Poštnina pia Sans v (otorini Leto XX., St. 34 Ljubljana, četrtek 9. februarja 1939 IJpravmstvo Ljubljana, Knafljeva B — Telefon «t 8122 8123. 3124, 8125 8126. Inaera trn addelek: Ljubljana, telen-burgova uL - Tel. 8492 In 2462. Podružnica Maribor Grajski trg 7, Telefon «t 2455. Podružnica Celle: Kocenova ulica S, — Telefon St 190. Računi or) poŠt fieli zavodih: Ljubljana «t 11.842, Praga fidalo 78.180 Wien 4t 105 241 Politika malih držav Mednarodni razvoj je danes obeležen po dveh značilnih pojavih: na eni strani odreja tok dogodkov čedalje bolj sproščena igra velesil, na drugi strani pa se prav zaradi te igre pojavljajo značilne spremembe v zadržanju malih držav, ki iščejo novih jamstev za svojo neodvisnost, ker so se povojna načela mednarodnega sožitja prav glede njih izkazala za neučinkovita. Tako »e vedno bolj očito uveljavlja težnja malih držav, da se skušajo kolikor le mogoče izločiti iz območja mednarodnih sporov, ki nastajajo iz nasprotij razičnih interesov velesil. V nasprotju s pogodbeno nevtralnostjo, ki je navadno rezultat kompromisa med nasprotujočimi si Interesi več držav, se ta težnja malih držav označuje kot prostovoljna nevtralnost. Ona je naravna posledica zrušenja sistema tako zvane kolektivne varnosti, ki bi mogel nuditi malim državam primerna jamstva za njihov obstoj le toliko časa, dokler bi bil zares kolektiven. to je v enaki meri obvezen za vse države, čim so se v tem pogledu pojavile znane pomanjkljivosti, je bilo takoi jasno, da bi nadaljnje kolektivne obveze malih držav istočasno z več drugimi državami pomenile za male države prej nevarnost za njihov obstoj kakor njegovo zaščito. Pod vplivom ženevske ideologije in načel o obvezni skupni obrambi v vseh primerih neizzvanih nevarnosti so se male države najprej odrekle svoji nevtralnosti in so z zaupanjem v novi mednarodni red, ki je bil sankcioniran v paktu Društva narodov, siprejele nase tudi vsa bremena kolektivne varnosti. Razvoj dogodkov po letu 1935 je prinesel v tem pogledu huda razočaranja ter pokazal, da ne predstavlja kolektivna varnost nikake zanesljive varnosti, aiko ostane samo mrtva črka. To ie dovedlo male države najprej do revizije njihovega stališča do Društva narodov. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je lani 22. februarja samo ugotovil bridka dejstva, ko je dejal: »Bilo bi napačno, ako bi se trmi skušali varati ali pa celo izrabljati male in slabotne države s tem, da bi jim hoteli vsiljevati vero. da bi jih DN moglo braniti pred kakim naoadom, ko pa prav dobro vemo, da od Ženeve ne morejo pričakovati nobene pomoči.« Tudi vse ostale izkušnje so male dr-Jave prikrojile politiki stare nevtralnosti, kakršne so se pred nastopom kolektivne varnosti v vseh odločilnih trenutkih najraje oprijemale. Formalno se je ta politika malih držav začela dne 1. iulija 1938 z znano nevtralnostno izjavo štirih nordijskih držav ter Ho-landske, Španije in Švice. To je bila prva izjava, v kateri so nekatere male države odrekle pokorščino sankcij skim določbam pakta DN. Lani 18. novembra so jim sledile s podobnimi izjavami tudi tri baltiške republike, Litva, Latvija in Estonska, že v maju pa je Švica po dolgem prizadevanju dosegla končno tudi formalno priznanje svoje popolne nevtralnosti v samem svetu DN. S tem je posebej glede Švice prenehala tudi razlika med tako zvano diferencirano ali nepopolno in popolno ali integralno nevtralnostjo. Delna nevtralnost je billia namreč Švici priznana že 13. februarja 1920, ko se je njena sank ci j ska obveza omejila samo na izvajanje gospodarskih, ne pa tudi finančnih in vojaških sankcij. Danes je povratek malih držav k nevtralnosti izvršeno dejstvo že za celo vrsto malih in srednjih držav v Evropi in izven nje. Povsod ga spremlja odločna volja vseh teh držav, da tudi eame poskrbe za svojo varnost z efektivnimi obrambnimi sredstvi. To seveda ne pomeni, da bi se morale tudi male države spustiti v oboroževalno tekmo z velikimi, kaiti večina teh držav zelo verjetno sploh ne bo izpostavljena neposrednemu napadu veCikih. temveč bo morala poskrbeti za svojo obrambo samo v okviru vojne, ki bi istočasno zajela več držav in bi bila tudi ta ali ona država kljub svoji volji do nevtralnosti potegnjena v njo. Vsaj do tedaj pa sd lahko vsaka izmed njih ohrani čim največ svobode v svojih zunanjepolitičnih akcijah in s tem tudi čim več možnosti za utrditev svoje nevtralnosti in za svojo izločitev iz velikih mednarodnih sporov. Toda tudi nevtralnost more računati na priznanje samo toliko, kolikor je volje in sredstev za njeno morebitno obrambo. Tega se danes zaveda večina malih držav, ki se je odločila za stališče nevtralnosti v trenutnih mednarodnih zmedah. Vse male države hočejo biti danes dovolj močne, da bi lahko same branile svojo nevtralnost, kajti jamstvo velesil ne prihaja več za nobeno resno v poštev. Tako je na primer Holandska lansko leto sama odklonila tako jamstvo; zato pa se je odločila, da poskrbi za svojo obrambo v kar najpopolnejši meri. Enako poüä-•tiko vodijo več ali manj tudi druge majhne in srednje države, a deloma tudi večje, kakršna je n. pr. Poljska. FRANCIJA HOČE VODITI MOČNO IN ODLOČNO POLITIKO Samozavesten govor zunanjega ministra Bonneta v senatu — Solidarnost demokratičnih velesil - Francoski interesi v Španiji — Ponudba Nemčiji — Velika zaupnica senata vladi in njeni politiki Pariz, 8. febr. AA. Glavni govornik v snočnji razpravi francoskega senata je bil zunanji minister Bonnet, ki se je dotaknil v svojem govoru vseh zunanjih političnih vprašanj. Glede španskega vprašanja je dejal: Francija je 1. 1936. izjavila, da se ne bo vmešala v notranje zadeve nobene tuje države. Francija je to svojo obljubo izpolnila. Tudi francoski parlament je zahteval politiko nevmešavanja. Bil bi velik paradoks, če bi odstopili od tega svojega stališča sedaj, ko je republikanska Španija izgubila tri četrtine svojega ozemlja. Toda Španija ostaja za naše posesti v Afriki tranzitna država ter zato ne bomo dovolili, da bi katerakoli država spravila v nevarnost njene integralnosti. Tudi španska nacionalna vlada je izjavila, da bo za vsako ceno branila neodvisnost države ter ne bo dovolila nobeni tuji državi pravic, ki bi zmanjševale njeno integralnost. Anglija in Italija sta v svojem sporazumu nagla-sili, da nimata nobenih agresivnih teritorialnih ali političnih namenov v Španiji. Isto velja za španske otoke in kolonije. Angleška vlada je precizirala svoje stališče, ki nam je znano in ki je istovetno z našim stališčem Francija ne želi ničesar drugega kakor to, da spoštujejo tudi drugi dano besedo enako, kakor jo spoštuje sama. Naše sedanje in bodoče stališče je torej, da želimo iz vsega srca pomagati Španiji ter ublažiti njeno trpljenje in rane, zadobljene v teku teh strašnih let državljanske vojne. Niti trenutek Francija ne želi, da bi bila Španija razdeljena, temveč nasprotno vroče želi, da se Španija in njeni sinovi zedinijo v neodvisni domovini. Z otroki beguncev postopa Francija človekoljubno, kar vsi priznavajo Francija spoštuje suverenost ostalih držav ter tudi zaradi tega ne bo dovolila, da bi se zmanjšala francoska suverenost in da bi kdorkoli ogrožal le ped francoske zemlje. Vprašali smo vlado nacionalne Španije, ali je pripravljena, da ponovno sprejme begunce, posebno žene, otroke in starce, ki so pribežali v Francijo. M'nister za zunanje zadeve nacionalne Španije general Jordan je senatorju Leonu Berardu zadovoljivo odgovoril. Vrnitev teh beguncev v Španijo bo znatno olajšala delo francoske vlade, če bo tudi španska vlada gojila čut usmiljenja ter odpustila z amnestijo beguncem kazni. Tudi ostale demokracije se strinjajo s to našo akcijo. Francija vzdržuje z Anglijo in Zedinje-nimi državami odnošaje prisrčnega prijateljstva, ki so boljši kakor kdajkoli prej. Odnošaji med Francijo in Anglijo se lahko imenujejo odnošaji popolnega zaupanja z željo po stalnem sodelovanju. To sodelovanje se vrši potom pogostih osebnih stikov francoskih državnikov v Londona in Parizu. Francoska in angleška diplomacija delata složno, ker so interesi francoskega in angleškega imperija na vseb kontinentih identični. To je potrdil tndi Chamberlain v angleškem parlamentu ln nimam njegovim besedam ničesar dodati. V teku zadnjih dni smo bili v najtesnejših stikih z ameriško vlado. Ameriška vlada je zelo dobro razumela stališče francoske vlade in njeno delo na mednarodnem polju. Amerika, Anglija in Francija so tri demokratične države z ogromno materialno in moralno silo, ki se dobro zavedajo, da jim nobena druga država ne more vsiliti, svoje hegemonije. Prijateljstvo teh treh držav ni naperjeno proti nikomur ter ima Ie namen ohraniti mir in svoboden razvoj aktivnosti narodov. Nato se je Bonnet dotaknil odstavka Hitlerjevega govora, v katerem je dejal, da narodni socializem ni izvozno blago ln da Nemčija nima razloga vojevati se z drugimi državami, posebno ne z demokratskimi Tudi mi, je dsjal Bonnet, lahko rečemo, da demokratske države niso sovražno razpoložene napram nobeni drugi državi bodisi veliki ali mali, še manj pa mislijo na kak oborožen napad. One so nasprotne vsaki sili, ker želijo predvsem mir. Nato je Bonnet izjavil, da Francija ogromno dela za zagotovitev kolektivne varnosti in da bi zavladala pravica name-stu sile. Društvo narodov preživlja brez dvoma hudo krizo, ker je z izstopom več velikih držav izgubilo na svoji moči ter se zaradi tega številni evropski narodi siro- more naslanjati samo nanj, vendar pa ostaja Francija še nadalje zvesta idealu sodelovanja narodov ter bo zaradi tega še nadalje delala za njihovo zbližanje. Ideja zbližanja narodov je ona podlaga, na kateri se morajo sporazumeti vse države. Samo na ta način bo mogoče v Evropi ustvariti politično in gospodarsko ravnotežje, ki žal še ni ustvarjeno, ter so zaradi tegae številni evropski narodi siromašni. Predsednik Roosevelt je nedavno govoril o potrebi povzdige svetovne trgovine ter omejitve oboroževanja. Tudi mi se moramo tega držati, ker bo sicer prišlo do bankrota, istočasno pa še do vojne. Da se temu izognemo, bo Francija pristopila k najprisrčnejšim pogajanjem. Franciji ni potrebno voditi vojne, vendar pa želi ohraniti svoje dosedanje ozemlje, pri tem pa še nadalje izvajati svojo misijo. Zato mora ostati močna. Tega se moramo zavedati pri vseh diplomatskih , pogajanjih z drugimi državami. Prišel je čas junaških naporov. Francija se je lotila dela. Nedvomno se bodo po'avile v j bodočnosti še nove težave, toda Francija , bo uporabila vso svojo hladnokrvnost in > junaštvo, da jih prebrodi. Francoska vlada { poziva vse Francoze da se zedinijo v teh resnih časih, ko gre za usodo domovine. Bonnetov govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem Nato je govoril tudi predsednik vlade Daladier, ki ie med drugim dejal: Francija lahko ohrani svoj vpliv v Evropi in na dragih kontinentih samo, ako bosta vladala v njej red in sloga. Usoda naše domovine ni odvisna samo od ohranitve kolonij, temveč je treba delati za to, da se ves francoski imperij zedinL ker mora biti francoska kolonijska politika aktivna, ne pa popust'j'va. Francija danes lahko zaupa svoji vojski, ki združuje vse Francoze. Tudi Daladier j ev govor je senat toplo pozdravil Končno je senat z 210 glasovi proti 16 izrekel vladi Daladierja zaupnico. Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za Inozemstvo Din 40-— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 8122. 8123. 3124 3125. 3128 Maribor, Grajski trg it 7. telefon 4L 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon St 65__ Rokopis) ss ne vračajo Ugoden odmev v Javnosti p&rlz 8. febr. o. Včerajšnja zunanjepolitična debata v senatu ter govora zunanjega ministra Bonneta in Daladiera so zbudili v francoskih političnih krogih mnogo pozornosti. Listi objavljajo danes Bcn-netov govor v celoti. V svojih komentarjih naglašajo, da se v senatu Se nikoli ni pokazala taka enotnost nazorov kakor ob tej priliki pri glasovanju je bilo oddanih 290 glasov za vlado ln le 16 proti njej. Bonnetov govor, tomačljo listi v tem smislu, da je hotel poudariti predvsem do. bre francoske odnošaje z Anglijo in Zedi-njenimi državami, najglobji vtis pa je napravila na javnost njegova izjava, da mora Francija biti močna ne glede na to, ali se bo zapletla v kakšno vojno ali pa bo mir. Nemški odziv Berlin, 8. februarja. AA. DNB: Nemška diplomatska korespondenca piše o Bonnetovi izjavi v francoskem senatu ln pravi, da vsa Nemčija odobrava njegove izjave glede sodelovanja med Francijo in Nemčijo in glede francosko-nemške deklaracije. C lan kar poudarja, da si vrt žele sporazuma in sodelovanja med Francijo in Nemčijo. Glede tistega mesta Borinetove-ga govora ki se nanaša na razmerje med Italijo in Francijo pa pravi članek, da je treba te izjave sprejeti s pridržki ln da j je vsekakor treba počakati, kaj bo o njih rekel Rim. Glede Španije pravi članek, da 1 general Franco po pravici pričakuje, da ne bo Francija v bodoče ničesar storila, kar bi škodovalo pravicam ln koristim španskega naroda. Važnost, ki Jo Bonnet pripisuje neodvisnosti Španije, končuje članek, pa bi morala biti Bonnetu tudi opozorilo glede raznih a spiraci j francoske politike v nekem delu Evrope. Italijansko sporočilo Angliji Pariz, 8. februarja. AA. Londonski dopisnik »Figara« poroča svojemu listu, da so uradni krog: v Londonu zadovoljni z izjavo, ki jo je dal grof Ciano lordu Per-thu glede pisanja Virginija Gayde. Lord Perth je dobil navodila od angleške vlade, da se pri Cianu informira, ali predstavlja članek novinarja Virginija Gayde mnenje italijanske vlade. Ciano pa je odgovoril, da bo italijanska politika ostala zvesta načelom, ki jih je postavil Mussolini in kakor so bila formulirana v razgovorih Cham berlaina in Halifaxa z ital janskimi državniki v Rimu, namreč da bodo italijanske čete odšle iz Španije, čim bo državljanska vojna končana s popolno zmago generala Franca. Figueras obkoljen Pred zavzetjem zadnje važnejše španske republikanske postojanke ob francoski meji Perpignan, 8. febr. br. Nacionalisti so v preteikli noči zavzeli mestece Olot in Ripoll, republikanska letala pa so davi bom bardirala Puigcerdo. Vetč sto beguncev je bilo ranjenih. Z zavzetjem Olota so nacionalisti republikansko vojsko razdelili v dva dela. Na zapadu bodo republikanci še zlahka preko Puigcerde zbežali preko meje na francosko stran, vzhodno od Olota pa se je znašlo okrog 30.000 republikanskih vojakov na pirenejskih hribih, preiko katerih vodijo le slabe poti do meje. Umik republikancev v Francijo se medtem nadaljuje. Pri Puigcerdi je davi prekoračilo mejo 1600, pri PerUhusu pa so prišle preko meje 4 brigade vojaštva. Dve izmed njih sta sestavljeni iz tujih prostovoljcev. V Tour de Carol je danes prišlo 60 vagonov republikanskih vojnih potrebščin. Dve republiikrjnski letali sta pristali v Toulcoisu. Na poti v Francijo je še za 120 vagonov vojnega materiala, predvsem topov. Vse francosko obmejno področje v širini 8 do 24 km je določeno zaabirališče beguncev iz Španije. V Argelesu je vse polno beguncev, zaradi česar je francoski mornariški ministar odredil, naj se beguncem, zlasti pa ranjencem dajo na razpolago'starejše francoske potniške ladje, ki jiih bodo začasno spremenili v lazarete. Po infomacijah agencije Havas, je davi prispelo v Perthus več republikanskih političnih in vojaških voditeljev, med njimi tudi min. predsednik Negrin ter general Rojo. Iz Perthusa so se takoj odpeljali dalje. Zadnji begunci iz severovzhodne Katalonije so nocoj sporočili, da je v pretekli noči nastala v Figuerasu strašna eiksplo-zija in da je zletela v zrak tamošnja trdnjava. Perthus, 8. februarja. AA. (DNB). Nacionalisti so popolnoma obkolili Figueras in je vsak trenutek pričakovati, da bodo vkorakali v mesto V francosko obmejno mesto Perthus se neprestano zgrinjajo množice beguncev. Računajo, da bo val beguncev drevi še narasel, ker pričakujejo, da bo takrat prišlo do meje jedro republikanske katalonske vojske. Prednje čete in generalni štab republikanske armade, so se že ob 14.30 pripeljali v Perthus. Malo pred tem je prekoračilo mejo 1200 mož mednarodne brigade. Na francosko ozemlje je zdaj prispel že Zato se izogibljejo, kolikor se le da, tudi preveč enostranskih zvez z velesilami, v nadomestek pa iščejo medsebojne zveze, katerih cilj je, za vsako ceno ohraniti nevtralnost in s tem neodvisnost. V vseh teh primerih gre zgolj za obrambne zveze, zaradi katerih se nevtralnost malih držav nasproti mednarodnim sporom prav nič ne Spremeni. večinoma ves vojni material iz republikanske Španije, istotako tudi večina španske vojske. Ponoči je v Cerbero prispelo 6 vagonov bojnega materiala, v prvi vrsti topovi, strojnice in m unici ja. Republikanski vojni material, ki še čaka na železniški postaji v Cerberi, da ga prepeljejo, cenijo na 200 vagonov. Madrid se bo branil do skrajnosti Madrid, 8. febr. o. General Miaja je davi po radiu v Madridu izjavil, da se bodo republikanci v glavnem španskem mestu borili do zadnjega moža. Podobno izjavo je dal poročevalcem tujih listov tudi poveljnik Madrida. Pariz, 8. febr. o. Španski republikanski minister del Vayo je davi v vasi Junqueri v Kataloniji sprejel tuje novinarje in jim izjavil, dia bodo republikanci nadaljevali svojo borbo do konca. V centralni Španiji so tako dobro organizirani, da bodo mogli še najbrž do konca leta vzdrževati pritisk španskih nacionalistov. Čeprav je položaj zelo težaven, je poudaril del Vayo. se nadejamo ugodnega zaključka borbe, ker je za nami vse svobodoljubno špansko ljudstvo. Napetost med Rusijo in Japonsko Tokio, 8. febr. o. Japonski listi poročajo, da se je sestal v Vladivostoku ruski vrhovni vojaški svet za Daljni vzhod, ki je razpravljal o vedno bolj napetih odnošajih z Japonsko. Na Japonskem so povzročile veliko vznemirjenje vesti, da podpira ameriška vlada Rusijo v zadevi ribolova okrog Sahalina in Kamčatke. Ruska vlada je že lani odpovedala ribiško pogodbo z Japonsko in je sedaj sklenila, da bo organizirala posebno vojaško nadzorstvo nad imenovanim področjem, da bi japonskim ribičem onemogočila sleherni ribolov. Ker pa je izvajanje ribolovskih pravic v sahalinskem vodovju za Japonsko vitalnega pomena, je japonska vlada že pred kratkim napovedala, da bodo japonski ribiči še naprej ribarili v tamkajšnjih vodah in da jih bodo pri tem ščitile japonske vojne ladje. Kakor zatrjujejo, je ruski vojaški svet v Vladivostoku sklenil, da bodo ruske pomorske patrulje napadle slehernega japonskega ribiča, ki bi se pojavil v ruskih vodah in obstreljevale njegovo ladjo, čeprav bi se v bližini nahajala kakšna japonska vojna ladja. Ker se bo ribolovska sezona pričela že prihodnji mesec, se je bati, da bo prišlo okrog Sahalina in Kamčatke v kratkem do prvih spopadov med ruskimi in japonskimi vojnimi ladjami in da se bodo potem že itak napeti odnošaji med Rusijo in Japonsko še bolj poslabšali. Pred zasedbo Minorce General Franco se pripravlja, da v kratkem zasede tudi republikanski otok Minorco in sicer brez tuje pomoči London, 8. febr. br. V zadnjih dneh so se v političnih krogih v Londonu in Parizu ponovno razširile vesti, da francoska ln angleška vlada spričo razvoja dogodkov v Španiji resno mislita na okupacijo Minorce za primer, da bi se zagotovila o umiku tujih prostovoljcev iz Francovega tabora o pravem času vendarle ne izpolnila. Glede na to sporoča danes »Daily Telegraph & Mornigpost«, da je general Franco sedaj Izjavil da bo nacionalistična vojska v kratkem zavzela tudi otok Minorco. Angleški diplomatski zastopnik v Burgosu je takoj interveniral in zahteval, da nacionalisti prizanesejo republikancem na Minorci in pristanejo na evakuacijo republikanskeg avojaštva z otoka. Na podlagi te intervencije so se takoj pričela pogajanja. Kakor zatrjuje ta omenjeni londonski list in pariški »Excelsior«, je bil že dosežen načelni sporazum, po katerem bodo Angleži posredovali na Minorci. Na Minorco je baje že odplula angleška kri-žarka »Devonshire« z delegacijo nacionalistične vlade ln vojske. Križarka bo baje že jutri prispela v Port Mahon, kjer bodo francovci od republikancev prevzeli oblast nad otokom, republikanci pa se bodo pod nadzorstvom Angležev umaknili z njega. London, 8. febr. o. Potrjujejo se vesti, da je general Franco obvestil angleško vlado, da namerava zasesti otok Minorco, pri čemer je poudaril, da bo zasedba čisto »španska« in izvršena brez vsake tuje pomoči. Posredovanje za likvidacijo španske vojne London, 8. februarja. AA. (DNB) Na današnji seji angleške vlade je zunanji minister lord Halifax poročal ministrom o zadnjih dogodkih v Španiji. Zvedelo se je, da so na seji razpravljali o akciji za posredovanje med republikanci in nacionalisti v Španiji Razen tega so na seji govorili tudi o tem, v kolikšni meri bi Velika Britanija mogla podpirati akcijo francoske vlade za skrbstvo nad španskimi begunci. V dobro obveščenih krogih pravijo, da se še nadalje vzdržuje diplomatski stik z republikansko in nacionalistično vlado. Od angleške strani pa ne obstoji namera, da bi stavili kakšne predloge za začetek mirovnih pogajanj. Angleška vlada se je omejila na to, da obema stranema ponudi svoje nasvete. V merodajnih krogih izjavljajo, da je glavni namen stika angleške vlade z obema španskima vladama priprava premirja in splošne amnestije. Berlin, 8. febr. h. V merodajnih krogih zasledujejo z velikim zanimanjem razne poizkuse angleške in francoske vlade za likvidacijo državljanske vojne v Španiji. V Berlinu poudarjajo prav tako kakor v Rimu, da je v tem pogledu merodajna stranka samo general Franco, čigar pogoji so znani in jasni. Rim, 8. febr. AA. »Giornale d'Italia« mir sili, da bosta nesporna in popolna zmaga generala Franca v Kataloniji in beg prvar kov bivše barcelonske vlade in republikanske vojske odprla novo poglavje španske vojne. Na eni strani je pričakovati, da bo general Miaja nadaljeval boj v osrednji Španiji, čeprav nima upanja v daljšd odpor, na drugi strani pa se republikanski ministri še vedno smatrajo kot zakonite zastopnike republikanske vlade, kar gre celo tako daleč, da min. predsednik Negrin in zunanji minister del Vayo razpravljata z zastopniki Pariza in Londona, da bi z njihovim posredovanjem sestavila pogoje za morebitno sklenitev miru s Fnancom. Po poročilu dopisnika lista »Lavoro Fa>-9cista« iz Pariza je poskus, da se republikanska vlada obdrži v sedlu, Azanov manever, da bi pritisnil na Francijo Anglijo, ti dve pa na generala Franc bi odnehal od zahteve po hrezpogoju. tulaciji republikancev Vsi listi prinašajo razen tega pod velikimi naslovi izjavo generala Franca, ki odklanja vsak predlog za sklenitev premirja in zahteva brezpogojno kapitulacijo republikanskih čet. GaSencov obisk v Varšavi Varšava, 8. febr. AA Listi poročajo Is Bukarešte, da bo rumunski zunanji minister Gafencu prispel v Varšavo meseca marca, točen dan pa še ni določen. Nemčija gradi vojne ladje po 35*000 ton Berlin, 8. febr. AA. Prva 35.000 tonska nemška vojna ladja bo spuščena v morje 14. februarja. Ob tej priliki bo imel Hitler važen govor. Druga ladja z isto tonažo bo spuščena v morje verjetno v maju. Vojne ladje novega tipa so 792 čevljev dolge ter imajo po 8 velikih in 12 manjših topov. Nove ladje izdelujejo v Kielu. Obisk nizozemske kraljice v Bruslju Haag. 8. febr. AA. Danes je bik) objavljeno, da bo kraljica Vil j emina vrnila obisk belgijskemu kralju Leopoldu III. ob koncu meseca maja. Poplave v Južni Afriki Pretoria, 8. febr. br. v južni Afriki so nastale velike poplave. Preiko tisoč družin je moralo zapustiti svoje domove. Veö mest je izoliranih. Poplave so napravile ogromno Scodo na poljih. Mnogo živine Je utonilo. Železniška proga Johannesburg —; L^wreccecity je (prekinjena, Vlada si ustvarja večino v narodni skupščini Bivši ministrski predsednik dr. Stojadinovič ima vedno manj pristašev — Narodna skupščina se sestane najbrž sredi prihodnjega tedna — Konferenca zastopnikov vseh opozicijskih strank Beograd, 8. febr p Danes je večje število narodnih poslancev, ki so se vse zadnje dni zaradi spremembe vlade mudili v Beogradu, zapustilo prestolnico. Vse namreč kaže, da se bo zasedanje narodne skupščine nadaljevalo šele sredi prihodnjega tedna Govori se. da bo prihodnja seja narodne skupščine v sredo To sejo bo vodil novi predsednik skupščinskega verifikacij skega odbora bivši minister Vojko Cvr-kič Na njej bo izvoljeno definitivno skupščinsko predsedstvo. Vlada se živahno pripravlja na zasedanje narodne skupščine in si med poslanci utrjuje svoj položaj Bivšega predsednika vlade dr Stojndinoviča dan za dnem zapuščajo novi dosedanji pristaši in prehajajo v vladni tabor 2e sedaj razpolaga vlada, kakor sodijo beograjski parlamentarni krogi, z okrog 200 poslanci. Vlada namerava narodni skupščini takoj po izvolitvi njenega predsedstva ln njenih stalnih odborov predložiti načrt novega državnega proračuna in finančnega zakona Proračunska razprava bo v skupščini in senatu trajala dober mesec dni Nato namerava vlada izvesti svoje načrte glede sporazuma s Hrvati, kakor jih bo nedvomno podrobneje obrazložila v svoji programatski deklaraciji, s katero se bo narodni skupščini predstavila. Kar se tiče novega proračuna, je bilo že v komunikeju o snočnji prvi seji Cvetkovičeve vlade sporočeno, da bo z malimi spremembami pred'ožen v obliki, kakor ga je pripravila že Stojadinovičeva vlada. V krogih vladnih poslancev je bilo te dni posebno živahno vrvenje Število onih poslancev, ki obsojajo dr Milana Stojadinoviča in njegovo dosedanjo notranjo politiko, je zmerom večje Lahko se reče. da se že daleko pretežni del bivše Stoja-dinovičeve parlamentarne večine ter vsa opozicija skladata s skupno ugotovitvijo, s katero so Dragiša Cvetkovič, dr. Spaho in tovariši utemeljili svojo ostavko, da je namreč vlada dr Stojadinoviča predstavljala glavno zapreko za notranjo konsolidacijo. Ministrski predsednik Cvetkovič je imel tudi danes mnogo razgovorov s političnimi ljudmi in je vobče razvil zelo živahno aktivnost Njegov cilj je, da bi si v skupščini zagotovil zanesljivo večino ne le za sprejem državnega proračuna temveč tudi za potrebna pooblastila za izdajo po'iticnih zakonov. Tudi v krogu opozicijskih poslancev se vrše nenehoma sestanki in razgovori. 2e včeraj so se glavni zastopniki opozicijskih skrpin sestali ter imeli daljšo konferenco Danes so se ti posveti nadaljevali in sta jim prisostvovala tudi zastopnika KDK iz Zagreba, dr Juraj Sutej kot delegat HSS in senator dr Milan Kostič kot zastopnik SDS v delovnem odboru bloka narodnega sporazuma. Nocoj ob 17.30 pa se je pričela na stanovanju voditelja zemljoradnikov Joče Jovanoviča večja konferenca, na kateri so sodelovali kot zastopniki JNS podpredsednik Jovan Banjanin. generalni tajnik senator dr Albert Kramer ter člana ožjega glavnega odbora stranke Ilija Mihajlovič in dr. Grga Andjelinovič, kot delegat HSS dr. Juraj Sutej, kot delegat SDS senator dr. Milan Kostič, za radikalno stranko dr. Laza Markovič, dr. Momčilo Ninčič in Krsta Miletič, za zemljoradniško pa še dr. Milan Gavrilovič in dr. Tupanjanin ter končno za Davidoviceve demokrate Božidar Vlajič, Milan Grol in prof Markovič. Na sestanku je senator dr. Kramer podal daljši referat o političnem položaju. Nato je govoril poslanec dr Juraj Sutej. Na podlagi njunih poročil se le razvila debata, v kateri so zastopniki poedinih opozicijskih skupin izmenjali svoje misli in se sporazumeli glede nadaljnjega zadržanja Na osnovi debate in obeh poročil so bili sprejeti sklepi, ki imajo namen še bolj utrditi solidarnost vseh političnih skupin, ki so se združile za zadnle parlamentarne volitve na listi dr Vladka Mačka. Vodstvo JNS o položaju Beograd, 8 febr p Glavno tajništvo JNS je nocoj izdalo komunike o zasedanju predsedstva JNS in njenega poM'Cnega odbora Pod vodstvom predsednika Petra Ziv-kovica sta se vršili 7. in 8 t. m dve seji, na katerih so razpravljali o političnem položaju in izpremembi vlade. - * " - ' Sprejemi pri firedsednikn vlade Beograd, 8. februarja. AA. Ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič bo sprejemal senatorje in narodne poslance v ponedeljkih, torkih, četrtkih in 9obotah od 11 do 13. ostale pa ob sredah in petkih od 11. dalje. Ti sprejemi senatorjev, narodnih poslancev m ostalega občinstva bodo v notranjem ministrstvu. Iz kabineta ministrskega predsedništva. V! a ©stane zvesta svojim prijateljem Proglas vlade o smernicah svoje politike — Pripravljenost za zMižanje z Madžarsko in Bolgarijo Bukarešta, 8. februarja. AA. Nedavno imenovana nova rumunska vlada je objavila proglas, v katerem pravi med drugim: Sedanja vlada, ki je izšla lz fronte narodnega preporoda, začenja novo etapo organizacije državnega življenja. Prenehale so politične agitacije in notranje borbe ter je prišlo do pomirjenja duhov. Nad štiri m.lijone državljanov se je odzvalo pozivu fronte narodnega preporoda. Program nave vlade je obramba in konsolidacija države z vzdrževanjem normalnih odnošajev s tujimi državami. Rumu-n5.ja bo nadaljevala z neomajno voljo polit ko miru upoštevajoč previranja v mednarodnem življenju ter stara in zvesta prijateljstva. Rumun;.ja bo ukrenila vse, da pospeši proizvodnjo in trgovinske zveze z velikimi zapadnimi in srednjeevropskimi državami, s katerimi želi skleniti sporazume, želi si tenni h zvez z vsemi državami, s katerimi je geografsko in gospodarsko povezana. Ostala bo zvesta prijateljem na vzhodu Evrope, v Pedunavju in na Balkanu. Rumunija se odkrito trudi in ima na'boljso voljo, da se sporazume z Madžarsko: prav tako želi vzpostaviti pria-te! ;s';e odnošaje z Bolgarijo. Ohraniti hoče miroljubne odnošnie in dobrega sosedstva s Sovjetsko Rusijo. Rumunska akcija stremi za tem, da se osnuje blok za obrambo narodnega obstanka in teritorialne neodvisnosti države, pri čemer se naslanja na svojo močno ; vojsko, kateri je vlada posvetila svojo po- i sebno pozornost- j Na finančnem polju Izvaja vlada načelo j proračunskega ravnotežja in obrambe na- j rodnega denarja, pri čemer nastopa proti špekulacijam z inflacijo in devalvacijo. Skupna akcija finančnega ministrstva in j Narodne banke bo pripomogla k dosegi j tega namena. Vlada bo domačemu trgu ! dala podporo svojega kapitala ter zahte- ; vala, da se spoštujejo notranje obveznosti glede plačil. V pogledu Inozemskih obvez- i nosti se bo Izvajala ista finančna politika ter se bo spoštoval podp s države. Budžet-ski fondi v le jih bodo dani na razpolago za kritje obveznosti napram inozemstvu. Vlada izraža svoje zadovoljstvo zaradi razumevanja večine upniških držav ter upa, da bodo upn ške države imele isto razumevanje tudi v bodočnosti. Rumunska vlada je posvetila posebno pozornost kmetijstvu, ki je najvažnejša panoga rumunskega gospodarstva. Pravice narodnih manjšin bodo spoštovane ter jim bo dana možnost, da v okviru iskrenega in lojalnega sodelovanja z rumunsko državo izražajo pripadnost k svoji rasi. jeziku in veri. Ds Valeri prsti «porabi sile za zdruzitev Uistra z irsko republiko Dublin. 8. febr. AA Senatni odbor irske I ženska sodišča Drugi zakon se nanaša na ___1-1:1_____1-1:___- l __* i n • J^n ìot\r/\ ir* Hrvlrv/*« Iro7ori t. a rtr\ trwrm r\wi. republike je nadaljeval včeraj debato o vprašanju razcepa lrsike. Med debato je de Valeča odgovoril tudi na vprašanje glede bombnih atentatov. Izjavil je, da irska vlada obžaluje, ker se doga ia jo atentati, ki jih ona ne želi Irska vlada je edina legalna predstavnica Irske. Nobena druga korporacija nima torej pravice govoriti v imenu irskega na oda. Kar se tiče razcepa Irske, je zanj edmo odgovorna angleška vlada Ko je bila izvršena ta krivica, so angleški ministri izjavili, da bo trajala samo gotov čas Od tega časa se z angleške strani ni ničesar več čulo o tej zadevi. Razcep Irske je krivica ki bi upravičevala celo upoabo sile. če bi bilo kaj upanja v uspeh, o čemer pa ne more bit govora. Irska vlada noče ničesar čuti o rabi sile. kar naglaša pred vsem svetom Anglija ovira naiven razvoj dogodkov. Ce ne bi bilo angleških garnizij v IVstru, bi se tamkaj narod prostovoljno priključil južni Irski. Irska vlada je pripravljena dati koncesije glede gotovih vprašanj, kar se tiče uvedbe ir-ščine, pa mora biti nepopustljiva. Danes je pravosodni minister predložil dva zakonska osnutka, ki se tičeta delavnosti ekstremnih elementov. Prvi osnutek se tiče rovarjenja proti državi in proti redu v državi. Z njim se uvaja nadzorstvo nad društvi, in ustanavljajo posebna ka- izdajstvo in določa kazen za gotove prestopke. S tem zakonom bo zamenjan dosedanji zakon o veleizdaii, ki je bil izdan 1. 1935 Obisk turškega zunanjega ministra Beograd, 8. febr. p. Turški zunanji minister Sukri Karadzoglu namerava v kratkem priti v Beograd na uradni obisk Odtod bo potoval skupno z našim novim zunanjim ministrom Cincar-Markovičem v Bukarešto na zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze. Katastrofa grškega parnika London, 8. febr. w. Na vzhodni obali Anglije, pri ustju reke Humber, sta trčila ameriški parnik »Meanticut« ter grški parnik »Catina Bolgaris«. Grški parnik, ki je imel 4.567 ton ter je bil doma iz lu-ke Ambros, se je takoj potopil. Doslej Se ni znano, koliko mož njegove posadke so rešili. Poplave v Ameriki New York. 8. febr. w. V Državi Ohio je ostalo zaradi poplav 30.000 ljudi brez strehe. Poročajo, da je utonilo 17 ljudi. V Ken-tukyju je poplavljenih več premogovnikov. Beležke Beograjski listi o novi vladi C .avko vlade dr Milana Stojadinoviča je sprejel beograjski tisk z dokaj velikim zadovoljstvom Dnevnika »Politika« in »Pi-vda«, ki sta bila do sedaj opozicijsko razpoložena napram vladi, sta s simpatijami sprejela sestavo nove vlade Teh simpatij tudi ne krijeta v svoj.h poročilih in komentarjih o zadnjih političnih dogodkih Pridružil se jima je sedaj tudi službeni organ JRZ »Samouprava«, ki vid: v novi vladi velik korak naprej k sporazumu med Srbi in Hrvati. Rezervirano je samo »Vreme«, ki se omejuje na priobčevanje uradnih oročil ter se vzdržuje vsakega körn ntarja. »Vreme« Je bilo nekdaj v lasti vsakokratne vlade, sedaj pa je že nekaj let privatno podietje; direktor Ifsta je posi Dragi Stoiadinovič, brat dosedanjega predsednika vlade. , Zagrebško razpoloženje v beograjski luči Beograjska »Politika« objavlja poročilo svojega zagrebškega dopisnika, ki pravi med drugim: »V Zagrebu Je bila sprejeta ostavka nepopularne vlade dr Milana Stoiadinoviča z velikim zadovolistvom. Zagrebški tisk in pcl tični krogi mislijo, da je s sestavo nove vlade nastopil čas za pričetek reševama hrvatskega vp'-a'nnia Po nühovem miš ljenju se bo vlada lotila najprej predhod nih del, ki nai omofočiio reševanie hrvatskega vprašanja V prvi vreti bo morala uzakoniti nove politične rskone V krogih HSS praviio. da bi ce s tem ustvarili poeoji za nadalinje reševanj hrvatpkeea vprašanja Hrvatsko vprašan* bi se reševalo na temelju sedanie ustave ki omofonie po mnfTru gotovih Do^fk^v iz vr«t HSS prav obširne komtvnaHie. To bi bila najbolj sigurna pot, da se preprp^io prehudi pre1 esljaji. k; bi mo?li slediti takoišnji rad'kaìni rešitvi hrvatskega vprašania Nova v^ada Drpwiea CvpfVoviča bo Iera^a pri tem va'no uIopo. kpr bo ustvarila pogoje za rpševanie hrva+«ke«?a vpra?ania v okviru eWošne novp notranV ured'tve. Za sedaj HSS uradno še ni izreka svole stališče dO r>OT.p T.la^n ^aVfl Hfl d°kla- racijo vlade. Z ?a d ovoli "t vom pa ie spre-j jelo njeno vodstvo izjavo pred«ednika Cvetkovióa, da vsebuje program nieeove vlade utemeljitev ostavke, ki so 1o dali on in njegovi tovariši v vladi dr Milana Stojadinoviča.« Trgovinska pogodba med Italijo in Rusijo Po vesteh iz Rima bodo te dni /.atriju čena trgovinska pogajanja med Italijo m Rusijo, ki so v teku že od novembra meseca Trgovinski promet med obema državama se bo vršil na osnovi kliringa Sov.-t-ti bodo prodajali Italiji predvsem nafto, res in žito, dobivali pa od nje industrijske iz delke. V rimskih krogih računajo, la bo ta izmenjava blaga med obema državama dosegla višino do ene milijarde lir V političnih krogih smatrajo podpis trgovinske pogodbe med Rus:io in Italijo za velik italijanski uspeh. Italija je z njo spretno izl: .istila zapostavljenost sovjetske Rusije v mednarodni politiki in rurko nezadovoljstvo z zapadnimi velesilami. Rusija bo kupovala v Italiji zlasti parnike in železniški materiaL Beneševa knjiga o češkoslovaški krizi Kakor smo ie poročali je odpotoval bivši preziden-t ČSR dr. Edvard Beneš v spremstvu svoje soproge lz Londona v Zedinjene države, kier bo predaval na univerzi v Chicagu o demokraciji. V Londonu je stanoval pri svojem nečaku Bohu-slavu Benešu. Spisal je v tem času knjigo z rt^lovcm »češkoslovaška kriza«, i Knjigo bo izdal njegov nečak ln bo v kratkem dotiskana. Izšla bo istočasno v ; angleščini in francoščini. Po napovedih | angleških listov bo vsebovala zelo intere-santne In (io sedaj še nikjer objavljene ; dokumente o poteku za ČSR tako tragične septembrske krize. Občinske volitve v Gdyn!ji Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve tudi v poljski luki Gdyniji Kakor v večini ostalih poljskih mest. je tudi v C-/ni ji vladna lista doživela hud poraz. Izmed 32 mestnih svetnikov odpadejo po izid. volitev na vladni tabor samo štirje, d čim jih je 28 izvojevala opozicija, in sicer socialisti 14, narodni demokrati 12 2 pa ostale opozic onalne skupine. Ker določi vlada posebej še 16 svetnikov, bo vladni tabor skupno razpolagal z 20 mandati, ostal pa bo nasproti 28 glasovom opozicije v manjšini. „Demokracije se morajo na* vaditi na odstope ozemlja" Italijanska zunanjepolitična revija »Relazioni Intemazionali« spravlja v svoji poslednji številki v zvezo italijanske sredozemske in nemške kolonialne zahteve ter piše med drugim: «Oba problema sta medsebojno povezana in Evropa se mora pripraviti na to, da jih reši. Vse ostalo je postranskega pomena in bi se dalo z lahkoto urediti, vendar bi bilo prav, ako bi že enkrat prenehalo sleherno napačno tolmačenje, ki je brez koristi. Demokracije se bedo pač morale navaditi na odstope ozemlja in priznanje pravic drugim. Dokler se to ne bo zgodilo, je odveč sleherna pobuda za omiljenje napetosti in sklicevanje na miroljubna čustva nekaterih narodov, ki naj bi samo zaradi ljubega miru drugih zadušile svoje življenjske potrebe razvoja in mirne ekspanzije.« Kanal Dunav—Odra Ini. Josef Bartovsky je imel pred dnevi v Pragi predavanje o načrtu za gradnjo kanala Dunav-Odra. S sporazumom, ki je bil 19. novembra sklenjen med CSR in Nemčijo, je načrt za zgraditev tega kanala stopil v faze uresničenja. Po pogodbi med CSR in Nemčijo mora vsaka država noeiti stroške za zgraditev odgovarjajočega dela kanala na svojem ozemlju. Celokupni stroški so preračunani n« 4 milijarde kron. od katerih odpade 2400 milijonov na CSR. 1600 milijonov pa na Nemčijo Kanal mora biti zg-^ajen v šestih letih. V novem proračunu CSR so le vneScrn krediti za letošnje leto. Trasa kanala gre po dolinah rek Odre, Bečve ia Morave. Kanal bo tako zgrajen« Za pomirjenje čsl. mej Češkoslovaška demarša v Budimpešti — Red ob poljski meji Praga, 8. febr. AA. (CTK). Češkoslovaški zunanji minister je naročil češkoslovaškemu poslaniku v Budimpešti, naj obišče madžarskega zunanjega ministra in mu prijateljsko razloži afero v zvezi z zadnjimi incidenti v okolici Užhoroda. če. Skoslovaški poslanik je pri tej priliki izrazil upanje, da se bo glede na krajevni značaj tega incidenta možno Izogniti težjim poe'edicam in da bodo po posredovanju češkoslovaških in madžarskih oficirjev ti incidenti likvidirani na kraju samem, češkoslovaški poslanik Je poleg tega opozoril madžarskega zunanjega ministra na dejstvo, da bi bilo absolutno potrebno, da se v Interesu razvoja prijateljskega in resničnega sodelovanja med obema državama točno Izvaja prepoved prehoda oboroženih civilistov preko demarkadjske črte. Češkoslovaški poslanik je pri teh razgovorih tudi izjavil, da so po mišljenju češkoslovaških krogov gotovi krajevni etementi kalili mir, ki bi bil v obmejnem pasu zaželen. Moravska Ostrava, 8. febr. AA. (ČTK). Po zaslugi skupnih naporov oblasti ln šle-skega odseka češkoslovaškega narodnega sveta v Moravski Ostravi je omogočeno zaželeno pomirjenje v obmejnem delu češkoslovaške in Poljske. Dokaz za to je dejstvo, da v zadnjih 15 dneh nI bilo nikakih obmejnih Incidentov. Z energičnim posredovanjem češkoslovaških državnih oblasti je bilo onemogočeno tudi delo izzivačev na češkoslovaški kakor tudi na poljski strani, prev'aduje prepričanje, da bodo na ta način uresničeni pogoji za skupno sožitje ln medsebojno razumevanje obeh sosednih slovanskih držav in da je zagotovljena mirna bodočnost češkoslovaškega prebivalstva. Neresnične vesti o atentatu na Vološina Chust, 8. fehr. AA. Uradno demantira-jo vesti, ki se širijo v inozemstvu, da je bil Izvršen na predsednika Podkarpatske Rusije dr. Vološina atentat. Koliko je Madžarov na svetu Manjšinski institut vseučilišča t Pečuju je izdal knjigo vseučiliškega profesorja dr. Ivana Nagyja o statistiki Madžarov. Avtor poskuša v njej podati številčno stanje vseh Madžarov na »vetu, nas'anjajoč se. kakor sam pravi, na statistike držav ki prihajajo za to t pošte v Proi. Nagy prihaja do zaključka, da je bilo kor.ee teta 1937 na vsem svetu 12 milijonov 891 000 Madžarov, od katerih jih odpade n« Madžarsko 8 milijonov 470.000, na sosedne države 3 milijone 590.000 medtem ko bi po njegovih po datkih živelo na vsem ostalem svetu oko li 800.000 Madžarov. 2e na prvi pogled pa je za vsakega objektivnega poznavalca etnografskih prilik v srednji Evropi jasno, da so podatki ma dža-5.kega avtorja netočni tako glede Ma džarov na Madžarskem kakor glede Ma- džarov v sosednih državah. Madžarska je I leta 1937 štela po uradnih podatkih 9 milijonov prebivalcev; avtor prišteva od teh 8 milijonov 470.000 med Madžare, tako da bi na vse manjšine na Madžarskem odpadlo komaj okoli pol milijona ljudi. Samo po nemških podatkih pa živi na Madžarskem okoli 600 000 Nemcev, da niti ne omenimo Slovakov, ki jih je bilo še pred poslednjimi spremembami v decembru tudi okoli poi milijona, nadalje Jugoslovenov, Rusinov in Rumunov Prav tako pretirani so seveda tudi podatki o Madžarih v sosednih državah Verjetni se zde samo podatki o Madžarih v ostalem svetu. Objektivno bi bilo težko ugotoviti II milijonov Madža-ov. kaj šele skoraj 13 milijonov, kolikor jih navaja v svoji knjigi Nagy. Velik požar v Beogradu Pogorelo je skladišče barv tvrdke Moster — Neznanec zgorel v plamenih, več delavcev nevarno ranjenih Beograd, 8 febr p Dopoldne }e nastal v Beogradu v skladišču barv in lakov tvrdke Moster d. d. v Karadjordjevi ulic» silen požar Povzročil ga je delavec Franjo Pod-vinski. ki fe s terpentinom in krpo blaga čistil neki predmet, na katerem so bili barvni madeži lz še nepojasnjenih razlogov je nenadno nastala eksplozija, pn kateri so se vneli laki in barve ki »ih je bilo v različnih posodah okrog delavca vse polno Po žar se je naglo razširil na vse skladišče. Plameni so prehäial. od oddelka na oddelek V enem so bili zaposleni 4 delavci, ki jim je ogenj naenkrat zaprl izhod Z velikimi težavami so se pognali skozi piarne ne na prosto, pri čemer 60 dobili nevarne opeklina Plameni so se oprijeli tudi delovne halje Franja Podvinskega. ki je bil v hipu kakor goreča bakla Pognal se je na ulico napol blazen in ni pomislil, da bi moral haljo »trgati s sebe. Sele neki orožnik ga je usta- Cianov obisk v Pragi, Varšavi in Berlinu Berlin, 8. febr. br. Italijanski zunanji minister Ciano bo odxX>tovaJ iz Rima v Varšavo 23. februarja, naslednjega dne pa se bo med potjo ustavil v Pragi. V Varšavo bo prispel 25. februarja. Njegov obisk na Poljskem bo trajal dva dni. Iz Varšave se bo odpeljal bržkone v Berlin, kamor bo prispe) 27- t m. Naslednjega dne bo odpotoval nazaj v Rim. 375 milijonov dolarjev za ameriško obrambo New York, 8. febr. br Davi se je v Washingtonu sestal senatski odbor za narodno obrambo Razpravljal je o načrtu zakona o novih Izdatkih za državno obram bo. Po tem načrtu naj bi senat odobril vladi 375 mi'ijonov dolarjev kreditov za izpopolnitev ameriške narodne obrambe v tem letu. Vlada namerava za 300 milijonov dolarjev nakupiti 3000 vojnih letal. Okrog 50 milijonov dolarjev namerava porabiti za ojačenje panamskih utrdb. Ostali krediti pa so namenjeni vojaški izobrazbi rezervnih pi'otov in subvencijam ameriški privatni industriji, ki naj bi svoje obrate preuredila za vojaške potrebe. Izgon Židov iz Bolgarije Sofija. 8. febr. br. Tu so se danes razširile vesti, da bo vlada Izgnala lz Bolgarije 6000 Zidov, židje bodo morali zapustiti državo v 14 dneh. Plaz zasul sto ljudi Tokio, 8. februarja. AA. V vasi S ubino je pLaz zasul več hiš, v katerih je bilo okoli 100 ljudL Rešili ao 90 ooeb. da bo mogoča po njem plovba ladij s tona-žo do 1000 ton. Pri delu bo zaposlenih okoli 25.000 delavcev, ki bodo tajlužili na mezdah blizu ene milijarde kron. Originalen štrajk v francoski občini V francoski občini Barpe v blžinl Bor-deauxa Imajo že 17 let križe ln težave z občinskim odborom. Imeli so že celo vrsto volitev, to se pravi razpisanih volitev, kajti nihče ni hotel sprejeti kandidature za občinskega odbornika, kaj šele za župana. Do izvedbe volitev zato nd nikoli prišlo. Občina se je tako priskutila občanom pred 17 leti, ko je sresko načelstvo sporočilo občinski upravi, da bo morala občina plačati 500.000 frankov odškodnine za opustošenje nekega goada. Sedaj noče noben občan prevzeti odgovornosti za izplačilo te globe. In tako je občina Barpe že 17 let brez župana :n obč nskega odbora. Občani pravijo, da ne bodo odnehali s svojo stavko, dokler j;m vlada ne črta globe, katero W naprtili pred 17 leti njihovi občini, vil in mu pomagal. Pozneje so ga reševalci odpeljali v bolnišnico. Njegove opekline so smrtno nevarne Gasilci so kmalu prihiteli na pomoč, toda požar se je še vedno širil Nad skladiščem so bili uradni prostori policije z ru in mestni občini mariborski, da se s prvo oceno nagrajeni načrt v celoti izvede. Spomeniški odbor prosi natečajnike, ki so predložili osnutke pod zgoraj navedenimi gesli, da izjavijo, ali so zadovoljni z odkupom, nakar bo odbor zapečatene kuverte odprl. Prvo nagrajeni osnutek regulacije Trga svobode temelji na ugotovitvi, da je sedanja oblika Trga svobode nepravilna. Nepravilnost te oblike povzroča predvsem bastijski izzidek na severovzhodnem delu gradu. To nepravilnost povečava potem še kot, ki ga tvori grad in hiša nasproti njemu z osjo Aleksandrove ceste. Ta kot ima namreč 81 stopinj. Nepravilnosti se izražajo tudi v višinskem oziru. Glavni padec Trga svobode teče v diagonalni smeri ob zaključku ob vzhodu k »Put-niku«. Razen tega je trg odprt in nezaključen proti severu in jugu in nima dovolj dognane zveze s promenado ob aveniji. Višinsko nedognanost odpravlja projektant inž. J. Černigoj s tem, da Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvrtoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico. ki se tudi Dri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl. reg. S br. 15 485-35 Mrtva srnf&d v gorenjskem revirju Različni vzroki obolenj ob prehodu v pomlad Radovljica, 8. februarja. Pretekla jesen je bila zelo ugodna za divjad. Srnjad je stopila v zimsko dobo zdrava in dobro ohranjena. Pa tudi pozimi ni trpela hudega mraza, vsaj za dolgo ne. Kljub temu pa so našli v Karavankah, v okolici Jesenic, sedemnajst mrtvih srn različne starosti. Največ je bilo drobne mladine. Ke je mrtva srnjad na zadldh močno zamazana je bilo na prvi pogled očitno, da je poginila zaradi driske, ki se pri srnjadi zelo rada pojavi. Ta bolezen je za srnjad močno pogubna. Povedi so različni. Največkrat se pojavi driska pri srnah ob koncu zime ali v začetku pomladi. Pozimi, ko srnjad strada, se loti težko prebavljivih snovi in že nastane bolezen v prebavilih. Posebno nevarne je, če pride sestradana divjad na mlado, s^ežo hrano Izredno slastno uživa srnjad pomladni 2e-fran, ki spada med prvo cvetje. Hitra menjava hrane vobče zelo škoduje srnjadi in skoraj sleherno leto pogine nekaj srn, ko se prehitro napasejo zgodnjega cvetja. Ker pa dozdaj v višjih legah, kjer so našli mrtvo divjad, še ni cverja. razen ne. kaj teloha v posebno prisojnih legah, bo bržčas vzrok nevarne driske kaj drugega kakor hitra menjava hrane. Zima pa tudi ni bila huda, da bi bila srnjad trpela pomanjkanje. Kaj rado se zgodi, da dobi drisko srnjad, ki je napadena od želodčnih ali črevesnih črvov. Ker so ti zajedal-ci pri nas precej razširjeni, je tudi ta možnost prav verjetna. Zelo pogrešeno pa je bilo, da mrtvih srn m so takoj poslali v preiskavo v bakteriološki zavod v Ljub- ljani, kar je bilo lovcem že tolikokrat priporočeno. Iz podobnega vzroka je bila lansko leto povzročena velika zmeda med lovci zaradi bolnih gamsov, ki so se bili pojavili v tistem revirju, kjer so bile ie-tos najdene mrtve srne. če bi bih poslali podleglo divjačino v preiskavo, bi bilo izostalo nepotrebno vznemirjenje, ki se je razširilo še čez mejo, Ko je zakupnik sosednjega lovišča v Karavankah zvedel o poginu srnjadi, je takoj poslal lovskega čuvaja v revir, da točno pregleda, če ni morda tudi v njegovem revirju kaj poginilo. Lovski čuvaj je pregledal ves revir, nakar je poročal, da je videl veliko srnjadi, baje kar okoli 70 komadov. Vse kar je videl, je bilo zdravo in dobro ohranjeno. To da sklepati da driska bržčas ni nalezljiva, sicer bi bila gotovo prešla tudi v sosednje revirje Na.1 oljše sredstvo za preprečenje bolezni pri srnjadi je pač da se srnjad pozimi ne pregania, marveč da se rajši dobro krmi. Da pa srnjad in gamsi bolje prebavi ja jo, se jim mora pokladati sol. D bro je, če se jim osoli tudi suha hrana, ki jo uživajo mnogo bolj slastno kakor če ni poljena. Nujno potrebno za gojitev srnjadi pri nas pa bi bilo da bi se pričel odstrel bolnih ln slabotnih komad.ctv in da se opustijo običajni zimski pogoni, kjer se navadno postrelijo najboljši komadi, češ da so stari in jalovi. To je prav tako nezmlsel-no, kakor če bi živinorejec dal mesarju lepe velike krave, drobiž pa bi redil za pleme. —S. Razstava bolgarske umetniške fotografije Ljubljana, 8. februarja. Ob številni udeležbi prijateljev bolgarskega naroda, zastopnikov oblasti ter raznih korporacij, med katerimi smo opazili kot zastopnika prosvetnega oddelka banske uprave g. A. Široka, kot zastopnika Jugoslovensko-češkoslovaške lige dr. E. Stareta s soprogo, g. Srečka Groma, predsednika odbora za Zvezo slovenskih foto-amaterskih organizacij, dr. I. Freliha, podpredsednika Fotokluba Ljubljane, in drugih je danes ob 15. ravnatelj g. Rasto Pu-stoslemšek, predsednik Jugoslovensko-bol-garske lige, otvoril v Jakopičevem paviljonu zanimivo prireditev, razstavo umetniških fotografij g. Spaseva Toteva iz Pa-sardžika. V nagovoru je poudaril pomembno vlogo, ki jo ima Jugoslovensko-bolgar-ska liga kot pospeševateljica čedalje tesnejših kulturnih stikov med obema bratskima narodoma. V vrsti svojih prireditev v ta namen je predstavila sedaj mladega mojstra bolgarske fotografije, ki je imel s svojimi deli velik uspeh že v Beogradu in prihaja, da seznani tudi našo javnost z življenjem bratskega naroda, kakor ga vidi in občuti oko fotografa umetnika. Gostje so si nato ogledali pod avtorjevim vodstvom razstavo, ki obsega 160 povečav. Izdelane in zajete so res tako, da bodo povedale mnogo tudi razvajenemu fotografskemu okusu našega občinstva. pisno širino ter s prisotnostjo močno odbijajočih površin, kakor je na primer sneg. Prisotni pa so tudi pri, razpršeni svetlobi neba, to je, če je oblačno. Pod vplivom ultravioletrah žarkov koža pordeči, njihovo dejstvo je kemično. V koži se stvorijo črna zrnca. Temna koža je za človeka pri-rodna zaščita, pred premočnim sončnim obsevanjem, ker temne barve toploto vpijajo in je ne prepuščajo v notranjost telesa. S tem se deloma lahko razložijo tudi vse rase. Vpliv ultravioletnih žarkov je zdravstvene narave, kjer je dovolj teh žarkov, ne more obstojati bolezen rahitis. Zato se rabi tis tudi zdravi s pomočjo ultravioletnih žarkov. Svetlobni žarki gredo najgloblje v kožo in pod njihovim vplivom se zelo razvija rdeče barvilo v krvi. Zračna temperatura Zračna temperatura, dnevna in letna, vpliva na človeško telo. Telesna temperatura človeka je 37 stopinj. Čim nižja je temperatura okoli nas, tem več je odhaja iz našega telesa. Gornja meja, ki jo telo še zamore prenesti, je 43.50 stopinj, spodnja meja pa 22.50 stopinj. Zaščita proti mrazu je v splošnem veliko lažja kakor proti vročini. V obeh primerih »i telo pomaga samo. Pri nizikih temperaturah proizvaja več toplote, pri višjih manj. Telo mora toploto izžarevati in jo oddajati Toploto tudi iz-dihujemo. Telo izloča skozi kožo vodo, zato pa mu je potrebna toplota Če tek) pre- Ljubljana, S februarja V okrilju Prirodoslovnega društva je predaval snoči na univerzi docent dr. Oskar Reya o vplivu klime na človeka in kulturo. Iz predavanja posnemamo: Vsako živo bitje zavisi od zemlje, njenega sestava in od posebno&ti ozračja, ki ga obdaja. Drugi činiteij, klima, je mnogo važnejši od prvega. Klimo sestavljajo sončna toplota, zračna temperatura, vlaga, veter in zračni pritisk. Vsi tii činitelji vplivajo na človeka in določajo več a'i manj njegov značaj. Sonce Sončna energija sestoji iz treh delov: ul-travioletnega. svetlobnega in ultrardečega diela. Čim padejo na človeško kožo sončni žaiki, se jih gotov de! odbije. Največ se odbije svetlobnih žarkov, najmanj pa ultravioletnih. Črna koža vpija več svetlobnih žarkov, pri belcih se odbije povprečno nad 50% svetlobnih žarkov, pri čmokožcih le 15»/o. žarki se v telesu spremene v toploto, deloma pa povzročajo kemične spremembe v koži. Koža sestoji iz feh slojev-povrh-nice, usnice in podkožnega staničja. Večino ultravioletniih žarkov vsrka povrhni-ca, svetlobni prodro do staničja, rdeči pa sežejo globoko v kožo. Najvažnejši so ultravioletni žarki Njihova jakost zavisi od pet činiteljev: raste iz zime v poletje, od jutra proti poldnevu, t nadmorsko višino s pojemajočo zemlje- Zfee Kos: »Pohode Domače vesli • BansKi svet U'avske oauoviiie de destane 13 t. m ob 10 na svoje X redno zase. lan je Seje bodo v steklenj dvorani banske palače • Pravniški kongres v Sloveniji. Na seji Stalnega od boia kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije ki Je bila nedavno v Zagrebu se je Stalni odbor konstituiral sledeče predsednik dr Doienc. vseučiliški profesoi in predsednik društva »Pravnik« v Ljubljani, drugi predsednik Miloš Jovi-čič, predsednik apelacijskega sodišča v Beogradu, podpredsednik dr Pavel Ra-stovčan, vseučiliški profesor v Zagrebu; glavni tajnik in arhivar s o a Fran Orožen, LJubljana, njegov namestnik za Beograd dr pržič. vseučiliški profesor, njegov namestnik za Zagreb odvetnik dr M. Horvat; glavni blagajnik odvetnik dr A Urbane Ljubljana; njegov namestnik za Beograd s. o s M Zlatanovič. njegov namestnik za Zagreb sekretar dr V Lu-naček Sklenilo se je, da bo kongres letos v dnevih od 24 do 27 septembra v Rogaški Slatini z zaključkom v Mariboru. * iN ena vadi ta uwb ijuüa treu črnogorskih rodbin. Nikčeviči Strikovičl ln Peroviči so ln znane stare črnogorske rodbine ah bralstva, ki prebivajo o okolici Nikšiča Nekdaj te rodbine niso bile v sorodstvu, pozneje pa je prišio v navado, da so se č.ani treh rodbin ženili in možili med se boj Zdaj so poglavarji treh b. atstev sklenili, da se temu napr avi konec. V vasi Stu-bici so se člani vseh treh rodbin zbrali v cerkvi m po končanem obredu je najstarejši član Nikčevičeve družine slovtsno zaprisegel člane ln članice vseh treh rodbin, da se ne smejo več med seboj ženiti in možiti. Kdor bi to storil, bo javno proglašen ža odpadnika ln Izobčenca. Stari Nikčevič je člane treh rodbin takole zaprisegel: V imenu očeta in sina in svetega duha! Gospod Bog. sveti Jovan, naša slava sv Vasi ije in vsi božji svetniki naj kaznujejo vsakega, ki bi se pri sorodnikih ženil. OCašeH tn nripaocst ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi teea zrahlja io katar, olajšujejo izločan je sluza ter desinfici-rajo usta in grlo. p.SmreGa" bonboni so za deslntekcljo ust ln grla neobhodno potrebni Dooijo se v zavitkih po Din 4.— in Din 6.— v lekarn! Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 • Promocija Te dni je bil na beograjski univerzi diplomiran za inženjerja g. Ivan Pipan iz Vižmarij. čestitamo! • Konferenca tobačnih tovarn. V prostorih ravteljstva tobačne tovarne v Nišu so se zbrali ravnatelji vseh tobačnih tovarn v državi, da bode na svoji konferenci razpravljali o unifikaciji de'a v tobačnih tovarnah in v zboljšanju kakovosti tobačnih izdelkov Konferenco je otvoril načelnik oddelka za predelavo tobaka pri glav. ni upravi inž. Maršdčanin. • Pregled motornih vozil za srez Ljutomer bo v ponedeljek 20. t. m. In sicer: v Gornji Radgoni ob 7.30, v Slatini Radencih cb 10 30 v Ljutomeru ob 13 uri. • Priročnik za planince je pravkar Izdalo SpD, osrednje društvo v Ljub jani S to knjižico je ustreženo vsakomur ki poseča naše planine v Sloveniji ln ki potrebuje podatke o planinski organizaciji in ugodnostih članov SPD Knjižica ima prikladen žepni format ter je vse informativno gradivo praktično razvrščeno. Cena broširanemu izvodu znaša za člane SPD din 12.—, za nečlane din 14.— In za v mehko platno vezani izvod za člane SPD din 18.—, za nečlane 20. —. Priročnik dobite v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. • Mlakarjevi zbrani planinski spisi se bodo nadaljevali v drugem ln tretjem zvezku, ki jih bo Izdalo Osrednje društvo SPD v Ljubljani meseca maja in novembra t. 1. Naročniki prvega zvezka naj nemudoma izpolnijo naročilnico za pred-naročbo n. In HI zvezka, ker se bo ravnala naklada nadaljnjih dveh zvezkov po številu prednaročnikov. Cene knjigam v knjigotrštvu bodo po subskripcijski dobi izdatno višje. Naročite torej nadaljnja dva zvezka Mlakarjevih spisov najkasneje do 28. februarja 1939 v društvmi pisarni SPD, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1. • Terpentinovo milo »Oven« sestoji lz najboljših sirovln ln je Izdelek najstarejše domače tovarne mila Fock v Kranju. Kupujte ta domači izdelek! • Pri eaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove gTenčice POLEN O V KA namočena. — Fr. Kham, Kongresni trg 8. » Novi grobovi. V Celju- je umrl v ZrinJ-skega ulici 17. g. Peter VVudler, àolskl upravitelj v pokoju. Pokojnik je mnogo let služboval kot šolski upravitelj v Pe-trovčah pri Celju, bil je odličen šolnik, odločen nacionalist ln značajen mož Pogreb bo v petek ob 16. Iz hiše ža osti v Celju na okoliško pokopališče. — V Žalcu je umrla gospa Marija Goričanova. Odločna narodna in napredna žena je bila tašča davčnega Inšpektorja g Cuša, šefa davčne uprave v Celju. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob poi 17. — V Kočevju je umrla gospa Amalija Korit nlkova, vdova trgovca in posestnika Pogreb ugledne po-kojnice bo danes ob 15. — Pokojnim blag spomin žalujočim naše Iskreno sožalje! NOVA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« JE D ANES IZS1.A ! — TUDI VAJV1 BO V VELIKO V ESELJE! • Potres v primorskih krajih. Kakor smo že poročali, so v ponede jek ponoči in torek zjutraj v nekaterih primorskih krajih občutiii potresne sunke. Najmočnejši so bili na otoku Krku V torek proti večeru so se potresni sunki ponovili ter v nekaterih krajih povzročili tudi precej škode. V Crikvenici je poškodovanih več hiš, med njimi tudi šola. v Omišlju tn Njivicah pa je bil potres tako močan, da so ljudje stanovanja zapustili in ostali vso noč na prostem V torek ponoči so občutili vsega skupaj 18 močnejših ln šibkejših potresnih sunkov. • Kino-arnatcrji. 9 5 mm kinofilme razvijamo zelo skrbno cena 16 din. Drogerija »Adrija«, Ljubljana, Selenburgova ulica. Iz Llubljane n— Opozarjamo na predavanje Socialno ekonomskega instituta v Ljubljani drevi ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice. Predava glavni tajnik Del zbornice g Filip Uratnik o temi: »Letni prirastek pre-i bivalstva v Sloveniji ln Jugoslaviji ln njegova porazdelitev na poedine poklice.« Iskreno vabljeni. a— Koncert pevskega društva Ljubljanski Zvon bo v petek 17 t. m. v veliki P Iharmoručnl dvorani. S koncertom se bodo Zvonaši na najlepši način oddolžili spominu dveh znamenitih bratov slovenskih skladateljev dr Benjamina in dr Gu. stava Ipavca Celotni spored obsega samospeve ter moške in mešane zbore Ipav-čevlh del. Nekatera so pri nas splošno znana in priljubljena, manj znani so mešani zbori Natančni spored koncerta, ki ga bo vodil društveni pevovodja Dorè Matul, bomo še priobčili. Vstopnice bodo v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo predaval v društveni dvorani v Nunski ulici štev. 3/1. g proi. Ivan Kolar o Ivanu Cankarju. G predavatelj je že Imel drugod slična predavanja in se je izkazal kot teme jit poznavalec življenja in dela velikega pisatelja ki nam je zapustil tako bogato kulturno dediščino Prikazal nam bo vso duhovno veličino avtorja »Hlapca Jerneja«, nam tolmačil njegova dela ter analiziral pomembnejše momente lz nje govega trpkosti polnega življenja Predavanje bo vsakogar zanimalo, zato vabimo člane in prijatelje, da se ga v čim večjem števi'u udeleže — Obenem opozarjamo člane tn prijatelje na društveno pustno prireditev, ki bo v soboto, dne 18 t. m. v dvorani Delavske zbornice. Igrala bo vojaška godba ln bo v vsakem oziru preskrbljeno za prijetno zabavo zato upamo, da bo udeležba polnoštevilna, zlasti ker je čisti dobiček namenjen v socialne svrhe Odbor. u— Predavanje dr ja Darka Cerne ja »Pravno razmerje med starši in otroki« se vrši drevi ob 20. na ženski gimnaziji Bleiweisova cesta. — Splošno žensko društvo. u— Pevski zbor Glasbene Matice^, Ima drevi ob 20 važno vajo mešanega zbora u— Teden roditeljskih večerov za Bežigradom. Drevi ob 20. bo predaval g dr Lavo čermelj »O narodnostni vzgoji« K res aktualnemu predavarpu vljudno vabimo vse starše. Vstop prost. u— Poc'pornc društvo ria -I. drž. real gimnaziji v Ljubljani bo imelo redni občni Zbor 16 t. ni ob 18. v zfoornicj zavoda v Vegovi ulici. U- Redni občni /bor krajevnega odho-ra Aero kluba »Naša krila« v Ljubljani bo drevi ob 20. v prostorih Aero-kluba. Kongresni trg. u— Se o tragični smrti Janeza Zupančiča. Kakor se doznava, pokojni Janez Zupančič ni bil ustreljen, temveč je umrl po nesrečnem naključju. AentJakobMtu» gtedalMAe bo ponovi k) v soboto zvečer ln v nedeljo popoldne duhovito Haškovo satiro na vojno »Dobri vojak Svejk« V soboto zvečer nastopi v naslovni vlogi g. Ambrož ki bo podal Svejka v dolenjskem dialektu V nedelje popoldne bo Svejka Igral g Lavrlč v če Skem dialektu o— J NAD »Jugoslavija«. Drevi ob 20 uri bo v društveni posvetovalnici predava' g. dr Branko Vrčon o temi: Evropa v letu 1938 Odbor vabi članstvo, da se sestanka polnoštevllno udeleži o— Narodno prosvetno društvo »Vod-nik« v Zg Siškl vljudno vabi ljubitelj« petja ki bi želeli sodelovati pri moškerr zboru, naj se javijo drevi ob 20. v društveni dvorani (pri Kamniti mizi) Poseb no tenoristi so dobrodošli sprejemajo s* tudi vsi začetniki, pevske vaje so pod vodstvom strokovno dovršenega pevovodje g l Rijavca a— M rakova igralska skupina opozarja na prodajo vstopnic za predstavo tragedije »Grohar« Delo je že po različnih odrih odlično uspelo, čeprav je bila prot Mraku ln njegovi skupini gonja Tako je poročal litijski dopisnik; da so pričakovali polom kakor ga še ne pomnijo a so doživeli ravno nasprotno. Isto se j? dogodi'o dramatiku-igralcu že po različnih drugih krajih toda povsod z Istim zaključkom Tudi po Ljubljani širijo različni ljudje najgorostasnejše vesti, ne da bi delo sploh poznali BOLNIKI so povsod. Zato Je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo Zdravniki priporočajo Darmol odraslim ln otrokom Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalne sredstvo DARMOL Dobi se v vseh lekarnah Reg 25 801/37 Pozor ! Pozor ! Kdor se hoče nasmejati, naj pride v nedeljo 12. n. 1939 v Kmetski dom v Beričevo, ki priredi tgro „MINKI JE TREBA MOŽA" Začetek ob uri pop. Vabi k udeležbi! u— 80 vagOnov drobnih granitnih koo« bo letos potrebovala mestna občina ijub-ljanska za tlakovanje raznih j lic in cest ln je zato razpisala licitacijo za dobavo tega gradiva 7. marca. Razpis je >bjav-Ijen v »Službenem listu«. u— Zakaj »Kuren tova vesela noč?« »Kurent« je naš simbol norčavosti in razposajenosti, ki je znan v naši literaturi in med ljudstvom na vasi. Zato je domač Prav zaradi tega ne »maškarada«. ne »re-duta« ln ne kaj drugega, tujega Imamo dovolj domače robe ln ne rabimo ne »karnevalov« in še manj »princev karnevalov« Kurentove gosli in njegove šale ln smeh so domače, zato neprisiljene ln zabavne Zaradi tega naj bo višek letošnjega pust nega rajanja »Kurentova vesela noč«, ki bo 18. februarja na pustno soboto na Ta boru. u— »Elitni hrvatski ples«, ki ga prire di ljubljanska podružnica Hrvatskega kulturnega društva »Napredak« v soboto. 11 t. m. v vseh prostorih Kazine vzbuja mnogo zan manja Po pripravah sodeč obeta biti ena najlepših prireditev v letošnj plesni sezoni ln bo še prekosil prireditve društva v minulih letih Tudi letos je na javljen poset narodnih noš z Gorenjskega in iz zagrebške okolice Razume se da bo do prišli na svoj račun plesalci a obenem bo ples zanimiva revija damskih toale>' in pestrih narodnih noš. Fotograf.'ki ate lje Pogačnik bo na samem p>su nanr°v Ijal po želji posnetke posebna žirija pa bc nagradila najmanj tri dame v najlepšil toaletah ali narodnih nošah, vsako z nje no veliko sliko *er še s posebnim častnirr darilom Poleg tega bo žirija razdelila med ostale dame 100 nagrad, ki ne bodr zaostajale za prvimj ln sicer v obliki e-potilmh preparatov nabavllenih v droge ri ji »Danica«. Tavčarleva 3 Uvod v pri reditev bo p'esni nastop ge Meicedes Go ritz-Pavelič, ki fe pred k*atkim žela velik usp~h v Nemčiji in ki bo izva ala p'est-»Rusko kmetsko dekle« Gotovčev »Dal matinski vašk' ples« ln končno še nepo zabni Straussov valček Z era ko Izbr anim sporedom bo nastopila gospa Vera Mai dičeva. oparna pevka ki je bila na svojih gostovanjih v inozemstvu deležna ve ike-ga priznanja. G Sladovljev- Jolič Izredno s;mpatičen tenorist ki je že lani navduši' goste bo tudi letos sodeloval Pri klavi--ju bo kompoms* g prof Blaž Armč Slike nastopajočih umetnikov so izložene v oknn tvrdke »Astra« na Aleksandrovi cesti IgTali bosta dve godbi: prva v veliki dvorani. druga pa v amerikanskem bani k' bo posebna novost in prav gotovo zelo privlačna točka večera Prlčetek točno ob 21 15 Dame v toaletah ali narodn'h no šah. gospodje pa v večernih odnosno temnih oblekah R°k!amaclje vabil sorejema ta predsednik društva k Harazim. telefon 39-54 in podpredsednik g. dr. Kailay. telefon 38-26. Kaj smo se naučili v Cortlni? Dragocena izkustva naše tekmovalne ekipe na težki tekmi v smuku na tujem Vodja naše tekmovalne ekipe na mednarodni tekmi v smuku v Cor-tini D'Ampezzo nam je v zvezi z nastopom naših nap-sal še naslednje vrstice: Naše gostovanje v Cortlnl Je Imelo uspeh toda ne po doseženih rezultatih temveč po Izkustvih, ki smo j. h za bodoče pridobili za tekmovanje v alpski kombinaciji. posebno pa v smuku. Italijanski tekmovalci zasluž jo glede znanja vse priznanje.. To so smučarji takšne kvalitete, ki jo bomo pri nas ob najmarljivejšem treningu dosegh šele v štirih ali petih letih. Pn tem pa moramo uvesti res sistematične treninge pod strokovnim vodstvom, ki mora biti trajno, ne pa zmerom menjajoče kakor je pri nas. Italijanski savez ima že leta ln leta enega trenerja, ki stalno nadzira tekmovalce, kajti samo takšen učitelj lahko popravi vse napake posameznikov. Važno je dalje vprašanje prave športne vzgoje Pri nas se vzgajajo tako Imenovani favoriti mlajši ln slabši pa niso deležni nobenega pouka In sicer le zato ne, da bi kdaj ne dohiteli ali celo ne prekosili onih favoritov. Športnik mora biti tovariški ln njegovo znanje mora biti last vseh ostalih. V Cortini smo videli, kako odlični Menardi stalno tren ra svoje mlajše tovariše in jih opozarja na razne napake; prav tako tovariški pa je tudi s tujimi te^ovalci. G^vno pa je. d« so Italijanski tekmovalci silno borbeni. Tu- i di tega pri nas Se mnogo manjka. Ko smo primerjali našega in italijanskega tekmo i vaica, smo takoj videli kaj prinese prava i šola in vzgoja. Našim je treba predvsem občutka za piavo brzino in popolno obvladanje »tempo-loka«. V ostalem se pri nas sploh posveča premajhna pažnja slalomu. Italijanski in nemški tekmovalci trenirajo predvsem slalom, in sicer dve tretjini vsega razpoložljivega časa. Dokler tekmovalec nI s -guren v slalomu, sploh ne pride do smuka. Pustite nekoliko smuk in gojite več slalom, tako so nam dejali. Itaijani so pripravljeni da bi prihodnje leto prevzeli trening našega moštva na njihovih tleh z zelo ugodnimi pogoji in mislim, da bi bilo treba tako ponudbo sprejeti z obema rokama. Tamkaj so na razpolago tri proge za smuk, ki so stalno vzdrževane in vse Imajo vzpenjače. Se nekaj besed o treningu naših! Cas. ki smo ga imeli je bil za tako dolgo ln težko progo odločno prekratek. Proga je po vrstnem redu morda deseta izmed najtežjih v Evropi. Trasa n. enolična ter Ima vse mogoče variante, vendar se dajo take proge uspešno obvladati le z izdatn m treningom v etapah Tri dni je za tako delo premalo. Tekmovalci so bili kljub temu zelo marlj vi in vzorno disciplinirani. Prvi dan so bili precej Izmučeni, ker je bilo večkratno premaganje višinske razlike nad 1.000 m prenaporno zanje. Tudi za to je treba posebnega treninga, pa tudi višn-skega so:nca se je treba priuč.ti. Mnogo smo razpravljali tudi o notranji organizaciji m delu v klub h Zanimiv je italijanski način organiziranja smučarskih šol. Sole so vse v rokah Zveze in učitelj, so njeni nameščenci Tako so s: Zveza in klubi zasigurali lep vir dohodkov. Cor-tinska šola je vzorno organizirana, ima svoje lastne prospekte, čisti dobiček pa imajo Zveza, domač klubi ln še ostali krajevni faktorji V kratkem času b vanja med Italijani smo opaž li, da ima ltali-1 janska smučarška zveza močno avtoriteto. Tega Je tudi pri nas zelo treba! Saj se še zmeraj ponavljajo glasovi prot: raznim saveznim ukrepom če so Se tako premišljeni ln dobronamerni. Večni spori samo kvarno vplivajo na aktivnega sport-n'ka. Presenetila nas Je gostoljubnost domačinov. Enkrat smo bili kar gostje domačega kluba ln res so se drug bolj trudili od drugega da bi nam čim udobnejše pokazali najlepše točke okoli Cortine. Posebno lepo pa je bilo na zaključnem večeru. kjer smo b 11 deležni Se posebno pri-srčnh ovaclj. Vsak posamezrik Je dobil lep spominček na Cortlno. ki Je razveselil celo našega Lojzeta, ki 1e Imel tako smolo na tekmi. Potem Je bilo Se veselo ln zabavno ter »mo se drueri dan le težko ločlM od prelepe Cort'ne. Nien' športniki na sr postali naši prilstelU in na Trig'avskem smuku 1lh bomo dne 16. aprila poz*-« vil kot naše najmilejše goste. B. K. DRUŠTVO SLOVENCEV V BEOGRADU (Lo mi na 22) vabi vse .voje člane In prijatelje na MASKERADO ki Jo priredi v soboto, dne II. februarja 193«. v prostorih Cehoslovaškega doma UaraAaninova 39. Začetek oh 21., revija inaMk ob 'IZ. url Sajl. pSa in najorlginal-nejša maska bo«ta nagrajeni. Vstopnina din 15-—. za ma*»ke din 10.—. Ciani samo v predprodajl. ki ne vrši v društvenih prostorih, din 10.—. žele^mčarski pie» »Sloge«. Vsak Ljubljančan ln Ljubljančanka ter mnogi dežele dobro poznajo godbo In pevce že-ezničarskega glasbenega društva »Sloge« Ljubljani. To društvo priredi v soboto ti. L m v vseh prostorih na Taboru želez-ličarski ples. na katerem bodo igrale tri astne godbe ln sicer polnoštevilna godba i a pihala, jazz-orkester ter domači šra-nel. Za vse bo dovolj zabave Točila se >odo najboljša ln pristna vina ter nudila {obra jedila po zmernih cenah. Na to pri-editev se vabijo vsi oni, ki želijo preživeti nekaj prijetnih ur v domači ln prijazni iružbi. Dom SPD na Komni (1520 m) prvovrstno urejena postojanka! Februarja In marca najboljše snežne razmere za smučanje. Iz Maribora a— Gostovanje ljubljanske drame v Mariboru V smislu dogovorjenega izme-aičnega gostovanja za Cankarjevo prosla vo vrača ljubljanska drama jutri s Cankarjevimi »Hlapci« gostovanje mariborske drame na ljubljanskem odru Ob tej priliki bo Maribor najdostojneje proslavil Cankarja in najlepše dokaza) svojo kulturno zrelost, če s svojim obiskom napol ni gledališče ln najprisrčneje pozdravi jubljanske goste Jutri, v gledališče! a— Iz Studencev. Vrli studenškl sokolski igralci sc nas prijetno presenetili z vestno naštudirano Doboviškovo veseloigro s petjem »Radika'no kuro«. Br Jože ški-!an je potrdil svoj sloves spretnega in ve ščega režiserja Igralci so se prav dobro uveljavili Marljivo je sodeloval tudi or Kester pod vodstvom br Mohorka Okus no scenerijo ki 1e popolnoma nova je moj strsko oskrbe' g Eferl Občinstvo Je lepo uspelo veseloigro z navdušenjem ln hvaležnostjo sprejelo a— Preložen«) predavanje. Zaradi Jutrišnjega gostovanja l*ub janske drame Je preloženo na polnejši čas predavanje univ orof dr E Spektorskega ki bi ga mo-"al Imeti jutri v Ljudski univerzi. JADRANSKA NOČ LN REVIJA NARODNIH NOS II O. 193b V SOKOI SKRIVI DOMU a— Prvič v tej sezoni se uprizori dre vi v gledališču za red D Izvrstna kome liir> češkega pisatelja Wernerja »Na ledeni plošči«. a— Ponovno opozarjamo članice žen .kega društva ir vse one ki jih naše J e lo 'anima da tx> oltčni zbor danes ob 20 v lvorani Ljudske univerze Prosimo, pridite! K ARMA H eksperimentalni psrhografo og pisec eponalne knjige »Nas život in jkultr.e tajne« X liarllmru sprejema obiske » Hotelu »Zamorec« d « 20 februarja 1939 . Idgovarja aa došlt kotesponrjp.nco a— Vsak dan nezgode ln nesreč«' 66 etni viničar Simon Mom lz Morja pri Fra mu je padel na testi m se potolkel po glavi - Pod h odi st je znašel 371etni mali posestnik Srečko Morj ln si zlomil desno nogo v gležnju - 251etnemu tkalcu Matiji Herzogu je stroj zmečkal desnico v /.apest ju — S kolesa je padel 431etm poštni zvaničnik Dragutin Ocepck stanujoč v Koseškega ulici 51 Obležal je nezavesten s poškodbami po glavi — 211et-ni Anton Arnuš je obrezoval drevesa pri Račjem dvoru Treščil je na tla in si pri rem razbil lobanjo a— Kolesa kradejo. Monterju Hugu Ma:konu iz Delavske ulice 10 so odpeljali izpred neke hiše na A eksandrovl cesti moško dvokolo z evid. št 20555 Pred »krožnim sodiščem je našel stražnik kolo neznanega lastnika z evid štev 22.417 a— Avtomobilsko rezervno kolo Je iz-bil med vožnjo iz Ljubljane do Sloven ske Bistrice avtoprevoznik Vinko Geršak iz Mimike ulice 3 Rezervno kolo je vredno 3000 din. a— Nevarnega žeparja Je policija aretira a v osebi krošnjarja Gjura Perišiča iz Knina. Aretirali so ga v soboto na prireditvi pekovskih pomočnikov pri Gambrinu. Pri njem so našli več žepnih ur Policija je ugotovila da je nevaren žepar ln goljuf in ga zaradi raznih deliktov zasledujejo že šibeniški orožniki Iztočili so ga mariborskemu okrožnemu sodišču. a— Naplavljeno neznančevo truplo. Pri Ormožu je naplavila Drava razpadajoče moško truplo, kj Je bilo najmani 2 meseca v vodi. Starost neznanesra utopljenca cenijo na 40 do 45 let. Mofki je na glavi spredaj plefast. polnega obraza. Višina trupla 180 cm Na truplu ni opaziti znakov nasilja. i a— lirect sledu je izginil I21eini neza-I konskt sin Konrad Plomberger. doma lz J Rogoze št 54 pri Hočah Ker se svojci bojijo, da se mu je kaj hudega pripetilo, so o tem obvestili oblastva, ki poizvedujejo za pobeglim dečkom. Iz Ce'ja e— Planinsko predavanje. Savinjska podružnica SPD v Celju bo priredila drevi ob osmih v nsalnrci meščanske šole predavanje s skioptičnimi slikami o temi: »Nazaj k naravi!« Predaval bo znam p a-ninski delavec mlade generacije g Uroš Zupančič z Jesenic Na to zanimivo ln lepo predavanje opozarjamo vse prijatelje narave in planinstva. e— Združenje gostilničarjev v Celju Je izvolilo na svojem občnem zboru, o katerem smo poročali že včeraj, v upravo nadzorstvo izpitni odbor, častni odbor in razsodišče same narodno zavedne ljudi V upravo so bili izvoljeni za predsednika Jurij Sane za podpredsednika Franc Vodlan. za člane up:ave Joško Cajhen, Ivan Baštevc. Matevž Belaj. gdč Marija Si lčeva. ga Ana Plešivčnikova, Franc Kolenc Lovrem Ota in Anton Robek V nadzorstvo ravn Drago Kralj, Karo) Pere in Josip Delakorda v izpitni odbor gdč. R Plešivčnikova gdč Siličeva ln Jurij Sane v čas!m odbor ravn Drago Kralj, ravn Franc Jerič Franc Vodlan ga Ana plešivčnikova m ga Rezi Plavčeva v razsodišče pa Karol Pere, Josip Delakorda in Lovrenc Ota V naše včerajšnje poročilo se je pri telefonskem prenosu vrinila pomota Pri slučajnostih je bilo namreč sk enjeno. da se nova uprava združenja pooblašča da se z upravami ostalih obrtniških združenj dogovori glede preselitve pisarne obrtniških združenj iz hotela »Pošte« v Obrtni dom e— Iz delovanja Celjskega šahovskega kluba. Osmo kolo glavnega turnirja za leto 1939 je v glavnem končano Nekaj igralcev je sicer še v zaostanku vendar pa je večina odigrala predpisane partije. Po osmem kolu je stanje med vodi ni ml igralci Cijan 8 točk. inž Sajovic 7 ln pol, inž Pipuš ln Detiček 7 Schneider 4 in pol, dr Pokorn in Grašer 4 točke Klub priprav Ija Izlet združen s tekmovanjem v Trst. prijave sprejema do nadaljnjega g. Grader. e— Dčnl uspehi na celjski gimnaziji. Na drž realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju je bilo ob koncu prvega tečaja sedanjega šolskega leta 846 učencev in 408 učenk skupaj torej 1254 učencev in učenk Od teh jih je Izdelalo 807 ali 64.37% Izmed padlih jih je 24.56% takih, ki imajo po 1 ali 2 s abi oceni Po § 54. zakona o srednjih šolah je moralo 13 učencev ln učenk zapustiti zavod, ker so imeli lz učnih predmetov nad polovico slabih ocen. Med temi 13 je 11 nižješolcev, 2 pa sta višješolca Na klasični vzporednici je v 1. razredu izdelalo 65.21% učencev in učenk e— Z vilami mu Je prebll lobanjo. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se Je zagovarjal včeraj 28 etni zidarski pomočnik Vinko Leskov?ek lz Zagreba. ker je lam 17 julija napadel posestnika Novaka v Zverinjaku pri Brežicah ln mu z udarci z dvema vilama prebil lobanjo na temenu ter ga nevarno poškodoval Leskovšek ie bil obsojen na 8 mesecev zapora Bolnišnici pa mora plačati za Novakovo zdravljenje 460 din, Novaku pa 2 000 din odškodnine. e— Mlad pokvarjenec. Na okrožnem sodišču v Celju se je moral zagovarjati 18 letni de'avec E P tz Trebč pri Sv. Petru pod Sv gorami, ker je zagnal lani na bar novtnski cesti pri Sv Petru v avtomobil, v katerem so se vozili zdravnik dr Moser tn njeeova žana ter Josip Kolman, kamen ln razbil šipo na avtomobilu ter ogrožal osebe, ki so se vozjle v avtomobilu Fant, ki Je bil prej dalje časa v Franciji ln se je tam Izpridil je bil obsojen na 200 din odškodnine, poleg tega pa bo eno leto pod posebnim sodnim nadzorstvom. Iz Ptuja J— Slovenski tenls.-kiub priredi v soboto ob pol 21 uri v vseh prostorih Narodnega doma Izredno pestro maškarado pod geslom »Vesela noč v Afriki«. Med igranjem j azza lz Maribora bo nastopil pravi afriški slon, ki bo najbrž dobil prti tekmi najoriginalnejših mask prvo nagrado. Slovenci, podpirajmo slovenska društva! PTUJ. Zvočni kino predvaja danes ln Jutri, obakrat ob 20 film »Borneo«. Kot dodatek Paramountov žurnaL J— Huda nesreča šolarčka. V ponedeljek popoldne so se vsull iz šole pri Sv. Lovrencu Solarčkl. med tem pa je počasi privozil skozi vas neki tovorni avto. Otro. ci so zdrveli za njim ln se obesili zadaj na avto. Med temi Je bil tudi Janez Križan iz Kukove. Ko je izven vasi pospešil avto hitrost, so šolarji vozilo popustili, edino Križaj tega nI storil. Zato ga je vrglo v cestni Jarek, kjer je obležal hudo poškodovan. Spravili so ga v ptujsko bolnišnico, vendar je le malo upanja, .da bo okreval. SAMO SE DANES OB 16., 19. IN 21. URI! DICK POWEL — MADELEINE CARROL — ALICE FAYE in najboljši komični trlo bratje Ritz Zabavna In smehapolna veseloigra! Nemški dialog! Razkošna glasba! Kino SLOGA, tel. J7-JO NA BULVARU NE POZABITE! SE DANES 81 OGLEJTE PREKRASNI ČEŠKI FILM KRIŽ OB POTOKU mmmmm~—mmmmmmmmmmm KINO UNION — Tel. 22-21 Križ D potoka Predstave ob 16., 19. in 21. url LJUBLJENEC 0XF0RDA i FIlm poln vedrine, športnega duha in tovarištva (v nemški verziji), ki bo posebno zabaval našo visokošolsko mladino in športnike. Robert Taylor, Lionel Barrymore, Vtvfen Leigh v glavnih vlogah. — Pride: Slavna HENIE SONJA v filmu »Polarna svetlost« ln edinstven film »MODA« v tehni-koloru. — KINO MATICA, teL 21-24. — Danes ob 16., 19. in 21. uri! Danes v četrtek in futri v petek-"-- sveže morske ribe in pristne domače koline j. v restavraciji-klet W „ZVEZDA" ■ ' ' »MHf » Hl »t II» >m»*»nwif t nfitmmnu r t ti»» t mrtt»! ttww nr»t>itnw«»ttm»^tit; i n .«m n t m n m hhm h 11 > ; ■ '•" ........................................................................................................ Uoipodarstvo Kreditna poütika Poštne hranilnice Postna hranilnica Je pravkar Izdala svoje letno poročilo za leto 1938, ki nudi že k znanim Številkam računskega zaključ ka Se nekaj podrobnih podatkov. Poročali smo že, da je Poštna hranilnica zaključ.la preteklo leto z izredno visokim čistim dobičkom 68.2 milijona din nasproti 61.5, 59.2. 56 9 53.2. 27.4 in 24.0 milijona din v prejšnjih šestih letih Tudi smo že poročali o gibanju čekovnega prometa, hranilnih in čekovnih vlog itd. (glej Jutro od 15. januarja). Znatno povečanje Števila uslužbencev Štev.lo uslužbencev pri Poàtnl hranilnici, ki je že prejšnja leta stalno naraščalo se Je lani izredno pomnožilo, ln sicer od 770 na 1035 uslužbencev, torej za 265 ali za 84.5%- V štirih letih od leta 1932. do leta 19.°.6 Jt število uslužbencev Poštne hranilnice naraslo točno za 100, v zadnjih dveh letih, to je v letu 1937 in 1938 pa kar za 310. V teku lanskega leta je na novo nastavila 294 uslužbencev odpadlo pa je 29 uslužbencev Od enotnega prirastka 265 odpade na novo ustanovljeni podružnici v Podgorici in na Sušaku le 42 uslužbencev. Najbolj se je povečalo ow>bje v centrali, kjer je samo v lanskem letu naraslo od 338 na 472, torej za 134 ali za 40%. Pri zagrebški podružn ei se je osebje pomnožilo od 173 na 219 (za 46 ali 26.5%), pri ljubljanski podružnici pa od 142 na 176 (za 34 ali za 24%). Seveda so tudi personalni Izdatki lani narasli na 17.5 mili j din (nasproti 15.0 in 13.4 v prejšnjih dveh letih). Kreditiranje države in državnih ustanov V kreditni politiki Posine hianiin.ee je v zadnjih letih najznačilnejše to, da gre pretežni del pritekajočih tujih sredstev (vlog) v naložbe državnih papirjev Od leta 1935. do 1938. se je portlelj državnih papirjev pri Poštni hranilnici povečal za 612 milijonov dinarjev (od 336 na 948 milijonov), medtem ko ,so v istem času hranilne vloge narasle za 434 milijonov (od 851 na 1285 milijonov) Samo v lanskem letu se je portfelj državnih papirjev povečal za 192 milijonov pri istočasnem povečanju hranilnih vlog za 36 milijonov Portfelj nakupljenih državnih blagajniških zapisov e je lan; povečal za 34 milijonov Glavne postavke aktiv kažejo v zadnjih let.h naslednje spremembe (v milijonih din). gotovina posojila posojila državni državi den zav. papirji 1P34. 409 926 189 292 1935 443 1071 172 336 1936 483 1298 129 519 1937. 1005 1242 118 756 1938 561 1283 287 948 Razpoložljiva gotovinska sredstva, ki so leta 1937 prekomerno narasla, so lani zopet nazadovala, vendar so večja nego v letu 1936 in v prejšnjih letih. Posojila državnim ustanovam so skupaj s prehodnim dolgovanjem pošt lani narasla za 41 milijonov. medtem ko so v prejšnjem letu nekoliko nazadovala Krediti državnim ustanovam so znašali ob koncu leta 1053 milijonov (prejšnje leto 1073), prehodno dolg anje pošt pa je naraslo na 229 milijonov (169) Skupaj so posojila državi v obliki kreditov in nakupljenih državnih papirjev lani ob koncu leta narasla na 2231 milijonov, nasproti 1998, 1817, 1407 in 1218 milijonov v prejšnjih štirih letih Tako je dala Poštna hranilnica v obliki kreditov in nakupa državnih papirjev v štirih letih državi na razpolago za nad 1 milijardo din H gornjim številkam je treba pripomniti, da odpade od celotnega portfelja vrednostnih papirjev v višini 948 milijonov znesek 60.6 milijona din na obligacijsko posojilo dravsIJ banovini za sanacijo Zadružne zveze, medtem ko predstavlja postavka vrednostnih papirjev v ostalem skoro le državne papirje V zadnjih letih se je portfelj državnih papirjev povečal v prvi vrsti z nakupom državnih blagajniških zapisov n cbveznic 5% državnega srednjeročnega posojila za javna dela Posojila denarnim zavodom so zadnja leta stalno nazadovala, lani pa so narasla na 287 milijonov, od te vsote pa odpade lCn milijonov na nova posojila zadrugam za likvidacijo kmečkih dolpov. tako da «o ostala posojila denarnim zavodom ostala skoro nespremenjena V gornji ra?predp!nlci niso upoštevana komunalna posnela ki so znaSala lani ob koncu leta 34 milijonov nasproti 45 54. 17 in 22 milijonov v prei«nMh «tirih letih, kako'- tudi lombardna posniila. k; so znašala 30 milijorov na«nroti 33 55. 47 in 65 milijonom v prejšnjih štirih letih Postavka nepremičnin se je lani povpčala na 125 milijonov nasproti 100 81 76 In 69 milijonom v preišniih «tirih letih Povečanje te n«-s' vke je v zvezi t erradn.io nove palače Poštne hran'lnipe v Beogradu, ki je stala 70.5 m;li;ona din. Izredno velik čisti dobiček, ki ga izkazuj Poštna hranilnica (68 2 milij. din) izvira predvsem iz obrestne razlike Poštna hranilnica je Imela lani v teku leta za okrog poldrugo milijardo čekovnih vlog za katere ji nI treba plačati prav nobenih obresti. Za hrani1 ne vloge na knližice pa je lani plačala 49 milijonov obresti naspro ti 42.5, 354 30.2 ln 25.3 milijona din v prejšnjih štirih letih Izdatkom za obresti v višini 49 mili ionov stoji nasproti 113 milijonov din dohodkov od obresti danih po. sojil in od obratovanja vrednostnih papirjev. Na obresti od posojil je odpadlo lani 62 milijonov nasproti 64. 67. 60 ln 51 milijonom v prejšnjih štirih letih. Obrestni dohodki od posojil so sicer zadnji dve leti neko'iko nazadovali, zato pa se je z rastočim portfeljem vrednostnih papirjev dvignil obrestni donos od teh papirjev na 51 mdliionov nasproti 37 24. 23 in 21 milijonov v prejšnjih štirih letih. Poštna hranilnica je imela lani vrhu tega za 15.2 milijona din dohodkov ofl pristojbin nasproti 14.7. 10.3 9.8 ln 8.2 milijona din v preišnjih štirih letih. Znano je, da so pristojbine, ki Jih Postna hranilnica računa v čekovnem prometu, izredno visoke. Ce bi Poštna hranilnica ukinila vse pristojbine, bi imela navzlic temu zelo ugoden poslovni rezultat, saj bi lahko izkazala še vedno 53 milijonov din čistega dobička. Ukinjen je pris ojbin pa Imetniki čekovnih računov upravičeno zahtevajo, ker jim Poštna hranilnica na vloge ne priznava nobenih obresti. Povsod na svetu je običaj, da se pri brezobrestnih kontih ne računajo nobene pristojbine. I - Avtobusna podjetja ln davek na po- I • slovni promet Zveza avtobusnih podjetij ' kraljevine Jugoslavije je poslala finančnemu miniestrstvu spomenico, v kateri poudarja, da zahtevajo nekatere davčna uprave začenši s 1 aprilom 1938 davek na poslovni promet od avtobusnih podjetij. V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: Z določbo § 19, točka 10 finančnega zakona za leto 1938/39 je črtana 1 opomba k tar. št. 100 zak. o taksah, po kateri so bilo oproščene davka na poslovni promet od 1 januarja 1935 osebe, ki se bavijo s prevažanjem potnikov in blaga z avtomobili ali kočijami Kakor se vidi iz te opombe gre za avtomobile, avtotaksije in kočijaže, ne pa za avtobuse. S črtanjem te opombe morajo osebe, ki se bavijo s prevažanjem potnikov in blaga z avtomobili in izvoščki od 1 aprila 1935 pl čati davek na poslovni promet Po določbi toč 1 k tar št 101 zakona o taksah, ki tudi še danes velja, so avtobusna podjetja nd 1. januarja 1935 oproščena plačevanja davka na poslovni promet. Z ozirom na to je davčni oddelek finančnega ministrstva Izdal odlok, da finančne direkrije opozore davčne uprave, naj pobirajo davek na poslovni promet za prevoz potnikov in blaga samo od avto- »POK Nasi športniki pišejo . •. S hokejskih tekem T V SVICI... Curili, 6. februarja. Po končanih ipred tekmovanjih so bile sinoči izžrebane države v dve semif-nalni skupini za tolažilne igre. V prvih dveh so Kanada, CSR, Anglija ln Nemčija, ki bodo Igrale v Cur.hu. Ostali semifinalisti bodo igrali v Baselu. Urejeno Je torej tako. da bomo tukaj videli vse najmočnejše zastopnike sveta razen Amerike. Države, ki so bile izločene, bodo Igrale tolažilne tekme. V Curihu bodo prišli na vrsto Belgijci, Latvijci in mi, ostali pa v Baselu. Danes igra Belgija z Latvijo. (Rezultat te tekme je bil 5.1 za Latvijo. op. ur.), h kateri tekmi smo ml poslali dva sodnika. Jutri Igramo ml z Belgijci. (Ta tekma se Je na splošno presenečenje končala neodločeno 3:3, Op. ured.). V sredo taksi jevTn izvoščkov. ne pa tudi od avto- ! P® bomo Imeli za nasprotn ke nama nI btl naklonjen, kajti kot nesiana ln nerutlnirana sva morala nastopiti bai za svetovnim mojstrskim parom Herberjem ln Baerjevo. Pri dopoldanskem treningu sva videla, da nama ne bo treba ostati na zadnjem mestu, če bova mirna in ne bo smole. busnih podjetij, ki so prosta davka na poslovni nromet. = Tečaj za avtotrensko varjenje v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI bo priredil v Novem mestu tečaj za avtogensko varjenje za mojstre in pomočnike kovinarskih strok. Tečaj bo od 27 februarja do 9 marca t 1 celodnevno Prijave je treba vložiti pismeno z navedbo točnega naslova in poklica pri poslovalnici Zavoda za pospeševanje obrti v Novem mestu (predsednik g Alojzij Midofer) Pri tej poslovalnici dobe interesenti tudi nodrobna navodila. = Konkurz je razglašen o imovini Frana 2upevca, treovca z mešanim blagom v Ljubljani. Florijanska 22 (upravnik mase dr Anton Svigelj. odv v Ljubljani, prijavni rok do 4 marca, ugotovitveni narok 16 marca). = Načrt za gradnjo stotlsočtonskega prekomornika. Iz Pariza poročajo, da Je konstrukter francoskega prekooceanskega parnika »Normadie« dobil naročilo, da izdela načrte za še večji parnik. ki naj bi tako po velikosti kakor tudi po brzini prekašal francoski prekomornik »Normadie« in oba enako velika angleška prekomornika »Queen Mary« ter »Queen Elisabeth« (ki se še gradi) Kakor Je znano, se giblje tonaža teh treh prekomornikov na višini preko 70.000 ton. Novi francoski prekomornik naj bi imel 100.000 bruto register-skih ton in dolžino 350 m Naročilo kon-strukterju se glasi, naj parnik doseže 36 milj brzine na uro to je ogromna brzina ki so jo doslej dosegli samo pri najmodernejših križarkah Povečana brzina pa naj se doseže ne s povečanjem jakosti strojev temveč s posebno konstrukcijo ladje pri kateri naj bi se vodni odpor zmanjšal na minimum Znatno povečanje našega uvoza železa in strojev Znano je, da se je lani ves naš uvoz po vrednosti zmanjšal za 258 milijonov din ali za 5°/» Navzlic temu zmanjšanju celotne vrednosti uvoza pa izkazuje statistika pri uvozu železa, železnih izdelkov tn strojev nadaljnje povečanje Povečanje tega uvoza je v zvezi z razmeroma živahno investicijsko ln gradbeno delavnostjo. Navzlic narasli domači produkciji železa ln jekla smo lani uvozili 5571 vagonov nepredelanega železa in polfabrikatov prejšnje leto 3145) v vrednosti 122 milijonov din (94) Uvoz železne pločevine se je sicer zmanjšal od 1546 na 1342 vagonov odnosno od 64.1 na 57 7 milijona din Uvoz žice se je po količini nekoliko dvignil od 278 na 283 vagonov, po vrednosti pa nazadoval od 11.6 na 11.2 milijona din Precej pa je narasel uvoz železnih cevi, namreč od 5Ö7 na 730 vagonov odnosno od 26.8 na 39.2 milijona dia železniškega materiala in železnih konstrukcij smo uvozili manj in se je vrednost uvoza zmanjšala od 58.9 na 39.2 milijona din Tudi uvoz raznih predmetov iz železa se je nekoliko zmanjšal od 307.7 na 279.4 milijona din. Ponovno znatno povečanje Izkazuje uvoz strojev in aparatov, ki se je povzpel že na skoro pol milijarde din (lani 366 milijonov), uvoz prevoznih sredstev pa se je dvignil na četrt milijarde din (prejšnje leto 185 milijonov) Kako se je v zadnjih letih gibala vrednost uvoza gornjih predmetov, nam kaže naslednja razpredelnica (v milijonih din): rasel, ker se Je tudi v tem pogledu naša produkcija izpopolnila Po večletnem stalnem naraščanju smo lani zabeležili tudi prvič zmanjšanje uvoza železnih izdelkov. 1933 1936 1937 1938 železo, polizd. 29 74 94 122 pločevina, žice, cevi 80 85 102 109 železniški mat. 41 85 59 39 žel izdelki 118 186 308 279 stroji, aparati 107 258 366 497 elektr predmeti 80 120 183 181 prevozna sredstva_ 26 140 185 251 i skupaj 481 948 ~ 1297 1478 i V zadnjih letih se Je v največji meri dvignil uvoz strojev in aparatov, ki se je nasproti letu 1933 skoro popetoril. Relativno še v večji meri pa je narasel uvoz prevoznih sredstev (motornih in drugih vozil), ki je znašal leta 1933 le 26 nrrli-jonov, lani pa 251 milijonov, in se je torej skoro podesetoril. Značilno je, da je uvoz železniškega ma-lteriala v zadnjih dveh letih precej naza doval navzlic znatnim železniškim inve isticijam, kar je v zvezi z večjo domače produkcijo. Tudi uvoz pločevine, žice in cevi je od leta 1933 razmeroma malo na- Gibanje zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja k že znanim številkam o gibanju števila zavarovancev še podatke o gibanju zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah. Od novembra do decembra Je, kakor znano, število zavarovancev nazadovalo za 4365. Od tega odpade pretežni del na gradbeno stroko, kajti pri gradnjah nad zemljo je število zavarovancev padlo za 3025, pri gradnji cest, železnic ln vodnih zgradb za 456 in v industriji gradbenega materijala za 486, torej v vseh treh gradbenih strokah za 3967. Občutnejše nazadovanje je bilo v decembru zabeleženo v gozdno žagarski Industriji, kjer je število zavarovancev padlo za 469 Nadalje zaznamuje usnjarska industrija zmanjšanje zaposlenosti za 53 delavcev, čevljarska pa za 51 Povečanje pa je zabeleženo v papirni industriji za 92 delavcev in v oblačilni za 71 V primeri z decembrom prejšnjega leta smo imeli lani v decembru za 3869 zavarovanih delavcev več V tekstilni industriji je bilo v decembru zaposlenih 17.212 delavcev, to je za 900 delavcev več nego pred enim letom. Povečanje vidimo nasproti prejšnjemu decembru tudi pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb za 758 na 3.396, pri gradnjah nad zemljo zmanjšanje za 238 na 3833, v industriji gradbenega materijala pa povečanje za 403 na 4860 V kovinski industriji je bilo v decembru 7994 zavarovanih delavcev (za 276 več nego pred enim letom), v kemični industriji 2372 (za 138 več), v papirni industriji 2081 (za 85 več) in v oblačilni industriji 5565 (za 290 več). V tobačni indù triji je bilo v decembru le 706 delavcev (za 113 manj nego pred enim letom), v gozdno žagarski industriji 7928 (za 39 manj), v industriji za predelovanje lesa 4509 (za 483 več), v usnjarski industriji 2180 (za 43 manj), in v čevljarski industriji 3409 (za 48 več). Gn^flo^a-ske vesti = Pred znižanjem odstotka obvezne ponudbe deviz. Znano je, da morajo sedaj izvoznik 25% deviz od izvoza ponuditi na idkup Narodni banki po oficijelnih teča-ih Po informacijah iz Beograda je pričakovati, da se bo ta odstotek zman:šal i.a 10—20%, in sicer diferencirano za posamezne izvozne predmete. Borze 8. februarja Na Jugoslovenskih borzah so se danes nemški klirinški čeki trgovali po nespremenjenem tečaju 13 80; za februar pa Je bil v Zagrebu promet po 13 78 ln za 15 april po 13.6550 Angleški funti notlrajo prav tako nespremenjeno 238 odnosno 258. Grški boni pa so bili v Zagrebu zaključeni po 37 25 ln v Beogradu po 36 85 Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci notl-rala 470—475 (v Beogradu Je bil promet po 472—472.25). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6°/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 89 (v Beogradu po 89 75) ln v 8°'« Blairovem posojilu po 100 (v Beogradu po 100.50). DFVTZE Ljubljana. Amsterdam 2361 — 2399, Berlin 1762 62 — 1780.38, Bruselj 740 — 752, Curih 995 — 1005. London 205.30 — 208.50, New York 4360.50 — 4420.50. Pariz 115 72—118 02 Praga 150.75—152.25 Trst 231.20 — 234 30. Curih. Beograd 10, Pariz 116950. London 20 6975. New York 441.75, Bruselj 74 65. Milan 23 25. Amsterdam 238.30, Berlin 177-15, Stockholm 10665, Oslo 104.0250. Koben ha vn 92.40, Praga 15.15, Varšava 83.05, Budimpešta 87-25, Atene 3.90, Bukarešta 3 37. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 470 — 474, 4®/o agrarne 60.75 — 62.50, !•/« severne agrarne 60 — 61, 6"» begluške 89.50 — 90.50, 6»/• dalm agrarne 89—90, 7% stabiliz. 97 50 den.. 7°/e Invest. 99.50 —100 50, 7"/o Seligman 100 den., 7*/, Blair 92.75 den.. 8«/0 Blair 99 87 — 100; delnt-ce: Narodna banka 7750 den., PAB 225 — 230, Trbcweljska 187 — 190. Gutmann 85 — 41 Sečerana Osijok 75 — 95. Osiječka ljevaonica 175 bL, Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 472 — 472.50 (472 _ 472.25) 4»/o agrarne 60.75 den-, 4«/1 severne agrairne 60 den. (60), 6«/. begluške 89.75 — 90.50 ( 89-75 — 90), 6*/« dalm. agrarne 89 75 — 90.25 (89.75), TU invest. 100 den.. 7°/0 Blair 92-5 — 93.50 (93), 8°/t Blair — ( 100.50). Narodna banka 7800 — 8000, PAB 230 den. (230.50). Blagovna tržišča 2 ITO Latvijce. Upamo, da bomo v teh tekmah v boljši formi kakor smo bili doslej Zanimanje za nas je zmerom večje kajti vsa športna Javnost priznava da smo lz dneva v dan boljši. Vsi so edini v tem, da je le Skoda, da se sličnega prvenstva nismo udeležili že prej, kar bi nam bilo mnogo koristilo. Verjetno se v Ljubljani ln sploh v Jugoslaviji sliši čudno ali zelo smešno, da smo Izgubili s tako »e-rozniml« Številkami. Toda Švicarji in Cehoslovaki ki so nam ! naložil to serijo golov nas vzpodbujajo. ' naj zato ne obupujemo. Pripovedujejo nam. da so na sličnih tekmah svoječasno pokazali Se mnogo manj kakor mi.. Tako so n. pr. Švicarji Izgubili podobno prvenstvo v Chamonixu z rezultatom 33:0 ln 38:0, Cehoslovaki pa z 28:0 in 30:0. Ko Jim razlagamo v kakšnih razmerah treniramo pri nas. jim Je vse razumljivo. Seveda pa za trening v hokeju na ledu nI pr like brez umetnega drsališča in to bo naša prva skrb, ko pridemo domov Vse kritike soglašajo v tem. da Imamo odličen materiial in priznavalo, da se nihče v teh tekmah ne bori s tako voljo in požrtvovalnostjo kakor mi Kot naša naj-i boljša hvalilo R:harja ln žitnika posebno prvi je včasih kar briljlral s svojimi paradami Naučil smo se mnogo ln s tem Je dosežen namen naSe udeležbe. Vsi nam dajejo poeuma na1 prihodnlt- leto nrldemo spet da lih bomo orennCall o našem napredku spreten p* nas bodo Se z več^m veseljem kakor letos. B. Cui 'h, 7. februarja Zelo neprijetno nas je zadelo ko smo zveueu, da se ae Kater, naši Usti zgražajo nad tem, da smo odšli na svetovno prvenstvo. Za enkrat o tem naši igralci Se ne vedo ničesar ln iz Jneva v dan so bolj razpoloženi in bolj borbeni. Ne oo pretirano, Ce prav un, da se je naše moštvo v teh nekaj dnevih a v »gnilo za dva razreda. Vsi tukajšnji strokovnjaki se čudijo tako hitremu napredku mlaaega neizkušenega moštva, ki je v mednarodni zgodovini hokeja rdinstven Sli smo v Solo, saj nihče ni padel učen z neba. Mi smo se naučili že več kakor smo pričakovali, pa se bomo Se! Napeli bomo vse sile, da prepričamo tudi naše domače strokovnjake o tem. Včeraj smo bili prosti dopoldne pa smo nastopih proti Belgiji, ki je bila pred leu evropski prvak ln Je dosegla letos n. pr. proti Angliji rezultat 1.3 Ko smo se peljali z avtobusom na stadion, smo nekaj pred drsališčem srečali dimnikarja z visokim cilindrom. Ce bi bilo pri hokejski opremi Se kaj gumbov, bi Une 11 Se več sreče kakor smo Jo že. Toda nI bilo vse sreča, tudi i znanjem ln borbenostjo amo prišli do današnjega uspeha. Nastopili smo v postavi Rlhar, Pogačnik. žitnik, Gogala, Lom bar, Eržen Ka-čič, Pavletlč, Gregorič rezerva Popovič. Sodnika Latvijec ln Ceh. Borba je bila od začetka Izravnana in prvič smo tudi ml pokazali brzino. Nič nismo zaostajali za Belgijci, nekoliko na boljšem pa smo bili zaradi telesne premoči. Tekmo bi bili dobili, če ne hI bili večji del igrali le s petimi možmi, enkrat pa celo samo s štirimi. Izključitve so bile samo zato, ker smo bili telesno prehudi Zanimivo pa je, da takrat, ko smo imeli v Igri samo štiri igralce, nismo prejeli nobenega gola V glavnem smo se naučili obrambne taktike in če pridobimo Se nekaj v napadalni Je investicija za našo pot v Svico več kakor nizka. Publika Je na danaSnji tekmi navdušeno navijala za nas. Ice v golu Je bil v sijajni formi. Golt ki Jih Je prejel, so bili neubranljivi. Ce bi še koga posebej hvalil, bi delal drugim krivico Gole so dali žitnik, Pavletič in Gogala ter je bil rezultat tekme 3:3 (1:1, 0:2. 2:0). V zadnjih minutah smo Izvedli nekaj naših znanih »Jurlšev«, toda do zmagovitega gola nI prišlo. Ze po tem rezultatu smo dobili nekaj laskavih vabil toda najbrže se bomo odločili za pot v Lausanno. Jutri zvečer po tekmi med Kanado ln Češko bomo Igrali z Latvijo. Mi upamo na najbolJSe, kajti že prvo tekmo smo Izgubili nezasluženo. Dopoldne nas bo vzel v roke eden čeških Igralcev kajti tudi oni so vsi zato. da bi se čimprej naučili ln zabeležili Se kaj uspehov. Za ta večer smo ZA DOJENČKA Je zelo važna prehrana matere. Mati. ki doji, mora z mlekom vnesti v dete one VITAMINE ln hranilne sestavine, ki so za zdrav razvoj otroka neobhodno potrebne. Za časa nosečnosti, a Se bolj za časa dojl-tve, Je treba vsaki materi, da jemlje za zajtrk tn južlno 1-2 skodelici krepilne hrane OVOMA1TIME kl Ja« zdravje ln življenjsko moč matere ln deteta. Dobiva se povsod počenšl od din 6.50. Situacija ni bila nič kaj ugodna Sodnika nisva imela in pari. ki so vozili pri treningu Sibkeje kakor najboljši, so vozili pri nastopu brezhibno. Padca ali večje napake ni bilo pri nobenem in vihar navdušenja se je dvignil po stadionu, ko sta Herber in Bai er jeva — oba v črnem — končala svoj tokrat res neprekosljivi spored. To ni bilo več drsanje, to je bilo pravo razodetje drsanja v dvoje. Bila sta soglasno prva. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo. Je zvočnik napovedal naju dva — in že sva stala pred častno rlbuno. Kratek strumen pozor proti obema glavnima tribuna, ma, publika naju pričrčno pozdravi, potem udarec na gong in Se preden se prav zaveva, že švigneva v dolgo diagonalno uvodno Spiralo, storiva par plesnih korakov ln nato izvedeva spored kakor vsaka druga dobro pripravljena dvojica. Na tribuni sta bila menda edina Jugoslovena, naša smučarja Heim in P raček, ki sta po tekmi dejala da jima je močno bilo srce za naju, najmlajša državna reprezentanta na tako težki tekmi. Toda odobravanje, ki naju je spremljajo prav do konca, nama je vrnilo vso zavest in vozila sva točno ter končala spored na sekundo natančno. Vedela sva takoj, da ne bova zadnja in res sta bila oba odlična rumunska para ostala za nama. Skoda, da sva enkrat med izvajanjem pretrdo priletela drug v drugega, s čemer sva Izgubila nekaj važnih točk Toda končni vrstni red tudi sicer ne hi bil boljši. Razen obeh naših rojakov nama Je po končanem »ognjenem krstu« čestitala cela vrsta ostalih tekmovalcev ln takoj sva prejela vabilo na ekshibicijo v Moravsko Ostravo. pa tudi z Rumimi sva stopila v stike glede gostovanja v Bukarešti. Poljaki naju nameravajo razen tega odpeljati tudi v VarSavo. Naslednji dan se Je vreme poslabšalo, toda kljub temu Je bilo pri ekshibicijskem drsanju ogromno občinstva. Toda z zavra tn os trni ln nevarnostmi nemogoče ledene ploskve smo Imeli vsi težave Najboljša sta spet bila Herber In Baierjeva, za njimi pa smo delili enake simpatije občinstva vsi ostali pari Jutri so na sporedu same lepe stvari: razdelitve nagrad, banketi in lzletL -1- Novosadska blagovna borza (8. t. . , . . , , » m. L Tentenca slaba. Promet srednji. I ™ r^L^Ä^ esenlca: oaška sremska ln slavonska 78 — 79 kilogram 155 — 157 Rž: baška 142.50 — 145 Ječmen: baški m sremski. 64 65 kg 152 dO - 155 ian. 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski ln slavonski 165 — 167 50 Koruza baSka pariteta Indjlja ta Vršac 97 — 98; baška paritet. Indjija in Vršac sušena 109 — 110. Moka: oaška u Danai^Ka »Ug« i> »Ogg« 245 - 255; »2« 225 - 235. *5« 205 - 215; »7« 155 - 165. »8« 112 50 - 115 fižol: baški in sremsk. Dell ore2 vreč 287 50 — 292.50 Otrobi: oaškl, sremski ln banatskl 95 — 100. BOMBAŽ + Liverpool. (7. t. m.). Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za februar 4.76 (prejšnji dan 4.80), za maj 4.72 (4.75), Rekorden polet iz Londona v Capetown London, 8 febr. AA. Leta'ec Hensho je dosegel nov svetovni rekord na progi London — Capetown, ki Jo je preletel v enem dnevu 15 urah in 24 minutah, kar presega prejšnji i ekord za 5 ur in 42 minut. Hensho se vrne iz Capetowna takoj z letalom v London. smo vabilo hvaležno odložili, ker bomo rajši v gostih na gladki ploskvi »Dold-r- ja«. B- ★ Drsalci iz Zakopanega Kakor znano, sta se letošnjega tekmovanja za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju parov udeležila tudi naša drsalca dr. Polo Schwab in Silva Palmetova, ki sta v močni mednarodni konkurenci ln prvič na taksnem tekmovanju zasedla nadvse častno sedmo mesto. O nekaterih podrobnostih tega tekmovanja piše g. dr. Schwab med drugim: Zakopane, 5. februarja. Ko smo prispeli v Zakopane, ni bilo nikogar na kolodvoru in Sele z veliko zamudo amo našli pot do hotela. Zvečer ob 6. amo prvič stopili na led. Stadlern je na novo zgrajen, bolj primitivne gradnje, zato pa dovolj obširen ln ima prostora za okroglo 5.000 ljudi. S Palmetovo sva dvakrat predrsala ves spored pred na pol »polno hišo«, toda zadovoljiv rezultat te predzadnje pre'zkuSnje ni biL ; Ker Je bilo v hotelu ra« vse odlično, 1 «mo bili dan nato popolnoma fit žreb »Prvo smučarsko prvenstvo Jugoslavijo na Sljemenn... c, to Je članek na uvodnem mestu 6. Številke »Dustrovanih sport-skih novosti«, ki Je pravkar izšla. Razen strokovnega poročila čitamo tod tudi zanimivo reportažo lz razgovorov z našimi najvidnejšimi smučarskimi »kanond«. Dalje so objavljeni članki o prvih tekmah za dr. Torbarjev pokal v Zagrebu, o prvi tekmi beograjskega finala za zimski pokal, o pripravah za našo prvo mednarodno nogometno tekmo z Nemčijo, o opravičilih Concord'je proti rPimorju, kolikor ni identično z Daniom Sanclnom L dr. Vmes je Se mnogo raznovrstnega drobiža in obilica službenih objav za nogometaše, zimske športnike itd. Posamezne številke tega lista so po din L Llgaško moštvo SK Ljubljane v Maribora. V nedeljo 2. februarja gostuje v Maribora 1'gaško moštvo SK LJubljane, ki bo odigralo ob 15. na stadiona ob Tržaški cesti prijateljsko nogometno tekmo proti SK železničarja. Za nastop SK Ljubljane vlada v mariborskih športnih krogih veliko zanimanje. ŽSK Hermes ima redno sejo drevi ob 19.30 v palači Grafike, Masarykova c. 14-1. — Predsednik. SK Jadran. Drevi ob ,20.30 odborova seja pri »Sokliču«-Trnovo. Jutri ob istem času strogo obvezen sestanek vsega članstva Radi važnosti prosimo polnoStevllne udeležbe. SK Man. Danes od 14. dalje strogo obvezen tren ng za obe skupini zaradi nedeljskih tekem. Načelnik. SK Atlet k v Celja bo imel občni Zbor drevi ob 20. v gostilni »Pri zelenem travniku« v Celju. Smučarski Mab LJubljana sklicuje obvezni sestanek tekmovalcev drevi ob 19. v damski sobi kavarne Emone. Vai in točno! JASO (službeno). Redna seja JASO bo v petek 10. t. m. ob 20.30 v kavarni Zvezdi. Udeležba strogo obvezna. V nedeljo bo ekskurzija V Planico. Odhod ob 5.56, po vratek Istega dne zvečer. Prijave sprejema vratar na univerzi do petka 18 ura. Vožnja je četrt nska. Zberemo se v nedeljo ob 5.30 pred glavnim kolodvorom. — Predsednik. Športni klnb «a Vrhniki priredi ▼ soboto 1L t m. c^ 20. v Sokolskem do~ui na Vrhniki velijo športno maškarado. Vjud-no vab Ijenl! ANEKDOTA Neki nepomemben pisatelj se je družil vedno z Viktorjem Hugo jem, kakor da js njegov posebno zaupen tovariš. Hugoju j« postal na zadnje nadležen in ga je nahru-111: »Dragi gospod, vi ste sicer ničla, za to pa še nimate pravice, da bi se trajno obešali name«. VSAK DAN ENA Franco v Barceloni Italija preimenuje obmejne kraje Prebivalstvo doline Aosta v italijanski obmejni provinci istega imena je Izrazilo željo, naj bi se francoska imena teh vasi preimenovala v italijanska. Rimska vlada je tej želji ugodila. Gre za kakšnih trideset vasi. ki so doslej imela francoske nazive. Med njimi so kraji: Chatlllon, Ville-neuve, St. Didier, Gianod, Cogne itd. Obenem z vasmi bodo prekrstili tudi reke in hribe, ki imajo doslej francoska imena. Ranjen miličnik Angleški letalec Aleksander Hinskley (v krogu na desni) Je preletel razdaljo od Londona do Kapskega mesta v 15 urah in 24 minutah ter Je potolkel dosedanji rekord letalca Claustona za 42 minut „Ni padel, umrl je" Smrt italijanskega gorskega vodnika Maquignaza General Franco je prenesel sedež svojh vojaških operacij v Barcelono, kjer ga vidimo pri mizi c njegovim sodelavcem, polkovnikom Barroso Jrski teroristi rr še vedno niso unesll. Prič>j, *a slika kaže razvaline vojaške letalske delavnice . bi*. .^'h», b\K'ki>gbam*hire, v kateri je po eksploziji nastal ogenj Ločitven! val na Angleškem Skoro polovica ločitev na podlagi „ubožnostne pravice" Število zakonskih ločitev je lansko leto na Angleškem v primeri s predlanskim naraslo za sto odstotkov. To gre na ra-čuin nekih olajšav, ki jih je bil predlagal v parlamentu Herbert in ki so jih tudi sprejeli. Nove določbe, ki so stopile v veljavo s 1. januarjem lanskega leta, so med ločitvene vzroke .sprejele tudi »zlonamerni beg«, in res je šlo največ zakonov lansko leto narazen po zaslugi te spremembe. Nenavadno porast ločitev utemeljujejo s tem, da so mnogi zakonci, ki so že leta dejansko živeli ločeno, šele s tem dobili možnost uradne ločitve. Letos bo število ločitev, kakor domnevajo, še naraščalo, ker je treba urediti še premnogo primerov dejanske ločitve, potem bodo sodišča prišla spet v normalni tir. Po neiki cenitvi je bilo lani na Angleškem kakšnih 12.000 primerov sodne ločitve, predlanskim 6049. 1. 1936 pa 5915. Mnogo se pritožujejo v tej deželi nad tem, da dajejo paragrafi prav za prav le bogatina osebam možnost do ločitve. V tej zvezi je zanimivo zvedeti, da »e izvrši 42 odstctkov vseh ločitev na račun tako zvane »ubožnostne pravice«. Od leta 1927. do 1937. so na Angleškem na tem temelju ločili skupaj I7.OOO oseb in jim tako prihranili 600.000 funtov šter-lingov izdatkov. Stvar torej ni tako huda, kakor jo prikazujejot ZAKAJ TRUD, če pa mesto Vas opere PEHIÜN prav lepo Vaše perilo. — Domač, slovenski izdelek je! | Modre sobe za otroke V zadnjih letih so začeli zdravniki drugače misliti o barvah v bolniških sobah. Kirurgi dajejo že nekaj časa modro bar-vanim operacijskim sobam prednost, celo bolniškega perila nimajo več povsod belega, temveč ga barvajo modro. Sedaj priporočajo tudi za dojenčke in male otroke modre sobe namesto belih. Svetlobni dražljaji so v takšnih sobah manjši nego v be-lih. zato so tudi otroci mirnejši in lažje zaspijo. Poplave v Ameriki V Oh u je reka istega imena prestopila br-gcve ln ponlavila pokrajino. Sedemnajst c?eb je utonilo nad 30 tisoč prebivalcev je brez strehe. VKentuckyju je več piemo gc vnikov pod vodo. drla napadla drvarja v himni Vilna je neki drvar imel jako neprijeten doživljaj. Ko se je v mraku vračal proti domu, je zagledal dva orla, ki sta se gostila z mrhovino. Hotel je ptici opla-šiti in Je vrgel proti njima palico. Orla sta nato naglo osta vila plen in se vrgla na drvarja, katerega sta pričela obdelovati s kljuni in kremplji. Drvar se je moral po-služiti sekire, da je roparici odgnal. Na kraju, kjer sta ptici napadli drvarja, je ostalo mnogo perja, ki sta ga orla izgubila v boju. Ts dni so pokopali na pokopališču gorskih vodnikov v Valtournanchu Amata Maquignaza, »mojstra Matterhorna«, katerega ime je poznal vsak Italijanski alpinist. V svoji mladosti je hll Junak senzacionalnih vzponov na slavno goro. »Ni padel, umrl je,« se glasi napis na njegovem grobu. In res je umrl v visoki starosti v svoji postelji, čeprav se Je vse življenje oril z nevarnostmi gora. Med zmagovalci Matterhorna g? ne bo mogoče pozabiti, saj je bU prvi gorski vodnik, ki Je bil pripravljen voditi turiste na njegov 4482 m visoki vrh. Ena izmed najbolj zabavnih zgodb iz njegovega pestrega življenja se je primerila tedaj, ko Je vodil nekega Angleža na Monte Cervino, kakor imenujejo Italijani Mat-terhorn. Anglež je hotel po povratku znižati dogovorjeno pristojbino, češ da je med tem lira padla. Vodnik Je odvrnil: »Beseda »pasti« jaz sploh ne poznam«, nakar mu je Angle* smeje plačal dogovorjeno vsoto. Na edinstvenem pokopališču male vasi v italijanski Aosti, kjer ležijo sedaj njegovi zemeljski ostanki, počiva sredi izbra-e družbe. Tu so junaki gorskega sveta, katerih trupla so našli neredko Sele po več-tedenskem iskanju pod snežnimi zameti ali razbita od skal Giuseppe Signorini, eden med njimi. Je n. pr. za ceno lastnega življenja rešil pet popolnoma izčrpanih švicarskih turistov, ki so bili odšli navzlic svarilom brez vodnika na težavna lednlška tla nad Furgskim sedlom. Moža za možem je spravil po vrvi na snežno ploščad, kjer je čakala reševalna kolona. Ko pa je hotel spraviti zadnjega turista, so ga zapustile moči. Postalo mu je slabo, roke so spustile skalo in strmoglavil je v globino, kjer so šele čez nekaj tednov našli njegovo razbito truplo. Odgoditev potovanja Kentskega vojvode na Irsko Vojvoda Kentsld in soproga sta zaradi atentaov Irskih republikancev odgodila potovati na Irsko, kamor sta se nameravala odpeljati v letošnjem marcu. Eksotičen parlamentarec Galandou Diouf, francoski poslanec iz Senegala, s svojo ženo v pariškem hotelu »Tako tu vidite ufne*) moje rjave kreme za čcvl ;! Da;te mi ; sedaj drugo nor?. c> vam r " i? učinkovitost s\črLe k.orne!« (»Journal«) Ali je mogoče napovedovati potrese ? Mikrofoni pod zemljo — Negativne prisluškovalne postaje na dnu morja in jezer Elio Vanini, drug izmed znanih vodnikov, je vodil nekoč Mussolinlja, še preden Je postal predsednik Italijanske vlade, skozi Alpe. Antonio Marci pa je pogostoma spremljal kot vodnik sedanjega papeža, ki je bil v svojih mladih letih strasten planinec. Marci je izgubil življenje, ko Je šel z neko Američanko na Matterhorn. Spremljevalka ga Je menda v napadu nenadna duševne motnje potegnila s seboj v globino. Sultan in njegova nevesta Jahorski sultan se je nedavno zaročil s angleško kabaretno pevko Lidijo HlHovo, po« ročiti pa se ne moreta zaradi ugovorov sul-tanata v domovini. Zato preživljata vesele urice v St. Moritzu, kjer se zabavata ob zimskem športu Strašna potresna katastrofa v Cileju Je dala ponoven dokaz popolne človeške onemoglosti nasproti silam, ki prežijo v zemeljski notranjosti. Misel kakšnih učinkovitih zaščitnih ukrepov proti tem silam se nam vidi naravnost smešna. Gradnja poslopij, ki bi jih potresi ne mogli omajati, Ibo ostala vedno le posebna pravica izbranega višjega sloja, med tem ko je prebivalstvo v splošnem brez moči napram muhastim razpoloženjem matere zemlje Iz vzrokov, ki jih znanost še ni mogla popolnoma razčistiti, so baš obalni predeli na obeh straneh tako zvanega »Tihega«, v resnici pa zelo nemirnega oceana tisti, ki jih potresi v posebni meri obiskujejo. V enem teh predelov, v Kaliforniji, poskušajo že leta izogniti se neizogibnim posledicam potresnih katastrof vsaj v toliko, da bi uredili nekakšno potresno napovedovanje, ki naj bi dalo prebivalstvu možnost, da se pravočasno umakne na varno. Znanstveni sodelavci državne obalne stražne službe so vzdolž neke geološke gube spravili v večje število zapuščenih rovov, globoko pod površino zemlje celo vrsto mikrofonov, da bi lahko prisluškovali vsem zvokom, ki prihajajo iz zemeljske notranjosti in ki jih ojačujejo ojačevalci pri vhodih v rove. Od ojačevalcev gredo vodi do opazovalne osrednje postaje v San Fran-ciscu, kjer spravljajo zvoki v delovanje pisalo in pod tem pisalom se rišejo na vrtečem se bobnu krivulje. Iz tega, kakšni bo zvoki, kako so močni in pogosti, upajo, da bodo mogli v zvezi s potresnimi sunki, ki v resnici nastopajo, izdelati sistem, po katerem bo mogoče v bodočnosti napovedovati z neko zanesljivostjo pripravljajoče te potrese. Poskusi s takšnimi »seizmiCnimi prisluškovalnimi postajami« na dnu morja in jezer so se izkazali za jalove. Priprave so namreč zvesto zabeležile vsak šum in zvok, ki je bil nastal v široki okolici, včasih v daljavi tisočev kilometrov, zapisali so celo padce poedinih peščenih zrnec na morsko površino, z neko dosledno trdovrat-riostjo pa niso upoštevali baš šumov in zvokov, ki so nastajali pod morskim dnom, celo če so bili tako močni, da so jih registrirali mikrofoni, ki so bili nameščeni v rovih na kopni zemlji. Nasprotno so ti mikrofoni v rovih, kakor se je izkazalo, skoraj neobčutljivi za vse šume, ki nastajajo na površini zemlje, tako da osredotočujejo svojo »pozornost« z vso zanesljivostjo na podzemeljske dogodke. Toda za zdaj so vse to samo poskusi, ki praktične vrednosti še niso pokazali. Mogoče jo pokažejo kdaj v bodočnosti, mogoče bodo po izkušnjah s »prisluškovalnimi postajami« v Kaliforniji izdelali kolikor toliko zanesljiv sistem za napovedovanje potresov — za sedaj je pa takšno napovedovanje z znanstvenega stališča popolnoma neresna zadeva. Najlepši dokaz za to je bil fiasko, ki so ga pred nedavnim doživeli znani italijanski »potresni prerok« prof. Bendandi in nekateri nemški seizmologi, ki so z vso zanesljivostjo in za popolnoma določene dneve napovedali hude potresne sunke na Daljnem vzhodu in v balkanskih deželah. O teh napovedih smo poročali tudi mi in smo že v naprej povedali, da se bo ob tej priliki očitno izkazala neuporabnost potresnih prognoz. Tako se je tudi zgodilo. Dva republikanska vojaka vodita ranjenega tovariša s španskega bojišča v francoski lazaret Postani in ostani član Vodnikove družbe! Možgani brez miru Pot Voltairejevih možganov od lekarnarja Mitouarda do Alfreda Monarda Lekarnar Mitouard, ki Je bil balzamiral Voltairovo truplo, je prepariral njegovo srce in možgane ter jih ohranil v alkoholu. Srce je izročil Narodni knjižnici, kjer po- Voltaire Blaznost irskih teroristov čiva Se danes v zlati skrinjici. Možgane pa je Mitouard obdržal za spomin. Hotel je z njimi bržkone okrasiti vrh domačega kamina. Toda možgani kakšnega genija niso okra sen predmet za dom, tako si je mislil že Mitouardov sin. Ko je njegov oče umrl, jih je 1.1799. ponudil francoski vladi. Navdušeno zahvalno pismo tedanjega notranjega ministra je še ohranjeno, možgani pa niso prišli na določeno mesto. Bržkone so ostali člani rodbine preprečili mlajšemu Mitouar-du, da bi izvršil svoj sklep. Nekoliko desetletij pozneje, 1.1830., je Isti Mitouard preparirano nesmrtnost ponudil še enkrat notranjemu ministrstvu. Takrat pa za stvar ni bilo več zanimanja, tako so se bili časi spremenili. In možgani velikega pisatelja so še nadalje ostali last rodbine Mitouardov. Njihova nadaljnja pot je bila kaj čudna. Mitouard jih je ostavil svoji hčeri Vir. glnlji, ki jih je darovala svojemu bratrancu Paulu Verdieru. Zakaj jih je ta nekega dne — morda skupaj z drugimi darovi — spet vrnil Virginiji, si lahko domišljija poljubno razlaga. Vlrginija pa Voltaireovih možganov na noben način nI hotela obdržati. temveč jih je darovala svoji sestrični, ge. Monardovi, ki še živi, pa ni več njihova lastnica. Dala jih je namreč svojemu sinu Alfredu Monardu, ki jih Ima še danes, pa mu ni do tega, da bl jih obdržal. Ponudil jih je Francoski komediji. Komedija jih Se do danes nI sprejela. Sedaj je na njej, da sprejme ponudbo ali pa da se izjavi za nekompetetno. k i ul furili pregled Lajovčev koncert Glasbene Matice V nizu prosiav, ki Jih Je bi] deležen za svojo šestdesetletnico skladatelj Anton La-jovic, se je na kraju y ponedeljek zvečer v veliki dvorani Filharmonične družbe oglasila Glasbena Matica s svojim slavnostnim koncertom. Pestri spored je imel nalogo prikazati skladatelja v njegovi bogati delavnici od samospevov preko orkestralnih skladb do vrhuncev njegovih zborov. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano malone do zadnjega kotička, je moglo sintetično dojeti vso raznoliko tvornost tega našega največjega in najpomembnejšega skladatelja. Njegov ostri lik je posta-jal od skladbe do skladbe pestrejši in popolnejši Kakor objektivirana je stopala njegova notranjost pred nas. Za glasbenega psihologa vodi kaj zanimiva pot od idilične »Gozdne samote« do liričnih ln ljubezenskih samospevov, mimo orkestralnih postojank dalje do skladateljevih mešanih zborov najširšega okvira. Njegova najgloblja kreativnost se nam je pač odkrila v njegovih mešanih zborih. Nikjer ponavljanja, nikjer enoličnosti, marveč povsod novi dinamični Izrazi, vedno sveža čuvstva, povsod samostojnost in izvirnost. Uvodno besedo na slavnostnem koncertu Glasbene Matice je spregovoril prof. Maji jan Lipovšek. V slogu, zanj tako značilnem, je kleno očrtal slavljenca predvsem z glasbene plati. Dočim je prof. šker-janc v »Lajovčevi čitanki« skušal dojeti s avljenca z analitičnim plugom in ga je v ta namen razčlenili do zadnje tančine, ,se je prof. Lipovšek lotil svoje naloge nekako sintetično. Marsikatera misel njegove besede je bila zaradi tega pristna :in izvirna. S posebnim poudarkom je pojasnjeval čustvene vire Lajovčeve umetnosti. živa umetnost je našla živega be-sednika. Julij B e t e 11 o in Ljudmila Polajnar sta si izbrala sedem med najznačilnejšimi, a tudi najlepšimi La^ovčevimi samospevi. Betetto je zapel »Iskal sem svojih mladih dni« »Mesec v izbi«, »Svetla noč« in »Pesem starca«, ki jim je dodal &e »Serenado« na Župančičevo besedilo. "Polajnarjeva je prednašala »»Begunko pri zibeli«, »VeteT veje« Ln »Kaj bi le gledal«. Lajovčevi samospevi Betettu na moč »ležijo«. Prilegajo se mu tako s svojo stilno izraznostjo, kakor s svojim glasovnim obsegom. Svoje stvari je zapel z Izbranim okusom. Transkripcija je le vzela »Sere-nadi« polovico njene sočnosti. Polajnarjeva je pe'a močno občuteno. Kako naglo se razvija njen glas! In kakšna toplota in vernost v prednašanju! Mnogo je k njunemu vzornemu prednašanju prispeval spremljevalec prof Lipovšek. Da se na to razume, kakor malokateri pianist naše sredine, je posvedočil .že pred leti v Ra- veiovem Tri ju. Ze odtlej ga Imam v spominu kot sila tenkočutnega umetnika, ki zna v spremljavi naturno obvladati tudi najrahlejše silnice glasbenega umotvora in jih zbirati v skladno harmonijo. K.avir pri Lajovčevih samospevih ni samo sprem, ljava, marveč močno sestavni del umetnine. Kar ne bi verjeli, da je kan ta ta »Gozdna samota« nastala že L 1902, torej dolgo pred svetovno vojno in kar na začetku Lajovčeve skladateljske poti. Pozna se ji sicer dunajska šola, a sestavine kasnejše Lajovčeve umetnosti so tu že zbrane kakor v zarodku: široki lirični spev ln pa krepka pognanost k močnim dinamičnim vrhuncem. Orkester, ki ima glavno besedo, je menda izrazil vse, kar Je v partiturL Tudi v samostojnih orkestralnih delih »Andanta« in »»Capriccia« je pod gibčno taktirko ravnatelja Poliča Izčrpal skladateljeve namene do zadnjega. Skladbi sta zazveneli polno, sočno in z izbranim izrazom od prvega do zadnjega takta (navzlic sila neakustični dvorani — pevskemu zboru je v tem oziru kasneje nekoliko prizanašala —). »Andante« je zgrajen v baladnem slogu ln mu takisto ne bi pripisali tako zgodnje letnice (1901). Če se navzlic temu Lajovic ni posvetu prvenstveno orkestralni skladbi, bo temu kriva forma samospeva in zbora v katerih je našel prave okvire svoje izvirne slovenske muzikalnostl. Kaj vse more bogato nadarjen pesnik povedati z zborom, nam je pokazal Ma-tičin mešani zbor. »Bolest je kovač«, »Večerna pesem«, »Napitnica«, »Kroparji«, »Lan« in zlasti »Zeleni Jurij« so izrazno sila težke skladbe V njih kipi prastari slovenski gon do pesmi in prešernega krika. Pevci Glasbene Matice so se na koncert temeljito pripravili. Morda ravnatelj Polič še nikoli ni vodil svojega zbora s tolikšnim zanosom, kakor to pot, ko se je hotel s pevci vred oddolžiti prvaku naših skladateljev. In zato se je zbor dvignil ta večer do višine, kakor redkokdaj poprej. Zapel je slavljencu njegove največje umetnine z izrazno silo, ki morda dozdaj v taki popolnosti še ni bila dosežena. Kolikšno plastiko notranjih utripov vseh teh razno-ličnih skladb je pričaral dirigent! Proti koncu tega svojega edinstvenega napora so pevci resda nekoliko popustili, posledica prekratkih odmorov med posameznimi točkami. Mislim, da nI pevcev ln dirigenta v naši državi, ki bi mogli Lajovca prednašati tako popolno, kakor so ta večer storili naši Matičarji. Bil je kvaliteten večer, ki Je na ta način kronal vse dosedanje proslave našega slavljenca. Dr. B. Lep uspeh mariborske drame v Ljubljani Dvajsetletnica slovenske drame nam je p eg odkritja Cankarjevega spomenika prinesla še drugo presenečenje, ki bo, upajmo, ostalo pomembna zareza v razvoju slovenskega gledališkega ustvarjanja. V torek je Narodno gledališče iz Maribora, mlajša posestrima jubilanta, drugo umetniško gledališče v Sloveniji, prišlo gostovat s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi« in nudilo nam je doživetje, ki ga kuiturna Ljubljana ne bo izlepa pozabila Po dolgem času tujstva in krivičnega nezaupanja sta si obe Taliji spet podali roko in navdušeno odobravanje, ki so ga vzbudile pozdravne besede pred-tavnikov obeh, upravnika Otona Zupančiča in predsednika sekcije Združenja gledaliških igralcev Drenovca iz Ljubljane, na upravnika dr Brenčiča in predsednika sekcije Rasbergerja iz Maribora, je zgovorno izpričalo, da je občinstvo iz dna duše občutilo praznik. Uprava Narodnega gledališča in ljubljanska sekcija sta gostom poklonili krasna venca, mnogo cvetja pa so prejeli tudi posamezni igralci. »Kralj na Betajnovi«, kakor ga je režiser Jože Kovič zasnoval s svojim ansamblom. se po svojem notranjem poudarku bistveno razlikuje od interpretacije, kakršne smo vajeni v Ljubljani. V naši drami je kult Cankarjevega dela — predvsem po Skrbinškovih in Debevčevih režijah — do kraja izoblikoval svojstveni romantično-simbolni nadih, ki veje iz njegovega književnega sloga: Cankarjeva beseda je izbrušena podoba našega živega govora in predvsem na sijaju te besede je zidano razumevanje njegovega dela, kakor nam ga podaja naša drama Kovičev »Kralj na Betajnovi« je s te romantično-literarne črte odmaknjen v realizem, njegova režija išče v izrazu preprostejših, a hkratu naturnejših sredstev, ki marsikdaj se v intenzivnejši meri dosezajo učinek. Namesto da bi ves napor potrošil ob zvoku besede in psihološkem detajlu, ki se sam po sebi pogostokrat razblinja v sen-itimentu, posveča rajši dobršen del pozornosti drobnim stvarem, kakršne so gesta, korak, šunder za sceno, in tako dejanje čudovito približa resnici in človeku. Odmev, ki ga je bila igra ves čas, tudi ob vseh težjih, težko dostopnih prizorih, deležna pri občinstvu, je potrdil, da gre njegovo stremljenje v zdravo smer. V skladu z režijo so bile kreacije igralcev, da je vsa igra dala smotrno ubrano celoto. V središču so liki Kantorja, Maksa in župnika Prvega je podal Pavle Kovič v podobi silne volje in miru, ki se enkrat samkrat zamaje v sebi, a je na zunaj vendar urejena in zmagovita do konca Vladimir Skrbinšek je Maksa podoživel brez patosa in teatralike, moč njegove igre vre iz skope mimike in iz bogastva mehkega, barvitega glasu Župnik Jožeta Ko-viča je realistična, do kraja izklesana figura, kakršna ne more žaliti, pa vendar prinaša vso resnico na dan. Troje ženskih obrazov iz Kantorjeve hiše so v toplo do-življeni igri podale Zakrajškova (Hana), Rasbergerjeva (Francka) in pa mlada Sim-čičeva (Nina), ki je s svojo skromno, udr-žano igro izpričala spoštovanja vreden talent. Krepka, čeprav vase pogreznjena figura Krnca je bil Rasberger, zanimiv je bil Nakrst kot Bernot, realistično živ Go-rinšek kot sodnik. V manjših vlogah so dali nazorne, dognane obraze Savinova, Gorinškova, Košič in Košuta, vzorno skupinsko igro pa tudi vsi ostali (Blaž, Ver-donik. Malec, Crnobori, Standeker, Türk to Blatnik). Upajmo, da bosta uspeh Mariborčanov 7 Ljubljani in obisk Ljubljančanov v Ma- riboru, ki sledi v petek, izbila sodu dno: dajte nam čim več gostovanj, ansambli in igralci, izmenjajte se čim večkrat med seboj! V interesu naše gledališke kulture, pa ne nazadnje tudi v našem nacionalnem interesu bi bilo taka L. M. Zapiski »Proteus«, časopis za poljudno prirodo-znanstvo, je zaključil peti letnik s pravkar izdšlo 9—10 številko. V zvezku, ki je zopet obilno Ilustriran, je objavljen na prvem mestu prispevek »Protejevega« ured nika, prof. dr. Pavla G r o š 1 j a. »Spomini s pota«. V tem poglavju svojega potopisa opisuje avtor Neapelj in Solfataro. Ne le kot prirodopisec, tudi kot razgledan potovalec vodi pisec či ta te i ja na Vezuv in v njegovo vulkansko okolico ter mikavno pripoveduje svoja srečanja, doživljaje ln opazovanja. Potopis je ilustriran z zanimivimi posnetki z Vezuva. Prof. Rafael Bačar obravnava v svojem članku potovanja rib ln tako odkriva čitateljem enega najzanimivejših pojavov v življenju morske favne. Tudi ta prispevek je opremljen z ilustracijami. Dr. Marius R e b e k končuje svoj »Pomenek o molekuli ln atomu«, ki v lahko umljivi in prijetni obliki dvogovora uvaja čitatelja v temeljne pojme o elementih in s tem v problematiko materije in energije. Tilda H e r f o r t razpravlja v članku »Nema govorica pri-rode« o živalskih sledovih; uči spoznavati po sledeh način gibanja posameznih živali in s tem sklepali, katere živali so zapustile svojo sled. Med književnimi novostmi poroča prof. J. H a d ž i o časopisu »Zaštita prirode«, ki ga ureja prof. dr. Miroslav Hirtz v Zagrebu. M. W. pa poroča o knjigi dr. Fr. Kušana »Ljekovito bilje« (Zagreb 1938) in o spisu Marije Ahačič »Čuda narave«. Med drobnimi vestmi sta poučna doneska o vplivu centralnega živčevja na pojave Imunitete s pomočjo pogojnih refleksov in astronomiji v leposlovju, »proteus« izdaja v redakciji prof. dr. P. Grošlja Prirodoslovno društvo v Ljubljani. »ženski svet« prinaša v februarskem zvezku na uvodnem mestu članek Angele Vode tov« »Resen korak k Zbližan ju«: > to gloea k pojavu revije »Zbornik 39«. Iz pravkar izišlega romana Zofke Kvedrove »Hanka« (prva knjiga izhranih spisov) je objavljen daljši, značilen odlomek z uvodno besedo ln pisate jičino sliko. Iz kratkih povesti Karla Capka je v spomin na nedavno umrlega avtorja objavljena značilna proza »Vedeževalka«, o samem avtorju pa piše M. A. M. O. Grahorjeva Je prevedla iz spisov Nobeleve lavreatke Pearl Buck prozo »Begunci«. Erna Muser poroča o doktorski disertaciji profesor. Marje Borštnikove »Razvoj in pomen Aškerčeve socialne miselnosti ln socialne pesmi«, medtem ko Anica Cerne j razglablja »Resnično in živo vzgojo«. Liriko sta prispevali Erna Muser ln Avgusta Gaberščik; številko, ki ima tudi svoje običajne priloge zaključujejo razna poročila in informacije. __ Iz življenja na deželi Z Jesexùc s— Pri KID na Jesenicah nI prostih mest. Na naslov ravnateljstva ln na posamezne funkcionarje prihajajo številne prošnje za zaposlitev pri našem podjetju. Vsako vlaganje prošenj za zaposlitev je pa brezpomembno, dokler se razmere zaposlenosti v tovarni ne spremenijo na boljše. Za tako spremembo pa nI Izgleda za daljšo dobo. Podjetje je bilo prtmorano v teku zadnjih 8 mesecev reducirati nad 500 delavcev. Na sprejem čaka tudi 67 vo. jaških povratnikov Zato opozarjamo vse da naj opuste vsako ustmeno ah pismeno posredovanje za službe, ker so vse take prošnje pri opisanih prilikah brez pomena in se ne bodo upoštevale. — KID. Iz Trbovelj t— Izobraževalni tečaj priredi v Trbovljah načelstvo druge skupine Rudarske za. druge. Tečaj bo trajal od 8. do 26. t. m. ter se bo vršil v Delavskem domu. O rudarsko policijskih predpisih bo govoril dr. inž. Kersnič iz Ljub jane, o preprečitvah nezgod in varnosti pri delu rudniški inže-njer Vinko Prežel, o rudarskem zavarovanju Sobar in Pliberšek, o zdravju delavca in njegove družine pa rudniški zdravnik g. dr. Hugo Baumgarten. Predavanja bodo vsakodnevno od 16. do 18. Vstop je vsakomur brezplačen. Vsebina predavanj je posebno važna za naše rudarske delavce in delavke, ki naj si na tem izobraževalnem tečaju pridobijo potrebno znanje o vseh aktualnih delavskih vprašanjih. Slični tečaji so se vršili uspešno že po sosednih rudarskih obratih ln so bili vsi do. bro obiskani. Naši rudarji se vljudno vabijo k čim številnejši udeležhi tečaja. Kdor želi za obisk tečaja zamenjati svoj delovni čas, naj se zglasi pri obratovodstvu, ki bo glede obiska tečaia vsakomur ustreglo. ★ DOLNJA SLAVEČA. Šolsko upravitelj-stvo se zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli s svojimi darovi, da je moglo za božičnico obdarovati učence tukajšnje šole. posebno se zahvaljuje kr. banski upravi, Družbi sv Cirila ln Metoda, Akadem, ski podružnici CMD, tvrdki Stermecki v Celju ln tvornici Bat a v Borovem Naj bo vsem v plačilo zavest, da so razveselili siromašno deco naše severne meje! Naše gledališče DRAMA Četrtek, 9.: Žene na Niskavuoriju Red B. Petek, 10.: Zaprto. (Gostovanje v Mariboru: Hlapci). Sobota, 11.: Upniki, na plan! Izven. Nedelja, 12. ob 15.: Snegulčica. Izven. Globoko znižane cene od 14. din navzdol Ob 20. Trideset sekund ljubezni. Izven Znižane cene od 20. din navzdol. Premiera veseloigre »Potovanje v Benetke« je preložena na sredo, 15. t. m. OPERA Četrtek, 9.: Frasquita Red Četrtek. Petek, 10.: Gostov an je plesne skupine Devi Dja. Izve« Sobota, 11.. Lohengrin. Red A. Nedelja, 12. ob 15.: Ančka. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. Tosca Izven. Gostujeta Vera Majdičeva ln Josip Gostič Izven. Plesna skupina »Devi Dja« bo izvajala: Ples tempeljskih devic z otoka Bali, Boj orlov z otoka Bali, Uspavanko, z otoka Sumatra, žaloigro z otoka Java Historični ples Arja, z otoka Bali, Budhovo razodetje in Obrambni ples, z otoka Sumatra, Serenada ln religiozni ples z otoka Jave, bojni ples, z otoka Papua, dva mitološka plesa, z otoka Bali, Bambusov ples in žonglerski plea z otoka Sumatre ter zgodovinsko dramo- Padec Ratu-Dane, z otoka Jave. Skupina šteje 35 umetnikov plesalcev, ki nastopajo v slikovitih kostumih Vehldh Bundaklh otokov. Kjerkoli stopili, so želi povsod sijajne uspehe Kratka vsebina posameznih točk bo tiskana na gledališkem listu, na kar še prav posebno opozarjamo, prodaja vstopnic v operi. Slavna češka pevka J armila Novotna bo gostovala v naši operi v petek 17. L m. Umetnica svetovnega slovesa bo nasto. pila v »Prodam nevesti«, ki se bo ta večer 150ič po prevratu pela v naši operi. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU Sobota, 11. ob 2015.: Dobil vojak Svejk. (Gostovanje g. Ambroža z Viča). Nedelja, 12. ob 15.15.: Dobri vojak Svejk. MLAKIBOKSKO OLEUAL1SCE Četrtek, 9. ob 20.: Na ledeni plošči. Prvič Red D petek, 10. ob 20.: Hlapci. ljubljanske drame. Izven. Sobota, 11. ob 20.: Avtomelody. B. Gostovanje R Petek, 10. februarja Ljubljana 11: šolska ura: Obisk v Ko-linski tovarni (razgovor v obliki reportaže (g. M. Demšar). — 12: Slovenske pesmi (plošče). — 12.45: poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14. Napovedi. — 18; Ženska ura: Vzgojna vprašanja (gdč. A. Lebarje-va). — 1820: Veseli zvoki lz Pariza (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S Leben). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: O naših izseljencih (g. Jože Premrov). — 20. Prešernov spominski večer ob 901etnici njegove smrti. Sodelujejo: Oton Zupančič, prof Fr. Koblar, g. Tone Petrovčič, ga. M šaričeva, g. Slavko Jan. č ani rad. igr. družine ln RadijsKi orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.45: Lahka ln narodna glasba. — 17.30. Petje m plošče. — 20: Iz Zagreba. — 20 30. Zvočna igra ln plošče. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Koncert in zvočna igra. — 21.30: Lahka godba ln ples. — Praga 19.25: Plošče. — 20: Koncert orkestra, pevcev in instrumentalnih solistov. — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Zborovsko petje. — 21.30: Simfonični koncert. - 22.45 plošče. — Sofija 17.30: Mežan glasbeni program. — 19: Beethovnove klavirske skladbe. — 19 30: Operni prenos. — Dunaj 12: Mali orkester. — 16: Lahka glasba — 19: Melodije o mraku. — 20 10 Koncert orkestra in pevcev. — 22.40: Nočni koncert ln ples. — Berlin 19: Odmevi z juga 20.10: Zvočna Igra. — 21.15: Valčki. — 22.30: Lahka ln plesna muzika. — München 19: Koncert po željah. — 20: Koračnice. — 20.50 Pfitzner-jeva glasba. — 22.35: Lahka ln plesna muzika. — Pariz 19.05: Vesela muzika — 21.30: Orkestralni, violinski in klavirski koncert. — 23 45- Plošče. Kako sem se rešila kože. ki je izdajala moja SREDNJA LETA vzlic mojih : JlllflllllMIlfltjl* ««5PUÈNI CENIK MER NAjPPFtatNEJŠE i GENERALNO ZA5TDP5TVD ~ F. SCHNEIDER ZAGREB NIKDLIČEVA 10 Sprejmemo samostojnega škrobilca mojstra z dolgoletno prakso Ponudbe na IVANČI-CA, tekstilna industrija d. d., Zagreb, Za-vrtnica 18 »Vse moje prijateljice bi hotele vedeti, ka wm napravila de sem videti tako mlada. Pred tremi meseci sem «lavila «voj 50 roj-ttni dan. Moja Uce je bilo nagubano, polt brezbarvna in uvela Videti sem bila res kakor že na v »srednjih letih«. Takrat pa sem Citala o ženah. ki so dosegle sijajne rezultate z vporabo kreme Tokalon branila za kožo. Čeprav sem imela le malo upanja, sem sklenila. da to poizkusim Redno sem vsak večer vporabljala rožnato kremo Tokalon. hranilo za kožo. vsako jutro pa sem se mazala z belim hranilom za kožo pred pudranjem. Ze čez nekaj dni ae mj Je zdela koža bolj »veža in Cista V enem tednu sem bila popolnoma prepričana, da sem videti mlajša Zdaj po treh mesecih sem ravno tako presenečena kakor vse moje prijateljice Id ml pravijo, da ml ne bi mogel nihče prisoditi vet kakor 38 let« Rožnato hranilo za kožo Tokalon vsebuje ►Biocel«, Id ga Je dr Stejskal. profesor dunajskega vseučilišča, pndobll iz kože mladih živali — ekstrakt dragocenih vitalnih elementov. ki popolnoma odgovarjajo onim v mladi, zdravi Človeški koži Krema Tokalon. hranilo ta kožo, bele barve, brez masti, vsebuje očiščeno smetano mleka in olivne olje skupaj z drugimi dragocenimi redilnimf sestavinami. Vporabllajte te dve kremi, hranili za kožo redno, pa boste imeli gladko* čisto kože in Vaša polt bo dobila novo lepoto. Uspešni rezultati so popolnoma zajamčeni, ali pa se Vam tako] vrne denar. Htm M Velika tovarna vagonov potrebuje več ključavničarjev, stru' garjev in elektrovarilcev. Javiti se je pismeno na »Propagando« a. d, Beograd, prej Jug Rudolf Mosse d. d, poštni predal 409 pod »1088«. Postani ln ostani član Vodnikove družbe! ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno mamo KATARINO VOLKARJEVO na njeni zadnji poti, darovali prekrasne vence ln šopke, naSa srčna hvala! Posebna zahvala bodi pevskemu društvu »Slavec« za častno spremstvo s svojim praporom, kakor tudi ostalim pevcem »Zvona« ln šišenske »čitalnice« za ganljivo poslovilno petje, vsem zastoprdkom in članom gasilske čete Ljub-Ijana-mesto ln Ljubijana-Siška. Gostil, zadruge ter ostalih organizacij. Vsem in vsakomur, ki je na kakršenkoli način počastil spomin pokojne, naša najsrčnejša hvala! LJUBLJANA, 6. Q. 1939. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL □ □ Kupuj □ domače g blago.' S □ __□ CJUUUULJUUUUDLji OGLAS Zavod čačak v čačku sprejme r 1 kontrolorja za fina in elektro-mehanična dela; 1 tehnika z dolgoletno prakso lz radiotehnike; 3 mehanike za (ino mehaniko; 4 mehanike specializirane za nemočne toke — in 1 barvarja-ličarja. .j. -— .mc,^.-* Plača po sposobnostih m sporazumu od 60 do 120 din dnevno, kar se bo ugotovilo s poskusnim delom. Vsakdo, ki pokaže sposobnost, zamore dobiti stalno zaposlen je. Prijave taksirane z 10 din m z značko »rad po rešen Ju 1. V. br. 23133/38« dostaviti neposredno »Zavodu čačak« v čačku, najdalje do 15. februarja 1939 leta z navedbo, kje ln koliko Je delal. V miru Je zaspal hi dokončal svojo življenjsko pot danes ▼ torek, dne 8. februarja, ob */< na 15. naš skrbni očka, dedek, pradedek in tast, gospod Peter U/udler Šolski upravitelj v pokoju Predragega očka spremimo na zadnji poti iz hiše žalosti, Zrinjskega ulica 17, v petek 10. februarja 1939 ob 16. na okoliško pokopališče v Celju. ... _ V CELJU, dne 8. februarja 1939. žalujoči otroci ln ostalo sorodstvo p. a 54 Strel v pisk! Knjižnici Roman »Kaj mislite«, je vprašala, in dih ji je zastal, »da je Murr res nedolžen?« John je prikimal. »Res mislim tako, a bolj važno je, da morem do sedemindvajsetega dokazati, kar mislim.« »Moj Bog, ali boste mogli?« je vprašala z obupanim glasom Spet je prikimal. »Če mi bo sreča mila — in podoba je, da se je veter že obrnil — tedaj bom.« »Bogu bodi hvala in — tebi, Johni« Iztegnil je roko in jo rahlo stisnil za komolec. »Mislim Pamela, da se bo ta istorija povsem srečno končala.« »Povsem?« je ponovila, in John je uganil, kaj hoče reči.* V njeno presenečenje je pokimal. »Da, povsem Cu j, Pamela, ali kdo ve, da sem tu?« »Ne. Paddock me je srečal, ko sem šla po stopnicah z vrha.« »Tedaj glej, da nihče ne zve!« Minuto kasneje je sedel za pisalno mizo lorda Colchestra. Narednik Beef ga je radovedno gledal. »A, tu je!« je rekel Meredith. Odprl je mapo s pivnikom in zastrmel na nekaj popisanih listov. »Kaj pa, sir?« je vedečno vprašal Beef. »Prevod nekega italijanskega spisa Salvatorja Biancomonta. « »To se sliši kakor dristilo. Jemnasta, pa sem mislil, da sva prišla zaradi nekakšnih sledov!« »Točno«, je raztreseno odvrnil Meredith in se zatopil v rokopis. Čez nekaj časa se je zleknil v naslanjaču nazaj in svetlo pogledal kvišku. »Mogoče je, Beef. Preklicana reč, da je mogoče. Toda, ali je utegnil? To morava dognati. Ali je utegnil? So mogli njegovi možgani tako hitro delovati? Tudi to je mogoče. Bog nebeški, kakšno sovraštvo je moralo navdajati tega človeka!« Ozrl se je, kakor da bi nekaj iskal. »A, tu je za-pisni blok, tega bom rabil.« Nastavil je svinčnik, kakor da bi hotel pisati, a mahoma je pobesil obraz tik nad papir, si ga ogledal z vseh strani in ga nazadnje dvignil v svetlobo namizne svetilke. Nato ga je podržal od sebe in poškilil čez površino papirja. Tedajci je rezko zažvižgal. »Moj Bog!« je komaj slišno dejal. »Da, zdi se mi ... to mora biti.« »Jaz mislim, da je prazen list papirja«, je za-renčal Beef. »Saj tudi je, prismoda! Prav zato je tako zanimiv.« Narednik Beef se je počehljal po glavi, si po-drgnil obradek in hrknil, da bi plj-unil, pa se je premislil in dejal: »Nu, takšna reč!« Meredith je hotel že vstati, ko mu je oko obstalo na kupčku pisem. Spomnil se je, da je bil earl strogo naročil, naj pošte ne pošiljajo za njim na Korziko, ker hoče imeti popoln mir. Na vrhu je ležalo poslovno pismo, kajti na levi strani ovoja je bilo zgoraj natisnjeno odpošiljalčevo ime in na- slov: Pritchard & Lee. 491 Southampton Row, London, W. C. »Kdo sta Pritchard & Lee, Beef? To ime ae mi zdi znano.« »Ta dva? Zasebno detektivsko pisarno imata«, je odvrnil, narednik. »Zasebna detektiva!« je tiho ponovil Meredith. »Beef, delo imam za vas.« Pozvonil je in naročil Paddocku, naj prosi lady Colchestrsko, da pride v knjižnico, ne da bi kdo vedel o tem Čez dve minuti je Pamela prišla. V očeh se ji je zrcalilo razburjenje. »Čudno vprašanje ti moram zadati, Pamela«, je pričel. »Kar vprašaj, John«, se je nasmehnila. »Kakšne knjige bereš?« »Kakšne — knjige?« »Da. Romane, življenjepise, potopise? Ali morda zgodovinska, filozofska ali politična dela?« »Na to ni lahko odgovoriti. Moj literarni okus je dokaj obsežen, res je pa tudi, da sem pridna bralka. Po možitvi sem se zdela sama sebi strašno nevedna, zato berem mnogo knjig, ki me izobražujejo, zgodovinskih, socialnoznanstvenih in političnih, kdaj pa kdaj tudi kak dober zgodovinski roman, kadar pa od same kulture več ne trpim, se vrnem k svoji prvi ljubezni.« Pomolčal je, in Meredith je vprašal: »Kakšna je ta — prva ljubezen?« »Kriminalni romani«, je odgovorila z nasmeškom, kakor da bi se opravičevala. Narednik Beef, ki je to vrsto literature hudo preziral in že malone tri leta skoraj vsak večer zaspal ob »Bratih Karamazovih«, je nekaj «godrnjal. »Torej kriminalni romani«, Je ponovil Meredith. »In tvoj mož to odobrava?« »Da bi odobraval, prav za prav ne morem reči«, se je nasmehnila. »Ubogi George meni ,da me ta okus ponižuje, vendar mi ga ne brani in mi včasih celo sam prinese kak kriminalni roman.« Preden sta zapustila Mardleigh Abbey, je imel John s Paddockcm dolg razgovor, ki se je sukal Okrog vsakdanjih stvari, kakršne so testo za zobe, ščetke za glavo in priprava za britje. »Kam pa zdaj, sir?« je vprašal Beef, ko sta spet sedela v vozu. »V Windsor.« »Sveta nebesa! Kdaj prideva v posteljo?« »Sploh ne«, je odvrnil Meredith in zdrevil skozi vhod. »Kaj bova v Windsor ju?« »Ko-kovčeg?« »Da, k Fawcettovim.« »A siromaka stara gotovo že spita.« »Preteto hitro bosta vstala, ko zvesta, da jima najbrže lahko rešim sina. Napravite piko, Beef, potegnite si klobuk na obraz in zadremajte.« »Ne, hvala, sir«, je rekel Beef in se ozrl na cesto, ki je s hitrostjo stodesetih kilometrov letela mimo njiju. »Nerad bi, da bi me smrt zalotila v spanju.« Stari gospod Fawcett ju je sprejel v nočni halji in se opravičil zaradi ženine nenavzočnosti, češ da leži v postelji zaradi hripe. »Gospoda sta s policije? Ne verjamem, da bi bilo še kaj, kar bi hoteli vedeti o... o mojem sinu.« Prometna banka d. d. o Ljubljani | _STRITARJEVA 2 — TELEFON 21-49__~~ Ugodni trgovski krediti - Eskompt menic - Nakazila v inozemstvo Obrestovanje vlog od 4% do 5% STARE IN NOVE VLOGE IZPLAČUJE BREZ VSAKE OMEJITVE MALI OGLASI Službo dobi Brivskega pomočnika «prejmem takoj. Alojz čoh, frizer, Dol pri Hrastniku. 2586-1 Brivskega pomočnika (nlajiega, sprejmem takoj. Podbevšek, Dev. M. v Polju 2587-1 Izvežban prirezovalec feornjih delov čevljarske obrti in spretna pripravi j allea ta prebijanje okraskov v Zgornje dele (herrihterca), dobita službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ►Čev: vi j ar«. 2585-1 Natakarico kurjeno, prikupno, z nekaj kavcije, išče Ivanka Lončar (Tržič. 2581-1 Učenko 16 do 18 let staro, ki ima posluh in voljo učiti se glasbe, potrebuje familijar-aa tamburaška kapela. Ponudbe po možnosti s sliko (u Kovač, kapelnik kavar-pa Sport, Slav. Požega. 2580-1 Gospodično Ba trgovino in pisarniška dela, zanesljivo in zgovorno, sprejmemo takoj. Na-iIot t vseh poslovalnicah Jutra. 2575-1 Frizerko prvorazredno moč, sprejmem » stalno službo proti dobri plači. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Center Ljubljane S88«. 2574-1 Modistka lamostojna moč, dofci stal-po službo. — Ponudbe na plodni salon Orosel, Kranj. 2566-1 Spretno modistko ■prejmem takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izurjena«. 2568-1 Akviziterje tntrljrve, iščemo za mesto Ljubljana. Vprašati pri zavarovalnici Sava, Sv. Petra Fetta 2-1. 2530-1 Samostojne kuharice mlajše, z znanjem vseh gospodinjskih del, dobe službe v posredovalnici Wol-fova 10. Istotam je prenočišče za ženske in se naroča list »Gospodinjska pomočnica«. 2558-1 SlMbeišie Frizer zelo dober delavec, damski it\ moški, išče nameščenje za takoj ali pozneje. Ponudbe na : Frizer pri Jilgu, Slovenska Bistrica. 2569-2 Damska frizerka izvežbana v vseh delih stroke, dobi trajno namestitev v salonu Naviršek, Selen-burgova. Istotam dobi mesto prvovrsten brivski pomočnik. 2495-1 Kletarja strokovnjaka potrebuje vinska trgovina na debelo v Beogradu. Mesto stalno, nagrada po sporazumu. Ponudbe pod »Sa-mostalan stručnjak 1907« na Propagando, Beograd, pošt. pret. 409. 2552-1 Mlinar z mojstrskim izpitom in večletno prakso, zmožen kavcije in samostojnega vodstva, dobi mesto. Ponudbe s točnimi podatki in zahtevo plače na Statenberg - Makole. 2504-1 Trgovskega pomočnika ki je vsestransko in temeljito izvežban v vseh strokah mešane trgovine, ;;če že 75 let obstoječa trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »75«. 2556-1 Prodajalke modne stroke potrebujemo za ljubljansko trgovino. Le prvovrstne moči, z dobrimi referencami naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo dosedanjih službenih mest, zahtevkov in referenc na. ogl. odd. Jutra pod pod »Prodajalka«. 2486-1 1 sobarica in 1 oskrbnica dobita mesto za kavarno in mali penzion. Sezonsko mesto ob morju. Pogoj nemški jezik in kavcija din 2.000 tudi v hranilni kn.ižici. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval na Walter Karlo, Polule 19, Celje. 2541-1 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! G. Ih. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit »Poizkusiti moramo, da pridemo do vrvi!« je nadaljeval. »Janko! Stopi semkaj, fant!« Kapitan je držal nečaka za pete, pogumni Janko se je pa spustil z glavo nizdol in srečno potegnil vrvi iz mlake. »Imenitno!« je rekel stric. »Zdaj pa pozor, dečka!« I*!*ii Vajenci (ke) i:IIS!IIIIIIIIiillllilillll!|ÌH!!l!i!i|li||||||jl|||||il||||i|^l|l||||| Dekle z dvema razredoma meščanske šole, odlična, se želi izučiti trgovine v Mariboru ali okolici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2597-44 Vajenko sprejme frizerski salon Ra-kar, Prešernova ul. 7. 2598-44 ri Akademik inštruira vse predmete gimnazije ter angleščino in italijanščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno 7« 2582-4 Dragocenost Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, Wolfova ul. Oblatila Smoking nov. poceni naprodaj. — Adrijan Pahor, Hotel Slon II. nadstropje. 2576-1 ? Proddtm Voz diro dobro ohranjen, prodam. Rožna dolina 11-14, pekarna. 2564-6 Privesek (pseudonim) za drogerijo, če mogoče slovanskega izvora, takoj odku^:~ Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo in smiselno«. 2577-7 ^jmiifllfTj Motocikel s prikolico kupim ali zamenjam za avto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2555-10 3-sobno stanovanje veliko, komfortno, solnčno, s kabinetom, plin, oddam za maj. Naslov in cena v vseh poslovalnicah Jutra. 2565-21 Ö tanovanja u Delavnico lepo, svetlo in suho, za mirno in čisto obrt, s souporabo telefona in izložbenega okna, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2590-19 Prodam lokal za točilnico, gostilno ali nočni lokal. Najlepše mesto v Zagrebu. Vprašati: Zagreb, Elit Buffet, Zrinje-vac. 2553-19 Lep velik trgovski lokal v Celju na Glavnem trgu Vprašati : Faninger, Glavni Vprašati : Fanniger, Glavni trg 8, Celje. 2542-19 Prah od premoga in oglja kupi Škafar, strojno mizarstvo, Rimska 16. 2561-7 Oprane cunje mehke, tanke, v velikih komadih kupuje Josip Čema-žar, Ljubljana, Igriška 6. 388-7 Večje število parcel Kompleksov, parcel, gozdov trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil ima naprodaj gradbeno stro Kovno izobražen posredovalec: K una ver Ludvik .jesta 29 oktobra 8. Te .efon 37 33. Poooiažčei. graditelj ln sodni ceni telj za nasvete brezplaC no na razpolago. 25-36 Hiše trgovske in stanovanjske tel stavbene parcele, nudi v ugoden nakup Pristavec Franjo, real, pisarna, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. 96-20 INSERIRAJ V „JUTRU"! mama 1-sobno stanovanje oddam 1. marca. Bežigrad štev. 19. 2583-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj ali 1. marca za ceno 400 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2560-21 Enosob. stanovanje ali »obo i štedilnikom, — iščem. — Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Šiška«. 2589-21« Štiri ali petsobno stanovanje v centru ali v vili ob Ti. voliju išče stalna in solidna stranka brez otrok za maj. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Komfortno«. 2009-21a INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Dijaike m obe Za tretješolca iščem stanovanje, kjer bi bil v tesnem družinskem stiku in pod vestnim nadzorstvom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra oskrba«. 2499-22« ITl'TIT.aiù Fižol cipro lep, na roko izbran, iz žetve 1938, kupim vsako množino Ponudbe s količino in ceno na tvrdko M. Walland, Slov. Konjice. 2600-23 Veliko sobo strogo »eparirano, vhod < stopnišča, oddam za eno ali dve osebi v vili Pod Rožnikom, Večna pot 26, 2591-23 Sobo poseben vhod, solnčno, parket, oddam. Naslov v vseh Doslovalnicah Jutra. 2579-23 Prazne sobe poseben vhod, parket, po 100 din mesečno. Rožna dolina, Cesta II, 14, pekarna. 2563-23 Sobe išče Garsoniero prazno, čisto in zračno, išče trgovec v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V centrumu«. 2578-23« Prazno sobo garsoniero iščem »i 1. mare v centru. Ponudbe pod »450—500«c na ogl. odd. Jutra. 2572-23« Pohištvo Pohištvo novo ln 4e rabljeno, U ga telite prodati ali sa mo dati v shrambo «prejmemo v posebni od delek « komisijsko pro l&jo po eelc ugodnih po