800 K. Zapravil sem na njem približno 1100 do 1200 K. Ženske nisem v Curinu imel nobene; Če je pa bila kaka Ljubljančanka takrat tam, ko sem bil jaz, pa ni moja krivda. Da sem bil pa po Ljubljani prijazen z natakaricami, je bilo pa samo Koslerju v prid, ker so natakarice potem njegovo pivo hvalile. Perdan je inkasiral vsak mesec do 30.000 K. Kadar je denar oddal Koslerju, ni nikoli dobil nobenega potrdila. Na knjigovodstvo si ne razume prav nič, ker je obiskoval le 2 razreda ljudske šole. Zastopniki in inkasantje pri drugih enakih podjetjih imajo po 80 do 110 gld. mesečne plače. Na to se prebere Perdanovo pismo iz Curiha na Koslerja, v katerem pismu se pisec pritožuje čez slabo plačo, vendar obljubuje, da povrne ves denar, kadar pride v Ameriko, kjer ima premožno sestro. Nato se zasliši Ivan Kosler kot priča, ki govori samo nemški. O primanjkljaju pravi, da je morebiti še večji, kot je v aktih naznačen. (Ce se je vse natanko pregledalo in preračunalo, to ni mogoče l) Oporeka, da bi bil Perdan pridobil 30 novih odjemalcev, dočim obtožencev zastopnik predloži njihovo listo. Da mu ni nič plače zvišal ali da mu ni dal re-muneracije, odgovarja priča, da bi se bilo to zgodilo, „wenn er sich be-wahrt hatte". V dveh letih pa tega ni mogoče spoznati! Knjig glede primanjkljaja Kosler ni sam kontroliral. Koslerjeva knjigovodkinja M a-tilda Becker govori istotako le nemški in potrdi, da je primankljaj res tako velik, kot je naznačen in faktično obstoji ta dolg. PriČi je obtoženec večkrat pravil, da je več izdal po gostilnah, kot je potem dobil plačila zato. PriČa trdi, da je Perdan poneveril do maja letos okoli 1200 K, ostali^znesek pa junija, ko je pobegnil. Temu nasproti trdi obtoženec, da je bilo že lani oktobra 1200 kron dolga. Nato se preČitajo izjave Perda-novih upnikov. Med temi ni gostilničarja „Narodnega domau gospoda Bogoviča, o katerem je nSlo-venec" ob Perdanovem begu škodoželjno trdil, da ga je današnji obtoženec za precej opeharil Dr. Ravnih ar stavi nato predlog, da se razprava preloži, in aicer: 1. Ker je diferenca med navedbami obtoženca in obeh prič, koliko je deficita, ki torej ni natančno določen. Važno je, da se ugotovi, kdaj je ponev erj al in koliko je ob gotovih Časih ponev erj al. Dognati se mora natanko, koliko je faktične škode. 2. Pokličejo naj se izvedenci, ki bodo povedali, da je pri 130 odjemalcih, kolikor jih ima Kosler v Ljubljani, obtoženec moral pri inkasiranju gostom več plačati kakor letnih 3200 K in natakaricam več nego 1200 K. Zvedenci naj tudi povedo, da je plača 100 K za takega človeka absolutno prenizka. So iniki so se Šli nato nad pol ure posvetovat. Rezultat tega posvetovanja je bil: Razprava se preloži, da se natančno določi, na kak način je Perdan prišel do denarja, ki se mu očita, da si ga je prilastil, ali na goljufiv način ali potom izneverjenja. V ta namen se zaslišijo dotični gostilničarji. Ako še iz tega položaj ne bo povsem jasen, se ugodi 1. zago-vornikovemu predlogu, dočim se 2. predlog kratkomalo zavrne. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev. Telefonsko m uumvm poročila. Dunaj 6. septembra Odsek za volilno reformo je sklican na dan 12. t. m , in sicer bo razpravljal o razdelitvi okrajev na Češkem. Vsled pritiska z načrtom nezadovoljnih Čehov hočejo Češki poslanci poskusiti, da pri ti priliki premene sklep glede števila Čeških in nemških mandatov. Vlada je vsled tega jako nevoljna, ker smatra tak poskus nevarnim za celo reformo. Betgr d 6. septembra Kralj Peter je dospel v Krsgujevac. Prišla ga je v imenu Bolgarske pozdravit posebna deputacija z generalom Bol evo m na čelu. Pariz 6 septembra Vladi je po škofih, ki so njej vdini, za upno iz edela, da je velika večina ški.fov za to, naj bi se katoličani pokonh zakonu in da silijo papeža, naj v to vzlic svoji encikliki privoli. Berolin 6. septembra. Vsa poročila sa ujemajo v tem, da se Turčija pripravlja za vojno, ker pomnožuje svoje vojaštvo v Evropi in je oskrbuje v 'zredni meri z orožjem, municijo n živili Berolin 6. septembra. V Po-dolskih ulicah J3 eksplodirala bomba, ki je 7 oseb ubila in 42 oseb težko ranila. Henneberg-svila samo direktno! — črna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. 11 3f>v per meter za bluze in obleke. Franko in že ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata izbira vzor ev se pošlje s prvo pošto Tovarn« za »II« lleiiiichfrv. liirleh. 1 27—3 Meteorolosično porodio. f*\Mn* nad mor) s m 06*3. Sredajt «r»cni tisk 74U.0 mm. OD > < Čas opazovanja Stanje barometra t mm Temperatura v C°. Vetrovi Nebo 9. ar. 737 7 19 4 si. Jj zahod jasno 6 7. «J. 737 2 122 sr. svzhod jasno • 2. pop. 735 3 28 6 sr. j zahod jasno Srednla ▼vf.eraj&nja temperatur« \ 20 0,, nor nale: 16 3 — Padavin« * mm 00 Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, kateri so nam izkazali povodom smrti našega ljubega očeta Rudolfa Endlrchsr svoje sočutje, osobito darovalcem vencev in onim, ki so mu dali zadnjo čast na potu k počitku, izrekamo tem potom presrčno iskreno zahvalo. Bog jim plačaj obilo, da so nam s sočutjem olajšali težke in grenke ure. 3217 Obitelf Endllcher. Dve gospodični 86 sprejmete na brano in stanovanje za prihodnje šolsko leto. Kje, — pove upravništvo „Slov Narodau. S194 2 Dve gospodični se sprejmeta pri uradniški vdovi (Nemki) na hrano in atanovanle. T. Papat, Na Poljanah, Bar-varaka ateza 5, priti. 3221-1 Na brano in stanu/auje 86 sprejmo gospodične ki hodijo v šolo. Naslov pove upravništvo „81 o v Naroda". 3160—4 Učenca kat'-ri ima veselje do krojaškega Obrta sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. 3212-1 ^Lntcn B'Z'alr, Prešernove ulice ševt. 9. Već malih stanovanj se za takoj ali pa termin november odda Vpra&a naj se v gostilni „pri Buru" Sp. Šiška 205. 3210 1 Prijazna mirna oToio v sredini mesta z električno lučjo in s posebuim \ho lom se odda. Naslov po^e upravništvo „S!oV. Naroda". 3213 Tvrdka K. PLANINŠEK v Ljubljani sprejme trs. pomočnika popolnoma veščega v kolonijalni sv. Narodau. 3174-3 Kupim dobro ohranjeno ls:olo ter We theim blagajno št. 2,3 ali 4, Jos. Jebačin, LJubljana, poStci predal št. 126. 3ž203—1 pripravni za vsako trgovino ali za pi same se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja, Xaslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2845 14 Ciitanovijcgc leta 1142. ...___ L tltKOSLIKflRJ4, SUKAKJA J ' HATISOV iN OKBOV w" BRATA EBERL it i\ — ^ Razpi is zmanjševalne dražbe. Podpisano županstvo razpisuje s tem napravo kanalizacije v Kandiji in sicer od nove Krajčeve hiše pri Grmu ob cesti mimo novo zgrajenih hiš d( Krke, oziroma do kanala ob deželni cesti pri Knafeljčevi hiši. Proračun in dražbeni pogoji so v občinski pisarni v Kandiji na ogled. Zmanjševalna dražba za to podjetje je določena na torek, II. septembra 1906 ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni v Kandiji. Pismeni oferti se imajo položiti ravnotam do 12. ure op. istega dne. Županstvo Šmiliel-Stopiče dne 3. septembra 1906. 3188 2 Zupan: Josip Zure 1. r. O*** kr. *vstrfj*k* C Iv. mvMlelj9iv# ari. državne železnice. v BeVaBBi Izvod iz voznega reda. Vctjave« ad iat 1. k»9a 1006. leta. Odhod la LfabllasMi jaz. kol. Pr#ga mat Trhli. Ob 12. Mri 58 m ponoči oseb* 'tak v Trbiž, Heljak, Celovec, Franzensfeste, Isomoat, Monakova, Ljtfbno čez Selztal v Solnograd, cez Kleta-Rcifling v Stevr, v Lioc, na Dunaj via Amsiettea. — Ob 5. & m zjutraj osebat vtak v Trbiž od X junija do 9. septembra 00 nedelja* in prazniki* -3b 7. ari M m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Po n tabel, Beljak, Celovoc, Fianzeastest*, Ljub«* Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Kleia-Reifling v Sleyr, v Luk, Badejevk* ;*lzeti, Marijine rare, Heb, Francove vare, Prago, Upsko, čez Amstette* aa Dunaj. — Ob 11. »a tf) m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Cr iovec, Lmbno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klela -Reiftuuj t >teyr, Unc, Budejcvicc, Pizen, Marijine vare. Hcb, Francove vare, Karlove vare, Prag«? direkt« voz I. ut M. razr), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. ari 56 m poa*%-;«ehni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voa I. ki H. razr.) - Proga v Nova oieato la Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo **iM stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. Istotako. — Ob 7. ari 8. m zvečer osebni 'taki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ti Trblta. Ob 3 cr< fyf m zjutraj osebni vlak 2 Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. m n. raz), inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 « "jutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob U. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čei Amstetten, Prago (direktni voz 1. In II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzcn, ftudejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curili, Eregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastetn, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-'.ensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni tla* z Dunaja, Ljnrma, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Ino--nojsta, čez Klein-Reitli.ig iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovifc fh/or. Prage, Lipskega. — Ob !C. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3, junija dc * septembra samo ob nedeljah \n praznikih. — Proga lx Novega mesta In Kočevja ;>t> 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne ;z Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — OaBOd 1» Mnbllane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop, 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah In prazntictk — Frffcod v Ljubljano diž. kol. la Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. ziutraj, o! jO. ari 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo Ob nedcUafi P paznikih. — Srednjeevropski Čas je za 2 mi*, ored krajevnim časom v Liubliani. > 0585 D8+D 4 55 C. kr. ministrstvo za domobranstvo Dep. XII. št. 1348 de 1906. glede dobave oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. domobranstvo potom malih obrtnikov. Ministrstvo za domobranstvo namerava v nastopnem zaznamku navedene oblačilne in opravne predmete dobivati od malih obrtnikov. Kot navodila imajo veljati ponudnikom dotičnih dajatev sledeče določbe: L Dajatve se smejo udeleževati le mojstri, ki stalno bivajo v kraljestvih in deželah, zastopanih v drž. zboru in so z obrtnim listom obrtniške oblasti pooblaščeni, da smejo dotično obrt izvrševati samostojno. Osebe, ki izvršujejo tisto obrt kot domačo industrijo, ali so že člani kakega dobavilnega konzorcija za c. in kr. vojsko ali c. kr. domobranstvo, so izključene od dobave. 2. Vsak tak mali obrtnik se lahko udeleži te dajatve, bodisi kot član pristoječe mu Obrtne zadruge, ki obstaja na podlagi obrtnega reda, ali kot član kake obstoječe ali ustanovljajoče se pridobit*ene zadruge ali pa tudi samostojno. V poslednjem slučaju mora sam vložiti po zdolaj razvidnem obrazcu A sestavljeno ponudbo Za male obrtnike, ki se hočejo dobave udeležiti po posredovanju kake zadruge, mora po navedenem obrazcu sestavljeno ponudbo vložiti zadruga. V zaznamku po obrazcu B, ki se ima priložiti ponudbi, se seveda ne smejo imenovati vsi, nego samo oni člani zadruge, ki se res hočejo udeležiti dajatve. Ako pripadajo kaki obrtni zadrugi razen črevljarskih mojstrov tudi jermenarski mojstri itd., mora zadruga za črevljarske mojstre, kakor tudi za druge mojstre vložiti po eno posebno ponudbo in zaznamek. 3. Oblastvena potrdila, ki jih imajo doprinesti dobavni ponudniki o svoji upravičenosti (točka 1.) na ponudbah (zaznamkih) se istotako razvidijc iz obrazcev A in B. Na ponudbe (zaznamke), v katerih ni tega potrdila ali je le nepopolno, se ne bo oziralo. 4. Mali obrtniki, ki oferirajo s posredovanjem kake zavruge, ne smejo hkrati oferirati posamezno ali po kakih drugih zadrugah (združenjih). 5. Ponudbe, kolkdvane z 1 K, naj se vpošljejo najkasneje do 10. novembra 1906| 12. ure opoldne ministrstvu za domobranstvo. Na ponudbe, ki dospejo prepozno ali če se pošljejo telegrafičnim potom, se ne bo oziralo. 6. Jamščine (kavcije) ni treba polagati, vzorcev za poskušnjo ni treba predlagati. 7. Denarna vrednost dobavnih del se ravna po skupnem številu za dobavo oglašenih malih obrtnikov v razmeri k razpisani dobavni množini. Pri obuvalih si c. kr. domobransko ministrstvo soglasno z besedilom ponudbenega obrazca pridržuje, da pri naročitvi samo določi vrsto in velikostne razrede obuval, ki jih imajo oddati po-edini mali obrtniki (obrtne zveze). Ponudniki (zveze) ki reflektirajo na dobavo določenih velikostnih razredov, morajo to izraziti v ponudbi in se bo po možnosti oziralo na tozadevne želje. 8. Vrste, ki se imajo dobaviti, morajo izdelati dotični mali obrtniki, ki se jim je dajatev naroČila, V lastni delavnici (eventualno v delavnici, ki jo je zadruga ustanovila za skupni račun dobavnih zadružnikov). Odstopiti (cedirati) dajatev, ki se je komu naročila, drugim osebam, bodisi proti plačilu ali brezplačno, ni dovoljeno in bi imelo za posledico, da se dotične vrste Izključilo od prevzetja. C. kr. domobransko ministrstvo si pridržuje, da po inšpekcijah dožene, se li dobavna naročila niso oddala neopravičenim. 9. Za orientovanje o razmerah sedanjih cen naj služi pridejani zaznamek; definitivne cene bo malim obrtnikom naznanilo domobransko ministrstvo meseca aprila 1907. Vsakemu ponudniku je pridržana pravica, če bi mu potem poslednje cene ne ugajale, da odstopi od podeljene mu dobave. Vsak iz tega izvirajoč odstop je treba nemudoma naznaniti domobranskemu ministrstvu. 10. Oddajalni kraji za nakazane vrste se naznanijo takrat, ko se bo prisodila komu dajatev. Načelno se določa kot oddajni kraj za usnjate vrste za one ponudnike, ki bivajo na Češkem, domobranska monturna prevzemalna komisija v Pragi, za one ponudnike, ki bivajo v okolišu domobranskega teritorijalnega poveljstva v Krakovu, domobranska monturna prevzemalna komisija v Krakovu, nadalje za ponudnike, ki stanujejo v Galiciji (izvzemši okoliš domobranskega teritorialnega poveljstva v Krakovu) ali v Bukovini, domobranska monturna prevzemaina komisija v Lvovu, dalje za ponudnike, ki bivajo v kaki drugi deželi, dalje za vse ponudnike na volnate vrste pa domobranski glavni opravni depot na Dunaju. Za vozne pošiljatve, naslovljene na domobranski glavni opravni depot na Dunaju, ozir. na domobransko monturno prevzemalno komisijo na Dunaju, v Pragi, Krakovu in Lvovu, imajo mali obrtniki, če so se dobavni predmeti kot vzorcem odgovarjajoči resnično prevzeli, pravico do vojaške železniške tarife povračilnim potom. Oddajalni roki padejo v čas od 1. maja do konca julija 1907. 1. in se naznanijo pri na-kazanju dajatve. Zdražitelji morajo 8 dni pred začetkom določenega dobavnega roka naznaniti svojo dobavo pristojnemu prevzemalisču (domobranski monturni prevzemalni komisiji ozir. domob. glav. opravnemu depotu), na kar se jim naznani dan in ura odposlatve. 11. Vrste, ki se imajo oddajati, morajo tako glede kakovosti materiala, kakor glede oblike, dimenzij, (pri obutalih glede vnanje kakor tudi notranje dimenzije dotične velikostne vrste), teže in konfekcije popolnoma odgovarjati nazadnje odobrenim eraričnim vzorcem, pri čemer Je posebno paziti, da se mora za vrste iz ovčjo volne rabiti samo strižena volna. Ti vzorci se lahko pogledajo na Dunaju pri domobranskem opravnem glavnem depotu, v Pragi pri domobranskem pehotnem polku štv. 8, v Krakovu pri domobranskem pehotnem polku štv. 16 in v Lvovu pri domobranskem pehotnem polku štv. 19. Te vzorce s popisi in risbami vred k obuvalom, tudi prikrojevalne patrone naroče lahko mali obrtniki proti plačilu pri domobranskem glavnem opravnem depotu na Dunaju. Črevljarski mojstri enega kraja, ki se hočejo natančneje informirati o izgotavljanju vojaških uval po vzorcih, lahko iz svoje srede pošljejo enega mojstra v domobransko glavno monturno zalagališče, ki mu bode dalo dotična potrebna pojasnila. 12. Dovoljeno je, posluževali se strojev. V vsakem slučaju pa morajo biti obuvala vseskozi šivana. Za šivanje podplatov s strojem se ne smejo uporabljati taki z zadnjim šivom. (Steppstich). Ako se pete obuval pritrjajo z železnimi klinci ali žreblji, ne smejo njih osti predreti notranjega podplata, nadalje morajo kanulni klinci predreti notranji podplat ter biti nad njim dobro upognjeni. Notranji podplat se ne sme odločiti, ne sme imeti ostrih, vzbočenih robov in mora biti po kakovosti vzorcu vsaj enak. Medeni vijaki se ne smejo uporabljati za pritrjevanje peta. Pri pregibanju vrhnega usnja na ožjem delu nastale gube se ne smejo v toliko razdrgniti, da se s tem zveza med talno šivjo oziroma pozneje narejenimi lesenimi žrebljički ovira. Črevljarski lep se sme rabiti le za obutala in sicer v svežem stanju, pri moštvenih opravnih in jahalnih vrstah pa se črevljarski lep sploh ne sme rabiti, ampak ima za lepilo služiti lim. V poslane vrste se bodo pred prevzetjem strogo in natančno pregledale. Vrste, ki niso narejene po vzorcih, t. j., ki ne odgovarjajo v vseh delih vzorcem in popisom, so od prevzetja izključene. K vizitaciji oddanih obuval se opomni, da se preiskuje najprej notranja kakovost na ta način, da razpara po prosti izberi en odstotek (najmanj po en par) vsake oddane partije komisija, ki, jo bo prevzela. Če se ni pri tej preiskavi pokazalo kaj pomanjkljivega, se bode preiskovala vsa partija, ne da bi^se dalje paralo. Če bi se pa izkazalo pri tej preiskavi kaj pomanjkljivega, kar se tiče notranje kakovosti, iz česar bi brezdvomno sledilo, da preiskani komadi ne odgovarjajo vzorcem, potem se takoj vsa partija odkloni. Če bi pri tej preiskavi bil kak dvom, da li odgovarjajo preiskani komadi vzorcem, preiskovalo se bode dvojno, eventualno trojno odstotno število (najmanj pa štiri do šest kosov). Pri poskuševalnem razparanju se, če ni nikakih pomislekov za vrnitev, razparani komadi na erarične Stroške zopet popravijo. Inače se ti komadi, razparani kakor so, vrnejo zalagatelju, ki mu potem ne pristoja pravica do odškodnine. Vojaška oprava in jahalna oprava se bo pregledovala vsak komad posebej. 14. One vrste, glede katerih se je pri vizitaciji izkazalo, da niso narejene po vzorcih, ali ki se niso doposlale do določenega dobavnega termina, se ne bodo sprejemale. 15. Če misli kak mali obrtnik (zadruga), da odklonitev kake vrste ni utemeljena, je upravičen (a) prositi za nepristransko komisijo. Dotična prošnja naj se vloži najkasneje v 14 dnevih od dneva odklonitve pri onem domobranskem teritorialnem poveljništvu, v katerega področju se nahaja sprejemališče, ki je dotične vrste odklonilo. Nepristranska komisija, ki jO ima sklicati omenjeno domobransko teritorijalno poveljništvo, obstoji iz enega štabnega častnika vojske kot predsednika, iz eveh stotnikov (ritmojstrov) vojske, iz enega uradnika vojne intendanture in iz treh zvedencev civilnega stanu, od katerih enega določi zalagatelj, enega sprejemališče, in enega trgovsko sodišče vsled prošnje domobranskega teritorialnega poveljništva. Praviloma osebe, ki so poslovale pri prevzemanju, ne morejo vstopiti v nepristransko komisiio. Če trgovskemu sodišču ni možno imenovati zvedenca, ima domobransko teritorialno poveljništvo naprositi v tej zadevi dotično trgovsko in obrtno zbornico. Nepristranska komisija ima razsojati, so li predložene jej vrste blaga izgotovljene po vzorcih; takih vrst blaga, ki ne ustrezajo v vseh delih eraričnim vzorcem in popisom, torej tudi nepristranska komisija na nikak način ne more prevzeti. Sklep, ki ga sklene večina vseh članov komisije glede sprejetja ali odklonitve vrst, se ima smatrati za končno odločitev, proti kateri nima nobena stranka pritožbe ne administrativnim, ne pravnim potom. Stroški nepristranske komisije zadenejo v slučaju, če je komisija spoznala, da ni moči nobenih njej predloženih vrst sprejeti, zalagatelja, v protivnem slučaju, to se pravi, če se vse vrste sprejmejo, pa domobranski erar. Če pa je bilo spoznano, da samo en del predloženih vrst ni za rabo, potem ima zala-gatelj od skupnih stroškov nepristranske komisije trpeti samo tisto vsoto, ki odgovarja oddajalni vrednosti dotičnih vrst, glede kojih se je izreklo, da niso za sprejetje. 16. Plačevali se bodo zaslužki za prevzete dobavne predmete pri c. kr. domobranski pla-čilnici na kraju prevzemališča proti dobaviteljevi pobotnici, kolkovani po lestvici II in III. Formular A za ponudbo. Na c. kr. ministrstvo za domobranstvo. Ponudba. . izjavljam *) s tem, Jaz N. N. stanujoč v . . . (kraj ulice in hiš. št.) kronovina . . . okraj Podpi sana zadruga..............kronovina . . . okraj . . . izjavlja da hoče(m) dobavati čevlje vsake vrste in velikostnega razreda (eventualno nske velikostne vrstne)**) po cenah, ki jih je določilo, ministrstvo za domobranstvo po točki 9, raglasa dep. št. XII, št. 1348 iz avgusta 1906, in v smislu drugih določil tega razglasa, ki so —y-i——a-" popolno & & podpisani zadrugi .... podvržem. znana in ki se jim popolnoma ---—z- J K r podvrže. Zaznamek (zaznamki) onih zadružnih članov, v katerih imenu vlaga podpisana zadruga to ponudbo, je (so) priložen (i)***) N., dne......1906 Podpis. (Ime in priimek razločno zapisan.) S tem se potrjuje, da je N. N. v N, kot samostojni črevljarski (jermenarski itd.) mojster zapisan v tukajšnjem obrtnem registru in da se mu predpisuje davek, f) (Datum) (Oblastveni podpis) *) V formularju nad Črto navedeno besedilo služi v vporabo posameznim ponudnikom, besedilo pod črio pa zadrugam, ki se pogajajo za dobavo. **) Ponudniki na opremne, jahalne in volnate vrste naj izpuste besede „črevlje vsakega števila in velikostnega rasreda" in naj namesto tega navedejo število in kakovost vrst, ki jih nameravajo dobavati. ***) Ta stavek naj navedejo samo zadruge, ki se pogajajo za dobavo. f) To potrdilo si morajo oskrbeti posamezni ponudniki na ponudbah, zadruge pa (glasom formularja B) na zaznamku zadružnih članov. V obče se pa zaradi pravilne sestave in pravočasne vložitve ponudbe navaja na točke 2, 3, 4 in 5 tega razglasa. Formular B. Zaznamek onih malih obrtnikov črevljarske (sedlarske, jermenarske itd.) stroke iz kraja**) . . . (dežela) ki so pooblastili podpisano zadrugo (zvezo), da povodom z razglasom domobranskega ministrstva dep. XII, št. 1348 iz avgusta 1906 razpisane dajatve, vloži ponudbo v njih imenu, da sprejme dotično naročilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrst in da dvigne zasluženi znesek. Posameznih malih obrtnikov Krstno ime in priimek Stanovališče Lastnorečni podpis ulica hišno število itd. -. —.— N. dne 1906. N. N. Podpis zadružnega predstojništva Da so gori označeni.....***) ponudniki res člani gori podpisane zadruge (zveze) in kot samostojni črevljarski (j ermenarski itd.) mojstri zapisani v obrtnem registru in jim je predpisan davek, se s tem potrjuje. Datum (Oblastveni odpis.) *) V ta zapisnik se mora pisati vse s črnilom. **) Če se kaka družba razteza na več krajev, se mora za ponudnike vsakega kraja sestaviti posebni zapisnik. Takisto se mora na Dunaju sestaviti za vsak mestni okraj lasten zaznamek. ***) Tuka I mora m besedami in številkami navesti število v zaznamka navedenih ponudnikov obrtno oblaitvo, ki la izdalo potrdilo. Formular za. kuvert ponudbe. Na c. kr. ministrstvo za domobranstvo na Dunaju Ponudba N. N.-a, stanujočega XT . , ., . Ponudba-zadruge V 23 dot)avo oblačilnih m opravnih predmetov za c. kr. domobranstvo potom malih obrtnikov glasom razglasa dep. XII, št. 1348 iz avgusta 1906. ^ c\ r\ o 2calagalnili vrstah In ^aiagalniti cenah Število in oz namenilo vrst Enotna cena za komad (par, garnituro) v številkah • črkah K 2840 3000 500 530 12267 1319 668 522 37 96 24 1677 110 466 5000 168 105 236 177 1471 o •o S o > O cd G, > O ca E Bluze*) iz navadnega blaga za domobranske pehotne čete........... 10 j 05 Modrosivi pantaloni*) s travnatozelenim všivom iz navadnega blaga........ 8 95 Ulanke*) z naramnimi petljami iz navadnega sukna............. 14. — Škorenj ske hlače-) iz navadnega hlačnega blaga, broščevordečega....... 10 75 Črevlji, nsnjati, velikostne vrste 7 .... 11 42 w n n » S ...... 11 30 ,9 .... 11 03 „10 .... 11 10 lahki . „ 7 . . . 8 01 m » „ 8 .... 7 90 . 9 . . . . 7 ; 78 . 10 . . . . 7 ; 76 Hlačni jermeni*).......... — 49 Nosila za telečnjak......... 2 99 „ orodni tornister....... 2 88 Životni jermen za konjeništvo s karabinsko zaponko............ 1 83 Životni jermem za konjeništvo brez karabinske zaponke............ 1 35 Tobolci k bajonetu za repetirno puško . . — 51 za pehotno sablo....... — | 64 Spone za životni jermen....... — 14 Nabojnjače M-1891 brez notranje opreme, brez nosilne kljuke........ 4 ; 57 Konjeniške nabojnjače za 8 mm municijo . 1 06 . 11 , u 1 90 Sabijeni pas za konjeniške in pehotne častniške sablje........... 1 97 Ročni jermen za konjeniško sabljo . . . . — 78 Puškni jermen........... — 86 Na Dunaju, avgusta 1906. kron vinarjev deset pet osem petindevetdeset štirinajst deset enajst enajst enajst enajst osem sedem sedem sedem dve dve ena ena štiri ena ena ena petinsedemdeset I dvainštirideset trideset tri deset ena devetdeset oseminsedemdeset šestmsKdemdeset devetinštirideset deveiindevBtdeset oseminosemdeset triinosemdeset petintrideset enainpetdeset štiriinšestdeset štirinajst sedeminpetdeset šest devetdeset sedemindRvetdeset nsBm*nsedemdeseT šestinosemdeset Enotna cena za komad (par, garnituro) v številkah črkah 136 30 27 321 511 252 1433 95 34 115 86 46 152 122 183 230 128 133 130 452 630 339 125 107 235 363 1116 111 439 > o E o garnitura > O "O E o parov > O •o O £4 Karabinski jermen.......... Tobolec za samokres z nosilnim jermenom . brez nosilnega jermena Jermen za plašč z dvema zaponkama . . n „ ,, ,, eno zaponko . . . . „ „ ,, za konjeništvo . . . . Oprtalniki za kuhalno orodje za pehoto . Oprtalniki za kuhalno orodje za konjeništvo Toki za taborske sekire........ Toki za pehotne sekirne krampe .... Tobolci za sekire krampe (brez pritrdilnega jermena)............ Torbe za orodje.......... Glavna | . . | Motvozna I stoJala.........\ Dragovne | ( Motvozne ( vaJetl.........\ Sedelske jahalne odeje k sedlom s trdnimi stranskimi listi.......... Gornje oprtovnice.......... Spodnje oprtovnice brez podpone k sedlom s trdnimi stranskimi listi....... Spodnje oprtovniške podpone..... Zadni stranski zatezalni jermeni . srednji „ „ . . . . Sprednje jermenje.......... Konjeniški nakladni tornister z nabojnjačo . Stremenski jermen......... Hlevne uzde brez pripenjalnega jermena *) Sprednji pretezalni jermen (tudi ovseni jermen) Podkvena torba s pripenjalom..... Hlevni uzdni pripenjalni jermen brez vzmetne kljuke, brez zapone in trna...... *) Po določenih odstotkih velikostnih razredov. K h kron vinarjev 1 62 ena dvainšestdesoi 3 97 tri sedemindevHtdfts-' 2 53 dve triinpetdeset — 28 _ osemindvajset — 17 - sedemnajst — 24 štiriindvajset — 24 - štiriindvajset — 87 - SKfiemmflsemdeset — 24 štiriindvajset — 79 - devetiiisedemdfiifei — 51 - enainpetdeset 7 58 sedem oseminpetdest. 1 96 ena šestindevetdesei — 99 — de^etmde-etnesH: 1 41 ena enainštirideset 1 28 ena osemindvajset 17 66 sedemnajst šestinšestdeset 3 69 tri devetinšestdeset 3 21 tri enaindvajst.: 1 40 ena štirideset — 65 — petinšesdeset — 78 — oseminsedemdeset 2 97 dve sedemindevet Te 18 88 osemnajst oseminosemdese; 2 85 dve petinosemdes.: 3 15 tri petnajst — 49 — devetinštirid^ 2 39 dve devetintrideset 1 18 ena osemnajst Od c. kr. ministrstva za domobranstvo on lavni Uferiniji 3*200 1 pridejo! Najboljši čarodejniki sedanjosti, ki imajo lastno razkošno čudežno gledališče, najlegaat-nejše in najodličnejše podjetje sedanjosti! cil sap) Usojam se slavno p. n. mestno kakor tudi zunanje občinstvo opozarjati, da moja restavracija pri »Zajcu" _ s^iii več na Rimski cesti, temveč v Šodnijskih ulicah št. 6 (nasproti justične palače in v bližini jut. kolodvora) Tu mi je odslej posebno mogoče ustrezati vsem cen j. gosto m z najboljšo postrežbo, kakor s samo priznano pristnimi vini iz najžlahtnejših vinskih pokrajin ob bogati izbiri, izbornim, vedno svežim najbolj priljubljenim steinfeldskim marčnim pivom ter z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem času in po najnižjih cenah. Cenj. gostom ustrezam tudi z medicinalnimi, desertnimi in dragimi stekleničnimi vini, kakor z mnogimi likerji in izbornimi žganimi in osvežujočimi pijačami, s kavo, čajem itd. Fostrezai bom vedno cenj. odjemalcem z vsem navedenim tudi čez ulico! za mnogobrojni obisk, odjemanje in naročila vljudno prosim z odličnim spoštovanjem 2239 12 Avguštin Zajec, restavrater Proda se la i «š ti pri glavni ceati na najlepšem prostoru v Sp. Šiški pri Ljubljani. Pri hiši je prav dobro idoČa stara pekarija, zraven je prostora še za prodajaluo ali kak drugi obrt. Naredi se lahko tudi velika vinska klet. Pri hiši je tudi lep razgledni senčnat vrt. I^ve se iz prijaznosti v upravn. „Slov. Naroda". 3184—2 Steklenica p sirupa (3 k* netto) 3006—4 lekarnarja Piccolija v Ljubljani neprekosljive kakovosti, se z voz-mno in zavojem vred po poŠti pošilja s povzetjem za K 5*30 za prvo paso (cono), sicer K 5*60. V Ljubljani stane steklenica s 3 kg. 4 K, pasteurizirana steklenica (okoli 1 kg) K 1*50. Kupčevalcev z jajci in s za večje in manjše dobave išče ariei A. TSCHINKEL na zet priporoča vsem častiti;: gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano 28io 13 cikorijno moko v lesenih zabojčkih. En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate. 2842 14 1 AustrOJkanmerlSkn 1 © crevljarna g v Ljubljani, Prešernove ulice 50.® © ffajnovejši moški, damski in ® otroški črevlji, telovadni črevlji, (S domači črevlji, športni črevlji,® pristne sanktpeterburškegaloše, ^ Zunanja naročila se izvršujejo ® točno in ceno. 3204_, ^ Otvorjeno 10. septembra. £| Zaradi selitve se pod ugodnimi pogoji proda pritlična hiša z vrtom oddaljena 20 minut od Dvora pri Žu ! žemberku in je posebno pripravna za j kakega penzijonista. 3169 2 Več: Št. J., pošta Dvor, Do-lenjsko. I M Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuj« lm prodaja vse vrste rent, eastavnih pisem, prijoritet, ko-m analnih obligacij, srečk, delnic, valut, novaev In deviz Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*—. Rezervni zaklad K 200.000'-. Zmm|ih ii MBkfeplit« aa|i praiulae m vraiMStai papirji izžrebane vrednostne papirje ia SSah-tratr-uJ« aročiic« proti vnovčaje zapale kupone. Ircurzjil lsa^-o/bl, Via kulu j« in davinkuluja vojaška ženitninsk* kavcija. SiLompI ln laSMnan uesuV. TKM ILJI BunuM naročila. *aJI Podružnica vSPLJETU. n«nnrn« vloaa »P■'•Joma v tekočem računa ali na vložne knjižice proti agodnim obrestim. Vloženi denar obrestni od dne v'oge do dne vzdiga. 3—102 Promet s čeki in nakaznicami. „Derby". Pred. št. 373. Boxcalf z močnimi podplati E 1 3 „ „ 403. Lako vina......„1650j Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 s* dobavlja kakor znano najboljše čevlje. Zunanja naročila proti povzetju, »sebick« Pri naročilih zadostuje prod. štev. Pred. št. 690. irh o vi na s šiv. podplati k o* 2i 20—14 Neprileini izdelki so zamen ja jo. I 720. Lakovina «6-30 *is.-m iiepruezni izaeiiu se zamenjajo. £ivep^ Ceniki brrzplMtno In poštnin« prosto. Chevreaui, St. Louis XV. podpetki K 12 — Pred. št. 553. Sabahid . . a n 567. Ia Boicalf. . 610. Lakovina . K 10*60 ■ 13— . 12-