Cosolini: Pakt stabilnosti je »negatvna revolucija« Kaj prodajajo na tržaških tržnicah? Nov razpis za obnovo pokrite tržnice v Gorici Primorski Št. 161 (20.789) leto LXIX. Vsi smo talci njegovih interesov Marko Marinčič Sočasnost je tokrat bila kot naročena. V istih urah smo dobili dve vesti: prvo, da bo kasacijsko sodišče še julija obravnavalo Ber-lusconijevo pritožbo zoper obsodbo zaradi davčne prevare v zadevi Mediaset, drugo, da je agencija Standard & Poor's ponovno znižala bonitetno oceno Italije. V vsaki normalni državi bi se pozornost politike osredotočila na drugo zadevo in bi se vlada s še večjo vnemo spopadla z reševanjem že dramatično kompromiti-ranega gospodarstva. V Italiji pa ne. Desnica je zagnala vik in krik zaradi povsem normalne odločitve vrhovnega sodišča, da v zakonskih rokih obravnava primer domnevno umazanih zasebnih poslov njenega liderja. Zdaj grozijo celo z vladno krizo. Ne iz skrbi za interese državljanov, temveč zato, da bi s političnim izsiljevanjem pogojevali kasacijsko sodišče in zavarovali Berlusconija pred pričakovanim negativnim sodnim epilogom. Mnogi smo bili že pred dvajsetimi leti prepričani, da je Berlusconi stopil v politično areno le zato, da bi rešil svoj medijski imperij pred takrat zelo verjetnim propadom. Danes so se menda prepričali tudi najbolj nejeverni. Iz te zagate se bomo izvlekli, če bo politika zagotovila varovanje temeljnih načel pravne države in neodvisnemu sodstvu pustila reševanje sodnih zadev, sama pa se bo posvetila perečim splošnim problemom države. V vsaki normalni demokratični in pravni državi bi bilo tako. Upamo, da pri nas ne bo že spet prevladal kak oportunizem »all'italiana«. ŠPETER - Šola Pismo odbora staršev oblastem Odbor staršev špetrske dvojezične šole je predstavnikom oblasti ki so pristojni za odločitev o šolskem sedežu, poslal pismo, v katerem ocenjuje, da je dijaški som Pavla Diakona najprimernejša in tudi najcenejša rešitev za sedež šole. Pismo so poslali predsedniku vlade Enricu Letti, deželnim odbornikom Loredani Panariti, Pao-lu Pontoninu in Gianniju Torren-tiju, deželni predsednici Debori Serracchiani, videmskemu pre-fektu Ivu Salemmeju in špetrske-mu županu Tizianu Manziniju. Na 2. strani dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Poletni festival AlterSLO -13. -14.07. '13 - od 10. do 22. ure grad Štanjel (slo) ■ Promocija domačih izvirnih izdelkov in storitev Na petih lokacijah se bo s svojimi storitvami, Izdelki, predavanji in delavnicami predstavilo 30 razstavljavcev Iz Slovenije in tujine. * Sobota ob 13. uri razrez rolade velikanke * Sobota ob 21. uri koncert Vaško Atansovski trlo PROST VSTOP za razstavni del. Posamezni dogodki pa so plačljivi s predhodnimi prijavami. Info: ALKIMIJA, Nataša Benedejčič s.p. www.alkimija.eu Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 11. JULIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , RIM - Po sklepu Kasacijskega sodišča, da bo o usodi Berlusconija odločalo 30. julija Desnica na barikadah, parlamentu dan pavze LJUBLJANA - Predsednica Serracchiani v slovenski prestolnici Veliko skupnih interesov in jasen NE plinskim terminalom LJUBLJANA - Furlanija Julijska krajina in Slovenija stopata na novo pot sodelovanja in načrtovanja. Tako je prepričana predsednica FJK Debora Serracchiani, ki se je včeraj mudila na celodnevnem obisku v slovenski prestolnici. Tu se je sestala s predsednikom republike Borutom Pahorjem, predsednico vlade Alenko Bratušek in nekaterimi ministri. Na srečanju z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem je tekla beseda tudi o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu. Erjavec je pouda- ril, da imata Slovenija in FJK glede plinskih terminalov podobne poglede. Serracchianijeva je namreč ponovno izrazila nasprotovanje njihovi izgradnji in Slovenijo zaprosila za podporo. Na 3. strani RIM - Dan po odločitvi Kasacijskega sodišča, ki je določilo 30. julij kot dan razprave o Berlusconijevi pritožbi zaradi drugostopenjske obsodbe na procesu Mediaset, je desnica ostro reagirala in z običajno divjo polemiko do sodstva stopila v bran svojega voditelja. Zahtevala je , da se delo parla-manta ustavi za tri dni, po razgreti razpravi pa je parlament izglasoval en dan pavze nemesto zahtevnih treh. Desnica je moratorij zahtevala, češ da mora svojim ljudem razložiti, kaj se je zgodilo. Proti moratoriju pa so bili Gibanje 5 zvezd, Ekologija in svoboda in Severna liga, Demokratska stranka pa se je tudi ob tej priložnosti razdelila. Številni Renzijevi pristaši se niso udeležili glasovanja in so izglasovanje moratorija kritizirali. Na 16. strani Milje: parkirišča in ločeni odpadki Na 4. strani Del Rilkejeve pešpoti je še vedno odprt Na 5. strani V Doberdobu ukradli torbico iz avtomobila Na 13. strani Prihodnji teden se začenja festival Echos Na 14. strani RUPA - Prometna nesreča Kolesarka obležala v obcestnem jarku moires VELIKA RAZPRODAJA spodnjega perila in tekstilnih izdelkov za dom TRST, Ul. Mazzini 27 TRŽIČ, Ul. Duca D'Aosta 14 9771124666007 2 Četrtek, 11. julija 2013 ALPE-JADRAN / ŠPETER - Pismo odbora staršev špetrske dvojezične šole oblastem glede prostorov »Zavod Pavla Diakona • • ■ «V Vi- je najugodnejša rešitev« »Težko je verjeti, da institucije, ki nas predstavljajo, ne izberejo poti, ki bi bila najbolj logična (prilagoditev velike občinske stavbe, to je dijaškega doma zavoda Pavla Diakona, ki bi bil sicer neuporabljen), najbolj poceni (za uresničitev našega projekta je potrebnih manj sredstev), najhitrejša (stari sedež šole je treba deloma podreti in na novo zgraditi, medtem ko so za prilagoditev dijaškega doma dovolj manjši posegi) in tudi najbolj daljnovidna (omogočila bi namreč integracijo med dvema večstopenjskima zavodoma in bi odprla pot za pomiritev duhov v tej že obubožani skupnosti).« Tako piše v enem izmed zaključnih delov pisma, ki ga je Odbor staršev špetrske dvojezične šole poslal predstavnikom oblasti ki so pristojni za odločitev o šolskem sedežu: predsedniku vlade Enricu Letti, deželnim odbornikom Loredani Panariti, Paolu Pontoninu in Gianniju Torrentiju, deželni predsednici Debori Serracchiani, videmskemu prefektu Ivu Salemmeju in špetrskemu županu Tizianu Manzini-ju. Že tretje poletje zapored (dvojezična šola je brez svojega sedeža že od marca 2010, ko je morala po odredbi župana Manzinija iz varnostnih razlogov zapustiti poslopje v Ažlinski ulici) namreč ni jasno, katere in koliko prostorov bo imela na razpolago dvojezična šola v novem šolskem letu. Zaskrbljeni pa niso samo starši otrok, ki obiskujejo špetrsko dvojezično šolo, temveč tudi učno in neučno osebje, ki je prav tako s pismom oblasti opozorilo na glavne težave, s katerimi se dnevno spopadajo učitelji, učenci in ostali zaposleni v teh letih, ko deluje šola na treh ločenih sedežih. Avtorji pisma so prepričani, da vsi ti problemi ne omogočajo niti spoštovanja najbolj osnovnih varnostnih predpisov. Razredi so premajhni, ni ustreznega prostora za podporni pouk (že dve leti ga izvajajo kar na hodniku), v enem izmed treh sedežev pa ni niti zbornice, knjižnice ali delavnic. Otroci morajo do menze in telovadnice peš po prometnih cestah, učitelji in profesorji se morajo stalno premikati z enega sedeža na drugega, v nekaterih razredih pa je celo do 27 otrok, kar je nad mejo, ki jo dopuščajo protipožarni predpisi. Osebje dvojezične šole nadalje poudarja, da je nepojmljivo, da bi od njih zahtevali, naj si še za eno šolsko leto prevzamejo odgovornost za tolikšno število otrok v prostorih, kjer nihče ni na varnem in ne more primerno opravljati svoje funkcije. Selitev špetrske dvojezične šole v dijaški dom, pravijo torej tako starši kot osebje, bi bila najboljša rešitev, in to tudi zato, ker je že zdaj jasno, da v obnovljenem sedežu v Ažlinski ulici ne bo dovolj prostora za vse, saj je število otrok medtem še dodatno naraslo. Poleg tega pa tudi dela, s katerimi sploh še niso začeli (trenutno vse stoji zaradi pakta stabilnosti, s katerim so dejansko zamrznjena sredstva, ki jih Občina potrebuje za obnovo), ne bodo kratka. Na podlagi strokovne študije, ki so jo opravili izvedenci, pa bi bila nasprotno preureditev dijaškega doma hitrejša in bi omogočila prihranek v višini osemsto tisoč evrov (za obnovo starega sedeža sta predvidena dva milijona evrov). V preurejenem dijaškem domu bi bilo dovolj prostora za vrtec in osnovno šolo, nižja srednja šola pa bi, kot je že itak predvidela občinska uprava, delila prostore z italijansko nižjo srednjo šolo Alighieri, ki je od dijaškega doma oddaljena le nekaj metrov. Poleg tega, poudarjajo še zagovorniki te- Neizkoriščena stavba dijaškega doma Pavla Diakona v Špetru nm ga projekta, je poslopje dijaškega doma, ki ga ima v upravi Pokrajina in ga je dala na razpolago zavodu Pavla Diakona, neuporabljeno že dve leti. V pismu, ki so ga napisali starši otrok dvojezične šole, pa je tudi zapi- sano, da je špetrska šola edina v vi-demski pokrajini, ki omogoča pripadnikom slovenske skupnosti izobraževanje v maternem jeziku. Rešitev prostorskih težav dvojezične šole bi torej pomenila tudi spoštovanje dveh os- novnih ustavnih pravic, pravico do izobrazbe in zaščito jezikovnih skupnosti, in to na ozemlju, ki je bilo s tega vidika dolgo zapostavljeno. »Gre pravzaprav za samo verodostojnost in ugled javnih uprav,« zaključujejo starši. (NM) CELOVEC - Odpravljena zadnja Haiderjeva »dediščina« Knežjega kamna ni več v uradnem logotipu avstrijske dežele Koroške CELOVEC / LJUBLJANA - Deželna vlada avstrijske Koroške je predstavila nov uradni logotip, v katerem ni več knežjega kamna, je včeraj zapisal Dnevnik. Nekdanji koroški deželni glavar Jörg Haider je knežji kamen v logotip vnesel protestno, potem ko ga je Slovenija upodobila na kovancu za dva centa. Ta zaplet je pred leti poskrbel za slabo voljo v medsosedskih odnosih.Novi logotip je v ponedeljek zvečer predstavil sedanji koroški deželni glavar Peter Kaiser. V logotipu so ohranili rdečo, rumeno in belo barvo, iz njega pa so umaknili knežji kamen. Kot piše Dnevnik, se je deželna vlada »povsem zavestno poslovila od te zadnje vidne dediščine« pokojnega Haiderja. Knežji kamen Kot spominja Dnevnik, je Slovenija oktobra 2005 predstavila, kakšni bodo njeni evrski kovanci. Odločila se je, da na zadnji strani kovanca za dva centa upo- dobi knežji kamen. Haider je ob tem ostro protestiral ter odredil, da se knežji kamen upodobi v logotipu avstrijske Koroške in se uporablja na vseh uradnih dokumentih in dopisih. Poleg tega je dal leta 2006 knežji kamen prestaviti iz deželnega muzeja v preddverje deželne vlade, kasneje pa se je kamen selil v dvorano grbov v deželnem parlamentu v Celovcu. Tako Slovenija kot avstrijska Koroška knežji kamen razumeta kot enega od simbolov svoje državnosti. Gre za obrnjen spodnji del rimskega stebra, na katerem naj bi med 8. in 10. stoletjem na Gosposvetskem polju ustoličevali ka-rantanske kneze in kasneje koroške vojvode. Ima velik pomen tudi za koroške Slovence, saj ga razumejo kot dokaz svoje avtohtone naseljenosti na območju. Razbita tolpa tihotapcev z ljudmi ZAGREB - Hrvaška policija je včeraj sporočila, da je razbila verigo tihotapcev ljudi, ki je bila vpletena tudi vlome v kioske na območju Zagreba. Obenem so v hrvaški prestolnici razkrili tudi »ilegalno blagovno hišo«, v kateri so zajeli 12.600 različnih kosov raznega blaga, ki je imelo ponarejene znamke uglednih svetovnih proizvajalcev. Hrvaški policisti so v sodelovanju s kolegi iz BiH prijeli šest hrvaških državljanov in državljana BiH. Iščejo še državljana Hrvaške in BiH. Večina prijetih se je ukvarjala s tihotapljenjem ljudi v Slovenijo in naprej proti državam članicam EU. Od marca so čez hrvaško-slovensko mejo pri Medimurju v avtomobilih, vlakih ali tovornih vozilih pretihotapili 13 ljudi, večinoma, turških državljanov, za svoje «storitve» pa so od posameznikov zahtevali najmanj 800 evrov. Trojica iz tihotapske skupine je tudi vlamljala v kioske na območju Zagreba. Policija je v isti operaciji tudi odkrila skladišče izdelkov ponarejenih blagovnih znamk, med njimi obleke, obutev, torbe in nakit, ki so bili skriti v kleti nekega nočnega kluba v središču mesta. 70-letnica brigade Srečka Kosovela PLISKOVICA - Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dutovlje in Krajevna skupnost Pliskovica bosta v soboto, 13. julija, počastili 70-letnico ustanovitve Kosovelove brigade. Letos bo namreč 24. septembra minilo 70 let, odkar je bila leta 1943 v najhujših časih fašističnega terorja ustanovljena XIX. SNOUB Srečko Kosovel. O tem priča tudi spominska plošča, ki so jo postavili na hiši v Gabrovici pri Komnu. Prav tu se bo ob 15. uri pričela slovesnost s polaganjem venca. Uro kasneje pa se bodo v Pliskovici zbrali pohodniki, ki bodo krenili na bližnjo gmajno do kraja, kjer je bila ustanovljena XIX. SNOUB Srečko Kosovel. Osrednja proslava pa bo ob 18.uri pod latnikom evropskega prijateljstva v Plisko-vici, kjer bo slavnostna govornica domača poslanka v Državnem zboru RS dr. Ljubica Jelušič. Program bodo s kulturnim programom popestrili recitator Igor Rojc in pevci pevskega zbora Fantje izpod Karlovce.(OK) GOSPODARSTVO - Nastala je prva meddeželna bilateralna ustanova trgovcev Veneta in FJK Sodelovanje za skupno rast Povezava zagotavlja bolj obširno in strokovno pomoč, poenotenje uslug in izvajanje skupnih projektov - Predvidenih je veliko olajšav za člane TRST - V Trstu so se včeraj prvič sestali člani novonastale, prve meddeželne bilateralne ustanove združenj trgovcev Conesercenti in sindikatov Filcams-Cgil, Fisacat-Cisl in Uiltucs-Uil iz Veneta in Furlanije-Julijske krajine. Novoizvoljeni predsednik Adriano Filice je novinarjem včeraj pojasnil, da sta se deželni združenji trgovcev povezali, da bi svojim članom nudili čim bolj obširno in strokovno pomoč seveda ob običajnih storitvah. Sporazum o sodelovanju sta deželi podpisali marca v Mestrah, včeraj pa so bolje definirali predvideno sodelovanje. Novonastala ustanova naj bi tesneje povezala že utečeni deželni združenji trgovcev, poenotila usluge, ki jih ponujajo svojim članom, ter spodbudila izvajanje skupnih projektov za promocijo in razvoj. V sosednji deželi Venetu je namreč organiziranost veliko bolj skladna in že utečena, saj je tam že dalj časa dejavna bilateralna ustanova Veneto, tako da se bo FJK na začetku lahko zgledovala po njej. Bilateralna ustanova Veneta šteje danes 4000 včlanjenih podjetij za skupno 20 tisoč zaposlenih. Doslej je sprejela 8000 prošenj svojih članov in zanje izdala skupn milijon evrov prispevkov. Med ukrepi za svoje skupne člane, za katere so se domenili, velja opozoriti predvsem na podporo ob rojstvu otroka (350 evrov), povračilo stroškov za nakup šolskih učbenikov, za obiskovanje jasli, vrtca in osnovne šole, podporo za otroka s posebnimi potrebami (500 evrov), povračila stroškov za specialistične preglede pri okulistu, za obvezne izobraževalne tečaje, za nakup knjig in računalniških programov, za športno udejstvovanje, za nakup delovne uniforme ter še za marsikaj. Več informacij glede samih olajšav je na voljo na spletni strani www.ebveneto.it oz. na sedežu združenja Confesercenti v Trstu (Ul. San Ni-colo'33, tel. 040 3721923). Z včerajšnje predstavitve novonastale meddeželne ustanove kroma / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 11. julija 2013 3 LJUBLJANA - Predsednica deželne uprave Debora Serracchiani včeraj na obisku v slovenski prestolnici »Preveč smo si podobni, da bi še naprej bili tako različni« ,LJUBLJANA - »Preveč smo si podobni, da bi še naprej bili tako različni. Pred nami so velike priložnosti, s katerimi lahko skupaj botrujemo krizi. Danes smo v Ljubljani postavili temelje za zelo tesno sodelovanje med dvema državama.« Tako je ob koncu včerajšnjega obiska v slovenski prestolnici dejala predsednica Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani, ki se je v Ljubljani sestala z najvidnejšimi predstavniki slovenske države. V središču pogovorov so bile zelo različne teme, od skupnega načrtovanja čezmejnega sodelovanja do nasprotovanja plinskim terminalom. Večkrat je bila poudarjena tudi pomembna vloga slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Ne smemo čakati na druge Nihče ne bo opravil našega dela, sodelovanje moramo pospešiti in nadgraditi sami, sta bila enotnega mnenja predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in njegova gostja Debora Ser-racchiani. Pahor (razgovor je potekal v italijanščini, saj slovenski predsednik dobro obvlada italijanski jezik) je izrazil zadovoljstvo, da se je nova deželna uprava FJK nedvoumno opredelila proti gradnji kopenskega terminala v Žavljah pri Trstu. Serracchianijeva je kot primer dobre prakse v meddržavnih odnosih omenila EZTS-GECT (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje), ki je nastalo med Novo Gorico in Gorico, ter evroregijo, ki jo namerava njena deželna vlada znova obuditi in bi lahko dodatno poglobila sodelovanje med sosedama. Na sestanku v predsedniški palači je tekla beseda tudi o skupnem načrtovanju čezmejnih evropskih projektov za obdobje 2014-2020 ter o železniških povezavah med Italijo in Slovenijo. Skupen ne plinskim terminalom Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in Debora Serracchiani sta na skupni tiskovni konferenci ob koncu njunih pogovorov ocenila, da je dvostransko sodelovanje dobro. Erjavec je poudaril, da imata Slovenija in FJK glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu podobne poglede. Serracchianije-va je izrazila jasno nasprotovanje postavitvi terminalov, saj severni Jadran ne nudi primernih pogojev in kapacitet, terminal pa bi tudi onemogočal razvoj pomorskega prometa. V zvezi s tem je, kot je poudarila, pisala tudi italijanski vladi ter Evropski komisiji. »Naše mnenje je pomembno, ni pa zadostno, zato sem ministra prosila, da nas podpre v Bruslju,« je pojasnila. V zvezi s terminali sta Erjavec in Serracchianijeva odgovorila tudi na novinarsko vprašanje o stališču glede možnosti, da bi plinski terminal postavila Hrvaška na otoku Krk. »Glede konkretnih projektov na Hrvaškem se nisva pogovarjala, dejstvo pa je, da morajo, ko gre za posege v severni Jadran, sodelovati vse tri države,« je poudaril slovenski zunanji minister. Erjavec je dodal, da Slovenija ni načelno proti tovrstnim investicijam. A glavna osnova za presojo morajo biti »naravovarstveni, okoljski vplivi, zlasti na zdravje ljudi in na varnost«, je poudaril. Investicije morajo biti tudi takšne, da ohranjajo Jadran kot naravni vir. Predsednica FJK je pojasnila, da je z italijanskim okoljskim ministrom An-dreo Orlandom že govorila o iniciativi, da bi v Trstu na to temo organizirali srečanje med ministri Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Sicer je Erjavec ocenil, da so odnosi med Slovenijo in FJK »dobri in prijateljski« ter da imata obe strani mnogo skupnih interesov tako na političnem, gospodarskem kot tudi na drugih področjih. Povezujeta ju tudi manjšini, je spomnil Erjavec. »Ocena je, da se ti odnosi dobro razvijajo, da se za obe manjšini dobro skrbi. Seveda, v življenju so vedno tudi kakšne težave, vendar ugotavljava, da jih uspešno rešujemo,« pravi Erjavec. Minister je izpostavil tudi gospodarsko sodelovanje, ki je po njegovem mnenju izjemnega pomena. Blagovna menjava Slovenije z Italijo je vredna skoraj 6,5 milijarde evrov, od tega menjava s FJK dosega 730 milijonov evrov. Erjavec je s sogovornico tudi ugotavljal, da obstaja veliko možnosti za nadaljnjo poglobitev sodelovanja. Slovenija in FJK imata skupni interes tudi pri črpanju evropskih sredstev. »Slovenija močno podpira iniciativo Italije, da bi oblikovali Jadransko-jonsko makroregijo, ki bo omogočala črpanje evropskih sredstev ravno za to območje in to za različne namene,« je poudaril Erjavec. Za ponovno oživitev mešane komisije Sogovornika sta se, da bi Slovenija in FJK lažje uresničevali izpostavljene ideje, dogovorila o ponovni oživitvi mešane komisije, ki je nekoč obravnavala vprašanja, povezana z razvojnimi možnostmi. Po besedah Erjavca bo prioriteta komi- Predesednica dežele FJK se je v Ljubljani sestala tudi s predsednikom repubilke Borutom Pahorjem in predsednico vlade Alenko Bratušek montenero sije priprava operativnega programa različnih projektov, zlasti z vidika črpanja evropskih sredstev v okviru evropske finančne perspektive 2014-2020. Serracchianijeva se je med drugim zavzela za krepitev sodelovanja na področju kulture in mednarodnih odnosov, sogovornika sta se dotaknila tudi sodelovanja pristanišč. Predsednica FJK se je zahvalila tudi ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Tini Komel, ki ji je predstavila položaj manjšin. Kot je dodala Serracchianijeva, bo Komelova kmalu njena gostja in se bosta lahko tem vprašanjem posvetili še temeljitejše. Pogovori so tekli tudi o krepitvi sodelovanja na področju zdravstva, predvsem v luči evropske direktive o liberalizaciji zdravstvenih storitev. »Slovenija in naša regija bi lahko združili sredstva in možnosti, da bi pokrili potrebe in zmanjšali ali obdržali v okviru stroške,« je poudarila Serracchianijeva, ki se je o teh temah pogovorila tudi z ministrom za zdravstvo Tomažem Gantarjem (pri pogovoru jo je spremljala zdravstvena od-bornica Maria Sandra Telesca). Tako bodo na obeh straneh natančneje pogledali, kaj je mogoče na tem področju storiti, včeraj pa je beseda med drugim tekla o krepitvi sodelovanja bolnišnic in porodnišnic v Gorici in v Novi Gorici. Septembra v Benetkah srečanje treh premierjev Predsednico avtonomne dežele FJK je včeraj v Ljubljani sprejela tudi premierka Alenka Bratušek. So- govornici sta posebno pozornost namenili regionalnemu sodelovanju in se dogovorili, da se bodo aktivnosti v okviru različnih čezmejnih pobud, kot je na primer Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, okrepile. Govor je bil tudi o sodelovanju med tržaškim in koprskim pristaniščem, o katerem bo konkretneje tekla beseda na septembrskem tristranskem srečanju v Benetkah, na katerem naj bi se sestali predsedniki italijanske, hrvaške in slovenske vlade. Tako premierka kot deželna predsednica sta podčrtali vlogo obeh manjšin; Alenka Bratušek je med drugim izrazila pričakovanje, da bo italijansko notranje ministrstvo v kratkem ponovno sklicalo delovno omizje za slovensko manjšino. (STA, ARC) LJUBLJANA - Občinski odbornik Kraus o projektu Triesteshop Slovenski javnosti predstavili tržaško komercialno ponudbo Tržaški občinski odbornik Edi Kraus (drugi z leve) in drugi udeleženci včerajšnje predstavitve v Ljubljani LJUBLJANA - Tržaški občinski odbornik za gospodarske dejavnosti Edi Kraus je včerajšnji obisk v Ljubljani, kjer je skupaj z organizatorji sodeloval na predstavitvi ženskega svetovnega prvenstva v odbojki 2014 v Trstu in drugih petih italijanskih mestih (o tem poročamo na športni strani) izkoristil tudi za promocijo tržaške trgovske ponudbe. Slovenskim medijem so namreč predstavili projekt Triesteshop, ki so si ga zamislili prav z namenom, da bi tržaško trgovsko mrežo predstavili potencialnim kupcem in obi- skovalcem, ki prihajajo iz sosednjih regij oziroma držav. Interesentom iz Ljubljane, Celja, Kranja, Maribora ter seveda z Obale in drugih slovenskih regij so tako predstavili spletno stran, ki povezuje in promovira več kot 250 tržaških komercialnih obratov, ki se s svojo raznoliko ponudbo predstavljajo kot »naravno komercialno središče«. Spletna stran je za obiskovalce koristen pripomoček, ker jim ponuja dostop tako do specifičnih trgovskih znamk in artiklov, kot tudi informacije o lokaciji trgovin, dostopu, parkiriščih in javnih prevozih. 4 Četrtek, 11. julija 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PAKT STABILNOSTI - Župan Cosolini zahteva od vlade in Dežele, da se omilijo omejitve »Negativna revolucija«, ki onemogoča javna dela Zamujanje pri urejanju in vzdrževanju parkov in zelenic, neurejeni pločniki, zaprta gradbišča ... - vse to je posledica italijanskega pakta stabilnosti, ki občine sili v strogo varčevanje. Tako je na včerajšnji novinarski konferenci povedal župan Roberto Cosolini, ki je to priložnost izkoristil, da občanom sporoči, zakaj je Občina na nekaterih področjih neučinkovita. Župan namreč meni, da velika večina občanov sploh ne ve, kaj je ta »negativna revolucija«, kot je pakt stabilnosti imenoval župan, prinesla. Varčevalni ukrepi občinam narekujejo, da ne potrošijo več denarja, kot so jim ga namenili za tekoče leto, četudi imajo na razpolago druga sredstva. Župan je postregel s podatkom, da ima tržaška občinska uprava v letu 2013 za plačilo javnih del in storitev na razpolago 24 milijon evrov, kar je polovica denarja, ki bi ga dejansko potrebovali. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da bi v najboljših pogojih s tem zneskom Občini uspelo pokriti dolgove, ki so nastali do 31.12. 2012. »S temi 24 milijoni evrov ne moremo programirati novih del ali podeljevati koncesij«, je poudaril Cosolini in dodal, da je zamrznjeno tudi projektiranje javnih del v prihodnosti. Slišali smo tudi, da zmešnjava vlada tudi na področju financiranja evropskih projektov, saj lahko občina, ki je bila uspešna na kakšnem razpisu, izgubi možnost koriščenja evropskega denarja, ker ji pakt stabilnosti enostavno ne dopušča, da bi prispevala lastni delež sofinanciranja projekta. Zaradi te varčevalne politike, ki ubija občine, ki so od nekdaj delovale zgledno in pošteno, bo treba ukrepati, je dejal Cosolini, ki od vlade zahteva, da pretehta, če bi bilo v pakt stabilnosti mogoče vnesti nekatere spremembe. Drži, da se s paktom stabilnosti želi zmanjšati zadolženost občin, se je strinjal župan, vendar meni, da bi bilo treba slediti logiki. Župan se je vprašal, zakaj občine ne bi mogle financirati nekaterih del z lastnimi sredstvi, na primer s tistimi, ki jih imajo v proračunu kot presežek iz prejšnjih let. Od Dežele pa župan zahteva, da preoblikuje definicijo financiranja in da bi iz pakta stabilnosti izvzela nujna dela, ki so potrebna v šolah in vrtcih. Zadnja zahteva naslovljena na Deželo pa zadeva bolj jasno delitev na manjše, srednje in večje občine. O ukrepih, ki so potrebni za gospodarsko rast, je na srečanju z novinarji spregovoril tudi občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto, ki je poudaril, da so zaradi pakta stabilnosti številna dela v mestu zaustavljena. Odbornik je kot primere izpostavil Ponterošo, ulico Trento in nekatere palače, ki so potrebne obnove, ob tem pa je tudi dodal, da ta zapletena situacija podaljšuje plačilne roke, saj morajo podjetja na denar čakati tudi 200 do 300 dni, kar se pred paktom stabilnosti nikoli ni dogajalo. Če potegnemo črto pod povedano, lahko rečemo, da je prioriteta župana Roberta Cosolinija in občinskega odbornika za javna dela Andree Da-pretta prizadevanje, da čimprej pride do nekaterih bistvenih sprememb v paktu stabilnosti, s katerimi bi Občina naposled lahko nadaljevala z začetimi in projektiranimi javnimi deli. (sč) Vrtec Ubalda Vrabca v Bazovici je z drugimi šolskimi stavbami na čakalni listi potrebnih obnovitvenih del, ki jih trenutno onemogoča pakt stabilnosti kroma PRISTANISCE G5Z nasprotuje predlogu za novo agencijo »V Trstu pogrešamo marsikaj, gotovo pa ne nove Agencije za staro pristanišče. Preveč je že raznih ustanov, ki zavirajo sprejemanje odločitev«. S to trditvijo se Gibanje petih zvezd ograjuje od predloga predsednice Dežele Serracchianijeve za ustanovitev agencije, ki bi načrtovala bodočnost starega pristanišča. Občinski svetnik Paolo Menis in poslanec v Rimu Aris Prodani se tudi ne strinjata z županom Cosoli-nijem, ki bi želel z eno samo koncesijo dodeliti preureditev obširnega pristaniškega območja. Ne verja-meta namreč v sodobno logistiko, za katero so stara skladišča neprimerna, prav tako ne v komercialno središče ali muzejsko ponudbo na neprimerni lokaciji. V zameno predlagata, naj bi z vrsto malih koncesij za luksuzno ladjarstvo, obrtniške dejavnosti, trading in druge dejavnosti omogočili postopno prenovo in ponovni zagon danes zanemarjenega območja, kjer ni pričakovati, da bi en sam subjekt tvegal investicijo več kot milijona evrov. MILJE - Nova izziva za Nesladkovo levosredinsko upravo Parkirišča in ločeni odpadki Od ponedeljka »premični ekološki otok« za eksperimentalno ločeno zbiranje odpadkov - Srečanji za načrt o parkiriščih Nov načrt o parkiriščih in nov način ločenega zbiranja odpadkov sta na muhi miljske občinske uprave. Nesladkov odbor se je odločil za novosti, da bi z njima zadostil potrebam občanov po prostorih za parkiranje in da bi z novim načinom ločenega zbiranja odpadkov od vrat do vrat znižal stroške za odvoz, s čemer naj bi največ prihranili prav miljski občani. Miljski občinski odbor se je na torkovi seji odločil za nov načrt za parkirišča. O njem je bil že govor na številnih srečanjih z gospodarsko konzulto, na katerih so predstavniki podjetnikov in trgovcev ter posamezni občani iznesli številna mnenja in predloge. V prihodnjih dneh bodo na vrsti nova srečanja, tokrat z občani. Služila naj bi za pripravo do- končnega načrta o parkiriščih. Odbornik za javna dela Stefano Decolle je v tem pogledu že nakazal nekaj sugestij. V prvi vrsti naj bi v zgodovinskem središču obmorskega mesteca uredili območje za pešce. Tako naj bi trgovci in upravitelji javnih lokalov prišli na svoj račun, mestece pa bi s središčem, zaprtem za promet, postalo turistično bolj privlačno. Občinski odbor je predvidel dve srečanji z občani. Obe se bosta odvijali v loži pod občinsko palačo na osrednjem Marconijevem trgu. Prvo bo v ponedeljek, 22. julija ob 19. uri, drugo pa v ponedeljek, 29. julija ob 18. uri. Drugo novost predstavlja eksperimentalno ločeno zbiranje odpadkov, ki bo stopilo v veljavo v ponedeljek, 15. julija. Občinska uprava se je odločila, da sedanji ekološki otok v Ul. Dante »premesti« v »mobilni ekološki otok, ki bo na razpolago občanom na Trgu S. Lucia, in sicer od ponedeljka do sobote od 7. ure do 8.30. Tam bosta nameščena dva zabojnika, v katera bodo lahko občani - ob prisotnosti in pomoči operaterja - odlagali odpadke, in sicer po programu, ki ga je določila občinska uprava. Tako bodo ob ponedeljkih sprejemali vlažne odpadke. Ob torkih bosta na vrsti papir in trdi odpadki; ob sredah plastika in vlažni odpadki; ob četrtkih steklo in pločevinke ter trdi odpadki; ob petkih vlažni odpadki in ob sobotah trdi odpadki. Nesladkova uprava poziva občane, naj izkoristijo priložnost, ki jo ponuja tovrstno eksperimentalno ločeno zbiranje odpadkov. Vse dodatne podrobne informacije o novi službi posreduje tel. št. 040/3360420. OBČINA TRST - Jutri Steklena nagrada direktorici ITS Barbari Franchin Stekleno nagrado Elca Ruzzier, ki jo že šest let zapored podeljuje komisija za enake možnosti tržaške občine ženskam, ki so se posebno izkazale v svoji profesionalni karieri, si je letos zagotovila idejna sno-vateljica in direktorica mednarodnega modnega natečaja ITS (International Talent Support) Barbara Franchin. Nagrado ji bodo izročili jutri ob 18.30 v dvorani občinskega sveta, saj s svojim delom ponaša ime našega mesta širom po svetu. Slovesnosti se bosta udeležili tudi tržaška podžupanja in hkrati odbornica za enake možnosti Fabiana Martini ter odbornica za urbanistiko in promet Elena Marchigiani. OB POMORSKI POSTAJI - Priplula je šolska ladja Empire State VI Američani v zalivu Gre za »plavajoči« pomorski zavod iz New Yorka, ki velja za enega najboljših na inženirskem področju V Tržaški zaliv je v torek pod večer priplula večja ladja Empire State VI, na kateri se šolajo mladi ameriški študentje State University (Suny) Maritime College iz New Yorka. Gre za enega izmed šestih »plavajočih« pomorskih zavodov Združenih držav Amerike, ki se lahko ponaša kot najboljši inženirski zavod na državni ravni. Po opravljenem študiju se študentje pomorstva takoj zaposlijo po svetu. Včeraj so se mladi in njihovi docenti mudili v tovarni Wartsila v Bo-ljuncu, kjer so pobliže spoznali, s čim se ukvarjajo v obratu. Obiskali so tri delovne hale, kjer potekajo različne dejavnosti, se pravi, kjer obdelujejo in na- Ladja je pi"ivezana to sestavljajo dizelske motorje za ladje. ob pomorski Sledil je obvezen ogled mesta, postaji sprehod po središču vse do sv. Justa in v jržaškem zalivu nazaj k ladji, ki je privezana ob Pomorski postaji. KROMA / TRST Četrtek, 11. julija 2013 5 SESLJAN - Veliko povpraševanje za sprehod po razgledni poti Del Rilkjeve pešpoti je vsekakor še odprt Gloria in Signa sta se pripeljali iz Milana na počitnice na Tržaško. Včeraj sta se podali v Sesljan. Slišali sta za Rilkejevo pešpot in sta se hoteli sprehoditi po njej vse do Devina, da bi z vrha občudovali krasote sesljanske obale, morja in Devinskih sten. Zglasili sta se v uradu za turistično promocijo, kjer pa ju je uradnica prijazno opozorila, da je pot po nekaj sto metrov zaprta. »Škoda,« sta si rekli, a sta si hoteli vseeno ogledati, kar se pač ogledati da. Zakorakali sta po kamniti poti ob ograji tamkajšnjega avtokampinga Ma-rePineta do okrepčevalnice na koncu ograjenega območja, ki nosi ime prav po Rilkeju, nekaj sto metrov dlje sta pokukali v v skalo izkopano razgledišče, ki mu domačini pravijo »prvi bunker«, nato je njuno pot ustavila oranžna ograja. Ob vrnitvi sta se ustavili na razgledni točki s pogledom na Sesljanski zaliv, kjer si je Gloria raztegnila mišice. »Kakšna škoda, da nisva mogli do Devinskega gradu,« je potožila. »Povedali so nam, da naj bi bila pešpot zaprta zaradi varnosti ali nekaj podobnega,« je dodala. Mladi Milančanki nista vedeli za zgodbo s sodnimi posledicami, ki je privedla do zaprtja tistega dela pešpoti, katere lastnik je devinski princ Alessandro Thurn und Taxis. Pa saj ju zgodba devin-sko-nabrežinskih prinčevsko-občinskih zdrah verjetno ne bi niti kdove kaj zanimala. Njima je bilo le škoda, da nista mogla uživati v krasoti tamkajšnje narave. Podobno razočarana sta bila tudi Sas-ha in Ruud, Nizozemca, ki sta malo pozneje stopila v urad za turistično promocijo po napotke za prijetno letovanje na Tržaškem. Urad je v poletnih mesecih odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Obisk je velik, ve povedati prijazna uradnica. Največ turistov prihaja iz severne Italije, mnogo tudi iz Avstrije in Nemčije. Letos beležijo več obiskov iz držav evropskega vzhoda, pa tudi iz Francije, Nizozemske in Belgije. Ljudje sprašujejo po Rilkejevi poti, ko izvedo, da je po nekaj sto metrov zaprta, se namrdnejo. Tisti pa, ki se odpravijo takoj na sprehod, se vrnejo razočarani in razjarjeni v urad in protestirajo nad oviro po kakih sto metrih. Uradnica je namignila, da bi bilo mogoče zato primerno, ko bi občinska uprava namestila ob vhodu s sesljanske strani sporočilo o zaprtju pešpoti čez nekaj sto metrov. Odprto območje Rilkejeve pešpoti je last lastnikov avtokampinga Mare-Pineta. Družina Lenarduzzi je drugače ravnala kot devinski princ: pustila je pot odprto, da si lahko turisti in drugi privoščijo vsaj delni sprehod po pešpoti. Tako lahko vsaj prispejo do okrepčevalnice ob koncu avtokampinga, do katere je možen dostop tudi s pešpoti. Tu se je v preteklih letih ustavilo na stotine turistov in sprehajalcev. Včeraj opoldne so lesene mize na prostem samevale. Upraviteljica Arianna Banco je v koči računala, »koliko znašajo dolgovi.« »Letos je za nas tragično. Zaprtje pešpoti nam je odjedlo kliente. Lani jih je bilo polno, letos se moramo potolažiti le s tistimi, ki so na počitnicah v avtokampingu. Prejšnja leta smo si z zaslužkom lahko privoščili prirejanje glasbenih večerov z glasbo v živo ali z disc-jockeyji. Večeri pod zvezdami ali v soju mesečine so bili enkratni. Letos jih ne moremo ponoviti,« je bridko ugotavljala. Zaprtje pešpoti ima tudi to negativno gospodarsko plat. Kolikšna bo skupna izguba - gospodarska, turistična, promocijska - bo težko izračunati. Možje, ki so odgovorni za dobrobit občanov in državljanov, pa bi se morali ob njej zamisliti. Kajti res hudo je imeti na dlani tak biserček, kot je Rilkejeva pešpot, in ga trmasto stiskati v pest. M.K. Zgoraj zaprta Rilkejeva pot s sesljanske strani; levo Gloria (levo) in Signa po sprehodu po odprtem delu Rilkejeve pešpoti; desno upraviteljica Rilkejeve koče Arianna Banco mk OBČINA DEVINA NABREŽINA - Dvajset dogodkov od jutri do 4. avgusta Poletni večeri pod zvezdami Začetek jutri z literarno seanso in gledališko predstavo - V nadaljevanju glasbeni, plesni, filmski in drugi kulturni dogodki Z včerajšnje predstavitve poletnih večerov kroma V devinsko-nabrežinski občini se bo v prihodnjih dneh zvrstilo več kot 20 različnih glasbenih, gledaliških in drugih poletnih dogodkov. Poletno dogajanje, ki ga poznamo pod imenom Poletni večeri pod zvezdami, je včeraj v Skladišču idej predstavila odborni-ca za kulturo devinsko-nabrežinske občine Marija Doroteja Brecelj, ki je napovedala, da se bo dogajalo na kar petih prizoriščih. Tradicionalno poletno prireditev so tudi letos finančno podprli Pokrajina Trst, Dežela FJK in ZKB, pri pripravi samega programa pa so po besedah Brecljeve prostovoljno sodelovali številni subjekti, ki za opravljeno delo sploh ne bodo dobili plačila. Na letošnji izvedbi Poletnih večerov pod zvezdami, ki bodo potekali od 12. julija do NABREŽINA - Veliki zbiralnik vode pod osrednjim trgom Podtalnica v cisterni? Na osrednjem nabrežinskem trgu je neposredno pred knjigarno Terčon že nekaj dni ograjen prostor okrog pokrova, pod katerim se odpira velika štirna. Pretekli teden je ekipa prostovoljcev občinske civilne zaščite začela z motorno črpalko črpati vodo iz podzemske cisterne. Tekočina je bila čista, vzorec so dali v analizo, da bi ugotovili, ali je voda neoporečna. Po nekaj urah so črpanje prekinili, saj je motorna črpalka z ropotom povzročila kar nekaj zvočnih nevšečnosti bivajočim. Prostovoljci so označili raven vode, da bi ugotovili, ali voda upada, ali ne. Občinski odbornik za javna dela Andrej Cunja je v začetku tega tedna prejel sporočilo, da se je -po novem pregledu cisterne - v samih dveh dneh gladina vode zvišala za kakih 5 centimetrov. Konec tedna v Nabrežini ni deževalo, zato odbornik in občinski tehniki domnevajo, da je voda pritekla v veliki podzemski zbiralnik s kako podtalnico. V prihodnjih dneh bodo ponovno preverili, ali se bo gladina vode spet povečala, da bi nato primerno ukrepali. Občinska uprava namerava namreč izprazni- Črpanje vode z motorno črpalko iz podzemske cisterne ti cisterno, da bi si jo tehniki nato ogledali in pregledali. Po prvem ogledu kaže, da je obokana s skrlami, šele ko bo izpraznjena pa bo ponudila pravo podobo. Občinska uprava se je odločila za pregled cisterne pred začetkom del za preureditev osrednjega nabrežinskega trga. Odbornik Cunja je vsekakor poudaril, da veliki vodni zbiralnik ne bo oviral obnovitvenih del. M.K. 4. avgusta, bodo nastopili lokalni glasbeniki, gledališčniki, literati in drugi. Uvod v poletne prireditve bo predstavljala jutrišnja literarna seansa v Naselju sv. Mavra, kjer bo ob 19. uri Marino Vocci predstavil delo Diega Zande-le Una storia istriana. Ob 21.15 pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji gledališča, ki si bodo lahko ogledali predstavo Itala Sveva v tržaškem narečju. Predstavo bo uprizorila gledališka skupina Piccolo Teatro iz Tržiča. Na istem prizorišču bo pestro in zabavno tudi v soboto in nedeljo, oba dneva ob 21.15. V torek, 16. julija, se bo dogajanje preselilo na kopališče Castelreggio v Se-sljanskem zalivu, kjer bosta na sporedu dva dogodka; prvi ob 20. uri, drugi pa ob 21.15. Od 18. do 24. julija bo živahno na Trgu pred županstvom - Na-brežina kamnolomi, kjer bo mogoče med drugim prisluhniti tudi glasbi. V četrtek, 18. julija, in sicer ob 20.30, bo na vrsti koncert, na katerem se bodo predstavili mladi glasbeniki. Petek, 19. julij, nam bo prinesel še eno srečanje s pisateljem, ob 21.15 pa bo na sporedu mednarodni festival Ave Ninchi, v sklopu katerega si bo mogoče ogledati glasbeno komedijo Grande successo. Festival se bo nadaljeval v soboto, 20. julija, ko si bodo ljubitelji gledališča lahko ogledali še eno komedijo. Veliko zanimanja pa bo vzbudil tudi ponedeljkov večer, 22. julija, ko bo ob 21.15 nastopil Pupkin Kabarett, ki bo predstavil like iz ustaljenega repertoarja, dogajanje pa bo vpeto v sodobne politične in socialne prigode. Med dogodki velja opozoriti na plesno prireditev v torek, 23. julija, ko bo nastopila orientalska plesna skupina Arabindi Beats. Devinsko-nabrežinska občina bo svoj bogat program predstavila še v dnevnem centru Nabrežina, kar je letošnja novost. Na tem prizorišču bodo v petek, 26. julija, zavrteli film La parte degli angeli. Zadnji sklop dogodkov pa bo na sporedu v borovem gozdičku v Praprotu, kjer bo med 2. in 4. avgustom mogoče prisluhniti glasbi, za prijetne večere pa bodo skrbeli tudi filmi. Vse omenjene prireditve so brezplačne, poskrbljeno pa bo tudi za žejne in lačne, saj bodo marsikje obratovali tudi kioski. (sč) 6 Četrtek, 11. julija 2013 TRST SADJE&ZELENJAVA - Po odmevni reportaži RTV Slovenija Kaj prodajajo na mestnih tržnicah? Bm V Sloveniji se v teh dneh marsikdo sprašuje, kakšnega izvora je sadje, ki ga je kupil na koprski ali ljubljanski tržnici. »Dilemo« je sprožila zanimiva reportaža Televizije Slovenija, pod katero se je podpisala njena koprska dopisnica Eugenija Carl. »Večji del sadja in zelenjave, ki ga slovenski kmetje oglašujejo in prodajajo kot domače, biološko in integrirano, ima s temi "nazivi" bolj malo opraviti. V resnici izvira z italijanskih veletržnic,« je zapisala no- Levo Dimitri Žbogar, desno Debelisova stojnica na Ponterošu kroma, sas vinarka, ki se je v nočnih urah odpravila na tržaško tržnico sadja in zelenjave na debelo in tam srečala »mnogo znanih obrazov s slovenskih stojnic. Vsi so seveda zanikali, da bi kupovali tuje in poceni sadje in zelenjavo in ju nato v Kopru, Ljubljani, Postojni, Luciji, na Vrhniki, Belvederju ... kot domače prodajali za višjo ceno. Preprodaja je očitno tako donosen posel, da so bili nekateri pripravljeni na večurno skrivanje, izmikanje, bežanje pred kamero, laganje in iskanje izgovorov, zakaj se sredi noči kratkočasijo v Trstu ... Ko je kamera odšla, pa so stopili iz sence in napolnili prtljažnike svojih avtomobilov.« Njena reportaža se je sprevrgla v pravo politično afero, ki bo zelo verjetno imela tudi kazenske posledice, saj je država televizijski prispevek uporabila kot uradno prijavo. Nas pa je zanimalo, ali bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi v Trstu. Ali se tudi nam lahko zgodi, da na Pontero-šu ali kaki drugi tržnici kupimo »domače« paradižnike, ki so v resnici zrasli na Siciliji? Odgovor je žal pritrdilen. Kot pravi pokrajinski predsednik združenja neposrednih obdelovalcev Coldiretti Dimitri Žbogar, je zelenjava šibki člen kmetijske verige, saj je »manj kontrolirana kot recimo mleko ali meso. Za vsako kravo vemo, ali obstaja ali ne, saj mora imeti neke vrste rojstni list, zelenjavi in sadju pa teže določimo izvor. In ker je človek pač človek, si nekateri pomagajo do zaslužka tudi s špekulacijo.« Pa čeprav so predpisi jasni: vsak prodajalec bi moral imeti dokumente, ki pričajo o izvoru zelenjave, ta pa bi moral biti na tržnici jasno označen. »Če kupim v Španiji pridelano sadje in na tržnici napišem "izvor: Italija", tvegam tisoč evrov globe,« pravi Pavel Debelis iz istoimenske družine s Kolonkovca, ki spada med »zgodovinske« zelenjadarje s stojnico na Ponterošu. »V glavnem prodajam svojo zelenjavo, zakon pa mi dovoljuje tudi prodajo pridelkov drugih italijanskih kmetov. Ta delež ne sme preseči 40%, večino moram torej pridelati sam. Po prejšnjih normativih smo kmetje lahko prodajali samo deželne pridelke, sedaj lahko prodajamo vse, kar je zrastlo v Italiji. Jaz pa vseeno kupujem le na Goriškem, maksimum v Fiumicellu, predvsem sadje, za pridelovanje katerega bi potrebovali velike površine. Kontrolo izvajajo mestni redarji, ki so že večkrat nenapovedano prišli k nam domov, da bi preverili, kaj pridelujemo.« Teoretično tržaški kmetje ne smejo prodajati breskev iz Vipavske doline, brkinskih sliv ...ali paradižnikov, ki so zrasli v Kopru. Zakone pišejo v Rimu, opozarjata Debelis in Žbogar, kjer jim še na misel ne pade, da so v teh krajih čezmej-ni stiki povsem naravni. Skrb zakonodajalca je pač zaščititi kmete, ki obdelujejo italijanski teritorij. Z željo, da bi zaščitili in promovirali krajevne kvalitetne proizvode, pa so si pri združenju Coldiretti pred leti zamislili tržnice Campagna amica. Morda ste pred glavno pošto, na Goldonijevem ali šentjakobskem trgu že opazili rumene stojnice z domačimi siri, jogurti, ali breskvami. »Tako obujamo nekdanje tržne tokove, saj so kmetje iz okoliških rajonov in vasi vedno prodajali v Trstu,« pravi Žbo-gar, ki je tudi predsednik združenja tržaških in goriških tržnic Campagna amica. Vanj včlanjeni kmetovalci se obvežejo, da bodo spoštovali poseben statut, na podlagi katerega morajo nuditi vso knjigovodstvo dokumentacijo združenju Coldi-retti. »Na tak način kontroliramo, ali res prodajajo svoje pridelke in proizvode, kot predvideva naš pravilnik. Naši člani lahko namreč samo v izrednih primerih prodajajo do največ dva kupljena produkta. Smisel našega združenja je, da kmetje ostanejo kmetje, ne pa, da se spremenijo v trgovce. Raje bi videli, da bi trgovci kupovali pri nas. Marsikdo pa žal raje počaka na velike kamione, ki ponujajo sadje in zelenjavo ...za majhne cene. Ampak tisti potrošniki, ki obiskujejo tovrstne tržnice, niso neumni in opazujejo, primerjajo cene in kvaliteto. Če si transparenten, se vrnejo k tebi.« (pd) -/ Opčine: kabaretni večer pod kostanjem Jutri bo na Opčinah živo. Izjemoma bo tudi večer Poletja pod kostanjem Skd Tabor na ta dan, ki se tako vključuje v opensko poletno noč s kabaretnim večerom Koomics cool. Na dvorišču Prosvetnega doma se bodo ob 21.00 predstavili tečajniki kabaretne delavnice, ki jo je priredilo združenje La Cantina in deluje v sklopu gledališča La Contrada. Delavnica je potekala pod mentorstvom Flavia Furiana in Maxina Cernecce, ki sta s tečajniki pripravila dveurno sproščujočo predstavo. Ob mentorjih bodo nastopili še Tatiana Malalan, Irene Pahor, Monica Bellini in Dino Bronzi. Če vreme ne bo naklonjeno, bo predstava v dvorani. V vsakem primeru bo za pijačo poskrbel Openski mladinski krožek in tudi tokrat bo odprto parkirišče ZKB. Cazzullo na Verdijevem trgu V okviru občinske pobude TriesteEstate 2013 bo drevi ob 21. uri na Verdijevem trgu gost novinar dnevnika Corriere della Sera Aldo Cazzullo, ki bo predstavil svojo knjigo »L'ltalia s'e ridesta. Viaggio nel paese che resiste e rinasce«. Spurg za otroke V okviru občinske prireditve za otroke SPURG bodo danes poskrbeli za igralne kotičke in ustvarjalne delavnice na dvorišču občinske izpostave na Opčinah od 17. do 18. ure (Family Garden, za otroke od 3. do 8. leta), v kopališču Lanterna od 9.15 do 12.15 (združenje Linea Azzurra) in v parku v Ul. Orlandini od 17.30 do 19. ure (združenje VivaTs). Slana ... etnična hrana Tržaška pokrajinska finančna straža redno preverja delovanje trgovin, restavracij, barov in gostinskih obratov; med drugim je pozorna do ustreznega izdajanja računov strankam. Slano globo je pred dnevi naložila turškemu državljanu s stalnim bivališčem v Trstu, ki v tržaškem trgovskem centru ponuja etično hrano. Ker so se podobne nezakonitosti v lokalu že pripetile, so finančni stražniki opozorili deželno agencijo za prihodke, ki je odredila tridnevno zaprtje obrata. Mladeniča brez razloga napadla tovornjakarja Policisti tržaške kvesture so se v torek dopoldne odpeljali do Drevoreda XX. septembra, kjer sta italijanska mladeniča, 32-letni A.C. in 31-letni N.M. v vidno vinjenem stanju napadla tovor-njakarja. Moški je namreč parkiral svoj tovornjak, da bi lahko iz njega raztovoril blago za neko tamkajšnjo trgovino, mladeniča pa je njegovo početje očitno motilo. Najprej sta začela močno udarjati po vozilu, ko se jima je tovornjakar približal, pa sta mu v oči z dražilnim razpršilcem brizgnila pekočo snov. Ob prihodu policistov sta nepridiprava skušala zbežati, vendar so ju policisti zalotili. Eden od njiju, A.C., se je z grobimi izrazi lotil tudi policistov, medtem ko so ju pospremili na kvesturo. Naložili so jima globo zaradi nasilne vinjenosti in upiranja silam javnega reda. Na ukradeni vespi Miljski karabinjerji so v nedeljo zvečer med rednim nadzorom nad prometom ustavili dva mladeniča, sicer brata s Kosova, ki sta se vozila na vespi. Voznik je bil brez vozniškega dovoljenja, tako da so jima karabinjerji zaplenili motorno kolo, njemu pa naložili globo. Med preverjanjem podatkov o vespi so predstavniki javnega reda ugotovili, da je motorno kolo ukradeno pred dnevi, lastnica pa je bila ravnokar nanjo opozorila. Oba mladeniča so prijavili na prostosti zaradi kraje oz. morebitne preprodaje. SISSA - Obisk ministrice Kyenge Proti rasizmu z nevroznanostjo? Kaj se dogaja v naših možganih, ko imamo pred očmi človeka drugačne rase? Ali se lahko proti nestrpnosti borimo z znanjem, ki so ga pridobili raziskovalci tako imenovanih nevroznanosti ? O teh in podobnih vprašanjih bo tekla beseda na visoki šoli Sissa, kjer bo 19. julija (ob 16. uri) predavala raziskovalka newyorške univerze Elisabeth Phelps. Predavanja, ki spada v Sissino poletno šolo SCoNe, se bo udeležila tudi ministrica za integracijo Cécile Kyenge. VILA SARTORIO - V okviru mladinske prireditve SPURG Radoživ praznik otrok Center za otroke in odrasle Harmonija prireja vsak torek popoldne animacijo za naše najmlajše več fotografij na www.primorski.eu Smeh in dobra volja sta kraljevala v vili Sartorio, kjer se je v torek pričel niz srečanj za otroke, ki jih v okviru občinske prireditve za otroke in njihove starše SPURG prireja slovenski center otrok in odraslih Harmonija kroma / TRST Četrtek, 11. julija 2013 7 GUČA NA KRASU - Jutri zvečer v Briščikih Modena City Ramblers in italijansko predtekmovanje za mednarodni festival v Guči Po uspehu koncerta Gorana Bre-govica in večeru, ki je širil obzorja balkanske glasbe z mešanico žanrov Slovenca Magnifica in rockovsko dušo bosanske skupine Dubioza kolektiv, bo festival balkanske glasbe in gastrono-mije Guča na Krasu odprl drugi festivalski vikend jutri, 12. julija z naslednjim, velikim dogodkom in sicer s koncertom priznane italijanske skupine Modena City Ramblers (na sliki). Koncert spada v posebne ponudbe festivala, ki vsako leto premakne os iz osrednjega »balkanskega« položaja v smer ustvarjalnih kontaminacij z drugimi zvrstmi. V tem primeru bo tradicionalna in sodobna glasba držav balkanskega območja prepustila oder severnoe-vropskim kontaminacijam. Skupina Modena City Ramblers je bila namreč ustanovljena leta 1991 z irskim folklornim predznakom. Njen "kombat folk" je mešanica Irske in Emilije, ki je z leti pridobila vedno bolj rockovsko oznako. Biografija skupine iz leta 1999 pripoveduje tudi o številnih turnejah, potovanjih in o srečanjih z različnimi kulturami, ki so pustile svoje sledi v glasbi Ramblersov. Ravno sodelovanje z umetniki balkanskega prostora kot sta Goran Bregovic (v cd-ju Appunti Partigiani) in makedonski Kočani or-kestar (v cd-ju Dopo il lungo inverno) je prepričalo organizatorje društva Drugamuzika, da so povabili italijanski bend na kraško Gučo in ravno v okviru izvedbe, v kateri gostujejo omenjeni umetniki, s katerimi je imel v preteklosti priložnost sodelovati. Februarja je izšla trinajsta, tokrat dvojna plošča skupine, Niente di nuo-vo sul Fronte occidentale (MES-CAL/MCRecords), ki ima dvojno, kombat in poetično dušo in govori o Italiji včeraj in danes. Modena City Ramblers so Davide "Dudu" Morandi, Luca Serio Ber-tolini, Franco D'Aniello, Massimo "Ice" Ghiacci, Roberto Zeno, Francesco "Fry" Moneti in Leonardo Sga-vetti. Jutrišnji večer bo zaznamoval dvojni dogodek: začelo se bo namreč prvo uradno italijansko predtekmo-vanje za mednarodni del festivala v Guči. Na prvem večeru bosta tekmovala za udeležbo Eusebio Martinolli & Gipsy Abarth Orchestra in skupina Radio Zastava, v soboto in nedeljo pa bodo sledili nastopi ostalih prijavljenih skupin, katerim bodo v večernih urah sledili kot običajno koncerti mednarodnih gostov (Boban in Marko Markovic, Kočani orkestar). Predsednik žirije bo umetniški vodja srbskega festivala v Guči Adam Tadic, ki bo s svojo prisotnostjo potrdil začetek neposrednega sodelovanja s kraškim festivalom, ki se s svojim imenom poklanja srbskemu, referenčnemu dogodku. Blagajna in kioski bodo odprli ob 18.00, srbski trubači skupin Elvisa Baj-ramovica in Petra Milicevica bodo popestrili vzdušje v areni do 20.ure, ko se bodo pričele selekcije za festival v Guči, medtem ko bodo glavni gostje večera, člani skupine Modena City Ramblers, stopili na oder okrog 22.ure. Delegacija iz Srbije na obisku pri upraviteljih Občine Zgonik Podžupan občine Zgonik Rado Milič bo danes popoldne skupaj z od-bornico za kulturo Moniko Hrovatin uradno sprejel na sedežu občinske uprave delegacijo iz Srbije, ki jo bodo poleg umetniškega vodje srbskega festivala v Guči Adama Tadica sestavljali predsednik festivala Mlado-mir Sretenovic in predstavniki občine Lučani. Sprejema se bodo udeležili tudi predstavniki tržaškega društva srbske skupnosti Vuk Karadžic, ki bodo v tem drugem vikendu skrbeli za kulinarično ponudbo festivala v Briščikih. V SPOMIN Pozdravljen Vinko, prijatelj od mladih let Ni dolgo tega, kar sem videl Vinka Sandalja. Bilo je le bežno srečanje ob nekem javnem dogodku, oba sva bila zaposlena vsak s svojim sogovornikom. Tako se je vse omejilo na samodejen gib roke in nasmeh na daljavo. Kako bi vedel, da bo to najino srečanje zadnje. Vinko je bil prijatelj od mladih let. Takšen, ki ga lahko dolgo, tudi kakšno leto ne vidiš, a si ob ponovnem snidenju vedno tam. Lahko se je medtem spremenil svet, a v takem odnosu se ne spremeni veliko. Na isti valovni dolžini nadaljuješ zgodbo in pogovor, ki se je začel pred dolgimi desetletji in se v resnici nikoli ni prekinil. Lahko se ujameš ali ne, različne življenjske izkušnje te skozi čas neizbežno zaznamujejo. A vse teče, kot da si se pogovarjal komaj dan prej in veš, da boš imel prijatelja še naprej. Stik lahko dokončno pretrga le smrt, kot je nepričakovano doletela Vinka. Vem, da ima te dni podobne občutke mnogo njegovih prijateljev. Znal je biti pravi prijatelj, človek velikega srca, ki ni nikogar puščal na cedilu. Res je, kar je marsikdo rekel v teh dneh, da Trst Vinka ni poznal tako, kot bi si zaslužil. Stara tržaška bolezen. A da je tako, je v resnici nekaj prispeval tudi Vinko sam, saj mu ni bilo veliko do javnega nastopanja. V tej veščini in hkrati tudi ma-niji današnjega življenja se je omejeval zgolj na to, kar je bilo nujno zaradi številnih funkcij, ki jih je opravljal. Kolikor se spomnim, se je resnično razživel le ob pedstavitvah enkratne knjige o kavi, ki je nastala v simbiozi s prijateljem, fotografom Fulviom Eccardijem. V tej knjigi pravzaprav najdemo svojevrsten ključ za razumevanje Vin-kovega značaja, njegovega odnosa do življenja in dela. Zanjo je prepotoval pol sveta, kavo je tako rekoč razstavil na pra-faktorje, v želji, da bi razložil ljudem njen izvor in značilnosti, hkrati pa kulture in okolja, v katerih uspeva na različnih koncih sveta. Vinko je bil človek, ki se ob poklicnem uspehu ni nikoli ustavil, bil je nenehno željan novega znanja in izkušenj. Kar zadeva kavo in njeno kakovost je z leti postal avtoriteta v svetovnem merilu in je s svojim znanjem veliko prispeval, da se je Trst utrdil in tudi v globalnem svetu ostal eno pomembnih vozlišč za trgovino s kavo. Družinsko podjetje je prevzel ob očetovi smrti po zaključeni ekonomski fakulteti v Trstu. Z njegovim prihodom se je začelo obdobje razvoja, ki se ni nikoli ustavilo. Postavil je na noge ekipo izvedencev, ki je pod njegovim vodstvom in navdihom zagotovila uspeh ne le podjetju, temveč je prispevala k inovativnosti takrat že dokaj okostenelega sektorja ka- ve v Trstu. Vinko je odhajal v svet in prinašal vedno nove izkušnje. Ustanovil in vodil je mednarodno združenje SCAE (Speciality Coffee Association of Europe), delal je na pomembnih projektih združenja za svetovno trgovino WTO pri Združenih narodih v Ženevi, v ZDA je bil član vodstva združenja Association for the Cup of Excellence. V zadnjem obdobju je veliko potoval na Daljnji vzhod, posebej na Kitajsko in v Indonezijo. Pred par leti je bil imenovan za častnega konzula Republike Indonezije v Trstu, ker je bil obenem tudi predsednik Združenja kave. Kdor je Vinka poznal, ve, da mu ni bilo veliko do formalnih naslovov. Včasih se je v njih čutil utesnjen, saj je bil po naravi v bistvu svobodnjak in eklektik. Imel je intuicijo in voljo, gnala sta ga radovednost in odprtost do sveta, večkrat je kar zbežal iz kronične tržaške zatohlosti. Ker je doživljal in razumel, kako deluje globalni svet, je vedno znova ugotavljal, kako se Evropa nezadržno stara in to ne samo v demografskem pogledu. Pogovor o kavi pa je bil z njim vselej posebno doživetje, saj se je to v resnici zdel bolj pogovor o kulturi, podobno kot bi se o vinu pogovarjal z Joškom Gravnerjem. Z Vinkom sva bila sošolca, poznala sva se od nižje srednje šole dalje. V teh žalostnih dneh sem v spominu podoživljal mladostna dogajanja, prvo okupacijo na realni, stike z italijanskimi šolami, številne demonstracije po slovitem letu 1968, potem okupacije univerze in gibanje Matija Gubec. Vinko je bil med liderji tega mladostniškega zanosa in vrenja, v katerem smo bili prepričani, da bomo spremenili svet. Od njega se želim posloviti tudi s mislijo na to skupno enkratno izkušnjo, idealistično, a tudi prvo pravo življenjsko šolo. Pozdravljen Vinko, prijatelj od mladih let. Dušan Udovič Projekt Spoznavajmo Opčine Ob zaključku šolskega leta se je končal tudi nadvse uspeli projekt Spoznavajmo Opčine, ki ga je ob sodelovanju SKD Tabor vodil domačin Paolo Sossi, poznan ljubitelj narave in openske kul- turne dediščine. Učencem je razkril lepote starega openskega jedra, okolico vasi in bližnje kale. Učenci in učitelji OŠ F. Bevka se gospodu Paolu Sossiju prisrčno zahvaljujejo za vsestransko razpoložljivost v upanju, da se bo sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnjem šolskem letu. Prireditev vrtca v Lonjerju V vrtcih so ob koncu šolskega leta imeli zaključne prireditve. Prav tako v lonjerskem vrtcu. Otroci so uprizorili pravljico o »Palčku pohajalčku«. V hišici iz sanj so se kar uživeli, uživali so, se zabavali in se veselili. S petjem in glasbeno spremljavo Aljoše Sakside so prikazali živalski svet. Nazadnje so se še poslovili od bodočih prvošolčkov. In sedaj dragi malčki vsi na zaslužen počitek, saj se je junij zaključil, vendar september že trka na vrata... NEDELJA, 28. JULIJA 2013 KOPALIŠČE CASTELREGGIO - SESLJANSKI ZALIV od 12. julija do 4* avgusta Nasei/e Sv. Mavra ¡¡j £M Cd s t e Jr eggf io S es Ija n s ki Zal i v * k» č Nabrežina fiamnoJomi Dnevno sredisče No brez in Borov Gozdiček v Prdprotu Ob 21.15-MEDNARODNI FESTIVAL AVE NINCHI Cnmil aven /obodr Ob 19.00-ZGODBA 0 MODRI CEBELICI dr ONIA Ob 21.15 -SAMBANO PE' iredmetov ugačna oi )dro čebe zato se oi ia kačjega Alfonsa in nfl PnOVINOlA. 'THIESTE Nenehno čustveno i ritmi Sergia Mendesa Elis Regine ter rahloč Torquinha, Ivana Lin projekt novonastalega :utnim ozračjem Toma Jobima isa in Yoicea. Gre za izvirn društva Harmonía iz Sesljana . Bloco daAlegria. :o da Alegria: Gianni Jardino ■ klaviature in aranžmaji Marko Cepak - kitar kitara in solo vokal, P bas kitara, Andrej Pirje a, Stetano Bearzi - akustični 'ietro Spanghero - kontrabas ir jvec — tolkala, Federico Candan Prireja Center za gledališče, animacijo in figurativno umetnost iz Gorice - www.ctagorizia.it iSaisSi c_ giasDa proa ZKB« nrirea POD Ob 19.00 - PISATELJI ZA VSE LETNE CASE IBIl^l Ob 21.15-"BILAL - MISLIS, DA SI ZMOZEN LOČITI NEBESA OD PEKLA?" rps jbr joden primeru slabega vremena do preostava potek Ob 21.15 - CLELIA SPIRITO SPIRIT0S0 , oriredd d iz: "Bilal, potovati, delati, umreti kot ilegalci" a Gattija ijejo: Roberta Colacino, Paola Saitta, Lorenzo Massimiliano Borghesi ConsorzioScenico inje po sledeh "novih sužnjev" tretjega tisočletja. inje časnikarja po sledeh tistih, ki se napotijo iejših držav sveta z namenom, da bi si ustvarili življenje na severni strani Sredozemlja. Izbor až Fabrizia Gattija, časnikarja, ki se je v zadnjih oneu Ob 21.15-PUPKIN KABARETT ;everovzhodne lovenskeg DHSflfflwiiMHfflMaûflBIiiSiïïsB^sSi Petek, 2. avgusta Ob 18.00 - odprtje gastronomskih kioskov Ob 21.15 - KONCERT SKUPINE NEB0JSEGA IniiiM^allBilfflllJiBniB Ob 14.00 - odprtje kioskov Ob 20.30 - 20 MINUT Z MALIMI PIANISTI ZDRUŽENJA IL PUNTO MUSICALE Ob 21.15 - Koncertna sezona Note ob Timavi Poletna predpremiera 26. izvedbe FESTIVAL TANGO ZA RAZMIŠLJANJE ■fflrtnrifl ra priredbi ConsorzioScenico Wlll^llllllinillllKIIIKIk Giorgetti OD 18. DO 24. JULIJA 201S 1 ■! ¡i 3^11 ifál^l KAMNOLOMI Ob 21.15-PLESNA UPRIZORITEV topajo: asSIi lici v Nabrežini. lusta NAHRANI ME Z BESEDAMI ; nastopajo Boris Cavazza, S Cavazza, Jure He nigman, Maša Derganc, ■»MiEIMS i, Iza Veselko, Maurizio Zai Film v slovenščini z italijanskimi podnapisi Prirejajo Dnevno središče Nabrežina, Tržaško zdravstveno podjetje in Skupnost San Martino al Campo ga v Ob 20.30 - MUSIC & ROCK YOUNG FESTIVAL ✓eliavliaioc Sobota, 13. julija Ob 21.15 - PARIZ, OPERETA IN OKOLICA ;or " Ob 21.15-PEPELKAVOPERI Ob 21.15 - MEDNARODNI FESTIVAL AVE NINCHI Gledališka skupina QUEIDESCALA SANTA-F.I.T.A. S Ko bese občinski telovadnici v Nabrežini. Odprtje gastronomskih kioskovžupnije si¿ Frančiška 0 Ob 19.00 - PISATELJI ZA VSE LETNE ČASE primeru slabega vremena do predstava potekala v dvo Ob 21.15 - MEDNARODNI FESTIVAL AVE NINCHI 201 primeru slabega vremena bo predstava potek tavlje i le Pepelkine ga življenja, saj skuša enem razi ati pc isebno gledali i okoli nje : z godo vinska dejstvi Lt i 'm. V ^ J L j yjuHjaia Ob 21.15 FILM - LA PARTE DEGLI ANGELI SBHfflBEsBfflBBfflBffllEsBlsB] zaro lïniHFnHIïinïïiïïu HalwPDaMl^l^l^ilE gova hfinn kons ¡MiimiiittiiMiiiiiniKiiiiiiiiifiwi porc ililHfll IIKCIIKCIWIIIISICWJIIICIClll konk [yws omogoc nfflBn^lBffiHffliBIninMwllailliMffllJHI Ob 20.00 - Predstavitev knjig: ida laale. Ob 19.00 - PISATELJI ZA VSE LETNE CASE lEIlil inoc V primeru slabega vremena bo preds umMvLMmmM,) Prirejajo Dnevno središče Nabrežina, Tržaško zdravstveno podjetje in Skupnost San Martino al Campo ' primeru slabega vremena bo predstava pot |pll Informacije: Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, okence urada za stike z javnostjo in evropske projekte Nabrežina 102 34011 Nabrežina (TS) Tel.: 040-2017372 E-mail: tabris@comune.duino-aurisina.ts.it Pester in razvejan: takšen bo razvedrilni program za poletje 2013, ki ga ponuja uprava Občine Devin Nabrežina. Pester, saj bo mešanica kulture, razvedrila, zabave in srečanj za bogatitev duha ter obenem priložnost za sprostitev. Razvejan, saj bo dogajanje potekalo na štirih različnih mestih, točneje na župnijskem igrišču v Naselju sv. Mavra, ob morju v kopališču Castelreggio, na že tradicionalni namestitvi v Nabrežini Kamnolomi in sredi zelenja v Praprotu. Obetamo si, da bodo naše pobude požele široko odobravanje in nudile poletno razvedrilo občanom, pa tudi vsem tistim, ki bodo izbrali naše kraje za oddih. Srečno poletje in vesele počitnice vsem. Vladimir Kukanja Župan Občine Devin Nabrežina Marija Doroteja Brecelj Odbornica za kulturo n e / TRST Četrtek, 11. julija 2013 9 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 11. julija 2013 OLGA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 7.40 in zatone ob 22.12 Jutri, PETEK, 12. julija 2013 MOHOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,4 stopinje C, zračni tlak 1013,7 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, jugovz-hodnik 7 km/h, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. [13 Lekarne 8.7.2013 sta novorojenčka Alessandro in Enea osrečila mamico Laro in očka Carla. Čestitajo jim presrečna nonota Miro in Giorgia, teta Nataša z Dariom in Luco ter stric David Mi Kino Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. julija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, L.go S. Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, L.go S. Vardabasso 1, Kor-zo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim po-zivomKionlezdanrujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Prireditve SKUPAJ NA OPČINAH IN SKD TABOR vabita na otvoritev razstave društvenega kljeklarskega krožka v dvorani ZKB na Opčinah danes, 11. julija, ob 18.00 uri. Urnik razstave: petek 9.00-13.00, 14.30-22.00,nede-lja 9.00-13.00 in ponedeljek 9.0013.00, 14.30-16.00. KRD DOM BRIŠČIKI, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi v petek, 12. julija, ob 20.45 k vaški štirni v Bri-ščike na gledališko predstavo »11 a.m.: branč pri nas«. Nastopajo: Elena Pertot, Valentina Oblak, Julija Berdon in Maruška Guštin. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na zaključni koncert, ki bo v petek, 12. julija, ob 21. uri na dvorišču hotela v Ricmanjih. SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine -Poletje pod kostanjem: petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Girotondo d'Arpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri. V slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. AMBASCIATORI - 16.20, 18.50, 21.30 »The Lone Ranger«. ARISTON DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Cinema Komunisto«; 16.30, 20.00 »Bomber«. CINECITY - 16.30, 19.00, 21.30 »I maghi del crimine«; 16.20, 19.00, 21.40 »Pacific Rim«; 16.00, 18.55, 21.00, 21.50 »The Lone Ranger«; 16.40, 18.30, 19.55, 22.15 »World War Z«; 16.45, 21.45 »L'uomo d'ac-ciaio«; 16.45, 19.10, 21.35 »Dream Team«; 16.30 »Dino e la macchina del tempo«; 19.40 »After Earth«. FELLINI - 16.40, 18.00 »Dino e la macchina del tempo«; 20.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »I maghi del crimine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.10 »To the Wonder«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Il caso Kerenes«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 18.25, 20.50 »Drzni par«; 16.30, 18.30, 20.35 »Duhovnikovi otroci«; 15.45 »Jekleni moz«; 15.35, 16.35 »Krila«; 20.10 »Ogrnjeni obroc«; 18.30, 21.15 »Ogrnjeni obroc 3D«; 17.30, 20.30 »Osamljeni jezdec«; 15.25, 17.50 »Pošasti z univerze«; 21.05 »Pripravnika«; 18.40 »Svetovna vojna Z«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Grandi spe-ranze«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.20, 22.15 »World War Z«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.00, 22.15 »Pacific Rim«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Uomini di parola«; Dvorana 4: 17.00, 19.30, 22.00 »The lone ranger«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.00 »The Lone Ranger«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »World War Z«; Dvorana 3: 17.20, 19.40, 22.00 »Pacific Rim«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »I maghi del crimine«; Dvorana 5: 19.50, 22.10 »La migliore of-ferta«; 17.20 »Dino e la macchina del tempo«. H Šolske vesti OTROŠKE JASLI MAJA, v prijetnem naravnem okolju, pod vodstvom strokovnega osebja, vabijo malčke do 3. leta. Tel. št.: 040-327522, 3404022209. RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL vabijo nove dijake, da potrdijo vpis v prve razrede do 12. julija 2013. SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.0012.00). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je z ministrskim dopisom AO-ODGPER 6604 bil objavljen ministrski odlok št. 572 z dne 28. junija 2013. Učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in do predvidenega roka za predstavitev vloge pridobi predvideno habilitacijo oz. naslov podpornega učitelja ali profesorja, lahko vloži prošnjo za polnopravno vključitev v pokrajinske lestvice oz. sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14. ure dne 17. julija. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 31. avgusta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). M Izleti DRUŠTVO TIMAVA MEDJEVAS-ŠTI- VAN organizira v soboto, 13. julija, izlet v Laško (praznik piva in cvetja 2013). Povratek predviden v jutranjih urah. Vse informacije in prijave na tel. 347-6915635 Marco. PETDESETLETNIKI (1950) občine Dolina in vzhodnega ter zahodnega krasa organizirajo v nedeljo, 14. julija, enodnevni izlet v Istro (avtobus in ladja). Na razpolago je še nekaj mest. Avtobus odpotuje od Fernetičev (lekarna pri meji) ob 7.10 in od gledališča Prešeren (Boljunec) ob 7.30. Rabi veljavna osebna izkaznica. Za informacije pokličite tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 339-7064120 (Milan). [TT] Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmi-co v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-220605. GABRIJEL je odprl osmico v starem društvu v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 338-3976187. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. št.: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprla Sidonija v Medji-vasi št. 10. Tel. št.: 040-208987. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Tel. št.: 040-200634. TOMAŽ METLIKA - Žpanov vabi na osmico v Bazovico 32, Tel. št.: 040226386. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. □ Obvestila BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1) - danes, 11. julija, od 17.00 do 19.00. Za informacije: tel. št. 040-226386 (Magda). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L Albero Azzurro, obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne, 16.00-18.00, ob sobotah 10.00-12.00. Predvidene delavnice oblikovanja: Info: tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00 -Igralni kotiček Palček. ŠD POLET obvešča, da se je začel tečaj kotalkanja namenjen otrokom do desetega leta starosti. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 17. do 18. ure na Pikelcu pri Poletu, Repentaborska ulica 32 na Opčinah ali ob isti uri na telefonski številki 040-211758. Vabljeni. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na zadnje srečanje v tej sezoni. Srečanje bo v znani gostilni na Kontovelu danes, 11. julija, ob 18.30. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 11. julija, ob 18.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Bertokih (ob 21. uri). ČEBELARSKI KONZORCIJ POKRAJINE TRST obvešča vse čebelarje, da bo na sedežu, Repen št. 20, razdeljevanje zdravil 12. in 19. julija, od 17. do 19. ure; 26. julija pa bo odprt sedež z izvedencem. Na razpolago je tudi e-po-šta: cons.apicoltoritrieste@gmail.com. OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju z Deželnim naravnim rezervatom Devinske stene in z Zavarovanim morskim območjem Mira-mare, vabi na naravoslovni izlet s čolnom od Rilkejeve pešpoti do Tima-ve v soboto, 13. julija, popoldan. Na razpolago bo slovensko govoreči vodič. Izlet je brezplačen ter primeren za odrasle in družine. Rezervacije so obvezne in se sprejemajo, do zapolnitve razpoložljivih mest, do petka, 12. julija, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, 9.00-12.00. Za informacije in rezervacije kličite na Urad za odnose z javnostmi Občine Devin Nabrežina, tel. 040-200824. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 7. do 14. septembra. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke obvešča, da bo delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonardom Calvom potekala od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b. Info na tel. 040774586 ali 333-4784293. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.0018.00: 15.-19. julij; 29. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.00-13.00, sob. 16.00-18.00 na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. ORATORIJA NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bosta potekala od 15. do 19. julija in od 22. do 26. julija. Vodili ju bodo mladi, strokovno usposobljeni animatorji iz Slovenije. Oratorijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol, učenci iz osnovne šole in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 347-9322123. SZSO - TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAV-TINJE obveščajo, da si člani lahko nabavijo poletne kroje v četrtek, 18. julija, od 17. do 19. ure na sedežu, Ul. Risorta 3. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 10-dnevni jadralni tečaj na optimistih (namenjene osnovnošolcem, ki znajo plavati) od 22. julija do 2. avgusta, pon.-pet., 9.0017.00. Poskrbljeno: jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Mira-marski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, in-fo@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsire-na.it. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 29. julija do 9. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE pod veščo roko mentorice Katje Lavrenčič bodo od 27. do 31. avgusta, v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem Rtiču. Če bi se še kdo zaželel priključiti ustvarjalni skupini in doživeti bogate ustvarjalne počitnice ob slovenski obali se lahko nemudoma prijavi na sedežu ZSKD, tel. 040-635626, in-fo@zskd.org, www.zskd.org. Na voljo je še nekaj prostih mest. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM na novo, popolnoma opremljeno stanovanje, 60 kv.m., Ul. Settefontane: dnevna soba s kuhinjo, spalnica, kopalnica, shramba in veranda. Tel. št.: 3391026752. LETOŠNJA MATURANTKA na klasičnem liceju nudi lekcije osnovnošolcem (vsi predmeti) ter srednješolcem in višješolcem bienija (vsi humanistični predmeti in angleščina). Tel. št.: 340-7430160. PODARIMO simpatične mucke. Tel. št.: 040-568071. PRODAJAMO 15 kamnitih kraških stopnic. Tel. št.: 338-1182211. PRODAM dekliško narodno nošo, prilagodljivo za žensko, v odličnem stanju. Tel. št.: 333-5706864. PRODAM knjige za vse razrede vseh smeri liceja F. Prešerna. Tel. št.: 3393280638. PRODAM mizo iz masivnega lesa, z merami 3,20x1,00, debelost lesa 8 cm, primerna za taverno. Pokličite ob uri kosila tel. št.: 349-5030471. PRODAM skuter piaggio zip 100, letnik 2007, črne barve, 8.00 prevoženih km. Poklicati tel. št.: 3357725320. PRODAM šivalni stroj pfaff tiptronic 2020 s svojo omarico za 150,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849. PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). PRODAM, samo ljubiteljem živali, štiri simpatične osličke. Pokličite tel. št.: 040-2070123 ali 339-2622683 ali 338-8961853. SEŽANA Lehte (proti Lipici), stanovanje 125 kv.m, sončna lega, prenovljeno, dnevna soba, jedilnica, kuhinja, kopalnica, 3 sobe, 2 terasi, vrt, avt. ogrevanje, prodamo. Kontakt: 347-8911054. Prispevki V počastitev spomina Vesninega brata Vinka darujeta Alekseja in Primož 20,00 evrov za Sloga Tabor AŠD. V spomin na Gelka-Giovannija Salvi-ja in Livija Ciocchija darujejo ravnateljica ter učno in neučno osebje večstopenjske šole v Dolini 205,00 evrov za učenca MS. + Tiho je zaspala naša mama, nona in pranona Marija Kaučič vd. Frankič Žalujoča hči Marica z družino Pozdravili jo bomo 12. julija ob 17. uri na Gorjanskem. Nabrežina, 11. julija 2013 velike novosti v Centro I De 1] et tei ri le VSE DO KONCA AVGUSTA ... RAZPRODAJA! UNO ZIP ALISTAR SMART READY PROJECT READY SPOT LIGHT t LIGHT SPOT od 10% do 50% na vse Ulica Lamarmora 14 - blizu tržaškega sejmišča / KULTURA Četrtek, 11. julija 2013 1 1 ARHITEKTURA - Dimitri Waltritsch zmagal na natečaju v Iranu NAGRADA Projektiranje v tujem okolju je za slehernega arhitekta izziv K uspehu na razpisu je prispevala tudi poglobitev v tamkajšnjo kulturno tradicijo Martin Amis septembra v Pordenonu Na mednarodnem arhitekturnem natečaju za postavitev vhoda v rezi-denčni kompleks na severu Irana je zmagal tržaški arhitekturni biro Wal-tritsch a+u v sodelovanju z birojem RNDR. Vodja projekta Dimitri Wal-tritsch si je s sodelavci omislil vhod v obliki inovativnih arkad, ki so polne domiselnih lokalnih arhitekturnih detajlov, ki bodo stanovalce kompleksa tridesetih nadstandardnih vil nagovarjale k nenavadnim doživetjem in pogledom na morje in okoliške gore. Uspeh tržaškega arhitekturnega biroja je razveseli tudi nas, zato smo si vzeli čas za krajši pogovor z arhitektom, ki mu projekti v tujini sploh niso tuji. V pokrajini Mazandaran na Kaspijskem morju, je privatni naročnik razpisal arhitekturni natečaj, na katerem je zmagal vaš biro. Kakšni občutki vas prevevajo? Te zmage sem zelo vesel, saj za slehernega arhitekta projektiranje v drugem okolju predstavlja izziv. S sodelavci sem se lotil programsko enostavne teme, ki pa je bila kljub temu izziv. Gre namreč za kulturni izziv, saj smo pri projektiranju morali upoštevati kulturno drugačen svet, ki je bogat in raznolik. Predno sem se lotil projekta, nisem dobro poznal iranske arhitekture, zato sem moral preučiti njihovo arhitekturno tradicijo, simboliko, dekorativne elemente, svetlobo in nenazadnje tudi tekstilno tradicijo v severnem delu Irana, še posebej preproge. V relativno kratkem času smo vse te elemente združili v vhod oz. izhod ki je sestavljen iz ponavljajočih elementov, kot material pa smo si zamislil beton in železo. Žirija, ki so jo sestavljali ugledni iranski arhitekti in predstavnik investitorja, je v utemeljitvi nagrade zapisala, da je izbrala vaš predlog, ker ste med drugim upoštevali lokalno tradicijo. Je morda za arhitekta pred- nost, če ne pozna dobro tradicije dežele, za katero projektira? V nekaterih pogledih je to vsekakor prednost. Morje, hribi in mak so bili namigi, ki so bili v razpisu natečaja. Jaz pa sem pri izdelavi osnutka upošteval še iransko tradicijo obokanih prostorov, ki sem jih nato preoblikoval v obokane stebre. Žirija je zapisala, da je naš biro v primerjavi z drugimi veliko bolj upošteval iransko tradicijo. Morda so se iranski arhitekti namenoma izognili tradiciji. Za nas je bila tradicija te dežele celo prednost, saj sem s sodelavci projektiral osnutek brez obremenjenosti in predsodkov, ki so pogosto prisotni, ko projektiraš v domačem okolju. Vodil nas je le spoštljiv odnos do kulturne dediščine. Kašna pa je sodobna iranska produkcija? Opazil sem, da je del iranske družbe postal bolj odprt do zahodne družbe. Med bolj odprte ljudi se uvrščajo tudi arhitekti in investitorji, ki sprejemajo zunanji svet. Kar se pa tiče iranske arhitekture, pa moram povedati, da je njena tradicija zelo dolga. Tudi moderna arhitektura je bila do petdesetih in šestdesetih let razvita in zanimiva, potem pa je prišlo do zastoja. Po mojem bi v Iranu zelo kmalu lahko prišlo do preporoda, saj gre za bogato deželo, ki ima velik potencial. Kako ste izvedeli za ta natečaj in koliko arhitektov se ga je udeležilo? Za natečaj sem izvedel preko socialnega omrežja. Na njem naj bi sodelovalo nekaj več kot 60 arhitektov, med katerimi so prevladovali Irančani. Se strinjate, da je arhitekturnih natečajev malo, zato se arhitekti morajo zatekati k novim strategijam in iskanju priložnosti v tujini? Zgodba o natečajih je žalostna. V nekaterih državah natečaji funkcionirajo, v drugih ne. To velja predvsem za Ita- Zmagovita idejna rešitev za vhod v kompleks nadstandardnih vil, s katero je tržaški arhitekturni biro Waltritsch a+u zmagal na natečaju lijo. Sicer natečajev ni malo, vendar je zelo malo projektov realiziranih. Zato je neizogibno vprašanje, v čem je smisel natečajev, katerim ne sledi realizacija predlogov. Upate, da bo v dotičnem primeru prišlo do realizacije vašega predloga? Ja, vsekakor si želim, da bi prišlo do njegove realizacije. Soneta Čoralič filmi@primorski.eu Martin Amis, eden najboljših sodobnih angleških pisateljev, je letošnji dobitnik nagrade »zgodovina v romanu«, ki jo banka FriulAdria podeljuje v sodelovanju s festivaloma Por-denonelegge in eStoria. Nagrado mu bodo podelili 21. septembra v Pordenonu, kjer bo med 18. in 22. septembrom potekal priljubljeni literarni festival; njegov popoln spored bodo predstavili v prihodnjih dneh. Amis bo ob tej priložnosti predstavil tudi svojo najnovejšo knjigo, ki bo v italijanskem prevodu izšla pri založbi Einaudi z naslovom Lionel Asbo - Lo stato dell'Inghilterra. Nekatera dela Londončana Martina Amisa (1949) so bila prevedena tudi v slovenščino, na primer romana Hiša srečanj in Časovna puščica. GREMO V KINO PUBLIKACIJE - Zadnja številka v šolskem letu Galeb poletel na morje V dvojni številki revije pesmice, zgodbe, stripi, risbe in drugo zanimivo poletno branje Kdo ne pozna Dira in Runce ali skrivnostnih povodnih mož in Kozi-me ter Kamile? To je le nekaj junakov, ki so se pojavljali v Galebovih izdajah v tem šolskem letu. Ob zaključku šolskega leta lahko so mladi uporabniki še zadnjič v roke vzeli revijo Galeb, tokrat majsko in junijsko številko, ki so ju oblikovalci revije združili. Naslovnico posebne Galebove izdaje krasi risba Gregorja Sosiča, učenca 2. razreda kriške osnovne šole Albert Sirk. Pravi poletni pesmi sta na uvodni strani prispevali Zvezdana Majhen in Mojca Cerjak, ki sta napisali pesmico Bosonoga čustva in pesem Depresivna šola. Obe pesmici imata zelo lepo ilustracijo. Pesem Tiskarski škrat Martine Legiša pa igrivo spregovori o knjižnem škratu, ki se rad norčuje iz nas ljudi. Pesmico je ilustriral Štefan Turk. Dušan Kalc pa nam je za tokratni Galeb pripravil zabavno pesmico Vse poti, ki jo je likovno lepo dopolnila Dunja Jogan. Med pesmicami pa naj omenimo še eno pesmico Martine Legiša, ki nosi naslov Črviček Poldo. Vse leto sta nam Majda Koren in Bojan Jurc pripravljala šaljive kratke stripovske zgodbe o medvedu in mi- ški, ki sta se tokrat odpravila na izlet s kolesom. Štefka Kac Marn je za zadnjo Galebovo izdajo pripravila razplet zgodbe Volčja ljubezen, katere protagonisti so bili volkovi. Marjeta Zo-rec pa nam je tokrat pripravila pripovedko o še enem povodnem možu; o Brbuču oz. vodnem duhu, o katerem v okolici Novega mesta še danes pripovedujejo, da živi v vodnih zbirališčih, vodnjakih in studencih, najraje pa v jezeru ob izviru Krke. To pri- poved je likovno upodobila Marjana Šegula Miš. Zaključila se je tudi čajanka pri Kozimi in Kamili, ki si ju je zamislila Anina Oblak, izvirne in slikovite ilustracije pa je prispevala Andreja Peklar. Zadnji del pa je doživela tudi zgodba Oblaki, leteči dežnik in kamniti most, ki je nastala pod peresom Helene Jovanovič. Klarisa M. Jovanovič pa nam je posredovala še eno živalsko prispodobo. Tokrat lahko mladi bralci spoznajo jazbeca, ki ga večkrat povezujejo z lenobo, zvitostjo in debelostjo. K napetemu poslušanju vabijo še druge zgodbe, poučni in dobrodošli pa so tudi prispevki, s katerimi se naučimo nekaj novega. V dvojni Galebovi številki imamo kar dva prispevka, ki govorita o zdravilnih zeliščih in začimbah. Martina Malalan nam tokrat predstavlja zdravilne učinke netreska in velecvetnega luč-nika. Tu so še dopolnjevanke, enig-matične igre in križanke, za spretne prstke pa skrbi ustvarjalna delavnica Jasne Merku, ki v sliki in besedi predstavlja nasvete za izdelavo prenosnega gradu iz papirja. Zadnje strani letošnjega Galeba pa krasijo risbe in spisi šolarjev naših okoliških šol. (sč) Pacific Rim Mehika, ZDA Španija, 2011 Režija: Guillermo del Toro Igrajo: Charlie Hunnam, Idris Elba, Rinko Ki- kuchi, Charlie Day, Ron Perlman in Robert Ka- zinsky Ocena: ★★★★ Pošasti nas tokrat napadajo kar iz morja. Nekako v duhu neznanega, ki nas napada iz neznanega in kot pravi sam režiser, je to samo metafora vseh tistih bojazni, s katerimi se ukvarjamo dan za dnem. Za vse, ki jim je všeč znanstvena fantastika in tudi za tiste, ki nočejo zamuditi ogleda filma, ki ga marsikdo že ocenjuje kot filmsko uspešnico letošnjega poletja, je Guillermo del Toro posnel nadvse špektakularno zgodbo o boju med pošastimi in roboti. Predstavnik velikega preporoda mehiškega filma, ki pa se ne ukvarja z malimi in hkrati univerzalnimi zgodbami prijateljev, kot sta Alfonso Cuaron in Alejandro Gonzalez Inarritu, je tokrat ujel v kamero Kaijuje. Pripoved je nastala po zgodbi Travisa Beachamoma, s katerim je del Toro napisal scenarij. Film se začne z dvigom čete pošastnih bitij, ki se na lepem prikažejo v morju. Tem pošastim je ime Kaiju, in njihov prihod je to tudi začetek vojne, ki bi lahko umorila na milijone ljudi in docela uničila življenjske tudi bodoče vire. Da bi končno lahko kljubovali ogromnim pošastim, možje pravice izdelajo posebna orožja: orjaške robote, ki jih imenujejo Jaeger in jih upravljajo izkušeni tehniki. A tudi to ni še dovolj za uničenje strašnih Kaijujev. Ko pa so vojaške oblasti, ki morajo rešiti človeštvo že na tem, da se uda-jo, se spomnijo na dva nadebudna junaka; nekdanjega pilota in mlado žensko, ki se je odločila za vojaško kariero, brez vsakršne izkušnje. Prav temu nekoliko svojevrstnemu paru bo zaupan odsluženi Jaeger in prav onadva bosta zadnji up za rešitev človeštva. (Iga) 12 Četrtek, 11. julija 2013 MNENJA, RUBRIKE GLOSA O dveh ženskih usodah Jo2e Pirjevec Te dni sta vzbudili mojo pozornost dve ženski usodi. V prvem primeru gre za Barbaro Celjsko, ki je živela med leti 1390 in 1451 in je dosegla na socialni lestvici med ljudmi, ki izvirajo iz našega prostora, verjetno najvišje mesto. Petnajstletno jo je namreč grof Hermann, njen oče, dal za ženo dvajset let starejšemu Sigismundu Luksem-burškemu, kralju Češke in Madžarske in nemškemu cesarju. Barbara je bila leta 1408 kronana s krono sv. Štefana, leta 1411 s krono Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, leta 1437 pa s krono sv. Venceslava. Živela je največ na Madžarskem in na Češkem, pri čemer se je močno vpletala v politično-dinastične boje svojega časa in v njih igrala pomembno vlogo. Pogosto v neskladju s svojim možem, ki je poleg drugega slovel po svoji nezvestobi. Barbara mu je vračala milo za drago, tako da jo je bodoči papež Pij II., znameniti humanist Enea Silvio Piccolomini, proglasil za »nemško Mesalino«. Ob branju njene zgodbe se ne moreš otresti vtisa, da je bila nadvse emancipirana, morda najbolj svobodna ženska svojega časa. Na koncilu v Konstanci, na katerem so obsodili Jana Husa na grmado, se mu je leta 1415 odločno postavila v bran in si s tem pridobila simpatije češkega plemstva. Do vere, kakršno je razglašala Cerkev, je imela nasploh odklonilno stališče in tega tudi ni skrivala. Hartmann Schedel, nemški kronist, ki je živel v drugi polovici 15. stoletja, pravi o njej, da je bila »strahovito hudobna ženska« in da je »padla v takšno nemogočo slepoto, da je javno proglašala svete device, ki so zaradi Kristusa pretrpele smrt, za neumnice in norice«. Bila je namreč prepričana, da po življenju ni drugega življenja in da telo in duša umreta skupaj. Zanimala se je za astrologijo in za alkimijo, verjetno pa je zašla tudi v okultizem, saj je je še vedno popularna v krogih, ki se ba-vijo s satanističnimi kulti. Med drugim je bila soustanoviteljica »Viteškega reda zmaja«, ki je nadaljeval tradicijo Miloša Obilica, po kateri so v boju proti Turkom dovoljena vsa sredstva, tudi politični umor. Naj bo kakorkoli, nadvse zanimiva osebnost, ki si zasluži, da ji slovenska vlada prihodnje leto posveti kovanec za 20 ali 50 evrov. Ne razumem pa, zakaj se je celjska škofija tako močno angažirala, da se Barbari postavi spominsko obeležje v katedrali sv. Vida na Hradčanih v Pragi, kjer je pokopana. Slednja gotovo ni bila svetnica, nasprotno, pred 400 leti bi jo cerkveni gospodje razglasili za čarovnico in jo sežgali na grmadi, če je ne bi ščitil njen visoki položaj. Druga osebnost, o kateri želim spregovoriti, je Maria Pasquinelli, ki je pred kratkim umrla pri 100 letih. Kot Barbara je tudi Pas-quinellijeva menila, da cilji posvečujejo sredstva. Znamenita je postala zaradi tega, ker je 17. februarja 1947 v hrbet ustrelila in smrtno ranila britanskega generala Roberta W. De Wintona iz protesta proti Pariški mirovni pogodbi, ki je prepuščala Pulj Jugoslaviji. Ta zločin ima za nekatere begunske kroge v Italiji še vedno »ogromen emblematičen pomen,« kot piše na spletni strani »Študijskega središča Flaminio Rocchi« za Dalmacijo in Istro. V Pasquinellijevi vidijo nekakšno Jean D'Arc, ki je iz gorečega patriotizma impulzi-vno streljala na mladega De Wintona. V resnici je njena zgodba, kot pričajo v zadnjih letih dostopni britanski arhivski viri, bolj zapletena. Pasquinellijeva je bila goreča fašistka, sodelavka X. MAS »črnega« princa Borgheseja in v letih po vojni zapletena v tisto široko razpeto akcijo, ki so jo ameriške tajne službe organizirale v Italiji v boju proti komunizmu. O njenem načrtu, da ubije britanskega generala, so bile te službe obveščene, niso pa dovolile, da bi zavezniške oblasti v Trstu in Pulju kakor koli ukrepale. Očitno so v atmosferi hladne vojne hotele imeti žrtev, ki bi dala netiva italijanskemu nacionalizmu. Maria Pasquinelli jim je bila v tem smislu na voljo. Tudi sama žrtev lastnega fanatizma in cinizma ameriških tajnih agentov. VREME OB KONCU TEDNA Manjši spodrsljaj azorkskega anticiklona Darko Bradassi Azorski anticiklon je sinoči začel prehodno obrobno popuščati, proti nam pa od severa pronica nekoliko bolj vlažen in hladnejši zrak. Preko držav osrednje Evrope se namreč pomika hladna vremenska fronta, ki bo ob kratkotrajnem spodrsljaju anticiklona deloma vplivala tudi na vreme pri nas. V poletnih mesecih, ko so prizemne temperature visoke, že manjše pronicanje severnega zraka lahko občutno poveča nestanovitnost. Sinoči so se pojavljale plohe in nevihte, mestoma tudi močne, podobno razgibano vremensko sliko pa povečini pričakujemo tudi danes. Po današnji nestanovitnosti se bo ozračje tudi nekoliko ohladilo. Najvišje dnevne temperature bodo od jutrišnjega dne tudi ob morju povečini pod 30 stopinjami Celzija. Od jutri do nedelje pričakujemo sončno vreme in bo verjetnost popoldanskih neviht postopno manjša. Še naprej pa bo pihala burjica. Ravno burja je v tem tednu pri nas odigravala ključno vlogo. V prvi vrsti zato, ker je od severovzhoda pritekal proti nam razmeroma suh zrak, po drugi strani pa tudi zato, ker je dodatno segrevala ozračje in smo ravno pri nas beležili najvišje dnevne temperature. Vendar je bilo kljub 32 stopinjam Celzija počutje v glavnem sprejemljivo, mestoma celo prijetno, saj zaradi povečini nizke vlage toplotni indeks ni dosegal zaskrbljujočih vrednosti. Burja je odigravala pomembno vlogo tudi za drug ne ravno običajen pojav v tem času, za občutno ohladitev morja. Pomislite, da se je morje še nekaj dni pred koncem junija v kratkem času segrelo do skoraj 29 stopinj Celzija, ta teden v ponedeljek in torek pa se je ohladilo pod 19 stopinj Celzija. Ohladitev morja za okrog 10 stopinj predstavlja celo večnost, navad- no se to zgodi v več kot 3 mesecih, tokrat pa se je zgodilo v manj kot dveh tednih. V resnici se je v juniju zaradi večdnevnega obdobja toplega, sončnega in mirnega vremena občutno oto-plil predvsem površinski sloj, v globinah pa je bilo morje zaradi dolgotrajne zime in mrzlih pomladnih temperatur še zelo mrzlo. Tokratna večdnevna vztrajna in tudi razmeroma močna burja pa je poskrbela za premešanje globinskih slojev s površinskimi. Odtod tudi razlaga za tak nenaden in občuten padec temperature. Manj vroče morje vsekakor pomeni manjšo razpoložljivo energijo, zato bo v bližnji prihodnosti nad Zalivom ozračje nekoliko bolj umirjeno kot drugod. Nad morjem ne bo zadostnega vzgona za nastanek neviht, bodo pa nevihtni oblaki lahko prihajali od drugod. Nižje morske temperature bodo v bližnji prihodnosti zagotavljale - v trenutku, ko bo burja ponehala - morski veter, ki bo hladil obalo. Zato v vsakem primeru velike vročine v bližnji prihodnosti ne pričakujemo. Vreme bo najbolj nestanovitno ravno danes, ko bo vpliv severne vremenske fronte nekoliko večji in bodo krajevne plohe in nevihte možne tudi v nižinah, obrobno lahko tudi ob morju. Od jutrišnjega dne bo prevladovalo sončno vreme, pihala bo šibka burjica, najvišje dnevne temperature pa bodo povečini malo pod 30 stopinjami Celzija. V popoldanskih urah bodo predvsem v gorskem svetu nastajale krajevne plohe in nevihte, ki se bodo ponekod lahko spustile tudi do nižin in bolj izjemoma obrobno do morskega pasu. Na sliki: azorski anticiklon prehodno in obrobno popušča PISMA UREDNIŠTVU Filibert Benedetič bi bil zadovoljen Spoštovani! Z velikim zanimanjem sva spremljala vse, kar je bilo v teh dneh objavljeno o slovenski poroki med Julijo in Elio, ob tem pa nama je spomin segel daleč nazaj, na najino, prav tako slovensko poroko. Ko sva se (davnega) leta 1979 konec oktobra odločila, da se bova decembra poročila na tržaški občini, sva stopila do tedanjega občinskega svetovalca Filiberta Benedetiča (PSI), ki je takoj privolil, da naju bo poročil on, vsi trije pa smo si bili edini, da mora biti poroka v slovenščini. Še več: Be-nedetič je izrecno poudaril, da ne bomo nič slepomišili in da bo uradno sporočil tedanjemu županu Cecovi-niju, da bo poroka v slovenskem jeziku. Približno tri tedne pred predvidenim 17. decembrom naju je Filibert poklical in dejal, da je prišlo do zapleta, saj Cecovini slovenske poroke ne dovoli. S tedanjim repentabrskim županom Coljo smo se že domenili za »alternativno lokacijo« - občino Re-pentabor, ko naju je Filibert (približno 10 dni pred datumom poroke) ponovno poklical in povedal, da je vse urejeno: od tržaškega župana je zahteval uradno pisno prepoved, ki je pa seveda ni dobil (očitno je bilo že precej pred zaščitnim zakonom funkcionarjem dovoljeno poročiti v »tujem« jeziku) in najina poroka se je redno lahko odvijala v tržaški občinski palači. Za glasbeno kuliso je v dvorani zado-nela pesem Slovenskega okteta (kaseto sva na Benedetičevo željo poskrbela sama), na mizi je kraljeval slovenski šopek (rdeči nageljni z rožmarinom), od prve do zadnje minute je vse potekalo v slovenskem jeziku, od uradnega dela (z branjem zakona - seveda v slovenščini) do prijateljskega nagovora z željami za dolgo srečo. Ko je bilo vsega konec, je Benedetič navzočim predočil, da »kot mi veleva dolžnost, bom sedaj zakonske člene prebral tudi v italijanščini«, kar je tudi storil. Resnici na ljubo se ne spominjava, če je kdo nato prebral zapisnik (verjetno ga je, če to predvideva zakon), nakar smo vsi - Filibert Bene-detič, midva in obe priči - podpisali zapisnik. Juliji in Elii je vse to uspelo še nadgraditi, za kar jima čestitava, s takim razpletom pa bi bil prav gotovo nadvse zadovoljen tudi pokojni Filibert Benedetič, ki si je že pred štiriintridesetimi leti prizadeval, da bi bil slovenski jezik v Občini Trst povsem enakopraven večinskemu! Srečno, Julija in Elia in bodita tako pokončna še naprej! Ingrid Kalan in Ivan Peterlin I «v* Izraz »manjšina« Spoštovani gospod urednik! Uvodnik dne 5. julija letos ste razumljivo namenili vsebini in zaključkom XIII. Vseslovenskega srečanja v slovenski prestolnici. Ne bom se podrobno zaustavil pri Vašem razmišljanju, a meni se vendar- le zdi, da se je potrebno pri izrazu »manjšina« in »manjšine« nekoliko dlje zadržati. Zakaj mislim tako? Iz enostavnega razloga, ker mene osebno izraz »manjšina« moti, če ga načrtno in stalno uporabljamo samo v tej obliki. Po italijanski ustavi (člen 6) in po statutu dežele FJK (člen 3) smo res omenjeni kot »manjšina«, istotako v listinah oz. aktih mednarodnega obsega in značaja (Londonski sporazum, Osimski sporazum itd.), vendar je tu izraz manjšina v juridičnem, oz. političnem smislu. Biti »manjšina« in sami sebe tako stalno imenovati, pa se mi ne zdi nekaj zdravega in pozitivnega. Manjšina je nekaj manj, torej nekaj negativnega že a priori. Radi govorimo, vsaj nekateri, o naši malošte-vilčnosti, tako pri nas v deželi FJK kot tudi v zvezi s celotnim slovenskim narodom. Smo maloštevilni, smo majhen narod: stalno tako govoriti ni zdravo. Kje je pa rečeno, da številčno majhni narodi ne znajo biti enakovredni s takozvano »večino« na raznih sektorjih, od športa do kulture in gospodarstva. Sami sebe definirati za majhne, za manjšince, in to brez vsake potrebe, pa nam zna biti škodljivo tudi zaradi tega, ker je pač ta izraz nekaj »manj«, nekaj torej negativnega. Zato sem se na Vseslovenskem srečanju v Ljubljani zavzel zato, da bi sami sebe definirali kot narodna skupnost, kar tudi smo, saj smo po jeziku, zgodovini in kulturi sestavni del slovenskega naroda kot takega. Z razliko od Furlanov, Ladincev, Kataloncev itd. smo mi sestavni del slovenske celote, ki je kot tak zaščiten z mednarodnimi obveznostmi in ustavnimi načeli. Torej, vsaj ko sami sebe imenujemo ali definiramo, navznoter ali navzven, bodimo raje predstavniki »slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini«. Isto naj velja tudi za koroške Slovence, za slovensko skupnost na Madžarskem in drugod. Razni etnični otoki (Albanci in Hrvati npr. v južni Italiji) ali posamezniki (Slovenci po širšem svetu) imajo drugačno problematiko, a mi smo tudi teritorialno sestavni del slovenskega naroda, zato naj se, po mojem skromnem mnenju, raje definiramo kot slovenska narodna skupnost, kar bo vsaj nas navdalo z večjo samozavestjo in tudi ponosom, da smo pripadniki naroda, ki je v osrčju Evrope že kar lepih tisoč let. Hvala za objavo. Dr. Drago Štoka Predsednik SSO Hackova je bila svobodomiselna komunistka V svojem zadnjem članku se je Acetu Mermolji zapisalo, da je rajna Margherita Hack „bila izrazito angažirana ženska" a je „odklanjala večkrat ponujene politične kandidature in funkcije". To ni res. Margherita Hack je bila svobodomiselna komunistka in je večkrat kandidirala za komuniste. Na listah KPI za tržaški občinski svet, na listi italijanskih komunistov za deželni svet v Lombardiji, pred nekaj leti, ko je bila izvoljena s 5 tisoč preferencami, nato še v Laciju za Zvezo levice (SKP in SIK). Kandidature je vedno sprejemala s pridržkom, da noče biti izvoljena, ker je želela nadaljevati svoje raziskovalno delo. Iz lombardijskega deželnega sveta je zato izstopila takoj in svoje mesto prepustila kulturnemu delavcu Bebu Stortiju. O njenem značaju priča tudi dogodek iz konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Napovedali so volitve v evropski parlament in Enrico Berlin-guer je skupaj s tržaškim poslancem Antoninom Cuffarom ponudil Marg-heriti Hack kandidaturo in skoraj gotovo izvolitev. Margherita se je zahvalila, vendar je kandidaturo odklonila, ker ni hotela zapustiti svojega psa in mačk na vrtu svoje rojanske hiše. Ko je pred nekaj leti kandidirala v Lombardiji na listi italijanskih komunistov pa je zahtevala, naj bo na volilnem lepaku tudi njena najljubša mačka. Stojan Spetič 189 Petek, 12. julija 2013 ALPE-JADRAN / OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - V prihodnjih tednih objava drugega razpisa Občina bo spet iskala investitorja za tržnico Poskusili bodo še enkrat. Goriška občina bo v kratkem ponovno objavila razpis, preko katerega bo skušala poiskati investitorja, ki bo zgradil nakupovalno središče na območju bivše tržnice na debelo in hkrati obnovil pokrito tržnico, ki obratuje na vogalu med Verdijevim korzom in Ulico Boccaccio. Razpis je občina Gorica prvič objavila lani, nanj pa se do predvidenega termina ni prijavilo nobeno podjetje, tokrat pa uprava upa, da bo drugače. »V nov razpis bomo vnesli nekaj manjših sprememb, ki so povezane predvsem z roki za predstavitev ponudb, bistvo pa bo ostalo isto. Menim, da ga bomo objavili že konec tekočega meseca ali na začetku avgusta,« je za Primorski dnevnik povedal vodja tehničnega urada občine Mauro Ussai. Z razpisom želi občina ujeti dve muhi na en mah. Obnova spomeniško zaščitene stavbe pokrite tržnice, ki je bila zgrajena v času Avstro-Ogrske in je v občinski lasti, bo namreč pogoj, pod katerim bo investitor postal dejanski lastnik območja bivše tržnice na debelo, kjer naj bi zraslo novo trgovsko središče. Pokrita tržnica bo ostala v občinski lasti, območje tržnice na debelo pa bo občina odstopila zasebnikom. Uradi so ocenili, da je to območje v sedanjem stanju vredno 2.150.000 evrov, kar je tudi izklicna cena, ki bo predvidena v razpisu za obnovo pokrite tržnice. Zasebnik tega denarja ne bo plačal občini, pač pa bo v zameno za odstop območja pripravil še dokončni in izvršni načrt obnove pokrite tržnice ter izvedel obnovitvena dela. Ko bodo le-ta zaključena, bo zasebnik postal dejanski lastnik območja tržnice na debelo. Predhodni načrt pokrite tržnice je vreden približno 2.500.000 evrov in predvideva obnovo oboka in poda, nov ogrevalni sistem, ki bo ustrezal potrebam cvetličarjev ter prodajalcev sadja in zelenjave, obnovo stranišč (tudi z ureditvijo stranišča za prizadete osebe), posodobitev podzemnih hladilnikov in namestitev avtomatskih vhodnih vrat. Sedanje prostore ribarnice bodo razdelili in s tem pridobili prostore za mesnico, ob notranji razsvetljavi pa bodo izboljšali tudi razsvetljavo na parkirišču za tržnico. V pričakovanju na posodobitev občinskega pravilnika o trgovski dejavnosti, po katerem bodo lahko razširili trgovsko ponudbo tržnice (npr. na obrtniške izdelke), je v tehničnem opisu predhodnega projekta, ki ga je občinski odbor odobril lani, predvidena tudi namestitev novih kioskov v slogu dunajske secesije. Med gradbenimi deli bodo stojnice prodajalcev delovale v Ulici Boccaccio, ki bo delno zaprta za promet. Vzporedno z obnovo pokrite tržnice, ki ji bodo sledili občinski tehnični uradi, bo investitor lahko začel z gradnjo komercialnega središča na območju tržnice na debelo. Da bi to omogočila, je občina v prejšnji mandatni dobi sprejela varianto k regulacijskemu načrtu, ki dopušča tudi gradnjo podzemnega parkirišča pod Ulico Cador-na in tržnico na debelo. Vhod bo v Ulici Brass, kjer bodo zgradili krožišče. Idejo za spremembo območja nekdanje tržnice na debelo v komercialni center je dal projekt »Leonardo«, ki ga je leta 2009 izdelalo podjetje Terziaria Gorizia - CAT Ascom. Pred sprejemom variante k regulacijskemu načrtu je občina preverila zanimanje zasebnikov za financiranje in uresničitev projekta urbanega komercialnega centra, interes pa je izrazilo šest družb. Gospodarske okoliščine so se od takrat zelo spremenile, kar je verjetno vplivalo na to, da se na prvi razpis ni prijavilo nobeno podjetje. (Ale) Goriška tržnica bumbaca GORICA - Napad svetnika Daria Obizzija Imenovanja stažistov na pokrajini ponovno v središču polemik Predstavnik opozicije meni, da bi hči bivšega odbornika Marinčiča ne smela opravljati delovne prakse na tiskovnem uradu Imenovanja stažistov na goriški pokrajini ponovno podžigajo polemike. Pred petimi leti sta kar nekaj prahu dvignili delovni praksi, ki sta ju v pokrajinski palači na Korzu Italia opravila sinova tedanjega odbornika Maurizia Salomoni-ja in predsednika Enrica Gherghette, tokrat pa je jabolko spora junijski odlok, na podlagi katerega bo polletno delovno prakso na tiskovnem uradu in na uradu za jezikovne identitete opravila hči bivšega pokrajinskega odbornika Marka Marinčiča. Staž bo opravila v okviru študija na Tržaški univerzi, s katero je goriška pokrajina sklenila sporazum o sprejemanju študentov-stažistov, zadolžena pa bo predvsem za oblikovanje besedil v slovenskem jeziku. DOBERDOB - Ob nogometnem igrišču Razbili šipo avtomobila in ukradli žensko torbico Razbito steklo avtomobila Tatovi so v zadnjem obdobju zelo aktivni na Goriškem, tako da ne beležimo zgolj vlomov v stanovanja, ampak tudi vlome v parkirane avtomobile. Žrtev tovrstne neprijetne izkušnje je bila obiskovalka nogometnega turnirja v Doberdobu v torek zvečer, točneje med 20. uro in 21.15. »Avto sem parkirala na začetku ceste, ki pelje do igrišča, zraven številnih drugih avtomobilov. Medtem ko sem gledala tekmo, so po mikrofonu najavili, da je nekaj narobe z mojim avtomobilom. Ko sem se do njega vrnila, sem odkrila, da je bilo zadnje okno razbito, torbice, ki je bila skrita pod sedežem, pa ni bilo več,« je za Primorski dnevnik povedala lastnica avtomobila in dodala, da je tat najprej poskušal vlomiti skozi vrata, a mu ni uspelo. Na srečo je šlo za staro torbico, predmeti v njej pa niso imeli velike vrednosti. Denarnico in dokumente je lastnica avtomobila vzela s seboj, kar se je izkazalo za previdno odločitev. Ukradeno blago je bilo tudi za tatu nezanimivo, saj so nekaj minut kasneje domačini našli torbico v košu za odpadke v Doberdobu. Ob takih dogodkih je vredno ponoviti, da ne smemo v avtomobilu pustiti ničesar, kar bi lahko privabilo pozornost nepridipravov. Tatovi, ki se niso zmenili za druge parkirane avtomobile, so v torek v Doberdobu spregledali najbolj dragocen plen, in sicer sončna očala, ki so bila lepo vidna na prednjem sedežu: vsaj kanček tolažbe za lastnico avtomobila, ki bo morala sama poravnati škodo za razbito šipo. (av) Njenemu imenovanju, čeprav je v skladu s pokrajinskim pravilnikom, oporeka pokrajinski svetnik Ljudstva svobode Dario Obizzi, ki je spomnil, da je leta 2008 predsednik Gherghet-ta podprl dokument, na podlagi katerega bi se morali predstavniki pokrajine s pomembnejšimi institucionalnimi vlogami ravnati čim bolj tran-sparentno oz. neoporečno. »Pred petimi leti je veliko zadrege povzročila novica, da sta bila med stažisti pokrajine tudi sinova Salomonija in Gherg-hette. Škandal je imel velik medijski odmev, zato je Gherghetta podpisal dokument, ki ga je oblikovala svetniška komisija za nadzor,« pravi Obiz-zi, po katerem se zdaj zgodba ponavlja. Svetnik Ljudstva svobode sicer priznava, da nima Marinčič na pokrajini že dalj časa nobene upraviteljske vloge, po njegovem mnenju pa je odlok št. 1472 z dne 27. junija 2013 vseeno sporen. »Hči bivšega odbornika Marinči-ča, ki je prav tako kot Gherghetta podprl dokument komisije, je bila izbrana za šestmesečno prakso na pokrajini. Strošek projekta znaša 3000 evrov. Že res, da Marinčič ni več odbornik, kljub temu pa se sprašujem, ali je primerno, da so ravno njegovi hčerki zaupali mesto, tudi glede na to, da je njena mama zaposlena na pokrajini,« pravi Obizzi, po katerem bi moral Gherg-hetta takoj ukrepati. Z Obizzijevim napadom se Ma-rinčič ne obremenjuje preveč, saj pravi, da ima mirno vest. »Že dobri dve leti nimam na pokrajini nikakršne funkcije. Ker nisem več aktiven v politiki, se mi zdi, da dodatni komentarji sploh niso potrebni,« pravi Marinčič, ki se je po zaključenem odborniškem mandatu vrnil na Primorski dnevnik. »Morda Obizzi misli, da velja za potomce vseh tistih, ki so za določeno obdobje imeli upraviteljsko vlogo, dosmrtna prepoved sodelovanja z javnimi upravami. Zdi se mi, da nekoliko pretirava,« je še pripomnil Marinčič. (Ale) APrimorski ~ dnevnik Minister Grilc na Goriškem Minister RS za kulturo dr. Uroš Grilc bo jutri, 12. julija, obiskal Goriško. V Kulturnem domu v Gorici se bo popoldne sestal s predstavniki slovenskih kulturnih organizacij, še pred tem pa bo obiskal Novo Gorico in Brda. Sestal se bo z županom Mestne občine Nova Gorica Matejem Arčonom, vršilcem dolžnosti direktorja Goriškega muzeja Matjažem Brecljem, direktorico Goriške knjižnice Franceta Bevka Ireno Škvarč, direktorjem SNG Nova Gorica Jožkom Čukom, županom Občine Brda Francem Mužičem ter direktorjem občinske uprave Občine Brda Andrejem Mar-kočičem. Ob 14. uri bo obiskal Kulturni dom v Gorici, kjer se bo srečal s predstavniki manjšinskih kulturnih organizacij. Srečanja se bodo predvidoma udeležili predstavniki Kulturnega doma, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franca Žgavec, predsednica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Mara Černic, predsednica Glasbene Matice Nataša Paulin, deželni tajnik in pokrajinski predsednik SKGZ Li-vio Semolič, pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj, predstavnica Ki-noateljeja Mateja Zorn, predstavnica knjižnice Damir Feigel Luisa Gergolet, predsednica ZSKD Vesna Tomsič, predsednica ZSKP Franca Padovan, predstavnik ZCPZ Albert Devetak in predstavnica konzorcija Slovik Matejka Grgič. A I ( - V • VI • M • V V Omizje za trzisko pristanisce Dvodnevna stavka delavcev tržiške pristaniške družbe in drugih podjetij, ki delujejo na območju luke v Tržiču, se je včeraj nadaljevala v Trstu. Delavci so z lepaki protestirali pred sedežem deželnega sveta, kjer so se jim pridružili tudi tržaški delavci. Delavci so se za protestno mobilizacijo odločili, ker po njihovem mnenju pristaniška družba ne spoštuje dogovorov o organizaciji dela v pristanišču in o stalni zaposlitvi delavcev, kot določa 17. člen zakona št. 84 iz leta 1994. Deželni odbornik za finance Francesco Peroni in in deželna odbornica za delo Loredana Panariti sta obljubila, da bo uprava FJK v kratkem sklicala delovno omizje, ki se ga bodo udeležili predstavniki pristaniške družbe, dežele in sindikatov. »Gibanje 5 Zvezd se bo zavzemalo za to, da bo dežela čim prej sklicala srečanje,« je povedala deželna svetnica Ilaria Dal Zovo, ki je včeraj v Trstu obiskala pristaniške delavce. »Omizje bo moralo najti izhod iz položaja, ki je za delavce postal nevzdržen,« je povedala svetnica, ki je prepričana, da mora deželna vlada odigrati vodilno vlogo. Ronški slikarji v Renčah SKRD Jadro vabi na ogled razstave štirih ronških slikarjev, ki jo bodo odprli v soboto, 13. julija, v Renčah. Istočasno bodo ob tamkajšnjem občinskem prazniku razstavljali tudi ročna dela klekljar-skega odseka društva in člana Silvana Marušiča. »Umor« v Novi Gorici Dramska skupina društva F.B. Sedej bo drevi nastopila na Bevkovem trgu v Novi Gorici. Ob 21. uri bodo števerjanski igralci uprizorili »Umor v vili Roung.« Holistično zdravljenje V okviru projekta »Dolce-mente« bo v danes parku Basaglia v Gorici med 16.30 in 21. uro debatno srečanje z naslovom »La guarigione perfetta«. Na temo ho-lističnega zdravljenja, ki temelji na poslušanju samih sebe in na iskanju notranjega miru bodo govorili številni izvedenci. Udeleženci naj s seboj prinesejo blazinico; informacije po tel. 0481594103/01, 333-4857158, marco.berta-li@ass2.sanita.fvg.it. 1 4 Četrtek, 11. julija 2013 GORIŠKI PROSTOR POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Maturant znanstveno-tehnološkega liceja Gregorčič Marco Peric Ljubi francosko kulturo, študiral bo medicino Maturitetni referat je posvetil Soči - V prostem času zelo rad bere, dobro pa se znajde tudi za štedilnikom Ljubi francosko kulturo in znanstvene predmete, hkrati pa goji še številne druge konjičke. Z najvišjo oceno je na znanstveno-tehnološkem li-ceju Simon Gregorčič v Gorici ma-turiral Marco Peric, ki stanuje pri Vi-žintinih v Dolu. Že iz naše osebne izkaznice, ki jo objavljamo ob njegovi fotografiji, je razvidna Marcova zaljubljenost v francosko kulturo, s katero je prišel v stik tudi med nastopi, ki jih je v Franciji in Parizu opravil v enajstih letih, med katerimi se je ukvarjal z baletom. Svoj maturitetni referat je Marco posvetil domačim krajem, in sicer reki Soči, tako iz znanstvenega kot iz literarnega vidika. »Opisal sem živalske in rastlinske vrste, ki živijo v Soči, reko pa sem opisal tudi s pomočjo Gregorčičevih verzov in foto- grafij, ki sem jih sam posnel,« je povedal Marco, ki smo ga zmotili med maturantskim izletom po Sloveniji. Med petletno študijsko potjo so mu najbolj ležale kemija, matematika in biologija, tako da bi se nedvomno ponovno odločil za vpis na znanstveno-tehnološki licej. »Študiral bom na medicinski fakulteti v Ljubljani, verjetno pa se bom usmeril v okulistiko,« je dejal Marco in dodal, da je stotico pričakoval, saj »je rezultat petletnega dela, s katerim sem izpolnil svoj cilj. Zaključna ocena bo namreč pomembna tudi za sprejetje na univerzi v Ljubljani. Vsekakor pa bom po počitnicah opravil tudi sprejemni izpit za vstop na medicinsko fakulteto Videmske univerze«. V prostem času Marco zelo rad NOVA GORICA - Ustanovili Razvojni svet Čezmejno sodelovanje je med prioritetami V Novo Gorici je včeraj trinajst se-vernoprimorskih županov, predstavnikov iz gospodarske sfere in nevladnih organizacij ustanovilo Razvojni svet severne Primorske (Goriške razvojne) regije. Za predsednika so izvolili novogo-riškega župana Mateja Arčona, podpredsednik je Mitja Gorenjšček, direktor Letrike Bovec, podpredsednica je predstavnica, ki so jo imenovale nevladne organizacije, Nataša Bratina iz Cerknega. »Država je zahtevala, da ustanovimo goriški razvojni svet severne Primorske regije, ki je v bistvu razširjena oblika prejšnjega sveta regije. Ta še vedno ostaja, odločitve pa bo odslej sprejemal razvojni svet severne Primorske, kjer so poleg županov prisotni tudi predstavniki gospodarstvenikov in nevladnih organizacij,« pojasnjuje Darja Hauptman, predsednica Sveta severne Primorske (Goriške statistične) regije. Razvojni svet ima pet rednih delovnih teles: odbor za človeške vire, za gospodarstvo, turizem, razvoj podeželja in za okolje prostor in infrastrukturo. »Ti odbori bodo pripravljali predloge za razvoj naše regije, te bo potem obravnaval razvojni svet, in sprejel določene odlo- čitve, ki so pomembne za našo regijo, kar bomo potem usmerjali neposredno na državo,« dodaja Hauptmanova, ki je tudi županja kobariške občine. Med prioritetne naloge si je razvojni svet zadal razvoj turizma, gospodarstva in človeških virov, bistvo pa je, da bodo občine pri tem medsebojno sodelovale in se povezovale. Na podlagi novoustanovljenega sveta bo regija lahko nastopala bolj enotno in usklajeno, kar jo bo naredilo močnejšo. Hauptmanova med prioritete uvršča tudi čezmejno sodelovanje. »Že naslednji teden imamo v Kobaridu srečanje vseh turističnih ponudnikov ob meji, ker bi radi skupaj z italijanskimi občinami ob meji ob 100-letnici Soške fronte ustvarili skupni produkt, skupne pakete, s katerimi bi povečali obisk in prepoznavnost ter dvignili turistični rezultat. Sem je vključena celotna zahodna meja, do morja. Zelo si prizadevamo, da bi v naslednji razvojni perspektivi lahko konkretno sodelovali z občinami na drugi strani meje. Julijska krajina je velika, sodelovanje ni najbolj učinkovito, s sosednjimi občinami čez mejo pa zelo dobro sodelujemo,« dodaja sogovornica. (km) OSEBNA IZKAZNICA Zodiakalno znamenje: devica Najljubša hrana: Boeuf Bourguignon Najljubša pijača: fanta Knjiga na nočni omarici: Četverorečje Alojza Rebule Najljubši film: Marie Antoinette Sofie Coppola Najljubša televizijska oddaja: Grace Anatomy Najljubša gledališka predstava: Tartuffe Naj osebnost: Ivan Tavčar, ker je v življenju dosegel vse, kar si je želel Življenjsko geslo: Keep calm and carry on bere. Všeč so mu tako slovenski kot tuji avtorji, med katerimi izpostavlja švedskega pisatelja Stiega Larssona. Ko mu preostaja kaj časa, tudi zelo rad kuha. Pred novimi študijskimi napori pa ga čaka še večdnevno potovanje po Kefaloniji z družino. (av) / FINCANTIERI Nov dogovor o dopolnilni blagajni »Dosegli smo pozitiven dogovor, ki je v sozvočju s tistim, ki smo ga sprejeli 21. decembra 2011: v njem so jamstva za delovanje obratov družbe Fincantie-ri in razvoj ladjedelništva, potrjen pa je bil tudi načrt za večjo raznovrstnost proizvodnje. Prisilnih odpustov ne bo.« Tako je povedal Alberto Monticco, deželni tajnik sindikata CISL, ki se je včeraj udeležil omizja o dopolnilni blagajni v ladjedelnicah družbe Fincantieri. Monticco je izpostavil, da je tokrat k sporazumu pristopil tudi sindikat Fiom, ki ni podpisal prejšnjega dogovora. V primerjavi s prejšnjim dogovorom predvideva dokument, ki so ga podpisali včeraj, nižje število ur dopolnilne blagajne, kar je odvisno od znižanega števila delavcev in novih naročil, zmanjšalo pa se je tudi število odvečnih delavcev. Le-teh je bilo v Tržiču 250, po novem pa 137. NOVA GORICA - Predstavili program festivala Echos Glasba brez meja Prvi koncert že 19. julija v Koprivnem, kjer bo nastopila slovenska folk skupina Katalena RUPA - Prometna nesreča Kolesarka obležala v obcestnem jarku Na državni cesti št. 55 med Mirnom in Rupo se je včeraj okrog 18.30 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ranjena kolesarka. Priletna ženska se je s kolesom peljala proti Rupi, ko jo je v še nepojasnjenih okoliščinah podrl avtomobil znamke Lancia Y z italijansko registracijo, ki je vozil v isto smer. Ženska je izgubila ravnotežje - zgleda, da je avtomobil vanjo trčil z desnim ogledalom - in je s kolesom vred zgrmela v obcestni jarek, iz katerega so jo kasneje potegnili reševalci. Kolesarko, ki je bila poškodovana, a je ostala pri zavesti, so s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje. Ob reševalcih so na prizorišče nesreče prišli karabinjerji in prometna policija. Skupina Katalena Ljudska, klezmer, sefardska glasba, zvoki Afrike, Azije in Latinske Amerike, skladbe iz italijanske in slovenske glasbene zakladnice, klasična glasba od baroka do sodobnih glasbenih zvrsti -takšen je program čezmejnega festivala Echos - čezmejni odmevi 2013. V okviru festivala se bo na slikovitih prizoriščih odvilo štirinajst brezplačnih koncertov, šest v Italiji, osem v Sloveniji. Nastopile bodo priznane slovenske in italijanske glasbene skupine ter čezmejne komorne zasedbe, sestavljene iz mladih glasbenikov, ki so se oblikovale na nedavno zaključenem glasbenem kampusu. »Zamisel o tem dvoletnem čez-mejnem festivalu je pa tako lepa, da menim, da bo živela dlje. Predvsem si jo bodo zapomnili mladi glasbeniki, rojevajo se že skupine, ki bodo gotovo živele dlje kot to leto. Imamo vse potenciale, da se festival razrase, saj gre za evropsko idejo: za spoznavanje kultur, prekoračitev predsodkov. Upam da bo tudi to okolje začutilo, da je glasba pomembna, da ne pozna meja, predsodkov in da bodo na poseben način zaživela tudi ta lepa prizorišča, kjer se bodo odvijali koncerti,« je povedala Veronika Brvar, umetniški vodja festivala. Program je pripravila skupaj s kolego Davidem Masa-ratijem, ki je žal preminil, še preden bi užival v sadovih svojega dela in sklenil začrtani cilj. Uvodni koncert se bo odvijal 19. julija v Koprivnem. Nastopila bo slovenska folk skupina Katalena. Na različnih prizoriščih bodo vse do 12. septembra sledili nastopi omenjenih čez-mejnih komornih skupin - glasbeniki v programu izvajajo po eno slovensko in eno italijansko skladbo, ter nastopi profesionalnih, že uveljavljenih glasbenih skupin. Zaključni koncert bo v Divači, nastopil bo italijanski Ansambel okarin iz Budria, ki bo na tem posebnem instrumentu predstavil skladbe italijanskih opernih mojstrov 19. stoletja in italijan- ske filmske glasbe našega časa. Prva izvedba čezmejnega glasbenega festivala Echos je financirana s sredstvi iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007 - 2013 s skupnim proračunom skoraj 655.000 evrov. V vlogi partnerjev sodelujejo društvo Associazione Progetto Musica, Kulturni dom Nova Gorica, Iniziativa Centro Europea in Kosovelov dom Sežana. Izvajal se bo 30 mesecev, na italijanski strani se bo projekt izvajal v pokrajinah Trst in Gorica, na slovenski pa v Goriški in Obalno-kraški regiji. Projekt pa naj bi doprinesel še več kot le krepitev čezmejnega sodelovanja pri organizaciji skupnih kulturnih dogodkov. Organizatorji se nadejajo še drugih »stranskih učinkov«, kot so skupna promocija čezmejnega območja z oblikovanjem turističnih in kulturnih poti, glasba pa se bo navezovala na izpostavljanje krajev v Sloveniji in Italiji, kjer bo potekal festival. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 11. julija 2013 15 GABRJE - V 67. letu starosti Za vedno odšel Ladi Boškin V Gabrjah je žalostno odjeknila vest o smrti 67-letnega kulturnega in družbenega delavca Ladija Boškina. Še pred nekaj dnevi je z domačega računalnika pomagal vaškemu društvu Skala pri pripravi dokumentacije za nogometni turnir, ki se bo začel prihodnji teden. V torek zvečer se je kot običajno odpravil spat, včeraj zjutraj pa se ni več prebudil. V zadnjih letih je sicer imel težave z zdravjem, vseeno pa ni nihče slutil, da se bo tako nepričakovano poslovil od svojih najdražjih. Ladi Boškin se je rodil 22. marca leta 1946 v Mirnu, pod katerega so takrat spadale Gabrje. Njegov oče se je imenoval France, mama Lojzka Pipan je bila doma iz Doljnjih Gabrij. Nižjo srednjo šolo je obiskoval v Gorici, kjer je živel v Dijaškem domu. Pri petnajstih letih starosti se je zaposlil. Najprej je delal pri podjetju ITE, nato pa je pri družbi SIP opravljal poklic inštalaterja telefonov. Potem ko je prevozil domala vso deželo, so ga premestili v pisarno, od koder je nadaljeval svoje delo tehnika do upokojitve. Leta 1976 se je poročil s Tatiano Culot iz Štandreža, s katero si je uredil dom v Gabrjah. V zakonu sta se jima rodila hči Sara in sin Luca. Ladi Boškin je v vlogah tajnika, blagajnika in odbornika veliko prispeval k delovanju gabrskega društva Skala. Bil je Ladi Boškin med ustanovitelji moškega pevskega zbora, ki ga je zapustil pred tremi leti, potem ko je z njim pel na desetinah koncertov in prireditev. Pred leti je bil imenovan v širši pokrajinski odbor ZSKD, hkrati pa je bil med ustanovitelji pustnega društva Karnival. V mladih letih je bil tudi jamar pri klubu Cai. Ladi Boškin je bil izredno prijaznega značaja; vedno je bil na razpolago tudi nam v goriški redakciji dnevnika, ko smo potrebovali njegovo pomoč za pisanje člankov, še zlasti o pustni povor-ki, pustni loteriji in sploh pustovanju v Sovodnjah. Zato ga bomo skupaj z ga-brskimi kulturniki in pustarji društva Karnival tudi mi hranili v lepem spominu. Pogreb bo jutri ob 14. uri v gabr-ski cerkvi. GREGORČIČEVI DNEVI - Klub Govorica Prijeten kulturniški večer v družbi Marka Kravosa uvodoma nagovorili predsednica literarnega kluba Darinka Kozinc ter predsednica društva Gradiškovci Tina Krog. Na tretjih Gregorčičevih dnevih se je Kravos predstavil s pesmimi iz najnovejše dvojezične pesniške zbirke Sol na jezik, bral pa je tudi iz nekaterih prejšnjih pesniških zbirk. Na srečanju, ki ga je vodila profesorica Darica Majer Leban, so poleg otroškega pevskega zborčka sodelovali tudi Engelbert Osojnik, Eva Slokar Šfiligoj, Doris Kodelja, Ela Krog, Agnes Jurkič in Polona Kante Pavlin. Lastno videnje Gregorčiča so predstavile tudi ljubiteljske slikarke iz Renč in okoliških krajev, ki že vrsto let delujejo pod vodstvom Heme Jakin ter mentorstvom Jane Dolenc. Lep in pester kulturniški večer je dopolnila Kravosova duhovita misel o slovenski in »zamejski« kulturni stvarnosti ter predstavitev uveljavljenih besednih ustvarjalk Marije Mercine in Nataše Konc Lorenzutti. (RP) Kravos med predstavitvijo leban Letošnjega jubilanta Marka Kra-vosa, pesnika in pisatelja iz Trsta, nagrajenca in nominiranca Prešernovega sklada ter nekdanjega predsednika slovenskega PEN-a, je goriški literarni klub Govorica pred nekaj dnevi povabil v goste na prelepo Tominčevo in Gregorčičevo Gradišče. Številno občinstvo sta d3 Lekar ne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.40 -22.00 »Pacific Rim«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »The Lone Ranger«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »World War Z«. Dvorana 5: 17.20 »Dino e la macchina del tempo«; 19.50 - 22.10 »La mi-glior offerta«. Razstave U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 »Pacific Rim«. Dvorana 2: 17.50 - 20.30 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 3: 18.00 »Italian Movies«; 21.00 »The Lone Ranger«. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »La Provincia di Go-rizia e Gradisca: autonomia e gover-no 1861/1914. Letture di un territorio«; do 3. novembra 9.00-19.00 od torka do nedelje. V GOSTILNI MILJO pri Devetakih bo do 28. avgusta na ogled razstava računalniškega umetnika Bogdana Sobana iz Vrtojbe. V MUZEJU TERITORIJA v palači Lo-catelli (Trg 24 Maggio 22) v Krminu je na ogled fotografska razstava z naslovom »Il tempo di 1 click« (razstavljajo Rossano Bertolo, Maurizio Frul-lani in Paul David Redfern); do 14. julija od četrtka do sobote 16.00-20.00, ob nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00; vstop prost. Koncerti »LIFE_MUSICHE DI SCONFINE« poteka do 20. julija: 13. in 14. julija glasbena delavnica Giorgia Pacoriga (informacije in vpisovanje na in@dobia-lab.net) z naslovom »L'improvvisa-zione non si improvvisa« v razstavni dvorani Delbianco v Ul. F.lli Zambo-ni 2 v Štarancanu; ob koncu delavnice v petek, 14. julija, zvečer bo na sedežu Dobialab v Ul. Vittorio Veneto 32 - Dobbia - Štarancan koncert udeležencev; več na www.dobialab.net. AŠKD KREMENJAK prireja 17. zamejski festival »Diaton 2013« 12., 13. in 14. julija v večnamenskem centru v Jamljah. Na programu bo v petek, 12. julija, ob 20. uri tekmovanje v briškoli; v soboto, 13. julija, ob 18. uri otroški ex tempore, ob 20. uri nastop folklorne skupine Gradina iz Ilirske Bistrice, nagrajevanje zmagovalcev ex temporeja in ples ob zvokih tria Ato-mix. V nedeljo, 14. julija, od 14. do 15.30 vpisovanje godcev na diatoni-čno harmoniko, ob 16. uri začetek nastopov, sledila bosta podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala ter ples ob zvokih tria Atomix. Deloval bo dobro založen bife s pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kapljico. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bodo od sobote, 13., do nedelje, 21. julija, potekali simpozij, koncerti in 52. Mednarodno zborovsko tekmovanje Cesare Augusto Seghizzi v sodelovanju z društvom Incontri Culturali Mitte-leuropei: 13. julija, ob 20. uri bo koncert slovenskega pianista Vladimirja Mlinariča; 14. julija, ob 16.30 Glasbeni simpozij in ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta iz Konservatorija Adria; 15. julija, ob 20. uri koncert pianista Igorja Cognolata; 17. julija ob 20. uri koncert Gunnar Berg Ebsemble iz Salzburga; 18. julija, ob 21. uri otvoritveni koncert 52. Mednarodnega tekmovanja, nastopal bo Mepz Collegium Musicale iz Tallina v Estoniji; 19. julija, ob 14. in 21. uri tekmovanja v kategoriji glasbe 20. stoletja in sodobne glasbe; 20. julija, ob 9. uri tekmovanje v zvrsti lahke glasbe, jazz, blues, gospel; 20. julija ob 14. uri tekmovanje v ljudski glasbi; 21. julija, ob 9.uri tekmovanje v kategoriji 19. stoletja. V gledališču Verdi v Gorici bo 21. julija ob 12. uri vokalno instrumentalni koncert ob 200-letnici rojstva G. Verdija, ob 16.30 Grand Prix Seghizzi in ob 21.15 zaključni gala koncert in podelitev nagrad. 9 Šolske vesti SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študij -skega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbirajo na naslovu info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je z ministrskim dopisom AO-ODGPER 6604 bil objavljen ministrski odlok št. 572 z dne 28. junija 2013. Učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in do predvidenega roka za predstavitev vloge pridobi predvideno habilitacijo oz. naslov podpornega učitelja ali pro- fesorja, lahko vloži prošnjo za polnopravno vključitev v pokrajinske lestvice oz. sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14. ure dne 17. julija 2013. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00). M Izleti SEKCIJA VZPI-ANPI Z VRHA sporoča udeležencem izleta na Pokljuko, da bo avtobus v soboto, 13. julija, odpeljal iz Doberdoba ob 6.30, nato bo vozil skozi Vrh, Sovodnje, Štandrež in Podgo-ro. Organizatorji priporočajo točnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 4. avgusta, piknik, povezan z izletom v Tolmin. V jutranjih urah si bodo udeleženci ogledali muzej, v katerem je letos na ogled razstava ob 300-le-tnici Tolminskega upora. Popoldne bo druženje v Brjah (Dobravlje). Vpisovanje bo do 26. julija oz. do zasedbe mest na avtobusu. Prijave po tel.: 0481-390697 (Marija Č.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 3471042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov. □ Obvestila 1. ODBOJKARSKI TURNIR MESTA GORICE bo potekal na Travniku v Gorici med 12. in 19. julijem od 20. ure dalje; ob tekmah glasba z DJ Persom, zumba in enogastronomske stojnice; informacije in vpisovanje na turnir po tel. 392-9797662 in na torneovol-ley.gorizia@libero.it. GLASBENA MATICA GORICA bo do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtek 11.0012.00, ob petkih zaprto. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo od 1. julija do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00; zaprta bo zaradi dopusta od 5. do 16. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta od 15. julija do 15. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki od 1. julija do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. BREZPLAČNA AVTOBUSNA POVEZAVA OVERNIGHT bo potekala vsako soboto, od 13. julija do 10. avgusta in 15. avgusta ter bo povezovala Gorico in Tržič z Gradežem; več na www.aptgorizia.it/it/13852/Over-night. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti. PROJEKT »PRIMORCI BEREMO!« poteka do ponedeljka, 11. novembra, v Feiglovi knjižnici v Gorici, kjer je na razpolago 51 proznih del in 9 pesniških zbirk slovenskih ustvarjalcev; sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. V OBČINSKEM PARKU ob goriški občini poteka brezplačno vsako soboto med 8.30 in 9.30 tečaj telovadbe do 13. julija; informacije ASD Palestra Spazio, tel. 329-7334318. GORIŠKI URAD ZSŠDI-JA bo zaprt do vključno ponedeljka 15. julija. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 15. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Prvomajski ulici 120/a v Sovodnjah. URAD KROŽKA KRUT v Gorici bo zaprt do 22. julija, nato bo odprt vsak torek od 9. do 12. ure; interesenti lahko kličejo urad v Trstu, tel. 040360072. Prireditve KC LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita na srečanje pod lipami z uveljavljenim in večkrat nagrajenim raziskovalnim novinarjem Jožetom Možino danes, 11. julija, ob 20.30 v KC Lojze Bratuž v Gorici. Pogovor bo vodila novinarka Erika Jazbar. ZDRUŽENJE AMICI DELLARTE FELICE prireja ob razstavi »Palpiti del bosco. Animali di legno« Giorgia Bur-gnicha, ki je na ogled v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici, srečanje z avtorjem razstave v soboto, 13. julija, ob 16. uri. Kipar bo prikazal svoje rezbarske sposobnosti v izdelovanju lesenih kipov, potekala bo tudi didaktična delavnica za otroke med 6. in 12. letom starosti (rezervacije do 10. julija po tel. 349-6931585), ob 18. uri bo voden ogled razstave z umetnikom, sledila bo družabnost ob glasbeni spremljavi. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Pietro La Bianca iz splošne bolnišnice v stolnico, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 10.00, Luigia (Luisa) Deiuri vd. Carinato (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Rom-janu in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Aldo Persi (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. Mirno je zaspal Ladi Boškin star 67 let Žalostno vest sporočajo žena Tatiana, hči Sara z družino, sin Luca, brat Ivo in ostali sorodniki Od njega se bomo poslovili v petek, 12. julija, do 13.45 v mrliški vežici na goriškem pokopališču in ob 14.00 v župnijski cerkvi v Gabrjah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Gabrje, 10. julija 2013 Čau, nono Jaša in Mija Ob boleči izgubi neutrudnega družbeno-kulturnega delavca Ladija Boškina izreka hčerki Sari in družini iskreno sožalje Slovenska kulturno-gospodarska zveza Draga Sara, v tem težkem trenutku smo ti ob strani kolegi in prijatelji KB Centra Slovensko društvo Karnival žaluje ob boleči izgubi dragega Ladija Boškina in izreka iskreno sožalje celi družini. 1 6 Četrtek, 11. julija 2013 ITALIJA, SVET RIM - Dan po odločitvi Kasacijskega sodišča o zadevi Mediaset Ostra reakcija desnice Na njeno zahtevo zglasovan dan premora v delu parlamenta mogoče ustaviti institucij, kajti te imajo prednost pred strankami. Oster je bil sekretar strenke Ekologija in svoboda Nichi Vendola, ki je obnašanje desnice označil za skrajno za-skrlbljujoče, kajti razpihovati vojno med politiko in sodstvom je nora in kriminalna ideja. Parlamentarci Gibanja 5 zvezd so v avli inscenirali protest s tem, da so si vsi sneli kravate in jopiče. Senator Cri-mi je predsedniku Grassu sporočil, da ne gre za pomanjkanje protesta do njega, pač pa za protest zaradi pomenjkanja RIM RIM - Dan po odločitvi Kasacijskega sodišča, ki je določilo 30. julij kot dan razprave o Berlusconijevi pritožbi zaradi drugostopenjske obsodbe na procesu Mediaset, je desnica ostro reagirala in z običajno divjo polemiko do sodstva stopila v bran svojega voditelja. Zahtevala je , da se delo parlamanta ustavi za tri dni, po razgreti razpravi pa je parlament izglasoval en dan pavze ne-mesto zahtevnih treh. Desnica je moratorij zahtevala, češ da mora svojim ljudem razložiti, kaj se je zgodilo. Proti moratoriju pa so bili Gibanje 5 zvezd, Ekologija in svoboda in Severna liga, Demokratska stranka pa se je tudi ob tej priložnosti razdelila. Številni Renzijevi pristaši se niso udeležili glasovanja in so izglasovanje moratorija kritiziral. Včerajšnji dan je tako minil v naraščanju napetosti, v vrstah Ljudstva svobode so prevladala radikalna stališča Berlusconijevih najbližjih privržencev. Večina predstavnikov je ztarjevala, da odločitev Kasacijakega sodišča ne more ostati brez posledic na vladno večino. Sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano se je zgražal nad odnosom, ki naj bi ga imelo sodstvo do Berlusconi-ja, kar je po njegovi oceni nepojmljivo. Sekretar Demokratske stranke Gu-glielmo Epifani je dejal, da Ljudstvo svobode preveč nateguje vrv, a ta se lahko pretrga. Včerajšnje dogajanje v parlamentu pa po njegovem še enkrat dokazuje neposredno zvezo med sodnimi problemi Berlusconija in delovanjem vlade ter parlamenta. Sekretar Severne lige Robero Maroni je nasprotovanje prekinitvi dela parlamenta utemeljil z ugotovitvijo, da ni LUXEMBOURG - Zaradi vohunske afere Premier Junker včeraj odstopil LUXEMBOURG - Dolgoletni luk-semburški premier Jean-Claude Junker je včeraj sporočil, da odstopa, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hkrati je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v parlamentu zaradi zaradi obveščevalske afere predlagal predčasne volitve. Juncker je sicer sprva zavrnil odstop zaradi izredno obremenjujočega poročila o nepravilnostih v delovanju njemu podrejene obveščevalske službe. A ko so včeraj poleg opozicije pobudo za glasovanje o nezaupnici vložili še koalicijski socialdemokrati, se je Juncker odločil za ta korak. Socialdemokrati so pozvali tudi k razpustitvi parlamenta in predčasnim volitvam. »Ni bilo druge izbire, kot da vlada odstopi,« je ob tem dejal Juncker. Kot je napovedal, bo uradno odstopno izjavo podal danes zjutraj po seji vlade, nato pa bo velikega vojvodo ob 10. uri zaprosil, naj skliče predčasne volitve. »Žal moram ugotoviti, da moja pojasnila niso naletela na soglasno spontano razumevanje,« je še dejal Juncker, ki sicer zatrjuje, da ni bil osebno odgovoren za številne nepravilnosti v obveščevalni službi. Z 18 leti na položaju je 58-letni Juncker evropski premier z najdaljšim stažem, v luksemburški vladi pa je že 30 let. V Evropski uniji je najbolj znan kot do-nedavni dolgoletni vodja finančnih ministrov območja z evrom, t. i. evroskupi-ne. Kot še piše dpa, so se v Luksem-burgu očitno dogajale stvari, ki spominjajo na filme o Jamesu Bondu. Tajna obveš- spoštovanja do parlamenta. Grasso je s svoje strani apeliral h kolektivnemu čutu odgovornosti. Madtem se je oglasil tudi predsednik kasacijskega sodišča Giorgio Santacroce, rekoč, da ne gre za nikakršno znašanje nad Barlusconijem, temveč je bil deležen obravnave kot katerikoli obtoženec, čigar proces tvega zastaranje. Kasacijsko sodišče je s sporočilom preciziralo, da je njegova dolžnost določiti datum razprave preden dozori rok zastaranja in tega se je sodišče vedno držalo. Pogled na avlo senata ansa Po obisku pri predsedniku republike Napolitanu Grillo: Država je v ruševinah, za tak ■ V • I • • ri ■• v •••ril • •• položaj pa so krivi tudi časopisi in televizije Beppe Grillo med tiskovno konferenco ansa RIM - Lider Gibanja 5 zvezd Bep-pe Grillo jepo srečanju s predsdnikom republike Giorgiom Napolitanom, ki se ga je na Kvirinalu udeležil tudi Gian-roberto Casaleggio, priredil tidkovno konferenco. V običajnem slogu je imel za vsakogar nekaj. Med rugim je dejal, da bi jezni ljudje najraje zgrabili za puške, a je njegovo gibanje tisto, ki jih prepričuje, da je treba še poskušati z demokratičnimi sredstvi. »Stranke hočemo vreči ven z demokratičnimi sredstvi, a prej ali slej se bomo naveličali. Napolitanu sem se zahvalil za prijazen sprejem in mu povedal svoje skrbi zaradi gospodarskih, političnih in socialnih razmer v drža- Jean-Claude Junker ansa čevalna služba Srel, nadzor nad katero je v rokah premiera, je bila v letih 2003-2009 vpletena v vrsto spornih aktivnosti, od nezakonitega prisluškovanja telefonskim pogovorom do korupcije in celo sumljive preprodaje avtomobilov. Luksemburški parlament je tako včeraj razpravljal o poročilu, ki ga je pripravil poseben parlamentarni odbor, potem ko je luksemburški tednik lani objavil prepis na skrivaj posnetega pogovora med Junckerjem in tedanjim šefom Sre-la Marcom Milleom leta 2007. Mille naj bi pogovor snemal s posebno vohunsko uro. V njem premieru med drugim pove, da so uslužbenci Srela tajno snemali pogovor luksemburškega velikega vojvode ter da je ta v stalnem stiku z britansko tujo obveščevalno službo MI6. Juncker naj bi konec leta 2008 izvedel, da je Mille snemal pogovor, a je ta z vrha Srela »odletel« šele leta 2010. KAIRO - Zavrnjen ustavni odlok Težave z načrtom tranzicije v Egiptu KAIRO - Načrtu novih egiptovskih oblasti za obdobje tranzicije ne kaže dobro. V sredo je načrt zavrnila še glavna opozicijska skupina v Egiptu Narodna fronta rešitve, ki je podprla odstavitev predsednika Mohameda Mursija. Medtem je tožilstvo vložilo nove zahteve za aretacijo vodilnih predstavnikov Muslimanske bratovščine. Narodna fronta rešitve se je pridružila vrsti drugih gibanj in zavrnila načrt novih oblasti za obdobje tranzicije. Odlok, ki tlakuje pot novim volitvam in daje začasnemu predsedniku obsežna pooblastila, naj bi bil sprejet brez ustreznega posvetovanja. »Narodna fronta rešitve sporoča svojo zavrnitev ustavnega odloka,« je v izjavi sporočila skupina, ki jo je do torkovega imenovanja za namestnika predsednika vodil Mohamed El Baradej. Kritični so predvsem do tega, da se trenutna oblast z začasnim predsednikom Adlijem Mansurjem ni v zadostni meri posvetovala z njimi. Pozvali so k popravkom načrta, predlagali bodo tudi lastna dopolnila, so še sporočili. Določil, ki jim ne ustrezajo, sicer niso navedli. Že pred tem so načrt za obdobje tranzicije, ki ga je v ponedeljek zvečer predstavil Mansur, zavrnile tako skupine, ki so podpirale Mursijevo odstavitev, kot njegovi večinoma islamistični podporniki. Tudi gibanje Tamarod, ki je stalo za množičnimi protesti proti Mursiju, je bilo kritično zaradi nezadostne mere usklajevanja in je prav tako napovedalo svoje predloge. Muslimanska bratovščina, ki je Mursijevo odstavitev označila za vojaški udar, pa je menila, da «ustavni odlok človeka, ki so ga nastavili pučisti, vrača Egipt na za-četek». Mansur je napovedal, da bodo predsedniške volitve v državi najkasneje februarja prihodnje leto, še pred tem pa bodo imeli parlamentarne volitve in referendum, na katerem bodo odločali o novi ustavi. Spremembe sporne islamistične ustave naj bi začeli pripravljati že čez dva tedna. Poleg tega pa naj bi odlok, ki določa potek prehodnega obdobja, začasnemu predsedniku dajal obsežna pooblastila, vključno z zakonodajnimi. Mansur je v torek imenoval premiera prehodne vlade, in sicer liberalnega ekonomista in nekdanjega finančnega ministra Hazema el Beblavija. Beblavi naj bi si prizadeval za spravo z Muslimansko bratovščino in ji ponudil položaje v vladi.Musli-manska bratovščina je sodelovanje v Beblajevi vladi že zavrnila. Kot je sporočil njen tiskovni predstavnik Tarek al Mursi, «ne sklepajo dogovorov s pučisti in zavračajo vse, kar izhaja iz udara». Egipt pa je včeraj dobil še novega generalnega državnega tožilca, potem ko je njegov kontroverzni predhodnik v torek odstopil. Tožilstvo bo odslej vodil 63-letni Hišam Barakat. Prejšnji generalni državni tožilec Abdel-Meguid Mahmud je napovedal svoj odstop v petek, dan zatem, ko je bil znova potrjen na tem mestu. vi. A predsenik jepostal strelovod in ščit za stranke, ki niso sposobne odločati. Moral bi reči ne novemu mandatu«, je o srečanju dejal Grillo. O vladi je delaj, da je odgovorna za razsulo, kajti to so po njegovem ljudje, ki so uničili italijansko gospodarstvo. Tako zasnovana vlada pa je po njegovi oceni nastala po volji predsed ika republike in deluje v funkciji in interesu Silvia Bar-lusconija. Potem je Grillo kot običajno zvrnil plaz kritik na novinarje, ki da so soodgovorni za porazno stanje v državi in bi jih moralo za to biti sram. Zanj je tisk eden največjih problemov v državi. Prav tako Rai, vsi so pajdaši sistema in bodo za to prvi plačali, ker bodo časopisi in televizije ukinjene. Lider Gibanja 5 zvezd je nato povedal, da je država v ruševinah, zaradi česar so nujni posebni ukrepi, takšni kot se uporabljajo v vojni ekonomiji. Ošvrknil je še Evropo, nakar je dejal, da so spremembe v parlamentu v resnici nemogoče. In če bo ostalo pri tem, se bo gibanje izločilo in se angažiralo v realnostih kot so zapori, delovišča, tovarna Ilva ali delovišče hitre železnice. ■ ZLATO | (999,99 %%) za kg _ ■ 31.236,68€ +24,96 ■ SOD NAFTE (159 litrov) 108,02$ +0,19 EVRO 1,2813 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. julija 2013 valute evro (povprečni tečaj) 10.7. 9.7. ameriški dolar 1,2813 1,2857 japonski jen 128,44 130,07 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,929 25,875 danska krona 7,4584 7,4587 britanski funt 0,86020 0,86500 madžarski forint 294,00 292,95 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7022 0,7025 poljski zlot 4,3325 4,3263 romunski lev 4,4333 4,4478 švedska krona 8,6767 8,7194 švicarski frank 1,2440 1,24524 norveška krona 7,8550 7,9000 hrvaška kuna 7,5400 7,5210 ruski rubel 42,1710 42,3985 turška lira 2,4938 2,4955 avstralski dolar 1,3475 1,4024 braziljski real 2,8990 2,9085 kanadski dolar 1,3475 1,3558 kitajski juan 7,8601 7,8811 indijska rupija 76,4360 77,3280 južnoafriški rand 12,8710 12,9045 w Četrtek, 11. julija 2013 1 7 New Zealand pluje sam SAN FRANCISCO - Dvoboj izzivalcev Vuitton cup na pokalu Amerike se je začel v znamenju farse. Moštvo New Zealand med izzivalci tekmuje zaenkrat sam. V nedeljo je »premagal« italijansko Luno Rosso, včeraj pa švedski Artemis Paula Cayarda. Obe posadki nista izpluli iz pristana, Luna Rossa zato, ker se je pritožila na odločitev o spremembi pravil oi varnostnih razlogov. Team New Zealand je vsekakor z odlično plovbo (do 43,26 vozla hitrosti) opomnil Oracle, da ne bo imel lahkega dela, da ubrani pokal. KOLESARSTVO - Na Touru po etapi na kronometer Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Iličic tik pred prestopm v Florentino FIRENCE - Le še usoda razpleta pogajanj za prestop Stevana Jo-vetiča v Manchester (City ali United?) loči slovenskega reprezen-tanta Josipa Iličiča od prestopa iz Palerma v Fiorentino. Iličič se je s toskanskim klubom dogovoril že pred časom, z delom denarja od prodaje Jovetiča pa bodo plačali odškodnino Palermu. Predsednik sicilskega kluba Maurizio Zamparini je upal, da bo lahko Slovenca prodajal več klubom, da bi tako dvignil njegovo ceno, a se mora zdaj sprijazniti z željo igralca, da se preseli v Firence. APrimorski ~ dnevnik Froome veča prednost PARIZ - Nemec Tony Martin je zmagovalec 11. etape 100. kolesarske dirke po Franciji. Tekmovalec ekipe Omega Pharma - Quick Step je na 33 kilometrov dolgi vožnji na čas med Avranche-som in Mont-Saint-Michelom za 12 sekund ugnal skupno vodilnega Britanca Chrisa Frooma (Sky). Tretji je bil Belgijec Thomas De Gendt (Vacansoleil). Svetovni prvak v vožnji na čas je še enkrat več dokazal, da mu trenutno v tovrstnem dirkanju ni para. Kljub temu s svojo vožnjo ni bil zadovoljen, saj se mu je skupno vodilni Froome zelo približal. «V zadnje pol ure sem kolesaril katastrofalno. Nisem pričakoval, da se mi bo Froome tako približal. Vesel sem, da je izgubil nekaj sekund v končnici etape. Na koncu koncev pa ni pomembno, ali zmagaš za sekundo ali minuto, vsekakor je to ODBOJKA V Ljubljani predstavili SP v Trstu Organizatorji dveh tržaških faz svetovnega ženskega odbojkarskega prvenstva, ki bo v Italiji od 23. septembra do 12. oktobra prihodnjega leta, so se predstavili v Ljubljani. V delegaciji, ki jo je vodil odbornik za gospodarske dejavnosti tržaške Občine Edi Kraus, so bili tudi predsednik krajevnega organizacijskega odbora SP 2014 Franco Rigutti (oba na sliki), predsednik Promotrie-ste Guerrino Lanci in podpredsednik deželnega odbora CONI Franco Cipolla. Medije v Sloveniji so opozorili, da bo Trst gostil kar dve skupini svetovnega prvenstva (skupno bo SP potekalo v šestih italijanskih mestih), skupno bo v našem mestu kar deset tekmovalnih dni. Obiskovalcem iz Slovenije bodo ponudili posebne ugodnosti v obliki paketov s popusti (na primer za odbojkarske klube), povedali pa so tudi, da nameravajo vplesti tudi šole, upoštevajoč sodelovanje med odbojkarskima zvezama obeh držav, ki e že vrsto leto dobro razvito. Hkrati so v Ljubljani predstavili tudi tržaško komercialno ponudbo v okviru pobude Trie-steshop. lepa zmaga zame. Vedel sem, da mi vožnja na čas bolj ustreza kot njemu, toda videli smo, da tudi v vzponih Froome premore ogromno moči,» je po zmagi povedal Martin. Froome je z odličnim kronometrom še povečal prednost v skupni razvrstitvi. Danes kolesarsko karavano čaka 12. etapa, v kateri bodo kolesarji prevozili 218 kilometrov med Fougeresom in Toursom, poznavalci pa glede na traso pričakujejo sprinterski obračun. Med kronometrom je eden od gledalcev britanskega zvezdnika Marka Ca-vendisha poškropil z urinom. Cavendish je po incidentu dejal, da je «bolj žalosten in razočaran, kot pa jezen». Do incidenta je prišlo dan za tem, ko so Cavendis-ha obtožili umazanih iger, saj naj bi Britanec 400 metov pred ciljem desete etape, ki jo je dobil Nemec Marcel Kittel, Cavendish pa je bil tretji, namerno prevrnil Nizozemca Toma Veelersa. V zgodovini francoske pentlje je bilo kar nekaj napadov gledalcev na kolesarje. Leta 1995 je eden od gledalcev Belgijca Eddyja Merckxa med vzponom na Puy de Dome boksnil v obraz. Skupno: 1. Christopher Froome (VBr/Sky) 42.29:24; 2. Alejandro Valver-de (Špa/Movistar) + 3:25; 3. Bauke Mol-lema (Niz/Belkin) 3:37; 4. Alberto Contador (Špa/Saxo-Tinkoff) 3:54; 5. Roman Kreuziger (Češ/Saxo- Tinkoff) 3:57; 6. Laurens ten Dam (Niz/Belkin) 4:10; 7. Michal Kwiatkowski (Pol/Omega Pharma) 4:44; 8. Nairo Quintana (Kol/Movi-star) 5:18; 9. Rui Costa (Por/Movistar) Fromme med kronometrom, v ozadju znameniti MOnt Saint Michel ansa 5:37; 10. Jean-Christophe Peraud (Fra/Ag2r) 5:39; 38. Damiano Cunego (ita/Lampre) 26:09 ..; 89. Kristijan Koren (slo/Cannondale) 1:04:33. FORMULA 1 Manj ljudi, manj hitrosti in vsi s čelado PARIZ - Krovna avtomobili-stična zveza (Fia) je zaradi nedavne nesreče v boksih na zadnji dirki v Nemčiji že sprejela nekaj sprememb pravil na področju varnosti. Na naslednji dirki na Madžarskem konec julija namreč v bokse med dirko ne bodo več smeli televizijski snemalci, omejili pa so tudi hitrost dirkalnikov. Fia je določila, da bodo med dirko v boksih in na delu dirkališča med garažami in stezo lahko le še člani moštev ter uradne osebe na dirki; vsem drugim vstop ne bo več dovoljen. Snemalci, ki bodo želeli dobiti bližnje posnetke dogajanja v boksih, pa se bodo morali zadovoljiti le še z mesti na zidu, ki ločuje bokse in stezo. Prepoved bo veljala tudi za treninge in kvalifikacije. Nova pravila odslej veljajo tudi za mehanike. Fia želi doseči, da bi bilo na prostoru pred garažami čim manj ljudi, zato bodo mehaniki takoj, ko bodo opravili svoje delo, morali nazaj v garaže, prav vsi, ki bodo delali na dirkalnikih na prostem, pa bodo morali nositi zaščitne čelade. Nove so tudi omejitve hitrosti. Namesto doslej dovoljenih 100 km/h se bodo lahko dirkači do mehanikov pripeljali le še z 80 km/h, v Mel-bournu, Monaku in Singapurju pa zaradi oteženega dostopa ali premalo prostora samo s 60 km/h. Vzrok za vse te hitre spremembe je nedeljska nezgoda na dirki na Nurburgringu, ko ob postanku Marka Webbra njegovi mehaniki niso dobro pritrdili zadnjega desnega kolesa. To je nato odletelo z dir-kalnika in odskakovalo po boksih ter nazadnje zadelo televizijskega snemalca v prsi in glavo, končal je v bolnišnici z zlomljeno ključnico in rebri. EUROBASKET 2013 - Infopoint v Kopru Vstopnice gredo dobro v promet Neposredno kupujejo vstopnice predvsem kupci iz Italije, v uradu pa se je oglasil tudi Finec Kdo bo in kdo ne bo igral za Španijo MADRID - Selektor španske košarkarske reprezentance Juan Antonio Orenga je sporočil dokončen seznam igralcev, na katere računa na evropskem prvenstvu v Sloveniji. Edino pravo presenečenje je, da na njem ni Nikole Mirotica, ki je nastop odpovedal zaradi utrujenosti. Pau Gasol, Juan Carlos Navarro in Sergio Ibaka so se selektorju zahvalili že pred časom. Za Španijo bodo v Sloveniji igrali: Jose Manuel Calderon (Dallas Mavericks), Ricky Rubio (Minnesota Timber-wolves), Sergio Rodriguez (Real Madrid), Sergio Llul (Real Madrid), Rudy Fernandez (Real Madrid), Aleks Mumbru (Bilbao), Fernando San Emeterio (Caja Laboral), Victor Claver (Portland Trail Blazers), German Gabriel (Estudiantes), Mark Gasol (Memphis Grizzlies), Pablo Agilar (Valencia) in Xa-vi Rey (Gran Canaria). Španija, branilka naslova, bo igrala v skupini C, skupaj s Slovenijo, Poljsko, Hrvaško, Češko in Gruzijo. V Koprski Taverni, nekdanjem skladišču soli v času beneške dominacije nad istrskim mestom, že od 1. julija deluje informacijska točka za evropsko košarkarsko prvenstvo, ki bo v Sloveniji od 4. do 22. septembra. Kot znano, bo koprska dvorana Bonifika gostila skupino 1. faze, v kateri nastopajo Grčija, Turčija, Rusija, Italija, Švedska in Finska. Na infopintu je mogoče vsak dan med 9. in 13. uro ter med nabaviti vstopnice za posamične tekme (lahko kupiti tudi vstopnico za eno samo dnevno tekmo), na voljo pa je tudi veliko informativnega materiala o turističnih in kulturnih znamenitosti Kopra in njegove okolice ter o poletnih prireditvah v Sloveniji. Pripravili so tudi brošuro v vsej šestih jezikih držav, iz katerih prihajajo reprezentance, ki bodo igrali v Kopru. V času našega obiska je imel prijazni David Isa-kovski (na sliki) precej dela z obiskovalci iz Slovenije, ki so iskali informacije o Kopru ter z nemškima gostoma, ki jih je zanimala Postojnska jama. Za košarkarsko EP ni zanimanja? Nasprotno, vstopnice za vse tekme gredo zelo dobro v promet. Prva dva dneva je bila gneča. V infopo-intu so jih največ prodali Italijanom, kar je tudi logično, saj navijači iz drugih držav kupujejo vstopnice preko spleta, čeprav se je v preteklih dneh znašel pred pultom v Kopru tudi Finec! »Italijani kupujejo vstopnice za tekme svoje reprezentance, vendar tudi za druge tekme, na primer za tekmo med Grčijo in Turčijo,« je povedal Isakovski. Za tekmo Italije proti Švedski in Rusiji so še na voljo tudi cenejše vstopnice (25 evrov), za tekmi proti Turčiji in Grčiji le še dražje (35 evrov). Tekma Italija - Finska je skoraj razprodana, kar potrjuje navedbo organizatorjev, da pričakujejo v Kopru veliko Fincev in Švedov (tudi za tekmo med tema reprezentancama je na voljo še malo vstopnic), za katere bo nastop v Kopru najbrž tudi edini na EP. Po napovedih naj bi namreč tile re- prezentanci zasedli zadnji mesti in z nastopi na EP končali že po 1. fazi. Ker se večina vstopnic prodaja po spletu in v paketih je verjetno, da se bo v dneh pred začetkom EP določeno število rezerviranih mest spet sprostilo v prodajo, ki bo trajala tudi med samim prvenstvom. Glede na dosedanje povpraševanje je vsekakor z nabavo vstopnic boljše pohiteti. Precej zanimanja je tudi za pripravljalni Pokal Addeco. Italija in Slovenija se bosta med sabo v Kopru pomerili 24. avgusta zvečer. 18 Četrtek, 11. julija 2013 ŠPORT / KOTALKANJE - Martina Pecchiar pred DP Dobro pripravljena, konkurenca pa je huda Najboljša slovenska kotalkarica v Italiji Martina Pecchiar, sicer članica tržaškega kluba PAT, bo konec tedna v tradicionalnem kotalkarskem središču v kraju Roccaraso prvič nastopila na državnem prvenstvu v članski kategoriji. Evropska mladinska prvakinja 2011 v prostem programu, ki bo oktobra letos dopolnila 20 let, se v Abru-cih, skupaj s svojo trenerko Adriano Radin,mudi že od nedelje. Pravi, da se je na prvenstvo pripravila po svojih najboljših močeh in v skladu s študijskimi obveznostmi na tržaški fakulte- □ Obvestila ŠZ BOR sklicuje jutri, 12. julija 2013, ob 19.30 v drugem sklicanju, svoj redni letni občni zbor, v prostorih KD Slavko Škamperle, na Stadionu 1. Maja, Vrdelska cesta, 7. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 15. julija 2013 ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21.00 v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na Prvomajski ulici 120/a v Sovodnjah ob Soči. ŠZ GAJA sekcija za orientacijski tek obvešča, da bo v soboto, 13. julija, v sklopu vaškega praznika v športnem centru Gaje na Padričah tekmovanje v orientacijskem teku namenjeno tako izkušenim kot začetnikom in družinam. Na razpolago bo dolga, srednja, kratka in družinska proga. Zbirališče ob 17. uri, start ob 18.00. Vpisovanje in informacije: 3496932994 in www.origaja.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2. septembra, do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com.. ti za kemijo in farmacevtiko, na kateri je že uspešno opravila pet od sedmih izpitov prvega letnika. Priprave je v zadnjih tednih še pospešila (vsak dan trenira po štiri ure), formo pa izpilila tudi na mitingih v Červinjanu in na Opčinah (Pokal Sedmak/Bressan). Doadno pozornost je namenila pirue-tam, ki jih običajno nikoli ne zgreši, na zadnjih mitingih pa jih je. V Roccara-su se bo predstavila s preizkušenim lanskim programom, med katerim bo izvedla tudi dvojni axel, trojni salcow in trojni toeloop, v rezervi pa ima tudi trojni lutz. »Res težko lahko karkoli napo-vem. Prijavljenih je kar 30 tekmovalk, od teh je najmanj deset močnih. Mislim, da so prva tri mesta nedosegljiva. Zame bi bil že zelo velik uspeh, če bi si z uvrstitvijo od 4. do 6. mesta priborila pravico do nastopa na evropskem prvenstvu,« je pred odhodom povedala Pecchiarijeva. Nobena skrivnost ni, da je italijansko prvenstvo po številu kakovostnih tekmovalk primerljivo s svetovnim (nastopa seveda tudi aktualna svetovna državna in svetovna prvakinja Debora Sbei), zato je uvrstitev v vrh uspeh s posebno težo. Martina ima za sabo zelo uspešno pot med mladinkami (pogreša le uvrstitev na državno prvenstvo), zdaj pa jo čaka še težja naloga, ki jo želi prestati čim-boljše. (ak) primorski_sport face book ^ ŠAH PLANINSKI SVET Rdeči rob V nedeljo, 14. julija načrtuje Slovensko planinsko društvo iz Trsta avtomobilski izlet v Krnsko skupino z vzponom na enega izmed manj pomembnih Krnovih sosedov, na Rdeči rob. Ta, na videz skromnejša, 1913 m visoka gora, se po svoji višini sicer ne more kosati s svojim mogočnim sosedom, vendar nudi obiskovalcu izredno lep razgled na krnsko pogorje in na Spodnje Bohinjske gore, pa tudi proti Primorski in Jadranskemu morju. Gora se nahaja v grebenu Slemenskih peči, ki se strmo spuščajo proti dolini reke Tolminke. Po rdeče nadahnjenih kamninah, ki jo sestavljajo, je gora dobila tudi ime. Vrh gore krasi zanimiva vpisna skrinjica v obliki miniaturnega Aljaževega stolpa, v kateri sta spravljena žig in vpisna knjiga. Zbirališče na trgu v Sesljanu ob 6.00 uri. Z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi kombi, se bomo podali do izhodiščne točke, do planine Kuhinja (1020 m) od koder se bomo povzpeli mimo planin Kašina in Le-skovec na vrh gore. Izlet ni zahteven, predvidenih je približno 5 ur zmerne hoje. Za morebitne informacije in za prijavo pokličite na tel. številko 040 413025 (odgovarja Marinka). Odličen nastop Igorja Lakoviča na turnirju v Opatiji Na močnem mednarodnem šahovskem festivalu Opatija 2013, na katerem je nastopilo 66 šahistov iz 15 držav, med nastopajočimi sta bila tudi dva velemojstra, se je zelo dobro odrezal 34-letni Openc Igor Lakovič, ki je s 5 točkami v 9 kolih (štiri zmage, dva remija, trije porazi) zasedel zelo dobro 22. mesto, čeprav je sodeč po seznamu udeležencev »veljal« 30. mesto. Lakovič, ki bo imel po novem 1965 točk Elo FIDE, je na turnirju med drugim s črnimi figurami premagal na svetovni lestvici boljše uvrščenega Srba Sinišo Pe-zlja (2172 točk) in vb zadnjem kolu re-miziral s Hrvatom Željkom Pavičevi-cem (2384 točk). Turnir je osvojil srbski velemojster Marin Bosiočic (2556 točk). Lakovič, ki je v Italiji igralec 1. kategorije, jer doslej na svoji šahovski poti imel največ 1998 Elo Fide točk, če bi presegel mejo 2.000 točk, bi lahko že postal mojstrski kandidat. V idealni peterki C-lige tudi košarkar Brega Gori V trgovskem centru Palmanova Outlett Village je bila včeraj podelitev košarkarskih Oskarjev za igralce, ki so letos nastopali v deželni C-ligi. Za MVP igralca lige je bil imenovan košarkar zmagovalca lige San Danieleja Andrea Campanotto. V idealni peterki deželne C-lige je tudi košarkar Brega Francesco Gori, poleg njega pa še Pellarini (San Daniele), De Simon (Fa-gagna), Baccino (Cervignano) in Rove-re (UBC Videm). Idalni trener je Luca Silvestri (UBC). Natečaj Primorskega dnevnika za otroke poletnih centrov in športnih kampov poletna igralnica Nogometni kamp Vesna 2013 »Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali nogomet. Igrali smo se tudi regbi in košarko.« Emil, 6 »Na kampu sem ugotovil, da je nogomet zelo zabaven. Tu sem ga igral prvič. Med sezono namreč treniram košarko. Na kamp sem prišel, ker je to poletno sre dišče in da bi spoznal tudi nove prijatelje.« Matteo, 7 v 1- »Najlepša igra je bila igra z vodnimi baloni. Na koncu smo bili vsi mokri. Med športi pa nama je bil najbolj všeč nogomet, igrali smo še odbojko, košarko, tenis in regbi.« Gregor, 7 in Ilias, 7 »Všeč mi je bilo, ko smo ob koncu vsakega dne igrali tekmo. Vsak dan smo igrali v drugačnih postavah.« Yabi, 9 in Steven, 10 »Ko nismo igrali nogometa, smo se zabavali z igranjem kart, namiznega nogometa, namiznega tenisa in s tekmovanjem z vodnimi baloni med otroki in trenerji.« Pietro, 7 »Na kampu sem se naučil igrati košarko in odbojko, nogomet sem že vadil doma.« Marco, 6 »Na kamp smo prišli okrog devete ure. Zbrali smo se na igrišču, kjer so nam trenerji povedali, kako bo potekal dan in tudi sestavo skupin. Vsak dan smo se ogrevali s tekom ali igrami z žogo.« Matija, 11 »Od vseh športov, ki smo jih preizkusili, sta nama bila najbolj všeč odbojka in košarka. Pa tudi namizni tenis in ostale igre.« Martina, 7 in Margherita, 6 »Najlepše je bilo, ko smo igrali košarko. Vadili smo na umetnem nogometnem igrišču. Čeprav smo bili na travi, se je žoga odbijala od tal.« Mauro, 7 »Največ sem se zabaval s trenerjem Stefanom, ker je simpatičen in se vedno igra z menoj. Z njim smo nogomet igrali tudi na večjem travnatem igrišču.« Matija G., 8 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. julija 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Portret: Po sledeh moje mladosti, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.40 Nad.: Le tre rose di Eva 16.40 Film: Rosamunde Pilcher - L'uomo dei miei so-gni 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperis-sima Sprint 21.10 Music Summer Festival - Tezenis Live 0.15 Dnevnik V Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Ho sposato uno sbirro 15.15 Film: Fede e coraggio 16.50 Dnevnik 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Rea-zione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Tec-hetechete, vista la rivista 21.15 Dok.: Superquark 23.30 Galatango 2013 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.15 Kviz: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 7.00 Risanke 8.25 Nad.: Heartland 9.05 Nan.: Le sorelle McLeod 10.30 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.20 Nad.: Il nostro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 14.45 Nan.: Blue bloods 15.35 Nad.: Army wives 17.00 Nan.: Guardia Costiera 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Castle 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Nad.: Beauty and the Beast 23.45 2Next - Economia e futuro 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 8.00 Aktualno: Agora 10.25 Film: Giorno di nozze 12.00 Dnevnik 12.15 Nad.: New York, New York 13.05 Comic-he all'Italiana 13.10 Nad.: Lena, amore del-la mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.55 Kolesarstvo: Tour de France 17.30 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.20 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Simpatiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Law and Order u Rete 4 6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Distretto di polizia 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Siska 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Fliffen - Coppia in giallo 16.35 Film: Amore, ritorna! 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Poliziotti fuori - Due sbir-ri a piede libero (akc.) 23.25 Film: Bandits La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 20.30 In Onda Estate 11.40 Nad.: Squadra Med 12.30 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nad.: Suor Therese 18.10 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 22.30 Dok. film: Rebellion - Il caso Litvinenko ^ Tele 4 21.10 Nad.: Longmire 23.05 Apocalypse - Il grande racconto della storia 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.00 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Il mammo 9.10 Film: Tre amiche contro tutti 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie- Slovenija 3 6.00 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.25 Beseda volilcev 9.00 16. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 21.50, 23.05 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Evropski premislek 20.40 Za poslanskimi klopmi 21.25 Beseda 21.30 Žarišče 23.10 Odmevi Koper 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.30 City folk 16.00 Avtomobilizem 16.20 Alpe Jadran 16.50 Le parole piu belle 17.20 Arhivski posnetki 18.00 23.50 City folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Blue hole 20.00 Dok.: K2 20.30 Istrska potovanja 21.10 Perché noi 22.50 Pesem kamna Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija v Gornji Radgoni 10.30 Videostrani 17.30 Kmetijska oddaja 18.30 Naš čas 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Rastemo z Lungom 21.00 Fama - Primorski trgovec z vizijo 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.20 13.10 Nan.: Tv dober dan 9.55 11.00, 12.05 Tv prodaja 10.10 16.05 Nad.: Ljubljena moja 11.15 17.10 Nad.: Rožnati diamant 12.20 18.00 Nad.: Kot ukaže srce 13.55 Nad.: Pod eno streho 14.50 Nad.: Mladi zdravniki 15.15 Nan.: Telo kot dokaz 17.00 24UR popoldne 18.00 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: Viharna noč 22.10 Nad.: Razočarane gospodinje 23.00 Nan.: Dogodek Kanal A 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 16.15 Nan.: Poliziotti con il cuore 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ri-cette di Giorgia 13.2017.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Rubrika: Ring 23.00 Dnevnik (t Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.40 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.20 Nad.: Mladi Leonardo 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Studio City 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke in odd. za otroke 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 22.50 Poletna scena 17.40 Nad.: Strasti 18.10 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Film: Dobrodošel v rovtah 21.40 Slikovitih 55 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Panoptikum Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Zabavni infokanal 14.30 19.00, 0.00 Točka 15.40 Evropski magazin 16.25 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 16.50 Muzikajeto 17.30 Mostovi - Hidak 18.00 Dok. serija: Skriti kotički sveta 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Koncert: Vsi moji obrazi 21.25 Nad.: Scott in Bailey 22.20 Nad.: Krivica 6.35 Risane serije 7.5012.55 Nan.: VIP 8.40 Faktor strahu ZDA 9.35 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.50 19.10 Nan.: Vsi moji moški 14.1519.35 Nan.: Dva moža in pol 14.45 Film: Ljubezen in akcija v Chicagu 16.30 18.00 19.45 Svet 16.35 Nan.: Jimova družina 17.05 Nan.: Zločinski um 18.40 Volan 20.00 Film: Nenavadna pustolovščina 21.35 Film: Maščevalec 23.15 Film: Nevarno življenje ministrantov RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko - 5. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.50 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La va- IP.IS Četrtek, 11. julija Iris, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Ari ZDA 2001 Režija: Michael Mann Igrajo: Will Smith, Jamie Foxx, Jon Voight, Mario Van Peebles, Ron Silver, Jeffrey Wright, Mykelti William- Deset let življenja ene največjih športnih osebnosti, Muhammada Alija. Mannova filmska pripoved obravnava obdobje od leta 1964, ko je temnopolti bokser osvojil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji pod imenom Cassius Clay, do leta 1974, ko se je kot Muhammad Ali boril proti Georgu Foremanu v antologijski borbi poimenovani "Rumble". Gre za ključno desetletje v življenju športnika, ki je bil v Ameriki, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja veliko več kot šampijon: bil je prava legenda in simbol afroameriškega prebivalstva. Na vrhuncu profesionalne kariere si je prislužil prepoved boksanja, ker se ni hotel boriti v Vietnamu. Ko pa je ameriško vrhovno sodišče odločilo v njegovo korist, je Ali izgubil svoja najboljša leta. ligia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35, 18.00, 19.00, 23.30 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 I magnifici 22; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Spassiunatamente; 22.00 My radio estate; 23.00 Radio indie music like; 0.00 Notte-tempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Bo-trstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija/Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 11. julija 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Nad zahodno Evropo se razteza greben visokega zračnega tlaka. Iz Skandinavije proti Balkanu pa se premika ciklonsko območje. Nad Italijo še dotekajo severni tokovi, ki pa so obc"asno bolj labilni, zlasti na območju Alp. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, Po nižinah in ob morju bo le zmerno oblačno. V hribih bo sprva zmerno oblačno, popoldne pa bo več spremenljivosti z verjetnimi krajevnimi plohami in kakšno nevihto. Popoldne in v noči na petek se bo kakšna ploha ali nevihta lahko pojavila tudi po nižinah. Danes dopoldne se bo od severa pooblačilo, v severni in osrednji Sloveniji se bodo začele pojavljati nevihte, ki bodo popoldne zajele večji del države. Zvečer in ponoči bodo večinoma ponehale. Najvišje dnevne temperature bodo od 24 do 27, na Primorskem okoli 30 stopinj C. Po vsej deželi bo prevladovala zmerna oblačnost. Popoldne bo v hribih oblačnost naraščala; možen bo krajeven in kratkotrajen dež lahko v obliki ploh in kakšne nevihte. Vsekakor labilnost ozračja bo manjša kot prejšnji dan. Zjutraj bo na obali pihal burin, ki se bo nato obračal v zmorec. Jutri se bo delno zjasnilo. Čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, še bodo nastajale plohe in posamezne nevihte. Nekoliko hladneje bo. 2000 m ..........10 2500 m............7 2864 m ...........2 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10. Tajkunu Bernardu Tapieju zasegli premoženje PARIZ- Francosko sodišče je tajkunu Bernardu Tapieju zaseglo premoženje. Tapie je bil nedavno obtožen v okviru preiskave o 400 milijonih evrov odškodnine, ki mu jo je leta 2008 izplačala država. Kot trdi tožilstvo, je šlo pri arbitražnem dogovoru za prevaro. V afero je vpletena tudi vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Kot poroča francoski časnik Le Monde, sta med zaseženim premoženjem dve življenjski zavarovanji, sklenjeni novembra 2008, in katerih odkupna cena naj bi znašala skoraj 21 milijonov evrov. Poleg tega sta vključena tudi njegova deleža v stanovanjski hiši v Parizu v višini dobrih 69 milijonov evrov in v vili v Saint Tropezu na Azurni obali, ki jo je Tapie leta 2011 kupil za 48 milijonov evrov. Obama ne bo prekinil prisilnega hranjenja ujetnikov WASHINGTON - Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney se je v torek izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bo predsednik ZDA Barack Obama posredoval in prekinil prisilno hranjenje gladovno stavkajočih ujetnikov v taborišču Guantanamo. Ponovil je, da Obama noče, da ujetniki umrejo. Zvezna sodnica Gladys Kessler je v ponedeljek zavrnila tožbo ujetnika iz Guantanama, naj ukaže konec prisilnega hranjenja, vendar je obenem predsednika Obamo pozvala, naj posreduje, kar je precej nenavadno. Sodnica je prisilno hranjenje, s katerim v Guantanamu ujetnike ohranjajo pri življenju, označila za boleč in ponižujoč proces, ki krši zdravniško etiko. BRUSELJ - Evropska komisija 22 milijard evrov namenjenih inovacijam BRUSELJ - Evropska komisija, države članice EU in evropska industrija bodo v naslednjih sedmih letih prispevale več kot 22 milijard evrov za inovacije v sektorjih, ki ustvarjajo visokokakovostna delovna mesta. Največji del naložb bo prejelo pet javno-zasebnih partnerstev oz. skupnih tehnoloških pobud, je danes objavila Evropska komisija. »EU mora obdržati vodilno vlogo v strateških tehnoloških sektorjih, ki skrbijo za visokokakovostna delovna mesta. Zato ta sveženj naložb v inovacije združuje tako javno kot zasebno financiranje, kar dokazuje, da je pomembna naloga proračuna EU tudi skrb za rast,« je v sporočilu zapisal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Pet javno-zasebnih partnerstev, ki se imenujejo skupne tehnološke pobude, deluje na področjih inovativnih zdravil, letalstva, industrije s pretežno rabo bio-mase, gorivnih celic in vodika ter elektronike. Ti sektorji že danes zaposlujejo več kot štiri milijone ljudi. Skupna tehnološka pobuda glede inovativnih zdravil se ukvarja z razvojem naslednje generacije cepiv, zdravil in zdravljenj, kot je npr. nova vrsta antibiotikov. Pobuda glede gorivnih celic in vodika je namenjena spodbujanju rabe čistih in učinkovitih tehnologij na področju prevoza, industrije in energije. Pobuda za čisto nebo bo razvila čistejša in tišja zračna plovila z bistveno manjšim izpustom ogljikovega dioksida. Pobuda za industrijo s pretežno rabo biomase se ukvarja z uporabo obnovljivih virov energije in inovativnih tehnologij za bolj okolju prijazne izdelke za vsakodnevno uporabo. Pobuda za elektronske komponente in sistemi pa je namenjena spodbujanju sposobnosti evropskega gospodarstva za proizvodnjo elektronike. V okviru naslednjega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 bodo zagotovili osem milijard evrov, industrija bo prispevala 10 milijard evrov, države članice EU pa skoraj štiri milijarde evrov. »Te pobude krepijo naše gospodarstvo, prav tako pa so naložba v večjo kakovost življenja. Sodelovanje na tem področju nam bo pomagalo rešiti težave, s katerimi se ne more spopasti eno samo podjetje ali država,« pravi evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Maire Geoghegan-Quinn.Skupne tehnološke pobude so na voljo različnim industrijskim podjetjem po vsej Evropi, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, za financiranje pa se lahko potegujejo tudi vse vrste raziskovalnih organizacij. Komisija je nove pobude razvila v sodelovanju z industrijo, ki je tem pobudam namenila znatna finančna sredstva. Pobude so bile bistveno spremenjene, kar je posledica odziva na kritike, da so trenutne pobude preveč zapletene in prezahtevne za izvajanje, pravi komisija. Skupne tehnološke pobude inovativna zdravila, čisto nebo ter gorivne celice in vodik že obstajajo, medtem ko bo pobuda elektronske komponente in sistemi združila dve trenutni partnerstvi, pobuda industrija s pretežno rabo bio-mase pa se uvaja na novo. Komisija še navaja, da so potrebni novi zakonodajni predlogi, da bodo lahko pobude ustanovljene v okviru naslednjega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020, kar morata potrditi Evropski parlament in Svet. (STA) ŽENEVA - Odbor ZN za pravice otrok je kot rok postavil 1. november Združeni narodi od Vatikana zahtevajo pojasnila o spolnih zlorabah otrok ŽENEVA - Združeni narodi so Vatikan pozvali, naj razkrije podrobnosti primerov več deset tisoč otrok, ki naj bi jih zlorabili duhovniki. Odbor ZN za pravice otrok, katerega sedež je v Ženevi, je kot rok za razkritje informacij postavil 1. november, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zahtevo je odbor podal v času, ko se Sveti sedež pripravlja na januarski nastop v Ženevi, v katerem bo poročal o uresničevanju konvencije o otrokovih pravicah, katere podpisnik je. Nazadnje je Sveti sedež o tem poročal pred 15 leti. To je sicer prvič, da je mednarodni panel od Svetega sedeža zahteval tako obsežna pojasnila glede zlorab otrok, ki so močno očrnile ogled Rimskokatoliške cerkve v številnih državah po svetu. Odbor želi »podrobne informacije« o primerih zlorab, ki so jih zagrešili člani duhovščine, redovniki in redovnice. Vedeti želi tudi, kakšne ukrepe je Cerkev sprejela, da bi zagotovila, da pedofilije osumljeni člani duhovščine ne bodo več v stiku z otroki. Sveti sedež mora razkriti tudi podrobnosti primerov, ko so otro- ke utišali z namenom zmanjšati tveganje javnega razkritja, ter ali je bilo poročanje o sumu zlorabe obvezno. Odbor zanima tudi, katere ukrepe je Vatikan sprejel za preprečitev prihodnjih zlorab. Odbor sicer nima moči uveljaviti svoje odločitve, a negativno poročilo po zaslišanju bi predstavljalo hud udarec za vrh Rimskokatoliške cerkve. Papež Frančišek je v preteklosti že obljubil, da bo v primerih spolnih zlorab »deloval odločno«. Njegov predhodnik Benedikt VXI. je bil prvi papež, ki se je za zlorabe opravičil žrtvam. (STA)