PROSVETA Uredniški te imn proetortt IMt k Lavndale Ara. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTfi orrlU «i t^MUn^i im q,year xvn. "^react^Aavttrasr Chic^o, m., .obo*. is. d.c«br. »>. im. Stev.-number m Ac^hmm« far »«iliM ©nova overza irren S. Stone, predaednik ielemičarake organizacije, je odgovoril Lewia* glede obtožbe, da obratuje proti-^noijske prcmogokope. Stone zanika vse obdolžitve in pravi, da rudniki polagoma prehajajo na kooperativno podlago; navaja tudi plače, ki izgledajo dobre. DelaTci naj aodijo! (Federated Prees.) torščina lokomotivnih atro-r, ena izmed štirih velikih irskih organizacij v Ame-ki ne spada v Ameriiko federacijo — je pred | leti kupilo premogokope v Virginiji in Kentuekyju. 'S. Stone, predsednik brate, je obenem predaednik icije, ki obratuje te premo- letošnji konvenciji Ameriške federacije je John L. ril, predsednik rudarske unije feri Mine Workera of America, aibi s predsednikom državne racije v Kcntuckyju obtožil irifcno strojevodjev in še polj Wtrrena 8. Stona, da obra-ncunijske premogokope, da } priznati rudarjem anijske ■se lestvice in do izganja iz ■panijskiii stanovanj unijske ■»rje, ki so na štrajku za pri-jje unije in unijaka Icatvice. R je bil Stone obtožen, da je ilpobojnikc, ki čuvajo stavko-l. Poročilo, predloženo A. D. ie tudi glasi, da je stavka v ik prcmogoliopih že od 1. k aerilka dehvriza federacija je P Mdevo v pretres in sprejela Mrooisno resolucijo, ki te gla- ^aj ekscliutiva j* IflJtflS^lfiB Bojo*- v slučaju pa, da no Nj poravnanja, noj eltscku-i »formira vso delaveke orga t$e v Ameriki o situaciji, kar druTimi besedami, da ae oojl-otira bratovščina lokomo- fc ■trojevodjev. • ta sklep je \7arren S. Ctona >foril v deccmberski itevilki »motive Engincers Journo-fknla dotifne ftrjaniracije. odgovor Lcwitu in poj*s-•rjaniziranim delavcem ae t kdtat obratovanja nalih •fokopov jc do danes po 1 ttdovoljiv. Uova 3 in 4 sta ^Pfta na kooperativni pod-» Mdnjcm koncu aeptembra. kratkim smo na tej podlaji » t^i rov \Varren 8. Mine * Kooperativno obratovanje w«u raztegne tndi na rov it. Ja delavci ko zadovoljni a tem ^ ,n kupujejo delnice druž- Hiver Collieriea. Meseca H*8 imeli več naročil J»h mogli izvršiti. *rudarJ' in družbo ni ni-TJ?* konflikta. Edini 7f • 1 i J" kdaj bil, je na-J" pr.i!o med rudarje na-i rofesijonalnih ogito-Lk!hl,j»kali delavca. 'i ' uposlujemo atavko-i ' r' '""'"o. United Mine J"1 K" ker i« nismo C J««-!^onv»llake mezdne F Pr Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. Compers Se vedno visi med Živ-ljenjcm in smrtjo. Včerajiinja vest, da jc umrl, je bila prenagljena. Warren S. Stone, predaednik felezničarske unije strojevodjev, jo odgovoril Levvisu glede ne-unijskil^ rudnikov. Kongres je dovolil 0140,000,000 za povečanje bojne mornarice. Coolidge se bo dal pompozno uatoličiti. Dr. Pintova sugestija je razburila Nebrasko. Po sveta. Liga narodov je zavrgla zahtevo Egipta za intervencijo. Zaveznik! svare Nemčijo, da ne sme dati vlade nacionalistom. Protirevolucija bivših veleposestnikov v Albaniji. . , Nebraska razburjena veled Pintove sugestije. M»5rt n rtnrelJ»vlJ«3lo "]»'< obnov" J« levil m ^1.1 r«t. rf nini« him t« i» mi« not, »h w ow. t. itn. ».rt.Hiii.. i«, m«. Gonpere slabil, ko ee' je vrnil iz Mehike. mejo v zelo kritičnem stanju. $140,000,000 ZA P0JAČANJE BOJNE FLOTE. ■ ; 8BNAT JI GLASOVAL SA HO-VI KRItARJR. Njegova želja je, da umre v a^ riki na v Mehiki. Zdravnik javlja, da boleaen še ni smrtno nevarna. Laredo, Tez., 12. dee.— Samuel Gompere, predsednik Ameriško^^ delavske federacijo, je danea zju- ™ ***** b<> $11,100,000. traj prišel s vlakom na ameriško Waahington, D. O, — Senat je Bolnik je počival nekaj ur v La- p,uIi 1 hitrloo! Laredo, Tez. - Ves dan v četr- ^ m d§ doMfil T, krf|tr^ tek ao prihajala konfuzna poročila iz Mehike o Gomperau. Najmanj tri brzojavka ao sporočile, da Gompere umira in ena se jo gluila, da je le umrl. Vu te vuti so bile kasneje zanikane. Kakor so javili is San Lnia Potosija, u je Gomperoova bolezen rasvila v pljučnico in obenem ima arčno napako. Is Mezleo C!tyja poročajo, 4a. •tali po $11.100,000. Zgrajenih bo lest topničark aa plovbo po rekah in katere mislijo vpombiti v ki-tejskih vodah. Iadelani ao tudi našrti u stabiliziranje eronavtična industrije. Letala so seveda' ra4!čna in dole v letala u dirigiranje ognja U topov, u boj v sraka, u opa-ztvanje, u -ofenaivo in obrambo. Gompcrsovem '"tviea ni nikjer nvo-I ^""'»Pednik distriktih. l " rej propagandi !| n m Knznl listi v* v "» r..v>ltielj, kil Jih delavsko orga-' - n« vedo čieto nič "nI v""rca S. 8toao.^ LOKOMOTIV« SB DOBttO IZRABIJO. Chiocgo, Dl. - Ko je pred tremi leti nepravila lokomotiva od tri do štiri sto milj dolgo pot, »o mnogi mislili, di se dosegel v.šek zmožnosti lokomotive. Zdsj ns-pravi lokomotiva na devetih že-leznieak pet ato milj dolgo pot, najdaljšo pot pa napravi na South-ern Pacific lelesniei. Tnkaj teče lokomotiva iz Los Angelesa do KI Pau. Pot je dolga 815 mi J. Trikrat na potu ae menja owbje. Ameriški podjetniki ne izrabijo le delavcev do ekrajnosti, ampak znajo iztieniti delo tndi iz strojev. Lokomotive ne dolgem pota ^ ' veliko veš milj dcls, kot poti. Pole* pO šelezni-,-otreHnJo tndi aeooj ako jih v poro bije u CUieajo in okolico: V nedeljo m (gieniA. JožO'»za'odni 'vetrovi. Solato isUe ob 1A), u-Mooki:ll je mehiški predudnik Cal!ea na- _ , , ročil sdravnikom, da ga morajo VladMI ItrlZt V NOHČIjl. redno obvi t njegov poročaj raoen, jo val, da ga takoj odpeljejo proti domu, ker Beli, da umre v Združenih državah, no pa v Mehiki. EarUn, 12. dea. — "Gennaaia", uradno glaailo katoli. ke stranko, piše, da je pravilno, Če republikanske stranko stvori jo koalicijo nacionalisti. "Dajte nacionalistom priliko, da pokažejo, kaj ao v stanu narediti," pife U list. Zdaj ao v teku nebrojne konference vodilnih strank, ki razpravljajo e kompromisih in načrtih organiziranja prihodnje vlade, Pričkanja med voditelji ni no konca ne kraja. Vsa isgleda, da pride nekaj naeionaliatov v vlado. Možnost, da dobi Nemčija ro* okcijonarno vlado, ki bo ovirala Daweaov nafrt in kazcla sobe ententl, je začela skrbeti uveani-ške diplomate v Berlinu. Pred-eednik Dbert Je bil včeraj informiran Iz poslanlških kregov, da je bolje, če ne jemljo nacionalistov v vlado. izgubila volje vaote denarja in da Jo Je njen uprog uradi tega oštel. Neko j u je zgodilo. Ko j t Tre-ba jo bilo pogledeti. In tako m LA UOROlAJO ZDRAVJB DELAVCEV. Athntio Oitjr, V. /. — Dr. Liga aarotov aa fa klaalla Angliji. u- Za.1i te va Bgipta m tntervondjo Jo kila uvriaaa. PHlelba Nemčijo Jo bila tudi vržena y M. Rim, 11 dee. 7- Svet lige narodov Je ainoči definitivno zavrgel spomenieo egipčanske vlade glede intervencije proti agmlvnoati Veliko Britanije. Louia Fanoue, egipčanski sena t v, ki jo predložil opoaienleo, je bil informiran, da udava Igipta morda pride v razpravo na/ prihodnji uji vi morou ,ako kateri Član eveta narodov sproti to vprašanje. Fanoua jo takoj odgovoril, da egipčanska delegacija ni udo-voljna a tem aklepom. Egipt u nikakor ne atrinja a Anglijo, da jo U atvar "domača sadova". Liga bi morala takoj poorodovatl In prialliti Anglijo, da apoituje praviee Egipčanov. Egipt ne odneha i bojem u avoje praviee. Liga je tudi u vrgla pritožbo nemško vlado glede raznarodovanja Nemcev v dolini Saar. Nemčija obtožuje Francoae, da ao orga* nisirali inteslvno kampanjo med hemškimi otroci v šolah v evrho, da narode la ajlh Franoou. Če pojdo tako naprej «- u glaai pritožba — ne bo vol nobenega Nem-u v Saara lota 1986« ko u po veruljski pogodbi vrli plebiscit, ki odloči, da I dolina Saar oatans fransoska ali pridi sopet pod Nemčijo. Protlrevataells v Al- hsslll BSmiSSJBa Bog« baj, vodja ralopouotnUCie niško Hranilo, vodi ntajo D^j, Doekar.)—Zogu l»j, ako -toleposestniške stranko, ki Jo pobegnil v Jugoslavijo, ko jo v aadnjl revoluolji zmogala demokratična strsnks, jo adaj-ulei UPRAVIČENA ZAHTEVA JE ODKLONJENA. POSLEDICA JI STAVKA. Komnanljake intereu kompaaiji ndanl " St. Louis, Mo. —m Pri Tvaotion kompaaiji Jt^jfl okrog ^odem oto uslužbencev, pripadajo k vlakoapremnemu sobju, ker Je kompanija bi odklonila upravičeno aahtevo povišanju meade. Val vlaki outnolsleaniškega aiatema — nlžkl In tovorni — stoje gak med 8t. Louiaoarin Mpringtieldom, Blo Deeaturjem, Dan vil lom In ml Ulnojaklml mesti. Butopnikl uslužbenu? Ijojo, da jo kompanija uvl la pogajanja v nadl, da m vprašanja predloži Kompanija u Jo takoj trddila, pride udeva pred rasaodilče u uslužbenci tako lalgrajo. pak uslužbenci u niso dali njetl In odgovorili m, da oetaaejo na stav* ki, dokler kompanija ne ugodi htevam. Ualužbenel sahtevajo u vleko, apremno oaobje pri tovornih vlakih duet ur dola dnevno, nrl pot-nlških vlakih p« deveturnl dolar, nik. Zahteva u dooot oontov po-višanja mezde na aro, tik« da ba masda oeobja pri tovornih vi anašala T2^e na aro, pri iklk vlakih pa 75o n« uro. u uhteva, da ao nastavi organiiiranl uslužbenci, m odklonili obnovljenjo starv godbe no podlagi odprte dela v. niso. Fan Nollja. Zogu Ima 5000 oboroženih mol, ki ao le aačeli tarorl-sirati prebivoloe v severni Albaniji. V 8kadru ja obsedno atanje in Tirani glavno, mesto, u pripravlja na obrambo,* Zogu iajavlja, da Jo Ikof Noll v službi sovjetsko Rusijo ia do u na albanskih tleh pripravijo komu-aiatlčna revolucija aa Balkanu Noll jeva vlada Jo prod kratkim prlanala moskovsko vlado. Noli 1 drugo etrani iajavlja, da Jagoetavlja pomaga Zoguja. BAMOBOA BO KOTILI KTRO SPRAVITI NA DRUGI SVBT. njegovo jc odločilo m rs. J W. Sheehsnovs. Cj,tr|o, Thom, mikrologist v ko-da u napoti v njeno stsnovsnje. mi4n<.m biroju Zdrulenik driov, žene so u rszšle, Sheehsnovs je dokaM| kl|,0 ugfožajo k on-pa šla k svoji prijsteljiel. Vrsts so bila uprta. Kmalu je bilo policijo na mestu, ki js rasbila vre- »ervirana živita sdravja delavskih družin, ki u le po vol 1H •tala na poliaah r grocortjak. ta, da je prišla v stonovsnje. Ne Thom pravi ko jo živilo nekaj postelji je ležale McRoyjeva, P»- , asa stslo v koeiterni posodi, proi-leg nje po njene polletna pohsb- d# ^eeUer polsgome v živila. In Ijena hčerka. Pgleg McRoyJove x|0Ttk. ki uživa taka živila, u u-j« ležal samokres, ki jo govoril.',trit|)(> Ljndje, ki povžijojo voli* kaj oe jo zgodilo. Mati je ustrelila k# konserviranik živil v koaitor-svojo hčerko io sebe !nik poeodsh, u podvrženi u- .In ko je prišel mol /lomov, je rtmp|jtBju. odprto priznsl. da je olul svojo j PoMbno Jo Ipioala r koeiterni leno. ki ja več uigralo ne kvsr- p0W) mingtonu leta 1017, pri katori ja tekla kri In u pokojniki naotopaU izrecno provokatorično, katera Ja importirol Hnyder. TI profeeija* nalni pobojniki ao nutoplll pa atari šegi In navadi in prišlo ie do vol spopadov - med njimi la atavkarjl. Organlairani delavel r. Illoomingtonu u nabrali tri 11sol dolarjev, da so branili vel oaloft* beaerv, katere je izbrana volepe* rolo obtožile kot povzročitelje no* mirov. Delavel, kl grade In popravljajo želez, vouvo r Bloo. mingtonu, imojo sdoj sto-odstot« no orgenizeeijo, ker govori, da ja Snyder nezmolen stsvkoloml-lu. Uslužbenci pravijo, da mora sds j priti kompsnija a avoje ponudbo na dan, in menijo, do no bodo vpoštcvali nobene ponudbe, oko ne bo v pogodbi priznana or* gatiizlrana delavniu. CRTBV VO/VB. Trento«, V. i. — Velika vojne Je uktovala sopet svojo Irtev. reter Motau Jo bil loto 1911 a. trevsn strapeniml plinL |t«lrh.i Je od tega čau la koalao je oblo-snel llotel Je eetref U neko leno In tri otroke, kl u prebivali v t loti kili kot oa. NekoJ čau Je otrakovel oddelek pellelje o oo- r g levo. >4 FILMSKI MAOMAT ZAPUSTIL ŠTIRI KILUOVB Angelce, Cel, — Th< mas II. lau, filmski mesnat, ki Jo prod kratkim nanagloma umrl, jo upastil ovoji ženi premoženje, ki u unl ne štiri milijone dolarjev. francoski lst~!oe dooogol nov Marsellles, l^onei/o, 12 d h. — Adjutant llonnot, freneuki avl-Jetlk, Jo včeroj duegol nov rekord v brzini, bo jo letel povprečne <49 kilometrov (okrog tfO milj) 00 uro. Pre'In ji rekord > imel Amerikonu A. J. Wit!i ttferrd la CakareH v U!o .'«£4 evesl. De I grad JafToslavi.e, 12. dee.-. Nova lelsfonaka s vera med M-gradom lo Ilukartltom Jo odprta. IVvl tolefonekl ros-ovrr Jo bil mod rttmuruko kraljioo In njeae bterj i. A* t ■ a rtOfVETA PROSTE Hf4mk*. Sadiejee« i« lil« te Sl.tS w tel ....... CM«y> MM m tete, Sa.r.aggaJi'* -- ^vttmp^ uu ^^Op K^v sium aj^BU (P sBUUUUUn TIOJVETA" JfEiS Tli BI _?T** w Ov*(J k. ik. |U«( AU VELCBIZNISKO ČASOPISJE SLU2I V PODUK LJUDSTVU? * " 'Križno besedne uganke" je ime najnovejšemu mamilu in vspavalnemu sredstvu, s katerim se mami delovno ljudstvo, da zanemarja razmišljanj« o tvoji usodi ip o važnih pospodanklh vprašanjih. Kaj pa f0 "križno besedne uganki"? To je polje, podobno šahovemu polju, z belimi in črnimi kamni. Raz-vozljanje uganke se vrli, da m na beli kamen zapiše* po ena črka, ki pa tvori del besede, ako se čita poševno ali navpična Za biitrenje razuma nimajo te uganke najmanjšega pomena. Kljubtemu pa presedd iarmarskc in delavske družine dolge zimske večere pri razvozljanju takih ugank. Veliko bolj pametno bi bilo, da se čitajo dobre knjige ali se prebijejo večeri a pogovori o političnih In gospodarskih vprašanjih. Gospodujoči razred Ugane mara. Ako bi delavske in farmarake družine preživele dolge jrimske večere s čitanjem dobrih knjig, a pogovori Id političnih in gospodarskih vprašanjih, tedaj bi bilo bizniško časopisje kmalu prisiljeno, da bi malo obširneje poročalo o strašnih tragedijah, Id se odigravajo v človeškem življenju, in tudi o pravih vzrokih, ki povzročajo take tragedije, ker bi se našlo prav malo odjemalcev za liste, ki se namenoma poslužujejo tiska, da poneumnujejo čitatelje. s Tam v New Yorku se je odigrala strašna tragedija, ki mora vsakega človeka petreati do jrca in prisiliti, da misli, ako ni reptilno časopisje v njem samorilo že vsak čut sa razmišljanja. Tej tragediji je reptilno časopisje pripustilo prav malo prostora in še tega v kakšnem skritem kotičku. Nekateri listi pa te tragedije sploh omenili niso, daairavno imajo šmoki dovolj prostora, da opišejo Ujetega sleparja, kako je bil oblečen, ko so ga prignali ▼ mesto, v katerem je izvršil mil jonske goljufije. Clankarji reptilnega časopisja so pa popolnoma prezrli to tragedijo, kakor da se ni odigrala, ali da ae je ztfodila na kakem drugem planetu in ne na zemlji. Tam v New Yorku je mlada mati vrgla tri tedne stara dvojčka iz tretjega nadstropja na tlak, kjer sta obležala s razbito lobanjo. Po tem dejanju je skočila še mati za njima iz tretjega nadstropja in seveda obležala z razbito lobanjo na tleh. Prepeljali so jo v bolnišnico, toda njeno življenje visi na niti. Kot vzrok so navedli obup, ki je sledil, ko so odpovedali živci! Na svetu se ne zgodi nič brez vzroka! To je pribita resnica, katere ne utaje vsi kapitaliatični šmoki in pripovedniki o boljšem življenju po smrti, ki sami na tam svetu iščejo najudobnejše življenje. Zakaj so mladi materi odpovedali živei? Ali se ni nekaj strašnega odiralo v njenem mladem življenju, preden so ji odpovedali živpi, da se jo je polastil obup in je Izvršila dvojni-umor in samomor? Seveda se ja! Kaj? Tega reptilno časopisje ne pove, akoravno je do-bilo vse potrebne informacije na policiji. Zakaj tega reptilno časopisje ne pove? Ako bi delovno ljudstvo poznalo vzroke, ki ao mlado mater pri-tirali do dvojnega umora in samomora, tedaj bi delovno ljudstvo pričelo razmišljati. Prišlo b! do zaključka, da je nekaj narobe na tam svetu in v sedanji človeški družbi in da Je treba U "narobe" odpraviti, da bodo ljudje živeli, kot se spodobi za najvišja živa bitja. Naloga kapitalističnega časopisja Je, da zabrani ras-mišljanje o stvareh, ki ae najbolj tičejo delovnega ljudstva. Te naloge pa kapitalistični tlak ne vrži samo a "križ-no-besednimi ugankami, ampak s vsem, s čimur napolni svoje kolone. Delovno ljudstvo zastonj išče poduka v kapitalističnem časopisju. Ako koče delovno ljudstvo spoznati krivice, k! se mu goda, In najti pota In sredstvi aa odpravo teh krivic, mora ustanoviti svoj tisk, ki Je izključno pod njegovo kontrolo. 04 navoja tiska delovnega ljudstva Je precej odvisno, kak* dolga bo še pot, da se razmere v človeški družbi uiilBUH urede. SLIKE IZ NASELBIN. PelIsadce, Oslo. — Umrl je nal »obrat Tom Hormon dna 11 no* vembre. Pokojnik jo bil doma b Žirov pri Garanji vaai no Gorenj-okom t Jugoslaviji. Rojen j« bil 21. dee. 1871. Smrt Je nastopila neflo, po srčni kopi. Ob sedmih svečer je sedol pri miri pri večerji ia ko je bai mialil soviiti zadnji grižljaj mesa, gt jo sedelo kop. Bil je tekoj mrtev. Pokojni je bil lian društvo it. 182 S. N. P. J. Pokopali amo ga civilno. Dr uit ro mu Ja priredilo lep pogreb in derovelo kreeen venec. Zahvaljujem oo mr. in mre. Pire so ndeležbo pogreba in de-rovane cvetlice, mri. Brodak so cvetlice, mr. in mre. Merolt se kresni venec ter mr, in mrs. Troje? sa skeseno sednjo lest, ko so ge vseli ne avoj dom sednji večer. Hvala vaem brstom in sestram, U ste Inli pri pokojniku* v tako lepem iteviln. Nej mu bo lehke ameriški zemlja. — Anton Kovačič. ■ ' ' , WfO. — Preračunal som, de so lnhko vsaki člen 8. N. P. J. v sedmih le tik enkrat sgle-ei v gleailo Proaveti s svojim dopisom, oko je setede dopia po. volji uredniku, de ge priobči. Delavsko resmere so tu precej dobre. Rudniki obratujejo po dve eli tri dni ne tOden. Dobre so sito, ker ni trebe vedno deleti in malo °žclodčnih te£v, Kakor sU-Hm od rojakov, tuksjfaji rudniki obratujejo poloti osmo po eden In dve dni ne teden, de mi le ni sneno, ne čem se ljudje živijo. Si-oer po je senimivo, kako de Jih ne uniči dolgčas. Slovencev in Slovenov ta ni dosti Nej več Jo Grkov in LnkoV. Slovenci somi so v najlepši slogi, de pomegejo drug drugemu v bolezni eli nesreči, eo zelo poetrefr-UiVt Jet sem tu Šele dve mesece, poskusil pe sem le mnogo. Prej se nsksjel v Subletu, Wyo., celih deset let, katero naselbino «1 bom bršči* sepomnil še deset let po smrti x .. .-J Meseca lebruerje sem bil po-slen ne nerodno konvencijo U. M. W. of A. v Indisnepolis, Ind. Ko eem prišel nesej, so. me so pet pokleli ne distriktno konvencijo, odkoder eem prinesel nekaj' nensr vedaege, poeteve drševe Wyomt ia«, ki se tičejo promogsrske in* dustrije, katero jo gospod rbois kršil ne debelo. CUel som poetevo ne lokalni noji in se izrazil, de le sa nekaj šeoa nerad amrjom te r eko hočemo strelno groso, keters so Je tudi pripetile, preprečiti, Je trafre slogo in f»a stepati eolider-no po pravi poti. M Gospod boss jo dobro vedel, de jes ne bom mirovel prej, de dobimo resoMre, do kekoršnih smo upravičeni i prOostojele> mu torej ni dragega kekot da me odslovi in ml da krivo brco, ketero eem pe isroČil «fpitt committeejem", S^voncn in hafljenu. Nestopila sta In prinesle sedevo ne redno sejo. ne keteri Jo bila sprejete njune lajava. Stver bi morale 'Isljo skosi urednike noše anijc do superlntondonta. Goepod bom je hitro sposnsl, de je prelomil pogodbo pe so priliznjeno obrnil nassj ne odbornike, ki ste so mu le bolj pokorno udsle in sevede (»odpisale sledečo pogodbo t U°We, tke Pit Commlttees in further Investigation on brother Piki eese egrood with tke mine foremei to heva perfeet rigbt to dieekerge Piki from bia work on tke ground that ho wes home two dajrs after retumint from the di*triet eonvention. ftignedt Com-mitjee." (V prevodni Rudniški odborniki smo deljnf prelkkevi radi alučeje brate Pikle saključl-U s rovakim preddelaveem, de ima popolno previeo odeloviti Pikle o l dela. ker je Ml doma dva dpi, ko so Jo vrnU s distriktno ken venciJfi Pedplssn odbor.) ■Odbornike ste eevede pesebila. da aom Jas imel praviee aeteti do-čea. ker je bile lM aa porodu. l>»n po t lotose seključku amo teli oeetenek uredniki lokalne ergenleeeije in euperintendent In bo«s tet Jas sap. Pe molom res-pravljenju mi Jo povedal enper- intim1«nt iii m>m im r i^irov»m .... ^Hl pw J w* »n. nje šiato upravičen do svojih pravi« In t odi de dele, nmpak podvreAi so morem kot ftrtov de-l.^anja tvojih unijekik krstov. 1'o.iadioe Jo torej kile. de eem dpbii ch! drulbe sledeči posivi "Mr. L Piki. Otring to tke ehort-Sf0 of Um keuoee jreo are korak? veraed to saeve out of the Com fmf Propertj in S dape. — Kom-merer Coal Os.). Ne prvo svarile de eo moram Miti. nisem obr aH " ostal aa mestu daljna tri me^ei PO tej dobile je prišel splošni vodje s dvome šerifoma, oboroženima e smrtonosnimi cevmi, in u-kazali ao mi iz naselbine. Preoete-jelo ml ni drugege, de eem nelo-žil familijo in vsa ter šel ne dve meeeee dolgo potovanje s selo pičlimi sredstvi. Ko eem se povrnil s potovanje, sem prišel ne Sublet tri ure po eksplosiji, ketero je zehtevele 89 šrtev in sedem členov S. N. P. J. Slovence obšelujem, ker bili oo vsi neprod ni, posteli pe so šrtve drugih sle-bih toverišev, se ker oo tudi ple-Čsli strešen rečun — s življenjem. Imem še mnogo poročeti, ampak bojim se, de bi mi urednik ee spravil vsega v koš. Upom, de nisem nikoger osebno po krivici nspedel, kogar pa ae kej tiče, nej premieli in aprevidel bo, de ni sposoben se noben ured v U. M. W. of A., ker e tem neprevi samemu sobi neljubo nepriUke In obenem enekim sušnjem stroške ter Še večje nepriUke. Več bom poro-čsl pozneje. ' Z bratskim posdrsrom sa aoH-dernoet. — Ignats PikL Pouk pri ustju rudnika. (Pilo Scott Heering sa Federated ,. .: . Press.) TeyIorville( (Hl. — Deset tisoč rudarjev petega poddistrikte Ulinoisu od U"M. W. of A. vodi znamenit poizkus se isobresbo dele vstve. Ceprev ja vei kakor polovice rudnikov tefco okoliše se-prtih redi melege povpraševanja ze premogom is teh krojev, so unijski molja sroč v obraz hude sime, prišli do seključke, de'njih edino upanje leši v s bujenju organizacijskih vrst, de sposnsjo gospodarske vzroke lestnege trpljenje, ketero jih bo sreČelo v bližnji bodočnosti. SkleniU so pobijati nevede in vzbuditi senime. nje se orgenisiren pouk. Poddistriktne konvencija v a četku junije 1024 je sklenile sprejeti tak knrs, kot ge je priporoči predeednik WUliem Deech, ko jo eugostirel isobrelevelni ko-mitej In sprejem trdnegs stališča sa isobresbo člsnstvs. Izvoljen je bil odbor potih ne konvenciji, prejšnjega rudnilkege delavoe Tom Tippette pe jo sesigure! fe-dereliziren tiak, de bo kot revne-teli izobraževalnega poizkuse. In v IgoSi vročini sednjega avguste Je pričelo isobrelovelno delo. Po končenlh treh mesecih Je več kot 180 dijekov—radarjev, porezdeljenih v deset rssredov in restresenih po vsem distriktn. Po globokih diskusijah so dlje ki sklenili beviti so prve tri mesece s sgodovino starega veke tir angleščino in govorništvom pred javnostjo. Prihodnjo dobo vzeme-jo ameriško zgodovino, zlesti pa aperiško delevsko gibenje. Nej več lsmed teh dijskov nI imelo več kot ljudskošolake isobresbo, še tisto pomenjkljivo in nedokenčeno. Neketeri so le šli delet, ko eo bili šele dvensjst let eteri, empek sdej se zbirajo to den so tednom, razpravljajo o predmetu, ki ge Ime jo se doUčni Večer, prinaSsjo izvršene domače naloge, uče so dome in po knjiš-uieeh — s drugiAi beeedemi, ne-oteeenl ruderji dels jo prsv teko kekor drugi ljudje, ko te trdno lotijo nalogo, de resširijo meje svojega snsnje. Delavske itobrasba prihaja kot nekaj novega v iUinoieke Rudarske vasi in trge, v katerih ste do sedej zavzemala glavno in odlič no meeto seloon in movle peleee. Regularne lole v teh sekeijah nevedno vodijo mlede deklete, ks terlh Isobrszbs preeegs n< ksj ned Srednješolsko izobrazbo In ki so traetla po vaseh illinojskih rudišč, kjtr jo mslo prostorov ze pravo razvedrilo in prsv malo prilike sa raslirjenje proevete. Akcijo unije s nstverjsnjem Is-ob rele volne melio arije med de. U vet vem prinaša senimenje, ko-koršnege ni bilo od tekret. ko Jo sedallstičes strenke resglelela svoje lltereturo med ruderji. Ampak v tek dvek alučejih U sledeča raslikat soeieUeti se bili vod so v msnjlTTri mod ruderji, delim Js eedenji isebrnševelnl program Ml »prejet ne sednji kenveneiji brez najmanjšega ugovarjanja. • SSČetim oktoS^r^kim progr* mom Jo lsebrsševslni od bar dodatno k regularnim rasrodom prt vedel v distrikt odlične učitelje sa pondovonje v razredih, ki ao seme poučujejo resrede, temveč tedi dejejo javna predavanja po radersktk oelik, kjer ao bili orge nizireni razredi Javna predevfi nJa imajo neesen, de reslirlje is-ooreebo se voske la vee neaelbi no. ' Pri dela. ki ga isobrelevelni odbor lahko pričakuje, ni mojo, sle- SOBOTA, 1». DECEMBRA, mi sti če bodo učenci tudi v bodoče kszeli toliko zanimanje in smoi-noati. Največ učencev je pod SO letom. Vsi so se zstekli v šolo v želji, de bi spoznsli pot, keko ae osvoboditi is gospodarskega en ženjstva, v katerem se ved/io bolj poČntljo rudarji lllinoiss. Vesti Iz Jsgsslsvtje. Folrinov morilce. Ze verne du le je okresil rudsrski proieterijet s svežim cvetjem grob mledege u morjenege Fekine. De s .tem zno-ve dokumentira« Fekinove smrt še ni pozebljena, Fekinove smrt še ni maščevane! Tejinstven in nepojasnjen je o-etel do denes Fekinov umor I Svo-jati, ki se je udeležile Fekinove-ge umore, Je morde uspelo, de So ostal Fekinov morilec nepoznen, de bo ostal zverinski umor, ki je vzel msteri sina, aestri brate, nekaznovan. Vemo pat da bo akoro razge-ljena vae druhel, ki je s ognjem in evinccm oznanjala v trbovelj ekih revirjih Mčisto" nacionalno misel s umori, poboji in požigi u-čile drlevotvornoeti sestradane in (smuSene ruderje. ' Ze družino psdlega necioneliste Šlajt>ahe so sbireU v Ljubljeni fond. Pe so neivni, dobrodušni in sspeljeni ljudje deroveli se Šlej pehovs eiroto in v tieoče eo šteli nabrani prispevki Kej siroto, kej necionelieti, sezimo po denerj^ sepijmo in seprevimo nabrani denar! S to perolo jo kedil oni, ki jo s parolo i sa naeljo šel, morit in pobijet v Trbovlje. In te ni bil sednji med orjuneli. Njegovo "duševnoat" so visoko eenUi vsi nacionalisti. iipMH|punpmi^H Ko je bU presen filejpsk^p fond, ko eo bili seprevljeni ze u boge Šlejpehove eiroto nebreni densrji, je suis sevale v lepih čistih, neustrašenih in polrtvovel nih nacionalistov. Zato ps hajdi ns mejol Pojdi mo, branimo neeionelno misel ne it*lijenski mejil Pojdimo, de pokažemo junaštvo italijenskim fašistom I Pa smo brali tiste dni o spopadih ob italijenski meji in o konfliktih s obmejno itsUjensko strelo. Resno je bil ogrožen arfr tem okoli Rekeke. Rekli so: Kej čude, Ml našim nacionalistom kri vsled e in vernega iszivenje Ue« nekih organov! Naivni, neum-ioekeli, odobraveli neustrašenih ni ljudje so plosk "akcije" mladih, nacionalistov in občudovali njihov pogum, njihovo polrtvovel-nosit Nejbolj pe jo občutil njihovo neustrešenoet laki inženir, ki je vosil v avtomobilu mesde se Win* dischgrstsovo lesno delevstvol tem na " Revberkomendi^ so ob-stopili svtomobil in sreče je bile tudi tekret mile nelim — juns-kom. 100,000 in toliko loških Ur je nesle te nejbolj emele in nejbolj korejlaa akcije na "Ravber-komandi". Po akeijl se necijo, ss domovino pa lyijdi v Ljubljeno pirovet veliko smago ned oropenim la is-ropanim avtomobilom I Po Italiji pa se resnale sloves nacionalističnih ekelj s Ravber-komsnde. V roki revolver, ne ob-resu masko S Ionske neelonelietič-ne meškerede, v srcu "jezo ned Italijani in notranjimi sovražniki", v mislih pohlep po leškik lirah, pohlep po brezdelnem niive-nju, tek človek Je vodil "akcio-ne" čete ne iteiijenako mejo, v Trboveljska revirje. Poleg ekelo-ne pn se jo ponovno vdejstvoval ne Revbsrkomnndi. Ko nej bi te svojs junaštva o pravifiil, jo junek lekel se vetja v fešistični Italiji. ----- Novo klerikalne goljufije. Ne-tpoftobni tigri (klerikalni poslan ei) oo hoteli odpraviti bodo is Klo vonije ne ta neHu, da bi oo moke is Vojvodine prtvešela v Slovenije se 15 por pri kUogremu eene-Je. Isto so iedeli tosedevne odredbo o pepuftu os proves moke *v pesi vee kr^je. Pravico da toga popuste eo VsioveniJi dobUo selo moko s tom popaotom preveže-d, ee je vršil oeetaaok veek treh rrdružnih svos, kjer 00 Jo sklenile positi poeebno strogo ne te, de so tovorni lioti o previeo papaots •lučaju n# bodo^aprej poodaJnlL Tako Jo bilo dosevorjo-4 in oo klerikelni lelnjivei o po-odobraveli ta oklep, so Jo osja končale, no Jo e to« govorilo, oo klorikalei tovorno liote Se pone-Jali trgovcem po 100 dinerjev m že no dee seme saje so tvpevei prinesli pokaoet tovorno flote, ki oe isk io aa vod ene «*»o keptU ed klerikalnih lelnjivcev Storjeni Imperiji Je takoj do-dfla obeodW v JsvasoH la kej os je sedej zgodile! Novs kl»hW ne lnmperije. KkHkelei >0 u«a reč v »vojih Ustih takoj prizmi da ao tovorne Hste prodaji j, poklicanim ljudem, toda oni tfC dg ao. mrračuneli samo tohko i bi pokriU gotove stroške. sedsj računajmo. Če so kleriU oi prodali 1000 tovornih listov D 2000 kron, tedaj-so za to doj dva milijona kron. Katero tele Sloveniji pe jim verjeme, ds • imeli pri <štU stveri tudi »amo m dooet tisoč kron stroškov 1 Ni, nsjbolj zeruken klerikalec po s« šem mnenju ne more biti tak neumen, de bi ta klerikalne U| ne spoznal takoj | Novo faloterijo, novo goljufi Je se isvršili ležnjivi klerikel ci. Bedo ljudatve ao hoteli iska ristiti, de bi si nsvlekli spet p« milijonov v svoje bissge. Do t» ge jim je bilo in nič- druge^ Ko bi jim bede ljudstva bila re toliko pri srcu, tedsj bi bili ko ministri poskrbeli, ds se dohod ninski davek odpravi. Toda on hočejo samo goljufati, zato (ue bojo reveže, .de ao jim hoteli pe magati, de bi si pri tem napolnil leatne bisage! Ne rečun siromai nega ljudstva oo hoteli priti d< velikege volilnege fonda. To ji bile. njih namera in nič drogegs Ljudje pa, ki ae ne tak zločiosk nočin norčujejo e siromaštvon ljudatve, ao eno, nemrečt Goljufi in aleperjll ~ \ Velik požsr v fti Petru pod Ev gorami. Dne 20. nov. proti večen je daatal v Kunšperku, v mali v« siei ob hrveteko-ilovenski m^ji, \ hlevu poaestnike Antona Kideri Če ogenj, keteregs so zsnetili do ms$i otroci. Požsr se je še rasi ril ne hišo, hlev in svinjak sosedi Janeze Babiča, kateremu so vse ti stavbe pogorele do tal. Unita mu je tudi ves živež. Nevernost ji bile zelo '.velike, de zgori vss ve ker so hiše večinoms lesene ti pokrite s slsmo, zlssti ker je bt pri vlsdsjoči suši hnd vzhodni I ter. Energičnemu in neporne-. neetopu požarnih bramb iz 6t. Pl tre in Klenjce se je zshvsliti, da je bil ogenj omejen esmo na ta dve poaeatnike ter de ni vpepelil vae vesiee. Neerešnešs nista bila zavarovana. Škoda je razmeroma velika, nju usoda pri nastopu**-de sime pomilovsnja vredna. Svojo leno umoril in obesil. Ks SeJah pri Zgornji Poskavi je imel estnik Simon Mlaker, po __jte Ortei, krasno posestvo, km toro pa je po prevretu v par letih pognal ikoai grlo. Moral je nate s številno drušino služiti v dimnici pri Msriboru sa viničarja. Od tam je vesil v Meribor .mleko is svojegs gospodarja. Alkohol ps je imel Mlekerje, očete sedmero otrok, že teko v oblasti, de je 1* kuplček sa mlsko mesto, ds bi |a izročil gospodarju, sproti zapil. 8 tem je sopet ftgubil sVojo službe^ Z ženo, pridno in delovno življen-sko družico ter .otroci, od ksterik jo nejmlejši šele eno leto stsr, se je Mleker zatekal neto pod str* ho svojegs brsts, posestnike 4 Novi vssi pri Slovenski Bistrici, A tudi tu ni nehal pijsnčevstti Neprmteno pijsnčevsnje je prW neslo seveds v Mlakerjevo rodbino stalne prepire, ki jih j« v nedeljo usodno končel. Pri sopet« nem prepiru je MUker svojo i* no umorU in neto še mrtvo obe-sil. Po strešnem sločinu je nezn* nokem isginil. domnevajo ps, d* je končel tudi svojo nesrečni iUKV. t-ltr'^ nsaroče. Is TilaM goro poročajo t Popoldanski oub-ni vlak št. 1015, ki odhsjs ob 14*31 is Višnje goro, je povont dne 23. nov. pri km 150 proge Ljnbljsns-Novo mesto. M leto« kejžerieo Merijo Msrkovič. p. * Primojtevo, is Virjs št. 86 pnBu£ ni. Ponesrečenks, ki Je gluhe, Je šle neposredno pred prihodom rle-ko ne jevnem prehodu pri niči It. 8 preko proge. Msnsdo«e Jo jo zedel odbiječ strojs, j« "fel 20 m deleč ne deeno. pri čemsr ia lis slomils desno roko ter debiU tudi notrenje polko*^^' ^ kljS^ ko U it. Videjs ^fl kon»; 4 roti le omrt., Pokojniee sep^» mole In štiri odreele otroke. Tstvlan v Predgrodu. V seči od S. aa S. nov. Jo M v kilo Jurije SteA, Vle^J ^ "odnesel is knklnje resne stvsri. SUrtka, ki Je v -H« tjjresJ^nda ^J; ee. le vedno n»e deWU. •o Je raspissns eorOe ^ M dinsrjev u onege, i VwM v IrfebljesL - eederski vejra^ U gejeik. ftf1 let —' mZi dne", »tsvčeva kH, 4 k* artBOTA, PBCEMBRA, 1924. itolicenje predsednika bo peapezno. fll BO OBI&ATOA PA, S OMUDlOHUAltt 10 bo 8» tisods IttJctT V gUV-bo mesto. jruhinfftoB, D. 0. (Federated ^ _ Predsednik Coolidge Je riital na izbran program sa dne garca prihodnjega lota, ko bo iradiral doli po PennsylvsnJeki Tenuji. S svojimi 40,000 ljudmi .»ogoie veš ali manj — be ko-ikai navzgor po kspitolskem piku in ropet doli,s njega. Vsi |Kovi previdni principi o ited-jfoiti in priprostosti so splaval? i vodi. Ti principi so elušili ve« 0 mesec namenu. sa pridobitev adstva, in končno je on J>reprl n, da je ljudstvo upravičeno, da jidi svojega predsednika na čelu ■romne vojaške in civilne pro-nije. On ao torej udaja sahtevi. tli! bo veselja s ljudstvom na golttni slavnosti. Odbor trgovske sbornice rnhingtonu ga je proail, da naj ristanc na slavnoat Govorili so ib kot poslovni ljudje, Argumen tali so, da je bila igra s štedlji Mtjo izborna, ampak osirati ao 1 treba tudi na posle in kupčije, krediti je treba rimsko slavnost i poslovni ljudje bedo imeli vo-ike množice ljudstva v mestu, ki odo pri trgovcih, hotelirjih, re Aavraterjih fn .drugih poslovnih rudeh pustili tisočo- dolarjev. r«ak obiskovalec ae bo spominjal tega dogodka akosi vse svoje šiv fytsje. Tsko postane povspešitelj 4oha bizniške prosperitete, ki je ! današnjih dneh tako potreben, ljudem je treba prirediti veliko (javnost in misel prosperitete bo (bila vse kritike administrscijs v prihodnjih dveh letih l To je misel, Id je bila počaai Iz-ftfena. Cal je razumel. Odložil je Ho odgovornost na trgovsko ifcorsico in ljudstvo. V povorki kdo korakali klubi is Conneoti-«sta. Indijanci is Nove Mehike, flisaki magnatje is Chlcaga, ko* njeniki, pešci, pomorščaki in ko-detje iz Wast Pointa in Annapoli-I si Frank Stearns, trgovee Iz Bostona, ki hodi skoraj vsaki dan v Belo hišo kot qsl Coolidga za rc-Nsm v^žir ttf: di v proeeiiji. Butler, predsednik sarodnega republikanskega komi-i«jt in senator, gradulran od ltirray-Cranove niašine t Kes-•Mkusettsu, bo tudi tain z Dawe-■nid. JVedaednik nima dosti "novega edati, ko nastopi nov rok in >ki v senatu menijo, da je potrebno trošiti denar, da pri-tudi ljudstvo . na posornioo. itirimi leti-je mr. Harding i odobril tako slavnost, am ♦akoj ao ga pričeli smešiti ><. Borah in demokratje. Ta-Fje bil izvoljen Ned MeLean, ■seje znamenit saradi znane toojavke v zvezi s oljnim škan-Uom, predsednikom Odbora, ki *> ▼odil plot na vetolični alavno-m. Norrisove trpke dpaske o dru-■»ni važnosti, ki jo zavzema Me-jfw. so ubile priredbo. Ako bo Borah ubil predlagano Meiiavnost, ki zdaj utaja pro-J povišanju plače poštnim usluž ***** zaradi varčnoeti, še ni jsa-* Od meni, da je stvar bedssta, *P»k ravno sedaj šili Coolidga jmobm za svoje nasoro glede su-politike — posebno glede •naj}«. T H PROTI MHAMItlt PROSVETA Delavske novice. (Federated Prosa.) Farflngton Je porašonf Springfisld, 111. — Volitve od bornikov rudarske unije v Illl-noiskem (12. distrikt) so končane in rezultat ae uradno objavi v nekaj dneh. Nasprotniki Farrlngto-nove uprave izjavljajo, da je Farfiogton propadel v tekmi za predsednika in da je izvoljen John Hindmarsh, Furrington je prepričan, da je sopet izvoljen. Angleški železničarji zahtevajo . Porišek. London. — Splošna unija Železničarjev v Angliji je 10. t. ta. predložila nove sahtsve. Unija zahteva mezdni povišek v skupni vsoti $47,000,000 na leto, pokojni-no za Železničarje, ki doeešejo 60. leto itd. Unija "ima okrog 700,000 članov. Ameriški krojači agrads tovarne v Mehiki. Chicago. — Krojaška unija Amalgamated Clothing Workers of America sgrsdi tovsrne za obleko v Mehiki. Joa. Schlossbsrg, predsednik Unije, ae mudi sdsj v Mehiki, kjer je predložil naSHe sa gradnjo več velikih tovaren. Ta unija le operira avojo delavnice v sovjetski Rusiji. » * \T ' t' - ] Kooperativne inesniea* New York. — Organizacija Židovskih mesarskih delavcev namerava odpreti kooperativne mesnice po vssm Nsv Yorku. Ti delavci so ravnokar isvojsvsli 93 tedenskega povišks, ko so stavkali Prvo mesnico so že odprli." Stavka klobušark. / „_ Y ' u K l* ' : New Tork. — Klobučarske do-lavke pri Kaisby k Liohtensteio Co. v New Yorku so zastavkale, ko jctvrdke napovedala odprto delavnico in znižanje mezde pod unijsko lestvico. Delsvks so organizirane v uniji delavcev, ki izdelujejo platnene klobuke, leplcRšn Ženske klobuke. lfAPOVKDUJl VBLDCO MHO PO IVttt LITU. * \mmmmasasam Oleveland, Ohio. — Na sto tiso. še delaveev bo izgubilo evoje pri-»r*n* talnega mojstra, o katerem-mnogo rszpravlja, js aranžiran pravem času po' podjetni irf dale-kovidni upravi Brookljrn ' Park way (kjer se nahaja mussj) sa vse one, ki imajo količkaj pre-tenzije, da ss jih smatra sa ljubi-teljs umetnosti. MeŠtrovičOva va razstava prihaja kot dobra kampanja za stvar umetnosti sploh in kiparske posebej." •'The World" v New York, od 2. novembrs, prinaša sliko nskt Meštrovičeve tvorbe in pod naslovom 4 * Meštrovičeve skulptura bo privabljala mnošice" piši: "V Brooklynski muzej bodo drveli oni, ki posnajo Meštroviševo delo, in oni, ki ga ne posnajo ... Mogočen, teatralen ln maniriran, Meštrovič je mogel napraviti sen sscijo na Angleškem, in napravil bo bržkone senzacijo tudi sedsj v Ameriki... Svet bo drvel v Brook-lyn muzej. "The 8unM ▼ New Torko, od S. novembra, prinaša na editorl-jalifl strani ensga izmed uvodnik Člankov pod naslovom "Ivan Me» Itrovi n» vsesadnjar ln pile i "Malo umetnikov, ki so stekli sloves v Evropi, je tako dolgo odla galo razstavljanje svojih del v Ameriki kot Meštrovič. Ne,-ns vsesadnje on js tukaj .. • Meštrovič je nsjodličntjši representsnt umetnosti Jugoslavljs , . ." Potem ko je članek omenil dela in uspehe MsŠtrovlčeve in poskuse, da bi * njegovi umotvori še poprej pokassli v Ameriki, saklju-šujei "Meštrovlčev ukssajeni prihod v to zemljo ima to prsd-nest, da nam navsssadaje predstavlja eno evropsko eelebrltcte, katere sloves je deflnltivno ista-novljsn. Vidslo se bo, da-li bo ta semlja ponovila sodbo Evrope ali ne. Na vsak načia pa bo ugodne spoznati se s enim talentom, ka ter!, dasi js la»delome (f) 81o dustrijskih podjetij prodajajo pol ven, vendarle ne prihaja k na« U izredno vizoki ceni. Po enem letu Ruzljc" (Amerika Ji namreč lOftiis ^uhingtai, D. o. - Senator J7«. predsednik noljedelskega je predlagal, da kongres J*'4" h^enji poizkus šlkslkil^ J^N--v. da M razveljavi odlok, J* J"« l»rsni dobiti pod evojo JJiUc:,, grocerijsko trgovino v 2JJ»" h državah. Odlok Je bil 'ta 1920, ko ao mesarji na-^•peraaum s justičnim Uj- KTodlokS J^uko K ^ 74fedi kršenje protitru- iL |K>BUv- Lr;"?or K*ed U Miaaourija Je "'natarja Nerriaa, ako ae da ja .*4iš*e Mih i T" konirr^ ** tlr" rmii Senator Beed Je nam-■'eil. da bi moral« »Aššc k- ' rtutovaki ali dveh pa pride gospodarska kriza ia na ato tizoče delavcev bo izgubilo evoje prihranke, ki ao jih naložili V industrijskih podjet-jih, ali so kupili hiše ia zemljišča na obroke, pa ne bodo mogli pla-ševati tek obrokov. Delavei nej vzamejo to svarilo na snanje, kajti previdnost je mater modrosti. Kdor bo ravnal pra> vidno * prihodnjem letu ali v prihodnjih dveh letik, ne bo po* stal šrtev kraka, ki se vrela pe-rijedišao « kapitalističnem go-spodarsksm sistemu. '•dan »•kom. čet ob enoMU »sjL n 12 toTZ U* (t far. •"'["'■•je, da ae r^l« rdc#e ■■ r«jo v veUkl maeffai eb ^ HilM I. paljeki —H T ^ 2 ni ''JtvinskV« ee rrU ipio-■^i"« aa kaaHiM^ ^ nI it*. IfHUA BUEEETTOV^OA ^ mSIJSVliKEOA ZAKONA D. O. —'Ebomič al odsek za isseljeniške zadeve skuis ns pravi t i novo predlogo If treh odstavkov Burnettovega is-seljeniškegs zakona s dne ft. fe-bruerja 1917. Albert Joknaod, pffdaednlk odoeka. Jo oše nove predloge, ki veebuje beeedilo pel daaata predloženih predlog od »agresnikov. Nova predloge od are vi je petletko o-mejitev za isseljeniški biro. ki Je branila deportirati tajejvmskegs naacljcnika. ako le Izvršil zločin ia Jo Mvel toliko^et i deželi. Odeek skala izdelati predlogo da bodo deportirani ni tajesomri ki se r»'ejo s avašenjem Ia raz-^svanjem narkatilnih strupov sli ki so eagaširaal r prostitaeijj. Predloge ko dale dolevakemn tej aiku asa', da deportira vaakege ki Je M obeojen r in eelo musika . . . Njegova prva raaatava v Londonu je ustsnovi-la njegov položaj kot ene i*med vodilnih figur evropeke umetnosti. Ameriška rasstava, ki vaehnjt do aedaj največjo kolekcijo uja govih del, bo gotovo še povečala njegovo itak veliko reputacljo." Luksurijozna revija MTown and Country" (ustanovljena Še 1. J >16), ki je IsŠla pod datumom 15. novembra, pelnaše veliko reprodukcijo autoportreta Moštro-vlčevega čes eelo, na posebnem psplrju tiskano stran, in lep pre-Uminerni Članek pisan od Augu-sts Owen Pstterson, ki pravi: Meštrovič je Jugoslovsn (Hrvat) in rodil ss je od kmečkih stsriev .,. (potem neveja njegovo življenje in delo) ,.. Meštro-vič je ▼ blvstvu arhitskt-kipsr. On se nagibljs k monumentalne-mu. On se v prvi vrsti bavi s Idejami, ki jih israša s velikimi formami ter epično Unijo in maae-mi. Kjerkoli ae poslužuje dek^ra-eijs, Js ta prirodni del neke oanov-ne odeli ., . Ona velika bronasta ženaka, k[ Igra kitaro in jo nazva-na "Distant Chorda" ima bujno lepoto in avočno ubranoat enega polnega orkutra,: iivajajočegu kakor veliko umetniško delo v svobodni formi..." Članek konča besedami: "Meštrovičeve razstava je veletišen prispevek k proslsvi Brooklyn museja."' O Meštroviču ao še prinesle sli ke in članke sledeče velike nov)-ne v New Vorkut »'Nč^ York Times", nedeljska številka od 1«. novembra, v prllogf "Magasine Section" je prineala Članek šes oelo stran in dve aliki. <4New Tork Herald-Trlbune", nedeljska Številka od 19. novem bra, je posvstila eelo obiirno štren priloge Meštrovičeve umetnosti ln roprodueirele nekoliko slik. MeštroviČeva rasztava se be o-tvorile a evečanostno- recepcijo, ki jo prirejajo uprava Brooklyn muzeja dne 19. novembra zvečer ob priliki stoletnles "Brooklyn Institute of Arts". Na rsecpcijn je posvanih mnogo tisoč ljudi Pomni so tudi sastopnhci jugoslovanskih društev In prominent ne osebe v Ne«r Torku, kakor tudi drugih slevanakih plemen. < Nekoliko prtdsvaaj »s je obdr šalo ob priliki Meštrovičeve ras-etsve. Brookljrn Museum ima prekrasno, prostrano dvorano sa predavanja, v kateri more oedeti do 100 ljudi. Dvorana lasa vs* prt* prave sa projekcijo slik in filmov Prvo predavanje je dršela gospa Dr. Mor ton, v soboto, dns 14. no vsmbre, pri Šsmur so se prikazale rsproduksijs Msštrovtšsvlh del. Drugo predavanji je po otvoritv obdržal Dr. Brinton, znani ameriški umetniški kritik, ki Je sesta vil tudi bogato ilustrirani kata leg raaotave. Za Jugoslovan« Jo bilo prirejeno posebno predavanje s številni mi slikami in raztolmalenjeai dola in »umetnoeti Meštroviševo, ln sieer v-nedeljo dno SO. novembra popoldne. Predaval je g. Milen Marjsaovil, katerega je uprava Brookiyn museja, ki želi s to« u-streli rojakom velikega umetnika, posebno neprosi^, de dršl predavanja o Meštroviču sa njo JlvrraJeke. Skfeeskt Hmiu glavni ftaki razT-aa ao. lawndalx ave., chicago, lu.iNoia. izvršovalni odbori UPRAVNI ODStti. PradseOsia Vlaeeat Caktkav, e*4»r«4sed»Ui kmifm VldrUk, H P.O. T, B«| I OZ, JtkMi.««, Pa^ at 1t|.ik Mallbe« Tark, lalalh Matth««« Mm " ***** t POROTNI ODSIK. 1 ou^^ptilr jt^filjfeSi1^ h*mum Ar«., CUam IIU M« T*r4«t|. Sm aa, tlrabaa«, Pa., ieka Oeeleh, 414 W. NaflU 9Hafflald, Id. •OtNIilU OOftK« -J OtRtONJB (NUKMiKi »las Navak, prsissdalk. lOST-aa »e. Uwadaie A v* VZHODNO OKJIOftJ* •ea SSS Mm«, Ran, Pfcffl M« (M), leaai pmm* a«^. cu«*u«d. a; tAPADNO ORROCJ1« Aaeee ItUhki 194, IUm., sa Iafeeaaa4 Nadzorni odbori IPsaadi Xa*a, fnMsl NM W Hih 9t., CU«a«^ III.. Praak gRtt^flT Praasae Ava, Clevela.0, Ob, WttlUai filter. 9494 Si. Clelr Združitveni odbori PeedaedaBi Prask Aleš, 1114 Sa. UeUN Ava.. Chlaafa, VL Jelka Om. S9S9 W. HU SU CkUaf«. Itt. i— th^t aeaa Gnm 6« finvdbaA Okl«. VRHOVNI SDRAVNIRi Dr. P. J. Kara, 9SSS »I. Clale Ava? CteveleaAft POSpR^Kar^adaaa« a |L adbevalM, M 4alai« S tU«aam asada« zadnjem času uprsv poplavljene z rusko umetnoetje). "The Bundsy 8ter" v Wesh ingtonn, D. C. od 9. novembre, i rubriki "Notee of Art end Arti s t as" previt "Meštrovič, katere ga genij vsa Evrope priposazvu prišel je U dni v Ameriko. Ksj bo on mislU o nesf Kak Vpliv be-do na nelo umetnost napravila njegova mogočne dele, teko ras-K*iod vssge, kar Je kdej kdo drugi napravil f Zanimivo je «g<: bati." Pa ne ssme dnevniki, mar več tud( nekateri ilustrovanl listi in msgazinl želeli so prinašati preliminarne čUnšile in repro dukeije Meštreviševik delt* "Mid Week PktorleJ", teden sks ilustrirana izdsjs "New Tork Timrts", v številki, ki noei da tnm 13. novembre, prinaša eae ee la atren posvečene Meštroviču pod neelovomi "DeU Meštrovič jagpalovaaakega kiparja, ki Je prišel t Ameriko.*' IKrprodunn. nlh Ja šeet del ia restoimsleaih s tekstom ter Je tudi dodea asslt šlančil s podatki a življenja in drl.nnrgu. Ne keaeu fn previi "Prihod Ivaaa Maltraviša, postu-nege jagoslovanskoga kiparja, Je edea od aajznameaitejiik dogod kov te sezone ... Produkti nj*ge-vtge dleta imajo poeebno iadin-daalnoaf. primitivno, torobgo. ^ potem tadi t rutalnn, aU »aaijf naavmljivi pešet genija. On ee J« odtrgal od alavn« tradicije ptogir nit r prriu,,t| adel aa Ja trži,Ji da izrazi a valje ailo ia e pV.nej še avekodo v svojem Uatnna sae tcriJaJ« nopejaUJivi srnici vsemi ra. katerege v zadnjem Saaa ska t kje israišU slikarstva, KomunisUčns domonstraoije v . Parlsu. | Pariz, 19. dec. - Binoči so komunisti sklicali dsmonstraeijs na trgu pred poetejo 9t Lazere proti izgona njihovih tnjesemskih to. varišev. Prišlo je okrog 9000 de-laveev, na drugi strani se Je pa sbralo 9000 poUesjav, landarjev in vojakov. Komunisti so brss ovir dovršili shod. toda pohod po ulicah Jim Je ka lekreojen. Demon-•trenje so mimo koRlole, kejt pelicejsm in vojakom je Strogo ukasaao, da ne ssssjo izzi. vati boja. UVTV10A UElDNllTVA. Malčki v U Salte. — Povsod ga slikajo a rdečim sukajišem turiko Crpjeo, prHaetimi kiašam pa višnjevim noeam. Vsak ga sna, sanj »e vs aikšs. Tudi v tele-fonskik bukvah ni naaiova Sa Clsu a Ne uredniKvu Presveto ae še ni nikeU oglaail, pri Mla-dinekem lietu pa mogoč« vedo seaj, sate hitro tem pebsrajte dokler Ja las. Mogoše vaa pa pri draitva v Li Salta, trjar kotj vr da, kaka sta kaj pridni, lahka fr.jmralija dobremu Mlklevia 1'oarbaa doeti vas tndi M stsaa. Is pJet« aa naslov» Santa Claos, S. K P. / Paskašejtet Vas p« i Iravijama, mUdi Meai H. S P. 9 UlUSMijjM^I Ptiporii Jednoti wra- If* )••!)■ 190?. v drševl IIU..U. ae *MI tak«Ui VSA PISMA. M sa aaaašaie aa aaala ak aeedseda*a • Preda^Ulte STK P. A* SSSV49 S*. Usradala Ara.. ChUa«^ alllv« Vil SADKVB ROUllSKt PODPORI Ig NASLOVii Bolniško mb a S. N/P. J„ NIT49 Sa. Ubadala Av#., CkU«|t, Ul I DENARNI POSlUATVt IN STVARI, M se ttšeje si sa aailavsi TajaUive i. M. P. A, SSS9 949 Sa. VSf IAORVB V SVB I S BLAGAJNIŠKIMI POSU sa jMMJaJa, BUsajaUlre S. H. P. JH S99»49 Sa. Levadele Ava^ CkMaaa, I šlger aaalat »a aaaeaj. uv atrV 11 lila Jekleni teror — Moderni stroj. (Po Ooorgu B. Kirkpatrieku.) I ? dsbatl teta 1908 Je bU odlič-al newyotlki benkir Henrr Clews pred ebčinetvom S,600 judl vprešen, de optimistično od-govori na slsdele vprašanje in dm bi sato petdeset dolarjev v slatut Ko' pri sna mo, dS 10 nejboljše plsčani delevei aa avetn v Amo-riki, kakor 99' vi bahfcte, ampak ka obrnemo pesornoat na dejstva. rdrejotfotetjlntj* R^eam tt ne *6t ti tvojih izdelkov, da ki lehko aa-branili nedpredukelja (ker dele-jo ■ modernimi •troil), kaj naj nritekujeme, le «00,000,000 ljudi Is Alijs, ki ao naJsisbše plačani na svstu, dobi moderns Itreje In tako pridna nsjhujšs tekma vaak preučevanje, da ae ga smatra nova ^lo, najsilnsjšo mol, višji, faktor v moderni Indus Prej ali slej, prej kot ai mislil al kode dela vel vsega sveta ali pred apesnanjem dejstva, ja Industrijslns revolucija del ravnega proaesa, v katsrsm va šiba vsa organišue stvora livljsnjaklm zakonom i Prila ae ra smerem ali umri! .. Tkalsi ig Laaaaskira, priznaj moderni atroj kot prvi faktor, morajo prilagoditi stroju, aH tkati dailje po starem nalinu biti prsmagani. Sotiallslratl rajo lastništva hombašaaga iStei In smotre oerojsv* Delavsi vsega sveta morajo Utirati lastninvo ludsše ds ta modernega mlrakla, ar za produkcijo, tli pa prana, r k »la tirati.' Industrijalna soflialiraoijn MU rašiteljiaa INMM dob aa zunanji trg! Bankir Ja devanjc razmeram časa, proeaa, f%9Hk Si "SOFT !>MJfK PARl/m". H ii e preeUri zs prodajalao Hi dva stanovanje, Ur eketre lota poleg. Zt aaitra« aa S0W S». ( fldsl (A Sv.) loveta molčat ln ni dal snaka o svoji inteligenci, temveš samo zadrego je kasal. Pred 43 leti ao angleški kapita-tinti uvedli v Indiji aa 970,000,000 atrojev aa predelovanje bembaŠUi ki so bili obratovani ad delevstve, katero js etalo manj kot po tri pa poglsjmo gonj" od lata. i9ii. Ka daljnem vakodu js po doma-lih tmrnhsžaih toviraah sledeči nerastek t Leta 1911 Ja imela Indija 9,s00,000 prealio, Kitajske milijon, Japonska pa 3,414,000. I/rta 1924 pa imsjor IndiJa 7,-o j k,ooo, Kitajska iJiOfiOO in Japonska 4^111,000. Vsegs poseduje Daljni v shod deset odstotkov prealifl vsega sveta. Vsekakor Je trrha upoštevati, da KItaJeka o-brstuje svajs preeliee po 190 nr na teden, došim v Laneaskirn ns Angleškim delajo po 4S ur#ner-melao. Do zadnjega so Jai>onei obratovali svoje hombalne predilnice po 192 ne teden, kar Ja trikrat toliko kot na AngleSkem. Ta pomaga raajaeniti vzrok, sekaj Ja dat.es v saglcfkem mestu Lanea-skiru pri ddsvshl r*rt lovalniei saplsaaih 91,000 ljudi bres dale. Moderni ladei, stroj ia Jekla, brss čuta, ki ns Js 1r se se obla!!, por s M sama malo olja, Mvi pa **di»e, stroj, ki beoRli, kropi, pa ks in daje skere avtematllne ed sebe produkte vre dan, vso noš, vse isto a pomočjo najslabše pla lenega delaVsa na sveta, strej, katerega Je na stotine, liools in a^ljone po vsob Induatriiak, bo prlve^oi Remeerje MeDonelde sopet k moli, priwdrl ak eaglaš. ko delavsko stranko sopet k vad-stvu pariemegta, b'«sbardlral ka as rezumoeot AmeriiSe delsvske fedareeije la Ja rolil eiepUa. da se aam dobra godi, dokler se mr. 0eaper* ael mali pope leti etrej bo prodaeirel emenlke daUraka strsako, dal be eoeiaiimilni stran« ki izobralovaina nalogo, veliko v#*Je kot Jo ssoresse videti sedej. Deset tisol milj pral pokajoči stroj na Deljaem vstoka, bo le stal mogešee, strašen pred d« Is vei zepedaega avate - vsega — akasavai bo bo narsdll dvajssto stoletje aai tak dahe prilagodevanja — družbe človeštva, Šele zgodaj zjutraj sme vali mu ,dnsm soelelisms. Jekleni por grmi v uleaa tnnolia i sel Hsrava aahtsvai Stoi stopajte dalje ali poginite I listi ps sa nesitelji bsklje, ki svetljujs pot. Jekleni teror etaja asi sedelavee ss aodsluj človeštvo. POZDRAV ur V SLOVO. Shsbojrgsnlenom, prsdno od* plujsmo ia S. D. a parali "Pariš" si itojemo v dolšnost, ds so iskreno zsbvslimo Vam aa va» šo gostoljubnost in sa sprejem RS kolodvor, sprevideli emo, da sm« imeli veliko vol prijateljev kal smo si prilakovsli, segotovljam* Vam. da nam ostaneta v spominu is vam klilemo krepki livslll Ta* bi Ust Praevsts pa le iellmo, obilo nsročaikov ia dosti uspeha. Na svidraJai A. Debeve, t, NsgadS (r f. £a svojo ma-nnfakturo, če pojde tako naprej.1 na upanje! Vzame- — potem pa plačuje eto let! Če aploh plačuje namreč. Maraikateri od zlobe raj- ii prej umrje in ai mbli: "Vraj te vzemi, buržujl" Kajpak! Trgovec — pa buržuj! Revež, revei, da se bogu usmili! Ji / 8 takimi Aiilimi se napoti opoldne h kosilu, ki mu ga je kuhala avakinja Tini, ideal Matijev. Pre-atopi prag hiie, stopi do prvih stopnic v pritličju, zrotf zamišljeno predae. . "Dober dan, gospod Kokalj!" Glasek je priiel od deane in bil tako sladak, da bi ae obrnil mrzli k-men, kaj iele gorko uho goapO-dtt Kokalja. Zraven njega je ata-la lepa Marijančka in ga zaupno gledala. Gospod Kokalj — mlad mož —- je priiel v zadrego. Z lepim tujim dekletom -7- pa aaml Naj ga zdaj preaeneti ali pa samo zve Lizika, njegova zkrnobna polovica 1 , "Gospod Kokalj — veste za rsdi vas..." • • On je sramežljivo potemnel gori do frizure in čez oba uieai prav do tilnika. Marijančka je nagnila zalo glavico in pritisnila belo ročico na avojo bujno levo atran — gospod Kokalj je pritajeno za£el telko aopati in zmigovati a Čeljustmi kskor zajček, kadar zobljo sladko zelje. • . in zaradi avoje veati — veste moram povedati — morda Se dela greh, morda aa tudi ne dela ~ nič nizem rekla, da vestp — ampak gospod Matfja je s gospodično Tini vsak dan od enajste dopoldne sam gori pri vaa, ko vaa drugih ni doma. Ljudje ae zgledujejo! Bodite previdni radi dobrcgfl imena!" tn lepa Mari- COBOTA, IS. DECEMBRA, isil Ne, uradnikom niti pedi blaga več janJka je odjadrala k svoji deci, Dr. Pavel Grošelj: a:, ,v . , Astronomski pomenki. m-^ S ^ S (Dsljo.) Tods v mislih sva imela Merkurja; Ako bi bil v preteklem luninem dnevu vsaj nekoliko pa-Sil nanj, tedaj bi aa bil prepričal, da ta t zvozdiea pe sodi v sailijonsko družbo stalnic, pripsditi Štora povsem drugi zvezdni družini. Kot svetls barčica je jsdrsl iMerkur med nepremičnimi ne-basnimi svetilniki 1 ob levi strsni solncs je krenil nizdol, v lunini noči je plul dalje in danes ga vidiva vzhajati Ža pod aolnčno oblo. Če bi utegnila Čakati na moseeu Še nadaljna dva lunina dnei% tedaj bi na3u Merkur znova pozdravil pred souT čnim vzhodom kot Jutrsnjs zvezda — dokončal bi bil en popoln obhod okoli eolnea. V 87 dneh bi avetla barčica popolnoma objadrala najmogočnejši zvezdni iy«tUniki Isrko solnee. ,r, Kajna ptttadna Is jem t A s)-ti treba iskati predolgo, da ji najdeš drullce. Sijajna Venera, rdečkasto žareči Mars, svetli Jupiter, avinče-soaivi Saturn ao Merkurja bratje in sestra. Treba lo pa bi že izvežbanega očes s, da bi zaznalo njih počasno kroženje okoli eolnea. — Zakaj ae niata rodila Galilei in Kopernik na lnni f . j * j a ; *' ' f Na njenem baržunaato črnem nebu bi videla sbrsno hkrati vao zvezdnp čredo: solnee in zemljo, zvezde stalnice in premičnice. Kot dozorel ssd bi jima tekom enega aamega luninega dne padlo v naročje spoznanja veaoljstva. Da je zemlja lunina mati, ki jo zvesta hčerka luna neutrudno obkroža, da je tolnce oče mogočne zvezdna družine, ki ao mu planeti z zemljo vred pokorni sinovi — da predstavlja vse ostalo Šareče nebo neskončno zveadno vesoljstvo, ki ple-le v njem solnčna družiniea kot roj drobnih kresnic: vse to spoznanje bi jima bil podaril en sam lunin dan. Nikdar se ne bi bil drznil človek na luni imenovati sebe smoter in višek prirode, nikdsr se ne bil osmelil trditi, da je svet pod njim nepremično središč« vse mira. * Po hudih amotah in težkih duševnih bojih si je moralo človeštvo na zemlji izvojevafl to spo-snsnjr. Zanj so se morali boriti njegovi najod-ličnejfti sinovi takorekoč na življenje in amrt proti nazadnjaitvu in kratkovidnoati sodobnikov. In morda je bilo bolje tako! Spoznanje, ki je pre-pojeno s krvjo in trudom, ki je očiščeno in pre-izkušeno v ognju grmad, ima skrito v sebi ne-Odoljiro voljo do image. ! . ~ Trpljenje daje mislim boijo moč! — Čudovite zgodbe pripotujejo nekulturni narodi o postanku luno. Od tropično bujnega avstralskega arhi;/.4 do večnega ledu Grenlandije — nlkje*- ca priproati človeh ni mogel aapre-ti *prr\..iju; "Kedaj in kako s« ja prižgala na r--u lunina svetlikat" Solne« in mvarc sta bila nekoč sestra In brat, Ilalina in Aniga, tako pripovedujejo Kakimi De^ek zasleduje sestro, ket mu je s sajami po-črnila lice Krstre sbaži pred njim na nebo in postane solnee, deček skoči sa njo ia jo tamkaj kot mesec lovi bresuspeino do daaainjera dno. V popolnoma drugih kulturnik i« hvlj«ttek>h odnošajih polarne Avatralijea podobno misel. In kakor jo pripoveduje siroasaiai Bakimo priproato, tako jo okraji nWan«e s bogaatvom prirode, ki ga obdaja Solnee jo na nrUo vrženo jajce ptiča emnja. IWanek luae pa mamo sahvalltl ro-f arju Oborožen s ačitom in lokom gre mož p«, noči lovit vrečarje, hi akačejo po palmovih vejah. Svetilko, ki jo j« vsel sabo, pusti na tleh in spleta na drevo. Kar prida tat in mu jo ukrade Ki-tro apleaa nI »dol. steč« aa vatbojnikom? U si ne ve pomagati, skoči t svetilko «vbo — in pottan« Na .ličen Sntivau narodi al tabaačljn 1» dandanes pri usek kM« ia aabsea. Ne n« ipamo ga tako nizko atoječega plemena, ki bi ne imelo avoje kozmogenije, pa naj si jo je vatvarflo a ie tako okorno in priproato fantazijo. Da, človek, ti ai večen vpra^aleol Sedaj al otrok, ki razbije igračo, da pogleda, kaj je v nji, aedaj hotentot, lei sanjari in baani o poatanku solnca in lune, eedaj astronom, ki sedi v noči pri avojth neikončno finih initrumentih in odgrinja tajnoati vsemira. Toda že starim grškim mislecem so je razbi-strilo spoznanje, da luna ne aodi v pisano košaro mit, bajk in pripovesti. In kakor ao zamialili ti filozofi pred tiaočletjl zametek akoro vseh onih globokih, temeljnih idej, ki gibljejo in vodijo sedanjo znanost, tako so tudi spoznaB, da jo hina pristno prirodno telo, ki se ima s njegovimi bi-eCvom in postankom bavitl prirodozaaaSšvo —* in ne mitologija. Torej že izza dobe starojoniikih prirodnih filozofov ao razmišljale prosftlljene glave o poatanku luni, in mnogi izmed njtl^ (Talca, Anakat-mander Anakaagora) ao uganili marsikatero rea-nično potezo njenega razvoja. Z iznajdbo daljnogleda pa jq izginila zadnja miatična koprena raz lunino lice. V lunini krogli amo zazrli jaaen posnetek svojega lastnega aveta. Spoznali smo v nji v gotovih ozirih sicer pretirano, morda odo popačeno, a vendar nedvoumno m in i jat uro rodno zemlje. n Tako očhridna je bila tesna sorodnost zemlja in lune že prvim opazovalcem, da so brez pomisleka krstili prikszni in oblike njenega povrija z imeni, ki ao jih posneli po domači aemlji. * Dvoje podobnih obrazov, a mnogimi izredno aličnimi potezami so opazoval^ učenjaki v aemlji in luni, a vendar ni vpraial nihče po njih rojatvu, pokoljenju in sorodstvu. . • • * r, > < " Odkod t" — to je ona drzna; a tehtna be-seda, ki se jo je osmelil izustiti iele moderni člo-' vek napram veaoljstvu. Kadar bi ae drznila kapljica roae, vioeča za hip v jutranjem ^olncu, povprašati proatrano morje: "Odkod si occant'* v tem trenotku bi postala veličaatnejša in trajnejia od njega, ki pljuska skozi cone ob zemeljsko skorjo. - Odkod st vesoljstvo f Kdo vas je prlžgsl In rszvrstil plsmenc<osebej. Dva; oddelka avete vojske sta bila mobilizirana, pa niata naatopila. Uradna kronika' na Bleiweiaovi ceati je to zgodovio-ske dogodke ohranila v originala in prepisu. Lepa. Tini pa je rekla, da. nima toliko grahov, da bi sa. pokoro morala prenašati dva uk dedca: Uko sitnega svsks iu „ tako pijanskega moža. Je U iti prevdl Dala sr je sato operira celo sraa naenkrat. Operscija ae prečila. Matija pa je nato »ki nji stalno zvezo s Centralno kit tjo. Obraz mu je začel eveati p, aobno noe. Nekateri pravijo, ds o prekipevajočega zdravja Drugi p spetdrugače. No, pa v svetovni kulturnih vpraianjih so bili nas r» itak vodno različni. -K 19 * - 1 BOTS AMD OIBLS! Mahe- monegr in your spsi tirne, aot as our agenU. Pleasan snd profitable work; no deliverit or eolloeting. Write to: Josep Leskovar, 610 — 14th St. Kacin Wis. (Adv.) JM Nove rukorde za Božič. • ttgfcr&jsar- - IT 1« I lrm 1 I I j J«twbri» I ^__ lFwUrvle o). |4i ** t.J. ,Uk as i B«la l|A*|— I Skii* HiH) kmallu ** {Ž^KJT^Tutk. Uraralk« aa |be«w fnhw ^^ ^^ St ( V«mU avati« 1 Sujcrakl pfm, faaaSka lotk« C*na twaUiiJe VMS 4«M<,UJ M m »Sfta». * ,Mt ' MIU U kfMM MT« komrnd« ,ril VICTOR NAV1NSHEK, S31 Groeea St., Cw»a>S|k H X*: Znižano nn $88.00 C Mod«! 1 U) RADIO Znižano aa SS8.00 (Modah II) Veliko ljudi si n« upa kupiti RADIO, kar mislijo, da so RADI® preveč komplicirani sa pripraviti ta uravnati. Ta strah ja sedal pred. Naš mtlnirski odelek, po dolgom preizkuša vanju ja nredfl in iznašal IzvrsUn, močan na dolgo instanco "tuba*4 (Model: II), kateri je tako navadno Izdelan, da si ga lahko upostavi to un-jejuje vsak OTROK. Ta posebnost ie vrajana, da vam prinen čisti glas Is daljava 1000 do 1S00 milj. Ta Model t n Radio ja ravnotako dober čo n« boljši, onih ki s« prodajajo s* veliko višjo ceno. Nsš Radio je po ceni ker t ^ • • paj to kako ns urejevat. Cena tamu Isrednemu Modela t O Radio is le 888.00 (Osam in trideeet dolarjev). Vsebuje vse potrebičinš, sa n pora bo to ne trebata nobenih drugih poaabnoetL [ ' , jjk-v ■ c*i,4 - A i** _ ———-' UAMTC TA KUTON PSI NASOCUJU ——— Stm4ard MUU Oo.. - -- ITim.) sos c(tu«M aZar« CutM, Ohl«. CmjMli rrltoSMM aaJS«to Mtmr 0*S«e m S3S.M tmtm ta t*t4«Mt Sol«rj«T> w kar »tm!« »I palljlu vil M«M It SAMO aMtav S H — «ri«MvU«a aa a»araW fm mv*SU». Val m 'ilK 'Sf:apJja (i ' \ ■■ , .* Maj«. IIM Ja .,.••...»,»•..•».••.•#•.*#..,,«••«..t/...•*••••••*•****** j, 2j ' 7 ■ » t sj e* t, i* « Mil ' • : Jf J* i'" |> i; Maj aaalav Ja.......••....•,..k......... t,•••k«..................»••• Jiv. CUNARD iae*ata«aat. * a« ae aa aSiak aa M aa ^L^A _ — -a - ---— on'. w isvvpsi vratu ss •ssvo si gW4t m k tslsk V JUGOSLAVIJO A »O H* M HI e* sesa«■*• mi. aj*w*»e**e taSeJ. MaS it-mš a l^nla gN a« aa sat v pmmi mi aaaisl> PRIDITE ' jH j 5EVERA PRIDITE K NAM ... PRIDITE IZ ZAPAD& pričati hranilno vlogo invMtira*! vala pri- TOREJ, PIRJAVITE SE llSril ABKAN STATE BANK ki