Poštnina plaćam t fpotovtni. Leto LXXm., št. 22} Ljubljana, ponedeljek 30. septembra I940 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne izvzem&i nedelje hi praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst k Din 2.60, od 100 do 300 vrat k Din a, večji mserati petit* vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJPRAVNKTVO LJUBLJANA, Knafljeva ufica H. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-34, 31-26 in 31-26 Pođroinlce : MARIBOR, Grajski trg- St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska ce«ta, telefon št- 26 — CELTE, celjsko uredništvo: Stro«smayerjeva ulica L, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon SL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 6. — Poštna hranilnica v Ljubljani ŠL 10.351. falsko uničevanje brez odmora mini Dc čim nemška letala nadaljujejo 1 vsem na London, napadajo angleški letalci zlasti Inke na vzh prometne zveze v zapadni Nemčiji evi in ponoči napade na angleška mesta, pred- i strani Kanala in m 1 London, 30. sept. s. (Reuter) Preteklo noč so nemška letala izvršila zopet več napadov na London. Pri tem je bilo nekoliko bolj nego prejšnje noči napadeno tudi središče mesta. V ostalem so nemška letala vrgla največ bomb na predmestja Londona, ker niso mojjla prodreti skozi zaporni ogenj protiletalskega topništva okoli londonskega centra. Enemu ali dvema letaloma je prodor uspel ter sta vrgli več eksplozivnih in zažigalnih. kakor tudi petrolejskih bomb v razne okraje londonskega centra. Ena izmed bomb je povzročila požar v večji zgradbi. Gorelo je pol ure ter je požar razsvetljeval velik del središča Protiletalsko topništvo je z zapornim ognjem okoli mesta požara preprečilo nemškim letalom, da bi ponovila napad na to točko. Eksplozivna bomba je porušila plinovod v ne*ki ulici središča mesfa Nadaljnji dve eksplozivni bombi sta bili v današnjih zgodnjih jutrnjih urah vrženi na središče Londona. Ponoči so nemška letala zopet bombardi rala neko mesto ob reki Mersev (bržkone Livcrpoo-1 op ur.). Poškodovanih je bilo več trgovin in uradov. Angleško uradno poročilo London, 30. aept s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji kemunike: Aktivnost sovražnih bombnikov se je preteklo noc raztezala preko mnogih delov Anglije, vendar so London, njegova okolica in pokrajine ob reki Mersev pretrpeli hujše in daljše napade nego drugi deli države. V Londonu so bombe padle na več okrajev in je bilo povzročenih mnogo požarov. Eden izmed pežarov, ki je nastal v Citvju, je bil resnejšega značaja, pa je že omejen. r>rugl požari so bih manj resni nego oni, ki so bili povTa-očeni v prejšnjih nočeh, ter se jih hitro posrečilo pogasiti. Mnogo hiš v stanovanjskih delih Londona je bilo porušenih. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. V ozemlju ob reki Mersev je bilo povzročenih več velikih požarov tn nekaj škode na trgovskem imetju. Po dosedanjih podatkih število žrtev ni veliko. " V okolici Londona so bili letalski napadi najhujši zapadno in južno od Londona. PovTTočena škoda je obsežna, toda ne težjega značaja, žrtev ni bilo mnogo. Napadi na druge dele Anglije so povzročali malo Škode in malo žrtev. En nemški bombnik je bO snoči nad Londonom sestreljen od protiletalskega topništva. Nadalje so angleški lovci sestrelili snoči še en nemški bombnik in eno lovsko letalo, tako da je bilo včeraj skupno sestreljenih 10 nemških letal in sicer devet bombnikov in eno lovsko letalo. Pet angleških lovskih aparatov je bilo izgubljenih ,vendar sta se dva pilota resila. 2rtve včerajšnjih bojev London, 30. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo snoči, da je bilo včeraj nad Anglijo sestreljenih sedem nemških letal, štiri izmed njih, bombnike, je sestrelilo protiletalsko topništvo nad južno-vzhodno Anglijo. Angleži so izgubili včeraj dva lovska aparata, vendar sta se oba pilota rešila. Letalsko in notranje ministrstvo poročata, da so imeli letalski napadi na Anglijo včeraj v splošnem manjši obseg. Popoldne so vrgla nemška letala več eksplozivnih in zažigalnih bomb na Kent. Nekaj oseb je bilo ubitih in ranjenih. Posamezna nemška letala so podnevi ponovno napadla razne točke v srednji Angliji. Nadalje je bilo porušenih več hiš pri Edinburghu, kjer je bila ena oseba ubita. Eno izmed nemških letal je vrglo 10 bomb na neko mesto ▼ vzhodni Angliji. Večina bomb je padla v morje. Sest ljudi je bilo ubitih, ko je bomba eksplodirala v bližini mesta, kjer so pravkar popravljali od letalskih napadov poškodovano hišo. Prav tako je bomba padla v bližino cerkve, v kateri je bila služba božja. Drobci razbitih šip so ranili več oseb. Angleške izgube London. 30. sept. s. (Reuter). Novi •seznam izgub angleškega letalstva navaia 337 imen. Seznam izgub vojnega ministrstva navaja 141 imen. Evakuacija otrok iz Londona LOnOOn, 30. sept. s. (Reuter). Včeraj in predvčerajšnjim je bilo iz Londona evakuiranih zopet 11.000 otrok v spremstvu svojih mater. Napad na Edinburgh Berlin, 30. sept. AA. (DNB) • Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V noči na nedeljo so nemška letala metala bombe težkega kalibra tudi na škotsko glavno mesto Ekiinburgh z dobrim uspehom. Posadka letal je videla odsev povzročenih požarov še 200 km od zadetih ciljev. Mislijo, da so naša letala zažgala bencinska skladišča in smodnižnice. Naraščajoč izvoz ameriških letal Washington, 30. sept. s. (Reuter). Ameriško trgovinsko ministrstvo objavlja, da je bilo v avgustu izvoženih iz Zedinjenih držav za 7 in pol milijona funtov letal. Izvoz letal v Anglijo je bil v avgustu po vrednosti za 4 in pol milijona funtov večji kakor v juliju. Skupna vrednost izvoza iz Zedinjenih držav v Anglijo v avgustu predstavlja 31 mil. 250.000 funtov, kar predstavlja rekord v zadnjih 16 letih. Vojna na morju Ottavra, 30. sept. s. (Reuter). V St. Johns na Novi Fundlandiji je prispelo 87 preživelih članov posadke dveh angleških trgovskih ladij, ki so ju na Atlantskem oceanu potopile nemške podmornice. Eno izmed tudi s topovi, ko se je potapljala. Pri tem tudi s topovi, ko se je potakljala. Pri tem je bil kapitan ladje ubit. Angleški napadi v Nemčiji Bombardiranje elektrarn v Berlinu ter železniških križišč in tovarn v raznih drugih mestih LONDON, 30. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: V noči od sobote na nedeljo so angleška letala zopet napaxlLa Berlin, kjer so bombardirala elektrarne in postojanke protiletalskih topov. Kljub neugodnemu vremenu so mnoga letala dosegla svoje cilje. Oblaki so bili izredno nizki, tako da so mogla letala samo od časa do časa ugotoviti objekte, ki so jih imela nalogo napasti. V Berlinu je bila bombardirana predvsem zopet transformatorska postaja v FTidrichsfelde, poleg tega pa železniško križišče pri Spandauu- Drugi napadi na Nemčijo so veljali železniškim križiščem, tovarnam in letališčem, kakor tudi važnim lukam. Tako sta bili bombardirani pristanišči v Bremenu in Wilhelmshavenu. Oba napada sta bila izvršena v zgodnjih jutrnjih urah. V Wil-helmshavenu je bila povzročena večja eksplozija. Najhujši napad pa ie veljal tovarni letalske municije v Hanau pri Frankfurtu ob Meni. Angleški bombniki so bombardirali tovarne štiri ure. Že pri prvem napadu je več bomb zadelo cilj. Nastale so velike eksplozije. Ob koncu napada je po poročilih angleških pilotov gorela vsa tovarna, železniške zveze so bile napadene , pri Hamburgu in Hannovru, kjer je bil I ministrstvo objavlja, da so angleška bombardiran tudi gia^m kolodvor. Nada- ! la v te^u treh mesecev od 1. julij lje so bombardirala angleška letala železniška križišča v Munstru, Kolnu, Hammu in Mannheimu, letališča pa pri Magclebur-gu in Munstru ter v E dno ven u in Groningenu na Nizozemskem. Ob Kanalu so bile napadene mnoge luke, tako Dunkerque, Calais, Boulcgne, Fe-camp, Le Ha vre in Lorient. Najhujši je bil napad na Le Havre, ki je trajal dve uri. Pri rtu Gris Nez so bile zopet napadene postojanke nemškega težkega topništva. Z vseh teh poletov pogrešajo dve angleški letali. Snočnji alarm v Berlinu New Y*>rk, 30. sept. s. (Reuter). Kakor poročajo ameriški novinarji iz Berlina, je imel Berlin preteklo noč zopet letalski alarm, ki je trajal dve uri, nad mestom pa ni bilo slišati angleških letal in tudi protiletalsko topništvo ni nastopilo. Po uradnih nemških podatkih so manjše edinice angleških, letal sicer prodrle ▼ srednjo Nemčijo, niso pa dospele do Berlina- Napadi na luke ob Kanalu London, 30. sept. s. (Reuter). Kljub hudim nalivom so angleški bombniki preteklo noč od zgodnjega večera pa do jutra izvršili celo vrsto napadov na nemške luke ob Kanalu. S francoske obale so se zopet čule silovite eksplozije. Zlasti močan je moral biti napad pri Bologneu. Velika škoda Vlehy, 30 sept. s. (Ass. Press). Po informacijah francoske vlade so povzročili napadi angleških letal zadnje dni veliko škodo v severnofrancoskih lukah. Zlasti v Ca-laisu so bila uničena skladišča v pristanišču, pa tudi doki so močno trpeli. Kanali v luki so blokirani od potopljenih ladij. Angleško poročilo Lonaon, 30. sept. s, (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike: Preteklo noč so angleški bombniki napadli od Nemcev zasedene luke ob severni francoski in belgijski obali, kakor tudi postojanke težkega topništva pri rtu Gris Nez. V Nemčiji »o angleška letala bombardirala tovorne kokxrvore, elektrarne in tovarne aluininija- Sporočila pilotov še niso popolnoma proučena, tako da podatki o podrobnostih teh napadov še niso na razpolago. Doslej 216 napadov na nemške luke L°ndOn, 30. sept. s. (Reuter). Letalsko leta-a do vključno 27. septembra izvršila skupno 216 bombnih napadov na luke v Nemčiji, Belgiji, Nizozemski in Franciji, ki so bile zasedene od Nemcev. Luke v Nemčji so bile napadene 77krat, one v Franciji 76krat, v Belgiji 37krat in v Nizozemski 26krat. V vseh teh pristaniščih so bile bombardirane ladje in doke. V Nemčiji je bil največkrat, namreč 16krat, napaden VVilhelms-haven, nadalje je imel Hamburg 15, Bremen 14. Emden 12, Klel 11. Vlis-ingen pa 14 letalskih napadov. V Franciji je bil Bou 1 ogne bombardiran 24 krat, O sten de 22-krat. Calais 20krat in Dunquerke 14krat. 56k rat so angleška letala napadla razne nemške tovorne čolne. Nemška poročila Berlin, 30. sept. A A. (DNB) Preteklo noč so se britanska letala pojavila nad zapadno NTemčijo. Manjše skupine letal so prodrle tudi v srednjo Nemčijo. Nekaj letal je pT i letelo celo do periferije Berlina, ni se jim pa posrečilo napasti prestolnico. Berlin, 30 sept. AA. (DNB) Angleška ■letala so pri snočnjem napadu na Nemčijo zadela mrtvašnico v nekem mestu hanover-ske pokrajine V nekem drugem mestu so bombe priletele na nekatera zasebna poslopja. Kloppenburg. 30. sept A A. (DNB) Predzadnjo noč so britanska letala skušala kakor vsako noč napasti pokrajino Eins. Vrgla so več zažigalnih nlo^čic na \a$i, njive in gozdove Škode mso napravila. Vojna v Alf ifci Manjši spopadi v Keniji — Na ostalih beličih p*SćSta| nespre<2Kč£i§en Kairo, 30. sept. s. (Reuter). Snočnji komunike vrhovnega poveljništva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: Pri Valgarisu v Keniji so angleški motorizirani oddelki napadli italijansko izvidnico, pri čemer je bilo 12 sovražnih vojakov ubitih. Italijanska letala so v petek zopet bombardirala Buno v Keniji, pri čemer pa ni bilo žrtev. Z bojišč v Sudanu, Egiptu in Palestini ni ničesar poročati. Angleške letalske akcije. Kairo, 30. sept. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljništva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: V noči na nedeljo so napadla angleška .letala italijanski motorizirani transport 15 milj zapadno od Bardije v Libiji. Nadalje je bila bombardirana trdnjava Maddalena v Libiji. Prav tako so angleška letala napadla vojaški italijanski transport južno-zapadno od Sidi Barranija. V Abesiniji so južnoafriška letala bombardirala letališče v Dessieu. Hangarji na letalidču so bili poškodovani in dve italijan- ski letali UDičcni. Tz Sudana so letala napadla Buro v P besiniji. Vse bombe so padle na odrejene cilje. "užnoafriška letala so izvršila mnogo izvioniških poletov, pri čemer ni bilo nobeno letalo izgubljeno. Francoske čete na fronti v Egiptu Kairo, 30. sept. s. Reuterjev vojni poročevalec javlja iz Zapadne puščave v Egiptu, da so sedaj tam v prvih postojankah na fronti tudi francoske čete iz Sirije in Aleksandrije, ki so stopile na stran Anglije. To so prvo vrstni voiaki. ki so se v bojih v Fgiptu izkazali zlasti pri nekem napadu s tanki. Poleg teh francoskih vojakov imajo francoske čete Se znatne rezerve v Egiptu, ki se sedaj vežbajo za vojaške operacije. Bocnbarširanje Malte Kairo, 30. sept: s. (Reuter). V soboto popoldrie sta dve formaciji italijanskih letal napadli Malto. Pri tem sta bili sestre- ljeni dve italijanski lovski letali, dva bombnika pa sta bila poškodovana. Skoda, ki jo je povzročil napad na zasebnem imetju, je zelo majhna. Avstralske čete v Zapadni puščavi Kairo, 30. sept. s. (Reuter). Avstralske čete v Egiptu so bile sedaj poslane v Zapadno puščavo in so pripravljene, da posežejo v borbo. Obenem avstralska vojska nadaljuje z vežbami. Italijanske zahteve v Siriji Kairo, 30. sept. s. (Reuter). Po informacijah iz Beiruta izvaja italijanska komisija za kontrolo določil premirja nov pritisk na francoske oblasti v Siriji. Italijani postavljajo Francozom sedaj štiri zahteve: 1. Dovolitev italijanskega vojaškega oporišča v mestu Tripolis v Libanonu. 2. Vsa francoska letala v Siriji in Libanonu naj se za čas vojne pošljejo na italijanski otok Rod. 3. Dovolitev italijanskih letalskih oporišč v Siriji in sicer v mestih Haleb (Alep-po) in Riha. 4. Popolna demobilizacija francoske vojske v Siriji in Libanonu. Oborožena bi smela ostati samo policija. Drugo točko so Francozi po tukajšnjih informacijah že odklonili, stališče, ki ga zavzemajo glede ostalih zahtev, pa še nI znano. /Tr L , 4 v • 4 I v i Sunner v Monakovu MOTta*ovot 30. s A A. DNB Snoči je prispel iz Berlina v Monakovo španski notranji minister Serano Sunner v spremstvu poslanika Monteresa. Na postaji so španske goste pozdravili guverner Bavarske general v- Epp, predsednik bavarske vlade Sleber, pokrajinski voditelj Adolf Wagner, monakovski župan ?.TiiHer in general Wachenfeld. Angleški protest v Bukarešti zaradi aretacije angleških državljanov London, 30- sept (Reuter). Zunanji minister Halifax je včeraj izročil zaradi aretacije petih angleških državljanov v Ru-muniji oster protest angleške vlade. Zlasti protestira angleška vlada proti slabemu postopanju z aretirane!. Rum unski odpravnik poslov je obljubil, da bo naprosil svojo vlado za pojasnilo v tej zadevi. Intervencije, ki jih je podvzel v isti zadevi pri mm umskem zunanjem ministrstvu angleški poslanik v Bukarešti, so doslej ostale brez uspeha. Po informacijah angleških konzularnih oblasti so z aretiranimi angleškimi državljani postopali v zaporih zelo slabo. Zastopnikom konzulatov je bil obisk aretirancev prepovedan, šestega angleškega državljana, ki je bil prav tako aretiran, so rumunske oblasti zopet izpustile, vendar mu je bilo obenem sporočeno, da mora v treh dneh zapustiti Ru-munijo. Japonski peraz v južni Kitajski Moskva, 30. sept. s. (Reuter). Po tukajšnjih informacijah je kitajska vojska v juž-nokitajski provinci Kvangsi prizadela Japoncem poraz in prodira sedaj z močnimi oddelki proti Kantonu. Napad na angleška letala pri Hongkongu Hongkong, 30. sept. s. (Tass). Assotia-ted Press poroča, da so angleške oblasti vložile pri japonskih oblasteh oster protest, ker so 27. t. m. japonski protiletalski topovi obstreljevali angleška letala, ki so letela nad angleškim ozemljem pri Hon-kongu. Nenapadalni pakt med Rusijo in Japonsko? Tokio, 30. sept. s. (Reuter). Nekateri japonski listi napovedujejo možnost sklenitve nenapadalnega pakta med Japonsko in Rusijo. čungking, 30. sept. s. (Reuter). Kitajski trgovinski minister je Izjavil v nekem govoru, da se je z berlinsko trozvezo pokazalo, da Japonske ni mogoče pomiriti s koncesijami in pomirljlvostjo. Minister je izrazil upanje, da se bo sedaj tudi Anglija odločila za prodajanje orožja Kitajski. Sosvet japonske vlade T»kio, 30- sept. AA. (DiNB). Spričo odločilne faze japonske politike je predsednik vlade knez Konoje sklenil ustanoviti poseben svet pri vladi, sestoječ iz šestih uglednih osebnosti iz vojaških, političnih in gosppdarskih krogov. Ministrski svet bo imel danes sejo, na kateii bo razpravljal o tem načrtu. Pre-:teednik vlade je že stopil v stik z mnogoštevilnimi osebnosti, ki so po večini bivši ministri, katerih znanje in sposoLncsti bolo koristne ne samo vladi, ampak tudi »gibanju za podpiranje mikaclove politike«. Araki odklanja ^»delovanje v vladi Tokio, 30. sept. s. (Reuter). Bivši japonski vojni minister Araki ie CKiklonil vabilo min, predsednika Konova. da bi vstopil v posvet oval ni odbor iaponske vlade. Araki je izjavil, da bo rajši služil domovini kot -a^ebnik. P ipravljettost ameriškega brodovja na Pacifiku New YOrk, 30. sept. s. (Tass). >TJnited Press« poroča, da je sedaj na Havajskem otočju zbrano močno ameriško vojno bro-dovje 6 okiopnic, 12 križark, dveh nosilcev letal, 20 rušilcev, mnogih podmornic itd. Ameriško mornariško ministrstvo namerava svojo mornarico na Havajskem otočju še ojačiti, obenem pa bo ojačena tudi obrambo Kalifornije. Nekaj vojnih ladij je s Havajskega otočja odplulo v zapadni smeii, baje v Manila na Filipinih. V Manilo !—""S n~ Jainje ladje, nae . V:'"o5 šahovski turnir v Moskvi Bondarevski, Smislov in L;lienthal edini tekmeci za prvo mesto Moskva, 30. sept. s. V sobo!o zvečer so bile igrane v šahov s« vem turniri u za Prvenstvo Rusije številne prekinjene partiie. 19 izmed 25 prekinjenih partii ie bilo končanih, nekateri rezultati so bili senzacionalnega značaja. Rezultati so naslednji: Iz šestega kola: Konstantinooolslu-Ve-resov remis. (Ime Veresova ie bilo v dosedanjih poročilih Domotoma pisano Lcriiev. Op. ur.) Iz 14. kola: Lisičin ie porazil Gerstenfol-da, Dubinin pa Ragozina. Do dramatičnega obrata ie prišlo v partiji Bondarevrki-Keres. Keres ie v končnici z dobro igro dosegel nekoliko boljšo pozicijo, tedai oa je prekoračil Čas in s tem izgubil partijo. Partiji Levenfiš-Panov in Rudakovilc.-Ko-tov sta se končali remis. Iz 15. kola: Mikenas je porazil Botvinu ka. ki se ie zaman obupno branil v izgubljeni poziciji. Bondarevski ie doeegel še drugo zmago in sicer proti Kotovu. Lisičin ie premagal Stolberga. Pa rti i e Keres-Boleslavđri, Ragozin-Petrov m Gerstenfeld-Lilienthal so se končale remis. Lilicnthal je imel dobljeno pozicijo. r>a ie naoravfl napako, ki jo ie njegov na-sprotnik spretno izrabil. Iz 16. kola: Partiji Rudakovski-Mikcnas in Levenf i S - Mak a g anov sta se končali remis. Iz 17. kola: Veresov ie premagal Petrova, Smislov Kotova, Keres Levenfiša. Važno zmago ie dosegel Dubinin proti Makagono-vu. Partija Panov-Stolberg se ie končala remis. Stanje po 17. kolu ie sedaj: Bondarevski 12 in pot, smislov 12. Lilicnthal 11 (1). Bo-lesiavski n, Keres in Makaganov po 10, Dubinin 9 in pol. Veresov 9. Botvinik 8 in pol (2), Lisičin, Petrov in Ragozin po 8, Stolberg 7 in pol.. Konstant i nopoh»ki 6 ha pol (2), Mikenas 6 <2), Levenfiš in PanOv po 6, Rndakovski 5 ki pol (1). Kotov 5 in pol. Gerstenfeid 4 in pol (2). rTiti Keres niti Botvinik ne moreta - zadnjih dveh kolih dohiteti vodećih. Tudi za Boleslavskega ni verjetno, da bi nadomestil poldrugo točko razlike, tako da prihajalo samo še Bondarevski. Smislov in Li-lientbal v poštev za zmago v turnriu. Nocoj bo predzadnje kolo turnirja. Bondarevski se sreča z Gerstenfeldom. Smislov s KonstantirKJpolEikim, Lilienthal pa z Ruda-kovskim. Gandhijeva pogajanja z indijskim podkraljem Bombav, 30. sept. s. (Reuter). Gandki bo imel danes nov razgovor z indijski i podkraljem lordom Linlithgowom. Požar v kinu Oslo, 30. sept. aa. (DNB) v Mar Vj na juirnem Norveškem je v nTl"°*n *zh - m-.a' požar. Sest ljudi je pri tem oa^io ^:nrt. Miroslava Goršeta knjiga o dr. Valentinu Zamiku, deželnem poslancu In ljubljanski svetovalcu Ljubljana. 30. septembra Zakij toliko pišem o pokojaem in po krivici pozabljenem dr. Valentinu Zamiku? Zato, da bi današnji Slovenci, zlasti mladina, čitali ve'.ezanimivt Mir Gorjet ovo monografijo, ki jo je pravkar poslala v naš svet Slovenska matica. Zato da bi se rojaki zavedli, kako srečno živimo v svobodni narečni državi Jugosa\ijt, A kakšen tlačan, zaničevan, zasmehovan, povsod odr.van in zlorablian jc bil naš narod do dr. Zarniko-ve dobe. Zato, da se vzgledujemo na dr. Zamiku, koliko pogumne borcenoati in neomajne zavesti svojih narodnih in človeških pravic je bilo treba, da sme končno proti vsej mržnji in krivičnosti postali priznan in kulturen narod. NTc, svoboda nam ni bila podarjena, temveč so nam jo morali po dolgotrajnih divjih borbah ln težkih zrtval priboriti naSi politični in kulturni pioniri1., med katerimi jc stal z zavihanim- rokavi, ves potan, opjuvsn in z blatom ometavan v sprednji vrsti tudi dr. Valentin Zarn;k Takrat so naš- aovra/niki sploh odrekali Slovanom, zlasti pa Slovencem sposobnost za višjo in globljo omiko Takrat so nam prerokovali, da se neizogibno potopimo v tujem morju in da je tak potop za na» največji b'aaoslov. Takrat ao pisali naši zatiralci, da je ncohh«>dno potrebno ma-džarizirati vse Slovane na Ogrskem, torej Slovake, Slovence, Ukrajince Hrvate in Srbe ter da je nujno gcrrranizirati vse, kar govori, misli in čuti po slovensko. In takratni cenzorji niso zapicnili strupenih in blazno strastnih knjig in brošur in časopisov, ki so javno to zahtevah od civilnih in vojaških oblasti, dasi so avstrijski Slovani prav tako plačevali davke in sh-žilj v vojsk: kakor Nemci in Madžar. Takrat so pač Slovenci, Hrvati in Srbi nosili vse dolžnosti državljanov, a uživali niso ne le nobenih narodnih pravic, temveč so bili za svojo zvestobo, za svoje žrtve še zasramo-vani in trpinčeni. Še v sedemdesetih letih minulega veka so dunajski centralisti izda-tli javno geslo, da Je treba Slovane na stene prit;r'«;ati, in avstrijski minister Giskra je slovenskemu državnemu poslancu Luki Svetcu rekel v brk, da je za Sk/vaae treba vc'a!. ne pa narodne enakopravnosti. Da, takrat je moral ves slovenski narod scJcri v »oslovski klopi« in nositi na hrbtu na V:n d !g jezik, ker si jc drznil prositi za slovenske šole, slovensko uraiovanje, slovenske gledalište predstave. Celo prositi y.\ en tk pravno** je bi! zločin, ki Zasluži vcfa'a! Takrat so dr Zarnik i;i tovariši začeli za naš narod borbo na Življenje ali smrt. Za- ostrili so najprej borbo v »Novicah« in ustanovili dnevnik »Slovenski Narod«, da so lahko pisali svobodno in brezobzirno resnico. Predvsem pa so na taborih dopovedovali plahemu ljudstvu, kakšne so po vseh božjih in državnih postavah slovenske narodne pravice in upravlčere Želje. »Stari« prvaki so se na vse načne upirali kandidaturi dr. Zamika za deželni zbor, in tolika je bila njih moč da se je celo Zarnik moral potajiti in sprejeti niih *korokt-no narodno klerikalni program«. Bil jc politik in politična pota v* cesto nemoralna, glavno je. da vodi tudi ta pot do poštenih narodnih uspehov. Ko pa je imel trebenjski poslanski mandat, je Zarnik takoi pokazal, da je in ostaja pogumen in radikalno napreden Mlado-slovenec. Že na prvi sej: 20 septembra 1869 je dokazal, da ne bo nikogar boža', kadar bo treba braniti slovenske narodne pravice. Izjavil je: »NTismo zato *ukaj. d~ se vladi klanjamo, ampak da kot slovenski poslanci brez strahu po\emo s\oje misli. Današnja vlada lahko že jutri pade. a naš narod bo vedno stal.* Po Zarmkovem prizadevanju je bilo sprejciih precej koristnih predlogov, a koristne ie b;lo tudi. da je nasprotnike bičal in smeši! ter jim dokazoval surovo kriv?čnosf in nevednost. Po hudem boju z nemškutarM je izvoje-val Dramatičnemu društvu podporo 1600 goldinarjev, k^ ic je dotlej prejemalo leto za letom nemško ljubljansko gledališče: 500 g ld za slovensko dramatska šoflo in 1100 pld kot nagrado za slovenska izvirna 'dramatska dela *n tudi za slovensko opereto. Dokazoval je. da je raba nemščine po uradih zgodovinska krvica, in ko je poal. Svetce predlagat naj se p-sejo sejni zapisniki deŽeln zbora slovenski in nem*ki, ie Zarnik dosledno glasow,l proti predlogu, ki j je bil seveda sprejet Zmagal pa je Zamik ] s predlogom naj se od 1 januarja 1870 uporablja izključno s'oven^čina po vseh uradih deželnega zbora. »Ako Bog da. se bo tukaj v desetih letih 0ovoTi1c le slovenski!« je dejal, a zgod'le se m nikoli do prevrata Dr. Zarnik je predlagal tovarišem v deželnem zboru lasno resolucijo, ki ie zahtevala zedlnjeno Slovemjo. a stan cagovci so jo odklonili in sprejeli drugo, k\ je ime-ila namen »fino diplomatićnf. pokazati, kam pes taco moli...« Zamiku ie zato poslala pohvalo akademska mla-dma z Dunaja in mu je izrekel pohvalo Levstik k' je izpo-sloval šentpetrsko zaupnico. Tako se je moral Zarnik boriti proti nemškutarjem in proti tovarišem, popustljivcem in obzirnežem, ki so sami najrajši nemško govorili in ura- dovali. Celo v ljubljanski Čitalnici je bila nemščina občevalm jezik! Domači jezik se je čul redko! Dolga je povest c nadaljnjih Zaroikovih borbah za veljavo slovenščine, za alovensko ljudsko in srednjo šolo, za slovensko uredovanje. Skoraj 25 let je deloval v javnem življenju. Včasih jo je tudi polomil, kakor jo polomi vsak, ki mnogo dela in je vroče krvi. In tako je v Jes* nad tovariši cagovci storil napako: odložil je svoj mandat poslanca. Ko ni bil vec voljen, se je posvečal ljubljanski občini kot obč. odbornik Z Jurčičem in Regalijem ter še s par Slovenci se je boril Zamik za slovensko belo Ljubljano. A šele 1. 1882 so Slovenci prvič zmagali v vseh treh vodilnih razredih. Mlado slovensko četo v ljublj. Obč. svetu so pomnožili Ivan Hribar, Peter Grassel'.i in *dr. Alf. Mosche. 2c na prvi seji novega obč. sveta je bil na predlog dr. Zamika uveden slovenski uradni jezik na magistratu. Slovenščina je zagospodovala tudi v ljudskih Šolah po Za mik o vem predlogu, da naj bo učni jezik za vse predmete na iljub. osnovnih in meščanskih šolah, nemščina pa naj se uči sele od 3. razreda na podlagi slovenščine. In sprejetih je bilo ie već Zarniko-vih predlogov, ki so dajali Ljubljani značaj slovenskega, slovanskega m izrazito ju-poslovensko mislečega ln čutečega mesta. Zanimive podrobnosti navaja Mir. GorSe V svoji knjigi. Dr. Val. Zamik pa je biU v mlajših letih uspešno delaven tudi na leposlovnem polju. Sam Levstik ga jc slavil kot slovstvenega delavca in prav Skoda je, da je obtičala izdaja Zarnikovih povesti že po 1. knjigi. Zarnik je bil vdik humorist ln satirik, pa bi tudi njegove humoreske in satire zaslužile ponatisa m bi našle brez dvoma dovolj čitateljev. Žal, da je dr. Zarmk že 1. 1885 začel bolehati in je po dolgem trpljenju izdihnil 30 marca 1888. Vsi listi so mu posvetili obširne nekrologe in slavili njegov* izredne zasluge za zmago pravične slovenske pravde. Pokopali so ga ob ogromni udeležbi. A originalni, visoko izobraženi mož je imel nesrečo še s svojim pokopom. Zaradi osepnic v mestu ni smel >koro nihče z njim do groba. Tako je moral dr. Vošnjak govoriti v siovo pred cerkvijo sv. Rrštofa. Avtor te lepe knjige Miroslav Gorše je profesor kočevske gimnazije Gradivo je začel zbirati žc med vseučiliškimi leti ter je pod vodstvom dr. Ivana Prijatelja v Slovanskem seminarju dolal za svojo knjigo, ki je končno izšla. Skoda, da ni ilustrirana. Vnovič jo toplo priporočam 1 Proteus Podražitev čevljarskih lel za 4®<% čevljarsfsl pomočniki so v is«exd&em gibanju in zahtevajo poviianje mezd Ljubljana, 30. septembra V nekakšnem začaranem krogu se vrti dandanoe vse življenje in ml z njim vred. Delavci, nameščenci, obrtniki in trgovci so ujeti v strašni ples draginje, boja proti draginji in boja za obstanek. Podražile so se vse življenjske potrebščine in delavec ter namošČGiiec ne moreta shajati, četudi £»e omejujeta co skrajnosti v potrošnji. Obrtnik mora tudi živeti. Delati mora in em kaj zaslužiti, zaradi tega je prisiljen »držati korak* z naraščajočimi cenami, ki jih plača ra usnje, les. blago itd. Na sestanku, ki so ga imeli včeraj pri šeetici čevljarski mojstri in katerega je sklicalo Združenje čevljarjev za sodni okraj, je bilo videti, kako se vrtimo v hudičevem krogu in kako neizogibno bomo zaplesali v najhujSo krizo, ki bo katastrofalno zadela večino ljudi, Če se ne bo kaj odločnega ukrenilo proti sedanjemu stanju in ne samo poviševalo cene obrtniškim izdelkom v Sorazmerju s cenami materiala in življenjskim iz *eikom v sorazmerju s cenami ma-ter'al s in življenjskih potrebščin. Sestanek jo bil izredno dobro obiskan. Otvoril ga je predsednik združenja g. Jernej Pcrtian. ki je v začetku poudaril, da se morajo čevljarski mojstri držati enotnih cen. ki so v skladu a podražitvijo usnja in da je treba ugoditi pomočnikom, ki so v mez nem gibanju in zahtevajo povijanje mezd. Pomočniška organizacija je zdruSenju sporočila. dA zahtevajo pomočniki zvišanje mezd za 35° o. Uprava združenja je odgovorila, da so pomočniki že dobili 15^ povijanje, dočim je uradništvo, ki daje mojstrom največ zaslužka dobilo komaj povišanje plač. Pomočniki so se nato pritožili na mestno poglavarstvo, ki je 20. t. m. zaslišalo zastopnike mojstrov in pomočnikov. Zastopniki mojstrov so pristali na povijanje mezd pomočnikom, a ti niso bili zar'ovofjnl ln zaradi tepa so mojetri sklicali včeraj sestanek, da sklepajo o morebitnem večjem povišanju mezd. Po dolgi debati so »e moj*tn včeraj odloČili povifatl mezde pomočnikom za 10%, torej »krpaj 0 prejšnjimi 15 za 26%. V teh dneh se bodo pogajanja med mojstri in pomočniki nadaljevala in je upati, da bodo pomočniki pristali na ponuđeno 25Tc povifianje mezd. 6e bolj razgibana je bila debata o enotnih in povišanih cenah čevljarskim izdelkom. Zaradi draginje, podražitve usnja in večjih zahtev delovne moči so mojstri prisiljeni povišati cene izdelkom. Cene usnja so poskočile za 60 do 80Cc. Meseca junija so mojstri plačevali za kropone 65 do 75 din, sedaj morajo plačati 100 do 120 din. Mojstri ne morejo ostati pri starih cenah, ker morajo samo za blago zdaj toliko plačati, kolikor jih je prej stalo blago z vso režijo in zaslužkom vred. V bodoče bodo delali tudi samo za takojšnje plačilo. Mariborsko združenje čevljarjev je izdelalo nov cenik za čevljarske izdelke in načelnik Perdan ga je zborovale em prečital. Najprvo so nekateri menili, da ao cene nekaterim izdelkom nekoliko pretirane, ko so pa začeli računati, so videli, da cene niso pretirane in da morajo tudi ljubljanski čevljarji delati po mariborskem ceniku. Po dolgi debati so mojstri sprejeli mariborski cenik in se ga bodo v bodoče držali. Za potrošnika, to je za delavca ln nameščenca, predstavlja nov cenik ogromno povišanje cen Čevljarskim izdelkom in samo ljubi bog ve, kako si bo mogel zdaj dati nameščenec, ki ima družino ln povprečno 1500 din plače, templati čevlje, popraviti pete ali nabaviti si nove čevlje pri čevljarju- čevljarski mojstri se dobro zavedajo, da nameščenec ne zmore več take draginje in so se zaradi tega zavzeli za to, da se nameščencem primerno zvišajo plače. Ostra je bila kritika.producentov, ki dražijo usnje. Mojstri so predlagali najbolj radikalne ukrepe proti tovarnarjem in trgovcem, ki špekulirajo z usnjem in zlasti proti takim, ki ve riži jo z usnjem. Potrebna je stroga kontrola nad zalogami usnja in po tovarnah usnja. Mojstri bodo predložili banski upravi konkretne predloge o ureditvi kontrole nad cenami usnja in nad usnjarsko proizvodnjo. Vlomilec zaprl vlomilca v past Ponesrečen vlom v stanovanje Lojzeta Zajca v Gledališki ulici LJubljana 30. septembra V stanovanju Lojzeta Zajca v visokem pritličju hise št. 7 v Gledališki ulic!, so doživeli včeraj ponoči silno razburjenje. Bilo je že po eni. ko se je nenadoma zbudila hčerka Alojzija in zaradi suma, ki ga je začula, prižgala v svoji sobi električno luč. Pred seboj, tik postelje, je zagledala neznanega moškega, ki je tudi nemalo preplašen divje gledal okrog sebe. Alojzija je zakričala, moški pa ie »bežal in ao skril v kuhinji. Krik je čul v sosedni sobi speči stari oče, ki je brž planil pokonci in stopil v sobo vnukinje. Vnukinj« mu je povedala za kaj gre. Odhitel je v kuhinjo, kjer se je lotil drhtečega neznanca in ga po kratki borbi ukrotil. Iz stanovanja »o takoj telefonirali na policijo in kmalu je prihitel stražnik, ki je premaganega vlomilca uklonil. Zajčevi so ugotovili, da jim je zmanjkalo iz omare v predsobi več* razne obleke, in sicer skoro nov ženski plašč, siv moški plašč, rjava jopica in nekaj drugih kosov, v skupni vrednosti okrog 2500 din. Vlomilec je po kratkem obotavljanju priznal, da je vso obleko zmetal sk02i okno na mestno parcelo na vogalu Gajeve in Tomanove ulice tik za hišo, kjer so jo res našli. Na policiji so ugotovili, da se p'se aretirani vlomilec Franc Rus. po poklicu brezposelni puškar, star 40 let, doma iz Stilne na Dolenjskem. Bil je takoj pripravljen vse priznati in povedal ie, da se Je 28. t. m. seznanil na Borzi dela z rtekim mlajšim moškim, s katerim sta šla na izprehod pod Rožnik. Neznanec mu je začel prigovarjati, da bi skupaj vlomila, na kar Je Rus slednjič pristal. Tovariš mu je pojasnil načrt in sta se spet sestala naslednji dan. Ponoči sta odšla na delo. Najprvo sta preplezala leseno ograjo, ki loči parcelo od dvorišča, kjer je Zajčevo stanovanje, nato pa Sta se povzpela na nekaj metrov visok nadzidek, s katerceja sta splezala na odprti balkon. Tam je njegov tovariš in učitelj zbežal ključ iz vrat, ki vodijo v stanovanje in jih odprl z vitrihom. Delala sta zelo previdno in je neznanec smuknil najprej na hodnik, kjer je odprl omaro ter pobral iz nje obleko, ki sta jo zmetala čez balkon na sosedno parcelo. Nato sta nameravala vdreti še v pisarno, a se je Rus zmotil in stopil v spalnico hčerke, ki Se je zbudila. Njega so kmalu prijeli, njegov pajdaš pa je zbežal, ko je poprej v naglici pomotoma zaklenil vrata kuhinje in tako njega samega zaprl v past. Aretirani Rus pa trdi, da pobeglega vlomilca ne pozna in ne ve njegovega imena, česar pa mu na policiji ne verjamejo in ga še zaslišujejo. Samomor ruskega emigranta Jesen ce, 30. septembra. V soboto zjutraj je bil obveščen policijski komisariat na Jesenicah, da so našli v drvarnici hiš. Žtev. 70 na Javorn:ku moško truplo. Na mesto sta takoj odhitela bano-vlnsk' zdravnik dr. Franc Bergelj in policijski dežurni uradnik Peter Kette z Jesenic. V drvarnici sta našla obešenega 49-letnega ruskega emigranta Petra G r e 1 j o, pristojnega v občno Koroško Belo. Grelja se je obesil s hlačnim jermenom na lestvo, prislonjeno v drvarnici. Grelja, ki je prišel pred 20 leti v naše kraje, se je poročil z neko domačinko na Javora rku. V vsem revirju je bil dohro znan. Preživljal je sebe in družino s tem, kar je pri strankah aaslužil z žaganjem drv. Bil je več let bolan na žVcih in je ta obupni Čin napravil v duševni zmedenosri. Zapustil je ženo, hčer in sina. Truplo so v domači hiši položili na mrtvaški oder, od koder bo pogreb na farno pokopat šče na Koroški Beli. Trgatev bo letos pozna Slov. gorice. 29, septembra PriSIa je zopet jesen, čas ki se ga naš Slovenje gori čan in Haložan najbolj veselita. Saj s tem zaključita bilanco svojega trdega dela in pospravita sadove svojih marljivih rok. Med najpomembnejšimi dogodki jeseni je trgatev, ki velja nekod za domač praznik. Trgatev je združena z lepimi običaji. Tujec odnese s trgatve mnogo zanimivih vtisov in spozna od bliže življenje našega ljudstva. Običajni pričetek splošne trgatve po Slovenskih goricah in Halozah ie bil navadno okrog sv. Mihae-la. Mnogi so z delom že končali pred tem časom, ker je grozdje že dozorelo. Letos pa je vse drugače. Trgatev se bo zaradi deževnega in hladnega vremena znatno zakasnila. Grozdje je po večini zlasti v senčnih legah se kislo. Celo sam orodni ca šmarnica. ki je prejšnja leta zgodaj dozore!a. še ni povsem zrela. Naši vinogradniki bodo letos večinoma počakali s trgatvijo do sv Terezije, upajo pa, da bo do tedaj grosdje pridobilo dovolj na sladkorju. Priprave na trgatev so po »love- VSAKDO NAJ 81 ČIM PREJ PRESKRBI SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE V ZADRUŽNI HRANILNICI Dalmatinova ulica 6 Pri zadnjem žrebanju je zadela pri nas kupljena srečka štev 17.425 loo.ooo.— dinarjev njegoriških in ha loških vrhovih v teku. Vinogradniki in njih viničarji žc namakajo krnice, pomivajo sode. pripravljajo stiskal-ne obroče itd. Kmetje pa pospravljajo krompir ter žanjejo proso in ajdo. Koruza bo letos zrela ob trgatvi in ponekod se pozneje. LctoSnja jesen prinaša glede množine pridelkov več od lanske Le občutna draginja je predmet težkih skrbi zlasti naših revnih hribovskih kočarjev. Vsem slovenskim županom Ljubljana. 30. septembra Proti tub erkulozna zveza v Ljubljani se je že s posebnimi pismi z dne 9. mala t. L obrnila na vse slovenske župane s orošnio. na i bi v proti tuberkuloznem tednu vsaka slovenska občinska uprava iz svojih rednih proračunskih sredstev prispevala najmanj po 1.000 din v »Sklad za zdravlienie jetičnih bolnikov« pri Protituberkoluzni zvezi. Tei prošnji se 1e odzvalo le manjše število občin, predvsem iz razloga, ker njihovi proračuni za tekoče proračunsko leto za ta izdatek niso imeli potrebneea kritla. Proti tuberkulozna zveza, ki združuie v sebi 47 krajevnih protituberkuloznih liK. 5 odsekov pri odborih društva Rdečega križa "in 19 protituberkiiloznih dispanzerjev, je s temi svojimi edinicami tekom kratkih desetih let postala zelo pomembna in potrebna luidsko-zdravstvena ustanova, od katere ima ljudstvo neizmerne dnevne koristi. Uspehi njenih prizadevani v borbi z jetiko so z vsakim dnem vidnejši, vzporedno, s tem pa naraščajo tudi potrebe naših krajevnih prctituber^uloznih lig: in proti-iuberkulornlh dispanzerjev. Da bi se protituberkulozno gibanje ?e bolj poglobilo in rodilo še vidnejše uspehe, prosimo vse slovenske župane: V-aka s? oven i ka občina nai za zatiranje jetike v svojem prihodnjem proračutm zagotovi: 1. Kreditno postavko no naimani 1.000 din kot prispevek v »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« Pri Protituberkulozni zvezi; 2. primerno kreditno postavko kot Prispevek za kri ti e izređnfh potr en protitu-berkriloznim dispanzerjem v cbmočiu dotične občine in 3. primeren kred;t kot prispevek kraleV-rJm protltuberkuloznlm ligam 7n kritle njihovih lokalnih potreb v območju dotli-ne občine. Protituberkiiloma zvera v LJubljani življenskim potrebščinam tudi ori nas radovljiško sresko načelstvo. sai veMaio določila o maksimalnih cenah in pobijanju neutemeljene draginje menda tudi za naS delavski gorenjski kot. Prepričani smo, da bodo oblastva z vso odločnostlo poskrbela za red pri prodati življenjskih potrebščin tudi v našem kotu in zaščitila skromnega delavca pred brezvestnimi prodajalci. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 30. septembra: Hie-ronim DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: V ženskem carstvu Kino Sloga: Gibraltar Kino Union: Minjin in Požarski Kino Moste: Na okrajnem sodišču in Krvavi kapetan Kino Šiška: Anapolls Razstava slik akad. slikarja Rlka, De-benjaka v Jakopičevem paviljonu odprta od 9.—18. Razstava slikarja Ljuba Ravnikarja v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti št. 3. Vstop prost DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Sobotni »Slovenski dom* piše: »Obilje sovjetskih filmov v Ljubljani spada menda v začetek tesne jih kulturne izmenjave med nami in Rusijo. Ker so ti filmi pri Slovencih zaradi slovanstva deležni toplega sprejema in ker je kulturno sodelovanje vedno vzajemna stvar, upamo, da bomo v kratkem brali, da je bil v Moskvi predvajan in ravno tako toplo sprejet na pr. ... film Prosn'etne zveze o evharistič-nem kongresu .. Tako si vsaj kulturno sodelovanje med dvema narodoma predstav-ljamo mi . . .rrinega de'avsk?ga človeka največjo vloso. Kmeti e so se mak-simiranim cenam morali ukloniti, zgodilo pa se ie, česar tisti, ki so uravnavali cene. gotovo niso pričakovali. Precei gorenjskih kmetov iz okolice Kranja in tja proti Radovljici se 1e obrnilo od Llubljane in načelo voziti krompir ln druge življenjske potrebščine proti Javomiku in Jesenicam, našim največjim industrijskim naseljem, kjer živi ne predobro plačani delavec {n se s Številno družini co težko tori za svoj obstanek. Kmetje so namreč hitro preudarill polo-žai in začeli prodaiatl svoje ird^ko nač tam, kjer ni stroge kontrde in kamor določila o maksimalnih cenah Še niso posegla. Tako prodaiaio n. pr. po Javo n ku in Jesenicah kromrMr to 2 do 2.50 din >a kg. če r>a delavske Žene utfovirlalo tel res previsoki in neznosni ceni. km^tl- enostavno odk'onijo prodrjo krornoTla in drugih živil. Nedavno le neki kmet iz okolic^ Krania celo izlovil: »Dovoli imam krompirju, pa ga dam reneja kakor po 2.50 din se kg«. C« torei hoče fleTvy svoio druž nico orehrant5. se mora k on t kmetovi volji in mu plačati krc-molr do ceni. ki jo kmet zahteva. Pritožbe Ori polic*ii ali žandarm^rili ne pomauaio in bi bilo res nujno rvMrrh^n da uredi vprašanje cen krompirju ia diugim najvažnejšim S fiims&ega piatna — Kino Union: »Minjin in Požarski«. Ruski zgodovinski film v pristni ruski zasnovi, režiji in igri. Zgodovinske filme tako velikega obsega ie sol oh težko spraviti na filmsko platno. Kos so jim v polni m^ri vsa i v pogledu tehnike Američani in Angleži. O Rusih tega ne moremo trditi, vendar je pa film »Minjin in Požarski« močno, prepričevalno in učinkovito delo mlado ruske filmske umetnosti, ki črpa seveda svoje pobude iz neizčrpne zakladnice ruske zemlie in njenega svojevrstnega življenja. Fotografija je mestoma nekoliko pomanjkljiva, kar pa gledalca ne moti spričo sijajne igre in izklesanih, nepozabnih ruskih tipov. Film kot celota ie za nas tem* večie doživet ie. ker slišimo v niem kleno rusko besedo in vidimo dobrodušne, pa tudi bojevite ruske obraze. Preseneti nas, da je film delo sovjetske filmske umetnosti, oa ie v niem vendar tako globoka ljubezen do rodne grude, da Človeka vsega prevzame. Kri ostane kri in Rus ostane Rus. ua naj mu božajo uho še tako lepe besede o internacionalizmu. — Kino Matica: »V ženskem carstvu«. Ta ameriški film soada med naiboliSe kar iih je prišlo k nam z one strani morja. Mnogo duhovitih zamislekov ie v njem. 2e predstavljanje glavnih iunakini. karakterizira-nih z živalmi, ie nekai svojevrstnega, zelo posrečen uvod v film. ki nam odkrije življenje ameriške gospode. Morda malo preveč karikirano, vendar na življenjsko, vseskozi realistično nac" odpira film pogled v tako zvano boljšo ameriško družbo z vsemi njenimi dobrimi in slabimi lastnostmi. 2e r.islov flma oo\-e. da igraio v O jam glavno na tudi edino vlogo žerske. Nobenega moškega ne vidimo, kar le tudi posebnost svoje vrste. Nekateri prizori So res nekoliko preveč ameriški, v splošnem na film zasluži zanfmanje. ki ga 1e bil deležen že v soboto, zlasti t>a včeral in ki gn ^o gotovo vzbujal, dokler bo na sooredv. Časi so taki. da le človek vesel, če se lahko tu oa tam od srca n3smele. Za smeh na skrbi ta film v obilni meri. Muslimani v Indiji za Anglijo B°mo»y, 30. sept. s. (Reuter). Predsednik indijske muslimanske lige Jinnah Je včeraj na nekem zborovanju obrazložil razloge, zaradi katerih muslimanska liga zaenkrat noče sodelovati v indijski vladi, pristavil pa je da bo indijski muslimani odločeni pomagati Angliji z vsemi sredstvi in preliti za njo zadnjo kapljo svoje krvi. Muslimani zahtevajo sicer spremembo ustave, pripravljeni pa so počakati na spremembo do konca vojne. Stališče muslimanske lige tolmačijo ▼ poučenih krogih tako, da zahtevajo muslimani za primer, če bi se tudi Indd odloČili za sodelovanje v vladi, enakopravnost z njimi sicer pa večino mest v vladi. Prav tako zahtevajo jnmetvo, da bo ostal položaj muslimanov nespremenjen. Če bi se kongresna stranka, ki zastopa Inde. naknadno odločila za sodelovanje v vladi. Sorzna poročifa Curih, 30. iept. Beograd 10,—, Pariz 9.85, London 17.—, New York 436.^, M lan 22.05, Madrid 40.—, Berlin 175.20. DOBER SPOMIN Teta spola je po dveh letih prišla na obiak. Rekla je malemu Lojzku: >Nu, ali me ic poznaš?« t-oj&ek je vzdlhnil: »Krko ne? Ti s? tista., ki mi ni takrat nićesajr prinesla.« I FILM, O KATEREM GOVORE ŽENSKE, KI GA PA ISTOTAKO OBČUDUJEJO MOŠKI! S Zvezdnic: Joan Crawford, Norma Shearer, Paulette Goddard in druge, 135 najlepših Hsiiy woodskili žena || Sonclf Om »rchlll in neben moški ! oh 16. 19. in 21.15 uri; V ZCIlevRCl I %flf 51 f U KINO MATICA tel. 82-41 Krasne toalete, bleščeče modne kreacije! Lepa, ganljiva vsebina! I Nedeljske razprodane predstave dokazujejo, da je občinstvo sprejelo ruski film M2NJEN IN POŽARSKI ffi^S^ požar Moskve — dovršena lsra — glasbena ln pevska tpre ml java ! KINO UNI i Predstave ob — TeL aa-ai 16., 19. in 21. uri ! Veliki francoski ftpijonažni film, v katerem je dovršeno prikazana brezprimerna požrtvovalnost domovinske ljubezni ter globoka in m «j « \ » Jk *J verna ljubezen lepega dekleta do mladega častnika • *^ ^ «• *^ V glavnih vlogah: VI VTA NE ROMANCE, ERICH STROHEIM, v^/ETTE LEBON Samo še danes in jutri ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA — tel. 27-30 DNEVNE VESTI — Na si trgovci ln gospodarski polož»j. Zveza trgovskih združenj tz Beograda in Centralno predstavništvo Zveze trgovskih združenj iz rrugih krajev držav« sta imela včeraj v Beogradu sejo, na kateri sta obravnavala sedanji položaj našega gospodarstva, posebno trgovine. Zastopano je bilo tudi centralno predstavništvo Zveze trgovskih združenj iz Ljubljane. Po Obširni debati je bila sprejeta resolucija, ki bo izročena trgovinskemu ministru. V nji zahtevajo trgovci, naj država bolje zagotovi preskrbo industrije in trgovine s sirovina-mi. naj se uredbe o pobijanju draginje in kontroli cen ter pošiljanju na prisilno bivanje izpremene in izpopolnijo tako. da bo mogoče pravičneje presojati prestopke, naj se obstoječi karteli prepovedo vprav v cilju pobijanja draginje, novi pa naj »e pod nobenim pogojem ne dovoljujejo. Ker niti v začetku 10. meseca tekočega, leta davčne oblasti na temelju poedinih davčnih novel iz lanskega leta niso mogle odmeriti davkov za tekoče leto in sporočiti tega trgovcem so zgrešile davčne novele svoj dlj in zato jih je treba v interesu države in gospodarstva umekniti v smialu zeJitev konferenc vseh gospodarskih zbornic, kakor so bile svoj Čas predložene finančnemu ministru. Da bo:1o mogoči o veeh vprašanjih, ki urejujejo gospodarsko življenje v naši državi praktično izvedljivi ukrepi, je potrebno, da gospodarski ministrstva in državne ustanove zahtevajo in sprejemajo stalno in posvetovalno sodelovanje gospodarskih organizacij. Advokat &?* Mlron B!eaweis-Trsteitlški je preselil pisarno iz Trdinove 5 v Cigaletovo 3/1. (nov telefon 28-83) — Rekiorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubkim naznanja, da je upravo konvikta »Dom visokošolk« začasno prevzela univerz tetna uprava. Prošnje za sprejem v dom Je treba na novo vložiti na rektoratu univerze do 5. oktobra t. 1. do 12. ure. Prosilke morajo priložiti svojim prošnjam naslednje listine v izvirniku ali v sodno overovljenem prepisu: 1.) rojstni list, 2.) zrelostno spiičevalo, 3.) potrdila o dosedanjem študiju in o študijskih uspeh h, 4.) pravilno izstavljen premoženjski Izkaz ali ubožno izpričevalo. — Omejitev bencinske mešanice tudi »a industrijo. Poleg omejitve količine bencinske mešanice za motorna vozila je uprava državnih monopolov zmanjšala tudi količino bencinske mešanice za industrijske potrebe in sicer za 25% doslej dovoljenih količin. — Prizad bo reorganiziran. Včeraj je imela Privilegirana irvozna družba v Beogradu svoj 10. občni znor. Nova uprava nI bila Izvoljena, ker bo Prizad kmalu reorganiziran in sklican v ta namen nov občni zbor. državne loterije prodaja MENJALNICA REICHIR & TURK PREŠERNOVA — Iran nam ponuja 6.000 ton bombama. Zastopniki tekstilne industrije 80 imeli v ravnateljstvu za zunanjo trgovino v Beogradu posvetovanja v zvezi s ponudbami večje količine sirovega bomb ža iz inozemstva. Turki so povečali sedanjo ponudbo od 6.000 na 8.000 ton, poleg 3.000 ton ki jih 2e dobavljajo. V Beogradu se pa mudi zastopnik izvoznikov bombaža iz Irana, od koder nam ponujajo pod ugodnimi pogoji 6.000 ton bombaža. Na posvetovanjih je bilo sklenjeno naj se zastopniki tekstilne industrije neposredno sporazumejo z zastopniki Irana odnosno Turčije 0 pogojih nakupa, razdelil se pa bo uvoženi bombaž sorazmerno med poedina podjetja. — Zagreb 700 let avtonomno mes^o. Zagreb se že sedaj pripravlja na svečano proslavo TOOletnice svoje avtonomije ki bo leta 1992. Zgodovina Zagreba se pričenja okrog. 1093. Mestna občina bo dala za proslavo 700letnice avtonomije Zagreba na razpolago precej velik znesek. — Vode spet narasle, ze pred dnevi je pričel barometer močno padati, v 6oboto pa se je nebo še bolj pooblačilo. Nekaj časa je pihal mrzel veter, potem pa je proti večeru spet postalo toplejše in okrog 22 se je vlil dež. Deževalo je vso noe brez prestanka. Deževalo je tudi včeraj ves dan in domala vso noč. Dež je ponehal šele" V jutranjih Urah. Zaradi neprestanih nalivov je že včeraj zjutraj narasla Ljubljanica, davi pa je bila visoka nad pol metra nad normfllo Išca je bila davi visoka 1.25 m nad normalo in se je komaj še držala v stiugi. dočim je polje pri Lipah, kjer je svet nižji spet vse pod vodo. 2e zadnjič so ubogi kmetovalci lovili krompir po vodi. ki je odnašala s seboj tudi vse druge poljske pridelke, se^aj pa je spet povzročena velika Skoda. Prav tako je pod vodo polje pri Bevkah in pa pri Blatni Brezovici, kjer je veliko škode na njivah, posejanih z ajdo, ki bi jo morali pričeti žeti in pa na koruznem polju. Ajda je polegla deloma pa jo Je voda, ki trga zemljo, odnesla s seboj. Polje je poplavljeno tudi nad Dobrovo, kjer je ponekod spet udarila iz struge Gradasčica, K sreči je proti Jutru ponehalo deževati, barometer se je precej dvignil in tako lahko upamo, da je minila tudi nevarnost večjih poplav, diče vem krogu in kako neizogibno bomo —1 Zopet smo dobili v planinah sneg. Ze tretjič so doble naše planine v letošnjem poletju ln začetku jeseni snežno odejo. 2e v soboto se je ozračje precej ohladilo in kazalo je, da ne bo dežja. Naenkrat pa so se pripodili od juga deževni oblaki in v soboto ponoči je začelo liti. Nalive smo imeli včeraj ves dan in tudi ponoči, šele proti jutru je dež prenehal. Čutili smo pa že v soboto, zlasti pa včeraj, da mora v planinah snežit' 1 ker je bilo zelo hladno. Bali smo se že, da bo začelo snežiti celo v Ljubljani. V planinah je zapadlo precej anega. Pobeljena so skoraj vsa vznožja. V Vratih je zapadel sneg do Peričnika. Ce ne bo posebno toplega vremena, bo sneg na vrhovih naših planin zaenkrat obležal. — Nov grob. Po daljSem bolehanju je umrl g. Nikolaj Obradovlč, upokojeni uradnik banske uprave v LJubljani. Pokojnik, blizu 60 let star, je bil pred vojno v policijski službi, pozneje pa je služboval pri raznih oddelkih na banski upravi ter je bil znan kot zelo vesten uradnik. Zapušča globoko užaloščeno soprogo Alojzijo, sina Otona, knjigotržca in Nikolaja, ki Je policijski uradnik. Pogreb blagega pokojnika, bo jutri ob 16. z zal, kapele sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Blagemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin! Globoko potrti soprogi in sinovoma naše iskreno sožalje! — Ponovno opozarjamo na petdnevni avtolzlet 7. oktobra preko Bele Krajine: Plitvička Jezera, Split; ladja na Hvar; Trogir, Šibenik; slap Krke; preko Velebita; Senj. Crikvenica. Sušak. 500 din. Sončna Dalmac ja — najlepša v jeseni! Prijave in vplačila do 3. oktobra. Zgodnje plačilo — boljša izbira sedeža! Informacije: uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17/c. 374-n — 5>kalaški dom na Voglu se zapre s 1. oktobrom t. 1. Otvor tev doma za zimsko sezono bo pravočasno objavljena. — T. K. Skala. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nestalno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu in smo imeli do davi ob 7. od sobote ponoči dalje 80.9 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 25, v Splitu in Kumboru 24, v Beogradu in na Visu 21, na Rabu 20, v Ljubljani 11.6, v Zagrebu 10, v Mariboru 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.5, temperatura je znašala 5.7. — S plinom se je zastrupila. Včeraj zjutraj so našli v Zagrebu nezavestno h šnico Pavlo Koprivšek. Ležala Je v kuhinji, zastrupljena s plinom. Prepeljali so jo v bolnico, kjer ji bodo skušali zdravniki reš ti življenje. Upanja pa ni mnogo, da bi se jim to posrečilo. Koprivškova Je že v soboto zvečer odprla ppico plinovoda ter dobro zaprla okna in vrata. Kaj jo je pognalo v obup še ni znano. — Steklenico denaturiranega špirita je popila. V soboto ponoči si je hcela v Zagrebu končati življenje zasebna uslužbenka Angela Rupnjak. Pop la je steklenico denaturiranega špirita in krr ilu se je v silnih kr'ih zgrudila. Prepeljali so jo na kliniko n ji izprali želodec. Baje te obupala nad življenjem zaradi nesrečne ljubezni. — 8 33 le« postal ded. V vasi Celabinac blizu Bosanske Dubice je doživel kmet Gajo Delić redko radost, da je namreč postal ded. čeprav je star šele 35 let. Rodvl se je leta 1906 in se oženil, ko mu je bilo 16 let. Tudi njegov prvor^leni sin Mllorad se Je oženil tako mlad. Delić je najbrž najmlajši ded v naši državi. Smrt dveh otrok v plamenih. V Vasi Rezovcu blizu Varaždina je nastal v soboto v hiši Filipa šaka požar. V goreči nJši sta našla smrt 71etni šakov sinček Stjepan in 91etna hčerka Ankica. Oba otročlčka sta se zadušila v d'mu in nesrečna roditelja sta ju nasla Že martva. ■ i ■ ..... 1 Iz Linfrliaise —lj Umrla je Jelka inž. Staretova. V soboto ponoči je na svojem domu na Novem trgu za vedno zatisnila blage OČI kot žrtev mučne, dolgotrajne bolezni, ga. Jelka Staretova, soproga industrijalca in lastnika tovarne sEka« inž. Vlada Stareta. Blaga pokornica, ki jo je ugrabila kruta smrt v najlepših letih, je iz ugledne družine Nagla sovin in jo je poznalo vse mesto kot izredno dobrosrčno in plemenito damo. navzlic temu. da se v javnosti ni udejstvo-vala, ker je vse svoje sile posvetila samo domu in domaČemu gospodarstvu ter ljubljenima otrokoma. Njena prerana smrt nI globoko užalostila samo nesrečnega soproga, hčerke in sina ter sorodstva, marveč tudi prijatelje in znance. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 16. iz hiše žalosti na Novem trgu 6 na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo truplo položeno v rodbinsko grobnico. Jelki Staretovi bodi ohranjen najlepši spomin, težko prizadetim svojcem pa naše najiskrenejše sožalje! —lj Staro hišo podirajo. Ze v soboto so pričeli staro Batovo poslopje na vogalu selenburgove ulice in Aleksandrove ceste podirati. Davi so vogal ogradili, ker so pr -čeli demontirati napisne table, isložbena okna in okv re. Hiša bo porušena že v nekaj dneh. Tvrdka Bata se bo potem vselila v nove, lepe in moderne prostore v novi palači. Ko bo padla stara hiša, bo Beveda promet v Selenburgovi uiici, kjer je skoraj vedno gneča, znatno razbremenjen. —lj Draginjske doklade motnemu urad. ništvu in delavstvu. Mestni tiskovni referent nam poroča, da je izdal župan odredbo, da se prizna vse/m nestalnim in ae-aonakim delavcem meavne občine ljubljanske začasno izredna or&ginjska doklada in sicer tako. da bodo j L-ejemali dnevno po 3 din za ženo in vanktga otroka. Aktivni in upokojeni meseni .> adniki bodo pa dobivali od 1. oktobra po 50 din za vsakega otroka. —lj Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom in interesentom za učenje angleščine, da se mu je posrečilo pridobiti še enega učitelja angleščine in siv < r g. Anthonya L. Robinsona, gTaduirfnca oxfordske univerze, ki bo prevzel tudi nekaj tečajev v društvu, ki se bodo na novo začeli s 3. oktobrom t. 1. Predvidoma, bodo otvorjeni mladinski in komercialni tečaji, drugi tečaji pa še po dogovoru z interesenti. Vpisovanje v tečaje, ki se še vedno otvarjajo, se vrši vsak dan med 17. in 19. v društveni knjižnici, Tavčarjeva ul. 12. —lj Dar mestnim revežem. V počastitev spomina pokojne gospodične Julije P r e n k so stanovalci hiše na Kongresnem trgu 5 darovali znesek 100 dn za mesr.ne reveže. Mestno poglavarstvo se darovaicem toplo zahvaljuje tudi v imenu obdarovanIh. —lj Poštno ravnateljstvo v Ljubljani prosijo stanovalci v Tavčarjevi ulici, naj bi vendar po torkih prošnjah namestilo tam pisemski nabiralnik. Tam Je mnogo pisarn, strank, avtobusna postaja in blizu tudi sodišče, a drugi nab ralniki so daleč. Zato Je nabiralnik v tej ulici nujno potreben. —lj Brezplačen tečaj slovenSke stenografijo priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27, pritličje, med 8. in 14. uro. —lj Italijanske in nemsKe, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27., pritlu je, med 8. in 14. uro. —lj Preselil se je iz Frančiškanske ulice v Tavčarjevo ulico, nasproti Preloga, urar Fr. Bazelj. Ure, zlatnina, strokovna popravila ur. —lj Sam se Je Javil. Poročali smo že, da je nastal dn*1 7. t. m. med dvema skupinama na Jezici hud pretep. Pretepači so se spoprijeli že popreje v neki gostilni na Črnučah, potem pa so se srečali spet v drugi gostilni in sicer v Tavčarjevem dvoru poleg črnuškega mostu. Tam se je po kratkem uvodu ponovno pričel divji pretep, med katerim sta se spoprijela tudi 411etni delavec Franc Pavlic in 371etni Ivan Klun, doma iz Sodražice. Klun je med pretepom potegnil než, s katerim je Pavlicu prerezal vrat in je Pavlic, ker je imel narezano žilo odvodnico, kmalu izkrvavel. Klun je pobegnil in se, ker je bil sam ranjen, zatekel v Novo mesto, kjer se je lečil. Včeraj pa se je nenadoma pojavil na stražnici na upravi policije in se sam javil. Povedal je, da je Pavlica sunil z nožem v silobranu. K luna so danes po zaslišanju izročili sodišču. Iz Celja —c Na spominskem turnirju dr. A. Sehvvaba, ki ga prireja Šahovski klub Ga. berje. so bili v četrtek zvečer v 8. kolu doseženi naslednji rezultati: Fajs:Verčkovnik 1:0. J. Schneider: Esih 1:0. F. Cs6rgo:K. Csorgč: 1:0. Ahtik:Regner 0:1. Hajsinger: Habenšus 0:1. GoljarPukmaister 1:0. M?d-vedrRajšek 1:0, Partiji F. Schneider:Mirnik in DomAnjko:Slirnsek sta bili prekinjani. Stanje do 8. kolu: Faif in J. Schneider C. F. Csorgč 7 (1). Golja 6, Verčkovnik in F-Schneider 4V* (1). Haj sin ser 4. Domajnko 3»/t (3). Habenlus 31/« (1). Mirnik 3 (2). E. Csorgft 3 (1). Regner 3, Medved n llmšek 1 (4). Ah tik in Esih 1 (1). RalSefe l. Puk-majster 0 točk. —c Francoski krožek v Celju otvori 1. oktobra spet oba redna konverzaeiK b tečaja pod vodstvom £. En^elhardtov: rož-kova knjižnica r>a začne ooslovati v sredo 2. oktobra. —c Sokolsko društvo CeUe-matica. VdI-sovanle v vse oddelke ie Dri redni telovadbi. Urnik telovadnih ur DOsameznih oddelkov 1e na razglasnl deski Dri telovadnici in v omarici na poslopiu Ljubljanske kreditne banke. —c Upokojeno učlteljstvo lz Celja in okolice se bo sestalo v četrtek 3. oktobra ob 16. v NabavlJalnI zadrugi v Celju. —c Žrtve nesreč. V sredo je padel 311etni trgovski sluga Ivan Lah iz Celja v Zrlnj-skega ulici z motornega kolesa ln se je močno poškodoval po obrazu. Ko se je 45-letni Čevljarski mojster Anton Pernjak iz V't-_nja peljal v sredo s kolesom proti Konjicam, je padel in si zlomil levo nogo v gležnju. Istega dne je padel 41-letni kočar Anton Stukelj v Veračah pri Podčetrtku z drevesa in si zlomil levo roko. Pri padcu je dobil tudi notranje poSkodbe. V Letusu si je enoletna delavčeva hčerka Pavla Grabnerjeva pri padcu zlomila levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c SK Olimp : SK Kranj 3:1 (2:0). Na docela razmočenem Olimpovem igrišču se je zbralo v nedeljo popoldne okrog 300 oseb, da si og ^Ja ligino prvenstveno tekmo med Olimpom in Kranjem. Zaradi mokrega terena in deževja ni piisla tehnična in kombinatoma igra prav do izraza, saj je Žoga vsak trenutek obtičala v vodi. ki ae je bila nabrala na igrišču. Kranj je predvajal bolj povezano in lepšo igro nego Olimp ter je bil po večini v laiini premoči, napad pa se pred nasprotnikovim golom ni mogel znajti in ni izkoristil mnogo lepih prilik. Dobro sta se uveljaviH krilski vrsti in ožji obrambi obeh moštev. Olim-pov napad je bil pred golom odločnejši in je tri prilike dobro izkoristil. V začetku je bila igra izenačena. V 11. minuti je Canjko s krila lepo podal Raksanjiju, ki je iz neposredne bližine potresel mrežo Kranja. V 26. minuti Je Rak San j i po Canjko vem predložku povišal na 2:0. Gostje so sedaj napeli vse sile, da M mižali rezultat, kar jim pa do odmora r. uspelo. V drugem polčasu Je bila premoč gostov očitnejša, nego v prvem. Po hitri akciji je Kokl v 7. minuti iz bMžine potresel Olimpovo mrežo, v 15. minuti pa je Rak3. !:ti povišal na 3:1. Kranj je začel krepko pruiskati inje bil nato ao konca igre v premoči, Olimp pa se je umaknil v glavnem v obrambo. Kljub vsem naporom in prilikam pa se gostom ni posrečilo znižati rezultat. Tri minute pred koncem je sodnik izključil dva igralca Kranja. Tekma ie biLa tipično prvenstvena in zelo živahna. Sodil je g. Mel-le iz Ljubljane preveč ležerno. Na Gla-ziji mladina SK Jugoslavije dopoldne v prvenstveni tekmi premagala mladino SK Celja z 2:1 (0:1). Drugorazredne prvenstvene tekme med SK Borutom in SK Laškim ni bilo, ker Borutovo moštvo ni prispelo. —c Savinja je zaradi hudih nalivov v noči od sobote na nedeljo narasla v nedeljo zjutraj za dobra dva metra nad normalo in je ponekod povzročila manjše poplave. V Celju je voda zalila del prome-nadne poti pri izlivu Sušnice. čeprav je v nedeljo skoraj ves dan deževalo, je začela voda okrog poldneva upadati in se je spet vrnila v strugo. — Tri težke nesree«. Ko Je 12 letin sinček poštnega kontrolorja Rajko Tkavo la Celja v petek popoldne nabiral v drevoredu ob Savinji nasproti moškega kopališča divji kostanj, jc padel z drevesa več metrov globoko ter si zlomil obe roki in dobil tudi poškoabe na glavi in notranje poftkod-be. Ko se je peljal I81etni, v steklarni V Straži pri Rogatcu zaposleni delavec Mak* Jutriaa iz Drućkovca pri Humu ob SotU 0 kolesom po cesti, je padel ln se hudo poškodoval po glavi in rokah. Pri delu je padel na 31 letnega posestnikovega srna Ivana Hribeimka z Brezja pri Mozirju težek srtroj in mu zlomil čeljust. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Celjski *M>ncert »Trboveljskega giavč- ka« preložen. Dne 5. in 6. oktobra bi moral v Celju konce rti rata sloviti mladinski zbor »Trboveljski siavčekc. Ker pa bo gostoval navedena dva dneva v Mariboru in priredil koncert za vojaštvo mariborske garnizije. so celjski koncert preložili. —c V celjski bolnici sta umrla 631etni zasebnik Ivan Pungersek iz Zusma in tri-L-lna Marija Pavličeva, hčerka ključavničarja državnih železnic od Sv. Petra pri Zidanem moetu. V Go*po«ki ulici 8 v Celju je umrla 771etna zasebnica Marija Kore-nova iz Lokavča pri Zidanem mostu. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 30. septembra: zaprto Torek, 1. oktobra: Romeo in Julija. Torek Sreda. 2. oktobra: Razvalina življenja. Sreda. Četrtek, 3. oktobra: Romeo in Julija-A. Red Red Red Nov, mojstrski prevod tragedije ljubezni »Romeo in Julija« je ustvaril nas ne-nadkriljivi prevajalec Shakespearja, Oton Zupančič in obogatil našo prevodno književnost z novo umetnino. »Romeo in Julija« je po dognanosti in lepoti nov vzor prevajalske umetnosti. Romea bo igral Slavko Jan. Julijo pa Ančka Levarjeva. Predstava bo za red Torek. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 30. septembra: zaprto Torek, 1. oktobra: zaprto Sreda, 2. oktobra: Grof Luksemburški. Opereta. Red Premierski. Četrtek, 3. oktobra: Fidelio. Red Četrtek. ★ »Grof Luksemburški« je opereta, ki jo moramo šteti med najboljši Leharjeva dela. Njena uprizoritev v letošnji sezoni bo nad vse privlačna, v glavnih partijah bomo slišali Sonjo Ivančičovo ln Francla, nadaljnje glavne vloge pa so v rokah naftih priznan'h operetnih moči: Barblčeve, Zupana, Poličeve in M. Sancina i. dr. V operetni režiji bo debutiral Emil Erelih. Dirigent: D, 2ebre. V letošnji sezoni bo sodeloval pri našem gledališču plesalec Boris Pilato, ki je bil več let član raznih oper v Nemčiji. Prvič bo nastopil skupaj s primabalerino Emo Moharjevo v opereti »Grof Luksemburški«, ':jer bosta plesala veliki valček, v operi »Carmen« pa bo plesal z Moharjevo in Bra\ ni carjevo Španski ples v lastni koreografiji. Iz H^vega mesta — Stavbno gibanje. Na Ragovski cesti nad Krko si gradi obsežno enonadstropno vilo odvetnik g. dr. Davorin Gros. Dela izvršuje tvrdka V. Vrhovnik. Ob isti cesti grad. tovarnar g. Jožko Penca veliko predilnico, ki bo imela štiri nadstropja. Moderno urejena tovarna, ki že sedaj vzbuja občo pozornost, bo Imela električna dvigala, kar bo za mesto nekaj novega. Vsa gradbena dela se vrše po načrtih in pod vodstvom znanega stavbnega podjetja V. žiberne, medtem ko dela izvršuje tvrdka Martin Hočevar pod nadzorstvom veščaka Angela Gabrijelčiča. MALI OGLASI Beseda 50 par, da v k posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Pjpustov za male oglase na priznamo. raz no Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši - jesek 8.— din FOTO AMATERJEM razvija, kopira, povečava hitro n poceni foto-atelje MANCtNl, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. Poslužite se malih o\ »Slov* Narodu« mm na Jcene jši I SREBRO, DRAGE KAMNE ln vsakovrstno zlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA — Tvrssva S (palača hotela »Slone) KLIŠEJE • INO JlKiOG&AMKA ZA VSAKO PRILIKO najboljša Chevrolet«, 4 cilindrski, v dobrem stanju, naprodaj za din 10.000. Ogled v gostilni »Slon« ? PtUjU. 2249 PREMOČ 'OKS•DRVA aodJ I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-5H Postrežba orezniona: LF^ENO STENO Z VRATI 180 cm široko. 810 cm visoko, lepo belo pleskaro prodam. — Ogled od 3. do 4. ure popoldne v Šiški — Vodnikova cesta 12. 2295 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni peuk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od ^7. do 8. in od V38. do 9. ure zvečer za za^tnike in izvežbance. Tečaji od i do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji te prično 1. oktobra. — šolnina najnižja. Največja strojepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih fil-stemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 43-82. 1931 Stavbeniki! Stavbeniki ? Uporabljajte za izolacije ln vodogradnje oblastveno preizkušeno sredstvo N-CEMENT NEPKEMOCLJIVI CEMENT Zastopstvo in zaloga M. GREGOVIč & Co. LJUBLJANA — CelovSka cesta 37 — TELEFON 39-48 Abonirajte se pri nas na okusno domačo hrano! Hrano dostavljamo v posebnih posodah tudi na dom. Gostilna „Pri lovcu" Rimska cesta št. 24 — vogal Bleiweisova cesta Št. 2 Stran 4 >SLOVI»SKI HAROĐ«, ponedeljek, 30. septembra 1940. Ste*. 223 Skoraj pol življenja človek prespi Učenjaki si Se vedno zaman belijo glave z vprašanjem, kaj je vzrok spanja Kako spite ? To je navadno zadnje vprašanje vašega zdravnika, ki ste mu šli potožit, da imate razrvane živce, da se sploh ne počutite dobro. Kmalu se potem začudite, ko vam zdravnik v mnogih primerih predpiše praške, po katerih trdno spite in po katerih izgine večina vaših nevšečnosti. Slabo spanje škoduje živcem, posledica je razdraženost, razburljivost, izčrpanost in drugi taki nevšečni pojavi. Važne odločitve so odvisne od tega. kako se je človek na-spaL To ve vsak človek iz lastne skušnje. Ka] povzroča spanje? Zadovoljivega fiziološkega pojasnila o vzroku spanja prav za prav še nimamo. Zelo stara je že domneva, da povzroča spanje slabokrvnost osrednjega živčevja, zlasti možganske skorje. Drugi so zopet našli vzrok spanja v strupih, ki se nabirajo v telesu po utrujenosti, zlasti pa po delu mišičja. Ti strupi se nakopičijo in povzročijo regenerirajoče spanje. Tretja učena teorija išče vzrok spanja v utrujenosti živčnih elementov. Seveda, iščejo vzrok spanja tudi okultisti, pa tudi oni ga ne morejo najti. Klasični stari vek, ki je vse težke probleme opredelil z bajkami, iščoč njihove tajne v delu bogov, je nam zapustil bajko tudi o spanju. Po grškem bajeslovju je veljal Hvpnos. bog spanja, prav tako kakor Tha-natos. bog smrti, za sina noči in oba sta živela v mračnem podzemlju. Noč je spuščala z zvezdami na svet tudi boga spanja, ki je bil podoben krepkemu mladeniču s krili, pozneje samo z označbami kril na sencih. Objektivna dognanja o spanju je opisal klasično že sloveči češki fiziolog Purkyne. Naravni pogoji spanja so mir, tišina in tema. Fiziološka potreba si pa izsili spanje tudi brez teh temeljnih pogojev. O tem vedo povedati cele zgodbe vojaki z bojišča pa tudi vsi ljudje, ki delajo ponoči. Včasih je zmeren nemir, če že ne za spanje pa vsaj za njegov začetek celo dobrodošel. Tako beremo v pravljicah iz Tisoč in ene noči. da je spal orientalski velmož v viseči mreži, ki jo je moral suženj iz druge sobe neprestano gugati. Naposled imajo tak neprijeten nemir ne samo dojenčki, temveč tudi potniki v spalnih vagonih in mornarji. Lega telesa Ne samo pri ljudeh, temveč tudi v naravi najdemo mnogo primerov čudnega spanja. Mnoge živali spe stoje, naslonjene na vse mogoče načine, ptice se krčevito drže vej, nekatere ribe, ki spe med vsemi živalmi baje najmanj, zadremljejo samo za nekaj trenutkov, kače spe zvite v kolač. Utrujene mačke ali psiček, ki zaspi na soncu v nai mikavne jši legi. toda vedno tako. da počivajo vse mišice, nam lahko služijo za naiboHši vzgled, kako je treba spati. S sproščenimi mišicami in ležeč na strpni zaspi tndi otrok, utrujen po igri. pa naj bo na preprogi ali pa kar na tleh. Va*no pri tem ni, ali leži na desni ali na levi strani. Kako spe razni narodi Iz podobnih opazovanj so si ustvarili Ind: čudovito jogo, obvladanje telesa. Njihove pozicije miru, o katerih govori tudi Paul Brunton v svoji knjigi »Indijske tajne*, bi nam pa bile brez potrebne priprave nerazumljive. Pač pa to kaže, kako različni so nazori glede udobnosti in počitka. Nekaj sorodnega z netopirjem, ki spi z glavo navzdol, imajo cigani. Proti vsem pravilom spe cigani tako, da drže noge vedno više kakor glavo. Ko leže ci£iin počivat, si položi kar Koli pod noge. Manj udobno bi se nam zdelo spanje Japonk, ki spe na hrbtih tako, da imajo vrat naslo- njen na posebno leseno stojalo, glava pa ne sme biti naslonjena, ker bi se sicer pokvarila visoka, stolpu podobna pričeska. Verski predpisi velevajo mohamedanom spati z giavo obrnjeno proti vzhodu ali pa z obrazom proti sončnemu vzhodu. Spar-tanci so pri svoji strogi telesni vzgoji spali na kamnitnih ploščah. Gotovo se jim je spalo prav tako dobro, kakor se spi Estoncem in Eskimom v njihovih kožuhovina-stih, mastnih in smrdečih spalnih vrečah, ali kakor spe še ponekod na kmetih na pernicah. Spati na golih tleh menda nikoli ni Y \ ideal. Dokaz tega so najstarejše znane ci-like postelj iz egiptskih, asirskih in babilonskih časov. Vse postelje so imele štiri nizke noge, kakor jih imajo najmodernejše. Nizke so bile postelje zaradi udobnosti, ne pa zato, ker bi se človek bal, da bi padel ponoči s postelje. Znano je, da spremljajo tudi najtežje in najrazburljivejše sanje navadno le neznatne kretnje. Posebno okrasna vzg-lavja in stranice postelj so imeli Grki in Rimljani. Srednji vek, ki je nam v marsičem manj razumljiv od starega, je bil navdušen za postelje, ki so bili pravi monstrumi. Nanje je vodilo več stopnic in na vseh štirih vogalih so imele stebre. Nad tako srednjeveško posteljo so bili vrhovi stebrov povezani s palicami, na katerih so viseli debeli zastori. Tako je bil človek dobro zavarovan pred svežim zrakom. Spanje v takih posteljah gotovo ni bilo prijetno, še manj pa zdravo. Skupna postelja ie bila skoraj vedno izjema. Dvojne postelje so francoski izum. razmeroma «e na»*»«f. Kako dolgo je treba spati Zelo različno je naziranje o tem, kako dolgo je treba spati. Če hočemo doslovno verjeti zgodovini, so spali Aleksander Veliki. Napoleon. Edison in drugi slavni možje zelo malo, komaj nekaj ur. Sicer je pa res razkošje, prespali toliko dragocenega Časa. Ameriški statistiki so izračunali, da prespi 60 let star človek povprečno polnih 23 let svojega življenja. Vendar se pa večina strinja v tem. da je daljše spanje koristnejše od krajšega. Nemški zdravnik Gross priporoča, naj spi enoleten otrok 20 ur dnevno, trileten 16 ur, petleten 14, osemleten 12, lTleten mladenič 10 in pol, odrasel človek pa najmanj 7 ur. Učenjak Kohlschutter je proučeval spanje in je prišel do zaključka, da je spanje najtrdnejše <*ez pol do poldruge ure potem, ko Človek -aspi, pozneje pa postaja vedno bolj rahlo. Prevelika utrujenost ali razburjenje pa spanju škoduje in lahko povzroči nespečnost. Učeni zdravniki imajo mnogo pomislekov proti spanju v nepravem času. Nekateri pravijo, da škoduje človeku spanje neposredno po jedi, ko krvni obtok in dihanje pojemata. Tako spanje ne pospešuje prebave. Proti počitku po jedi pa ni toliko pomislekov. Mnogi ljudje pa radi zaspe takoj po izdatni večerji, češ da prinaša tako spanje prijetne sanje. Kje se najboljše spi? Na vprašanje, kje na svetu se najbolje spi, je pa odgovor težak. Neki potopisec pravi, da se nikjer na svetu ne spi tako dobro kakor v pustem norveškem zalivu Magdelene sredi gora ob bučan ju Ledenega morja in svetlikanju polarnega sija. Toda to je gotovo subjektivno, kajti tudi v tro-pičnih krajih se spi tako dobro, da poznajo tam ljudje celo spalno bolezen. Pri nas v zmernem pasu bi mnogi izmed tisočerih ljudi, izprehajajočih se .zvečer po velikih mestih, ki bodo čez nekaj ur vsi spali kjer koli, če treba tudi v parku na klopi, ne zamenjali svojega kotička za nobenega drugega na svetu. Kratek pregled športnih prireditev V tekmi proti Madžarom so se naši dobro ooirezali — Motociklistične dirke v dežju Ljubljana, 30. septembra. Po zadnjem neuspehu nasproti Rumuniji včeraj teden se je včeraj naš nogometni sport krepko rehabilitiral. Z Madžari smo igral tri tekme, od katerih je bila prva, ki je hkrati štela za podunavski pokal, remis, medtem ko je druga garnitura v Beogradu odpravila madžarsko B - reprezentanco s 3:0, a junior ji so nasproti madžarskemu podmladku izgubil z 2:4, in to celo po krivdi sodnika. Zato pomeni včerajšnia nedelja zopet lep vzpon in krepko afirmacijo našega nogometa, ker je s temi rezultati ponovno dokazal, da je zares na mednarodni višini. Tekma v Budimpešti se je odigrala pred 20.000 gledalci in je v marsičem spominjala na ono pred trem leti, ko smo prav tako v madžarski prestolnici igrali neodločeno 1:1. Jugoslavija je bila včeraj enakovreden nasprotnik, lahko se celo reče, da je imela njena reprezentanca v obrambi boljše moči kakor Madžar , zlasti pa je treba omeniti vratarja Glazerja, ki je bil čudovito priseben in je obvladal položaj v najtežjih situacijah. Prav njegova zasluga je, da je ostala tekma neodločena odnosno brez rezultata. Naše moštvo je v celoti igralo dobro, zlast pa še BrozoviČ in Jazbinšek. V Beogradu smo zabeležili lep uspeh. 3:0 nasproti drugi garnituri Madžarske je gotovo pomembna zmaga, zlasti še, če se upošteva, da je morala Jugoslavija skoraj ves drugi polčas igrati z desetimi igralci, ker je sodnik izključil Požego. Zmaga Jugoslavije v Beogradu je bila zaslužena, ker ■ t Umrl nam je nas dobri soprog, oče, stari oče, gospod Nikole j Obradovič uradnik banske uprave v pokoju v 60. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 1. oktobra ob 4^4 popoldne z 2al -— kapele sv. Petra k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. septembra 1940. Globoko žalujoči: ALOJZIJA — soproga; OTON, NIKOLAJ — sinova; ANKA, ALMA — snahi; DUŠICA — vnukinja, in ostalo sorodstvo. so igrali naši s silno voljo in srčno ter tako paralizirali tehnično premoč Madžarov. Včeraj je bilo odigrano V. kolo prvenstvenih tekem v slovenski nogometni UgL V Ljubljani sta se srečala lokalna tekmeca Ljubljana in Mars. Po precej napeti, živahni in zanimivi igri je Ljubljani uspelo, da je žilave Poljance odpravila s 5:3 (3:1). Kakor skoraj vsako nedeljo, so tudi to pot poskrbeli za senzacijo trboveljski Amaterji. S.cer je vsakdo pričakoval njihovo zmago, a da bodo jeseniško Bratstvo odpravili kar s 5:0, tega si pač ni n hče nadejal. Zaradi tega je ostal Amater še vedno na vrhu tabele, saj v petih tekmah ni izgubil niti ene točke, železničar je meril svoje moči z lokalnim rivalom Mariborom, ki ga je po lepi igri zasluženo premagal z 2:0. Olimp si je pr boril dve točki, potem ko je na domačih tleh porazil Kranja s 3:1. Kljub porazu pa so bili Kranjčani boljše moštvo. V hrvatski ligi je železničar rem ziral s Haškom 2:2, SpUt je zmagal nad Šaškom z 1:0, osiješka Slavi ja pa nad svojo imensko posestrimo varaždinsko Slavijo s 3:2. Kljub dežju so b le včeraj na Čatežu motorne dirke. Pri dirki turnih motorjev do 100 cem je zmagal Hinko Šimenc (Hermes) 8:26.4, pri turnih motorjih do 350 cem Tone Žagar (Hermes) 7:39.2, pri turnih motorjih do 1000 cem Vinko Bar (IGMK) 6:45.4, pri športnih motorjih do 350 cem Martin Rotar (Hermes) 6:36.2 (najboljši čas dneva), pri športnih motorj h do 1000 cem Vinko Cerič (Avtokl. Maribor) 7:31.1 in pri motorjih s priklopnim vozom Žiga Lapter (Motoklub Varaždin) 8:36 3/5. V Zagrebu je b 1 včeraj mednarodni lahkoatletski dvoboj Hrvatska : Slovaška, v katerem so zmagali Hrvati z 61:5 proti 53.5 točke. Slovo postajenaeel-nika S. Razpotnika Zidani most, 27. septembra Oni dan se je poslovil od nas tukajšnji postajenačelnik g. Srečko Razpotnik, ki je bil splošno znan in priljubljen med domačini Temu primerno je bilo tudi njegovo slovo od Zidanega mosta. S težkim srcem so se poslavljali od njega številni železni -carji. Marsikomu se je orosilo oko, saj so z njegovim odhodom izgubili svojega dobrega predstojnika, ki je skrbel za nje kakor pravi oče. V znak hvaležnosti so mu poklonili lep pisalni pribor. Tudi podrejeno uradništvo mu je priredilo poslovilni večer, kjer so padle marsikatere lepe in hvaležne besede, v čast in odliko našemu priljubljenemu postajejiacelriiku. G. Srečko Razpotnik je bil rojen leta 1896 pri Sv. Trojici nad Moravčami. Železniško službo je nastopil takoj po prevratu v Zagorju. Nekaj časa je služboval tudi v Sisku, potem je bil pa kot zelo sposoben uradnik premeščen na Zidani most, kjer je služboval kot prometnik, postajni blagaj- nik in namestnik sefa do leta 1931. Kata je bil imenovan za šefa postaje v Rimske Toplice, nakar je bil jesem leta 1933 poklican na odgovorno mesto za sefa postajo Zidani most. Kot odličen violinist je Imel priliko pokazati svoje sposobnosti tako na Zadanem mostu, kakor v Radečah, Godbeniki so ga izvolili za predsednika svojega društva, kjer je z vsemi močmi pospeševal razvoj domače godbe. Tik pred svojim odhodom je izpeljal akcijo za nabavo kompletnih novih iaistrumentov, ki so stali težke tisočake. Dolgo vrsto let je bil tudi agilen poverjenik Jadranske straže na Zidanem mostu, ki šteje po njegovi zaslugi nad 150 članov. UGejstvoval se je v- vsen ostalih, nacionalnih društvih, kjer ga je vse ljubilo in spoštovalo. Svojemu podrejenemu oseb ju je bil strog, toda pravičen predstojnik. Posebno priljubljen je bil med nižjimi uslužbenci, katerim je veliko pomagal pri zboljšanju njihovega položaja- Kot vesten šef postaje je bil za svoje težko in odgovorno delo večkrat odlikovan z najvišjega mesta. Njegova gospa soproga je službovala več let kot učiteljica na Zidanem mostu, nedavno je bila po upokojena. Zaradi študija svojih otrok je bil g. Razpotnik te dni premeščen po lastni prošnji na direkcijo ciri. železnic v Ljubljano, želimo mu vse najboljše na novem službenem mestu! R. B. Novi naočniki Optika nam prinaša najnovejše naočnike vijoličaste barve, ki varujejo oko škodljivih ultrakratkih žarkov, močnih reflektorjev in škodljivega odseva ledu in snega. Obenem pa omogočajo novi naočniki razločevanje barv. zlasti zelene, rdeče in modre, kar z dosedanjimi naočniki ni bilo mogoče. Prof. Weidert dela že več let poskuse s tem, da primeša steklu v optične svrhe razne mineralne snovi. Slednjič je dobfl. srebrnkasto belo kovino, tako zvani neo-dym. Ta kovina daje steklu modrikasto barvo, obenem pa lastnost, da ne morejo prodreti skozenj ultravioličasti in rdeči žarki. Tako absorbira močne žolte žarke, ki so najsvetlejši med mavričastimi žarki. Steklo absorbira iz svetlobe reflektorjev žolte žarke. Ker je žolta barva pogosto primešana rdeči, modri in zeleni, se vidijo te barve skozi to steklo čistejše. Signali črni m zeleni so zelo jasni in zato uporabljajo novo steklo tudi na ladjah. Oko varuje utrujenosti in zelo točno zariše konture. r>oslej so rabili ljudje za zaščito pred premočno svetlobo sive ali žoltozele-ne zaščitile naočnike, ki imajo pa to slabo stran, da pokrivajo s svojo barvno plastjo gledane predmete, tako da v prav barve razmeroma močno zastirajo. DUŠEVNA HRANA — Mamica, kaj pa je to duševna hrana ? — Kako moreš zastaviti tako neumno vprašanje ? Kuharska knjiga vendar. NJUNA SKRB Francek, če naju ne pride mama kmalu budit, bova zamudila šolo. MED PRIJATET^HCAMI Prijateljica pokaže prijateljici svojo fotografijo. Grda, kajne? — Da, imenitno zadeta • i ■■• 141 Občina LJubljana Mestni pogrebni zavod Po dolgi mukepolni bolezni nas je zapustila za vedno naša neizmerno ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, svakinja in nečakinja, gospa Jelka inž. Stare-tova roj. Naglas Pogreb blagopokojne bo v ponedeljek, dne 30. septembra 1940 ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Novi trg št. 6, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. LJUBLJANA, dne 29. septembra 1940. Vladi, soprog; Eka, Lado, otroka; Jelka Bretl, mati; Viktor, brat; špelca Pirkmayer, sestra in ostalo sorodstvo Krinka 202 K« m m ■ Čeprav je bil ves iz sebe od razburjenja, bi mladenič ne bil storil tako neumestnega in skoraj krutega koraka, če bi ne bil vedel, da je Frangoise stopila v samostan in če bi ne bil mislil, da je že za samostanskimi zidovi. V resnici pa ni bilo tako. Ko je pozvonil, mu je prišla odpret služkinja in vzkliknila je: — O, to ste vi, gospod? Kako dolgo vas že nismo videli! Prihajate bas o pravem času. Naš gospod se počuti zelo slabo. Služkinja se je počutila v hiši domačo in mislila je, da mora prisrčno sprejeti gospodarjevega prijatelja, ker ni razumela, zakaj je tako nenadoma izostal, še preden je mogel princ kaj vprašati, je odprla vrata salona in namignila gostu, naj ji sledi. Villingen je tiho vstopil, toda obstal je na pragu kakor vkopan. Pri oknu v naslanjaču je sedel Marc de Plesni en. Noge je imel pokrite z odejo in bil je tako bled, da bi bil človek mislil, da ima pred seboj mrliča. Njegov že itak koščeni obraz je bil še bolj upadel. Navadno obrita brada je bila zdaj zaraščena z belimi kratkimi in nakodranimi kocinami. Tako je bil pogled na skrušenega moža še strašnejšL Napol ugasle oči so se izgubljale pod obrvmi v globokih očesnih duplinah. Še bolj nego ta očitna agonija je pa pretresel Gilberta pogled na mlado redovnico, stoječo kraj umirajočega starca. Takoj jo je spoznal. Bila je Frangoise. Ker njen red ni bil strogo ločen od sveta, temveč je z dobrimi deli lajšal ljudem gorje, so ji dovolili streči očetu. Stala je s hrbtom proti vratom in tako ni opazila prišleca. Šele izraz groze na obrazu njenega očeta jo je opozoril, da stoji nekdo na pragu. Starec je iztegnil roko, kakor da hoče nekoga zapoditi nazaj skozi vrata. Da, poskusil je tudi vstati, kar se mu pa ni posrečilo. Iz njegovih napol ugaslih oči je švignil plamen. Njegova vznemirjena hči se je obrnila. Pri pogledu na mladeniča, ki je bil njen ženin na tem svetu, je nesrečna Kristova nevesta prebledela, da je postal njen obraz bled kakor platno, s katerim je bil obrobljen njen drobni obraz. Toda takoj si je opomogla od osuplosti in že so se ji začrtale na obrazu poteze trojnega dostojanstva: ženskega, aristokratskega in verskega. Molče, brez vsake kretnje, je pokazala tako kakor njen oče ogorčeno presenečenje, pred katerim bi prišlecu ne kazalo nič drugega nego umakniti se. — Oprostite, — je vzkliknil princ s ponižnim glasom, ne da bi stopil naprej. Hotel sem vas prvi pozdraviti z vašim pravim naslovom markiza de Val-cora. Prečitajte tole poročilo. Resnica prihaja končno na dan. Escaldas si ni končal življenja. Obesili so ga___ odstranili so ga ... razumete ? Gotovo je razumel nesrečnež, ugašajoč tu v svojem naslanjaču. Tu v tem naslanjaču, ubit po sramoti zato, ker je napravil umazano stvar za svojo, ker je postal igrača ponarejalcev in sleparjev. Ali je bila mogoča nečuvena stvar, ki mu je vračala čast, ki naj bi mu dovolila, da bi legel s čistim čelom v grob? Že je dvigal to čelo. Žarek življenja je oživel njegov mrtvaški obraz, prehodna moč je galvanizirala njegove izsušene prst Prijel je svojo hčer za roko, ji zasadil v njo svoje koščene prste, potlej je pa zašepetal z votlim glasom: — Vzemi ta list, Francoise ... Prinesi mi ga. Mlada redovnica je stopila h Gilbertu. Pri vsem svojem prizadevanju, da bi ohranila mirno kri, ji je rdečica zalila obraz, ko se je malone dotaknila z roko njega, ki ga je nekoč tako vroče ljubila. — Evo, častita sestra, — je dejal Gilbert in ji Izročil novine. Njegove besede so zvenele tako spoštljivo in toplo, da je nehote dvignila oči. Toda Mare de Plesguen je hotel samo citati poročilo. — Sedite, gospod! — je dejal princu s tistim glasom, ki je iz njega že odmeval grob. Hči mu je držala pred očmi novine, sama je pa sledila s pogledom vrsticam, ki jih je čital starec s pomočjo kukala. Dvakrat mu je padlo kukalo a koščenega nosu, preden je prečital poročilo. Ko ga je željno prečital do zadnje vrstice, je Marc de Plesguen d\ignil od razburjenja razvneti obraz, v katerem sta mu žareli dve zenici. — Živel bom, — je zahropel. živel bom, dokler ta bandit... Beseda mu je zastala v grlu. Omahnil je nazaj na blazinice in razburjenje mu je počasi izginjalo z obraza. — Da, moj oče... da, moj oče... — je ponovila Francoise. Živeli boste, da boste lahko videli, kako zmaguje božja pravičnost. Gilbert, ki sta bila menda oba pozabila nanj, je vstal in dejal prijazno: _ Ali mi dovolite, da vam vse povem ? Ne bom našel v sebi dovolj poguma, da bi se vrnil, toda lahko vam pošljem ... — Zakaj bi se ne vrnili, gospod? — je vprašala Francoise. Moj oče lahko vidi v vas samo še žrtev istih sovražnikov, ki jih ima tudi on. Ne more vas več dol žiti, da ste ga pahnili v prepad. In ozrla se je na svojega očeta, ki je lahko prikimal z glavo, kakor da bi se hotel s tem upravičiti za to, da je tako hladno sprejel Gilberta. — Kar se mene tiče, — je pripomnila mlada redovnica, — sem že Gospodova nevesta in vas smatram za Bertrandinega moža. — Za Bertrandinega moža! — je vzkliknil Gilbert. — Ah, saj nisem njen mož. Ob tem vzkliku je prešinila Francoise groza. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran U Za upravo in inseratni del lista Oton Christof U Vsi v Ljubljani Dravinjska dolina zopet pod vodo Za lepimi solnč&imi daevi je nastopila že tretja povoden} v tem meseca Poljčane, 29. septembra. V razdobju enega mesca je zadela Dravinjsko dolino že tretja nevarna povodenj. Včasih je moralo deževati vsaj nekaj dni, da je voda udarila iz struge, zadnje čase pa se pojavi povodenj kar čez noč. Tako tudi danes. Po lep h sončnih jesenskih dneh se je v soboto večer napravil dež. Lilo je nato vso noč in današnjo nedeljo smo se znašli spet pod vodo. Kakor ob zadnjem nalivu pred 14 dnevi, tako je tudi danes od Konjic čez Loče, Poljčane in dalje proti Studen cam. Makolam tja do Majšperga vsa pokrajina podobna velikemu jezeru. Ljudje se sprašujejo, kako je to mogoče v tako kratkem času. Je zato že skrajni čas in skrajna sila, da bi se Dravinja enkrat regulirala. Potem bi teh večnih povodnji, k: spravljajo predvsem prizadetega našega kmeta, ki ima njive in travnike ob Dra-vlnji, že v obup, vendarle ne bilo več. Pa tudi naše ceste, ki ob takih pr likah hudo trpijo, bi se oddahnile. Vode, tako Dravinja kakor Brežnica in drugi manjši potoki so začeli naraščati že v zgodnjih jutrnjih urah. Ko so se ljudje vračali od zgodnjega cerkvenega opravila, so morali nazaj grede vodo že bresti. Poljčane so bile od ostalih vasi spet odrezane. Cesta na Spodnje Poljčane je na Sroko poplavljena, žage in milni, pri katerih se zbira velika množina vode, še nekaj dni ne bodo mogli obratovati. Tud: tukajšnja električna domača centrala danes ni mogla dati toka, ker je bila vsa v vodi. Voda je ponovno napravila občutno škodo na njivah in travnik h. Nekaterim je odnesla poslednjo košnjo. Zadnji poljski sadeži, ki so v zemlji, so pod vodo, tako pesa. ajda in repa. Buče, kar jih je Se ostalo, so odplavale kdo ve kam. K sreči je danes nedelja, s cer bi zaradi visoke vode marsikdo ne mogel na delo ali po drugih opravkih. V popoldanskih urah še vedno dežuje in se voda se nič ni odtekla. č*e dež čez noč ne bo prenehal, bo povodenj zavzela še večji obseg in bo voda vdrla še v druge kleti in stanovanjske prostore. Novi vozni red mestnih avtobusov Prihitele 50 par k vozovnicam za mariborske potnike, ki ne kupijo voznega listka na osrednji postaji Maribor, 30. septembra Novi vozni red avtobusov Mestnih podjetij Maribor bo veljal z dnem 6. 10. 1940. Vse spremembe so razvidne v žepnem voznem redu »Avtobus«, kjer so vozni redi vseh avtobusnih podjetij v Mariboru in v okolici in ki se dobi za 2 din pri prometniku v Osrednji avtobusni postaji avtobusnega prometa na Glavnem trgu v Mariboru in na stenskih voznih redih v raznih lokalih in pisarnah. Opozarjamo le na glavne spremembe in na nova določila. Troga Maribor—Studenci: Voznina znaša kakor na vseh ostalih mestnih progah odslej 2 din. Proga M-anbor—Pobrežje: Izostane vožnja ob 16.40 z GJavnega trga. Vse ostrilo je nespremenjeno. Proga Maribor—Tezno: Ob sobotah, nedeljah in cerkvenih praznikih izostane vožnja ob 19.52 z Glavnega trga. Cena je 2 din enako kakor na vseh drugih mestnih progah, ne glede na vstopno in izstopno postajo. Proga Maribor — Radvanjc — Pekre — Limbuš: Ob nedeljah in cerkvenih praznikih izostane vožnja ob 10 dopoldne z Glavnega trga. Avtobus z odhodom ob 14. z Glavnega trga vozi do Limbuša Zvečer izostane vožnja ob 20. z Glavnega trga. Proifa Maribor—Slov. Bistrica—Celje: V Slov. Bistrico izostane vežnja ob nedeljah In cerkvenih praznikih z odhodom ob 21.30 iz Maribora in vozi avtobus, ki odhaja z Glavnega trga ob 18.30 naravnost v Slov. Bistrico in ne samo do Zgornje Poflskave. S kolodvora v Mariboru odhaja avtobus v Celje samo zjutraj ob 6., vsi drugi avtobusi v Celje in iz Celja pa vozijo in obstajajo na Glavnem trgu v Mariboru. Potniki, ki žele potovati z Glavnega trga na glavni kolodvor, se lahko peljejo z avtobusom proge Vojašnica kralja Petra—kolodvor, brez doplačila voznine. Proga Maribor—Murska Sobota: Ob nedeljah in cerkvenih praznikih odhaja avtobus iz Maribora Gla\ni trg ob 6 15 in prispe v Mursko Soboto ob 8.45. Popoldanska dnevna vožnja iz Maribora ostane nespremenjena ob 17. Iz Murske Sobote pa odhaja avtobus vsak dan ob 6.30 in prispe v Maribor ob 9., torej eno uro kasneje ko doslej. Glede morebitne dnevne vožnje v Mursko Soboto iz Maribora ob 6.15 in iz M. Sobote ob 11.15 bo obveščena javnost pravočasno Voznina na tej progi se je izravnala na odseku od Oseka do Murske Sobote za 1 do 3 din. Proga Maribor—Ljutomer: Jutranji av- tobus prihaja v Ljutomer 5 minut kasneje ko dosedaj, t. j. ob 8.05 in ima v Ivanjcih ob 7.10 zvezo z avtobusom iz Gornje Radgone. Avtobusa ob 5.45 iz Maribora in 11.15 iz Ljutomera bosta vozila le do vključno 31. 1. 1941; od 1. 2. 1941 bc vozil avtobus ob 5.45 iz Maribora samo vsake nedeljo in cerkveni praznik. Vozn*na na tej progi se je izravnala na odseku od Brengove do Ljutomera za 1 do 2 din Proga Maribor— Sv. Martin: Ob nedeljah in cerkvenih praznikih odhaja avtobus zvečeT ob 18, namesto dosedaj ob 19. Proga Maribor—Selnica: Izjemna cena za povratne vozovnice na tej progi je ukinjena in stanejo odslej povratne vozovnice enako, kakor na vseh drugih avtobusnih progah. Pribitek 50 par k voznini plača v smislu odobritev kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, VIII. No 2720-3, 2721-3, 2722-3 itd. iz leta 1940, vsak potnik, ki ne kupi voznega listka pred vstopom v avtobus na Glavnem trgu v Mariboru pri prometnem uradniku v Osrednji avtobusni postaji, temveč zahteva in kupi vozni listek šele od šoferja v avtobusu, ki rima sprevodnika. Do tega ukrepa so bila Mestna podjetja mariborska primorana, ker so bili potniki gluLi za vsa opozorila in vse prošnje, da naj kupujejo vozne listke v Mariboru na Glavnem trgu v naprej in ne šele v avtobusih, ki so ime/l i za to stalne zamude in velik drenj pred avtobusi ter so se redni potniki venomer pritoževali proti "temu in tudi nadzorna oblast je zahte\ala, da se napravi v tem pogledu red. Posebne avtobusne vožnje na Pohorje do Ruške koče (Sv. Areh) prirejajo Mestna podjetja Maribor, avtobusni promet, do preklica vsako nedeljo in vsak cerkveni praznik z odhodom ob 7. zjutraj izpred Osrednje postaie avtobusnega prometa na Glavnem trgu Cena vožnje v eno smer 25 din za osebo, ne glede na vstopno in izstopno postajo ter brez vsakršnega popusta. Vožnja se vrši samo, če je plačana voznina najmanj za 20 oseb (500 din). Prijave hkrati s plačilom zneska 25 din za osebo sprejema pisarna v Osrednji avtobusni postaji avtobusnega prometa na Glavnem trgu, tdl št. 22-75. vsako soboto in vsak dan pred cerkvenim praznikom do sedmih zvečer. Če ni zadosti prijav in avtobus ne vozi, se vrne vplačani znesek brez odbitka, sicer pa ne Mestna podjetja Maribor bodo skuhala vzdrževati neokrnjen avtobusni promet do skrajnih možnosti S kolikimi žrtvami in težkočami se mora boriti sedaj avtobusni promet, je pač vsakomur znano. MarVf^e In okoliške novice — Nov grob. V Praprotnikovi ulici št. 3 v Krčevini je umrl u po k. postni inšpektor Leopold Košenina. Žalujočim s\x)jcem naše globoko sožalje! — Mestno poglavarstvo razgla&a, da. bo seznam eseb, zavezanih pridobnini, razgrnjen v vložišču mestnega poglavarstva na RotovSkem trgu št. 1, soba št. 7. od 1. do vštetega 15. oktobra t. L med uradnimi urami, in sicer od 8. do 12. in od 15. do 18. izvzemSi soboto pop. — Namesto venca na grob p°k. A. Tavčarja je daroval veletrgovec g- Macun 150 din za revno družino. — Iz Studencev. Dre vi ob pol 19. ima odbor Ljudske univerze v Studencih posvetovanje, na katerem se bo določilo delo za novo sezono. — Kulturna vest. s i. oktobrom se pričnejo tudi letos začetni ter nadaljevalni tečaji angleščine. Vsi, ki se zanimajo za angleščino, naj se zglasijo v torek 1. okt. ob pol 1^. v prvi realni gimnaziji (pritličje levo, vrata št. 6). — Noeno lekarniško službo imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu, tel. 25—85, in Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. tel. 25—32. — Zaradi ce-Marjeve gare ^koro prometna neareča. V bližini Peaniškega dvora se vsak od druge strani bližata: Skrbeč Jože, trgovec iz Gor. Radgone, s tovornim avtomobilom, a industrijec Majcen Jože iz Maribora, s svojim osebnim avtom na izletu ▼ svoj \inograd. Na cetl pa stoji ceatarjeva gara. Le-te se skuAata oba izogniti vsak po svoje, toda -— najbrže oba. gotovo pa eden izmed njiju — tako da je prišel osebni avto, v katerem je bilo več oseb, v veliko nevarnost, da se preobrne v jarek, napolnjen z vodo. Ker gre tu za nevarno ogra žanje javnega prometa vprašanje krivde še ni dokončno rešeno. — Ima fant pravico do obleke svoje umrle ljube? To vprašanje razvnema zdaj duhove v dolini Pesnice. Pri Sv. Jurju je Ceh Ana služila kot natakarica v gostilni Vrečko. Tu je imela a posest, sinom Janezom župcem ljubavno razmerje. Z njim noseča, je šla v bolnico, a tu je reva na porodu umrla. Po njeni smrti je šlo za nje- no obleko in sploh za njene stvari, ki jih je pustila v Sv. Jurju. zupec se je smatral kot vdovec s pravico, da si prisvoji imetje svoje umrle ljube. Pobral je, kar je bilo boljšega, ostalo je prepustil staršem pokojnice. Ti pa s tem Župcevim stališčem seveda sploh niso zadovoljni in trdijo, da zupec sploh nima nobene pravice do obleke pokojnice, za nje, za starše je že več ko dovolj, da je njih hči tako žalostno končala svoje mlado življenje. Tudi iz naslova zgolj kakšne odškodnine nima Zupec nobene pravice do te obleke, ker ni on ranjko podpiral, marveč naaportno, ona je njega tudi gmotno podpirala. Spor pride najbrže tudi pred civilno sodišče. _ Vaje orkestralnega odseka^Gla^bene Matice v Mariboru se vršijo rc«no vsako sredo ob 20. uri v prostorih dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Vsi dobro izvežbani godbeniki, ki so usposobljeni za sodelovanje v simfoničnem orkeatru in ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati, iskreno dobrodošli. _ Maksimalne cene za "Mnjsko meso, slanino, *alo in mast. Na podlagi pooblastila bana dravske banovine v Ljubljani VIII-K št. 510-40 z dne 17. septembra 1940 in na osnovi nakupne cene 20 din za leg za zaklane prašiče izvora izven dravske banovine določa mestno poglavarstvo v Mariboru za svoje področje te-le najvišje cene: svinjski hrbet kg 22 din, ostalo svinjsko meso 21 din, slanina in salo 24 din, mast 26 din, glava 10 din, črevesna mast 16 din, ledvice 18 din, srce 18 din, možgani 18 din, jetra 16 din in pljuča 10 din kg. _ Otvoritev gledališke sezone bo radi popravljalnih del v gledališču šele y soboto 5. oktobra. Ta večer se uprizori prvič v Mariboru znamenita Rostandova herojska komedija »Cvrano de Bergeracc. Do dneva otvoritve se podajša tudi rok za pri-gias gledališkega abonmaja. — Pri včerajšnji prvenstveni tekmi na železničarskem igrišču med Železničarji in moštvom SSK Maribor so zmagali železničarji z 2:0 (0:0). — Pri včerajšnji kolesarski **rki okoM Pohorja, ki jo je organizirala Koroška kolesarska podzveza, je v prvi etapi dirke . zasedel prvo mesto Pra^o Davidovih iz Beograda, drugo pa Franc Gartner is LJubljane. — AvtoznobOist povozil motocikli sta. Trop Leopold, monter iz Maribora je do dolini Pesnice vozil s svojim avtom. Na ovinku nred gostilno Drstenšek mu oride nasproti motociklist Man Stanko, posestnik iz Kozjaka, Dočim je ta vozil previdno, ie Troo že pred srečanjem vozil z veliko brzino in brez signalov na kritični točki. Povzročil je težko nesrečo. Man je oblc?žal v v cestnem jarku z zlomi i en o levo nogo. dokler sa niso z rešilnim vozom odceli ali v bolnico. — Visoko naraščajoča Drava. Vsled tral-nega deževja, večinoma v nepretrgani plohi, prihaja kar vidno visoko naraščajoča Drava m se je bati večje povodnji ob nižje ležečem Podonavju. Temperatura ie oadla od 22 od sobote na 8 C. — Čigava Je pekarija »Vtič«? Orožništvo od Sv. Barbare v Slov. goricah ie izsledilo na Koreni novo pekarno, ki oči vidno ruma še oraveea lastnika. Do iuliia ie bil tu oek Kovačič Simon, na se ie med tem preselil na Vurberg. Za njim pa ie orišel pok. pomočnik Zoreč Matija, ki ie začel sredi aveusta kar na svoje pod naslovom Vtič«, dočim ie prejšnji pek še pustil svo-io tablo. Na zahtevo orožništva se Zcrec ni mogel izkazati, da že ima obrtno pravico kot mojster in je tudi priznal, da ie šele zaprosil za mojstrski izpit, na kar šele bo naprosil rudi za obrtno pravico. Dotlei pa da peče še na naslov orejšnieaa peka Temu nasproti pa Kovačič zanika, da bi imel sploh kakšno zvezo z Zorcem. To pričevanje pa tudi »šepa«, že zaradi table ozir naslova obrti na starem mestu. — V tem primeru ie pač prav. da se napravi temeljito red namesto polovičarstva I — Za razgrajače po Slov. Goricah so prišli slabi časi. Ljudstvo se ie naveličalo te življenju nevarne nadlege in je tudi samo pričelo boi proti pijancem — razgrajačem že s tem. da se iavno izrafa in rudi prijavlja rxDsamezne slučaje ali jih ne skriva več tako kot orel. Boi velja pesebno razgrajačem iz maščevalnosti. K tem spadata tudi Rojko Peter in Korošec Franc iz Zgor. Voličine. Pri Rojku gre njegovo razgrajanje najraje do noči. ko Došteni liudie že rx>čivaio. pred Skofičevo hišo iz sosedne vasi. Korošec pa ima oseben obračun s Skofičevim sinom, ki ga ie ca z nožem v roki zamenjal s Penom Štefanom, ko se ie ta v noči vračal od pevskih val od Sv Ruperta. Oba bosta za svoie »aufb k anje« še slišala zaslužene »levite«. — Pošten najditelj denarja v vlaku. Viktorija Suhadolnik iz Slovenj. Gradca ie v vlaku samo za trenotek na nostaiališču pustila na klopi svojo ročno torbico, v kateri je bilo 300 din v gotovini, a torbica sama je tudi toliko vredna. Ko se ozre nazaj po svoji k'opi. ne na i de več svoie torbice. Orožništvo v Slovenj .--m Gralcu ca m kmalu ugotovilo, da je torbica »šla« z Antonom Cnaorom. delavcem iz Podgorja, ki je bil v tistem vozu in ie imel v Starom trgu nekai opravka. Pred Verčnikovo hišo ie skril torbico in ko se je hotel z njo oddaljiti proti domu. so ga že zasačili. Pa ie takc-i našel primeren izgovj-r. češ. da ie on baš nasprotno, kakor se za sumi: on je videl tam na klopi torbico in misleč, da io ie kdo tam pozabil, io ie Dač on vzel v svoie varstvo in shrambo, dokler se zela&i iz/zubitelj. Vse lepo se tn sliši, ampak »pošteni« najditelj je imel takoj to drugo smolo, da njegovemu izgovoru nihoe ne verjame. — Slovenjegoriške novice. Magister Bogdan Devide iz Sv. Lenarta v Slov. goricah je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo v gležn;.:. Obležal je nezavesten na tleh. Zdravnika sta mu nudila prvo pomoč, nak; r > ga prepeljali v mariborsko splošno tj )inico. — Gledališč'-1 mladega rodu je imelo včeraj nedeljo dot mali dvorani Narodnega doma svoj '-edni občni zbor. Poročali so predsednik K. Smasek, blagajnik Murko, mesto tajnika E. Smaskova, ki je poročala tudi za pedagoško psihološki cdsek. Dohodki so bili 11.859. aktiva 5414 din. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor s pi-edsednikom E. Smaskom in podpredsednikom A. žerjavom. O bodočem de- lovnem načrtu bomo se iserpneje poročali. Na predlog prof. Siliha js dobil stari odbor razreSnlco s pohvalo. — Beaarabakl Nemci bodo odslej vsak dan v treh transportih potovali preko Maribora v Nemčijo. Davi je prispel prvi transport. Po troje transportov pojde vsak dan preko Jesenic in Maribora, pozneje po več. Na mariborskem kolodvoru niso bili pogoščeni. Tudi potniki ostalih transportov ne bodo pogoščeni, ampak bodo opravljene le potrebne obmejne formalnosti. — Žrtev pocestne »advokatarije«. Se bo!j nevaren kakor so gotovi tak oz v. zakotni mazačl v Mariboru čun dalje bolj razširjen posel pocestne »advokaterije«, ki navadno >uraduje« po gotovih beznicah. Zadnji d o znani primer Vavhnlk Antonije, posestnice iz Vinarjev ln Babica Antona iz Zg. Radvanj se je pričel na — stranišču pred frančiškansko cerkvijo. Vavhnikova ima sitnosti na sodišču, pa je o njih potožila znanki na omenjenem stranišču. Ta ji je priporočila zanesljivega >dohtarja*. ki jo bo gotovo imenitno >Izrezale. — Tako Je prišlo do prvega sestanka zopet pred tem straniščem. Ker so zdaj glavna stvar postali — kolki, jih je tudi ta gospod doftar zahteval toda iz previdnosti v obliki 130 din gotovine. Ker pa (zlasti takih) >ko-lekov« ni nikoli dosti, jih je bilo še večkrat potreba, dokler so narasti! že na din 600, a reva med tem ni bila še prav nič »izrezana« na sodišču, marveč je s svojo zadevo ostala kot je bila, ozir. še slabše kot tedaj, ko se je pred straniščem zatekla k gospodu >doftarju« Iz Radvanja. Za kaj več o tej zgodbi bo še dovolj prilike. — Naknadno prijavljeni požar. Navadno sledi požarom »za petami« tudi že prijava na vse strani. So pa tudi taki, ki pridejo šele naknadno na dan. En tak požar je bil v Jarčevi tovarni sladne kave v Košaklh. Požar je Izbruhnil 4. septembra, pa so ga ukrotili z lastno pomočjo. Ker pa gre za zavarovalnino za poškodovane stroje in blago, mora biti požar tudi pravilno prijavljen. — Romar z nožem v hrbtu. Zegnanje pri Sv. Trojici v Slov. goricab je bil letos posebno razburljivo, še zdaj prihajajo na dan posamezni dogodki kot posledice podivjanosti. Tako je neki Flaner iz Vanetine pri Sv. Antonu najpreje razburjal romarje okoli cerkve, a domov grede je na cesti srečal 19-letnega Vršiča ter mu brez posebnega povoda zabodel nož med pljuča s tako silo, da niti ni mogel več noža potegniti ven. Tako je napol zaklani Vršič z nožem v plečih šel še naprej, dokler se ga ni usmilil neznani mož in ga rešil moža. Napadalec se izgovarja na staro maščevanje, češ da ga je Vršeč pred letom ogrožal z revolverjem. — Nesrečen porod na — stranišču. Pod streho ozir. na stranišču bufeja Tajnšek v Velenju se je te dni odigrala tragedija noseče ženske. Lednik Frančiška iz Bevc pri Velenju je prišla že v visok nosečem stanju v Velenje in Iskala avto, da jo hitro zapelje v bolnico v Slovenj Gradec. Zglasi-la se je tudi v bufeju Tajnšek, ki je bil pripravljen za vožnjo. Med tem pa, ko je šel po avto, je imenovano prijel pc rodni krč, a namesto, da bi se bila zatekla kam v stanovanje, je odšla na — stranišče. Tu jo je zalotil porod, pri katerem je otrok skozi odprtino padel v greznico In tam seveda takoj utonil. Ko je to postalo znano, so sicer prišli do greznice in našli tudi otroka, toda bilo je seveda že prepozno. Po prvih zadevnih ugotovitvah je bil poskus kaznivega dejanja izključen. Zgolj nesrečno naključje. (Sicer pa še manjkajo nekateri važni podatki.) — Letos »o tudi buče dragocenost. Pomanjkanje bučnega olja tudi v domovini bučnih oljaric prinaša dnevno naraščujoče zanimanje za dozorevajoče buče. Dve 60-sedi imata njive tako skupaj, da uhajajo buče iz ene na drugo njive. Ena teh sosed, ki je »gorka« oni drugi, je to drugo obdolžila, da ji je pokradla 30 buč. Po orož-ništvu pri Sv. Barbari pa se je ugotovilo, da je šlo ne za 30 nego le za tri buče iz sosedne njive in te je pripravljena plačati. Ostale pa so bile njene buče, pa so se le kakor je pri bučah rado v navadi, med seboj prerastle. Namišljeno okradena gospodarica noče nič slišati o poravnavi in zahteva, da se ono drugo sodno preganja. — Prignala ga Je konjska oprema. Oze- bek Franc iz Makol je bil pomočnik pri mesarju Jagodicu v SI. Bistrici. Ko je to službo zapustil, mu je postalo dolgčas po nečem, kar že bodi in kar se da boije spraviti v denar. Mislil je tudi na konjsko opremo. Ta ga je gnala nazaj na bežen obisk pri mojstru, katerega je olajšal za to konjsko opremo, ki je tam nekje samo-vala. Veselje z njo pa je trajalo samo tako dolgo, dokler mu niso prišli na sled. — ze več let brez legitimacije kupčuje s sadjem Grušovuik Avgust, posestnik v Clglencih, za tvrdko Krajnik v Ptuju. Pa dozdaj za to nakupovanje ni imel nobenih neprilik. Letos pa so ga vprašali orožniki, kako je z njegovo legitimacijo ali sploh kakšnim uradnim dovolllom za take kupčije. Vprašali pa so ga, ker se je Kostanj-šek Janko, trgovec s sadjem Itd. pritožil, da je letos le preveč takih Ilegalnih prekupčevalcev sadja. Grušovniku so zaplenili blok za nadaljnje kupčevanje. — Pesnica je zopet preplavila travnike in uničila precej paše. Sobotni in nedeljski nalivi so povzročili, da sta narasli tudi Drava in Dravinja — Prijatelj tujih jabolk. Letošnje — tudi za sadje — posebno leto ima na svoji »vesti« marsikoga, ki bi mu bil sicer (ob splošno ugodnem sadnem letu) prihranjen sramoten pečat tatvine jabolk. Značilno pa je, da je letos ta pečat če ne popolnoma prihranjen, pa gotovo zelo omejen na resnično revne nepoklicane obiralce jabolk, nasprotno, da se »na črni deski« nahaja največ imen takih, ki bi jim ne bilo treba ponoči se klatiti po tujih sadovnjakih. Vmes so celo taki, ki so sami gospodarji ln imajo sami tudi sadne vrtove, pa ali niso obrodili ali pa jih v prvi vrsti ugodna prodajna cena zapelje v skušnjavo. Na primer mali posestnik iz Zg. Dupleka, oče desetih otrok. Njega je spravil mesec na sadni vrt v Veliki Zimici, kjer sta gospodar (Korošec) in njegova žena stražila, ker se jima je zdelo, da nekdo krade jabolka. Mesečna noč jima je izdala nočnega obiskovalca tujega vrta. Gospodar ga je zalotil na jablani ln ga vjel. Imel je le še 8 kg nabranih, po 3.50 din znaša 28 din. Drugi primer: Viničarka v Zg. Por-čiču prinese nabiralcu jabolk pri Sv. Trojici korbo jabolk, 21 kg teze ln 54 din vrednosti. Izkazalo pa se je, da so bila ta jabolka last posesnice, pri kateri je viničarka služila. Ker* je skesano priznala, da je tatvino zagrešila zaradi lačnih o*rok, se je z gospodinjo zlepa poravnala (6 dni brezplačnega dela). — Junca za brezmesni dan. Ljudje pač skušajo, če ne pretvoriti, pa vsaj potvoriti vse, kar jim ni všeč. Upcljava mesnih dni se je fle le komaj pričela, pa kaj vse se je na ta račun že grešilo. Učenemu možu n. pr. se je pri pregledu uredbe o brezmesnih dni pripetilo, da je ovčje meso zamenjal za — telečje. Priprosti pek. pomočnik v Selnici ob Dravi si je za brezmesni dan pripravil bolj priprosti račun dobrega zaslužka. Kupil je junca tam nekje na Kozjaku, ga zaklal in razprodal baš za brezmesni dan. Pri tem poslu ni rabil ne živinskega potnega lista, ne oglednika, ne mesarja, kratko malo nikogar razen junca, samega sebe in odjemalcev mesa na brezmesni dan po din 12 za kg. Vse je šlo po premišljenem računu, samo na eno ni računal: na nevoščljivost. Pek. niti pravi pek še, pa hoče biti mesar! Kratkomalo, dobil je nezaželeni obisk: možje postave so bili od sile radovedni, na zadnji konec zgodovine pokojnega kobanskega junca. Pa Jožeta iz Selnice niso spravili v zadrego. Postregel jim je z naknadno prejkrbljenim živinskim potnim listom (čeprav ga junc za oni svet ni več potreboval) in Še celo potrdilo od mesoglednika je dobil. Toda, ker moža postave z vsem tem nI mogel potolažiti, je rajnega junca proglasil za takega nevarnega bolnika, da ga je moral rešiti z nasilnim zakolom. V ta Izgovor v skrajni sili pa on sam nI prav verjel, kako mu naj še le drugi verjamejo! ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din i — davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložltj znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek »- - din FOTO AMATERJEM razvija, kopira, povečava hitro n poceni foio-ateije MANCIN1, Ljubljana. Tržaška 83. 40. L. I ■ ■ ■ ■ ■ ■ 9 m m m m m a ■ --»■«.»«.'- Poslažite «»e malih oglasov >>31$v Narodnu kl *n n a i c e o e i š f ! SI EBRO DPAOP !v*MXE ln vsakovrstno ZlafO kupuje po najvtšjin cenan Jos. EBERLE LJUBLJANA rvrševa 2 (paiača bolela »Sioo«) ZA VSAKO PRILIKO najboljša ln najcenejša oblačila • 1 nabavite pri P R E S K E R Sv Petra cesta 14 AAPREMOC tOKS • DRVA nudi mmm Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ZLATO vsakovrstno kupuje ZLATAR B. RANGUS kr. dvorni dobavitelj KRANJ STARE VRE«E embalažo. Kupujem vsako količino Egon Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 •-(•lir* Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znese« ti. din TOVORNI AVTO »Chevrolet«, 4 cilindrski, v dobrem stanju, naprodaj za din 10.000. Ogled v gostiini »Slon« v Ptuju. 2249 I. POGAČNIK BOHORIČEVA 6 — TEL. 20-59 Postreica oreznibna' LESENO STENO Z VRATI 180 cm široko. 310 cm visoko, lepo belo pleskano prodam. — Ogled od 3. do 4. ure popoldne v Šiški — Vodnikova cesta 12. 2235 t'Ut'k Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. ln od ^8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. oktobra. — Šolnina najnižja. Največja strojepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 43-82. 1931 Stavbeniki! Stavbeniki! Uporabljajte za izolacije ta vodogradnje oblastveno preizkušeno sredstvo M-CEMENT NEPREMOČLJTVI CEMENT Zastopstvo in zaloga M. GREGO VIČ & C o. LJUBLJANA — Celovška cesta 37 — TELEFON 39-48 Abonirajte se pri nas na okusno domačo hrano! Hrano dostavljamo v posebnih posodah tudi na dom. Gostilna »Pri lovcu16 Rimska cesta št. 24 — vogal BIeiweisova cesta Št. Z Stran 4 »SLOTMm HARODc, pumrietfr*. 90. septombia 1940. eter. 223 Skoraj pol življenja človek prespi Učenjaki si Se vedno zaman belijo glave z vprašanjem, kaj je vzrok spanja Kako spite? To je navadno zadnje vprašanje vašega zdravnika, ki ste mu Sli potožit, da imate razrvane živce, da se sploh ne počutite dobro. Kmalu se potem začudite, ko vam zdravnik v mnogih primerih predpise praske, po katerih trdno spite in po katerih izgine večina vaših nevšečnosti. Slabo spanje škoduje živcem, posledica je razdraženost, razburljivost, izčrpanost in drugi taki nevšečni pojavi. Važne odločitve so odvisne od tega, kako se je človek na-spal. To ve vsak človek iz lastne skušnje. Kaj povzroča spanje? Zadovoljivega fiziološkega pojasnila o vzroku spanja prav za prav še nimamo. Zelo stara je že domneva, da povzroča spanje slabokrvnost osrednjega živčevja, zlasti možganske skorje. Drugi so zopet našli vzrok spanja v strupih, ki se nabirajo v telesu po utrujenosti, zlasti pa po delu mišičja. Ti strupi se nakopičijo in povzročijo regenerirajoče spanje. Tretja učena teorija išče vzrok spanja v utrujenosti živčnih elementov. Seveda iščejo vzrok spanja tudi okultisti. pa tudi oni ga ne morejo najti. Klasični stari vek, ki je vse težke probleme opredelil z bajkami, iščoč njihove tajne v delu bogov, je nam zapustil bajko tudi o spanju. Po grškem bajeslovju je veljal Hvpnos. bog spanja, prav tako kakor Tha-natos, bog smrti, za sina noči in oba sta živela v mračnem podzemlju. Noč je spuščala z zvezdami na svet tudi boga spanja, ki je bil podoben krepkemu mladeniču s krili, pozneje samo z označbami kril na sencih. Objektivna dognanja o spanju je opisal klasično že sloveči češki fiziolog Purkvne. Naravni pogoji spanja so mir. tišina in tema. Fiziološka potreba si pa izsili spanje tudi brez teh temeljnih pogojev. O tem vedo povedati cele zgodbe vojaki z bojišča pa tudi vsi ljudje, ki delajo ponoči. Včasih je zmeren nemir, če že ne za spanje pa vsaj za njegov začetek celo dobrodošel. Tako beremo v pravljicah iz Tisoč in ene noči. da je spal orientalski volmož v viseči mreži, ki jo je moral suženj iz druge sobe neprestano gugati. Naposled imajo tak neprijeten nemir ne samo dojenčki, temveč tudi potniki v spalnih vagonih in mornarji. Lega telesa Ne samo pri ljudeh, temveč tudi v naravi najiemo mnogo primerov čudnega spanja Mnoge živali spe stoje, naslonjene na vse mogoče načine, ptice se krčevito drže vej. nekatere ribe, ki spe med vsemi živalmi baje najmanj. zadremHejo samo za nekaj trenutkov, kače spe zvite v kolač. Utrujene mačke ali psiček, ki zaspi na soncu v naimikavnejši legi, toda vedno tako. da počivajo vse mišice, nam lahko služijo za najboljši vzgled, kako je treba spati. S sproščenimi mišicami in ležeč na strani zaspi tudi otrok, utrujen po igri. pa naj bo na preprogi ali pa kar na tleh Važno pri tem ni, ali leži na desni ali na levi strani. Kako spe razni narodi Iz podobnih opazovanj so si ustvarili Indi čudovito jogo, obvladanje telesa. Njihove pozicije miru, o katerih govori tudi Paul Brunton v svoji knjigi »Indijske tajne«, bi nam pa bile brez potrebne priprave nerazumljive. Pač pa to kaže, kako različni so nazori glede udobnosti in počitka. Nekaj sorodnega z netopirjem, ki spi z glavo navzdol, imajo cigani. Proti vsem pravilom spe cigani tako, da drže noge vedno više kakor glavo. Ko leže cigan počivat, si položi kar koli pod noge. Manj »dobno bi se nam zdelo spanje Japonk. ki spe na hrbtih tako, da imajo vrat naslo- njen na posebno leseno stojalo, glava pa ne sme biti naslonjena, ker bi se sicer pokvarila visoka, stolpu podobna pričeska Verski predpisi velevajo mohamedanom spati z glavo obrnjeno proti vzhodu ali pa z obrazom proti sončnemu vzhodu. Spar-tanei so pri svoji strogi telesni vzgoji spali na kamnitnih ploščah. Gotovo se jim je spalo prav tako dobro, kakor se spi Estoncem in Eskimom v njihovih kožuhovina-stih, mastnih in smrdečih spalnih vrečah, ali kakor spe še ponekod na kmetih na pernicah. Spati na golih tleh menda nikoli ni bil ideal Dokaz tega so najstarejše znane oblike postelj iz egiptskih, asirskih in babilonskih časov. Vse postelje so imele štiri nizke noge, kakor jih imajo najmodernejše. Nizke so bile postelje zaradi udobnosti, ne pa zato, ker bi se človek bal, da bi padel ponoči s postelje. Znano je, da spremljajo tudi najtežje in najrazburljivejše sanje navadno le neznatne kretnje. Posebno okrasna vzglavja in stranice postelj so imeli Grki in Rimljani. Srednji vek. ki je nam v marsičem manj razumljiv od starega, je bil navdušen za postelje, ki so bili pravi monstrumi. Nanje je vodilo več stopnic in na vseh štirih vogalih so imele stebre. Nad tako srednjeveško posteljo so bili vrhovi stebrov povezani s palicami, na katerih so viseli debeli zastori. Tako je bil Človek dobro zavarovan pred svežim zrakom. Spanje v takih posteljah gotovo ni bilo prijetno, še manj pa zdravo. Skupna postelja je bila skoraj vedno izjema. Dvojne postelje so francnsk« izum razmeroma *e naJpd Kako dolgo je treba spati Zelo različno je naziranje o tem. kako dolgo je treba spati. č?e hočemo doslovno verjeti zgodovini, so spali Aleksander Veliki. Napoleon, Edison in drug: slavni možje zelo malo. komaj nekaj ur. Sicer je pa res razkošje, prespali toliko dragocenega časa. Ameriški statistiki so izračunali, da prespi 60 let star človek povprečno polnih 23 let svojega življenja Vendar se pa večina strinja v tem. da je daljše spanje koristnejše od krajšega. Nemški zdravnik Gross priporoča, naj spi enoleten otrok 20 ur dnevno, trileten 16 ur, petleten 14, osemleten 12, 171eten mladenič 10 in pol, odrasel človek pa najmanj 7 ur. Učenjak Kohlschutter je proučeval spanje in je prišel do zaključka, da je spanje najtrdnejše čez pol do poldruge ure potem, ko človek zaspi, pozneje pa postaja vedno bolj rahlo. Prevelika utrujenost ali razburjenje pa spanju škoduje in lahko povzroči nespečnost. Učeni zdravniki imajo mnogo pomislekov proti spanju v nepravem Času. Nekateri pravijo, da škoduje človeku spanje neposredno po jedi, ko krvni obtok in dihanje pojemata. Tako spanje ne pospešuje prebave. Proti počitku po jedi pa ni toliko pomislekov. Mnogi ljudje pa radi zaspe takoj po izdatni večerji, češ da prinaša tako spanje prijetne sanje. Kje se najboljše spi? Na vprašanje, kje na svetu se najbolje spi. je pa odgovor težak. Neki potopisec pravi da se nikjer na svetu ne spi tako dobro kakor v pustem norveškem zalivu Magdelene sredi gora ob bučan ju L lenega morja ln svetlikanju polarnega sija. Toda to je gotovo subjektivno, kajti tudi v tro-pičnih krajih se spi tako dobro, da poznajo tam ljudje celo spalno bolezen. Pri nas v zmernem pasu bi mnogi izmed tisočerih ljudi, izprehajajočih se zvečer po velikih mestih, ki bodo čez nekaj ur vsi spali kjer koli. če treba tudi v parku na klopi, ne zamenjali svojega kotička za nobenega drugega na svetu. Kratek pregled športnih prireditev V tekmi proti Madžarom so se naši dobro odrezali — Motociklistične dirke v dežju Ljubljana, 30. septembra. Po zadnjem neuspehu nasproti Rumuniji včeraj teden se je včeraj naš nogometni sport krepko rehabilitiral. Z Madžari Smo igral: tri tekme, od katerih je bila prva, ki je hkrati štela za podunavski pokal, remis, medtem ko je druga garnitura v Beogradu oupravila madžarsko B - reprezentanco s 3:0, a juniorji so nasproti madžarskemu podmladku izgubil z 2:4, in to celo po krivdi sodnika. Zato pomeni včerajšnja nedelja zopet lep vzpon in krepko afirmacijo našega nogometa ker je s temi rezultati ponovno dokazal, da je zares na mednarodni višini. Tekma v Budimpešti se je odigrala pred 20.000 gledalci in je v marsičem spominjala na ono pred trem leti. ko smo prav tako v madžarski prestolnici igrali neodločeno 1:1. Jugoslavija je bila včeraj enakovreden nasprotnik, lahko se celo reče. da je imela njena reprezentanca v obrambi boljše moči kakor Madžar , zlasti pa je treba omeniti vratarja Glazerja, ki je bil čudovito priseben in je obvladal položaj v najtežjih situacijah. Prav njegova zasluga je. da je ostala tekma neodločena odnosno brez rezultata. Naše moštvo je v celoti igralo dobro, zlast pa še Brozovič in Jazbinšek. V Beogradu smo zabeležili lep uspeh. 3:0 nasproti drugi garnituri Madžarske je gotovo pomembna zmaga, zlasti še, če se upošteva, da je morala Jugoslavija skoraj ves drugi polčas igrat: z desetimi igralci, ker je sodirk izključil Požego. Zmaga Jugoslavije v Beogradu je bila zaslužena, ker so igrali naši s silno voljo m srčno ter tako paralizirali tehnično premoč Madžarov. Včeraj je bilo odigrano V. kolo prvenstvenih tekem v slovenski nogometni ligi. V Ljubljani sta se srečala lokalna tekmeca Ljubljana in Mars. Po precej napeti, živahni in zanimivi igri je Ljubljani uspelo, da je žilave Poljance odpravila s 5:3 (3:1). Kakor skoraj vsako nedeljo, so tudi to pot poskrbeli za senzacijo trboveljski Amaterji. Sicer je vsakdo pričakoval njihovo zmago, a da bodo jeseniško Bratstvo odpravili kar s 5:0, tega si pač ni n hče nadejal. Zaradi tega je ostal Amater še vedno na vrhu tabele, saj v petih tekmah ni izgubil niti ene točke, železničar je meril svoje moči z lokalnim rivalom Mariborom, ki ga je po lepi igri zasluženo premagal z 2:0. Olimp si je pr boril dve točki, potem ko je na domačih tleh porazil Kranja s 3:1. Kljub porazu pa so bili Kranjčani boljše moštvo. V hrvatski ligi ie železničar rem ziral s Haškom 2:2, SpUt je zmagal nad Saškom z 1:0, osi ješka Siavija pa nad t»\ojo imensko posestrimo varaždinsko Slavijo s 3:2. Kljub dežju so b le včeraj na Catezu motorne dirke. Pri dirki turnih motorjev do 100 cem je zmagal Hinko Šimenc i Hermes) 8:26.4, pri turnih motorjih do 350 cem Tone Žagar (Hermes) 7:39.2, pri turnih motorjih do 1000 cem Vinko Bar (IGMK) 6:45.4, pri športnih motorjih do 350 cem Martin Rotar (Hermes) 6:36.2 (najboljši čas dneva), pri športnih motor j h do 1000 cem Vinko Cerič (Avtokl. Maribor) 7:31.1 in pri motorjih s priklopnim vozom žiga Lapter (Motoklub Varaždin) 8:36 3,5. V Zagrebu je bi včeraj mednarodni lahkoatletski dvoboj Hrvatska : Slovaška, v katerem so zmagali Hrvati z 61:5 proti 53.5 točke. Slovo postajenačel-nika S. Razpotnika Zidani most, 27. septembra Oni dan se je poslovil od nas tukajšnji postajenačelnik g. Srečko Razpotnik, ki je bil splošno znan in priljubljen med domačin L Temu primerno je bilo tudi njegovo slovo od Zidanega mosta. S težkim srcem so se poslavljali od njega številni železničarji. Marsikomu se je orosilo oko, saj so z njegovim odhodom izgubili svojega dobrega predstojnika, ki je skrbel za nje kakor pravi oče. V znak hvaležnosti so mu poklonili lep pisalni pribor. Tudi podrejeno uradništvo mu je priredilo poslovilni večer, kjer so padle marsikatere lepe in hvaležne besede, v čast in odliko našemu priljubljenemu postajenačeliiiku. G. Srečko Razpotnik je bil rojen leta 1896 pri Sv. Trojici nad Moravčami. Železniško službo je nastopil takoj po prevratu v Zagorju. Nekaj časa je služboval tudi v Sisku, potem je bil pa kot zelo sposoben uradnik premeščen na Zidani most, kjer je služboval kot prometnik, postajni blagaj- nik in namestnik šefa do leta 1931. Nato je bil imenovan za šefa postaje v Rimske Toplice, nakar je bil jeseni leta 1933 poklican na odgovorno mesto za šefa postaje Zidani most. Kot odličen violinist je imel priliko pokazati svoje sposobnosti tako na Zidanem mostu, kakor v Radečah. Godbeniki so ga izvolili za predsednika svojega društva, kjer je z vsemi močmi pospeševal razvoj domače godbe. Tik pred svojim odhodom je izpeljal akcijo za nabavo kompletnih novih instrumentov, ki so stali težke tisočake. Dolgo vrsto let je bil tudi agilen poverjenik Jadranske straže na Zidanem mostu, ki šteje po njegovi zaslugi nad 150 članov. TJuejstvoval se je v vseh ostalih nacionalnih društvih, kjer ga je vse ljubilo in spoštovalo. Svojemu podrejenemu osebju je bil strog, toda pravičen predstojnik. Posebno priljubljen je bil med nižjimi uslužbenci, katerim je veliko pomagal pri zboljšanju njihovega položaja. Kot vesten šef postaje je bil za svoje težko in odgovorno delo večkrat odlikovan z najvišjega mesta. Njegova gospa soproga je službovala več let kot učiteljica na Zidanem mostu, nedavno je bila po upokojena. Zaradi študija svojih otrok je bil g. Razpotnik te dni premeščen po lastni prošnji na direkcijo drž. železnic v Ljubljano, želimo mu vse najboljše na novem službenem mestu! R. B, Novi naočniki Optika nam prinaša najnovejše naočnike vijoličaste barve, ki varujejo oko škodljivih ultrakratkih žarkov, močnih reflektorjev in škodljivega odseva ledu in snega. Obenem pa omogočajo nov: naočniki razločevanje barv. zlasti zelene, rdeče in modre, kar z dosedanjimi naočniki ni bilo mogoče. Prof. VVeidert dela že več let poskuse s tem, da primeša steklu v optične svrhe razne mineralne snovi. Slednjič je dobil srebrnkasto belo kovino, tako zvani neo-dym. Ta kovina daje steklu modrikasto barvo, obenem pa lastnost, da ne morejo prodreti skozenj ultravioličasti in rdeči žarki. Tako absorbira močne žolte žarke, ki so najsvetlejši med mavričastimi žarki. Steklo absorbira iz svetlobe reflektorjev žolte žarke. Ker je žolta barva pogosto primešana rdeči, modri in zeleni, se vidijo te barve skozi to steklo čistejše. Signali črni in zeleni so zelo jasni in zato uporabljajo novo steklo tudi na ladjah. Oko varuje utrujenosti in zelo točno zariše konture Ek>slej so rabili ljudje za zaščito pred premočno svetlobo sive aH žoltozele-ne zaščlti-e naočnike, ki imajo pa to slabo stran, da pokrivajo s svojo barvno plastjo gledane predmete, tako da v prav barve razmeroma močno zastirajo. DUŠEVNA HRANA — Mamica, kaj pa je to duševna hrana? — Kako moreš zastaviti tako neumno vprašanje? Kuharska knjiga vendar. NJUNA SKRB Francek, če naju ne pride mama kmalu budit, bova zamudila šolo. MED PRIJATFT,JTCAMI Prijateljica pokaže prijateljici svojo fotografijo. Grda, kajne? — Da, imenitno zadeta. * m Umrl nam je naš dobri soprog, oče, stari oče, gospod Nikolaf Obradovič uradnik banske oprave v pokoju v 60. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 1. oktobra ob 4 H popoldne z žal — kapele sv. Petra k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. septembra 1940. Globoko žalujoči: ALOJZIJA — soproga; OTON, NIKOLAJ — sinova; ANKA, ALMA — snahi; DUŠICA — vnukinja, in ostalo sorodstvo. Otočtna Lninllana Meetni pogrebnu zavod Po dolgi mnkepolni bolezni nas je zapustila za vedno naša neizmerno ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, svakinja in nečakinja, gospa *?elka luž. Stare-tova roj. Naglas Pogreb blagopokojne bo v ponedeljek, dne 30. septembra 1940 ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Novi trg št. 6, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. LJUBLJANA, dne 29. septembra 1940. Vladi, soprog; Eka, Lado, Jelka Dreti, mati; Viktor, brat; špelca Pirkmayer, in ostalo sorodstvo Krinka t 202 ljubezni Čeprav je bil ves iz sebe od razburjenja, bi mladenič ne bil storil tako neumestnega in skoraj krutega koraka, če bi ne bil vedel, da je Francoise stopila v samostan in če bi ne bil mislil, da je že za samostanskimi zidovi. V resnici pa ni bilo tako. Ko je pozvonil, mu je prišla odpret služkinja in vzkliknila je: _O, to ste vi, gospod ? Kako dolgo vas že nismo videli! Prihajate baš o pravem času. Naš gospod se počuti zelo slabo. Služkinja se je počutila v hiši domačo in mislila je, da mora prisrčno sprejeti gospodarjevega prijatelja, ker ni razumela, zakaj je tako nenadoma izostal, še preden je mogel princ kaj vprašati, je odprla vrata salona in namignila gostu, naj ji sledi. Villingen je tiho vstopil, toda obstal je na pragu kakor vkopan. Pri oknu v naslanjaču je sedel Marc de F t: v on. Noge je imel pokrite z odejo in bil je tako bled, da bi bil človek mislil, da ima pred seboj mrliča. Njegov že itak koščeni obraz je bil še bolj upadel. Navadno obrita brada je bila zdaj zaraščena z belimi kratkimi in nakodranimi kocinami. Tako je bil pogled na skrušenega moža še strašnejši. Napol ugasle oči so se izgubljale pod obrvmi v globokih očesnih duplinah. Še bolj nego ta očitna agonija je pa pretresel Gilberta pogled na mlado redovnico, stoječo kraj umirajočega starca. Takoj io je spoznal. Bila je FranQoise. Ker njen red ni bil strogo ločen od sveta, temveč je z dobrimi deli lajšal ljudem gorje, so ji dovolili streči očetu. Stala je s hrbtom proti vratom in tako ni opazila prišleca. Šele izraz groze na obrazu njenega očeta jo je opozoril, da stoji nekdo na pragu. Starec je iztegnil roko, kakor da hoče nekoga zapoditi nazaj skozi vrata. Da, poskusil je tudi vstati, kar se mu pa ni posrečilo. Iz njegovih napol ugaslih oči je švignil plamen. Njegova vznemirjena hči se ie obrnila. Pri pogledu na mladeniča, ki je bil njen ženin na tem svetu, je nesrečna Kristova nevesta prebledela, da je postal njen obraz bled kakor platno, s katerim je bil obrobljen njen drobni obraz. Toda takoj si je opomogla od osuplosti in že so se ji začrtale na obrazu poteze trojnega dostojanstva: ženskega, aristokratskega in verskega. Molče, brez vsake kretnje, je pokazala tako kakor njen oče ogorčeno presenečenje, pred katerim bi prišlecu ne kazalo nič drugega nego umakniti se. — Oprostite, — je vzkliknil prmc s ponižnim glasom, ne da bi stopil naprej. Hotel sem vas prvi pozdraviti z vašim pravim naslovom markiza de Val-cora. Prečkajte tole poročilo. Resnica prihaja končno na dan. EscaMas si ni koričal življenja. Obesili so ga . . . odstranili so ga . . . razumete? Gotovo je razumel nesrečnež, ugašajoč tu v svojem naslanjaču. Tu v tem naslanjaču, ubit po sramoti zato, ker je napravil umazano stvar za svojo, ker je postal igrača ponarejalcev in sleparjev. Ali je bila mogoča nečuvena stvar, ki mu je vračala čast. ki naj bi mu dovolila, da bi legel s čistim čelom v grob? 2e je dvigal to čelo. Žarek življenja je oživel njegov mrtvaški obraz, prehodna moč je galvanizirala njegove izsušene prsi. Prijel je svojo hčer za roko. ji zasadil v njo svoje koščene prste, potlej je pa zašepetal z votlim glasom: — Vzemi ta Ust, Frangoise ... Prinesi mi ga. Mlada redovnica je stopila h Gilbertu. Pri vsem svojem prizadevanju, da bi ohranila mirno kri, ji je rdečica zalila obraz, ko se je malone dotaknila z roko njega, ki ga je nekoč tako vroče ljubila. — Evo, častita sestra, — je dejal Gilbert inji izročil novine. Njegove besede so zvenele tako spoštljivo in toplo, da je nehote dvignila oči. Toda Marc de Plesguen je hotel samo citati poročilo. — Sedite, gospod! — je dejal princu s tistim glasom, ki je iz njega že odmeval grob. Hči mu je držala pred očmi novine, sama je pa sledila s pogledom vrsticam, ki jih je čital starec s pomočjo kukala. Dvakrat mu je padlo kukalo s koščenega nosu, preden je prečital poročilo. Ko ga je željno prečital do zadnje vrstice, je Marc de Plesguen dvignil od razburjenja razvneti obraz, v katerem sta mu žareli dve zenici. — živel bom, — je zahropel. Živel bom, dokler ta bandit... Beseda mu je zastala v grlu. Omahnil je nazaj na blazinice in razburjenje mu je počasi izginjalo z obraza, — Da, moj oče ... da, moj oče ... — je ponovila Francoise. živeli boste, da boste lahko videli, kako zmaguje božja pravičnost. Gilbert, ki sta bila menda oba pozabila nanj, je vstal in dejal prijazno: — Ali mi dovolite, da vam vse povem ? Ne bom našel v sebi dovolj poguma, da bi se vrnil, toda lahko vam pošljem ... — Zakaj bi se ne vrnili, gospod? — je vprašala Francoise. Moj oče lahko vidi v vas samo še žrtev istih sovražnikov, ki jih ima tudi on. Ne more vas več dolžiti, da ste ga pahnili v prepad. In ozrla se je na svojega očeta, ki je lahko prikimal z glavo, kakor da bi se hotel s tem upravičiti za to, da je tako hladno sprejel Gilberta. — Kar se mene tiče, — je pripomnila mlada redovnica, — sem že Gospodova nevesta in vas smatram za Bertrandinega moža. — Za Bertrandinega moža! — je vzkliknil Gilbert. — Ah, saj nisem njen mož. Ob tem vzkliku je prešinila Francoise groza. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tisliarno Fran J avo in inseratni dei Usta Oton Christof /; Vsi v Ljubljani