•J NARODA * ! List slovenskih delavcev v Ameriki. I The largest Slovenian Daily io the United Stntff. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 a mueacvi I__2 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO 139. — STEV. 139. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 15, 1935. — SOBOTA, 15. JUNIJA 1935 VOLUME XT.TTT. — LETNIK XLIII. ROOSEVELT ZAHTEVA SPREJEM 14 VAŽNIH PREDLOG DELAVSKE PREDLOGE SO PRED VSEMI NA PRVEM MESTU Predsednik je svojo zahtevo potrdil z vdarcem na mizo. — Longova obštrukcija zlomljena. — Senat je glasoval za podaljšanje NRA. WASHINGTON, D. C, 14. junija. • — Predsed-ni Rooseevlt je vdaril z roko po mizi, ko je demo-ratskim voditeljem poslanske zbornice bral levite in jim z odločnimi besedami povedal, da pričakuje, da bo kongres sprejel 1 4 vladnih predlog, pred vsemi pa kar najhitrejše mogoče štiri med njimi. Vsled predsednikovega opomina, bo NRA predloga, katero je ob 6 zjutraj sprejel senat, tudi v poslanski zbornici sprejeta in predsednik jo bo brez vsakega odlašanja podpisal. Predsednik je posebno označil tri predloge z "mora takoj", kar pomeni, da morajo biti takoj sprejete. Tu pride v poštev Wagnerjeva predloga, ki določa poravnavo v delavskih sporih. Guffeyje-va predloga, ki ima namen preprečiti premogarsko stavko in podaljšanje poslovne dobe železniške postave, ki bi drugače stopila iz veljave 1 6. junija. Voditelji so bili poklicani v Belo hišo komaj 5 ur zatem, ko je bila Longova obštrukcija v senatu zlomljena in je takoj nato senat potrdil predlogo za novo NRA. Senator Long je pričel govoriti kmalu popoldne ter je neprestano govoril nad 1 5 »ur do zgodnjega jutra. Govoril je o kuharskih receptih, o žganju itd., tako da bo tiskanje njegovega govora veljalo $4650. Posledica tega je bila, da je senat takoj podaljšal novo NRA do 1. aprila prihodnjega leta, ko je bila še malo prej sprejeta predloga senatorja Bo-raha, ki določa, da prostovoljni pravilniki ne smejo odpraviti protitrustne postave. Ko je bil Longov filibuster ob 6. zjutraj končan, je senat šel takoj na delo in je sprejel ob 7.21 vladno predlogo za podaljšanje NRA. Utrujeni senatorji so odšli v svoje hotele spat. Celo na Longovih vratih je bil napis: "Danes nobenega dela". Ostale vladne predloge, katere mora kongres na predsednikovo zahtevo čimprej sprejeti, so: Socijalna varnost (starostna pokojnina in zavarovanje proti brezposelnosti). To predlogo je poslanska zbornica že sprejela. Bančna predloga. Poslanska zbornica jo je že sprejela. Prepoved Holding družb. Senat jo je že sprejel. Podaljšanje Tennessee oblasti. Senat jo je že sprejel. Uredba prog za buse. Senat je predlogo sprejel. Podpora parobrodnim družbam. V obeh zborni-cah ima predlogo še tozadevni odbor. Podaljšanje davkov, ki poteče jo koncem junija. Premembe AAA postave. Nova alkoholna postava. Kontrola nad petrolejem. WASHINGTON, D. C.t 14. junija. — Predloga za podaljšanje NRA je v poslanski zbornici nastopila zadnjo miljo svojega težavnega pota skozi kongres. Ker pa je za to predlogo ves pritisk administraci-zato je mogoče pričakovati, da bo predloga predložena predsedniku v podpis, še predno bo stara NRA izgubila svojo veljavo. __ Da bo poslanska zbornica predlogo sprejela, je razvidno iz tega, ker je za debato vsakemu poslancu dovolila samo eno uro. Zopet velika stavka v Toledo 0D DVEH LET ODVISEN MIR Dr. Beneš pravi, da bo največja nevarnost za mir v letih 19 36 in 1937. — Upa na sporazum z Nemčijo in Poljsko. Moskva, Rusija, 14. junija. Vprašanje, ako bo Evropo raztrgala nova vojna, ali pa ji ho dovoljeno ,da mirno izboljšuje svoj ico*j »od;irski jxdoxaj, bo odločeno v prihodnjih dveh lotih. To mnenje j«' izrazil čeho-slovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš. in 1937 bosta kritični leti*', je rekel dr. Beneš, ko se je vrnil v Moskvo iz Ljenin-grada. "Ako srečno pre jadramo skozi prihodnji dve leti, tedaj bo Evropi zagotovljen mir za ver let". I)r. Beneš, majhen po postavi, pa z velikim umom, je navzlic temu, da j<« zastopnik majhne države, dosegel med državniki visoko mesto in če-tudi ima (Vin»slovaška izvan-redno važno in nevarno strate-gično lego, vendar je mongo bolj optimističen kot mnogi drugi državniki. Zatrjujoč*, da so kolektivne varnostne ]>ogodhe najboljše sredstvo proti vojni, je rekel dr. Beneš, da bo dosegel sporazum z Nemčijo in Poljsko, ki sta se vztrajno branili, da bi pristopili k vzhodnoevropski varnostni pogodbi in da bo (V-hoslovaška ostala v prijateljskih oduošajih z Rusijo in Francijo. l)r. Beneš se zavzema ravno tako za vzhod no-evrop-sko zvezo kot za podonavsko in sredozemsko zvezo, četudi (V-hoslovaška ne bo vključena v sredozemski zvezi. "Po mojem mnenju je Liga narodov", je nadaljeval dr. Beneš, "najvišja moč, ki more vzdržati ravnotežje v Evropi. Kolektivno varnost moramo imeti ali v Ligi narodov ali pa s posameznimi državami, kolikor jih moremo dobiti v to zvezo". Dr. Beneš je rekel dalje, da je neobhodno potrebna kolektivna varnostna pogodba in da je bil vedno za sodelovanje za-padnih evropskih držav z Rusijo, kar je posebno priporočal predsedniku Wilsonu na ver-sailskih mirovnih pogajanjih. DETEKTIVI ZASLEDUJEJO MAHANA Mahan se nahaja nekje v Yellowstone parku. Neko ženo je prosil jesti. — Ženi se je zdel sumljiv in ga je ovadila. GOERING JE IZGUBIL SABLJO Beograd, Jugoslavija, 14. junija. — Neko poročilo pravi, da je nemški zračni minister general Herman Wilhelin Goe-ring na neki vožnji po morju v Dubrovniku izgubil častno sabljo, katero mu je podaril predsednik in kancler Hitler. Sablja mu je padla čez krov in navzlic skrbnemu iskanju, je na veliko Geoeringovo žalost niso mogli najti. Livingston, Mont., 14. junija. — Po gozdnih cestah in čez canvone Yellewstone National Parka šo ropotali avtomobili zvzeiiih detektivov in zasledovali lačnega odvajalea Weyer-haeuserjevega sina Williama Mnlutiin. ki nosi s seboj $89,000 odkupnine. Mahan, ki je v Butte. Mont. v nedeljo ušel policistu s tem, da je skočil iz svojega avtomobila in zbežal s črnini kovčegom. se je pomešal med turiste, ki ob tem letnem času truinoma obiskujejo Yellowston park "m se je menda izgubil. Lačen, k«*r si z denarjem ne more ničesar kupiti, ne da 1*1 se izdal, je prišel v hišo Mrs. Jeffries v Livingstonu in jo prosil jesti. S seboj je imel mali črni kovčeg, v katerem nosi del odkupnine. "Prosim, gospa, ali mi morete dati kaj jesti!'* jo vpraša., Mrs. Jeffries se ni mogla lia-čnditi njegovi čedni obleki. Takoj se ji zasveti v glavi, da mora biti ta človek na napačnih potih in ga je zavrnila. "Bil je predobro oblečen, da bi bil berač", je pozneje pripovedovala Mrs. Jeffries, toda ga nisem takoj spoznala kot človeka, ki ga zasledujejo. Ko sem nekoliko ]>omislila, sem obvestila oblasti". Detektivi so takoj prihiteli v narodni park -ter so se pomešali med turiste. V parku ni bank in oblasti domnevajo, da je Maham prišel v park, da bi med turisti 'zamenjal svoje bankovce. Nek trgovec blizu Jeffrieso-ve hiše je oblastim povedal, da je Mahan kupil v njegovi trgovin nekaj j<*»tvin in je bil začuden. kako je bil podoben Malia-novi sliki, ki je bila objavljena v časopisih Zgodilo se je že drugič, da je Mahama prisilila lakota, da je prosil za jed. Kmalu nato, ko je pobegnil v But te, je v nekem hotelu v Dillon, Mont, prosil za jed ali denar in se je pripravil, kot bi hotel prostor o-ropati. Ko pa je ob istem času prišlo v hotel več gostov, je naglo odnesel pete. Naročite m am GXJUS NAftODA največji ilovenski dr««iik » Združenih driaviL. ROOSEVELT MORE ODVRNITI STAVKO Stavka 450,000 majner-jev se bo pričela, ako predsednik n e skliče konference. — Roosevelt zahteva sprejem Guffeyeve predloge. Washington, D. C., 14. jun. Ako predsednik Roosevelt takoj ne skliče konference med lastniki rovov mehkega premoga in majnerji, bo Ki. junija, opolnoči zastavkalo 4.">0 tisoč premoga rje v. Da se Roosevelt zelo zanima za to stavko in da jo želi odvrniti ,je razvidno iz tega, da je poslancem, ki jih je |»okli-eal v Belo hišo, nan h"* i 1, da mora v najkrajšem času biti sprejeta (iuffeveva premoga rsk a predloga. Ni jim pa omenil, kaj namerava storiti z ozirom na pretečo stavko. Nil konferenci, katero je sklieal odhajajoči ravnatelj X. R. A. Donald R. Riehberg, je rekel podpredsednik United Mine Workers of America Philip Murav: "Premogarska industrija bo popolnoma ustavljena, ako ni sklenjena pogodba glede plač". Niti Murray, niti predsednik United Mine Workers of America John L. Lewis ni hotel ničesar povedat i, kaka beseda je prišla do njiju iz Bele hiše. Ravno tako tudi lastniki rovov, ne vedo, kaj lur...^ rava storiti Rosoevelt. Ako bo predsednik sklical sejo obeh strank, bo najbrže predlagal, da se dosedanja pogodba podaljša za ši»st tednov. Taka odgoditev bi dala kongresu še u6knj časa. da glasuje o Guffevevi predlogi. Navzlic temu, da bodo United Mine Workers IG. junija za-stavkali, bodo majnerji, ki so včlanjeni v Progressive Miners Union v državi Illinos in ki so nasprotniki United Mine Workers in Guffeyevi predlogi, ostali na svojih mestih. Spor med tema dvema premoga rski strankama se bo razvil do očitnega sovraštva, ako Progressive Miners lie zastav-kajo skupno z United Mine Workers. Zadnja leta je med obema strankama že pogosto prišlo do prelivanja krvi. Pogaj.inja za novo pogodbo so se pričela že 18. februarja, pa so bila pred dvema tednoma prekinjena. Pittsburgh, Pa., 14. junija. Lastniki rovov so naznanili, da bodo 16. junija opolnoči zaprli vse rudnike v zapadni Pennsvl-vaniji. Vsled tega bo 50,000 premogarjev brez dela. Lastniki so s to odredbo odstranili vsako nevarnost, da bi prišlo do kakih izgredov in spopadov med stavk ar j i in ne-unijskimi delavci. Washington, D. C., 15. jun. Slednjič se je predsednika SK0R0 VSE TOVARNE ODVISNE OD TOLEDO EDISON COMPANY Pri Toledo Edison Co. je bila zopet razglašena stavka. — Družba se ni držala pred enim tednom podpisane pogodbe. — Uradniki pri kotlih in strojih... TOLEDO, Ohio, 14. junija. — Unijski delavci so zapustili kotle in dinamo stroje pri Toledo Edi • 3on Co., vsled česar preti 500,000 prebivalcem v treh državah nevarnost, da v svojih hišah in tovarnah ne bodo imeli elektrike. N AZIJSKA VLADA IZPUSTILA TORGLERJA Berlina, Nemčija, 14. junija. Bivši predsednik komunistične stranke v nemškem državnem zboru. K ril est Torgler, ki se je v noči požara v palači državnega zbora sam prijavil policiji in ki je bil navzlic temu da je bil pri sodnijski obravnavi leta 1933 oproščen, v ječi, je bil sedaj izpuš«Vn na svobodo. Pod kakimi okolščinami je bil Torgler izpuščen, drži na-zijska vlada strogo tajnost. Edini jHjgoj, pod katerim je bil izpuščen, je znan samo ta, da ne sme stanovati v berlinskem mestnem okraju, vsled česar se j«* s svojo družino nastanil v nekem mirnem kraju 30 milj od glavnega mesta. Torgler, ki se je *J7. januarja 1933 sam prijavil policiji, je hotel s tem dokazati svojo nedolžnost pri požaru. Takoj ponoči namreč Torgler izvedel, da je komunistična stranka. ki je tedaj imela v državnem zboru 1< H) poslancev, ob-dolžena, da je zanetila požar. Pri sod ni j ski obravnavi so nekatere priče izpovedale, da so ob času požara med sumljivimi osebami v državni zbornici videle tudi Torglerja Državno sodišče pa je Torglerja skupno z bolgarskimi komunisti Diini-trovoni, Popovom in Tanevoni oprostilo. Obsojen je bil samo Holandec van der Lubbe in sicer na smrt. 1. januarja 1934 mu je bila v Lipskem odsekana glava. Trije Bolgari so bili na posredovanje ruske vlade izpuščeni in od teilai žive v Rusiji. DUHOVNIŠKA OBLEKA PREPOVEDANA Istanbul, Turčija, 13. junija. Vsled odredbe predsednika Ke-mala Ataturka je moralo 1000 duhovnikov, menihov in nun odložiti svoje obleke. Mnogo njih pa je rajše odpotovalo iz dežele. Med drugim je nova Turčija odpravila že tudi mnogožen-stvo in ženski pajčolan. pf.ft—lpj7pna'$ofo .pn&dalalij Xennijski delavci, uradniški uslužbenci in celo nižji uradniki delajo pri kot lih in dinamo strojih. Vprašanje pa je. koliko časa bodo mogli oprav ljati to delo. Ko bo v pečeh po gasnil ogenj, bo Toledo br< z elektrike, ako ne bodo dobili električnega toda iz oddaljenih krajev po zasilnih napeljavah. Da delavci ne bi bili obdol ženi, da so družbi povzročili kake škode, so naročili nekaterim delavcem, da os»tanejo pri pečeh in kotlih, da jih polago ma ohlade. Prenaglo olilajenje kotlov bi moglo povzročiti veliko škodo. Pri Edison Co. je v teku ene ga tedna to že draga stavka. Delavci dolže družbo, da ni držala pogodbe, ki je pred enim tednom končala enodnev no stavko, vsled česar so sedaj zopet nenadoma,zastavkali. Poleg 3*20 delavcev pri Edi son Co. bo brez dela Š«» več tiso delavcev v majhnih tovarnah, ki so dobivale električno silo* od Edison Co. Skoro vse tovarne so v tem industrija! nem okrožju odvisne od Toledo Edison Co. dasi imajo nekatera podjetja svoje elektrarne za gonilno silo. Brez električnega toka bodo zastali stroji po tovarnah in na tisoče delavcev bo brez dela. Delavci zahtevajo 20-odstot-no povišanje plač. uradniški delavci pa istotako stan* plače, ki so jim bile znižane za 20 odstotkov. Rooseveltu posrečilo pridobiti predsednika United Miners of America Johna L. Lewisa. da je od^odil premogarsko stavko do 30. junija. ČUDEN VZROK ZA RAZP0R0K0 Chicago, HI., 13. junija. — Pred tremi 1 eti je Peter del Page umoril nekega moža, da je rešil čast svoje 19 let stare žene Edith. Zaradi uboja je bil obsojen na 14 let ječe. Sedaj pa je del Pagejeva žena pred sodiščem vložila prošnjo za ločitev zakona. Rekla je, da je njen mož zločinec in da ima vsled tega po postavi pravico zahtevati ločitev zakona. Na sodnikove m stolu prod mlado ženo je sedel Francis Ellegrctti — isti sodnik, ki je pred tremi leti obsodil njenega moža. "Žalostno je", je r^kel sodnik, "da moram ustreči zahtevi po razporoki. Toda žena se sklicuje na postavne vzroke za ločitev". "O L O D A" NEW YORK, SATURDAY, JUNE 15, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. i u Glas Naroda" Frank Sakaer, President Owsid and Pobllafced by SLOVBNIC PUBLISHING COMPANY 1A OwponUdt) Dopisu L. Benedlk, Treaa. Pit« or *—i*m i »M w. lam Strpal. * tka corporation and addraaaaa of above ottlcera: I* ManltUn. New York «tv N. V. "GLAS NARODA" s*kili držav bi moralo Maues »topiti pred zveznega zakladiiičarja in pl-ačati zapadli obrok voj-neg dolgu v znesku $180,9W,f>01. Toda samo ena država — Finska je za,4&t- To je manj kot en odstotek, kar l)i morale Združene •države prejeti od dntgili držav. Naglo postaja dolg Evrope, 12 biljonov dolarjev z naraščajočimi obrestmi — samo bridek spomin. Anglija, F raneija, Italija, Romunska, Jugoslavija. Estonija, Letiska, Lit vinska in Madžarska sploh ne plačajo in tudi merila ne l>odo nikdar plačale. Pa pri vsem tem ako bi se Združene države sedaj ho. *ele pogoditi s svojimi dolžineanii, bi to mogle gorili poti ugodnejšimi l*>goji kot pa kdaj poziieje. Toda jmlitika je napravila med evropskimi (državami in Ameriko velik prepaid. .Politično je ameriška administracija mnenja, da je položaj gldlfc vojnega ttolga nabasan z dinamitom. Kongres je vzel predsedniku vprašanje glede vojnega dolga iz rok. Brez dovoljenja 'kongresa ne sme niti •državni department niti kak drugi urad premeni ti dosedanjih dogovorov in sjiorazumov. Toda predsednik Roosevelt bi mogel izpremeniti vse to. Mogel bi naprositi kongres, da mu pdleli pravieo, da pride z EvrojK) do kakega *{>orazuma. Predsednik Hoover je, predno je cMšel iz svojega livada, zaprosil kongres, da Ibi imenoval sialni od!>or za obravnavanje vojnega Idolga. Toda Roosevelt misli, da tak odbor ni potreben in da ima sam moč, da se. j>ogaja in o us]>ehih poroča kongresu. Naši postavodajalei <*> v veliki množini mnenja, fda evropske države vojnega dolga ne ImxIo nikdar plačale. Pri vsem tem pa so njihova mišljenja tako različna in oddaljena kot oba tečaja zemlje. Nekateri želijo, da bi se Amerika pogodila, da dobi vrnjenega dolga, kolikor je sploh mogoče. Drugi pa zo-pet pravijo, Ida naj Amerika prepusti Evropi, da prevzame na sebe očitek, pa če more plačali ali ne, da je odpovedala dolg. Toda Evropa ne Imi nikdar zanikala svojega Idolga. Njeno "tehnično" stali-šče izgleda za njo bolj prikladno. Iti more dalje in leta in leta priznavaiti, da je dolžna, toda se more izgovarjati, da zaradi gosjxxlarskega položaja ne more plačati, Ulokler dolg do gotove meje ni znL žari. ■ Danes samo mogoče, ako bi Združene države hotele sprejeti odplačilo v blagu. Kongres pa tega ne dovoli. Plačila v gotovini bi omogočila samo trgovina. In ravno trgovina je že skozi več let fbila proti dolžnim državam, ker je Amerika vedno prddala več blaga Evropi, kot pa Evropa Ameriki. OGUASUJJE V "GLAS NARODA" Wenatchee, Wash. Ker mislim, da bi zanimalo čitatelje Glas Naroda, prijatelje v stari domovini in druge Slovence v* Ameriki, vam napišem nekaj besed ter vam sporočim, kako se je mlademu slovenskemu izseljencu Petru Snellerju godilo v ameriških šolali. V Ameriko je prišel s svojo materjo in dvema mlajšima bratoma leta 1927 k svojemu očetu, ki je kupli sadni vrt v "Wenatcliee. Ker leta 1928 brata nista znala še angleškega jezika, sta stopila v prvi razred ljudske šole. Zelo čudno se je počutil Peter med malimi o-troei v prvem razredu, ker je tedaj imel že 12 let in bil je zelo velik. T«wla vse to ga j*, minilo, ko je prišel do osmega razreda v treh letih in pol. A j 19'JI jo stopil v Kuimys-lo|x» Tliirh Kchool in letos (I. junija je sprejel diplomo. V šoli je dobro napredoval, da je imel v vsakem razredu odliko. Bil je namestnik nrednika šolskega lista lansko leto in letos. Imel je tudi prvo odliko v svojem razredu. Zanima se tudi za šport in posebno za basketball. Rojen je bil v Dameljih v Sloveniji ter je (I let obiskoval ljudsko šolo v Vinici. Želim, da bi slišali o njemu tudi učitelji, ki so ga poučevali v slovenskem jeziku, da bodo vedeli, da čas, ki so ga porabili pri tem, ko so ga učili ,ni bil zaman, ker mu je to učenje v domovini tukaj mnogo pomagalo. Poročevalec. Iz Slovenije. POPRAVEK. V izdaji št. I.'t2 z dne 7. junija se nam je vrinila neljuba pomota, katero s tem drage volje popravljamo. Mesto poslanih $2.25 se mora glasiti $:?.00, in naročnikovo ime Mr. Mike* Kapušin ne pa Mrs. Ravno tako mora biti mesto 44 stari Amerikanei" pravilno "stari Mehikanci". Prosimo, da nam dopisnik Mr. M. J. Bavuk to pomoto o-prosti. Uredništvo. RADA BI IZVEDELA kje se nahaja moj brat Adolf Mi-chelich, doma iz Trave, št v. 20. p. Caber. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi sporoči, ali naj se pa sam javi, ker sporočiti mu imam nekaj zelo važnega. Karolina McHugh, 324—43, Street, Brooklyn, N. Y. (3x) CENA DH KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KNGLISH SLOVENE HEADER BTANE 8AMO $2 Narojit* gš pri — KNJIGARNI GLAS NARODA' WEST 18th STREET New York City. Dve žrtvi roparja-moril ca v Beli Krajini. Kriminalna kronika, ki je prav zadnje dni izredno pestra, mora žal beležiti nov strahovit zločin, dvojni umor. V noči 4. junija sta bila na postajališču Pobravicah s sekiro pobita in izropami 47-letni progovni čuvaj Jože Kožar in 53-1 etna njegova žena Maria. Grozovita novica se jo takoj zjutraj z bliskovito naglico razširila po vsej Beli Krajini, ponesli so jo tudi potniki s prvim jutranjim vlakom v Ljubljano. Uvedeno je bilo vsestransko poizvedovanje. Podrobnosti razburljivega zločina so naslednje: Postajališče Dobra v ice je oddaljeno f> km od metliške staje v smeri proti f'rnom-lju. Kožar ni bil helokrajinski rojak, t«mvc(' iz gorenjskih krajev, je bival tu z ž«mio že liking S let, a kakor se čuje. bi v kratkem imel biti premeščen. Živela sta brez otrok in ker sta bila štedljiva, ni bila nikaka skrivnost, da sta precej petič-na. Žena Marija je bila doma iz G ros upi ja in je baje pred kratkim nekaj dedovala. Zločinec, ki je morda že dalje časa preža! na samotno bivajoča zakonca, je moral vse to vedeti, še zlasti pa mu je moralo biti znano, da so železniški uslužbenci na progi pravkar prejeli svoje plače. Kakor govorijo ljudje, je Kožar že pred dnevi omenil znancu, da ga nekdo preganja in da mu celo grozi s smrtjo. Kdo je bil izsiljevalec, to skrivnost je Kožar žal odnesel s seboj v grob. Jože Kožar bi bil moral biti 4. junija za rana pri osebnem vlaku, ki odpelje okrog 4. iz Karlovea proti Ljubljani. Ko pa je osebni vlak ob 5.13 uvozil v Dobra vice, sta strojevodja kakor tudi vlakovodja o-pazila, da je na postajališču vse tiho in mrtvo. Nobenega potnika ni bilo, niti ni bilo na mestu Jožeta Kožarja, ki je bil sicer na glasu sila vestnega čuvaja. Tudi zapornica ob postajališču je bila odprta, kar je proti vsem obstoječim predpisom. Strojevolja je še v šali za-klical vlakovodji Jožetu Zupanu : — Kaj, pa če so Kožarja u-bili? — Kje neki! — je menil Zupan. — Kožar je gotovi* enkrat vlak zaspal. Takoj nato je vlakovodja naročil svojemu spremljevalcu, naj pogleda v službeni prostor in pokliče čuvaja. Ves presenečen je sprevodnik našel službeni prostor zaklenjen. Ko pa je pogledal skozi okno se mu je nudil strašen prizor. Ob vratih znotraj postajališča je ležal Kožar ves v krvi, negiben, mrtev. Osobje vlaka je takoj pozvalo kontrolnega orožnika, ki jc spremljal vlak, naj ugotovi, kaj se je zgodilo. Ključa do službenega prosara seveda ni bilo najti nikjer. Pod vodstvom kontrolnega orožnika so nasilno odrpli vrata in si ogledali stanovanje. Znotraj so bila vsa vrata od_prta, po tleh predsob.« pa so vodile krvave sledi v spalnico. Tu so bila okna zastrta rn vladal je čuden vzduh. Ko so prižgali )*etrolejko na mizi in se razgledali |*o sobi, so o-nenieli od groze: Na postelji je ležala, vsa v krvi, s strašno rano na vratu, čuva jeva žena, mrtva kakor njen mož ... Vlakovodja seveda ni mogel pustiti vlaka dalje čakati, ker so tudi potniki izstopali. Vlak je torej krenil dalje, na postajališču pa sta ostala kontrolni orožnik in neki železniški u službenec. Na postaji v (irnda- NAJSREČNEJŠI DOHODEK. Pozimi sta se vzela. Ona je bila mlada in neizkušena, lepa ko jutranja zora, prijazna in priljudna. On dobrih petnajst let sta- g leda lye v. Pred glavno dirko je bilo nekaj drugih točk in je bilo zaradi tega dirkališče precej l azrito. Več dirkačev je moralo zaradi padcev izstopi«. Pri glavni »lirki je že pri drugem krogu padel tudi slovenski večkratni zmagovalec na dirkah: to pii ni vzbudilo večje pozornosti. Imel je sicer večjo pri površini preiskavi so ugotovili, činec je v okrilju noči in na samotnem postajališču imel dovolj časa za poboj in za brskanje j*o stanovanju. Koliko je odnesel plena, za enkrat ni bilo mogoče ugotoviti. Tudi še nis«» našli morilske sekire. Ljudstvo na vse strani ugiba, kdo utegne biti zločinec. Ker je nedavno tudi zloglasni hajduk Jože 1'rbanč strašil po Beli Krajini, leti seveda sum tudi nanj. V koliko je t si domneva upravičena, bo pokazalo vsestransko r»oi zvedo vanje. Ludvik Starič se je ponesrečil pri dirki v Pardubicah. Pred krtakim so bile na stadionu v Pardubicah velike u|ediiarodiie motoci Mistične dirke zii Lohkowiczev memorial. V glavni dirki, kjer so startali sami znani mednarodni dirkači je nastopil tudi Ljubljančan Ludvik Starič, član Železničarskega športnega kluba, zhisti med Hrvati imenovan 4tleteči Kranjec*'. Tekmi je prisostvovalo 12.0(H) -— V Warrensville bolnici j«* umrla mladenka Jennie Peter-lin. stara šele '27i let. Bila jc rojena v Clevelandu. Tu zapušča starše, enega brata Fran ' i in sedem sester, Mary, Frances Milavec. Kosit*-, Josephine, Albina, Alice in Mildred i f več drugih sorodnikov. — V (Vtlliinvood Iligh School Chapter. Xntiomil Honor Society, so bili sprejeti sledeči dijaki in dijakinje: Frank Sernel, Jennie Krnil, Frank Dolinar, Antoni;« Srebot, Mirko Rovtar. Mary Cerkvcnik, Kleanor Miklich, Louis Ko-zlevčar. < Hgsr*Priiičič in Amelia II rova t. To je veliko odlikovanje Zii marljive slovenske dijake in dijakinje. CCC DELAVCI V ALASKI NEZADOVOLJNI Palmer, Alaska, i:J. junija. Med CCC delavci, ki so delali domovj«i za faruierske naseljence v Matiinuska dolini, je za vladahi velika nezadovoljnost. 17."> med njimi jih zahteva. da jih vlada takoj prepelje v Združene države. Pa tudi fiirmerji, ki so prišli iz Wisconsina, Miiuiesotc in Michigana, se pritožuje*jo, da je živež predrag. Za 30 nezadovoljnih delavcev skrbijo mestne oblasti, medtem pa čakajo na pamik, ki jih bo prepeljal v Združene države. FARME V KANS ASU POD VODO Vsled dolgotrajnega deževja v Kansasu so reke prestopile svoje bregove in Voda se je razlila čez rodovitne farme in pov zročila velikansko škodo. Na sliki j<* videti tak prizor blizu rejši. toda v najboljši moški dobi; visokorasel, umerjen hi možnkarski. V primeri ž njim je bila ona kakor igračka. Njeni stariši so zavlečevali poroko. Kako tudi ne. Dve leti je zahajal v njihov dom, kupoval materi darove ter p:-:•:••-'■>l pijačo in cigare. Mati se je od svoje hčere v vsem razlikovala. PMinštfride-set let ji je bilo. pa se je nosila kiikor petnajstletno dekle. V obraz priliznjena in hinavska, za hrbtom pa pravi satan. — Bog daj, dii bi hči ne bila taki! — je hrepenel ženin. Pa res ni bila. (>«1 matere ni podedovala nobene slabe l;j.st nosti. Mater je pa nadvse radsu imela. Bila j«> pač dober otrok. Čimbolj se je bližal dan po roke. tembolj je ni.iti nasprotovala. Ženin je moral nevesto takorekoč s silo odvesti. <>«l tedaj so bili tu«li prekinjeni skoro vsi stiki me«I nji-nria in njeno družino. Z:ikotica sta se podala na poročno potovanje in se slednjič naselila nekje na Zapadli. On je kupil lep dom in g;i si-jiijno opremil. Vsako željo ji j»* bral iz oči in ji jo jc izpolnil. Toda mlada ženka je bila zamišljena in žalostna. Sredi vsh-ga sijaja in razkošja ji ni bilo dobro. — I>n bi že vsaj otroka imela — si je mislil — pa bi bila vsa drugačni!. Tudi ona je bila njegovih misli, toda nebo iu hotelo blagosloviti zakona. In zakon, ki l»i l»il lahko najsrečnejši, j«- postili prava muka za oba. Vodil jo je od zdravnika do zdravnika, pa ni bilo o svojih opravkih, se je čutila tako samotno, «lii bi najraje jokala. Dolgo je zadrževala >olz<-. slednjič so ji pa zalile oči, in je neutolažljivo ti« aehoiua jokala. ! I s t rezal ji je po mili volji, ■ kin oval darove, vodil jo na pl»-se in zabave, pa je ni mogel i jHitolažiti. i Slednjič se je r/lokala m se (začela kakor megla vlačiti po i prostornih sobanah in po cve-' točeni vrtu. Postajala je redkobesedna, toda dobra je bila in se ni drznili! žaliti ga, niti z besedo, niti s pogledom. Ko se je nekega večera vrnil domov, s«* mu je zdela vsa prerojena. Tako prisrčno ga je objela, kiikor takrat, ko ji je bil razkril svojo ljubezen. In lahkih korakov ga je odvedla v vrt, ga posadila na klopico pod jasminom in mu sedla v naročje. Lica so ji žarela, in v njenih očeh je bil nebeški sijaj, ko je šepetala: — Veliko presenečenje zate. moj dragi! — Kaj je ljubica? — jo je |>o-gladil |*o kodrastih laseh in jo pritisnil na prša. — Vse tedne in mesece sem bila tako strašno sama. Dasi mi nisi odrekel nobene prošnje, se mi je včasi zdelo, da moram zblazneti. Toda kmalu ne bova več sama. Kmalu bomo trije — jc izjecljala v neizmerni blaženosti. Njemu se je zdelo da se je odprlo |H*letno nebo nad njim in mu vsulo v naročje vso srečo, kar je premore. — Da, prihodnji teden bomo že trije — je šepetala. — Ze prihodnji teden? —se je začudil. — Kako si mi mogla tako dolgo prikrivati sladko skrivnost. — Sii j tudi jaz nisem vedela do danes. — Nisi vedela?!T! — Ne nisem. Dopoldne sem dobila pismo, v katerem mi piše mati, da se je ločila od mojega očeta in da se bo prihodnji teden k nama preselila___ mesta Wichita. / "O L A S NARODA" Ji ur r .1 in/T t • -r r-r-- - --.ti NEW YORK, SATURDAY, JUNE 15, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY la V. 8. Z. 1{. K ATX: Prav na oni strani stezo se je zvijala temna, debela palica, ki se ji* nekoliko skrčila, spet podaljšala in nalahno za krožila. Telimo je bilo, iz džungle so TIK-POLONGA Že sem hotel potegniti konja nazaj, a ponij ni čakal name. Kar nagloma se je obrnil in zdrevil po klaneu navzdol. Noge so mi poskočile iz stre ?i:eii, skrčil sem jih kvišku, se ;».«* lesketale tkre-nice, vendar oprijel sedla ril se potil od strahu, kakor bi se sivi, zeleuo-li-snsti valj trkljal poleg meiie s t i-to dvignjeno, peklensko trioglato glavo! Šele kc» sem bil na glavni ce-»ti, sem se oddclmil. S ponija je kar teklo, a bil je miren in je potrpežljivo stal, ko so ga knliji brisali. hotelski jedilnici so me izprasevali: "Ali imate vročrno?" Ves zelen sem >e zle leni 1 v naslo- je bila še vidna trioglata ''biva na palioi z jezičkom. Kača! Napol >e je dvignila na krožku svojega repa in se po zibavala ko na vzmeteh. Hib-čiio j«- vstajala in padala glava, kakor bi preračunavala razdaljo. To ni bila kobra, ker se ji ni napel vrat. Kobra bi bila tudi zbežala, ko bi zaslišala peketanje kopit. Kobre zmeraj zbežijo. Le če stopiš ■nanje ali če so v stiski, tedaj planejo kvišku in te napadejo iiapilrnjenag vratu. Resnično, kobra ni bila. Zagledal sem zelene lis«« na črnosiveiii, debelem truplu in zavedel sen ■se: ta kača je hujša kakor ko- nja*'. Videl sem Tik-Polon-go: — "Seveda, zdaj je njen čas,*' je odvrnil mirno moj rjavi sosed. "Zdaj prihajajo iz svojih lukenj. l)oma ostanite, ko zahaja soiiee. To j«' naj 1 boljše." ji je zasmejal. Pa je mahoma zavpil: "Av, pa me je le zalotila zverina!" Žena je stekla po nož, da bi mu izrezala ra no. "Le nikar," je dejal mož, "na deset kač pride komaj eiia strupena." Žena pa brž k te-lelonu za zdravnika iz Kan-dv-ja. Saj veste, kako je s telefonom. Ta je za mirnejše pogovore in ne za kačje ugriz«4. Preden je mogla govoriti z zdravnikom, je minilo deset miuut in ko je bila pri možu, se ga že lomili krči. < 'oz trideset minut je bil ves moder v obraz. In čez tri četrt ure je umrl, prav tedaj, ko se je zdravnikov avto ustavil hišo." je res podrl ženico, bi mu u-spelo izmazati se brez obsodbe. Toda l>o so še enkrat preiskali njegovo vozilo, so našli na razbitem žarometu dlačico, o kateri je mikroskopski pregled ugotovil, da izvira z ovratnika iz zajčjega krzna ubite ženske. To je bilo dovolj, da so porotniki Totha obsodili na več let ječe. TRAGEDIJA V SAHARI ZAROČENCA MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MAK ZON I "Pa bi vendar zrezek?" — "Hvala," sem dejal, "za danes sem Tik-Polonge sit. Malo žganja mi prinesite v sobo." Pozno sem zaspal in bič ie morala goreti vso noč. plavijo Senegalei "Tik-Polon ga". Celo pobožni budist ubi- bra! To je bila zverina, ki ji J "Tudi pitoni bodo zdaj nevarni," se je nekdo vmešal v pogovor. "Ali ste brali? Ne- je to žival, če namreč kača prej . daleč ('oloniha, sredi kokoso-ne ubije pobožnega budista. | vili nasadov je stopil neki tuli Kar se rajši pripeti... [ na pitona. Zakričal je in že je Tik-Polonga je edina kača,, imel pomoč. Vendar se mu je ►veka. kača ovila okro ki v džungli napade človeka.} og trebuha in Kraj poti preži napol vzrav- J morali so jt) razrezati z noži. liana in napade slehernega, kij Ko je bil revež osvobojen, je pride mimo. Napade ko hud j bi; tudi že ves zmečkan. Kosti pes, a je nevarnejša. <'e ona ugrizne, ni pomoči, tudi za belega človeka ne, čeprav je Imi I je zavarovan ko bosi domači ni. Strup te Tik-Polonge je tako hud, da vsebuje tudi najmanjši delček — smrt. Tedaj lie zaleže niti, da izrežeš rano, vtiti da izžgeš s eigareto in ni- \ se polomljene, bil je ko vreča žaganja. — Saj hišo strupene te velikanke, vendar si ne želim opravka z njimi." "Ali bi juho?" me je vprašal sluga. "Hvala, danes ne bom nič jedel. Pač bi pa rad tukaj prenočil. Xe upam si še T0BAČN1CE RUSKEGA CARJA Kakor poročajo so v neki tse\vvorški draguljarni razbojniki odnesli osem zlatih tohač-nic, ki s«) bile nekoč last carja Nikolaja, in druge dragocenosti v skupni vrednosti f>0,(MK) dolarjev. Razbojniki so si dali najprvo kot kupci pokazati srebrn vrč, nato so potegnili samokrese, draguljarja zavlekli v zadnjo sobo, ga tam zvezali in mu zamašili n-ta, nato so si na podlagi nekega kataloga, ki so ga imeli s seboj, iz- Tz Pariza poročajo o strahotnem koncu francoske eks-pedicije, ki se je napotila skozi Saharo. Štirje avtomobilisti so '2'2. maja odrinili iz Agae je don Rodrigo še bolj jezil, še bolj ga je bilo sram in ni se mogel pomiriti, da se je navaden redovnik drznil spraviti m- nadenj z Nataiiovim grmečim pridigovanjeni. Napravil je načrt za maščevanje, ga spet opustil, razmišljal, kako bi ustregel obenem svoji strasti in temu. kar je imenoval ča-t, in včasih (glejte -i no!), ko je zaslišal, da mu še žvižga po ušesih začetek tistega prerokovanja, je začutil, da dobiva — kakor pravijo — kurjo polt, in se je skoro odpovedoval misli na tisti dve zadoščenji. Končno je, da bi sploh kaj ukrenil, poklical služabnika ter mu naročil, naj ga pri družbi opraviči, rekoč, da je zadržan po nujni zadevi. Ko se j.-■služabnik vrnil in sporočil, da so gospoda ž«' odšli in pošiljajo spoštljive pozdrave, je don Rodrigo vprašal, hodeč še vedno gor in dol: — "In grof Attilio?" "Šel je z gospodi, presvetli." "Dobro; šest oseb spremstva, za spr» nod — brž! Meč, plašč, klobuk — brž!" Služabnik je odgovoril s poklonom in odšel; rez malo se je vrnil in prinesel bogato okrašen meč, ki si ga je gospodar pri pa sal, plašč, ki si enkrat na tisto pot!" ti če jo pod vezeš. Rešila bi, te j -'Pa se le malokdaj pripeti, I brali najlepše kose, ki so pri h takojšnja injekcija proti-1 da bi kak Kvropee umrl radi | padali carju. kače. Seveda — Tik Polongl se je že treba izogniti. Z drugimi pa ni taka reč: osem dm bolezni, nato pa spet zdravje, tako je navadno. (V je človek ni tako zabit kot tisti rajni nadzornik gumijevih nasadov" strupa—a kje dobiti zdravnika v džungli! Tako so se mi tresle noge, <>nij v nevarnosti, zakaj imel sem u-Mijate ovojke in do kolena kača pač lie bi poskočila. Ali bo preskočila tri metre široko pot ! Ali jo bo? — Počasi, v slutnji nevarnosti, se je začel konjiček pomikati nazaj in je -previdno postavljal kopito tik ob kopito in neprestano gledal tisto temno palico. Bilo je že štiri metre razdalje, nato pet — zdaj naju ne bo ujela ! "Kako pa je bilo z njim?" *'(), kar nič ni verjel v kače. kar ni hotel verjeti. Nekoč zvečer, ko je bilo sonce že zašlo, je nekaj stikal krog lončkov cvetlic po vej-andi. "Nikar," mu je rekla njegova že-iia< "lahko je kaka kača vmes". — "Beži s tem trapastim kačjim strašilom," se DLACICA GA JE SPRAVILA V JEČO Imnomh nuni uavnauasnuiuttMEaMMni DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. * ITALIJO t JUGOSLAVIJO Za t 2.75 .................... Din. f 5.25 .................. Din. 200 $ 7.30 ____________________ Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 $23.50 .................. Din. 1000 $47.00 .................... Din. 2000 $ f .85 .......... Ur 100 118.25 .................. Ur 200 $44.40......................Ur M0 $08.20 ........... Lir 1000 $176.— .......... Ur 2000 $263.— .............. Ur 3000 Madžar Viljem Toth, ki si je kot trgovski zastopnik v ('le vrlandu pridobil znatno imetje, se je pred nedavnim s svojim avtomobilom vračal z neke krokarije domov. Na cesti je podrl staro ženico, ki je zali. di poškodbo umrla. Toth pa je v svoji pijanosti drvel naprej, dokler ni z avtom zadel daleč od mesta, kjer so je bila zgodila nesreča, v neko drevo. Voz se mu je precej razbil. Totha pa so mimoidoči naslednje jutro našli ob volanu — spečega. Zavoljo mrtve starke so ga spravili pred sodnike. Mož je pa prisegel, da se na nesrečo te vrste ne more spomniti in ker ni bilo nobenega človeka, ki bi bil videl, da nedavnih državnozbor-j ;,e ">» klobuk z velikimi pe čehoslovaški} r<*s'» ki s' .i'' z enim zamahom roke položil znamenje, da je morje razburkano. Pri skill volitvah v republiki sta bila izvoljena za »livje pritisnil na glavo jHislsnca na komunistični listi tudi kandidata Gotwahl in Ko-pceky. Izvoljeni poslanci lnodo zdaj morali priseči, sicer izgubijo mandat. Oba navedena poslanca pa zasleluje čelioslova-ška policija s tiralico. Zdaj se bosta morala javiti, ker drugače ne bosta proglašena za i>o-slanca. (V pa prideta k prisegi. jima bo za petami policija, ki čaka na to, da ju prime in odvede v ječo. Odpravil se je in zadel pri vratih ob onih šest od nog do glave oboroženih lopovov, ki so se u maknili v vrst«, se mu priklonili ter odšli z.t njim. Stopil je ven bol j osoren, bolj ošaben ii: bol j nagrbanči-n nego navadno in se je napotil proti Lcccii na sprehod. Kmetje in rokodelci, kr so ga videli prihajati, so se umikali tik do zidu ter se mu od tam globoko odkrivali in priklanjali, na kar pa on ni odgovarjal. Kakor i najnevarnejša in najkrivičnejša podjetja, naj pod ložu i ki so se mu priklanjali tudi tisti, ki s., I zanesljivejši gospodarjev zaupnik. njegov je ime... skratka, da vas je ta redovnik spreobrnil." "To je spet ena vaših." "Spreobrnil, bratranee; -preobrnil, vam pravim. Jaz se, kar se mene tiče. veselim. Vedite, da bo res krasen prizor videti vas vsega »kril senega, s povešenimi očmi! I r a kakšna slava za očeta! Kako napet in ošaben moral vrni- ti domov! To ni-o ribe, ki bi šle vsak dan v mrežo, niti v vsako mrežo. Bodite prepričam, da vas bo stavil za zgled, iti bo bo imel kje daleč kak mi-ijoii, ho govoril o vaših činih. Zdi se mi, kakor da ga že slišim." in tu jo začel govoriti »ko/.i nos. spremljaj** besede s pretiranimi kretnjami, in je nadalj«* val - pridigarskirn irla-om: "V nekem koncu tega sveta, ki I>i ga radi važnih obzirov ne i monujem. je živel, dragi poslušalei, in m- živi razuzdan vitez, ki j<- bil bolj prijatelj žensk nego poštenih mož in j", vajen delali iz vsakega zelišča butaro, vrgel oči na..." "Dovolj, dovolj." je prekinil don Rodrigo napol s posmehom iri napol zdolgočasen, "('e hočete stavo podvojiti, sem tudi jaz brž pripravljen." "Hudirja, da sto vi spreobrnili očeta!" "Ne govorite mi o njem. Kar -e pa stave tiče. bo odločil sveti Martin." To je podražilo grofovo radovednost, da ni šteilil z vprašanji, toda don Rodrigo . I Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v etari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da J9 poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dat* najboljša poj&smla in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite fca nas ta vsa pojasnim.. Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje tn sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem iasu, in kar je glavno, m najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega, trenutka, ker vredno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in e obotavljamo Vam, tla bonte poceni in udobno potovali > ' i «• ■» SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West il 8th Street NewYdrk,N. V.,, iskati, temveč tudi njegovi žc-i , , . ni. A kaj naj bi napravil v tem ! stvar se vrsila kakor. niwl i,vwn» ' koma, ki nimata nič deliti med sabo, a iz dostojnosti izkazujeta čast drug drugega visokemu činu. Da s«' malo otrese slabe volj«* in izpodrine redovnikovo podobo, ki mu je oblegala domiš-ljijo, s povsem drugačnimi podobami, ji« don Rodrigo vstopil ta dan v neko hišo, kamor je navadno zahajalo nmogo ljudi in kjer so ga /sprejeli z ono lirižno in spoštljivo prisrčnostjo, kakršna je prihranjena za ljudi, ki jih drugi zelo ljubijo ali se jih zelo bojijo; ko je bila že noč, se je vrnil v svojo vilo. Tudi grof Attilio je vrnil v i site m hipu; prinesli so večerjo na mizo, toda don Rodrigo je bil neprestano zamišljen in je malo govoril. "Bratranec, kdaj plačate tisto stavo?" je rekel grof Attilio z nekam hudobnim in porogljivim muzanjem, ko je bila miza razpravljona in so služabniki odšli. 44Sveti Martin še ni prešel." "Mar bi jo brž plačali, kajti prešli bodo vsi svetniki v koledarju, preden... " "To bomo še le videli." "Bratranec, vi bi radi'bili politični, toda jaz sem vse razumel in sem tako prepričan, da sem stavo dobil, da sem brž pripravljen skleniti novo." "Da čujemo." "Da vas.je oče... oče... kaj vem, kako mu iz hvaležnosti in k«»ri>1i. Ko j«- nekoč o belem dnevu ubil nekoga na triru, .}«• zapro>il var-tva pri don Rodrigu; ta ga j«* oblekel v svojo liv-ivjo ter mu dal tuko varno zavetje pred slehernim iskanjem praviee. Zavezal se je za vsak zločin, ki bi mu bil ukazan, ter si tako zagotovil nekaznjonost za prvega. Z;i don Rodriga ta pridobitev ni bila brez pomena, kajti Sivee ni bil samo brez primerne najhrabrejši inod v-emi njegovimi ljudmi, temveč je bil tudi živ dokaz za to, kako je lahko njegov gospodar brez kazni kršil zakone, tako da se je - t<'iu njegova mogočnost pomnožila dejanski in v javnem mnenju. "Sivee," je rekel don Rodrigo, "pri tej priložnosti so izkaže, koliko veljaš. Preden bo jutri, mora biti ona Lucija v tej palači." (Dalje prihodnjih.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naili knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna i "Glas Naroda" OL O D A'' NEW YORK, SATURDAY, JUNE 15, 1935 TBS LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. JC. Mož v ognjeni peči Roman iz življenja: Za "Glas Naroda" priredil: L H. 31 S SVINJAMI JE JEDLA IZ IZ KORITA Med plavanjem »se naglo in med smehom razgovarjata. Pavel čuti v sebi novo življenje, novo mladost, čuti, kot bi mu zrastle nepoznane moči. Dija plava okoli njega, udarja z rokami in vriska v veselju. Iz vode se prikaže njen mokri, zarjaveli obraz, v katerem žare oči tako jasno kot steklo, Pavel vidi njen lepo obokani vrat, poteze na hrbtu, gibčne in mišiča-ste noge, ki pa so oiiiije iz korita. Zaradi tega nečloveškega postopanja je mladenka zblaznela. Slučajno si je v trenutku, ko je brzel skozi Tanee sodnik, ukradla k svobode, ki jo je hotela ustavilo, pa je zaklieal nekdo j Izrabiti za svojo smrt. iz bližnje hiše, naj se nikar ne Sodnik je nečloveške rodi t e-obotavlja, ker bo storil dobro j 1 .V ovodil oblasti, usmiljenja delo, če povozi revo, ki ima do-1 vredno l evico pa so oddali v volj vzroka, da se je vrgla iia j zavod, kjer jo bodo skušali cesto preden j. 'spraviti polagoma k sebi. M»i»ii»aHiiiisiiii»8iiiiiiiHiiiiiiiiHiim»inimiiii»iiinminmmiiii»ii SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« WIST lltil STREET NEW XOEK, H. X. PlAlTK NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ZBIRKA, go tajni in šele zdaj je profesor kolumbijske univerze major Armstrong povedal, kakšen je eilj teb poskusov Izkazale. se je, da gre za povsem (nov radijski sistem, ki hoče odstraniti vse motnje. Rabijo se ultrakratki valovi, prenos je združen obenem s prenosom slik na daljavo in je mnogo boljši kakor doslej. Major Armstrong pravi, 0 ROBINZON ................................................................ 50c ROBINSON (Velika izdaja) ...................70 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cena ................ 50 STRIC TOMOVA KOČA. Cena .............. .50 SUEŠKI INVALID ..........................35c SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ............30c SVETA NOTBCRGA ..............................35c STEZOSLEDEC ...........................................30c SVETA NOČ (pripovedke) .................... ..........30c TRI INDIJANSKE POVESTI ........................30c TURKI PRED DUNAJEM ......................30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. Mala izdaja. Cena ......1.— VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; g slikami) ......................................................$1.80 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ..................................................50c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60c ZLATOKOPI (povest Iz Alaske) ............................25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40c n. del ..............40c ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.). Gangl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............. .50 ........33 ............50c ................35c ...............35c ................35c ................20e ................45e .. 30c .. 25c .. 50c :. 40c .. 35c .. 35c .. 50c .Vi .. 4Or 30c . 30c 30c . 25c . 30c . 75c . 25c . 40c . 35e . 70c 25c 40c . 50c . 25e . 35c . 25c . 30c . 35c . 30e . 30c . 40c . 25 c . 30c . 30c napad. Toda možu gre posel t;:k<» slabo, da si pomočnika ne ,„ - , , , . , more privoščiti. Ta in druire lo je metoda, ki so io pozna-1 , , , ,. i. , -j .... 1 u 1 olajševalne okornosti so >odni- li strokovnjaki ze dobrih 201 . „ „ - . . , . , . lt _ . Kii pripravile do tega, da ga je let. pa se niso hoteli odloeiti! , 5L ° *' . .. . „ rn i obsodil samo na lo za njo zaradi raznih težav, le je zdaj major Arnitrong premagal. Oddaja lahko celo več ( programov naenkrat. Eno na- i pako }»a ima nova metoda, in i sicer'to, da rabi zelo kratke va-1 love in da jih zato ne more pošiljati neposredno na velike daljave. V ta namen bi bila potrebna cela vrsta vmesnih postaj, kar pa zahteva visoke 70-LETN1 SKOF-VRATAR Anglija je dežela športa in ker je tudi dežela starih mla-denieev, niso tam redki primeri, da nastopajo na nogometnih stroške. Xa druiri strani pa ino-l Izletu, možje. Po nme- ramo pomisliti, da bi odpadle VJtl An^l,- vse motnje, in zato ni izključe-' S(*. iiJU'l',,Ja zivljonje sele s (io no, da se bo Armsstrongov sistem uveljavil. TOČA RAZBILA 60,000 ŠIP Nad Keeskemetom na Mad žar?*em j«* divjala te dni toča. a malo takšnih. Škodo na poljih. vrtovih in sadovnjakih ce i: i jo na najmanj -00 milijonov pmgov. Toča je tolkla tako n;» gosto, da je je obležalo na kvadratni meter povprečno 4:2 kilo gramov. Na poljih je ležala do' ^ J ^^ 1 r, cm visoko m posamezna zr-j^ <|nj jV khi|> /.inimivo na so tehtala JO do L»o dkg. \ , tokino< lla kntl.ri S() tvorili namestil samem je razbila okrog t deset tisoč okenskih in izložbenih šip. Strela je udarila v 17 leti m zato imenujejo Anglijo deželo starih mladeničev. Sport j«' v Angliji tako popularen, da ga omenjajo celo duhovniki v pridigali in marsikateri duhovnik si izbere za >voji» pridigo skoraj športno snov, da privabi čim več poslušalcev Zdaj pa poročajo angleški listi, da imajo v nekem mestu v srednji Angliji športni klub ** Lambeth 1'nited", ki sicer ne spada med najbolj znane angleške klube, pač pa ima med svojimi člani zelo imenitne gospode. Vratar tega kluba je chester-star že 70 let. Manhall.-in v Havre ltcreugaria v Cherbourg •20. Lafayette 22. NurmaiHlie v Havre 2. Ile »le France v Havre ilajestic v Cherbourg K u rupa v Bremen Cunte Ui Savioa v Genoa JULIJA: Washington v Havre Conte Grande v Trst 5. Breineu v Bremen Champlain v Havre Ber?ngarla v Cherbourg: Rex v Genoa Normant Uiciucn v I?rcuicii Manhattan v llavrc < "hainplaiu v llavrc li^Tcimaria v ChcrlMiiirg c«»nte di Savoia v Genoa Normandie v Havre Ai|Uitanla v Cherbourg Kuropa v Bremen I-afa vet te v Havre Koma v Trst AVaslungton * Havre Majestic v Cherbourg Bremen v Bit..ten Ile