PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir	Leto XXK. Št. 299 (8701)	TRST, sobota, 22. decembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAČETEK MIROVNIH POGAJANJ V OZRAČJU VELIKEGA PRIČAKOVANJA
Mednarodna konferenca v Ženevi prelomnica v bližnjevzhodni krizi
Uvodne izjave generalnega tajnika OZN Waldheima in načelnikov sovjetske, ameriške, egiptovske, jordanske in izraelske delegacije - Sedeži sirske delegacije so ostali prazni
(Posebej za Primorski dnevnik)
ŽENEVA, 21. — Ko se je danes dopoldne nekaj čez polenajsto oro zbralo za sedmerokotno mizo v dvorani palače narodov v Ženevi iest delegacij — sedeži sirske delegacije so edini ostali prazni — je ta trenutek nosil v sebi nekaj zgodovinsko pomembnega, če ne rečemo celo prelomnega. Prvič po 25 letih, odkar svetovni mir kali in spravlja v neposredno nevarnost izraelsko - arabski spor, so se za isto mizo zbrali predstavniki Izraela in arabskih držav, se pravi tistih sil na Bližnjem vzhodu, ki so si vseh petindvajset let stali nasproti le s svojimi oboroženimi silami. Še drugo pomembnost je pokazala današnja prva minuta ženevske konference: dejstvo, da ji predseduje najvišji predstavnik Združenih narodov je dokaz, da vprašanje Bližnjega vzhoda nikakor ne more biti zgolj stvar velikih sil, pa najsi
sta še tako neposredno prizadeti in zavzeti v sporu na Bližnjem vzhodu. Stvar miru je stvar vse mednarodne skupnosti, je dejal v uvodnem govoru generalni sekretar svetovne organizacije.
Današnji dan je bil kajpada šele začetek uvoda v dolgotrajna naporna in težavna pogajanja, ki jim v tem hipu nikakor ni mogoče predvideti konca. Sedanji prvi del konference, ki bo verjetno zelo kratek, naj bi samo omogočil, da vse prizadete strani izpovedo svoja stališča in poglede o krizi na Bližnjem vzhodu. To so tudi storili v zapovrstnih govorih sovjetski zunanji minister Gromiko, ameriški zunanji minister Kissinger ter za njima vodje drugih delegacij, egiptovske in
jordanske, medtem ko je izraelski minister Aba Eban izrazil željo, da govori v popoldanskem času.
Vodja sovjetske delegacije je odločno izpovedal popolno podporo njegove države boju arabskih naro-
Jutrišnja praznična številka Primorskega dnevnika izide na 12 straneh s pestro vsebino.
dov. Ostro je zavrgel možnost, da bi neka država lahko z agresijo obdržala v lasti tuje ozemlje. Zavzel se je za popolno uresničitev znane resolucije varnostnega sveta o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. Dokumenti, ki jih bomo sprejeli.
......mm..
LAMA, STORTI IN VANNI PRI RUMORJU
Srečanje vlada - sindikati le pripravljalnega značaja
Odločilna konfrontacija bo januarja, ko bo na sporedu novo srečanje - Objavljeni zaključki zasedanja glavnega odbora federacije CGIL, CISL in UIL
RIM, 21. — Današnje srečanje med vlado in sindikati ni privedlo do konkretnih rezultatov. To je bilo sicer pričakovati, saj je sindikalna federacija že napovedala, da bo odločilna konfrontacija z vlado prihodnji mesec. Takrat se bo namreč ponovno sestal glavni svet federacije CGIL, CISL in UIL. še prej pa bo na sporedu novo srečanje z vlado. Na osnovi januarskega srečanja in analiz konkretnih pobud, ki jih bo vlada v tem času sprožila, bodo sindikati sklepali o stališču, ki naj ga zavzamejo do vlade, in o oblikah nadaljnjega boja.
Današnje srečanje je bilo torej pripravljalnega značaja. V dveur-nem razgovoru so generalni tajniki CGIL Lama, CISL Storti in UIL Vanni obrazložili Rumorju vsebino zaključkov včerajšnjega zasedanja glavnega sveta federacije ter posebno vztrajali na zahtevi, naj vlada uresniči sprejete obveznosti za povišanje najnižjih dohodkov, se pravi pokojnin, draginjskih doklad in doklad za brezposelne. V zvezi s pokojninami je bil tudi govor o vprašanju reforme sistema vnovčenja socialnih dajatev, glede katere so sindikati postavili konkretne predloge. Predsednik Rumor je v tej zvezi izključil možnost, da bi vlada sprožila samo delni ukrep o povišanju pokojnin, medtem ko naj bi odložila reformo, ki jo zahtevajo sindikati. To pa je bil tudi edini konkretni zaključek današnjega sestanka. Napovedan pa je bil nov sestanek med vlado in sindikati, ki bo januarja in ki bo — kot smo omenili — odločilnega pomena.
Danes so medtem objavili dokument, ki so ga odobrili včeraj ob zaključku dvodnevnega zasedanja federacije CGIL, CISL in UIL. Dokument izraža zaskrbljenost sindikalnega gibanja zarada poslabšanja gospodarskega in družbenega1 položaja ter zaradi negativnih posledic na pogoje delavcev. Federacija poudarja, da morajo vlada in vse demokratične politične sile sprejeti nase lastno odgovornost za boj proti stališču gospodarjev, ki bi hoteli izkoristiti tudi sedanje težave za okrepitev lastnih pozicij moči in privilegijev. Narava sedanjih problemov potrjuje veljavnost političnega predloga sindikalnega gibanja — je še rečeno v dokumentu — za premagovanje ozemeljskih in sek-torialnih neravnovesij in nesorazmerja med zasebno in družbeno potrošnjo. Federacija poudarja, da sindikat odločno nasprotuje vladni liniji gospodarske politike, ki teži k premagovanju sedanje krize z nevarnimi deflacijskimi in omejevalnimi manevri.
Dokument omenja tudi energetsko krizo ter poudarja potrebo po novih mednarodnih odnosih, ki naj okrepijo evropsko enotnost in gospodarsko integracijo. V tem pogledu mora biti italijanska prisotnost bolj aktivna ter mora težiti k ustavljanju novih odnosov gospodarskega sodelovanja z državami tretjega
sveta ter k okrepitvi odnosov s socialističnimi državami.
Federacija napoveduje, da bo njena nadaljnja akcija odvisna od razvoja gospodarskega položaja, od razpoložljivosti dobrin in združenih storitev ter od dinamike cen. V tej zvezi federacija zahteva uresničitev vladnih obvez glede pokojnin ter nato navaja razpoložljivost sindikatov in delavcev za reševanje težavnih problemov sedanjega položaja. V tej zvezi, kot navaja dokument, je sindikalno gibanje pripravljeno tudi sprejeti nekatere začasne ome-.itve glede delovnih urnikov in števila delovnih dni v tednu, ne bo pa privolilo v zmanjšanje ravni zaposlovanja in v okrepitev izkoriščanja.
je dejal Gromiko, morajo imeti moč zakona. Ameriški zunanji minister Kissinger je poudaril vso pripravljenost Združenih držav Amerike za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu, kot je dejal. Navedel je točke, za katere njegova delegacija sodi, da so nujna pot k dosegi cilja, se pravi miru na Bližnjem vzhodu. Kot prvo in najpomembnejše, kar naj prinese konferenca, pa je prostorsko razdvajanje vojaških sil na Bližnjem vzhodu, kar naj utrdi sedanje vse prekrhko premirje. Tudi Kissinger se je zavzel za uresničitev resolucije varnostnega sveta iz leta 1967, kar naj zajamči varne meje in varnost dežel tega območja, vključno s pravicami palestinskih Arabcev. Egiptovski delegat je bil jasen v razlagi zahtev njegove vlade. Miru ni moč doseči brez umika izraelskih sil z zasedenih ozemelj in brez zagotovitve zakonitih pravic palestinskih Arabcev do neodvisnega življenja.
Za govor izraelskega ministra Aba Ebana, ki si je izposloval popoldanski čas za svoj nastop, je značilno dvoje: po eni strani je zvračal krivdo za krizno stanje na Bližnjem vzhodu na arabske države, po drugi strani pa se je zavzemal za pogajanja, ki naj prinesejo mirovni sporazum, Toda z ničemer ni razkril konkretnih stališč Izraela na teh pogajanjih, niti glede umika čet, niti glede bodočih meja. Omenil je le pripravljenost Izraela na kompromise.
Povsem negotovo je, kako bodo udeleženci konferenci zastavili delo v drugem delu. Ta naj bi se začel prihodnji mesec. Vendar iz današnjih uvodnih izjav je čutiti spoznanje vseh, zlasti pa obeh velikih sil, da so storili s tem, ko so pripravili mirovno konferenco in se na njej zaobljubili doseči mir, korak, ki jih silno obvezuje. Zelo težko bi bilo, zlasti pa za veliki sili, dovoliti, da bi njima pobuda in zavzetost ostala brez sadu. Torej u-tegne prihodnje leto biti močno v znamenju* napornega iskanja poti iz krize na Bližnjem vzhodu. Ta kriza je torej prav danes na ženevski konferenci stopila v prevesno, če ne rečemo prelomno obdobje.
DRAGO KOŠMRLJ
Seja vlade
RIM, 21. — Danes popoldne se je v palači Chigi sestala vlada, ki je sprejela vrsto ukrepov redne uprave. To je bila zadnja vladna seja v letošnjem letu.
8j|
Predsedstvo SFRJ o obiskih v tujini
BEOGRAD, 21. — Predsedstvo SFRJ je na današnji seji proučilo informacije o nedavnih obiskih najvišjih jugoslovanskih predstavnikov prijateljskim državam in predvsem obisk predsednika Josipa Broza Tita v Sovjetski zvezi ocenilo kot zelo uspešnega in koristnega za nadaljnji napredek in nadaljnjo krepitev miru na svetu in napredek prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je obvestil predsedstvo o svojem nedavnem obisku na Poljskem in na Češkoslovaškem, predsednik zvezne konference socialistič-
ne zveze Veljko Milatdvič pa o obisku na Japonskem, v Indiji in Bangladešu. Predsedstvo je vse te obiske ocenilo kot pomemben prispevek k razvoju sodelovanja s temi državami. V zvezi s sklepi četrte konference neuvrščenih na vrhu je predsedstvo proučilo predloge za nadaljnje dajanje pomoči osvobodilnim in antikolonialnim gibanjem na svetu.
Predsedstvo je sprejelo sklep O sistematski rešitvi redne zagotovitve sredstev za sklad pomoči žrtvam napadalnosti in kolonialne dominacije pri socialistični zvezi. Sredstva iz tega sklada se bodo izkoristila tudi za prispevek Jugoslavije skladu za podporo in solidarnost neuvrščenih držav, ki je bil ustanovljen na osnovi deklaracije četrte konference neuvrščenih v Alžiriji. Predsedstvo je proučilo tudi izkušnje in nauk iz zadnjega vojnega spopada na Bližnjem vzhodu in ukrepe s področja obrambnih priprav, kakor tudi stanje in probleme industrije za proizvodnjo orožja in zlasti opreme in o teh vprašanjih sprejelo sklepe.
RIM, 21. — Predsednik republike Leone je sprejel danes na Kvirinalu finančnega ministra Emilia Colomba.

Delavci odkrivajo rov, v katerem , c bila skrita Carrera Blanca
bomba, ki je ubila
V OZRAČJU OBOJESTRANSKEGA KORISTNEGA SODELOVANJA
Končano dvajseto zasedanje mešanega odbora v Beogradu
Razpravljali so o šolskih vprašanjih, o finančni podpori slovenskim kulturnim ustanovam v Trstu, o toponomasti-ki itd. - Jugoslovanska delegacija izrazila željo po čimprejšnji globalni zakonski zaščiti Slovencev v Italiji
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2i. — J> podpisom skupnega zapisnika se je nocoj končalo v Beogradu dvajseto redno zasedanje jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora za manjšinska vprašanja, o katerem je bilo objavljeno naslednje poročilo:
«V Beogradu je bilo od 17. do 21. decembra 1973 redno zasedanje jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora, predvidenega s členom 8 Posebnega statuta priloge Londonske spomenice o soglasju z dne 5. oktobra 1954.
Mešani odbor je proučil ukrepe, ki so bili v dobi med dvema zasedanjema sprejeti v korist pripadnikov obeh etničnih skupin.
V obsežni in izčrpni razpravi so bila proučena vprašanja, ki zanimajo obe etnični skupini: uporaba jezika, pravično zastopstvo, svoboden razvoj na kulturnem in gospodarskem področju, finansiranje u-stanov etničnih skupin kakor tudi ostala vprašanja, pomembna za njihovo življenje in razvoj.
Strokovnjaki obeh delegacij so podali poročilo o izvajanju programa kulturne izmenjave v korist kulturnih organizacij, šolnikov in učencev šol, namenjenih pripadnikom etničnih skupin in predložili program za prihodnje leto, ki je bil sprejet.
..II,,..,....m,........................................
POLICIJA BAJE ARETIRALA ENEGA OD ATENTATORJEV
Čedalje bolj skrivnostne okoliščine atentata na admirala Carrera Blanca
Domnevajo, da sodi umor španskega ministrskega predsednjka v okvir borbe za oblast znotraj fašističnega režima - Tajnik španske KP svari pred provokacijami
MADRID, 21. — V španskem glavnem mestu so pokopali ministrskega predsednika Carrera Blanca, ki je bil včeraj ubit v skrivnostnem atentatu v središču Madrida. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, kot je tudi normalno, ko gre za žalno svečanost za enim voditeljev frankizma. Prisotni so bili vsi člani vlade, manjkal pa je gen. Franco, ki je baje bolan. Njegova bolezen pa mu ni preprečila, da bi se udeležil pozneje seje vlade. Ugotavljajo, da je general in meni, da je
dokaj prestrašen še prenevarno zanj, da se pokaže v javnosti. Mašo je bral madridski nadškof kardinal Tarancon, ki ga je skupina prisotnih fašistov ozmerjala z «morilcem», zaradi njegovih posegov v prid delavcem. Carrera Blanca so pokopali v Pradu v družinsko grobnico.
Medtem je ozadje atentata vedno bolj zapleteno. Nekateri vidni predstavniki frankizma ugotavljajo, da je atentat izvedla skupina teroristov, ki je morala biti zelo dobro pripravljena in v kateri je moral delovati izredno spreten izvedenec za razstrelivo. Takih pa v vrstah španske opozicije ni. Postopoma začenja prevladovati mnenje, da sodi umor Luisa Carrera Blanca v okvir borbe za oblast znotraj fašističnega režima, obenem pa daje oblastem možnost in pretvezo, da
Švicarski policijski agenti pred palačo OZN v Ženevi, kjer se Je včeraj začela mednarodna kouAreaca Bližnjem vzhodu, švicarske oblasti s-» odredile zeio • strog« varnostne ukrepe
sprožijo val represije, s katero bi hoteli zatreti čedalje številnejše glasove, ki zahtevajo demokratične in sindikalne svoboščine za španske delavce.
Španska policija naj bi medtem že aretirala enega od atentatorjev, ki naj bi bil trenutno v bolnišnici, saj je bil v spopadu s policijo, ki ga je prišla aretirati hudo ranjen. Gre za 19-letnega mladeniča, ki je baje član enega številnih baskovskih separatističnih gibanj. Mladenič je dobil kroglo v hrbtenico, poleg tega pa ima tudi zlomljeno čeljus.
Kaže, da je skupina teroristov pred dvema mesecema najela klet v Ul. Coello, ki naj bi ga preuredili v kiparski atelje. Iz kleti so izkopali rov pod cesto, ki so ga tudi ojačili z jeklenimi cevmi, da bi lažje prenašal breme avtov in tovornjakov, ki so vozili po ulici. Kar zadeva eksploziv, ki so se ga poslužili, je več domnev. Po eni naj bi šlo za tri protitankovske mine, po drugi pa naj bi vzeli eksploziv iz protitankovske rakete. Kakorkoli že, razstrelivo je bilo povezano z baterijo, ki je sprožila eksplozijo.
V svoji izjavi je generalni tajnik Komunistične partije Španije dejal, da šo okoliščine, v katerih je umrl Carrero Blanco, zelo čudne, španska vlada je najprej izjavila, da gre za nesrečo, kasneje je policija ugotovila, da je' šlo za skrbno pripravljen atentat, ki sovpada s procesom proti Marcelinu Camachu in drugimi španskimi sindikalisti. Končno je prišlo na dan, da je eksplodirala bomba, ki so jo sprožili od daleč. Vse verzije so si nasprotujoče in povzročajo močne dvome. Kažejo na možnost, da bodo skušale oblasti izkoristiti atentat za zaostritev represije.
Upoštevajoč skrajno desničarsko in fašistično mentaliteto policije, ki je prišla do izraza lani, ko so po smrti nekega policijskega agenta spremenili sedež policije v pravo mučilnico, je očitno, da so vsi politični jetniki v veliki nevarnosti. Noben nasprotnik fašističnega režima ni na varnem. Svetovna javnost mora zato izvajati oster pritisk na španske oblasti, da zagotovijo varnost političnih jetnikov ter da prenehajo z mučenjem in z represijo. Obenem je treba proglasiti široko amnestijo za vse politične obsojence. Katoličani, komunisti, socialisti in demokratje morajo poostriti budnost v tovarnah, v univerzah in na vseh delovnih mestih. Proces proti desetim sindikalistom, zaključuje Carrillo, se bo nadaljeval v ozračju terorja in groženj. Bolj kot kdaj koli prej je treba poostriti kamnanjo za njihovo oprostitev in osvoboditev.
Španska delavska socialistična stranka v izgnanstvu, ki se je včeraj sestala v Parizu je objavila sporočilo, v katerem pravi, da je smrt Carrera Blanca dala povod španski fašistični vladi, da sproži ponoven val nasilja proti delavcem in drugim demokratom. Zato pozivajo vso demokratično javnost, da prepreči zločinske naklepe Hitlerjevega naslednika.
NadaSjuje se proces proti španskim sindikalistom
MADRID, 21. — Proces proti desetim sindikalistom, obtoženim nedovoljenega shajanja in protirežim-skega delovanja se je danes nadaljeval z zaslišanjem prič in obtožencev. Najprej je jezuit Giner, glavni urednik revije «Mundo Social» orisal lik duhovnika Garcie Salveja, ki je eden od desetih obtožencev. Garcia Salve je duhovnik, ki ima največ prijateljev med reveži, ki se bori proti vsakršnemu nasilju v duhu krščanstva. Ena od prič, duhovnik Albaran je ravno tako izjavil, da je bil tudi Marcelino Ca-macho proti nasilju. Sodniki so nato zasliševali Juana Marcosa Mu-niza Zapica, ki je izjavil, da se
delavske komisije borijo, da bi organizirali v Španiji demokratični sindikat. Njihova borba ni bila nikoli podtalna.
Kot zadnjega so zaslišali duhovnika Salveja. Dejal je, da izhaja iz revne družine in da je doštudiral s pomočjo študijskih podpor. Pred časom je izstopil iz jezuitskega reda, ne zato, ker bi zgubil vero, temveč da bi bil bliže delavcem in da bi živel med njimi. Na ta način je hotel uresničiti svoje duhovniško poslanstvo. Na trditev, da je policija našla pri njem obtožujoče listine je dejal, da so mu jih po vsej verjetnosti podtaknili sami policaji. Dejal je. da je bil vedno proti nasilju in da trdno zaupa v moč pravice in prepričanja.
Izročitev nagrad AVNOJ
BEOGRAD, 21. — Na slovesni seji odbora za podelitev nagrad Avnoja v prostorih zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu so bile danes enajstim ustvarjalcem in dvema delovnima organizacijama Jugoslavije izročene letošnje nagrade Avnoja. Med drugim so nagrade dobili Ivan Atelšek s področja gospodarstva, Matej Bor s področja književnosti in dr. Janez Milčinski s področja zdravstvenih ved. Letošnje nagrade je izročil predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič.
V Ženevi se je začela mednarodna konferenca o Bližnjem vzhodu, ki bi lahko pomenila odločilno prelomnico v 25-letni zgodovini arabsko - izraelske krize. Zasedanje se je začelo z uvodnimi izjavami protagonistov prve faze konference: generalnega tajnika OZN Waldheima in zunanjih ministrov ZDA, Sovjetske zveze, Egipta, Jordanije in Izraela. Vsi govorniki so poudarili nujnost po vzpostaviti pravičnega miru na Bližnjem vzhodu, niso pa skrivali, da bo pot za dosego tega rezultata dolga in izredno težavna.
Ozadje skrivnostnega atentata na ministrskega predsednika fašistične Španije Carrera Blanca je čedalje bolj zapleteno. V sami Španiji prevladuje mnenje, da je šlo za umor v okviru borbe za oblast znotraj fašističnega režima, obenem pa naj bi Carrero-va smrt nudila pretvezo policijskim oblastem, da sprožijo hud val represije proti španskemu ljudstvu, ki je zadnje čase čedalje bolj glasno izražalo svoje nezadovoljstvo.
Na včerajšnjem sestanku med vlado in sindikati so razpravljali o gospodarskem položaju v
državi in o zahtevah sindikatov za premagovanje sedanje krize. Šlo je za pripravljalni sestanek, odločilna vprašanja pa bodo januarja, ko bo morala sindikalna federacija zavzeti dokončno stališče do politike levosredinske vlade.
V Beogradu se je včeraj zaključilo 20. zasedanje mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora za vprašanja manjšin. V skupnem poročilu je rečeno, da je odbor preučil ukrepe, ki so bili od zadnjega zasedanja sprejeti v korist pripadnikov obeh etničnih skupin, da so razpravljali o uporabi jezika, pravičnem zastopstvu, svobodnem kulturnem in gospodarskem razvoju, finansiranju ustanov etničnih skupin itd. Rečeno je tudi, da so pregledali izvajanje programa kulturnih izmenjav in sprejeli program za prihodnje leto in da so posebej preučili šolska vprašanja. Italijanska delegacija je jugoslovansko seznanila s sprejemom zakona Belci - Škerk, jugoslovanska delegacija pa je italijanski izrazila željo po čimprejšnji u-resničitvi globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Posebej je bila preučena problematika šolstva na obeh področjih in nekatera vprašanja šolnikov v šolah etničnih skupin in njihovega statusa. Člani odbora so si izmenjali informacije o zakonodajni dejavnosti na tem področju.»
Po končanih razgovorih, ki so potekali v ozračju obojestranskega koristnega sodelovanja, je bil podpisan skupni zapisnik.
Jugoslovanski del mešanega odbora je vodil svetnik zveznega tajnika za zunanje zadeve dr. Zvonko Perišič, italijanski del pa veleposlanik Gianluigi Millesi - Ferretti. Sestanek predsednikov odbora bo maja 1974 v Jugoslaviji, redno zasedanje odbora pa na jesen 1974 v Italiji.
Italijanska delegacija je na tem dvajsetem jubilejnem zasedanju, kot se je zvedelo iz razgovorov s predsednikom jugoslovanskega dela odbora dr. Zvonkom Perišičem, obvestila jugoslovansko o nedavno sprejetem dopolnilnem zakonu za slovensko šolstvo Belci - Škerk, ki je ocenjen kot korak naprej v zakonodajni ureditvi šolstva. Zakon je rešil dobršen del statutarnih vprašanj šolnikov slovenske manjšine v Trstu. Člani jugoslovanskega dela odbora so v zvezi s tem zakonom seznanili italijansko delegacijo z o-ceno zastopnikov slovenske narodnostne skupnosti v Trstu ter Sindikata slovenske šole, ki sodijo, da nekatera vprašanja s tem zakonom še niso bila zadovoljivo rešena. Med njimi je posebno važno vprašanje i-menovanja slovenskega višjega funkcionarja v šolski upravi. Z jugoslovanske strani je izražena želja, da bi se čimprej uresničile tudi druge pobude, posebno tiste, ki naj z zakonom globalno rešijo vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v smislu že predloženih zakonskih osnutkov v parlamentu.
V izmenjavi informacij, o notranjih pobudah so jugoslovanski predstavniki obvestili italijanske o u-stavnih spremembah, o načinu zaščite pravic nacionalnih manjšin v zveznih in republiških ustavah in v občinskih statutih, zaščita, ki je širša, kot pa jo predvideva Posebni statut Londonske spomenice o soglasju.
Na zasedanju se zelo pozorno preučili finančni položaj nekaterih slovenskih ustanov v Trstu: Stalnega slovenskega gledališča, ki po mišljenju jugoslovanske delegacije igra vazno vlogo ne samo v slovenskem kulturnem življenju v Trstu, temveč v kulturnem življenju Trsta sploh ter zato zasluži, da mimo brez finančnih težav deluje in se razvija. Temeljito so razpravljali tudi o vlogi in položaju šole Glasbene matice, u reditvi njenega statusa in o finančnem stanju, o Slovenski narodni in študijski knjižnici, to je o ustanovah, ki služijo ugledu Trsta v celoti ter se jim zato mora, po mišljenju jugoslovanske delegacije, posvetiti ustrezna pozornost.
Kot vedno doslej so tudi tokrat pregledali kakšen napredek je bil dosežen na področju toponomastike. Pr. tem je bila izražena želja, da se pri poimenovanju ulic in šol, kjer živi slovenska manjšina, upoštevajo imena znanih slovenskih kulturnih o. sebnosti. Proučili so tudi vprašanja v zvezi z uresničenjem urbanističnega in drugih (gospodarskih) načrtov razvoja Trsta in poudarjena je bila želja. da se pri izvajanju teh načrtov pazi, da se ne spreminja etnična sestava področja. Glede kulturnega programa je odbor ocenil, da je bil izpolnjen, da je bila izmenjava raznih ekskurzij in seminarjev zadovoljiva in proučili so možnosti, da se poveča število ekskurzij v smeri matične dežele z ene in druge strani.
Pri preučevanju vprašanj s področ. ja šolstva so med drugim ugotovili, da je treba zamenjati nekatere zastarele učbenike, da je na področju, kjer živijo pripadniki italijanske etnične manjšine v Jugoslaviji, izboljšan materialni položaj šole in da ponekod primanjkuje šolnikov italijanske narodnosti, katere nadomeščajo šolniki druge narodnosti, ki popolnoma obvladajo italijanščino. Rešitev vprašanja zadostnega števila šolnikov italijanske narodnosti je, kot je poudarjeno z jugoslovanske strani, popolnoma odvisno od italijanske etnične skupnosti, to je od večje zainteresiranosti italijanske mladine za ta poklic in seveda od uspešnega dela italijan. ske pedagoške akademije v Pulju.
BOŽO BOŽIC
Kardelj o novi jugoslovanski ustavi
BEOGRAD, 21. - Edvard Kardelj, član sveta federacije in predsedstva sveta ZKJ se je sinoči razgo-varjal z zastopniki tujega tiska, stalno akreditiranimi v Beogradu, o vprašanjih, ki se nanašajo na novo ustavo in nadaljnji razvoj družbeno - gospodarskega in političnega življenja v Jugoslaviji. Po razgovoru so tuji dopisniki priredili večerjo v čast Edvarda Kardelja v hotelu «Jugoslavija».

PO VEČMESEČNIH TEŽAVNIH POCAJANJ/H
Med petimi strankami včeraj dosežen načelni sporazum o programu in mestih
v
Zttpan bo o programu obvestil občinski svet 5. januarja, preureditev odbora pa bo na dnevnem redu po odobritvi proračuna
Pogajanja o preverjanju v tržaški občinski upravi so se včeraj zaključila z dokončno odobritvijo programskih obveznosti in s predlogom o preosnovi občinskega odbora ter z razdelitvijo mest v tržaških ustanovah. Vendar pa vse podrobnosti še vedno niso urejene, saj še vedno niso izdelali dokončnega besedila sporazuma in med drugim menda manjka poglavje, posvečeno vprašanjem slovenske manjšine. Prav tako je še mnogo odprtih vprašanj glede razdelitev mest.
V tej zvezi je bilo še zlasti sporno vprašanje socialdemokratov ir socialistov. Po neuradnih vesteh bo do imeli socialdemokrati dve odbor-niški mesti, tako da bosta v odbor vstopil Lanza, ostal pa bo De Gioia, ohranili bodo predsedstvo IACP ter izgubili mesto podžupana. Socialisti bodo dobili mesto podžupana, odstopili mesto odbornika za proračun, namesto katerega bodo prejeli pomembno odborništvo: ali javna dela, ali pa industrijske službe in odborništvo za socialno skrbstvo. Taka razdelitev odborniških mest bi govorila tudi o osebnih spremembah, tako da bi postal podžupan in odbornik Giuricin, Hreščak pa bi prevzel odborništvo za socialno skrb stvo. Dr. Dolhar bo prevzel zelo važno odborništvo za zdravstvo.
Ker še niso znane vse te podrob nosti, današnji občinski svet ne bo razpravljal o preverjanju in se bo najprej omejil na načelne izjave o atentatu na letališču Fiumicino in o procesu proti španskim sindikalistom, nato bo občinski svet sprejel več važnih upravnih sklepov in med drugim tudi sklepe o pomoči Slovenskemu stalnemu gledališču. Občinski svet se bo ponovno sestal 5. januarja, ko bo župan Spaccini prečita! programsko izjavo, nato bodo predložili proračun, o katerem bodo razpravljali 12., 14. in 19. januarja. Šele po odobritvi proračuna pa bo prišlo do omenjenih sprememb v občinskem odboru.
SŠtZsovLornfč.»LvS^ZUln: vZa|KD' 02iroma večinska morotejska il »asovalo 17 članov pokrajinske-1 struja, naletela pa je na ugoden
ga vodstva, vzdržali so se trije avto- odmev tudi pri drugih strankah in
S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA PD SLOVENEC
Vrsta zanimivih pobud borštanskega društva
Izčrpno tajniško poročilo Raje Petarosove - Izvoljen novi odbor
Tudi včerajšnji potek dogodkov o-krog preverjanja je bil zelo živahen. Pogajanja so se namreč pričela v četrtek ob 22. uri in so se nato nadaljevala vso noč do 5. ure zju-traj, ko je že vse kazalo, da se bodo razbila, saj so socialisti zahtevali dve odborništvi «prve» kategorije (za ACEGAT in za osebje), na kar pa je vzrojil tajnik PSDI Pierandrei, ki je zapustil sejno dvorano. Opoldne je končno ponovno posredoval tajnik KD Rinaldi, ki je vse tajnike strank povabil na kosilo' M' v 'tem' prijdtnčjšem' Vzdušju se je vse skupaj končalo s kompromisom.
Sinoči so sporazum ratificirale vse stranke. Do težav je prišlo v vodstvu PSI, ker sta opozicijski struji «riscossa» in «autonomia» zahtevali, da se o sporazumu za sedaj ne glasuje in da se torej ne parafira, ker še niso znane vse podrobnosti o programu (zlasti ne podrobnosti o Slovencih) in ker ni točno znano, katera mesta bo socialistična stranka prejela. Na tej osnovi je prišlo do glasovanja, da se pooblasti taj-
nomisti, glasovanja pa se ni udeležilo 9 članov De Martinove struje.
Tonutti predsednik tržaškega pristanišča
Vlada je včeraj na svoji seji imenovala na predlog ministra za trgovinsko mornarico Pieraccinija dr. Giuseppa Tonuttija za predsednika Avtonomne tržaške pristaniške u-stanove. Dr. Tonutti, je deželni tajnik KD in je do sedaj vodil družbo Autovie Venete, kjer se je izkazal kot zelo dober strokovnjak. Njegovo kandidaturo za mesto predsednika tržaškega pristanišča je po smrti Pranzila podprlo krajevno vodstvo
pri sindikalnih organizacijah.
Danes zadnji dan pouka
Božične in novoletne počitnice so že tu. Danes je namreč zadnji dan pouka. Počitnice se bodo začele v ponedeljek in bodo trajale vključno do 6. januarja. Pouk se bo spet začel v ponedeljek, 7. januarja.
Učenci in dijaki bodo imeli skupno 15 dni počitnic, da se bodo lahko odpočili in razvedrili. To pa ne pomeni, da ne smejo pogledati knjig m zvezkov. Tako dolge počitnice naj izkoristijo tudi za obnavljanje snovi, da pridobijo, kar so za nemarili in zgubili
Veliko število Borštanov se je u-deležilo sinočnjega občnega zbora PD Slovenec.
Ob začetku je pozdravil prisotne predsednik društva Marjan Kosmač sledilo pa je obširno tajniško poročilo, ki ga je z izredno natančnostjo pripravila mlada tajnica Raja Petaros.
Delovanje borštanskega društva je bilo v prejšnjih dveh letih zelo razvejano. Osredotočeno je bilo na redne vaje pevskega zbora, ki je tudi večkrat nastopil, in na vrsto prireditev v domači vasi. Med temi prireditvami je treba omeniti pred vsem dva praznika vina, ki nista bila zgolj pokušnja domačih vin in jedi, temveč sta vključevala v svoj spored vrsto folklornih, pevskih in glasbenih nastopov.
Pomembna so tudi gostovanja, ki jih je opravilo prosvetno društvo Slovenec. Med temi naj omenimo hastop v Taboru v Savinjski dolini, Izlet v Pulj in okolico, pred dvema tnesecema pa so Borštani odšli z dvema avtobusoma na Kočevsko in
____ v dneh, ko ni
bilo rednega pouka zaradi mraza.
..................................................................................
SINDIKALNA KRONIKA
v
Se pred koncem leta rešitev vprašanja podjetja Carsica?
Sindikalisti pri odborniku Hreščaku za «reformo» prevozne službe s taksiji
Včeraj je bil na tržaškem županstvu ponoven sestanek med sindikalisti CGIL, CISL in CCdL-UIL ter
odbornikom za mestno policijo tržno nadzorstvo Dušanom Hreščakom. Razpravljali so o vprašanju službe taksijev v Trstu, ki je po zadnjih stavkah, posebno pa še po vladnem sklepu o prepovedi zaseb nih voženj ob nedeljah in praznikih, zašla v resno krizo. Stališča sprtih strank so mestoma zelo različna in težko premostljiva. V bistvu so zastopniki «skupin» (se pravi podjetij lastnikov koncesij za o-pravljanje te službe), predvsem C CdL - UIL zahtevali, naj vsakršno reformo tega dela javnih prevozov občina odloži dokler ne bo rešeno vprašanje zvišanja prevoznih tarif. CGIL, ki v večji meri zastopa oseb taksijske službe ter taksiste zadružnike, pa meni, da je zvišanje tarif neutemeljeno in vsekakor podrejeno vprašanju širše reorganizacije, predvsem z izdajanjem novih dovoljenj '«individualnim» taksistom, skratka takim, ki bi se radi osamosvojili ali se na novo lotili tega dela. Potreba jé namreč velika. U-gotovili so že, da potrebuje mesto vsaj en taksi na tisoč prebivalcev, kar bi v Trstu pomenilo ?00 vozil, ne pa sedanjih 218.
Glede vprašanja tarif so predstavniki CCdL - UIL zahtevali, na bo to prva točka dnevnega reda, medtem ko niso marali razpravljati o preureditvi službe (in sprejemu ustreznega pravilnika o storitvah), čeč da mora ta vprašanja re-
iiiuaiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiitiiiitiiHiiitiiiiiiiiiitiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii
Z ZADNJE SEJE VODILNEGA ODBORA
Na tržaški trgovinski zbornici obnovili gospodarsko konzaito
Organ šteje 190 članov - Zbornica pri-pravljena sodelovati pri uresničitvi mednarodnega šolskega zavoda pri Sesljanu
Pretekli ponedeljek se je sestal vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice. Na seji so med drugim obnovili pokrajinsko gospodarsko konzulto, ki je sestavljena iz 190 članov in v katero so vključili tudi predstavnike potrošnikov, mojstrov dela, združenja podjetnikov in nekaterih drugih stanovskih organizacij, Hi so se zlasti v zadnjem času uveljavile na področju tržaške pokrajine. V konzulto so poleg tega imenovali večje število mladih svetovalcev, ki naj bi kolegiju doprinesli novega elana in svežih moči.
Odborniki so nato preučili načrte. ki jih je za prihodnje leto in za poznejši čas pripravilo vodstvo neodvisne ustanove za tržaški velesejem. Odbor je ocenil načrte za pozitivne, hkrati s tem pa je izrazil željo, naj bi pristojne oblasti upoštevale z večjim razumevanjem prizadevanja velesejemskega vodstva v zvezi s preselitvijo sejmišča z Montebela v Barkovlje. Nadaljnje vprašanje, ki ga je odbor obravnaval, je bilo pomanjkanje energetskih virov v tržaški pokrajini. Odbor je sklenil poseči pri merodajnih oblasteh, da bi bile zlasti srednji in mali industriji ter obrtništvu zagotovljene zadostne količine goriva.
V zvezi z načrtom, po katerem naj bi v bližini Sesljana zgradili posebno mednarodno višjo srednjo šolo, je odbor izrazil svoje soglasje z namenom trgovinske zbornice, da pristopi k ustreznemu konzorciju. Odborniki so nadalje obravnavali stavkovno gibanje carinskega osebja in izrazili bojazen, da bi stavka ne zavrla rednega delovanja v luki, kar bi lahko usodno vplivalo na razvoj gospodarskih dejavnosti v naši pokrajini.
Odbor je prevzel nalogo, da na stopi brez vsakega nadaljnjega odlašanja pri vodstvu letalske družbe ATI, da bi ta ponovno vzpostavila redno letalsko zvezo med Ronkami in Genovo. Proga je bila namreč začasno ukinjena zaradi pomanjkanja goriva.
Na koncu je član odbora Novelli poročal o poteku tridnevnega zasedanja o kopenskih plovnih poteh, ki je bilo pretekli mesec v Ljubljani. V tej zvezi je govornik naglasil nujnost večje angažiranosti trgovinske zbornice in drugih gospodarskih organizacij iz tržaške pokrajine pri tem vprašanju. Kopenska vodna pot Jadran — Donava bi namreč utegnila močno skrčiti stroške za prevažanje raznih vrst blaga v smeri morje — celina in narobe.
šiti predstavnik lastnikov, ne pa sindikat.
Končno so tudi ta prejudicialna stališča premostili, predvsem zaradi odločnega zadržanja odbornika Hreščaka, ki je govoril v imenu cele občinske uprave, ter nesoglasju med sindikati (CGIL na eni, CCdL -UIL na drugi strani, medtem ko CISL okleva).
Hreščak je, po vesteh iz sindi kalnega vira, zagotovil, da bo pravilnik pripravljen do 3. januarja. Ostale točke so, po prednostni lestvici, vprašanje obveznih izmen in prisotnosti v periferičnih mestnih četrtih in v okolici, povečanje števila koncesij in, šele po vsem tem, razprava o možnosti rahlih popravkov tarif. CGIL se je z odbornikom Hreščakom strinjala.
Vse kaže, da bo spor rešen na o-snovi «rimskega pravilnika», ki že velja in določa izmene, nadomeščanj^ v primeji*-; •dzotnosti, skratka posodoblja službo taksijev v Trštu, ki jo je treba obravnavati kot del splošnega^ vprašanj^ reforme javnih
Sindikati prevoza se medtem u-badajo z vprašanjem podjetja «La Carsica». Vse kaže, da se oblasti pripravljajo na «kirurški poseg», ki naj zagotovi okolici ustrezna prevozna sredstva, podjetje «La Carsica» pa s svojimi pokvarjenimi in za starelimi avtobusi odstrani s tega področja.
Sindikalisti, predvsem tajnik sindikata prevoza Dario Varin, občinski odbornik za prevoze Ennio A-bate in deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni so namreč mnenja, da je treba še pred koncem leta narediti vprašanju konec. Z odvzemom koncesije in dejansko pu-blicizacijo bi — kot vse kaže — ACEGAT sprejel tudi ta del prevoznih storitev.
V samem podjetju je medtem mimo po grožnji osebja, da bo spet stavkalo, če ne bo prejelo trinajste plače. Včeraj je uprava podjetja «La Carsica» izplačala vsem dogovorjeni znesek in je s tem bil spor rešen. Pač pa namerava osebje sklicati za danes zvečer skupčino, na kateri bodo razpravljali o nadaljnjih akcijah, da ojačijo pritisk na javne oblasti in jih s tem prisilijo, da v najkrajšem času uredijo publicizacijo podjetja. Preprosto povedano: osebje želi na ta način pritisniti in doseči, da se bodo obljube o publicizaciji do konca leta tudi uresničile.
• Zaradi obnovitve podzemske plinske napeljave v Ul. Berchet ter v Ul. Mercantini je župan Spaccini odredil začasno prepoved vožnje za vsa vozila po omenjenih ulicah. Prepoved bo veljala, dokler ne bo občinsko podjetje zaključilo svojih del, ki se bodo začela 8. januarja.
V	zasedeni opekarni nadaljujejo z gradnjo montažnih delov
V	zasedeni opekarni pri Orehu se proizvodnja nadaljuje kljub sklepu lastnika podjetja «Valdadige» iz Verone, da proizvodnjo ustavi in odpusti delavce. Slednji so sklenili, da bodo izročili gradbenim podjetjem naročene montažne dele in drug potrebni material tudi zato, da bi prekinitev dela opekarne ne prizadela drugih delavcev na gradbiščih.
Tržaški prefekt De Lorenzi je včeraj posegel v Veroni s prošnjo, naj bi lastnik tovarne opustil svoje namere.
V	zasedeni opekami se medtem vrste obiski odposlanstev političnih strank in delavskih svetov tržaških tovarn, ki stavkajočim posredujejo solidarnost in gmotno pomoč.
Na včerajšnji skupščini so sindikalisti stavkajočim poročali o srečanju na oborništvu za industrijo dežele Furianije - Julijske krajine.
Komunistični občinski svelavate!
Monfalcon, Rossetti, Jole Burlo in prof. Costa so vprašali župana Spac-cinija, če namerava izraziti svojo solidarnost sindikalistom, ki jim ravnokar sodijo v Španiji. To je tembolj
potrebno, ugotavljajo svetovalci KPI, ker je po umoru španskega vladnega predsednika večja možnost represalij.
Predstavniki obrtnikov pri predsedniku dežele
Predsednik deželnega odbora Co-melli in odbornik za obrtništvo Mauro sta včeraj v Trstu sprejela predstavnike Deželne obrtniške zveze. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Deželne ustanove za razvoj obrti prof. Di Natale. Predstavniki obrtnikov so naglasili, da deluje danes na deželnem ozemlju približno 28.000 obrtniških podjetij, ki zaposlujejo skupno 70.000 ljudi in ki so v razdobju od leta 1965 do leta 1972 naložili v to dejavnost nad 40 milijard lir svežega kapitala. Obrt-
samimi obrtniškimi podjetji kakor tudijtogd rifettniki in malimi ^industrij»* ftaffe \a Oksešti^^rfe-ve ESA in za raztegnitev lekarniške oskrbe na upokojene, obrtnike. Predsednik Comelli je vzel na znanje prikazana vprašanja in naglasil, da bo dežela skušala najti primerno rešitev
S seje konzulfe za Skedenj in Čarbolo
Sinoči se je sestala rajonska kon-zulta za Škedenj in Čarbolo, ki je na svojo sejo povabila občinskega odbornika za šport Gasparinija, da bi se pogovorili o perečem vprašanju pomanjkanja športnih objektov v tem rajonu. Športniki s tega področja so upali, da bo okrog športne palače v Čarboli zgradila občina tudi razna športna igrišča, toda vsi upi so šli po vodi, ker bo okrog športne palače urejen parkirni prostor. Zato je rajonska konzulta o-dobrila predlog, da bi športni center z vsemi potrebnimi infrastrukturami zgradili v samem Skednju, in sicer na zemljišču škofije. Odbornik Gasparini je izjavil, da popolnoma razume in podpira zahteve prebivalstva in športnikov, da pa ;e za gradnjo novih objektov pristo-,en odbornik za javna dela. Zagotovil je, da se bo za to vprašanje zavzel na pristojnem odbomištvu.
Člani rajonske konzulta so na sinočnji seji med drugim tudi odobrili resolucijo, ki jo bodo poslali županu in prefektu, z zahtevo, da se zaostri nadzorstvo in prepreči kopičenje zalog goriva, sladkorja, soh itd. ter onemogoči nekontrolirano višanje cen.
v okolico. S tem izletom so hoteli obiskati kraje, kjer so potekali hudi boji partizanskih enot v drugi svetovni vojni, obenem pa počastiti spomin tistih Borštanov, ki so tam dalj svoje življenje To pa seveda ni vse, kar je v dveh letih pripravilo društvo Slovenec. Omeniti bi morali še celo vrsto manjših prireditev, od katerih so jih nekaj pripravili v sodelovanju z drugimi krajevnimi organizacijami, pobiranje podpisov za prepoved fašističnih organizacij in druge akcije.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podala Milka Žerjal in iz kate-reSa je bilo razvidno, da društvo hrani večjo vsoto za opremo nove dvorane, ki jo namerava občina dozidati srenjski hiši, je sledila razprava.
V	imenu SPZ je pozdravil Mirko Kapelj, ki je izrazil željo, da bi društvo tudi v prihodnosti zbiralo čimveč mladine. Kapelj je v daljšem nagovoru poudaril, da je za prosvetno društvo najpomembnejše, da krepi narodno zavest pri naših ljudeh.
Pozdrav dolinske občine je prinesel župan Lovriha, ki je zaželel društvu, da bi povečalo svoje delovanje, tudi zato, ker bodo v kratkem začeli v Boljuncu graditi kulturni dom, ki bo služil vsem občanom. Lovriha je tudi poudaril napore, ki jih je občina vložila v povečanje srenjske hiše. Občnemu zboru so tudi prinesli pozdrav predstavniki sorodnih društev iz dolinske občine.
V	razpravi je pevovodja Drago Petaros poudaril potrebo, da bi se pridružilo pevskemu zboru čimveč mladih pevcev, ker zbor potrebuje mladih sil.
Po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal Angel Parovel, so bile na vrsti volitve. V novi odbor so bili izvoljeni Milka in Edvin Žerjal, Raja, Anton in Emil Petaros, Marjan in Mario Kosmač, Boris in Franko Rapotec, Alenka in Stevo Zahar, Silvana Petaros, Mariza Dilli in Angel Parovel.
DREVI V LJUBLJANI
S «Češnjevim vrtom» gostovanje SSG v MGL
V okviru izmenjav med slovenskimi gledališči, gostuje drevi v prenovljeni dvorani Mestnega gledališča ljubljanskega tržaško Stalno slovensko gledališče. V slovenski prestolnici bo uprizorilo dramo A. P. Čehova «češnjev vrt» v režiji Mileta Koruna. S tem delom, je naše poklicno gledališče imeto že veliko predstav doma in v Sloveniji ter povsod izzvalo navdušeno odobravanje občinstva.
Po «Češnjevem vrtu», ki je odprl letošnjo gledališko sezono, je gledališče naštudiralo še Bevkovega -Grabnarjevega «Kaplana Martina Čedermaca» ter dve štokovi enode-janski, katerih premiera je bila preteklo soboto v Bazovici. Trenutno pripravljajo otroško predstavo «Pe-pelka», katere premiera bo v drugi polovici januarja.
Razna obvestita
Slovenski kulturni klub v Ul. Do-
nizetti 3 bo imel drevi literarni večer, na katerem bo sodelovalo tudi nekaj dijakov in dijakinj z gimnazije v Kopru. Spored se bo kot navadno začel ob 19. uri.
Vabljeni!
Restavracija FURLAN
REPENTABOR
Bogata večerja — Veselo vzdušje — Igral bo orkester The Lords Sprejemamo rezervacije — Tel. 227125
Gledališča
V OBČINSKI GALERIJI
Danes odprtje bazične razstave
Danes ob 18. uri bodo v občinski umetnostni galeriji odprli tradicionalno božično razstavo tržaških likovnikov. Ustrezna občinska komisija je pregledala 128 predloženih del in izbrala med njimi 57 slik prav toliko tržaških likovnikov. Razstava bo odprta, razen 25. in 26. decembra 1973 ter 1. januarja 1974, vse do 6. januarja 1974 in sicer po sledečem urniku: od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure ob delavnikih in od 10. do 15. ure ob praznikih. Umetniki, ki so predložili svoja dela, a niso bila razstavljena, opozarjamo da lahko predložena dela dvignejo v muzeju «Revoltella» sleherni dan od 8. do 12. ure.
iiiimiiiiimniiiiiiiiuimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiuniiiinitiuiiiiitiiiitiiHimiittiiiiiHiiiiniiiiiiuiiiiiiuu
Urnik trgovin za praznike
Poostrene kazni (nad 10 let) za napadalca na prof. Rutterija
Prizivno porotno sodišče je poostrilo kazni, ki ju je marca letos dodelilo porotno sodišče 25-letnemu Vladimiru Carboniniju in 18-letnemu Paolu Giorgievichu zaradi vloma v stanovanje prof. Silvii RUtberijà in oropanja priletnega zgodovinarja.
Prvostopenjsko sodišče je : dodelilo pet let in pol Carooniniju, Giorge-vichu pa dve leti, 8 mesecev in 20 dni zapora, ker ju je spoznal za kriva poskusa ropa, vloma v stanovanje in telesnih poškodb.
Včeraj je sodni zbor pod predsedstvom dr. Franza povišal obtožencema kazen, ker ju je spoznal za kriva ropa, saj sta prof. Rutteriju iztrgala desettisočlirski bankovec.
Zato so Carboninija obsodili na celih sedem let zapora,, njegovega Ido odprte od 7.00 do 12.00; cvetli pajdaša pa na tri leta in 4 mesece. I čarn, ki bodo odprte od 8.00 do
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifNiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU DELNIČARJEV
Soglasno odobren obračun 1973 deželne finančne družbe Friulia
Obnovljena upravni svet in nadzorni odbor druž-
be - Predsednika bo imenoval deželni odbor
V Trstu je bil včeraj občni zbor Ilir, ker ni iz Rima prispelo ustrez-delničarjev deželne finančne družbe Ino dovoljenje zakladnega ministr-
Danes, 22. decembra; običajen sobotni urnik in preklic tedenske zapore; pekarne bodo odprte od
7.30	do 13.00 in od 16.30 do 19.00, mesnice pa od 7.20 do 13.00 in od
16.00	do 19.00.
Nedelja, 23. decembra: vse trgovine bodo odprte po istem urniku kot ob delavnikih; pekarne bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, mesnice pa od 7.30 do 13.00.
Ponedeljek, 24. decembra: vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne po sobotnem urniku; trgovine jestvin in drogerije bodo popoldne odprli ob 15.30. Pekarne bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od
16.30	do 19.00 z dvojno peko kruha mesnice bodo odprte od 7.30 do
13.00	in od 16.00 do 19.
Torek, 25. decembra, božič: vse
trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8.00 do 13.00 Sreda, 26. decembra, sv. štejan zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn, ki bodo odprte od 7.00 do 12.00 in pekarn, ki bodo odprte od 7.30 do 12.00.
Sobota, 29. decembra: običajen sobotni urnik in preklic tedenske zapore. Pekarne bodo odprte od
7.30	do 13.00 in od 16.30 do 19.00 z
dvojno peko kruha; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00.	bezrj '-ilš
Nedelja, 30. decembra: vse trgovine bodo zaprte, on ni 'Ponedeljek, 31. decembra: sobotni umik in preklic tedenske zapore; pekarne bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 dvojno peko kruha; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
Torek, 1. januarja - novo leto: vse trgovine bodo zaprte.
Sreda, 2. januarja: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn, ki bo-
13.00 in pekarn, ki bodo odprte od 7.30 do 13.00 in neobvezno od 17.00 do 19.00.
Friulia. Pod predsedstvom odv. E. M. Gioffrèja so delničarji soglasno odobrili obračun poslovnega leta ki se je zaključilo 30. junija 1973 in obnovili vodilne organe družbe za razdobje 1973-76. Zbora se je udeležilo 18 delničarjev s skupno 1,822.984 delnicami (glavnica Friu-lie znaša 18 milijard 284,5 milijona lir, vseh delnic pa je 1,828.450).
Med poročilom upravnega sveta ki ga je podal predsednik Gioffrè, je govornik dejal, da družba ni mogla doslej povečati glavnice na pred videnih 19 milijard 627,5 milijona
.................................
Konzorcij razlaščencev pri Fernetičih?
mswmrmv’!.
Dela za gradnjo prvega dela tovornega postajališča pri Fernetičih se pospešeno nadaljujejo. Kakor znano, pripravljajo sedaj predvsem obsežno ploščad, na kateri bodo oprav Ijali carinske preglede na tovornja kih, ki dovažajo biago iz zaiedja.
Na sliki delavec, ki pripravlja novo mino, v ozadju buldožer in tovornjak na prostrani ravnini, ki so jo že doslej uredili na tem področju. Za gradnjo posameznih faz tovornega postajališča namerava konzorcij razlastiti še nova zemljišča, kaže
pa, da se bodo prizadeti lastniki po daljšem obotavljanju vendarle odločili za ustanovitev lastnega konzorcija, ki naj se postavi v bran njihovih koristi. Konzorcij naj bi ustanovili pred nekim tržaškim notarjem še v tem letu,
stva. Predsednik je tudi naglasil težave, ki izhajajo iz neugodne gospodarske konjunkture, iz nerednega poslovanja nekaterih podjetij in iz poslovne mlačnosti na nekaterih področjih zasebnega podjetništva.
V tem okviru je Friulia v pretekli poslovni dobi zato okrepila zlasti svojo prisotnost v nekaterih podjetjih in družbah in poskrbela za izboljšanje proizvodnje in razpečevanja izdelkov, proizvodov in storitev povezanih družb. V šestih letih svojega delovanja je Friulia naložila 13.472 milijonov lir in dovolila za 6.338 milijonov lir raznih jamstev. Nekatera podjetja, pri katerih je Friulia v večji ali manjši meri soudeležena, so začela amortizirati izposojeni kapital, tako da se ustrezna sredstva vračajo v blagajne deželne finančne organizacije. V preteklem poslovnem letu je Friulia povečala sklad za «riziko in razvrednotenje soudeležb» na 1.100 milijonov, zaradi česar se je njeno poslovanje zaključilo s primanjkljajem 373 milijonov lir.
Občnega zbora se je udeležil tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper, ki je izrazil zadovoljstvo deželne uprave v zvezi s poslovanjem družbe. Stopper je nadalje poudaril umestnost, da bi k Friulii pristopile še nove gospodarske organizacije iz naše dežele. Na koncu se je odbornik zahvalil voditeljem družbe za uspešno delovanje v pravkar zaključeni mandatni dobi.
Za nove člane upravnega sveta Friulie so bili nato soglasno izvoljeni G. De Mejo, L. De Re, C. Faleschini, dr. C. Farina, A. Lenna, dr. M. Livi, dr. S. Matricardi, dr. F. Morterra, ing. E. Murri, dr. P. Musolla, dr. L. Paschi, dr. A. Pa-squantonio, dr. C. Sambri, geom. A. Stella in dr. A. Terpin, za člane nadzornega odbora pa dr. G. Man-zutto in M. Franzolini. Predsednika upravnega sveta in predsednika nadzornega odbora bo s posebnim odlokom v kratkem imenoval deželni odbor.
# ACEGAT sporoča, da bodo upokojencem občinskega podjetja izplačali pokojnine 28. decembra in ne na Silvestrovo, kot je bilo predvideno.
• Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da je tržaška občina izdala poseben odlok, po katerem so brivski in frizerski saloni dolžni u-poštevati redni delovni umik (do 19. ure) v vsakem primeru, kadar ni izrecno določen poseben umik Ta se kakor omenjeno izrecno določa od primera do primera pred prazničnimi dnevi in podobno.
Mladenič
umrl
v plamenih
Sinoči, malo pred polnočjo, se je v enonadstropni hišici v Ul. Dignano 8 v čarboli odvila strahovita tragedija: v spalnici se je iz neznanih vzi-okov razplamtel silovit požar, ki je terjal življenje 27-ìetnega Elia Giacce, risarja po poklicu.
gostilno «La Rondinella» v Ul. Pola, kjer je delal Giaccov oče. Ta je pri-tekel z jdtiepia prijutpljeifla, vendar zaradi gostega dima niso mogli v prvo nadstropje. Ko so prihiteli gasilci z dvema motornima brizgalkama, so se plamenov lotili z vodnimi curki kar skozi okno. Ko so pogasili plamene, so bili reševalci priče strahotnega prizora: mladi risar je ležal mrtev sredi ožganega pohištva. Ni znano, zakaj je izbruhnil požar. Agenti letečega in znanstvenega oddelka so pod vodstvom podčastnika Dal Praja odkrili v sobi dva plastična zamaška, verjetno plastičnih steklenic za alkohol. Zaradi tega ne izključujejo možnosti samomora. Namestnik državnega pravdnika dr. Brenči je še pozno v noč preučeval, če gre za nesrečo ali za namerno dejanje.
Prejšnji večer je v Ul. Navali neznan mladenič poskusil oropati 60-letno Beatrice Gobis vd. Giuliani iz Ul. S. Michele 24. Približal se ji je in sunkovito zgrabil torbico, čeprav ,e priletna ženska bila z dvema drugima osebama. Ker pa se je ženska krčevito oprijela torbice, je mladenič popustil in zbežal. Za njim se je pognal prijatelj Gobisove Loris Postogna, a ga ni dohitel, ker je mladi ropar skočil na motorno colo, na katerem ga je čakal prav tako mlad pajdaš, in izginil.
Kljub točnemu opisu roparja ________
star 25 let, srednje postave, svetel plašč in rjavo pokrivalo — policiji ni uspelo, da bi ga zasledila.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Danes, 22. t.m., ob 19.30 gostuje Stalno slovensko gledališče v Trstu s predstavo A. P. Čehova «Češnjev vrt» v Mestnem gledališču v Ljubljani.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori jutri, 23. t. m., ob 17. uri v Prosvetni dvorani na Opčinah, satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali Miroslav Košuta, A-drijan Rustja, Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes, ob 18. uri ponovitev Massene-tove opere «Manon». Dirigent Oliviero De Fabritiis.
Jutri, ob 16. uri ponovitev «Ne-derlands Dans Theater». V programu Carmina Burana.
POLITEAMA ROSSETTI
Od danes, 22 t.m., do nedelje, 6. januarja prihodnjega leta, bo Stalno gledališče iz Genove gostovalo z Goldonijevim delom «Grobijani». Režija Luigija Squarzine. V nedeljo 23., in v sredo 26. tm., bosta dve predstavi: popoldne in zvečer.
Koncerti
«Povabilo h glasbi»
Jutri, 23. t. m., ob 18. uri bo v veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo 2 koncert tržaškega komornega orkestra pod vodstvom dirigenta F. Vidalija in s sodelovanjem pianistke lise Matisek ter flavtista Giorgia Blasca. Koncert bo v celoti posvečen skladbom J. S. Bacha in njegovih treh sinov. Na sporedu bodo: Londonska simfonija J. Christiana Bacha, Suita št. 2 za flavto in orkester J. Sebastiana Bacha, Koncert za klavih in orkester W. Friedmanna Bacha in Simfonija št. 2 C. Ph. Emanuela Bacha. Skladbe bo predstavil dirigent sam. Vstop prost.
Kino
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 22. decembra DEMETRIJ
Sonce vzide ob 7.43 in zaton« ob 16.24 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 5.52 in zatone ob 14.39.
Jutri, NEDELJA, 23. decembra VLASTA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,9 stopinje, najnižja 10,1, ob 19. url 12,2. zračni pritisk 1001,5 mb pada, veter 15 km jugovzhodnik, vlaga 86-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,8 stopinje, dežja je padlo 8 mm
ROJSTVA LN SMRTI Dne 21. decembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 88-letni Attilio Flack, 84-letni Marcello Zennaro, 79-letni Luigi Chiama, 70-letai Giovanni Saiz, 71-letna Angela Marcolin vd. Leviz, 71-letna Maria Crulcich vd. Pemich, 62-letna Antonia Primosi vd. Cappa, 73-letni Giorgio Zaccariotto, 65-letni Rodolfo Rivari. 67-letni Romeo Colo-gnati, 84-letna Antonia Curet vd. Postogna, 66-letni Giordano Polacco, 84-letna Marija Blokar vd. Grk, 61-letni Giorgio Picech.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta. Ul. Bonomea 93; Godina AllTgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Chino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz. zan. Trg Venezia 2.
Nazionale 14.30 «La spada nella roccia». Walt Disney. Barvna risanka. Excelsior 14.30 «Le cinque giornate». V glavnih vlogah nastopajo Adriano Celentano, Enzo Cerusico in Marilù Tolo. Barvni film.
Grattacielo 15.30 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 14.30—22.15 «Il mio nome è nessuno». Igrata Terence Hill in Henry Fonda. Barvni film.
Eden 15.30—-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 16.00 «Agente 007 vivi e lascia morire». V vlogi Jamesa Bonda igra Roger Moore. Barvni film.
Aurora }§,00 «La sepolta viva». Barvni film za vsakogar.
Capito) 16,00 «La schiava io ce l'ho, e tu no». Igra Landò Buzzanca. Barv-pjc.fhnj.j
Cristallo 16.Ó0 «Piedone lo sbirro». I-gra Bud Spencer. Barvni film. Impero 16.30 «Le avventure di Robinson Crusoe». Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Africa». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Valdez il mezzosangue». V glavni vlogi igra Charles Bronson. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Un ufficiale non si arrende mai, némmeno di fronte all'evidenza, firmato colonnello Buttigliene». Igrata A. Mac-cione in J. Duffiiho. Barrai film. Ideale 16.00 «Lo chiamavano verità». Igrata Mark Damon in Pat Nigro. Barrai film.
Abbazia 16.00 «Quattro tocchi di campana». Igra Kirk Douglas. Barvna kavbojka.
Astra 16.30 «Un magnifico ceffo da galera». Kirk Douglas. Barvni film za vsakogar.
Radio 16.00—21.30 «Arancia meccanica». Barrai film v režiji Stanleya Kubricka.
Ariston 16.00—21.30 «Mania di grandezza». Igrata Louis de Funes in Yves Montand. Barrai zabavni film. Po filmu je na sporedu tudi risanka.
Izleti
Ul.
CTS — UNIONTURIST,
Frančiška 20, prireja:
Izlet v Idrijo od 30. decembra do 1. januarja. Silvestrovanje in bivanje v hotelu «Nanos» v domačem krogu z izredno silvestrovsko večerjo. Cena 27.000 lir. Še nekaj prostih mest. Za informacije telefonirati od 17. do 20. ure na številko 68-158 Za Silvestrovo v Bohinj «Vogel» izredne cene. Za vse informacije telefonirati od 17. do 20. ure na štev. 68-158.
mm
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZt 10 im,30-101. 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinari debeli drobni
628,50
1.420__
193___
130,25
226___
31___
38—
38—
menjalnica
vseh tujih valut
POPRAVEK
Za neljubo napako, ki se nam Ja vrinilla pri uri pogreba Ivana Zobca se prizadetim oproščamo.
SOŽALJE
župan, odborniki in svetovalci dolinske občine izrekajo Iskreno sožalje občinskemu svetovalcu Bogomira Zobcu ob izgubi očeta Ivana.
GORIŠKI DNEVNIK
NA POBUDO ODBORNIKA DE CARLIJA
S SEJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
■v
Širše posvetovanje o zaščiti naravnega okolja v naši deželi
Urbanistični načrt predvideva 14 parkov in 58 ožjih zaščitenih področij • Zagotovila glede «naravnega razvoja» prizadetih površin
Na sedežu deželne uprave je bil te dni širši sestanek, namenjen razpravi o zaščiti naravnega okolja v Furlaniji - Julijski krajini. Srečanja, ki ga je sklical odbornik za na črtovanje in proračun De Carli, so se udeležili funkcionarji odborništev za kulturne dobrine, za javna dela in za načrtovanje, nekateri izvedenci organizacije za zaščito narave World Wildlife Found, združenja Italia nostra in Zavoda za spomeniško varstvo.
Strokovnjaki so razpravljali zlasti o vprašanju naravnih parkov in rezervatov, ki jih predvideva deželni urbanistični načrt. Ta predlaga v glavnem zaščito naravnega okolja na nekaterih območjih v alpskem pasu, na morenskih gričih vzhodne Furlanije, v severnem delu Furlanske nižine, v južnem delu nižine in na Krasu. V okviru omenjenih območij so strokovnjaki začrtali 58 manjših con, na katerih naj bi uvedli zaščito okolja in 14 parkov, ki naj bi služili za družbeno in kulturno izživljanje prebivalstva in za tako imenovani prosti čas.
Poročilo, ki ga je tiskovni urad deželne uprave objavil po srečanju, pravi, da so udeleženci posebej naglasili, da tradicionalne človeške dejavnosti, ki se zdaj izvajajo na prizadetih področjih, ne bodo odpravljene; nasprotno — pravi poročilo — take dejavnosti bodo okrepljene glede na dejstvo, da gre za dejavnike, ki so značilni za ta področja. Pri uvajanju naravne zaščite ne gre torej le za zavarovanje določenih elementov izjemne ambientalne vrednosti, ampak tudi za zaščito paše, tradicionalnih kultur in izkoriščanja gozdnih površin. V tem pogledu bi bilo napačno govoriti o «rezervah», ko se za prizadeta področja nasprotno načrtuje naravni razvoj. Ta področja ne bodo torej «zamrznjena», ampak bo v njihoven okviru poskrbljeno za načrtovan razvoj tistih karakteristik, ki so najbolj značilne za izvirno naravno okolje. V tem smislu — pravi dalje poročilo — bo treba zagotoviti sodelovanje prizadetih krajevnih uprav, ki naj izrazijo o tem vprašanju svoje mnenje, pomagajo in sodelujejo pri neposrednem upravljanju posameznih zaščitenih področij.
Ob koncu kulturnega sporeda sta i ko vložili morebitne pritožbe na ne-predstavnici staršev Kati Ban in kolkovanem papirju in s priloženo
Silvana Regent seznanili starše o razgovorih, ki sta ju imeli na sestanku s predstavniki ustanove ONA IRC, ki upravlja proseški vrtec.
B. R.
zadevno dokumentacijo. Morebitne pritožbe je treba izročiti v uradu komisije za dodeljevanje stanovanj v Ul. Ghirlandaio 43. Lestvica s točkami, ki so jih dosegli posamezni konkurenti, je razobešena na oglasni deski v dolinski občinski palači ter v tajništvu za ljudska stanovanja v Ul. Ghirlandaio 43.
Razobešena prednostna lestvica za šest stanovanj pri Boljuncu
Pokrajinska avtonomna ustanova za ljudska stanovanja sporoča, da je bila objavljena začasna prednostna lestvica natečaja z dne 20. marca letos za dodelitev šestih stanovanj, ki jih gradijo pri Boljuncu.
Na podlagi zakona mora biti lestvica objavljena v pokrajinskem vestniku z uradnimi odloki, nakar bodo vsi zainteresirani v teku tridesetih dni od objave v vestniku lah-
.........................................umu..............huiiiiiuii
IZ RAZPRAVE NA ZADNJI SEJI
JUTRI BOMO OBJAVILI
na pobudo Pokrajinske turistične ustanove v Trstu in Avtonomnih turističnih in letoviščar-skih ustanov v Trstu, Miljah in Sesljanu
VOZNI RED AVTOBUSOV NA MESTNIH IN OKOLIŠKIH PROGAH OB PRAZNIKIH
Goriška občinska uprava bo izdala ki mora temeljiti na demokratičnih načelih
Okrepitev delovanja upepeljevalnika, ki bo obratoval neprekinceno
PREDAVANJE V MLADINSKEM KROŽKU
FCViiO Pr°f • S suno Pahor o bo ju za pri
a,«*	*]^*»l*v i	o o I/viri
Konzulta za zahodni Kras o raznih problemih področja
Tclclonske govorilnice pričakujejo tudi na Konto, velu - Težave zaradi slabih avtobusnih povezav
Rajonska konzulta za zahodni Kras je na svoji zadnji seji z zadovoljstvom sprejela na znanje, da so uslužbenci telefonskega podjetja SIP končno namestili dve telefonski govorilnici v Križu, ki ju bodo v kratkem priključili k telefonskemu omrežju, .obenem pa je izrazila željo ,da bi podjetje čimprej poskrbelo za namestitev govorilnice tudi na Kontovelu za katero se je konzulta že večkrat zavzela. V ta namen je predsednik konzulte Nait po skupnem sklepu poslal podjetju SIP pismeno prošnjo.
Kakor smo že poročali,, je konzulta na zadnji seji ugodno sprejela na znanje pripravljenost občinske uprave, da zgradi v Križu šolski center za slovenske otroke, žal
Danes v Postojni
VABILO
ria srečah je nekdanjih političnih pregnancev na Sardiniji
Odbor nekdanjih političnih pregnancev na Sardiniji priredi danes, 22. t. m. proslavo v Postojni, ki bo posvečena obletnici osvoboditve in vrnitve Primorcev, Istranov in Dalmatincev v domovino in hkrati tudi 30-letnici priključitve Primorske, Istre, Zadra in nekaterih otokov k matični domovini.
Letošnjega zborovanja • srečanja, ki bo danes ob 11. uri v dvorani stare jamske restavracije v Postojni, se bodo udeležili preživeli politični pregnanci iz Slovenije, Istre, zamejstva in iz Dalmacije ter svojci umrlih.
Organizatorji proslave so poskrbeli za ustrezen program (razstava, odkritje spominskega obeležja, slavnostno zborovanje, o-bisk Postojnske jame, tovariško srečanje, itd.).
Odbor za proslavo vabi vse nekdanje politične pregnance na Sardiniji, da se zborovanja - srečanja v Postojni polnoštevilno u-deleže.
S PROSEKA — KONTOVELA
Lepa božičnica malčkov iz otroškega vrtca
Včeraj popoldne sp malčki Proseka - Kontovela pripravili V prostorih proseškega otroškega vrtca božičnico. Prireditvi je prisostvovalo lepo število staršev in je zelo dobro uspela. Kulturni spored je odprla učiteljica Marija Puntar, ki se je zahvalila vsem za udeležbo in napovedovala posamezne točke sporeda. Kot prvo točko so otroci pod vodstvom učiteljice Klare Štur-man zapeli «Glej zvezdice božje».
Nato so Erika Garbini, Saša Lukša,
Emanuela Briščik in Karim Daneu sproščeno podali recitacijo «Sveti trije kralji». Spet je iz grl malčkov zadonela božična pesem «Tam stoji pa hlevček», Sandi Micheli in David Cornino pa sta recitirala pesem o Jezuščku. Pevski zbor malčkov je zaključil svoj spored z Grubarjevo «Sveta noč». Za zaključek so Tomaž Ban, Erika Grilanc, Igor Husu in Maja Štoka v imenu vseh otrok izrekli voščila staršem in svojcem, katerim je v imenu učnega in pomožnega osebja voščila tudi učiteljica Marija Puntar. Starši, ki so pozorno sledili posameznim točkam sporeda, so nagradili malčke s prisrčnim aplavzom in izrazili pohvalo požrtvovalnim učiteljicam z željo, da
bi do takih prireditev še prišlo. ---------------------
.................................................,.uu.«uu...».„.n..
S SEJE KONZULTE Z» KOIOHM IM ŠKdUKUO
NUJNOST PO IZGRADNJI ŠOLSKEGA KOMPLEKSA
Preprečiti je treba utaje goriva in osnovnih artiklov prehrane
pa ni za sedaj upoštevala cele vrste drugih zahtev, ki jih je konzulta po javnem posvetu s prebivalstvom vseh vasi zahodnega Krasa nanizala v predlogih za oblikovanje petletnega načrta. V kratkoročni perspektivi bo poskrbela samo za ureditev nekaterih cest in poljskih poti na področju Kontovela ter za zgraditev igrišča za bezbol pri Proseku. V pričakovanju uresničevanja šolskega centra v Križu pa je konzulta na predlog predstavnikov kriškega šolskega odbora, ki so bili prisotni na zadnji seji, odgovorila občinski upravi naj v krajšem roku poskrbi vsaj za ureditev vprašanja kriškega slovenskega otroškega vrtca ter za asfaltiranje dvorišča osnovne šole.
Med sejo so se svetovalci dotaknili še raznih drugih vprašanj, ki zaskrbljujejo proseško - kontovel-sko in kriško prebivalstvo. Svetovalec Starc (KPI) je med drugim o-pozoril na nevzdržno stanje cest; ob zadnjem osoeženju ter se zavzel sza to, da bi občina poskrbela za posipanje cest z drobnim gramozom in soljo tudi na Proseku in Kontovelu.
Posebej so nekateri svetovalci opozorili tudi na težave, ki jih prebivalstvo občuti zaradi slabe avtobusne proge, ki jo vzdržuje pod jetje «La Carsica». Avtobusi so stari in obrabljeni, ob tem pa vozilo ob določenih urah dneva 30 odst. ljudi ve, kakor bi jih smeli spre jeti. Glede na to, da se pot vije s Proseka v mesto zelo strmo, predstavljajo takšna vozila stalno nevarnost za ljudi. V Križu so v italijanskih krogih že začeli zbirati podpise z zahtevo naj to progo čimprej prevzame javno avtobusno podjetje. Pobudi se je pridružila tudi konzulta.
Na začetku včerajšnje občinske seje v Gorici je župan De Simone obsodil zločin na letališču v Fiumi-cinu. Z njim se je zaključilo tragično leto, ki je potekalo v znamenju nasilja, vojn in povečane kriminalne dejavnosti. Zločin, ki se je pripetil na letališču, je tako hud, da ga ni mogoče odpraviti z navadno obsodbo, ampak ga je potrebno ocenjevati kot dogodek, ki so ga sposobni blazneži in obupanci. Toda pot k miru je treba nadaljevati. Potrebno se je soočiti s palestinskim vprašanjem. Poleg Izraelcev so še drugi narodi, ki težijo k razvoju. Ta svet gleda na nas in Evropa mu mora pomagati. Skozi takšne oblike sodelovanja bomo gradili mir in najbolje odgovorili na kriminalno dejanje, ki je imelo namen spodkopati mir.
Po teh županovih besedah je prišlo na dnevni red finansiranje občinske revije. Svetovalci niso nič vedeli o njej in so zato upravičeno zahtevali pojasnila in so dali tudi nekaj predlogov. Pirella (KPI) je rekla, da je osnovno vprašanje demokracija na beži, torej ustanovitev rajonskih svetov. Fomasir (PLI) predlagal široko javno razpravo tem vprašanju v občinskem svetu. Battello (KPI) je dejal, da mora biti o tiskanju demokratičnega lista sprejeta demokratična odločitev. Prvenstvena pa je potreba po ustanovitvi rajonskih svetov. Če bi začeli najprej pri reviji, bi začeli graditi hišo pri strehi. Med dvema izbirama je na prvem mestu decentralizacija.
De Simone je dejal, da gre šele za finansiranje pobude in da bo revija prinašala vprašanja, koristna za delovanje rajonskih svetov, „ katerih bodo svetovalci razpravljali takoj po Novem letu. Za predlog odbora o finansiranji revije so glasovali vsi svetovalci razen MSI, ki se je vzdržal.
Sledila je razprava o konvenciji družbo SASPI, ki upravlja upe-peljevalnik. Po pogodbi se je prispevek od leta 1972 zvišal od 32 na 34.3 milijona lir, predvsem na račun poviška mezde strokovnih delavcev. S pogodbo, ki jo je predlagal odbornik Rovis, pa se je družba obvezala uvesti celodnevno o-bratovanje ter zvišanje količine predelanih snovi od sedanjih 300 stotov na 600 stotov na dan.
na drugo, člani COSP menijo, da je položaj precej resen in so zaradi tega imeli za svojo dolžnost obvestiti širšo javnost.
V zvezi s psihiatrično bolnišnico moramo zabeležiti še eno vest, ki se je v teh dneh v bolnišnici in v zunanjih krogih precej rezširila; poverjeni ravnatelj prof. Zamparo naj bi odšel (to že v drugo), na njegovo mesto pa naj bi spet prišel dr. Carucci, ki je bil tri mesece na tem mestu po odhodu prof. Casagrandeja lanskega novembra.
V četrtek se je sestala rajonska konzulta za Kolonjo in Škorkljo ter je odobrila prednostno lestvico javnih del in drugih pobud v okviru petletnega občinskega načrta. V primerjavi s prvotnim predlogom kor,-zulte je ta seznam nekoliko skrčen in sloni na pripombah občinske u-prave. V seznamu je na prvem mestu izgradnja novega šolskega kompleksa v Ul. Orsenigo (z ureditvijo dveh podzemeljskih prehodov). Sledijo izgradnja novega šolskega vrtca, izgradnja rajonskega centra z zdravniško ambulanto, ukinitev nevarnega ovinka pri podjetju Mase. vinkuliranje parka Villa Giulia, u-reditev zdravniške ambulante (tudi v začasnih prostorih).
Rajonska konzulta je sklenila poslati županu priporočilo, naj uvede strogo nadzorstvo, da se preprečijo utaje goriva in osnovnih artiklov prehrane ter navijanje cen.
Člani konzulte so pred zaključkom seje izrazili svoje nezadovoljstvo, ker je občinska uprava šele pred kratkim odobrila prispevek (1 mil. lir) za tekoče potrebe konzulte, toda tega prispevka ne bodo mogli izkoristiti do konca leta.
O SM I C A
RAFAEL KOSMAČ iz Boršta št. 132 bo v svoji osmici
točil belo in črno domačo kapljico.
Pobude za solidarnost s trpenm čilskim ljudstvom
Na sedežu pokrajinskega združenja Italija — Čile so se v teh dneh sestali predstavniki raznih družbenih in političnih organizacij s področja Sv. Jakoba, Magdalene in Pon-čane. Glavni namen sestanka je bila priprava programa pobud v znak solidarnosti s čilskim ljudstvom, ki se bori proti fašistični diktaturi. Poleg predstavnikov krajevnih sekcij KPI in PSI so bili na srečanju prisotni predstavniki AGLI, sindikatov CGIL in CISL, predsednik šentjakobske konzulte ter predstavniki mladinskih federacij KPI, PST. PRI, mladinskega gibanja KD in aklistič-ne mladine.
Glavna pobuda predvideva zbiranje denarnih sredstev na sedežih omenjenih organizacij za čilske pre-ganjence, obenem pa bodo v januarju priredili na področju Sv. Jakoba, Magdalena in Pončane vrsto javnih shodov s predstavitvijo dokumentov o ljudskem odporu v Čilu ter z vrsto potujočih fotografskih ter knjižnih razstav o Čilu. Te pobude bo zaključila osrednja množična manifestacija.
Božične oddaje na radiu Trst A
Danes. 22. decembra, bo tržaška radijska postaja oddajala ob 19.10 reportažo «Pod farnim zvonom župne cerkve v Kosiči». Oddaja, ki so jo posneli te dni v Beneški Sloveniji, je ubrana na božični čas. Ponovitev oddaje bo v soboto, 29. decembra, v sklopu «Poslušajmo spet» ob 11.35.
Za predvečer božiča, v ponedeljek, 24. decembra, je tržaška radijska postaja pripravila posebno oddajo slovenskih razgledov s podnaslovom «Božič v glasbi in besedi: Spored so pripravili Danilo Lovrečič, Miro Opelt in igralci Radijskega odra v režiji Jožeta Peterlina. Spored bo trajal od 20.35 do 22. ure Sledil bo prenos sv. maše (polnočnice) iz cerkve pri Sv. Jakobu v Trstu.
Druge oddaje, ki jih je tržaška radijska postaja pripravila za letošnje božične praznike in na katere velja opomniti, so še: «Božični večer v družini» na sporedu v ponedeljek, 24 decembra, ob 19.10; otroška igra Marije Susič z naslovom «Božična melodija» na sporedu v torek, na božični dan, ob 16. uri; «Božične pesmi Milene Merlak» na sporedu isti dan ob 19.10; mladinska igra Brune Pertot «Pig Peg in čo koladna torta» na sporedu v sredo na Štefanovo, ob 10.30; božična pastorala «Ta sveti dan, veseli dan» 'Andreja Šusterja Drabosnjaka Bruna Hartmana na sporedu isti dan ob 15.30; novela «Kraška božična legenda» pisatelja Bogomira Magajne na sporedu prav tako na Štefanovo ob 19.10.
To je v glavnem spored za božične praznične dni. vendar je treba po slušalce opozoriti, da bodo tudi dru ge običajne oddaje te dni ubrane bolj praznično in da bo tržaška radijska postaja oddajala za praznike predvsem mnogo božičnih pesmi in glasbe.
SLUŽBA TAXI PIKULIN
Proseška postaja tel. 225301, Dom Ul. S. Nazario 141, tel. 225250.
Pomoč Podpornega društva naši mladini in revežem
Glavni odbor Podpornega društva za Goriško je imel pretekli četrtek zvečer na svojem sedežu v Gorici zadnjo letošnjo sejo.
Po prečitanju zapisnika prejšnje
POROČILO KROŽKA COSP
V	psihiatrični bolnišnici gredo stvftri rakovo pot
V	goriški psihiatrični bolnišnici spet nekaj ni v redu? Krožek socialnih in psihiatričnih delavcev (COSP), v katerem so včlanjeni uslužbenci bolnišnice, ki si prizadevajo nadaljevati zdravstvene metode odprte bolnišnice, za katere je bil pobudnik prof. Franco Basaglia, so izdali tiskovno poročilo, v katerem najdemo ugotovitev, da se bolnišnica polagoma spet zapira in da počasi odpravljajo vse moderne prijeme, ki smo jim bili priča v zadniih letih.
V	letu dni, odkar vodi bolnišnico nova ekipa zdravnikov, so se stvari bistveno spremenile. Izkušeno osebje puščajo sedanji zdravniki ob strani, čeprav potrebujejo njihovo pomoč. Bolničarsko osebje noče, zaradi groženj in ustrahovanja, vzeti nase odgovornosti. Podpira se o-vaduštvo. Bolniki bodo kmalu postali vsi «kronični». Upravitelji pokrajine se ne zanimajo več za bolnišnico, je rečeno v tiskovnem poročilu. Osebje, ki je v bolnišnici zaposleno, ni gotovo, ali bo ohranilo delovno mesto. Najboljše in tudi najbolj pogumne bolničarje premeščajo z enega delovnega mesta
seje in poslovnih poročil, ki so jih podali posamezni odborniki, so ugotovili, da je letošnje pobiranje članarine in prostovoljnih prispevkov zaključeno in sicer z dobrim rezultatom. Za to gre zasluga poverjenikom zlasti iz Gorice, Štandreža, Pevme, Števerjana in Sovodenj. Odbor jim je izrekel za to priznanje in zlasti poverjenici za Štandrež Slavi Berdon, ki je med drugim pridobila še 16 novih članov.
Na predlog predsednice Marije Bogatajeve so odobrili tudi podelitev raznih podpor in prispevkov, kakor je običaj društva ob zaključku leta. V celoti so odobrili za skoro 300 tisoč lir raznih podpor. Med drugim so odobrili poseben prispevek za božičnico otrokom osnovne šole v Gorici, Ul. Randaccio, dalje prispevek Slovenskemu dijaškemu do mu na Svetogorski cesti in Zavodu sv. Družine v Gorici. Poleg tega so odobrili tudi več prispevkov sta-
iznanje
družbenega dostojanstva slovenščine
Če jih ne bomo terjali, ne bomo dobili jezikovnih pravic, ki izhajajo iz vrste določil
Mladinski krožek je priredil v četrtek zvečer v svojem sedežu na Svetogorski cesti zanimivo predavanje o boju za naše jezikovne pravice. Predsednik krožke prof. Križman je številnemu občinstvu predstavil predavatelja prof. Sama Pahorja, ki je s številnimi praktičnimi primeri dokazal, kako zelo šepa izvajanje zakonov o pravici do uporabe slovenščine. Predavatelj je u-gotovil pomanjkljivosti že v deklaraciji o človekovih pravicah, kjer je bilo doseženo soglasje samo okoli načela, da morajo biti manjšine lojalne do države, v kateri živijo. Tudi člen šest ustave se ne izvaja, saj imamo doslej samo tri vsedržavne zakone, o šolah iz leta 1961, o imenih in dopolnjeni šolski zakon (Belci-Škerk). Občinstvo je seznani; z življenjem drugih narodnostnih skupnosti v Italiji, večjih in manjših, ter analiziral posebni statut, ki velja za Tržaško. Italijanska stran zagovarja recipročnost, ki ni sprejemljiva tudi
so oaoonu luui vcu h1 .r.,,,	... ...	— -
rim in pomoči potrebnim rojakom. | zaradi različnih družbenih pogojev.
....Ul.■■■umih.■immilli.mmmmm.lliliim....................'linumll.
SPET POSKUS TIHOTAPSTVA
Na prehodu pri Rožni dolini odkrili avto s tihotapskim blagom za Romunijo
Razne drobnarije sta peljala tihotapca iz Pompejev
V sredo so v Rožni dolini jugoslovanski cariniki odkrili dva tihotapca, ki sta hotela iz Italije pretihotapiti blago v Romunijo, kjer bi ga lahko prodala s precejšnjim zaslužkom. Med številnimi avtomobili, ki so bili v koloni pred pregledom jugoslovanskih carinikov, je bil tudi kombi italijanske registracije NA 827387, v njem pa sta bila 39-letni Elio Attivo in 39-let-ni dr. Armando di Palma, oba iz Pompejev.
Jugoslovanski carinik je ukazal šoferju naj popelje na stransko ploščad, da bi kombi pregledal. Na
prvi pogled, ko je vozilo od zadaj odprl, ni videl nič posebnega razen osebnih stvari dveh potnikov. Carinik Pero Zakič pa ni bil povsem prepričan in se je lotil natančnejšega pregleda. Tako je odkril dvojne stene, med njimi pa precej pretihotapljenega blaga. Zakič je poklical na pomoč tovariše in skupno so odkrili 732 sončnih očal, več desetin ženskih kompletov, ženskih in moških plaščev, ženskih modernih barvnih dolgih hlač, nogavic, lasulj, pornografskih razglednic in raznega perila v skupni vrednosti 50.000 dinarjev (dveh milijonov lir).
Potnika iz Pompejev sta nameravala potovati skozi Jugoslavijo v Romunijo, kjer je Attivo že prej ugotovil, da se to vrsto blaga lahko proda s precejšnjim zaslužkom. Carinska služba je blago zaplenila; sledila bo mandatna kazen, lahko pa tudi odvzem kombija.
iiiuiiiimmiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiHiiii
PO IZREDNEM USPEHU V PALAČI ATTEMS
Razstava slik beneških mojstrov januarja 1974. leta v Ljubljani
Verjetno bodo umetnine razstavili tudi v Avstriji
Pred nekaj dnevi smo poročali o izrednem uspehu slikarske razstave beneških mojstrov osemnajstega stoletja, ki je že mesec in pol v goriški palači Attems. Tudi včeraj si je razstavo ogledalo veliko ljudi, tik pred poldnem je bilo v bližini muzeja parkiranih kar pet avtobusov.
Ravnateljstvo goriškega muzeja dobiva iz več krajev vabila, da bi bila razstava odprta še več časa, kot so prvotno določili. Ravnateljstvo je včeraj javilo, da bo tej želji ugodilo samo za sedem dni, ker nima možnosti, da bi razstavo podaljšalo več časa. Tako bo razstava odprta do nedelje, 13. januarja.
Cisto nepričakovano pa je prišla iz Rima včeraj vest, da bodo po zaključku v Gorici razstavo lahko prenesli v Ljubljano, kjer jo bodo priredili v Narodni galeriji. To je znak, da je razstava beneških mojstrov vzbudila tudi v inozemstvu veliko zanimanje in ljubljansko ča-
ii.umi.iiiiumuiiiiiiiniimimimmiH.iiiuinmmiMmiiimiiuiimHmimiiimiiiiniiiiiiiiiin.ininiiiiiiiiu
PO StSTANKU NA PRCFCKTURI
NIČ NOVEGA V TRŽIŠKI TOVARNI «DETROIT-SEM»
Tovarno so obiskali parlame/itani in nadškof
Po sestanku med zastopniki indu-strijcev in delavcev tovarne Detroit -Sem, ki je bil včeraj zjutraj na goriški prefekturi, se ni nič spremenilo. Sestanek je sklical in vodil prefekt dr. Molinari; prisoten je bil tudi tržiški župan Versace Zastopniki delavcev so orisali celotno problematiko tovarne in zahtevali kot pogoj za diskusijo, da vodstvo tovarne umakne sklep o dvajsetih odpustih. Zastopniki zveze industrij-cev so se omejili na obljubo, da bodo o zahtevi sindikatov poročali lastnikom tovarne.
V	Tržiču se je položaj zaostril, ko se je izvedelo, da bo vodstvo začasno zaprlo tovarno in poslalo vse delavce na dopust do 2. januarja. Delavci, ki so na neprekinjeni sindikalni skupščini že več dni. niso zadovoljni s prisilnimi počitnicami.
V	okviru splošne stavke, ki je včeraj zajela ves industrijski sektor na Goriškem so bila razna zborovanja. V Tržiču je bilo tako zborovanje pred tovarno Detroit -Sem. Udeležili so se ga stavkajoči delavci iz vseh tržiških tovarn. Govorili so zastopnik enotne federacije kovinarjev Ottorino Marchesan, dijakinja Serena Fontanot, poslanec Menichino (govoril je tudi v imenu parlamentarcev Castiglioneja, Lepre ja, Bacicchija in Marocca).
Tovarno so včeraj obiskali številni zastopniki političnih strank in izvoljeni predstavniki. Omenimo naj
komunističnega poslanca Menichina, deželna svetovalce KPI Calabrie in Zorzenona ter goriškega nadškofa msgr. Cocolina.
Trgovci naj javijo nove cene testenin
Goriško županstvo vabi vse trgovce z jestvinami, da do 31. decembra javijo na pristojnem uradu, t.j. na poveljstvu mestnih redarjev v Ulici Mazzini 7/1, cenike z novimi cenami testenin.
V	Mavhlnjah je 5-letnI deček s pestjo udaril prijatelja
V	otroškem vrtcu v Mavhinjah je prišlo včeraj zjutraj do neljube nesreče. Med igranjem je 5-letni deček s pestjo udaril po obrazu svojega prijatelja, ki so ga morali sprejeti v tržiško bolnišnico za 15 dni na zdravljenje zaradi pretresa možganov in udarca v nos. Gre za 5-letnega Stefana Tuccona iz Devina.
sopisje je o goriški razstavi obširno pisalo
že lani spomladi so tukajšnji prireditelji nameravali razstavo prenesti, po Gorici, v Ljubljano, Gra dec, na Dunaj in v Celovec. Prišle so vmes težave birokratskega značaja, sedaj pa kar na lepem imamo dovoljenje za prenos razstave v Ljubljano. Morda bo prišlo dovoljenje tudi za prenos razstave v Avstrijo.
Vodstvo muzeja vabi Goričane, da izkoristijo izredno priliko, ki se .jim nudi in si ogledajo v naslednjih treh tednih to razstavo, ki pomeni enkratno doživetje.
Poseg poslanca Castigliona v prid goriškim dijakom
Poslanec Franco Castiglione (PSI), ki je v ponedeljek prisostvoval skupščini dijakov v pokrajinski dvorani, je včeraj govoril s podtajnikom v prosvetnem ministrstvu Bemporadom in mu orisal zahteve goriških dijakov. Podtajnik je poslancu Castiglionu zago-tQyiL.yse, svcup,.pomoč,pn_.proučevanju dijaških zahtev. Pozanimal se bo, da bo ministrstvo dalo čimprej dijakom in gorišketnu šolskemu skrbniku ustrezni odgovor.
Letak je izdala tudi goriška fe deracija socialistične stranke. V letaku je izražena podpora socialistične stranke zahtevam dijakov slovenskih šol, ki so zahtevali demokratizacijo šole. ustanovitev dija ške menze, uvedbo več avtobusov na medkrajevnih progah in popolne pravice za slovensko jezikovno skupnost v naši deželi. V socialističnem letaku je tudi rečeno, da PSI obsoja stališča občinskega svetovalca Slovenske demokratske zveze, ki je v goriškem občinskem svetu ob sodil dijaške demonstracije in nekega profesorja na slovenski šoli ki je obsodil odhod dijaške delega cije v Gonars pa odkritje spomeni-ka-grobnice padlih slovenskih antifašistov.
Med obravnavo posebnega statuta se je zlasti nanašal na slovenski jezik, ki mu je treba zagotoviti družbeno dostojanstvo. Postregel je s celo vrsto krivic, ki so se primerile njemu samemu in iz katerih izhaja slaba volja oblasti, da bi priznale enakopravnost slovenščine. Do tega sklepa je prišel zaradi nasprotovanja občinskih in državnih uradov, ki «se nespodobno obnašajo».
Prof. Pahor je dejal, da dovoljuje deželni zakon prispevke v višini 75 odstotkov občinskim upravam za zakonite razglase. Krajevne ustanove, konzorciji in druge javne uprave bi se morale v večji meri posluževati tega zakona, da bodo pripadniki večinskega naroda videli slovenske napise in se sprijaznili z njimi. Samo na takšen način bodo postali strpnejši in bo s tem storjen prvi korak k priznanju našega jezika v javnem življenju.
V zvezi z imeni krajev in ulic jt prof. Samo Pahor dejal, da jih oblasti tolerirajo, vprašljivo pa je, če so ta imena zakonita. Po njegovem mnenju bi morali naši občinski sveti spremeniti uradna imena, tako da bi se namesto Savogna d’Isonzo občina klicala samo Sovod-nje, ali Doberdob namesto Dober-dò del Lago in Števerjan namesto San Floriano nel Collio. V italijanskem uradnem listu se večkrat pojavljajo dekreti o spremembi imen krajev.
Če veljajo te pravice za italijanske kraje, zlasti pa za Francoze in Nemce, zakaj ne sme taista mera veljati tudi za nas, ker je «republika ena sama in nedeljiva.» Svoje prijetno in zanimivo kramljanje je predavatelj sklenil s pozivom, naj se poiščejo najbolj primerne oblike, da si naš jezik pridobi domovinsko pravico na naših tleh.» Kdor ne terja, ne dobi nič — če ni tožnika, ni sodnika,» je pravilno ugotovil predavatelj.
Potem se je razvila kratka diskusija, v kateri so bile ugotovljene politične odgovornosti za nizko stopnjo naših narodnostnih pravic, ki padajo na stranko relativne večine.
SKAD vabi na štefanovanje
ki bo v sredo, 26. decembra, ob 16.30 v Palače hotelu v Gorici, Korzo Italia 63.
Vabljeni vsi.
Razna obvestila
Pri raznašalcib Primorskega dnevnika je v prodaji Jadranski koledar za leto 1974 s štirimi priloženimi knjigami. Koledar in knjige je moč dobiti tudi v knjigarnah. V Gorici prodaja koledar tudi Jožica Smetova Mladinski krožek Gorica vabi mlade iz mesta in okoliških vasi, da se ob nedeljah in praznikih udeležijo plesnih čajank, ki jih prirejajo v klubski dvorani na Verdijevem kor-zu 13. čajanke bodo na sporedu vsako nedeljo in ob prazrJkih od 18. do 22. ure. Vabila, brez katerih ni vstopa, se lahko dobijo pri Elijani Bensa na sedežu SPZ, Ulica Malta 2 in pri Ivu Berdonu v Štandrežu.
Prosveta
Prosvetno društvo «Oton Župančič»
v štandrežu vabi jutri, v nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri na zabavno popoldne s tombolo, ki bo na sedežu.
Kino
V sovodenjski občini je malo gostiln, ki nimajo dvojezičnega napisa. Nekaj fotografij teh lokalov smo že objavili, danes pa objavljamo še eno, ki se nanaša na gostilno pred županstvom; vodila jo Viktorija Marson in njen mož
Gorica
VERDI 17.00—21.30 «Piedone Io sbirro». B. Spencer in J. Mainiel Barvni film.
CORSO 16.00-21.30 «Il consigliere». T. Miliams in M. Balsam. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 16.15-22.00 «Rugantino». A. Celentano in C. Mori. Barvni film.
VITTORIA 16.30-21.30 «Ordine da Berlino; vincere o morire». M. Ulianov in V. Shuksin. Barvni film.
CENTRALE 16.30-21.30 «L'odissea di Neptune nell’impero sommerso». B. Gazzarra in E. Borgnine. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30—21.30 «Tre per una grande rapina».
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Ming, ragazzi». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Dove finisce Villard e inizia Ben». Barvni film.
Nora Gorica
SOČA «Team revolverašev», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Sutjeska», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.30.
DESKLE «Dnevnik poldevice», švedski barvni film ob 19.30.
RENČE «Ognjeni obračun», ameriški barvni film ob 19.00.
PRVAČINA Prosto.
KANAL «Ljubezen v ritmu buzuke», angleški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nnnoči ie dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, tel. 40497.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Barbara Giannelti. Laura Naldo, Denis Cecotti, Roberto Scaramuzza, Vanja Černič.
KMEČKA DANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ul Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
BONN IN NESPORAZUMI V EVROPSKI SKUPNOSTI
Težko bo uskladiti nasprotne si interese
Baranta rije v Bruslju ni presenetilo Brandt o ve vlade • Spopad okrog fonda za regionalni razvoj
Samo dva dni po velikem načelnem dogovoru «deveterice» v Ko-penhagnu, je glazura dosežene «soglasnosti na vrhu» že začela pokati, in to brž ko je za bruseljsko mizo bilo treba uresničiti zaključke oziroma sklepe državnih in vladnih šefov. Devet vodilnih državnikov Evropske skupnosti je namreč svojim zunanjim ministrom prepustilo nalogo, da se v okviru ministrskega sveta Evropske skupnosti dogovore, kako bodo nekatere sporazume, ki so prišli do izraza v sprejetih kopenhaških dokumentih, ost-varili in jih prilagodili v dnevni politiki ES. V prvi vrsti, kako bi pospešili proces uresničitve gospodarske in monetarne unije, nato pa, kako bi uresničili sklep o ustvaritvi skupne energetske politike in, nazadnje, kolikšna naj bi bila količina denarja in kako naj bi se ta porabil, namreč denar iz fonda za regionalni razvoj. Takoj se je pokazalo, da se «deveterica», za razliko od prejšnjih časov, zdaj nahaja v fazi, v kateri je celo lažje najti nekakšen skupni jezik v zunanjepolitični koordinaciji, kot pa najti za vse sprejemljive rešitve na gospodarskem področju. Spor, do katerega je prišlo pred dvema dnevoma v Bruslju, tako da so se ministri morali raziti, ne da bi dosegli kakršenkoli sporazum nedvomno meče precejšnjo senco na kopenhaški sporazum na vrhu.
Kot je znano, se je «deveterica» v glavnem mestu Danske strinjala, da bi ES morala uglaševati zunanjo politiko držav - članic, tako da bi mogla nastopati samostojno in vplivati na svetovne tokove, obenem pa je bilo na tem sestanku na vrhu sklenjeno, da se prav zaradi tega pospeši pot h gospodarski in monetarni uniji za pripravo tako imenovane «druge faze». Takisto so državniki ES v svojem zaključnem komunikeju zapisali, da bo 1. januarja začel delovati fond za regionalni razvoj «deveterice», toda ministri bi se morali prej sporazumeti, kolikšen bo ta fond in kako se bo iz njega razdeljeval denar. Nazanje so Brandt, Pompidou, Heath in druei državniki dežel ES dali svojim ministrom direktivo, da se dogovore o praktični realizaciji načelnega sporazuma, kot tudi, da skupno nosijo breme energetske krize in da se pristopi k izgraditvi enotne dolgoročne energetske politike ES. Toda, ko so ministri v ponedeljek v Bruslju sedli za mizo, kamor so- prispeli direktno it Ko-penhagna, se je pokazalo, da se za načelnim sporazumom skriva razdor glede malone vseh praktičnih vprašanj,
Bonska vlada je že prej bila pripravljena na težkoče, na težka pogajanja, zaradi tega je trenja v Bruslju niso presenetila. To je bilo najbolj razvidno iz zahodnonemške-ga odnosa do ustanovitve in veli-
kosti fonda za regionalni razvoj. ES je namreč že davno zaključila, da bo moč gospodarsko integracijo ostvariti le, če se bo obenem s skupnimi napori pospešil gospodarski razvoj manj razvitih področij v deželah - članicah. Zakaj nobena tajnost ni, da takšna področja obstojajo in da predstavljajo zadosten razlog glavobola tako za same prizadete dežele kot za ES kot celoto. Za ustanovitev, velikost in funkcioniranje fonda za regionalni razvoj so zlasti zainteresirane Italija, Irska in Velika Britanija. Te dežele pričakujejo, da bodo iz njega prejele izdatna finančna sredstva, s katerimi bi uspela pospešiti gospodarski vzpon svojih zaostalih področij. že davno je jasno, da je «logika» omenjenega fonda v glavnem omejena na enačbo, da bogati, predvsem zahodni Nemci, denar dajo, da pa ga dobijo in vlože oni, ki imajo nerazvita področja. Zato, na primer. Velika Britanija postavlja zahtevo, naj bi se v fond za regionalni razvoj zlilo kar enajst milijard mark, v pričakovanju, da bo iz njega na koncu dobila več kot pa vloži v ES, tako da bodo britanski državljani očitno občutili koristi od svoje pripadnosti k ES.
Bonska vlada pa ni pripravljena tako globoko seči v žep, čeprav pristaja na ustanovitev fonda za regionalni razvoj. Zato je v Bruslju uporno branila predlog, naj ta novi fond, ki bi moral po sklepu vlad in državnih šefov stopiti v veljavo 1. januarja 1974, znašal vsega 2,5 milijarde mark, od tega pa bi ZR Nemčija sama vplačala okrog tretjino vsote, kar predstavlja — pravijo v Bonnu — več, kot je v zveznem proračunu predvideno za razvoj nerazvitih krajev ZR Nemčije. Obenem je Bonn dal vedeti, da sam ne reflektira na kakršna si bodi sredstva iz tega fonda.
Britanci, Italijani in Irci nočejo o tem niti čuti, ker menijo, da je vsota «smešno majhna», vztrajno zahtevajo najmanj deset milijard mark. Bonn tega ne sprejema, zavedajoč se, da bi moral sprejeti najtežje breme.
In ker so predstavniki Bonna o-stali nepopustljivi, so drugi nartner-ji — zlasti Italijani in Britanci — zavrnili, da bi dali svoj pristanek glede izvedbe «druge faze» ustanovitve gospodarske in monetarne unije ter konkretizacije kopenhaških sklepov o stvarnih potezah izgradnje in praktičnega uveljavljanja skupne energetske politike, na čimer je Bonn tako vztrajal. In tako -seje,'■torej,- eden-od-važnih-členov kopenhaškega sporazuma razpočil kot milni mehurček.
Zgrešeno bi bilo misliti, da od sprejetih kopenhaških sklepov nič ne bo ostalo. Vsi partnerji se zavedajo nujnosti dogovora za izdelavo kompromisov. Sklenjeno je potemtakem bilo, da se bodo pogajanja, po novoletnih praznikih, enkrat 3. ali 7. januarja znova začela.
V ŠTIRIINDVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA
Med ljudmi krasnih otokov Samoa kjer ne marajo tujega vmešavanja
Gora, ki «proizvaja» dež - Župan ima vso oblast - Domovi so odprti Tudi domači «parlament» je odprt - Celo kokošim - Vojašnica-hotel
3.
Kakor ostali otoki, je tudi Moo-rea vulkanskega izvora. Sredi o-toka se dviga velik ognjenik To-hivea, ki ga domačini imenujejo zob morskega psa. Polinezijske legende namreč pravijo, da so vsi otoki zrasli iz morja in imajo zato tudi oblike prebivalcev morja — rib ali njihovih delov. Znamenitost otoka sta dva čudovita zaliva in sicer Pao Pao, zaliv, ki je bolj znan kot Cookov zaliv, ter zaliv Oponohu, v katerem se zrcalijo vrhovi hribov, palme in nebo. Morje je v teh zalivih čudovite modre barve, ki se ob obali preliva v zeleno barvo in odtenki teh barv so zares čudoviti, posebno za človeka, ki pozna le naše onesnaženo morje.
Torek, 7. avgust, je določen za obisk «osmice», torej otoka Tahiti. Najprej smo obiskali mesto Papee-te in pristanišče. Ogledali smo si dvorec kraljev Pomare ter tudi grobnico zadnjega kralja te kraljevske družine, namreč tistega, ki je deželo prodal Francozom za steklenico konjaka. Pointe Venus je lep rtič v bližini zaliva Matavai. Tu^ je pristal kapitan Cook. Na rtiču je svetilnik še iz davnega leta 1867. Tu je tudi lesen spomenik, v katerem so vklesana imena že omenjenih treh kapitanov: Wil-lis, Bouganville in Cook. Tu je tudi majhen muzej, kjer je prikazana zgodovina Tahitija in ostalih otokov.
Kjer je «osmica» otoka najožja, smo obiskali tudi botanični vrt Papeari, pa tudi Gauginov muzej. V tem muzeju so razstavljene le reprodukcije umetnikovih del, ker so vsa njegova izvirna dela v Evropi, v ZDA in drugod, ne pa tu. Tu sta prikazana tudi Gaugui-novo življenje in smrt.
Zanimiv je tudi obisk botaničnega vrta, kjer lahko spoznaš vse vrste drevja in cvetja Polinezije. Tudi vidiš cvet allamanda. t. j. močno dišeče cvetje, iz katerega domačinke spletajo vence, s katerimi okinčajo tuje goste. Takšnega
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pri reševanju važnega poslovnega vprašanja boste dokazali smisel za mero. V ljubezni previdnost.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobro boste razpoloženi za delo. Reši-i te čimprej nekaj- praktičnih vprašanj.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na delovnem mestu bo napeto ozračje. Skušajte krotiti svojo čustvenost.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zagotovljen vam bo uspeh, če boste dokazali dobro voljo. Dan vam
sprejema smo bili deležni tudi mi, ko smo prispeli na letališče Faa.
Še cela vrsta cvetja je tu, ki ga vidimo včasih le po naših cvetličarnah, ki pa tu raste prosto. Tu je več vrst orhidej in drugih cvetic. Obiskali smo tudi Marae Ara-hurahu, kjer so ostanki templja oziroma kraja, kjer so se ponavljali žrtveni obredi, ko so darovali bogovom mlade može. Zvečer pa smo v hotelu prisostvovali ta-hitijskim plesom, med drugim tudi plesu «hula». Naslednjega dne, v sredo, 8. avgusta, pa smo imeli prost dan, ki smo ga izkoristili za obisk mesta Papeete, za kopanje ter za lov na mečarice.
«TALOFA SAMOA» — POZDRAVLJENA SAMOA
V	četrtek, 9. avgusta, smo z letalom «boeing 707» zapustili Tahiti in po 2.100 km poti pristali na otoku Tutuila na ameriškem otočju Samoa. Med poletom smo imeli priložnost ogledati si z višine razne otoke in koralne atole. Otok Tutuila je bolj poznan pod imenom svojega najvažnejšega zaliva Pago Pago. Ameriško otočje Samca sestavlja sedem otokov, rekli bi raje otočkov, s skupno 197 kv. km površine ter z nekaj več kot 33 tisoč prebivalci. Prvi. ki je temeljiteje raziskal in opisal te otoke, je bil Američan, kapitan John Wilkes.
V	preteklem stoletju so nad otoki zagospodarile ZDA, ki so si nato 1899 razdelile otočje z Nemčijo, zaradi česar se je to otočje razdelilo na Ameriške Samoa ter na Western Samoa. Med drugo svetovno vojno pa je dobro zakriti zaliv Pago Pago služil ameriški vojni mornarici in postal vojna baza, ki še danes služi vojaškim namenom. Kraj Pago Pago je znan tudi po romanu «Dež», ki ga je napisal Somerset Maugham.
Ameriški otoki Samoa in še posebej zaliv Pago Pago so znani po svoji deževni klimi. Otok Tutuila je znan kot najbolj vlažen otok
bo prinesel zadoščenje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odhčne možnosti za reševanje vprašanj. V večeru možen prijeten sestanek.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte se prilagoditi poslovnim pogojem. Rešiti boste morali vprašanje moralnega značaja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Okoliščine so primerne za vse, ki si želijo sprememb. Vaši ukrepi bodo zelo cenjeni.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Opustite manj pomembne načrte in se posvetite važnejšim. S potrpe-
na Pacifiku, najvišji hrib pri vhodu v zaliv nosi celo značilno ime «Rainmaker», kar bi po slovensko pomenilo «izdelovalec dežja». In zares se tu plohe kar vrstijo, tako da se v eni uri vreme večkrat spremeni iz dežja v sončno in narobe.
Tu se nam nudi priložnost, ogledati si otok z vrha omenjenega hriba. Na srečo ob lepem vremenu. Tja nas je pripeljala vlečnica, ki vodi na drugo obalo zaliva. Odtod imamo lep razgled na otok. ki ga pozneje obidemo z avtobusom. O-biskali smo tudi vasi z značilni-mi_ hišami, ki jim pravijo «fale». Hiša je sestavljena iz drevesnih debel, je brez sten in ima ovalno obliko. V hiši ljudje spijo kar na odprtem, na preprogah, ki jih sami spletajo iz palmovih listov. Vodja vasi ali župan se imenuje «ma-tai» in njemu je dobesedno pokorna vsa vas. Niti tu ljudje ne plačujejo davkov in Samoanec si lahko postavi kočo kjerkoli. Tu se seznanimo s folklornimi plesi, ki se pa precej razlikujejo od plesov na Tahitiju. Tukajšnji plesi ponazarjajo dejavnosti ljudi in večina plesov se izvaja kar sede. Prisostvovali pa smo tudi drugi posebnosti, ki pa je uvožena iz ZDA. V glavnem naselju Fagatogu se na velikem igrišču pred guvernerjevo palačo domačinke pomerijo vsako soboto v kriketu, seveda ob bučnem kričanju publike.
PRVA SAMOSTOJNA POLINEZIJSKA DRŽAVA: WESTERN SAMOA
V soboto, 11. avgusta, smo se s polurnim poletom preselili v Western Samoa in sicer v mesto Apia na otoku Upolu. Poleg tega otoka sestavljajo prvo povsem neodvisno polinezijsko državo še otoki Sa-vaii, Opolima, Manono in še nekateri otočki s skupno površino 2.842 kv. km in s približno 140 tisoč prebivalci. Politično je to ustavna monarhija, po smrti sedanjega kralja pa bo republika.
žljivostjo boste premagali težave.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne objavite svojih načrtov, ker bi to škodilo vašemu uspehu. Postavite se po robu grobosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.U Dobri pogoji za poslovne razgovore. Za razumevaje v nekem čustvenem odnosu je potrebna previdnost.
VODNAR (od 21.1. 9oT9.Ž.) Za dosego ciljev potrebujete zanesljive zaupnike. V družini boste poravnali spor.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bojte se opravljati več poslov hkrati, seveda morali boste bolj paziti. Izboljšani čustveni odnosi.
Od 1899. leta pa do konca prve svetovne vojne je ta del Samoe pripadal Nemčiji, nato je do 1949. leta bilo otočje pod mandatom Nove Zelandije, ki je tega leta spremenila mandat v zaupno upravo pod okriljem OZN. s prvim dnem leta 1962 pa so se po enodnevni nekrvavi vojni otoki Samoa osamosvojili in postali neodvisna država.
Sprejem na letališču Faleolo je prisrčen. Domačini nam poklonijo običajni venec cvetja v belorde-čih barvah. Vencu pravijo «ula». Odtod nas prepeljejo v hotel v Apio, glavno mesto otočja s kakimi 30 tisoč prebivalci. Hotel «Aggie Grey» je nastal med drugo svetovno vojno kot oporišče novozelandske vojske, danes pa se lahko kosa z vsakim drugim hotelom.
MILADIN CERNE
(Nadaljevanje sledi)
NA FILMSKIH PLATNIH
George Roy Hill:
«Slaughterhouse-
Five»
Ameriško delo Georga Roga Hilla «Slaughterhouse-Five» (Mattatoio 5, 1972) je med tistimi filmi, ki so za Trst «prepovedani». Že vso prejšnjo sezono ga je namreč najavljal kinematograf Eden, potem- pa je vsakokrat raje predvajal komercialnejše filme. To ni edini film, ki ga v Trstu ni mogoče gledati. Poleg podjetja C1C, ki širi ta filma, so še mnogi filmi družb Ceiad Columbia, Fox, Ital-cines itd. neznani tržaški publiki (prej ali slej bomo pripravili podroben seznam teh del). Kar je najbolj absurdno, pa je to, da ta podjeta nočejo dati teh filmov na razpolago filmskim krožkom, dokler ne izidejo v kinodvoranah, medtem ko je kaka druga hiša glede tega bolj odprta in, navsezadnje, prebrisana.
«Slaughterhouse-Five» je film, ki smo ga videli v Tržiču, kajti v manjših deželnih mestih imajo ti filmi večje možnosti. Tokrat gre za delo režiserja Georga Roga Hilla, ki se je že izkazal z izvirnim westernom «Batch Cassi-,dy». Pred sabo imamo med najpomembnejšimi prikazi ameriškega srednjega sloja. Zgodba pomešava preteklost, SedahjdsC in sanjano prihodnost protagonista, ki je tipičen «človek brez idealov», a z mnogimi osebnimi utopijami, v katerih se izraža le odsev zmedene realnosti, v kateri živi. I-gralci so malo znani, a zelo dobri, predvsem Michael Sacks in Valerne Penine.
S. G.
SOBOTA, 22. DECEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30	- 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost
Način ameriškega življenja
Pripravil Mauro Calamandrei v režiji Raffaela Andreassia
12.55	Komični filmi
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Odprta šola
Tednik o vzgojnih problemih
Padovska univerza je na pedagoškem zavodu uvedla tako imenovano televizijsko šolo, to se pravi, da uporabljajo pri pouku televizijsko «interno mrežo». Ekipa šolnikov, ki jo vodi prof. Flores D’Arcais, pa razpolaga tudi s premično televizijsko kamero, ki je nameščena na avtobusu in kroži po okolici. Univerzitetni študenti pa so pri pouku razdeljeni v ožje skupine, tako da se lahko poglabljajo v posamezne snovi, kot je na primer tudi seksualna vzgoja, namenjena otrokom, gledališka vzgoja, ki govori o zgodovini in uporabnosti gledališča itd.
15.00	- šola
17	00 DNEVNIK
Izžrebanje loterije
17.10	Program za najmlajše Božično darilo (film)
17.35 Program za mladino
18	30 Poljudna znanost
Monografije
18.55	Teden dni v parlamentu 19.20 Nabožna oddaja
19.30	Kronike dela in gospodarstva
20.00	DNEVNIK
20.45 Alighiero Noschese in Loretta Gaggi FORMULA 2
Današnja večerna oddaja Formula 2 bi mogla biti zelo zanimiva, kajti pred seboj bomo imeli Noscheseja in Goggijevo v celi vrsti likov. Menda jih bo kar 30. Tako bo Noschese poosebljal Alberta Sordija, Loretta Goggi pa Monico Vitti, telekronist bo Vittorio Orefice, srečali pa se bomo tudi z Vittoriom De Sico, slovitim italijanskim likovnikom Giorgiom De Chiricom. Pred nami bo tudi lepa Lola Falana. Skratka, večer bo poln znanih osebnosti,
21.50 Posebne reportaže TV
O tem se bo govorilo jutri
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
16.30	Prenos iz Schlaminga v Avstriji Svetovno smučarsko prvenstvo Spust
18.00	Vzgojni problemi
Vloga matere v spoznavnem razvoju otroka
18.30	DRIBLING
Špo-tni tednik, ki ga vodi Maurizio Barendson
19.30	Under 20
Glasbeno srečanje za mladino
Ta glasbena rubrika je namenjena predvsem najmlajšim, to se pravi tistim mladeničem in dekletom, ki živijo za oziroma z lahko glasbo in to še posebej s tako imenovano zavzeto lahko glasbo. Danes bodo prišli- na račun predvsem tisti, ki jim je pri srcu blues. Prisostvovali bodo lahko tudi- filmu o njihovem ljubljencu Jamesu - Taylorju.
20.00	Ob 20. uri	,
20.30	DNEVNIK
21.00	Eksperimentalni TV programi GIOVANNA 7
Scenarij: Roberto Triana Arenas in Vincenzo Cerami, v glavnih vlogah pa nastopajo Paolo Pitagora, Georg Willing, Piero Anchisi, Marino Masè, Piero Vida, Fabio Gamma, Giuliano Vasilicò in Yves Beneyton.	, r
Deio «Giovanna 7» je eksperiment, je poskus, kako poglo-^jti odnos med,,s^olppdo inventivnosti in dejanskim stanjem, med preteklostjo m sedanjostjo, med moralnimi principi in ideološkimi zahtevami. Je pač telefilm, ki v povsem novi luči in na nov način obravnava zgodbo «lorenske device», kmečkega dekleta, ki se je postavila na čelo francoske vojske in nato končala na grmadi.
22.15	Srečanje z «I Cyan»
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
16.23 Napoved programa 16.25 Košarka :
Rabotnički — Crvena zvezda
18.15	Oaktari
Serijski barvni film 19.05 Moda
19.15	Gledališče v hiši
Serijska oddaja iz Beograda 19.45 Barvna risanka
20.00	DNEVNIK 20.35 3x7
Kvizi
21.30	Pravnuki 22.50 TV kažipot 22.55 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.30	Košarka
Rabotnički — Crvena zvezda 19.45 Ottavia in ostali
Šesto nadaljevanje zabavno - glasbene oddaje
20.15	DNEVNIK
20.30	Velike bitke
BITKA ZA ATLANTIK 21.40 častni gost
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.50 Glasbeni utrinki; 19.10 Pod farnim zvonom v Kosiči; 19.40 Zborovsko petje; 20.20 Šport; 20.50 Jožko Lukeš: Srčna desetica (radij, kriminalka); 21.30 Vaše popevke; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Med prijatelji glasbe; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 17.30
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Popevke; 8.30 Melodije; 8.45 Pisana glasba; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Fumo-rama; 14.00 V veseli družbi; 15.00 Iz partizanskega življenja; 15.15 Jugoslovanski popevkarji; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Za konec tedna; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni weew-end; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM
7.00 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Najnovejše Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Po-letanti; 14.10 Odprta linija; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Veliki variete; 16.30 Božične sličice za otroke; 19.20 Kronike Juga; 20.20 Ponovno na sporedu z D. Modu-gnom; 21.45 Glasbeno-govorni spored; 22.10 Glasba po željah.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojejo Ricchi e Poveri; 8.40 Starejše popevke; 9.15 Jesenski ansambli; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 10.00 Plošče; 15.40 Program z Dapportom; 16.35 Velike interpretacije; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Ping-pong; 18.05 Ital. folk glasba; 18.35 Med nami rečeno; 20.10 Donizettijeva «La favorita».
III.	PROGRAM
10.00 Koncert; 14.10 Koralna glasba; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Beethoven in Berlioz; 15.40 Klavirske skladbe; 16 00 Francoska glasbena ustvarjalnost; 17.15 Brez naslova; 17.55 Glasba in skeči;
18.45	Filmski in gledališki pregled; 19.15 Koncert; 21.30 Turinski koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 10.15 Glasbeni drobiž;
11.15	Z nami doma in na poti;
12.10	Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 čez travnike in polja:
13.30	Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»;
16.45	S knjižnega trga; 17.10 Klavir v ritmu; 18.00 Aktualnosti;
18.15	Dobimo se ob isti uri;
18.45	Naš gost; 19.00 Lahko noč, otrcci!; 19.15 Ansambel F. Puharja; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Majhni ansambli; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
MIRAN ŠUŠTAR:
Mir in zlagani mir
Le Due Tho in Henry Kissinger sta se sestala na aveniji Kléber prav na obletnico najbolj brutalnih zračnih napadov na Hanoi. Haiphong in druga mesta Severnega Vietnama. Predsednik Nixon je takrat to sproščanje razdiralnega besa nad domala nezaščitenimi mesti opravičeval z argumentom, ki naj bi odtehtal negativno težo tega barbarstva: to nam bo utrlo pot do častnega miru.
Logična, pa tudi moralna vez med obema elementoma — nekontrolirani zračni teror in častni mir — ne obstaja. Mir je bil 27. januarja z znamenitimi pariškimi sporazumi res sklenjen. Pa je bil tudi časten? In predvsem, za koga časten? Vse bolj se nam ta mir kaže v ubijalski luči, kako naj bi ga ocenjevali drugače, ko pa je terjal že 50.000 človeških življenj in je pravzaprav samo nadaljevanje vojne. Vroče vojne, tiste, v kateri ugašajo človeška življenja in se pod bombami, tokrat ne več ameriških, marveč saigonskih letal, kopiči razdejanje.
Retrospektivno gledano je opravičilo za divjaška bombardiranja severnega Vietnama pred enim letom nično tudi v miselnem prostoru, kjer prev'aduje izključno hladna, cinična logika političnega in vojaškega računa, zaupanega zapletenim brezčutnim elektronskim možganom. Predsednik Združenih držav za ceno moralne obsodbe vse svetovne javnosti ni dosegel častnega miru; samo to je dosegel, da so se ameriški vojaki vrnili domov; in da se vojna nadaljuje s pomočjo armade, ki jo opremljajo in plačujejo Združene države, vodijo ali vsaj vsklajajo njene akcije pa ameriški svetovalci.
Prav tu je kleč, ob katero je zadel pariški mir; še več, ob kateri se utegne ta mir razbiti.
Vsak mirovni sporazum ima svojo politično in vojaško vsebino. Vojne se ne vodijo iz veselja do vojskovanja, marveč za to, da se z njimi izsili ali zagotovi določeno politično rešitev, ludi Vietnamci se niso bojevali, da bi na koncu lahko sklenili kompromisno vojaško premirje. Zato so politična določila pariških sporazumov na prvem mestu in pogojujejo izpolnjevanje in spoštovanje vojaških določil pariškega dokumenta.
V blodnjaku krvavih incidentov, ki dajejo zlovešč pečat pariškemu miru v Vietnamu, si ne moremo dosti pomagati, če hočemo priti iz njega z iskanjem »tistega, ki je prvi začel streljati«. To bi bilo, kot če bi voz vpregli pred vola. Utvara bi bilo pričakovati, da bodo spoštovana vojaška določila pariškega dokumenta, medtem ko
so politična določila izigravana in teptana od prvega dne, ko so jih podpisali.
V	tem okviru so Združene države v južnovietnamski vojni še vedno polno angažirane, čeprav se je iz dežele že umaknil »zadnji ameriški vojak«. In to ne samo v prenesenem smislu, marveč tudi čisto formalno: kršila so tista določila pariškega sporazuma, ki jih obvezuje, da bodo umaknile iz Južnega Vietnama vse svoje svetovalce in da ne bodo dajale ne materialne ne kake druge podpore represivnemu aparatu režima saigonskega predsednika Thieuja. Kajti le s pomočjo te, na svetu relativno najbolje opremljene policije, ki jo usmerjajo ameriški svetovalci (vsaj 200) in saigonski, v ameriških policijskih akademijah izšolani oficirji, lahko Thieu tako učinkovito blokira vsa prizadevanja, da bi se začela uresničevati tudi politična določila pariških sporazumov. In samo z zavestjo, da ima za zaledje možnost in verjetnost vnovične direktne intervencije Združenih držav, se Thieu lahko spušča v ofenzivne ekskurzije na ozemlje, ki je pod nadzorstvom osvobodilnih sil; le s tako zavarovanim hrbtom lahko saigonska letala sejejo razdejanje v globokem zaledju osvobojenega ozemlja.
V	tem okviru za zdaj ostaja brez odgovora vprašanje, na podlagi česa je Kissinger gradil svoj optimizem, ko je na večer pred srečanjem z Le Due Thojem izjavil: »Pričakujem, da bova imela ploden razgovor. Poskušala bova kritično pregledati, kako se izpolnjujejo določila mirovnega sporazuma ...«
Na konferenci 8. oktobra, ki je imela za temo »Pacem in terris«, je arhitekt pariškega miru zastavil temeljno vprašanje: »Kakšna je vez med mirom in pravičnostjo«. Nemara mu je to misel narekoval dvom v to, da bi bilo mogoče zagotoviti trajen mir brez pravičnosti za ljudstva, ki so se borila zanj.
Ce bo ameriški zunanji minister v pogovorih z Le Due Thojem to svojo misel razvil do logičnih in praktičnih posledic, ko bosta pretresala dosedanje izpolnjevanje pariških določil, bo njegov, na večer pred srečanjem na aveniji Kléber izpričani optimizem imel svoj oprejemljivi smisel in svojo vsebino; če ne, pa bo tudi tokratni sestanek »velikih pogajalcev« padel v prazno. In »Nixonov vietnamski mir« bo ostal, kar je bil doslej: vojna z ameriškimi dolarji brez ameriških vojakov. Ruševine v Hanoju in Haiphongu pa bodo obujale samo nepozaben spomin na Guernico; brez lažnega izgovora, da so »prispevale k častnemu miru«.
Parfum sezone
Bencin plus alkohol v razmerju 1:1 naj bi gnal avtomobile — Že znan patent iz nemškega rajha za Avstrijo?
DUNAJ, dec. (Tanjug). Dragoceni vonj po nafti je postal »parfum sezone« tudi v Avstriji. O nafti govorijo več kot o atomistiki ali poletih v vesolje. Položaj je resen: v zadnjem času registrirajo vse manj novih avtomobilov.
Neka bencinska črpalka se je »našla in začela prodajati tudi kolesa, »za vsak primer«. Za zabavo je poskrbel Avstrijec, ki je v svoj kombi vpregel pravega pravcatega konja, čeprav ima zdaj vozilo namesto nekaj desetin KM samo eno konjsko moč — ampak ta je vsaj zanesljiva!
Verjetno je energetska kriza predramila alkimiste vseh vrst, izumitelje, ki hi radi izdelali gorivo »iz nič«. Kdo ve? Vendar je bilo v Avstriji tudi uradno slišati nekaj kar je na videz podobno al-
kimiji, če pravimo, da je bencin »zlata vreden«; iz nekega televizijskega intervjuja smo izvedeli, da trenutno preskušajo kombinirano gorivo za avtomobile — bencin in alkohol v razmerju 1:1. Da ne bo pomote — tukaj ne gre za dragoceni alkohol iz izložb, temveč za industrijski alkohol, ki v glavnem odteka z odplakami.
Poskus je ovit v tančico skrivnosti, tako kakor kak izum iz filmov z Jamesom Bondom, vendar je bilo mogoče izvedeti nekaj podrob-
nosti. Patent za mešanico izvira iz obdobja nemškega rajha. Ker je zaščitni rok patenta potekel, je iznajditelj (njegovega Imena še niso izdali) »ponudil svojo zamisel Avstriji«.
Izvedelo se je, da je Avstrija naročila v ZDA velike količine industrijskega alkohola, ki ga bo potrebovala za eksperiment. Prvi avtomobil z nenavadno mešanico bodo startali takoj po novem letu. Ali bo čisti bencin še naprej nedotakljiv? To je zdaj vprašanje.
MURSCHETZ:
PRIHODNOST SE JE ZE ZAČELA
»Die Zedt«, Hamburg
Peru je edina latinskoameriška država z levičarsko vlado — Kjub pritisku opozicije vidni gospodarski uspehi
OD NAŠEGA BRAZILSKEGA DOPISNIKA
BRASILIA, decembra. »Peru je v Južni Ameriki osamljen«, je stavek, ki ga tukaj čedalje pogosteje slišimo. Po »pronunciamento militar«, kot imenujejo v Čilu vojaški udar, ki je strmoglavil Allendejevo vlado, po odstopu Heotorja Campore v Aregntini (med drugim tudi zaradi popuščanja levici) ter po vzpostavitvi politike »trde roke« v Urugvaju, je Peru ostal edina latinskoameriška dežela z levičarsko usmerjeno vlado.
Od nekaj poskusov, da se na »zeleni celini« vzpostavi veriga naprednih levičarsko usmerjenih režimov, je uspel le poskus perujskih vojakov, ki so pred petimi leti prevzeli oblast in pričeli s »pe-ruanizacijo« države, čilski dogodki, ki so prizadeli vse napredne sile v Južni Ameriki, so prišli tudi do Lime. Kako je vlada Velasca Alva-rada reagirala na vojaški udar v Čilu?
V zunanji politiki predvsem zmerno. Perujska vlada ni niti prekinila diplomatskih odnosov, niti ni priznala nove vlade v Santiagu. Previdno je molčala, ter na svojem veleposlaništvu v Santiagu sprejemala begunce, katerih odhod iz čila Je odvisen od dobre volje čilske hunte. ,D’
AON
Prav v času, ko je koalicija naprednih sil Unidad Popolar v Čilu s skrajnimi silami poskušala rešiti socialistično družbeno ureditev, je perujska vlada napela vse sile, da uredi nesporazume pri pogajanjih z ameriško družbo Serro De Pasco, ki ima v Peruju velike rudnike, pred agrarno reformo pa je bila lastnica velik Iga dela zemlje v tej andski državi. Nasprotovanju ameriške družbe, ki svojih rudnikov ni hotela prodati vladi v Limi, se je pridružila še opozicija majhnih in srednjih zemljiških posestnikov, ki so prav tako sep-
tembra, torej v času čilskih dogodkov, na kongresu v mestu Arequipa zahtevali nov zakon o agrarni reformi. Udeleženci kongresa so nasprotovali stališču vlade, ki meni, da je zakon o agrarni reformi temelj preobrazbe perujske družbe. Tudi trgovska zbornica v Arequipi je ostro napadla vlado in njen
Poroka v,dvorani Watergatea'
»To je odlična misel,« je vzkliknila soproga Samuela Dasha, glavnega svetovalca v senatni komisiji za preiskavo ob zadevi Watergate. In kaj jo je tako razvnelo? Predlagali so ji, naj bi v semini dvorani, v kateri so bila sedem mesecev zasliševanja prič v zadevi Watergate, priredili poročno slovesnost Dashove hčerke Judi-Elen, ki se bo v kratkem poročila z nekim inženirjem.
zakon o gospodarskih odnosih.
Politični pritisk, ki so ga pričeli nasprotniki vlade, pa ni mogel skriti vrste gospodarskih uspehov, ki jih je perujska vlada dosegla v petih letih po revoluciji.
Družbeni bruto produkt je naraščal povprečno 6,5 odstotka letno, medtem ko so se devizne rezerve povečale na 508 milijonov dolarjev. Izvoz se je povečal od 850 milijonov na milijardo dolarjev, investicije zasebnega sektorja, ki v Peruju sicer izgublja na moči, pa so se povečale za 22 odstotkov. Pri teh podatkih je treba upoštevati tudi nekaj težav, kot je recimo potres leta 1970, velike poplave leta 1971 in 1972 ter »uvoz« inflacije, zunanji pritisk ter polom ribištva. Sardine -zuimenom anche veta so zapustile perujske obalne vode in povzročile pravcati gospodarski potres, saj je bil perujski izvoz odvisen od prodaje ribje moke. Zaradi nerešenih vprašanj je perujska vlada nacionalizirala vso ribiško industrijo in ladjevje. Izvoz rud ter naftni vrelci v amazonski džungli so nadoknadili škodo v ribištvu.
Gospodarski uspehi, kljub nekaterim političnim težavam dajejo perujski revoluciji samozaupanje in vero v bodočnost.
BOGDAN ŠALEJ
Boljše možnosti za izvoz v EGS
EGS je našim izvoznikom ponudila ugodnosti pri izvozu blaga — Kontingenti za tekstil povečani na 80.000 ton
Iz Bruslja prihajajo za naše izvoznike razveseljive vesti. Svet ministrov je nedavno sprejel predlog komisije o izboljšavah v shemi splošnih preferenc, ki jih EGS nudi izvoznikom iz dežel v razvoju-
EGS prinaša za prihodnje leto naslednje izboljšave;
—	zvišanje tarifnih kontingentov
—	skrčenje spiska kontin-gentiranih proizvodov ter administrativne izboljšave, ki naj omogočijo boljše Izkoriščanje danih možnosti.
Tehnika določanja višine kontingentov v okviru splošnih preferenc bo sicer ostala ista, to je osnovni znesek, ki se vsako leto poveča za 5 % vrednosti uvoza (GIF) iz drugih dežel. Sprememba je le v tem, da bodo osnovni zneski splošnih preferenc deveterice temeljili na podatkih o uvozu iz leta 1971 in ne več iz leta 1968 kot za šesterico.
Premik izhodiščnega leta omogoča zvišanje obsega splošnih preferenc za okoli 40 °/ov primerjavi z obsegom preferenc deveterice v letu 1973, če bi bile izračunane na podlagi leta 1968. V okviru splošnih preferenc bodo izvozniki iz dežel v razvoju prihodnje leto lahko izvozili za okoli 2 milijardi obračun-
skih ©not (približno 2,4 milijarde ameriških dolarjev) industrijskih proizvodov brez tekstila.
Se posebno razveseljiva vest pa prihaja za naše izvoznike iz tekstilne industrije. Kontingenti za tekstilne Izdelke in polizdelke bodo prihodnje leto povečani na 80.000 ton v primerjavi s 47.000 tonami v letošnjem letu. Vrednostno znaša okoli 500 milijonov obračunskih enot. Nadalje bodo skrčili spisek kontingentiranih industrijskih proizvodov brez tekstila od 60 na 52 postavk.
Dosedanje izkušnje kažejo, da so v splošnem dežele v razvoju sorazmerno slabo izkoriščale možnosti v okviru splošnih preferenc. Leta 1972 so bili kontingenti za industrijske proizvode brez tekstilnih izkoriščeni le 39 %, za tekstilne proizvode 45 % in za izdelke čme metalurgije le 17 %. Zato predvideva EGS uvedbo nekaterih tehničnih izboljšav v samem mehanizmu koriščenja preferenc, predvsem pa boljše informi-
ranje izvoznikov. Skupni tarifni kontingenti za industrijske proizvode brez tekstilnih so bili razdeljeni po naslednjem ključu: ZR Nemčija 27,5 %, Benelux 10,5 odstotkov, Francija 19 %, Italija 15 %, Danska 5 %, Irska 1 %, Vel. Britanija 22 %.
Del splošnih preferenc bo prihodnje leto lahko koristila tudi Romunija in sicer samo preferenco za manj občutljive in neobčutljive proizvode (brez tekstila, čevljev, izdelkov čme metalurgije in kontingentiranih proizvodov). Kljub temu se računa, da se bo med koristnicami preferenc uvrstila na peto mesto za Jugoslavijo, Hong-Kon-gom, Iranom in Indijo.
BORIS VERBIČ
BERITE REVIJO
Ovire v izvozu
Na ladjah »Jugolinije« premalo prostora za prevoz hrast-niškega stekla v ZDA — Drugo leto izvoz čez Trst?
ZDA so drugi največji odjemalec hrastniškega stekla, takoj za Zvezno republiko Nemčijo. Na severnoameriškem tržišču je največje povpraševanje po razsvetljav-nem steklu. Letos ga bo steklarski kolektiv prodal v ZDA za 400.000 dolarjev, utegnil pa bi ga še enkrat več, če se ne bi srečeval s tolikšnimi preglavicami pri prevozu izdelkov po morski poti iz reškega pristanišča.
Letos ima steklarna na ladjah »Jugolinije« na razpolago samo okoli 300 kubičnih metrov prostora na mesec, potrebovala pa bi ga še enkrt* več. Prevoz s kontejnerji po morski poti ne pride toliko v poštev, ker ameriški odjemalci nimajo naprav za tak prevzem blaga ali pa jih imajo samo posamezni kupci. Zato obljuba »Jugolinije«, da bo že prihodnje leto hitreje prevažala hrastniško steklo v ZDA še z eno novo ladjo, prirejeno za kontejnerski prevoz, ne bo odpravila zadrege. Steklarna bo prisiljena prevažati svoje Izdelke v Trst, od koder Jih bo naprej čez Atlantik prevažala tržaška linijska plovba. Pogovori o tem bodo stekli bržkone še ta teden, ko
se bodo srečali predstavniki steklarne in tržaškega pristanišča. Hr&stniška steklarna namreč že zdaj odpremlja precej blaga iz tega pristanišča kupcem v severnoafriških državah in v Izraelu.
Razumljivo je, da bi steklarna želela vse svoje pošiljke za ZDA odpremljati iz reškega pristanišča z ladjami Jugolinije. Ameriški kupci pa niso pripravljeni na zamude pri dobavah blaga. Konkretno navajajo v steklarni, da od
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika brezplačno revija DAN
24. junija do konca septembra ni zapustila reško pristanišče niti ena pošiljka stekla za ZDA, pač pa so vsi izdelki obtičali v skladiščih, za kar so morali plačati veliko skladiščno pristojbino.
Za steklarno je severnoameriški trg izredno pomemben. Na njem imajo še velike možnosti, ker so tamkajšnji kupci pripravljeni kupovati samo večje količine razsveUjavnega stekla. Steklarski kolektiv povečuje zmogljivosti obrata za izdelovanje teh vrst blaga, zato si seveda mora zagotoviti hiter in neoviran prevoz čez Atlantik. V nasprotnem primeru bi utegnil izgubiti celo sedanje odjemalce v ZDA.
MILAN VIDIC
Venec pogodb sklenjen
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
»Naš nacionalni interes nam ne dovoljuje, da bi stali med Zahodom in Vzhodom. Naša država potrebuje sodelovanje in usklajevanje z Zahodom in razumevanje z Vzhodom. Ob tem ozadju posebej poudarjam: nemško ljudstvo potrebuje mir v polnem pomenu besede tudi z narodi Sovjetske zveze in vsemi narodi evropskega Vzhoda. Pripravljeni smo na iskren poskus sporazumevanja, da bi tako prebrodili posledice zla, ki jih je prinesla nad Evropo zločinska klika.« Prvi bonski »rdeči« kancler Willy Brandt je s temi besedami najavil 28. oktobra 1969 v svoji prvi vladni programski izjavi to, kar bo zgodovina označevala z naslovom »vzhodna politika«. Pred dnevi je v mlačnem vzdušju vzidal zadnji kamen v to impozantno zgradbo, ko je na Hradčanih v Pragi s svojim podpisom razveljavil eno najsramot-nejših poglavij Hitlerjevega rajha, prvo nasilje nad slovanskim vzhodom, Miinchen 1938. Kaj in kje je danes »vzhodna politika«?
Hrabri vizionar Willy Brandt je že na samem začetku svaril sebe in svoje sonarodnjake, naj »se pri tem ne predajamo varljivim upanjem«, kajti »interesi, razmerja sil in razlike v družbenih urerdltvah so takšne narave, da jih ni mogoče niti dialektično ukiniti niti jih ne smemo zamegljevati«. »Brez iluzij smo in ne verjamemo, da bi dejanje sprave mogli dokončati zlahka ali hitro. Gre za proces; toda čas je, da ta proces pospešimo.«
Lepo zvenečih floskul o željah po pomiritvi z vsemi narodi Vzhoda v Bonnu sicer tudi prej ni manjkalo; slišali smo jih od Adenauerja do Kisstngerja. Toda prvi, ki mu to niso bile prazne fraze, je bil le Brandt. On Je začel to sila težavno delo zgodovinskega pomirjanja z vzhodnimi sosedi.
Vsakršna pot na Vzhod pa pelje Iz Bonna preko Berlina, preko Vzhodne Nemčije, preko druge nemške države: NDR.
Po dvajseUh letih popolnega ignoriranja bratske sosede Je socialn .demokratski kancler tvegal prvi heretični poskus s tem, da je privolil v formulo:	»dve državi v
Nemčiji«. Kaj naj to pomeni? »Četudi obstajata dve državi v Nemčiji, U dve le nista druga do druge tujina; njuni medsebojni Odnosi so lahko le posebne vrste«, se glasi takratna Brandtova vladna izjava. Bistve-
nega pomena pa je še rezerva: mednarodnopravno priznanje NDR s strani zvezne vlade ne more priti v poštev.
Vse to drži za Bonn še dandanes. Po spektakularnih srečanjih med Brandtom m Stophom v Erfurtu in Kasslu sta obe nemški državi le prišli do »temeljnega sporazuma« o medsebojnih odnosih, šele lani namreč, potem ko sta pogodbi o odpovedi nasilja z Moskvo in Varšavo bili že leto, dve arhivirani. Bonn in vznodnl Berlin sicer še danes nimata urejenega zapletenega diplomatskega protokola, ker Bonn ne privoli v prave diplomatske xhiose, se pravi v veleposlanika iz zunanjega ministrstva in akreditiranega prav tako, kot so vsi drugi. Ker NDR zanj ni tujina. Poleg temeljnega političnega prepričanja ga na to veže tudi tako imenovana »karlsrujska razsodba« zveznega ustavnega sodišča, po kateri nobena bonska vlada ne sme in ne more odstopiti od teze o enotnosti nemškega ozemlja, ki je le začasno razdeljeno ... ZRN In NDR se pogajata po osmih različnih kanalih, od pravnen pomoči preko zdravstvene In obmejne službe do kulturnih stikov. In ti kulturni stiki so šele pravi »politikum«! Socialistična NDR namreč gradi na tezi, da ne gre več za enoten nemški narod ter da na vzhodu nastaja socialistična nemška narodnost.
Vsak dan prinesejo agencije iz Vzhoda kakšno vznemirjenje v Bonn. Enkrat je to vest o tem, da je ZRN podvoj.la obvezno menjavo na meji za vse »kapitaliste« (zdaj morajo menjati 20 mark za vsa« dan bivanja v NDR), drugič so to sodni procesi proti trgovcem in tihotapcem z belim blagom, ki pomagajo pri pobegih iz NDR.
Konservativni opoziciji pa vse nekako prav pride, ker jo žgečka ravno na najbolj prijetnem mestu. Brandtu namreč vse bolj zagnano dokazuje, kako je nasedel, zapravil adute in zapadel že čisto pod vpliv — Moskve. Skratka; vzhodna, mednemška politika ji Je en sam polom.
Kakor koli pa je že dosti kreganja med Bonnom m vzhodnim Berlinom, Je novo stanje vendarle popolnoma drugačno, kot je bilo v časih starih bojevnikov hladne vojne na Renu.
Ko danes ocenjuje »bonski Kissinger« Egon Bahr splošno razočaranje v javnosti nad počasnostjo m težavami v reševanju odprtih vprašanj z NDR, ugotavlja, da je Je pač v bistvu stvari, da so pričkanja toliko pogostejša, kolikor intenzivnenjši so stiki med obema Nemčijama. »Stanje brez odnosov smo vsaj nadomestili s slabimi odnosi,« tolaži zahodnonemško javnost bonski zunanjepolitični mislec Bahr.
Kar pa nezadovoljni zahodni Nemci najraje pozabljajo, je le dejstvo, da zdaj brez kakršnihkoli zastojev ali strahov potujejo po štirih direktnih avtocestah in petih železniških progah iz ZRN v zahodni Berlin. Nekoč so doživljali na »conski meji« živčne zlome zaradi čakanja. Četverni sporazum o Berlinu Je le omogočil 19 milijonom pot nikov nemoteno pot v zahodni Berlin ali obratno. To pa Je več kot Ima NDR državljanov.
Prvi korak vzhodne politike pa Je moral voditi Brandta nujno v Moskvo. Tam sta po dolgih predhodnih Bah rovih pogajanjih 12. avgusta 1970 ZRN in SZ le podpisali pogodbo, po kateri »bosta reševali svoja sporna vprašanja izključno z mirnimi sredstvi« ter se obvezujeta, da se bosta tudi v mednarodnih stikih vzdrževali vsakršnih groženj s silo. To so danes na prvi pogled morda prazne besede. Ce pa pomislimo, da si je Moskva vse dotlej pridrževala pravico vojaške intervencije v Netnčiii v smislu ustanovne listine Združenih narodov, torej kot zaveznica v bivši sovražni državi.
potem je odpoved uporabe sile med Bonnom in Moskvo prvorazredni evropski in Brandt ne bi tudi tega dosegel, če ne bi mednarodni politični napredek.
Brandt in Brežnjev sta se leta 1971 sešla v Oreandl na Krimu, letos maja pa v Bonnu. Vrsto meddržavnih sporazumov o gospodarskem sodelovanju sta »be sirarn že sklenili. Od slavne prve kupčije »jeklene cevi za zemeljski plin« sta obe strani dobili najboljše izkušnje. Sovjeti bodo prodajali zahodnonemškim atomskim centralam celo uran — pred 10 leti bi to bilo na Zahodu še bogokletno. Zahodni embargo je še pred leti deiovai neusmiljeno.
Med Bonnom in Moskvo se danes odvija kar intenzivno politično življenje. Ministrski obiski so skoraj vsak mesec na programu.
Berlin je v letih hladne vojne dajal gesla za naslovne strani svetovnega tiska: od sovjetske blokade 1949 do gradnje zidu in številnih krvavih incidentov. Sele otoplitev med Bonnom in Moskvo je omogočila, da so se štirje zavezniški ambasadorji po dolgih letih kreganja sešli v berlinskem kontrolnem svetu in 3. septembra 1971 podpisali četverni sporazum,
Kakorkoli so že ta sporazum in kasnejše tranzitne pogodbe z NDR omogočili čisto novo vzdušje v tem dvomilijonskem »otoku«, tako Je zahodni Berlin ostal jabolko spora in večnih natezanj z Moskvo. Kolikor je mesto že povezano z matično deželo ZRN, toliko je v teh vezah tudi zavezniških rezerv. Bonski državni organi na primer ne smejo več opravljati svojih oblastnih funkcij v zahodnem Berlinu — s čimer so do tedaj stalno izzivali Vzhod
Milijon posamičnih vprašanj je še odprtih v zvezi z Berlinom. Dokler ostajata stališči ene In druge strani popolnoma različni, pač ni pričakovati več, kot Je to razumno.
»Izložbeno okno« kapitalističnega »svobodnega sveta« pa se mora prilagajati novim, nekako normalnim življenjskim pogojem. Ravno to pa je zanj — nov problem.
Najbolj nujno in morda celo hrabro dejanje nove bonske politike pa je bil prav gotovo v tem, da je zapečatila mejo na Odn In Nisi kot dokončno, in to kljub načelni, bolj simbolični bonski rezervi, da vse te pogodbe ne prejudicirajo bodoče mirovne pogodbe. Poljska je bila poleg CSSR najbolj boleča bonska točka na obsežnem programu splošnega pobotanja z vzhodnimi sosedi. Primati novo mejo pometli, odpovedati se dokončno vsem ozemljem, skoraj tretjini bivšega rajha, in to ob milijonih beguncev iz Vzhodne Šlezije in ozemelj »pod poljsko upravo«, kot so to do nedavnega še pisali na vseh zemljevidih.
Brandt Je pokleknil pred spomenikom žrtvam nacizma v Varšavi. Zagrizeni opozicijski krogi mu zelo radi servirajo to njegovo klečanje kot politično kapitulacijo. Gotovo pa je bila moralna in politična hrabrost tako enkratna, da ga je v mednarodni Javnosti dvignila kot »apostola miru« in mu prinesla nesporno Nobelovo mirovno nagrado.
S Poljaki Ima Bonn seveda še vedno probleme. Gre za kakšnih 280 tisoč »Nemcev« — dostikrat Poljakov nemškega porekla — ki naj bi se izselili na Zahod z ene strani, z druge pa bi Poljska rada dobila kakšno marko. Ne za ljudi, niti kot odškodnino, marveč v tretji formuli, ki pa bi tudi ne mogla skriti, da gre za oboje. Zelje iz Varšave gredo v milijarde mark, bonski ministri pa previdno zmanjšujejo upe in navajajo na dolgoročnejše gospodarsko sodelovanje. Med pomembnimi objekti gre za izgradnjo termocentral, ki bi pošiljale elektriko na Zahod, pa tudi za skupne rafinerije (ZRN ima težave z lokacijo).
V Bonnu pričakujejo spomladi šefa poljske partije Edwarda Giereka. »Varšavska pogodba z dne 7. decembra 1970 Je bila konec neizpolnjivih zahtev in izraz našega poguma, da spoznamo realnost«, danec ocenjuje svoje delo tudi Egon Bahr.
Za Moskvo, Varšavo in vzhodnim Berlinom je bilo treba najti »formule« tudi v Pragi. Tudi tu je šlo za občutljive ozemeljske in človeške probleme. Kakorkoli je Hitlerjev milnchenskl diktat splošno ob-sojen kot zločinski in neveljaven, pa je dvem milijonom in več bivših sudetskih Nemcev vtisnil svoj pečat v usodo. »Sude-tendeutsche« so še danes pomembna druščina in če naj bi po prvotni zahtevi CSSR bil Miinchen od samega začetka neveljaven, kot da nikoli ni obstajal, bi ti ljudje bili še vedno državljani CSSR in torej padali pod njeno (kazensko) zakonodajo. Ko sta obe strani prepričali druga drugo, da mislita s pomiritvijo resno in da nimata zahrbtnih namenov — to prepričevanje pa je morda bistvo vse vzhodne politike — sta kaj lahko našli tudi kompromisno formulo: miinchenska pogodba je nična (le) za obe državi.
Hud udarec za Brandtove pomiritvene načrte je bil avgust 1968. Medtem ko se je Bonn hitro umiril in nadaljeval — takrat še pod veliko koalicijo — tipanje proti Vzhodu, pa je bilo tako zaradi številnih beguncev iz CSSR kot zaradi splošnega zahodnega bojkota nove politične ekipe v Pragi težko preiti preko tega. Z druge strani se tudi Praga ni upala spuščati v »pregrešne zveze« z Bonnom, dokler niso tega uredili Moskva, Varšava in Vzhodni Berlin. Romunska »samovolja« je Sovjete že
dosti razjezila. Bukarešta je bila namreč takoj pripravljena navezati diplomatske stike z Bonnom in to storila že 31. januarja 1967. V Moskvi pa so romunsko demonstracijo razumeli kot spodkopavanje enotnosti socialističnega tabora. Tako sta morali Madžarska in Bolgarija kot popolnoma »neproblematična« partnerja — niti vojnega stanja niti ozemeljskih problemov nimata z Nemčijo — počakati vse do trenutka, ko so rešili vse ključne probleme nemške dediščine z vzhodnimi sosedi. Pravno politično so zares rešeni, Bonn je zakrpal raztrgano mrežo sredi Evrope. Treba pa bo še časa in dejanj, da bodo vsi prizadeti tudi pozabili preteklost. Ne samo krvavo vojno, tudi dolgo hladno.
Prav posebno poglavje v novi bonski politiki pa je (bila) Jugoslavija. Ce se je moral Bonn pokesati v Moskvi, Varšavi, Pragi in drugod za »grehe« izpred dvajsetih let, je morala nova bonska ekipa v Beogradu priznati poleg tega, da so mu povzročili težko krivico še včeraj. Gotovo je bila Hallsteinova doktrina ena najbolj nasilnih »resnic« v povojni Evropi, Jugoslavija pa njena najhujša žrtev. Takratni zunanji minister Brandt je 31. januarja 1968 napravil pomemben korak, ko je ponovno vzpostavil diplomatske stike z Beogradom, ki jih je tako nasilno prekinil Adenauer leta 1957 (ko je SFRJ navezala diplomatske stike z NDR).
•
Danes razpravljata Vzhod In Zahod na Dunaju o zmanjšanju tujih vojaških enot, ki jih oba bloka držita ob sredjeevropskl bojni črti. v Ženevi iščejo diplomatje »formule« za nov način življenja v Evropi, za sodelovanje v trajnem miru. Niti v Helsinkih niti na Dunaju niti v Ženevi se verjetno ne bi sestajali evropski ministri in ambasadorji, če ne bi Bonn poprej počistil z navlako hladne vojne, ki se je je največ nabralo ravno ob Renu in če ne bi ponudil roke na Vzhod. Ce tega ne bi naredili prav-čas, bi danes gotovo oba velika pod prisilo večnega ravnotežja marsikaj uredila po svoje. Morda jih ne bi niti vprašala. Ko so poleti takole razmišljali v Bonnu, so dobili svoj prav tudi tisti, ki so protestirali proti televizijskim ekshibicijam dveh velikih na vrtu pred Belo hišo, češ če vama mi ne bi z našo vzhodno politiko pripravili vzdušja, bi se vidva kaj malo objemala in šalila. Kaj Je moralo biti prej: bonski preporod ali srečanja Nixon — Brežnjev, je seveda težko reči. Vsekakor pa bodo šele leta omogočila videti vso veličino novega, ki ga je vtisnil nobelovec Willy Brandt. Kakorkoli se že manjši prepiri nadaljujejo, vsega ne more nihče več podreti.
ANTON RUPNIK
t*********************************»***^^*^^^^^
Težave z vinom
Dobri poznavalci razmer na svetov- padle za 30 odstotkov 7R	•	*
tn trgu trdijo, da je letos vina kot vo- zaradi	J6 *
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
nem
*;,™»j-"™n.m*, sssr
daljni Argentmi in drugod. To pa seve- mo utrotovimo Ho ì 10 PT . ČU da pomeni, da čaka izvoznike ostra kon- bujéjo približno 60 miliiono^^i potre-kurenca. Kako tudi ne bi, saj so v Fran- da bi »nresS«	d^arjev-
ciji letos pridelali 810.000 vagonov vina, ba vL^ ^etu je™ lo vZa. To^nt
anj, pa >>sam^( 580.000 vagonov.	seveda povzroča tudi zniževanje cen P
Strokovnjaki pravijo, da v Italiji gro- -r,,^ k-,	, zniževanje cen.
zi vinska poplava. Zaradi epidemije ko-	Jugoslavije j0 več ko
lere Italijani niso izvažali grozdja Vse- ff? J	nepopolnih Podatkih smo
ga so sprešali. Podobne so razmere tudi toS pndelah Pndhžno 70 do 73 tisoč v vseh drugih državah, razen v Grčiii ^agonlov vm0- Tudi glede izvoza smo kjer so iz doslej neznanih razlogov ori- vrwi rekord- Uvozili bomo približno delali 30 odstotkov manj vina. T.imi so **ovaf°n0v oziroma 10 odstotkov pri-pridedali 58.000, letos pa 42.000 vagonov „ Japonskim družbam bomo doba-vina. Isto velja tudi za Zvezno republiko I!!	23 00° vina, Bolgarija pa
Nemčijo. Ni znano, v kateri deželi ie V to dr?ay° 'zvozila kar 800.000 litrov, bila letina boljša. Direktor fonda za vino	dV5avl je vino zaradi davčnih t.
inž. Nikola Gavranič je izjavil da ie bil predplaoy drago. Po svetu pa njegova ★
!£SLp"‘w'* -1* •«'* » “	“zsttrsz s !
pravijo, a. lmajo dobri	SS” SS !
vinogradniki eno trgatev v kleti, drugo prebivalca Ni toref	k-	$
teJ5 te^nrta^l0 ^ ^ trtÌ‘	dariati’ da vsako leto porabi e^mihja *
tev je prinesla sicer mnogo veselja, pa nov litrov vina več	V1111-10- *
tudi nepričakovanih zapletov. Na tržišču na vina Poraba naraiča ^ t! ru-i' * ZR Nemčije, kjer bo Jugoslavija letos AttomatizSin^fori^ i "1 SVetpU' I prodala približno 2500 vagonov trna, so	z ž^rS pTÌ Zato^isk^ *
+	06116 v primerjavi z majem in julijem ne pijače z manj alkohola,'to S je vto t
**++****++***********+++++*++**++++++W„„„„„^^^J
Jesenski obhod
Po umetnostnih razstaviščih na Primorskem — Posebna pozornost velja Piranu, Gorici, Novi Gorici, Ajdovščini
JSmSS’,™'*»1 VAL°VI‘’ tótrSkl	1973 - Z	»Primorski
Skupna karta za
v ■ v ■
zicmce
Sporazum 9 žičničarjev o enotni vozovnici na naših žičnicah
LJUBLJANA, 19. dec. -Novogoriški Avtopromet, kranjska Creina, jeseni- | ška Gorenjka, ljubljanski Kompas, celjski Izlet- j nik, mariborska Pohorska vzpenjača, bovški ATC [ (alpski turistični center) in škofjeloški Transturist oziroma TOZD žičnic so na Gospodarski zbornici SRS danes podpisali spo- J razum o uvedbi enotne vozovnice na slovenskih | žičnicah, kar pomeni, da smo končno dobili enotno j vozovnico za večino smučarskih vlečnic, sedežnic | in gondolskih žičnic v naši republiki.
Gre za blok vozovnic, ki vsebuje 150 točk (po 1 din, velja pa do 30. junija 1975).
Takoj ko bodo sporazum podpisali še slove njegraško GG, koprski Slavnik in blejski Zavod za turizem, kar lahko
Osijek: posli s „Hondo“
»Standard« bo izdeloval male traktorje s priključki že leta 1975
Predstavniki kovinske industrije »Standard Osijek« so te dni podpisali v Tokiu pogodbo z znano japonsko družbo Honda o dolgoročnem programu poslovnega programa pri izdelovanju majhnih traktorjev, ki imajo 8,5 konjskih moči. Pogodba predvideva, da bodo že 1. 1975 izdelovali takšne mini traktorje s priključki, ki so prikladni ne samo za poljedelska opravila, ampak tudi v vinogradništvu, sadjarstvu, pridelovanju povrtnin itd.
Mini traktor naj bi skupaj s priključki veljal 10.000 dinarjev.
Tovarna
mineralne
volne
Veljala bo 12 milijonov din, proizvajala pa bo 12.000 ton volne letno
V Surdorici bo januarja začela obratovati nova tovarna mineralne volne, ki jo gradi industrija kemičnih in farmacevtskih izdelkov iz Beograda. Nova tovarna bo na podlagi domačih surovin proizvedla na leto 12 tisoč ton volne. Od tega bo del dobilo domače gradbeništvo, del mineralne volne pa bodo izvažali v vzhodnoevropske države. Za gradnjo tovarne bodo porabili skupno 12 milijonov dinarjev. Polovico bo dal sklad za financiranje razvoja gospodarsko nezadostno razvitih območij SR Srbije. Strokovni kadri za tovarno so zagotovljeni.
Tudi na tem področju je včasih težko usklajati akcije in skrbeti za primeren profil v širšem okviru umetnostno razvite pokrajine. Tako se zgodi, da se po daljši prevladi povprečja nenadoma zgosti nekaj kvalitetnih ali celo odličnih umetnostnih prireditev v pomembnejših razstaviščih regije ali mesta, kar lahko uvrsti sezono med vidnejše uspehe kulturnega prizadevanja sploh. Nečemu takšnemu smo priča zdaj na Primorskem.
Predvsem preciiedno
Štirinajsterica razstavljal-cev v mestni galeriji piranski morda kot izbor med aktivnimi člani DSLU za Primorsko ni kot en mož dosegla posebne kakovostne ravni.
Bosanci v Mali Aziji
K° se je reporter Radia Beograd mudil v Turčiji, je po naključju naletel na vas Gjul Bahce, kjer prebivalci govorijo srbohrvatsko — Presenetljiva usoda
^ Tur0iJ°.in P0	pridete v vas Gjul Bahče, se ne vzne-
S’ S s?	PrreŠM mej° ^ 56 SP* ^ vToS dS! Vendar pa
vedite, da so prebivalci te vasi navsezadnje Turki, čeprav skoro vsi govorijo -
So	,V ?jUi BahČe Pa 86 ne ^ začudili ™ jeziku, saj' je a vas
tako rekoč del nase Bosne sredi — Male Azije ...
Nenavadne prebivalce tega kraja je popolnoma po naključju odkril reporter Radio Beograda Dragoslav Simič.
Simič je po svoji reporterski nalogi obiskal svetovni kongres arheologov v Izmiru.
Po koncu kongresa si je zaželel videti nekatere antične kraje in izkopanine, s katerimi je to področje Male Azije bogato. Tako je kakšnih 150 km od Izmira v bližini morske obale naletel na vas Gjul Bahče.
— Prišel sem do križišča sredi vasi, pripoveduje Si-
mič, in se ustavil, da bi povprašal, kod moram nadaljevati pot. Pristopil sem k nekemu Turku in ga podzavestno pozdravil »Dober dan«. V moje veliko začudenje mi je odgovoril z ena kim pozdravom. Ko je Turek na mojem obrazu opazil veliko osuplost, mi je pojasnil v čisti srbohrvaščini:
»Naših je veliko tukaj ...«
Tako nisem nadaljeval svoje poti, zato pa sem spoznal številne rojake v srcu Male Azije.
Razvojne »injekcije"
N,a..HrY^š!<em 80 v zadnJiK treh letih zgradili in modernizirali 92 gospodarskih objektov na nerazvitih območjih — Tako je zdaj 5500 več zaposlenih
V nerazvitih območjih na Hrvaškem je v zadnjih treh letih napravljenega toUko, pričakujemo v naslednjih I «a so vse bliže zeleni veji, kar je med drugim zasluga aktivnega delovanja repub-dneh, bo enotna »vozov- | 11146 'n njenega sklada za razvoj gospodarsko premalo razvitih krajev Znano je
da je šlo v preteklem srednjeročnem obdobju (do 1970) celo 98 odstotkov sklado-’ vega denarja za razne objekte infrastrukture in le 2 odstotka za gospodarstvo Zdaj pa je ta podoba precej spremenjena. Za gospodarske investicije gre namreč okrog 63 odstotkov sredstev sklada, ostalo pa gre za infrastrukturo.
niča slovenskih žičnic« veljala na 81 tovrstnih napravah v Sloveniji, ki na uro lahko prepeljejo skoraj 43.000 potnikov. Trenutno imamo pri nas 141 žičnic, ki so doslej pre-peljale (odkar obratujejo) skoraj 41 milijonov pot nikov.
Današnji sporazum pomeni prvi korak na poti poslovnemu sodelova nju med žičničarji oziro ma smučarskimi centri pri nas.
NIKO LAPAJNE
Razumljivo je, da do tak šne spremembe ni moglo pri ti čez noč in da je bilo tre ba najprej ustvariti pogoje za gospodarski razvoj:	iz-
boljšati prometne zveze, po-skrbeti za elektriko, vodo idr. No, vlaganje denarja v infrastrukturo m presahnilo niti sedaj, saj je republiški sklad za premalo razvite po 1970. letu dal za različne ob jekte 120 milijonov dinarjev Republiški sklad za raz voj gospodarsko premalo razvitih krajev je v treh le
IllMIIIIIHIHIIIIinillllllllMMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIM^	....IH
tih odštel 206 milijonov za graditev in modernizacijo 92 gospodarskih objektov, med katerimi je 31 novih Značilno je, da je vsak skladov dinar privabil pet dinarjev dru-gih investitorjev, pa je skupna vrednost investicij, od merjenih za te gospodarske objekte, presegla milijardo in
štev. Drugo so dale banke, izvajalci del in proizvajalci opreme, pa zavodi za zaposlovanje in drugi.
Ocenjujejo, da so učinki teh vlaganj precej veliki, saj bo tako v republiki zaposlenih 5500 delavcev več, še 1500
=_______________ pa je takih, ki bodo lahko
200 milijonov “din Investitor' I del° nadaljevali, namesto da ji seveda niso ravno tekmo- s*cer dobili odpoved, vali med seboj, kdo bo prej Republiški sklad je doslej ponudil nerazvitim denar, razdelil okrog sto kreditov, motorje za vendar pa so vseeno nekako Mnogi izmed objektov, ki so [ aparat itd. '
že delajo ter pošiljajo na trg različne proizvode. Tako npr. bujski »Digitron« proizvaja namizne elektronske kalkulatorje in žepni elektronski računalnik, obrat osiješkega »Analita« v Donjem Miholcu pa proizvode iz plastičnih mas za avtomobilsko, živilsko in tekstilno industrijo Zagrebški RIZ je že zdavnaj odprl obrat v Slunju, splitska »Jugoplastika« ima od Zadra do Dubrovnika enajst obratov. Zagrebška »Croatia« je dobila kredite za obrat v Čakovcu, »Rade Končar« pa za tovarno v Ivancu, kjer ne bodo več kopali premoga, pač pa bodo nekdanji rudarji začeli proizvajati elektro-gospodinjske
MARJAN KUNEJ
odšteli 27 odst. svojih sred- ] dobili od njega »injekcijo«,
lll!l!lllll!llllll!llllll!!!llllllllllll!IIMI!ll[lll!llllll!!l!lll!IIIIIIIHIIIIlllllMMII!l!lllllllllll!ll!llll||||||!|||||l!l||!!|[!||||||||||||ia
Deseterec iz starega kraja
Simič je posnel reportažo, ki jo sestavljajo izključno pogovori s prebivalci te turške vasi. Med drugim je od njih zvedel, da so zapustili Bosno 1928. leta in to na poziv tedanjega predsednika Turčije Kemala Atatiirka, ki je pozval vse muslimane z Balkana, naj pridejo v Turčijo. Tako so tudi oni odšli in prišli v Gjul Bahče, dobili zemljo in — na njej ostali.
Ko so prišli v novi kraj, današnji prebivalci niso znali turščine, pojasnjuje Simič. Pri zraščanju v novo okolje pa so ohranili del svoje dediščine. Tako so ohranili jezik, običaje m celo kuhinjo prejšnjega kraja. Neki stari domačin je Simiču zreciti-ralnarodno pesem v dese-^ ki pripoveduje o dvoboju med hajdukom Jovanom in turškim junakom Mu-staio. Zrecitiral je vsaj petdeset stihov te pesmi, ki je reporter še nikoli v življenju ni slišal.
Danes živi v Gjul Bahče okrog dvesto družin, ki so po poreklu iz Jugoslavije. Tudi mladi ljudje te vasi so se naučili srbohrvaščine in se z njo sporazumevajo.
- Nikdar nisem bil v Jugoslaviji, pravi Nurija Ci-nar, eden izmed prebivalcev Gjul Bahče. Moja družina je prišla sem iz Bosanske Krupe, jaz pa sem se jezika naučil od svojih staršev. Večina iz vasi nas govori dva jezika: turški in srbski.
Raj za ženske
Triintrideset let mi je, pove neki drugi prebivalec Gjul Bahče. V Turčiji imam od
družine samo teto. Vsi drugi sč ostali v Bosanski Krupi. Oženjen sem, imam pet otrok, vendar moja ljuba m Bosanka, ampak grška muslimanka, pa tako ne zna »po bosansko«. Najbrž se rodne govorice zato tudi otroci ne bodo naučili. Jaz bi pa želel, da bi se naučili, ker bi bilo to bolje zanje.
Leta tečejo, generacije se zamenjavajo, čas in oddaljenost delata svoje in gotovo je, da bodo v prihodnosti tudi v Gjul Bahče vse manj govorili srbskohrvatski. Vendar so pa vezi s starim krajem še zmerom močne. V Gjul Bahče so celo taki, ki vsako leto redno prihajajo v našo deželo in obiščejo svojo rodbino. In ko se vrnejo, pripovedujejo o stari domačiji, včasih pa se jim tudi milo stori...
— Bil sem nekajkrat v Jugoslaviji, pravi neki kandidat za poroko iz Gjul Bah če. Vaša dežela mi je všeč, saj je pri vas več žensk kot moških. Pri nas ni prav, ker je narobe:: v Turčiji je milijon m pol več moških kakor pa žensk.
Za te Bosance se je seveda pozanimal tudi Oddelek za kulturo in genezo pri Inštitutu za eksperimentalno fonetiko Srbske akademije znanosti in umetnosti. Voditeljica tega inštituta Smilj-ka Vasič je posnela govorico prebivalcev Gjul Bahče in bo napravila analizo po sistemu socialne lingvistike. Najbolj jo je presenetilo, da ti vaščani govore čisteje kot današnji rojeni Bosanci. Njihova govorica je seveda zanimiva tudi za razvoj jezika, saj je ohranila posebnosti jezika v Bosni izpred petdesetih let.
Torej: če vas pot po naključju zanese v Gjul Bahče, lahko pozdravite »Dober dan« m se vam ni treba bati, da vas ne bodo razumeli...
D. S.
Je pa razstava njihovih del v vsakem pogledu zanimiva, saj sledi marsikateremu aktualnemu umetnostnemu toku in ga prilagaja naši umetnostni občutljivosti in našim posebnim čustvenorazumskim skupkom.
Janez Lenassi se je s potrebno mero občutljivosti in spoštljivega razmerja do narave in kulturne dediščine Mediterana v kamnu uspešno spopadel s tako občutljivo in nestalno snovjo (in pojmom) kot je morje. Jože Pohlen pa ostaja zvest istrski zemlji in ljudem in modelira svoje kariatide in plavalce iz flišne prelomne plasti ali iz struktur, ki evocirajo morske valčke. Negovan Nemec posveča svojo pozornost lesu in plastično-struktumim možnostim debla in bloka. Lucijan Bratuš počasi presnavlja svoje litografije skorajda v osnutke za plastike-— tako kompaktni postajajo njegovi liki. Silvester Komel je pokazal dinamično različico svojih abstraktnih kompozicij v hladnejši lestvici. Tomo Vran, Pavel Medvešček, Rudi Pergar (sitotiski), Rafael Nemec, Miloš Volarič in Ivan Varl so pokazali že znane zasnove, nekateri celo de la. Zdi se, da res vztrajno zasleduje in razvija svojo, deloma preprosto, a celovito vizualno idejo še mladi Živko Marušič. Nova člana sta postala Marko Pogačnik (nekoč član skupine OHO) in Rudi Cihlaf.
Usoda izročila
Kot žlahten izlet v sanjano davnino ujemajočih se življenjskih vrednot in estetskega nazora se zdi obisk razstave beneških slikarjev XVIII. stoletja v goriški palači Attems. Dela najvidnejših slikarjev Serenissime tik pred njenim zatonom, nam prikličejo pred oči podobo nekega časa, ki se nam vedno jasneje kaže kot velika prelomnica v vrednotah življenja in njegovih prezenta-cijah. Kajti ta umetnost, ki je še kot zadnji, svetli plamen"' visoko " doletela proti nebu, da bi hip nàto ugasnila in samo še tlela skoraj do-danes, združuje v sebi vse idejno izročilo ih ogromni zaklad izkušenj in znanja italijanske in posebej beneške umetnosti od Bellinija, Carpaccia, mimo Giorgione-ja, Tiziana, Veroneseja, Tintoretta, Bassanov, da omenim samo te.
Te orjaške dediščine ni mogel obdržati ali pomnožiti noben posameznik več. Kot je že davno prej razpadel enotni nazor o bogu in naravi, tako tokrat razpada idejna podstat umetnosti v nešteto vsebinskih področij, ki so se osamosvojila iz nekdanjih enotnih kompozicij, in prav tako v nešteto individualnih »programov« in umetnostnih, vizualnih občutljivosti. Niti Tiepolo, ta zadnji veliki sintetik, ni več zmogel prave sinteze, medtem ko so beneški veduisti — na razstavi so zastopanj F. Guardi, L. Carlevarijs, Canaletto in G. B. Bison — že jasno iz-
brali svojo ostro omejeno pot, ki je postala podlaga deloma z raziskovalnim racionalizmom podloženi slikarski opisnosti krajinarstva dobre polovice XIX. stoletja. Vmes pa genre in romantična krajina, baročno pojmovane klasicistične teme, realizem v portretu in figuri, iluzionizem in čisti svetlobni programi, nove tehnike (pasteli R. Carriere) in slutnje nastopajočega racionalizma, vse pa pretkano z značilno beneško svetlobno razkroj e-nostjo, v kateri zaživijo barve enako močno kot oblike in sence definirajo svetlobo in se figure podrejajo sceni in — z vsem tem izročilom lastne velike preteklosti umre ta umetnost potem, ko je izoblikovala nastavke in pognala popke za novo rast in razcvet vse bolj individualne umetnosti novega, zdaj že izoblikovanega družbenega razreda.
Sodobne inačice
IX. korpus NOV in POJ
Realna in silno dragocena šola, povezana tudi s hudimi žrtvami, katerih vrednost še zdaj ni pravično ocenjena
			
Ce je racionalizem preteklosti pustil kaj sledov, jih naša doba gotovo odseva. Omejevanje na bistveno, izločitev akterja iz vsega, kar ni v neposredni zvezi z njim in našo pozornostjo do njega, odpovedovanje dekoraciji — navsezadnje je to zasnova modeme umetnosti nasploh. A kaj ostane? Moč osebnosti, ki se v tako omejenih okvirih izpoveduje s pomočjo simbola, z močjo individualne oblikovanosti še tako oklesanega akterja, čustvo, ki se skriva, denimo, v plastikah in risbah koprskega kiparja Jožeta Pohlena (zdaj razstavlja v galeriji Meblo v Novi Gorici), si najde pot in izraz mimo gole razneženosti in obrabljenih shem in se v kariatidah, potnikih in plavalcih, navsezadnje v vojščakih in celo v živalih pokaže kot zavestna navezanost na domače prakulturno okolje, na Istro in njene ljudi, ki vztrajajo v trdem boju za življenje na tej flišm zemlji in ustvarjajo okolje m vzdušje, v katerem je še živa tradicija in sodobne oblike življenja in njihovega dela porajajo in bogatijo umetnostno misel sedanjosti. Z vsemi vrednotami izročila preteklosti, ki jih vsak dan pozabljamo, čeprav še- vedno od njih živimo.
Na samo občutje osebne utesnjenosti, in to predvsem duhovne in čustvene, se strne umetnostno sporočilo mladega grafika Gorazda Sefra-na, ki to pot razstavlja v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Tradicija se zgosti v čisti duh, v atmosfero ki le v drugačnem okolju enako intenzivno dušila že mnoge prednike. Prvine se podrejajo občutjem: nedoločnost enih pogojuje nedooblikovanost drugih. Oboje povezano m oboje v sozvočju, načrtno in premišljeno in vendar še toliko svobodno, da zmoremo zapreti v te kletke ujetosti še košček svoje tesnobe in hkrati ugotoviti, da je v času m prostoru, kjer se je zmoremo zavedati, prav takšna in prav tako usodna V tej fazj spoznanja pa tudi morda prav tako — ustvarjalna.
JANEZ MESESNEL
Tak napis še danes lahko srečamo na primorskih hišah. Pogled na te že zbledele črke me vedno nekam gane, ker si takoj mislim, koliko krvi je moralo preteči, da je tudi naša primorska zemlja — čeprav ne vsa — zdaj svobodna in sestavni del še ne povsem Združene Slovenije v veliki družini svobodnih jugoslovanskih narodov. Na isti ali na sos. dnih hišah bomo lahko brali še druge napise, pozdrave tej ali oni diviziji primorskega korpusa pa tudi drugim njegovim enotam in pozdrave 4. armadi JA. To so zgodovinski napisi, ki izpričujejo resnico, da so začetek maja 1945 osvobodile Trst in Primorsko enote 9. korpusa, 4. armade JA in komande mesta Trst 9. korpusa v Trstu samem. Res je, prav ob osvoboditvi so bile navzoče tudi zavezniške vojaške sile, a samo bežen pogled v vso tedanjo kar se le da zapleteno diplomacijo in zavezniško uveljavljanje svoje vojaške uprave tudi na naših tleh nas more kaj hitro prepričati, kako je bila zmagovita navzočnost vseh naših omenjenih enot takrat na tem ozemlju neogibno potrebna. Kar ne morem si izbiri iz glave tele misli: če bi vseh teh naših zmagovitih enot takrat ne bilo tam, bi kaj lahko bila sedanja jugoslovansko-italijanska meja tam, kot je tekla nekoč, rapalska. Morda bi bila le pri Postojni rahla korektura, ne pa na Snežniku.
Prenašanje izkušenj
Teh enot seveda takrat ne bi bilo, če bi ne bila tudi Primorska s Trstom od vsega začetka NOB ne samo sestavni del operacijskega področja slovenskega glavnega štaba, temveč tudi vrhovnega štaba NOV in POJ; če ne bi bila tudi osvoboditev teh delov sveta obveznost in dolžnost ne samo slovenskega, temveč vseh jugoslovanskih narodov. Tako v poslednjem jurišu, pa tudi že poprej, za svobodo Primorske s Trstom niso padali samo Slovenci, temveč tudi tovariši iz drugih jugoslovanskih republik. Mislim, da ne bo težavno najti na primorskih hišah še zapisanega gesla z zelo globoko vsebino: Tukaj je Jugoslavija!
Od obeh drugih više organiziranih voja-ikih enot, 7. korpusa in 4. (štajerske) ope-
rativne cone, je imel 9. korpus še prav poseben pomen. Nekdanja 3. ali alpska operativna cona, kasnejše območje 9. korpusa, je obsegalo dvoje ozemelj, katerima sta dve mirovni pogodbi konec prve svetovne vojne namenili povsem drugačno usodo. Eni, delu Gorenjske življenje v bivši Jugoslaviji, drugi, z rapalsko mirovno pogodbo omejeni »Primorski«, življenje pod Italijo, ki je že pred fašističnim režimom začela kazati zelo neprijazen obraz do slovenske narodne manjšine.
Nesrečni razpad stare Jugoslavije aprila 1941 je prinesel to, da so Gorenjsko okupirali Nemci, Primorska pa je ostala še naprej okupirana od Italije. Kot na Gorenjskem in kjer koli drugod v Sloveniji in Jugoslaviji, se je začel NOB tudi na Primorskem, ki pa je že od vsega začetka kazal nekatere izrazite posebnosti, katerim je
CK KPS posvetil kar največ pozornosti. Te niso izvirale samo iz dvajsetletne okupacije in nekaterih zaviralnih momentov prav na začetku, saj je bila narodna zavest na Primorskem še vedno izredno močna in želja i» Združeni Sloveniji ni nikdar ugasnila. Posebnost so dajali narodnostno mešani kraji in iskrena želja CK po pravi intemacionalistični pomoči vsem italijanskim antifašističnim silam. Prišel je namreč čas, ko bi mogle prav te, ob pomoči in sodelovanju z NOB jugoslovanskih narodov obračunati z domačim in kasneje še z nemškim fašizmom, si izbojevati resnično svobodno domovino in vsaj nekoliko popraviti vse velike krivice, ki jih je prizadejal fašizem Primorcem in Istranom. CK je tudi realno ocenil, da italijanski antifašisti vsega tega ne bomo zmogli samo s še tako dobrimi izjavami in napisanimi sklepi, temveč le z dobro urejeno in močno lastno osvobodilno vojsko. Ta je v Italiji res začela nastajati v čedalje večjih oblikah po kapitulaciji Italije, že pred tem pa so se mogli italijanski garibaldinci in antifašisti že srečati s slovenskimi in hrvaškimi partizani v Istri, Trstu, globlje na Krasu, v Furlaniji, Brdih in Beneški Sloveniji.
Veliki kapital
Posebnost aktivnosti 9. korpusa je torej bila — poleg vsakodnevnih bojev, ki so jih imele vse enote jugoslovanske NOV — vzgoja in prenašanje vojnih izkušenj italijanskim odporniškim enotam in njihovo pritegovanje k skupnemu boju proti skupnemu sovražniku. To je bila realna in silno
dragocena šola, zvezana tudi s hudimi žrtvami, katerih vrednost še zdaj ni povsem pravično ocenjena. Prav gotovo pa je, da tudi te naše žrtve niso bile zaman.
Upam si trditi, da si nekdanji resnični borci italijanske partizanske tržaške brigade, divizije Garibaldi-Natisone ali divizije Fontanot, štejejo v čast, da so se borili z nami za lastno in našo svobodo. Tega tovariškega bojnega sodelovanja ne more zbrisati nihče, pa naj se kolo časa suče tako ali drugače. To je naš in njihov veliki kapital, ki ga je bojno in tovariško sožitje med našim in italijanskim narodom na mejnih stičiščih skoval prav 9. korpus in katerega obresti ne morejo nikdar usahniti, pa naj bi bil včasih celo videz, da bi utegnile.
Posebnost bojem in akcijam 9. korpusa je dajal tudi okupator, ki je bil kar se le da občutljiv na vsem korpusnem prostoru. To je bilo zelo razumljivo, saj so Nemci za svojo fronto v Italiji zelo potrebovali tudi vse komunikacije sever—jug na Primorskem. Ni bilo treba niti dosti čakati in red. no so tekle stvari nekako takole: čim so korpusne enote samo začele ogrožati katero že koli za Nemce pomembno komunikacijo, so ti venomer odgovarjali z večjimi ofenzivnimi operacijami. In ker korpus, kot junaški korpus NOV in POJ, ni nikdar prenehal s svojimi operacijami, so bile na Primorskem skoraj nenehno večje ali manjše ofenzive. Nekatere od teh so prinesle tudi zelo hude žrtve, toda korpus se Je zmeraj prebijal iz vseh obročev, in kar je še pomembneje, nikdar se m umaknil s Primorske. Za zmeraj bo ostala zapisana slava 9. korpusa iz zadnje, najhujše ofenzive tik pred koncem vojne, v kateri je imel korpus izredno hude izgube. A še z nezaceljenimi ranami in skoraj zdesetkan Je le osvobodil vso Primorsko in ves slovenski narodnostni prostor, udaril tudi na Trst in odlično sodeloval pri njegovi osvo-biditvi.
Ko zdaj obiskujemo s soncem polno primorsko deželo, skoraj da ne utegnemo pomisliti na veliko resnico, kako so bili primorski ljudje povezani $ svojim korpusom m ta z njimi. Od tod tudi nadvse zanimivo zgodovinsko deistvo, da med NOB v tej deželi skoraj ni bilo domačega izdajal-
ca, okupatorjevega hlapca ali še hujšega »borca za vero«. Po kapitulaciji Italije je bilo tudi na Primorskem nekaj domobrancev, a niso bili domačini in so bili pripelja. ni od drugod. To moramo šteti primorskim ljudem in njihovemu 9. korpusu še v prav posebno čast in zaslugo. Ta se bo iz pretek losti podedovala v sedanjo in bodočo obveznost zvestobe slovenski zemlji, katere čuvarji so na njenih skrajnih narodnostnih mejah zvesti primorski ljudje. S teh meja jih ni pregnalo ne kapitalistično, ne fašistično zasužnjevanje. Primorske domačije so pognale korenine in prav tem je treba dati tudi danes vse možnosti, da bodo postale še globlje in še močnejše. Velika ideja Združene Slovenije še ni povsem uresničena, sodi pa med tiste vrste naravnih zako-
mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiijijiiiiiiiiiiiiiijiiiiim^	............................iiiihhiuh
nov kot zakon, da mati ne sme nikdar pozabiti svojega otroka in otrok ne matere.
svoje
Velika zmaga 9. korpusa konec vojne ni bila — zaradi takratne in še kasnejše silne mednarodne zapletenosti - kronana s popolnim uspehom. Ce tako mislimo in tako tudi zapišemo — saj je to res - nas nihče ne more imeti za imperialiste, se manj seveda s tem ne poskušamo odgovarjati tistim nekaj tržaškim in severno italijanskim novofašističnim kričaškim pokov-cem, ki se včasih le upajo prikazati iz svojih jazbin. Ob njihovem kričanju lahko samo skomignemo z rameni, saj je na primorskih hišah in v naših srcih še ostalo zapisano: Naj živi 9. korpus NOV in POJ!
METOD MIKUŽ
IZ VOJNIH DNI V SLOVENSKEM PRIMORJU: brigada se zbira
Foto: arhiv Dela
SPORT SPORT SPORT
22. decembra 1973
*...........m-.—--------- ■	-
SMUČANJE
ZA EVROPSKI POKAL
Stricker zmagovalec v včerajšnjem slalomu
Italijanski predstavnik vodi na začasni lestvici
ALPE D’HUEZ, 21. - Italijanski smučar Erwin Stricker je zmagal danes v slalomu v Alpe d’Huez, ki je veljal kot prva vožnja za evropski smučarski pokal. Italijanski tekmovalci so svoj uspeh povečali še s trétjim in šestim mestom Pego-rarija in Pietragiovanne. Na tekmovanjih za evropski pokal so se italijanski predstavniki dobro odrezali že v lanski sezoni, ko so zmagali s Faustom Radicijem. Stricker je bil najhitrejši v drugi vožnji, medtem ko je v prvi zmagal francoski predstavnik Claude Perrot, ki se je nato uvrstil na četrto mesto.
Vrstni red na dl ju:
1.	E. Stricker (It.)
2.	R. Roche (Fr.)
3.	I. Pegorari (It.)
4.	C. Perrot (Fr.)
5.	G. Bonievie (Fr.)
104”84, t. 25 105”68, t. 20 105”80, t. 15 105”92, t. II 106”09, t. 8
0. Pietrogiovanna (It.) 106”17, t. 6
7.	F.	Ochoa (Šp.)	106”21,	t.	4
8.	P.	Samson (Fr.)	107”95,	t.	3
9.	M.	Wallinger (Av.) 108”19,	t.	2
10.	A.	Garoid (Šp.)	108”20,	t.	1
* * *
SCHLADMING, 21. — V avstrijskem smučarskem centru Schlad-mingu ae je danes odvijal no-stop trening za jutrišnji smuk. Med spusti se je huje ponesrečil švicarski tekmovalec Boli, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico. Brez poškodb pa je ostal Italijan Besson, kateremu se je zlomila smučka in se je zaletel v snope slame, ki so bili na progi. Na treningu so bili najboljši avstrijski smučarji, ki so uvrstili devet svojih predstavnikov v prvo petnajsterico. Najhitrejši je bil Grissman, ki je 3.145 metrov dolgo progo prevozil v 1’42”40 s poprečno hitrostjo 110,560 km/h.
KOŠARKA
1 V PRIJATELJSKI TEKMI
Lepa zmaga Doma
Dom — Arte B 93:61 (49:36)
DOM: Marušič, Mučič 21, Čubej 23, Mozetič 1, Dornik 34, Kont 10, Vogrič, Terčič 4.
ARTE: Osbat 6, Simpone 4, Bres-san 16, Surace 2, Glandi, Deganut-ti 8, Maggi 22, Venier 3.
PROSTI METI: Dom 5:16 in Arte 1:12.
V zelo lepi in tehnično popolni igri je Domova peterka v prijateljski tekmi z lahkoto odpravila Arte B. Že od vsega začetka so Domov-ci dobro igrali in pokazali odlično skupno igro. Z lepimi in hitrimi podajami so nasprotnikom polnili koš in so že po prvih minutah vodili z 10 točkami. To prednost so obdržali do konca prvega polčasa. V drugem delu igre so zaigrali še bolj dinamično, tako da so lahko vsi igralci pri tem pokazali svoje zmožnosti Lahko pohvalimo Dornika, Mučiča in Čubeja, ki so kot običajno prežali na vsako žogo. Tudi Kont se je dobro odrezal, saj so bile skoraj vse odbite žoge v obrambi _ in v napadu njegova last. Terčič in Mozetič sta igirala bolj umirjeno ter sta dobro organizirala go-riške napade.
M. M.
ODBOJKA
V MOŠKI C LICI
Optimizem Krasa pred naporno tekmo s prvouvrščenim Casadiom
Borovke na svojem najdaljšem letošnjem potovanju • Poslovilna tekma L Budina
C LIGA — KRAS
Moška šesterka Krasa, ki je v dosedanjih šestih prvenstvenih kolih odbojkarske C lige razočarala svoje zveste pristaše in osvojila le e-no zmago, bo imela drevi pred seboj nehvaležno in skoraj brezup no nalogo. Krašovci bodo namreč sprejeli v goste prvouvrščeno ekipo Casadio iz Ravene, ki je v dosedanjih nastopih z lahkoto odpravila vse ostale nasprotnike. Moč te šesterke ni nobeno presenečenje, saj je to praktično druga postava društva, ki z uspehom nasto-' pa v državni odbojkarski A ligi. V tej ekipi igrajo bivši prvoligaši, ki ne pridejo več v poštev za prvo ekipo, in pa mladi nadebudni odbojkarji, katerim služi igranje v C ligi kot odskočna deska za uvrstitev v prvo moštvo. Vendar pa
moramo pripomniti, da ne more v ljujoč, toda niti razveseljiv. Goriški
niiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 22. DECEMBRA 1973
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
NOGOMET
21.15 v Casale
Junior — Bor
Monferrato
MOŠKA C LIGA
21.15 v Nabrežini
Kras — Casadio
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
15.00 na Kontovelu
Kontovel — POM
MLADINCI
18.30	v Gorici
Patriarca — Polet * * *
NARAŠČAJNIKI
19.00 v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Inter 1904
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini
Breg - Inter SS ........
JUTRI
NEDELJA, 23. DECEMBRA 1973
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
NARAŠČAJNIKI
12.45 v Dolini
Breg — Don Bosco * * *
8.45 pri Sv. Sergiju
De Macori — Union
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Zagraju
Sagrado — Bor
NARAŠČAJNIKI
9.15 na Kontovelu
Kontovel — Ricreatori
DANES IN JUTRI ZAOSTALE TEKME
V kraškem derbiju Vesna-Primorje računata oba nasprotnika na zmago
Breg igra danes proti Interju - Zarja upa na tretjo zaporedno zmago
2. AMATERSKA LIGA
Danes in jutri bodo odigrali štiri zaostale tekme, ki so jih odgodili v desetem kolu zaradi poledenelih i-grišč in močnih sunkov burje
V središču zanimanja bo prav gotovo slovenski derbi Vesna — Primorje, za katerega vlada v Križu in na Proseku veliko zanimanje. Razen za točke na lestvici bo to srečanje veljavno tudi za pokal Primorskega dnevnika in za pokal «Elio».
Za ta derbi smo vprašali oba predsednika društev:
Miro Sedmak (Vesna): «Pred tekmo z Muggesano sem bil mnenja da, če bomo premagali Muggesano, bomo zmagali tudi proti Primorju. Muggesano smo odpravili s 4:0, proti Prosečanom pa bi seveda bil zadovoljen tudi s pičlo zmago. Postava Vesne bo popolna, trener Košuta bo imel na razpolago vse nogometaš^., ki sp po. zadnjih uspehih Odlično ' razpoloženi.»
Sergij Cibic (Primorje): «Prepričan sem, da bort» zmagali, saj govori tradicija v našo korist. Primorje je namreč vedno zmagalo v prvi tekmi in zato mislim, da bo tudi tokrat tako. Vsi se namreč dobro zavedamo, da bi nam poraz odvzel vsako upanje za obstanek na zgornjem delu lestvice, kamor nam bi bila odprta pot v primeru zmage.
pa ni rečeno, da smo zgubili vsako upanje, čeprav smo precej potrti. Zmaga danes bi bila za nas velik uspeh in istočasno spodbuda za nadaljevanje prvenstva. Zato bi prav gotovo zadovoljili naše navijače, ki nam kljub negativnim izidom stojijo ob strani.»
V zaostali tekmi se bosta pomerila tudi Flaminio in Audax. Favoriti so gostje, saj bodo morali domačini na igrišče brez titulamega vratarja Paro vela, ki je nedvomno steber tržaške enajsterice.
14.30 v Križu	
Vesna — Primorje * * *	Lestvica za pokal
14.30 v Bazovici	Primorskega dnevnika
Zarja — Libertas	Juventina 4 3 0 1 5 1 6
* * *	Vesna	4200204
	Zarja	2 10 12 2 2
MLADINCI	Primorje	3 1 0 2 2 3 2
11.00 v Dolini	Breg	3 0 0 3 0 5 0
Breg — Gaja	
* * *	Primorje bo proti Vesni igralo v
10.30 v Nabrežini	popolni postavi in mislim, da je to
Aurisina — Primorje	bistvene važnosti za tako važno in
naporno srečanje.»
Zarja pa bo sprejela v goste tržaški Libertas, Id bo stopil na igrišče brez spretnega režiserja Cadel-lija (diskvalificiran). Bazovci seveda upajo po zadnjih dveh uspehih na tretjo zaporedno zmago, saj je morala ekipe odlična in tudi kondicija posameznih atletov je dobra. Zarja bo startala na obe točki. Bo Bazovcem to uspelo?
Breg pa bo danes popoldne sprejel v goste enajsterico Inter SS. I-gralec Brega Žarko Race nam je o tej tekmi povedal svoje mnenje: «Upoštevajoč, da nimamo sedaj kaj zgubiti, mislim, da bomo zaigrali bolj umirjeno in tako seveda tudi rezultati ne bi smeli izostati. Če pogledamo na lestvico ugotovimo, da je Breg na zadnjem mestu. S tem
Lestvica za
Zarja Vesna Primorje Dnino Breg
pokal
1 1 1 1 1 1
0	3
1	0
«Elio»
3. AMATERSKA LIGA
Prejšnjo nedeljo so odigrali zadnje kolo zimskega dela prvenstva. Naslov zimskih prvakov sta si matematično zagotovila Costalunga v skupini «P» indJe Macori v skupini, «Q». V skupini «O» pa bo odločitev padla danes v zaostali tekmi Gia-rizzole — Lib. S. Marco. Največje presenečenje tega dela prvenstva pa prav gotovo predstavlja uvrstitev enajsterice Primorca na drugo mesto lestvice v svoji skupini.
Skupina «O»
IZIDI: Lib. Rocol — Giarizzole 0:0, Roianese — Aurisina 0:1, Fiamma — Esperia SL 1:1, Don Bosco — ACEGAT 0:0, Lib. S. Marco — P. Perugino 3:0.
LESTVICA: Giarizzole 13, lib. S. Marco in Lib. Rocol 12, Aurisina in ACEGAT 11, Don Bosco 9, Roianese 8, Esperia SL 6, Fiamma 5, P. Perugino 1.
Skupina «P»
IZIDI: Lib. Prosek — Primorec 0:1, Virtus — Lib. Barkovlje 2:2, Baxter — Costalunga 0:2, Sampvi-to — Olimpija 1:2, Union — Bar Veneto 1:1.
LESTVICA: Costalunga 16, Primorec 14, lib. Barkovlje 13, lib. Prosek 11, Virtus 8, Sampvito 7, Union in Bar Veneto 6, Baxter 5, Olimpija 4.
Skupina «Q»
IZIDI: Edilcolor — Lib. Sv. Sergij 3:0, lib. Opčine - GMT 0:3, Supercaffè — Domio 0:3, Portuale — Campi Elisi 2:1, De Macori — Zaule 1:0.
LESTVICA: De Macori 18, Portuale 15, GMT in Domio 12, Zaule 9, Op. Supercaffè 8, lib. Opčine 7, Edilcolor 4, Campi Siisi 3, lib. Sv. Sergij 0.
Pokrajinski odbor FIGC za tržaško področje je v svojem zadnjem obvestilu sporočil, da se bo prvenstvo 3. amaterske lige nadaljevalo v nedeljo, 13. januarja 1974 s prvim povratnim kolom. Voditelji posameznih klubov in nogometaši bodo torej imeli kar tri nedelje počitka.
Za goriško področje pa, kot je že znano, se bo prvenstvo po enomesečni prekinitvi nadaljevalo 5. januarja z osmim kolom. Povratni del pa se bo pričel 2. februarja in bodo vse tekme igrali ob sobotah popoldne.
B. R.
TELOVADBA
STUTTGART, 21. — šestnajstletna zahodnonemška telovadka Uta Schorn je bila proglašena za najboljšo nemško športnico, med moškimi pa je ta čast doletela metalca kopja Klausa Wolfermanna, svetovnega prvaka s 94,08 m.
ATLETIKA
RIM, 21. — Rimski univerzitetni športni krožek je predstavil tisku silvestrski maraton po rimskih u-licah, ki se to letos odvijal dan prej, to je 30. decembra zvečer, po praznih cestah italijanske prestolnice. Doslej se je za maraton prijavilo preko tisoč tekmovalcev, prireditelji pa upajo, da bodo dosegli številko pet tisoč.
skladu s pravilnikom odbojakrske federacije, isto društvo nastopati z dvema ekipama v dveh zaporednih ligah. To pomeni, da ne more Casadio v nobenem primeru napredovati v B ligo. Zato izvedenci pričakujejo, da ne bodo Ravenci vedno igrali na nož in da bodo popustili. In če bi se to zgodilo že danes?
Pri Krasu je odbor poskrbel za novost, v upanju da bo dal ekipi novega zanosa in samozaupanja. Trenerske posle je spet prevzel nek danji trener Ante Jadrijevič, ki bil svoj čas sam premeščen iz Se Žane v Ljubljano, sedaj pa se spet vrnil na staro delovno mesto in je rade volje priskočil Krasovim fantom na pomoč v teh kritičnih trenutkih. Za sedaj še nihče ne pričakuje čudežev, vendar bo morala šesterka prej ali slej pokazati svoje pravo lice. Za drevišnje srečanje si nihče ne dela pretiranih utvar in bi moral biti sprejemljiv že častni poraz, kolikor ne bi prišlo do prijetnega presenečenja. Pripomniti moramo, da bo drevi poslovilna tekma Ladija Budina, ki bo prve dni prihodnjega leta oblekel vojaško suknjo. Prav zato pričakujemo, da se bodo drevi vsi Kra-sovi igralci še posebno potrudili za dosego zmage, kar bi bilo za poslavljajočega se igralca in seveda tudi za društvo, najlepše božično darilo.
Prvenstvena tekma Kras — Casadio Ravena bo drevi ob 21.15 nabrežinski občinski telovadnici.
—bs—
B LIGA — BOR
V zadnjem srečanju prvega dela prvenstva B lige se bodo zastopnice Bora drevi srečale v Casale Monferratu s šesterko Junior. Dre-višnje nasprotnice so doslej zbrale osem točk in so na odličnem drugem mestu lestvice. Odbojkarice te ekipe so zgubile samo z Liberta-som v Brescii v prvem kolu in Vi-gnonijem v Gottolengu v petem za-vrtljaju s 3:0 Proti vsem ostalim nasprotnicam so zmagale. Vseka kor pa velja omeniti, da igra ta ekipa že vrsto let v drugi ligi in je bila v preteklih prvenstvih vključena v druge skupine in ni tako še merila svojih moči z našimi zastopnicami. Borovke čaka v tem nastopu precej zahtevna naloga Najprej se bo treba podati na pot že zgodaj zjutraj, ker je to najdalj-zeL#l8r roi-
, še g<
nus,
;ooaj zjutraj, ker o^rOViB n «K To Je
krr ba dolgo pòi
ba dolgo posedanje v vla-
ko prav gotovo zapustilo posl«4uc> Najhujše pa jih bo prav gdlbv
jce.
pa jih bo prav goibvo čakalo na igrišču, ker bo najbrž izredno težko spraviti na kolena nasprotnice. Glede na igro, ki jo je pokazal Bor v zadnjih dveh nastopih z AGI in tudi z Libertasom iz Brescie, lahko pripravi tudi presenečenje. Zmaga bi pomenila korak proti sredini lestvice, ker imajo Tržačanke po šestih odigranih tekmah samo štiri točke in so na šestem mestu. Položaj na lestvici ni zaskrb-
Prvenstvo tretje amaterske lige se bo zopet pričelo po Novem letu. Na sliki prizor z nedeljske tekme Union — Bar Veneto
AGI se je po slabem začetku odmaknil in neposredni boj za obstanek v ligi bo torej med «plavim» in OMA. Slabi Marzotto je že obsojen na izpad. Upamo, da bo v drugem delu prvenstva bolje, saj je izdatno pomlajena borova šesterka pokazala letos velik napredek.
G. F.
'.NOGOMET
RIO DE JANEIRO, 21. — Brazilska nogometna zveza je po včerajšnjih obtožbah nogometnega sodnika De Moraisa sklenila, da ga bo prijavila sodišču zaradi širjenja lažnih vesti. De Morais je namreč izjavil, da ga je med svetovnim prvenstvom v Mehiki brazilska nogometna zveza nagovarjala, naj podkupi svoje kolege, da bi sodili v korist brazilske reprezentance.
Prizor s tekme Kontovel
Inter 1904. Tržačani bedo v tem kolu igrali proti Boru
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiA
KOŠARKA
V promocijskem prvenstvu
Kontoveld igrajo danes proti nevarnim Tržičanom
Pri Boru bo verjetno igral tudi Fabjan . Naporna tekma za mladince Poleta . Naraščajniki Bora in Kontovela proti trdim nasprotnikom
Promocijsko prvenstvo
Po nedeljski zmagi proti Villesse-ju bodo danes Kontovelci sprejeli v goste močno ekipo POM iz Tržiča, ki ima trenutno 4 točke. POM je v nedeljo zgubil na lastnih tleh proti favoritu v tem prvenstvu, e-kipi Libertasa iz Trsta. Tržiško moštvo sestavljajo v glavnem mladi in hitri igralci, ki imajo dobro košarkarsko osnovo. Da bo naloga naših košarkarjev težka, se seveda zaveda tudi kontovelsko tehnično vodstvo. Naša ekipa pa je trenutno v dobri formi in morda bo le prišlo do presenečenja.
Borovci pa bodo jutri igrali v Zagraju proti domačemu moštvu, ki ima tudi štiri točke in je v nedeljo v Gradišču izgubilo le za piko (70:71). Po vsej vwjg+nosti bodo< na Boris,
treniral, s svojo izkušenostjo pa bi lahko nudil našemu moštvu , lep, doprinos, predvsem v napadu.
Miadinci
Polet bo danes gostoval v Gorici, kjer bo igral proti Patriarci, ki je trenutno druga na lestvici. Poletov-ci so v zadnjih dveh srečanjih pokazali dober napredek. Od tega gostovanja si naši košarkarji gotovo ne obetajo zmage, saj je Patriarca boljši tekmec, če pa bodo Openci zaigrali sproščeno v napadu in odločno v obrambi, si lahko pričakujemo lepo srečanje, ki bo vsekakor koristno za mlade openske predstavnike.
Naraščajniki
Inter 1904 je prvi, Ricreatori pa drugi na lestvici. Proti tema nasprotnikoma bosta igrala naša predstavnika Bor in Kontovel. Bor se bo danes spoprijel z Interjem 1904, ki je v nedeljo zadal Kontovelcem izredno hud udarec (145:32). Že ta izid zgovorno kaže, da je Inter 1904 v izredni formi. Predsednik Interja Pittoni nam je po tekmi s Kontovelom dejal: «V tem prvenstvu nimamo konkurence. To je sicer za nas zadovoljivo, ni pa produktivno. Vsako leto se namreč zgodi, da nismo dovolj pripravljeni ko prestopimo v deželno fazo in tako stalno izgubljamo.»
Kontovel bo na domačih tleh igral proti Ricreatoriju. Ta ekipa je do sedaj izgubila le eno tekmo (proti Interju 1904). Na lastnem igrišču pa bi se lahko naši košarkarji zadovoljivo izkazali, čeprav je start na zmago skoraj nemogoč.
b. 1.
NOGOMET
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Visok poraz Primorja
CGS — Primorje 3:0 (2:0)
CGS: Massi, Colonna, Purini, Milani, Angelini, D’Ambrosio, Cherri, Brandmayer, Cespa, Bucci.
PRIMORJE: Kapun, Blažina, S. Štoka, Černjava, Timeus, V. Husu, E. Štoka, P. Milič, S. Husu, Guštin, Castellani.
Strelci:
Fata.
Cespa, Brandmayer, La
Po treh pozitivnih nastopih je mladinska enajsterica Primorja v ,	,	,	jnedeljq na'tujih tleh klonila prvo-
lahko borovci racuna^na Borisa	dopi	vimkim» uLJ
Fabjana, ki sicer že dalj časa nl]d0m 3:0 CGS je soiidna enajsterica, kar dokazuje tudi njen polo-
žaj na lestvici.
Primorje je nastopilo v okrnjeni postavi. Njegova igra je bila neučinkovita, kar so z lahkoto izkoristili nasprotniki, ki so prišli do zmage brez večjih težav.
Domačini so že od vsega začetka začeli ostro napadati. Postavili so v zadrego proseško obrambo, ki je bila precej negotova. Napadalci zopet niso zadovoljili, saj niso dali niti gola. Njihova igra ni bila prodorna in zaradi neizkušenosti niso zaigrali po svojih sposobnostih. Nasprotniki so nepričakovano povedli že od vsega začetka tekme. «Rdeče . rumeni» so s težavo odbijali in zaustavljali nasprotnikove strele in akcije. Kmalu nato je padel še en gol. V drugem polčasu se je igra odvijala pretežno v kazenskem prostoru Prosečanov. Do tretjega gola je prišlo zaradi negotovosti proseške obrambe.
H. V.
NOGOMET
ZA DODATNO TEKMO S ŠPANU«
Jugoslavija noče igrali januarja v
Parizu
ŠD BREG sklicuje jutri, 22. decembra 1973 ob 20.30 v prostorih občinske telovadnice svoj 8. REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika:
2.	Poročilo namestnika tajnika;
3.	Poročilo blagajnika;
4.	Poročilo predsednika nadzornega odbora ;
5.	Poročilo gospodarja;
6.	Volitev novih članov;
7.	Diskusija In razno
BEOGRAD, 21. — Jugoslovanska nogometna zveza je sporočila, da ne bo igrala odločilnega srečanja s Španijo za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu 16. januarja 1974 v Parizu. Španija in Jugoslavija bosta morali tako mednarodni nogometni zvezi predlagati nov datum za medsebojno srečanje do 5. januarja, ko bo v Frankfurtu žrebanje za sestavo finalnih skupin na svetovnem prvenstvu.
Jugoslovanska zveza je predlagani datum 16. januarja odklonila, saj je takrat nogometno prvenstvo v Španiji v polnem teku, v SFRJ pa prav v tistem obdobju počivajo, saj se je zimski del prvenstva zaključil v polovici decembra. Jugoslovani so zato mednarodni nogometni zvezi predlagali, naj bi odločilno tekmo s Španijo odigrali meseca maja v Zah. Nemčiji, torej dober mesec pred pričetkom svetovnega prvenstva.
Iz Bonna pa se je medtem oglasil nogometni sodnik Tschenscher. Zavrnil je obtožbe jugoslovankega tiska. ki je v svojih komentarjih po tekmi v Atenah pisal, da je bil podkupljen. Izjavil je, da je Bajeviča izključil, ker je ta udaril grškega igralca, ko ta ni imel žoge, potem ko ga je na to opozoril stranski sodnik Messmer. Tschenscher je končno dodal, da mu ni znano, da bi jugoslovanska nosometna zveza postavila veto za morebitno njegovo sodelovanje v finalu SP.
Cesena - Sampdoria	1
Genoa - Bologna	1
Inter - LR Vicenza	1
Napoli - Milan	1
Roma - Fiorentina	X
Torino - Foggia	1
Verona - Lazio	X
Arezzo - Ascoli	X
Bari - Como	X
Brindisi - Brescia	1
Catania - Atalanta	1
Catanzaro - Taranto	1
Palermo - Parma	1
X 2
X 2 2
P
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
1
X
2
1
X
2
1
2
2
I
X
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Omenjeni policijski poročnik je bil znamenit tudi zato, ker nosi največ odlikovanj med vsemi ameriškimi policaji. Ima tudi največ ran. Omenjeni Italo-amerlčan se je odlikoval tudi s spretnostjo ravnanja z revolverjem in je številne žive cilje zanesljivo zadeval, pa mu zato tudi gangsterji niso ostajali dolžni. Ima torej 11 ran in 28 odlikovanj. No, zapustil je policijsko službo, čeprav mlad, pa je postal pomočnik državnega sekretarja države New York. Je tudi predsednik Grand Council of Columbia Association, v katerem je zbrano osemdeset tisoč državnih funkcionarjev italijanskega porekla. Mario Biaggi je od začetka trdil javno, da je Cosa nostra Izmišljena, da ne obstaja, da je Valachi montiran, da je to delo Boba Kennedyja. Ko je 1964. leta Bob Kennedy sklenil, da bo kandidiral za senat v New Yorku, ga je Mario Biaggi izzval m mu poslal brzojavko :
«Ponavljam vam tisto, kar sem vedno govoril v minulih letih Vi ste hoteli namerno umazati Američane italijanskega porekla z vašim bednim cirkuškim protiitalijanstvom. Samo en način je, da uredimo to zadevo. Razpravljajmo o dejstvih javno, na televiziji, vi in jaz, pa naj javnost presodi. Vi ste kandi-dac za neko javno mesto, jaz pa nisem. Nimate nikakršnega o-pravičila, da bi zavrnili to vabilo!»
Bob Kennedy ni prišel na dvoboj, a Biaggi mu zares ni
škodoval. Bob je prav v New Yorku gladko zmagal in postal senator v Washingtonu.
No, Mario Biaggi ostaja pri svojem. Leta 1965 je trdil: «Preiskava v primeru Valachi ni pripeljala niti do ene same aretacije, ni prinesla ničesar novega, ni sugerirala nobene ga novega zakona. Valachija so preparirali šefi s pomočjo magnetofonskega traku. Cosa nostra ni nikoli obstajala, čeprav .e treba priznati, da nekateri zlikovci podpirajo vzajemne zveze, delujejo po nekem sporazumu in so na neki način združeni Toda Cosa nostra ni resnična. To je tragikomedija.»	,
Toda so stara in nova dejstva, ki pobijajo Maria Biaggia. Eno izmed takšnih dejstev, in to ne nevažno, je odkritje velikega biznisa z mamili na relaciji Sicilija - Amerika, kjer se prepletata sicilijanska in ameriška gangsterska mafija. Tisto, kar je bilo dolgo slutnja, se je izkazalo kot stvarnost.
IV. KONČNI OBRAČUN
Parlamentarna komisija za boj proti mafiji, ki ima sedež
v	Rimu, je poslala oktobra neko svojo ekipo na Sicilijo. Naloga je takšna, da ni mogla celotna komisija oditi na Sicilija
V	komisiji je 30 ljudi, 15 senatorjev in 15 članov parlamenta.
V	tej ekipi pa so samo štirje: poslanca Elkan in Assenato, pr
vi	demokristjan, a drugi komunist ter dr. Romolo Pietroni, svetnik apeladjskega sodišča in dr. Antonio Troisi, vicekve-štor (v imenu policije).
Omenjena četverka je obiskala številne sodne urade na zahodni Siciliji z namenom, da bi zbrala vse dokumente, ki bi utegnili koristiti posebni preiskavi:
Komisija je sklenila ugotoviti, na kakšen način delujejo sodišča na Siciliji, zakaj je tako malo dokončanih postopkov proti članom mafije, zakaj jih v največjem odstotku izpustijo na prostost že med preiskovalnim postopkom, oziroma, zakaj se sodne obravnave končujejo skoraj vedno brez kaznovanja
obtoženih.
Zbrala naj bi takšne dokumente za obdobje od 1946. do 1963. leta. Delala je v Palermu, Sciaccd, Agrigentu, C al tani ss et ti, Trapa niju itd. ter je zbrala več stotin sodnih obsodb v tipičnih mafijskih procesih. To so procesi zaradi umorov, poskusov u-morov, ugrabitev, izsiljevanj, namerno storjenih materialnih škod, vsakovrstnega nasilja.
Komisija je zlahka ugotovila, da so bili številni notorni zli-kovpi aretirani in celo postavljeni pred sodišče in da so razpravljati o njihovih zločinih, pa so jih vendar vrnili v družbo in so se nadalje obnašali kot pošteni in spoštovani državljani z visoko dvignjenimi glavami. Brez števila je takšnih, ki so šli sedem, osem all celo desetkrat skozi policijsko in sodno proceduro in nikoli ni bilo proti njim dokazov, oziroma, pred sodiščem se je zgodilo tako, kot da teh dokazov zares ni bilo. Se več, omenjene osebe so postajale po vsaki takšni aretaciji m procesu, ki se ni končal brez kazni, še bolj prepotentne. Kajti s tem, da so vedno ostajali nekaznovani, s tem je članom mafije zares naraščala avtoriteta in ugled v njihovem o-kolju, ki jih je začelo smatrati za nedotakljive, mogočneže, ki sd jim niti sodišča ne upajo storiti nič žalega.
Bili so tudi neverjetni primeri. Neki pezzo da novanta, to je eden izmed najnevarnejših članov mafije v Palermu, Salvatore La Barbera, večkrat aretiran in postavljen pred sodišče, je po vsem tem vzdrževal najpristnejše odnose tudi z županom Palerma Salvatorom Limo. Župan se je sicer opravičeval, da ja slučajna In površna zveza. Toda La Barbera je še posebej gojil tc zveze, pa četudi bi bile navidezne, da bi javnosti pokazal, kako je zares močnejši od vseh policij in vseh sodišč. Sicer pa, kako bi bil neki župan njegov prijatelj! No, to je tudi nekaj tipičnega za Sicilijo. Ni si mogoče zamisliti, na primer, da bi imel župan Milana kakršnekoli, pa tudi najbolj površne zveze z banditi.
Velikokrat aretirani in mnogokrat sojeni, toda tudi oprošče-
ni člani mafije so se vračali v družbo kot nedolžni, ker pa so to vsi po vrst ljudje brez predsodkov, postajajo arogantni. Povezujejo se. s podjetniki, ustanavljajo tudi sami podjetja, sklepajo normalne pogodbe, udeležujejo se natečajev za javna dela, ki jih daje občina ali pokrajina, dobivajo dovoljenja za trgovine, za industrije, ničesar jim ni nedostopno, kajti sodi-•%e jim ničesar ne more dokazati!
Komisijo zanima predvsem, ali so v sodstvu in policiji člani mafije, id zavestno oproščajo aretirane ali sojene člana mafije.
Toda omenjena komisija hoče temeljito preučiti na konkretnih primerih specifičen sicilijanski pojav prič, ki niso ničesar videle in ničesar slišale, to le pojav v večini primerov teroriziranih in prestrašenih prič. Kajti najpogosteje so oprostilne sodbe posledice nemoči sodišč, da bi prišla do kakršne-gakoli dokaznega gradiva, še posebej glede prič.
Med tisočerimi takšnimi primeri bomo navedli najtipičnej-šd primer:
Giuseppe Citanna je imel tri brate, vse tri pa je ubila mafija, prvega 1924., drugega 1952., a tretjega 1958. leta. Ko so odkrili morilce tretjega brata, Citanna ni hotel nastopiti kot civilna stranka na procesu. Govoril je: «Kdo pa mi zagotavlja, da so prav oni morilci mojega brata?» In ni nastopil. Morilci so bili oproščeni, čeprav vsi vedo, da so morilci. Po vsem tem so postali neskončno arogantni.
Ali, navedimo primer nekega Giacoma Camporeala, ki že vrsto let živi kot jetnik v lastnem stanovanja. Ne upa si stopiti na ulico od tistega dne, ko so ga na cesti prestregli neki člani mafije in mu z britvijo porezali obraz. Dobro ve, kdo so napadalci, toda policiji noče povedati njihovih imen.
Omenimo tudi Michel» De Benedetta, mesarja iz Palerma, ki je doživel tri dinamitne eksplozije v svoji mesariji, toda ni hotel govoriti o napadalcih, ki jih očitno zagotovo pozna.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, ogiasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 Mr.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija tDan»
V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374	Stran 8	22. decembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
GLADOVNA STAVKA BEGUNCEV NA ITALIJANSKEM VELEPOSLANIŠTVU
Politični begunci zahtevajo osvoboditev Rolanda Caiderona
v»
Gilska ^ lada obljublja, da bo Caiderona vrnila kubanskemu veleposlaništvu
SANTIAGO DE CtULE, 21. - Z objavo gladovne stavke, ki so jo najavili politični begunci v rezidenci veleposlanika, se je italijansko veleposlaništvo znašlo ponovno na pozorišču čilskega političnega dogajanja.
Urad časopisne agencije ANSA je prejel sporočilo nekega glasnika 129 ljudi, ki so se v septembru zatekli v rezidenco italijanskega veleposlanika Norberta Behmana (ki je bil tedaj odsoten) 84 beguncev je sklenilo 24-umo gladovno stavko, da bi prisilili čilsko vlado na dve koncesiji: predvsem bi morale o-blasti izpustiti na svobodo bivšega ministra za kmetijstvo ter generalnega tajnika sindikata CUD Rolanda Caiderona. Nadalje bi morale pospešiti procedure za izdajanje prepustnic za odhod iz Čila ljudi, ki so se zatekli v razna veleposlaništva.
V ospredju pozornosti je brez dvoma primer Rolanda Caiderona. O-blasti so izjavile, da je bivši minister sedaj v bolnišnici in da ga
AMERIŠKI BOŽIC
Bliža se božič in kot je že stara navada ljudje kar norijo po trgovinah, da kupijo darilce za vsakega znanca, v upanju seveda, da jim bo stoterokrat povrnjeno to, kar so darovali. Z leti pa postaja vprašanje darila res problem. Krog znancev se širi, leta minevajo in ni mogoče, da bi za vsakogar leto za letom našli originalno darilce. Če vas tarejo taki problemi, pa kar z nami v New York. Pred odhodom še majhno priporočilo: listnica naj bo dobro nabita z milijončki, sicer boste šli na pot zaman. Če pa sami bogve kaj ne premorete pod palcem, pač vzemite s sabo bogato ženo.
Začnimo ogled kar pri naši stari dobri Zemlji: na voljo vam je kompleten miniaturni planet, samo za vas. Če niste družaben človek je najbolje, da se obrnete k podjetju Neiman-Marcus: za borih 50 milijončkov vam pripravi prostorno «lupino», kamor zvok ne prodre in iz katere lahko gledate v svet, ne da bi vas drugi opazovali. Imati rajši razkošno kopalnico? Tudi tej vaši želji lahko ugodimo: za borih 30 milijonov vam preskrbino zlati WC in kopalno kad ter umivalnik iz malahita s pipami iz platine.
In za športnike? Ne bojte se: za vas imamo stezo za bowling z elektronskim števcem točk. Cena? Nekaj čez deset milijonov. Predrago? No, če toliko ne zmorete pa vam za 50 tisoč lahko damo posebno kroglo za kegljanje.
Tudi lenuhom ne bo sile, seveda če imajo kaj pod palcem. S posebno napravo lahko priredite televizijski ekran, v nogometno igrišče, imamo pa tudi puško, s katero streljate v televizijo in elektronsko napravo, ki vam pokaže, za koliko ste zgrešili cilj.
Če radi pijete v dragocenih kozarcih, kar brez strahu, tudi za vas imamo nekaj: za deset milijonov lir prodajamo kitajsko vazo in časov dinastije Ming. Da vam ne bo ušla iz rok, če ste spili kozarec preveč, pa kupite poseben pladenj, ki ga lahko nagnete za štirideset stopinj, ne da bi vam kozarci in steklenice zdrknili z njega.
Kdor ima «kompleks Water-gata» naj ne skrbi. Prodajamo posebno napravo, ki vse požre, tudi magnetojonske trakove in jih spremeni v vabljivo «pošto šuto».
In za ženske? Če vam soprog leto za letom daruje prozorno perilo, na katerem je veliko čipk in malo blaga, pošljite ga kar k nam: letos so v modi posebne pižame z izredno kratkim jopičem, krojenim kot kimono in elastiziranimi minihlačkami In če se radi sprehajate, kar brez strahu. Ko dežuje, lahko nataknete na naočnike naše posebne brisalnike na baterije, ki vam prijetno cvilijo le nekaj milimetrov od nosu.
v svetu, ki skušajo posegati v dogajanja posameznih držav z namenom, da bi zavrle vse napredne procese.
Italijanski odpravnik poslov veleposlaništva je izjavil, da bo zagotovil zdravniško oskrbo vsem beguncem, ki bodo to oskrbo potrebovali v času stavke. Izjavil je še, da je sedaj v veleposlaništvu neka oseba, ki je hudo bolna in potrebuje ustrezne zdravniške pomoči.
Zdi se, da je prišlo sedaj do o-strega dvoboja med odporniškimi silami (od nekaterih so še nekateri zatekli v tuja veleposlaništva) in čilsko vlado. Gre za dvoboj, ki je predvsem političen. V tem trenutku skuša čilska vlada prepričati svet. da ravna zakonito' in da je torej edina poklicana, da zagotovi varnost in red v deželi. Samo tako si lahko razlagamo izjavo vladnega predstavnika, da bodo vrnili Caiderona v kubansko veleposlaništvo.
Protest beguncev v italijanskem veleposlaništvu je splošen ter zadeva poleg Caiderona tudi izstavitev stotin in stotin prepustnic političnim beguncem. Čilska vlada se otepa podpisa, ker bi rada zajela čimvečje število svojih političnih nasprotnikov, ker ve, da bodo ti v prihodposti predstavljali hudo nevarnost za obstoj sedanjega režima.
Preiskava
o zadevi Watergate
WASHINGTON, 21. - John Doar, ki vodi preiskavo o zadevi Water-gate v imenu pravosodne komisije predstavniškega doma je danes izjavil, da začne lahko kongres sodni postopek za odstavitev predsednika, le če obstajajo dokazi, da je
................Inn,,..............
bil Nixon res vpleten v vohunsko afero.
Doar, ki je član republikanske stranke, je v prejšnjih dveh mandatnih dobah delal za demokratsko upravo na področju civilnih pravic temnopoltega prebivalstva. Novo funkcijo mu je poveril predsednik pravosodne komisije predstavniškega doma, demokrat Peter Rodino, ki je zahteval naj Doar v kratkem predloži komisiji poročilo, če je postopek za odstavitev Nixona pravno utemeljen ali ne.
PEKING, 21. — Kmetovalci južne Kitajske so poslali danes protestno pismo pekingškemu listu «Ženmin Ži-bao». v katerem se pritožujejo zaradi težav, ki jih imajo njihovi otroci v šolanju, ker so šole preveč oddaljene, • * •
NEW YORK; 21. — V mestu Andersen v Indiani so morali zaoreti šole nekaj dni pred začetkom zimskih počitnic, ker so se otroci v šoli nalezli uši.
* * *
MOSKVA, 21. — Kazensko sodišče v Tbilisu je obsodilo na smrt mla-I dega roparja, ki je ubil policista, ki ga je zasačil na kraju tatvine.
• * «
VARŠAVA, 21. — Romunski zunanji minister Macovescu, ki je od včeraj na uradnem obisku na Poljskem, se je danes sestal s taira, kom poljske KP Gierekom in 'predsednikom države Jablonskim.
* * *
TOKIO, 21. — V teh dneh je japonsko otočje pridobilo nov otoček Nišinošima šinto, ki je nastal zaradi večkratnih izbruhov nekega pomorskega vulkana.
* • »
PEKING, 21. — Iz kitajske prestolnice sporočajo, da je kitajska vlada kupila v Argentini tri milijone ton žita.
lo, takoj potem, ko bo ozdravel, lili kubanskemu veleposlaništvu, vedno je zelo zavito v meglo, co je bil Calderon ranjen v gla-Čilske oblasti pravijo, da je ranjen s kroglo iz orožja, ki ne uporabljajo policija in niti rabin jer ji.
»olitično bolj zapleten je primer iedbe nekaterih uradov italijan->ga veleposlaništva v Čilu. ki so izvedli italijanski misovci, ki ži-
0	v Čilu. Zasedbo je izvedel taj-; čilske sekcije MSI Luigi Ca-i, ki je s svojo akcijo hotel prò-tirati proti dejstvu, da italijan-
1	vlada še ni priznala čilskega :ima.
Nastop italijanskih fašistov seveda merodajen za nadaljnji razvoj sle usode političnih beguncev v u. Dokazuje pa, kako so še ved-jelo močne reakcionarne sile
Na skylabu so se izvalile ličinke
HOUSTON, 21. — Ameriški znanstveniki so sporočili, da so se prejšnji teden v vesoljskem laboratoriju skylab izvalile prve ličinke metuljev. Namen poskusa je preveriti kako se bodo obnašale in razvile ličinke v breztežnostnem prostoru in kako se bodo prilagodile novemu okolju.
Danes v Lipici odprtje pokrite jahalnice
Danes popoldne bodo odprli v Lipici komaj dograjeno pokrilo jahališče. Z izgradnjo novega gostinsko turističnega objekta in z začetkom gradnje pokritega bazena bodo v glavnem izpolnjeni vsi pogoji, da Lipica maksimalno izkorišča vse svoje turistične zmogljivosti. Na sliki: lipicanci vadijo na pokritem jahališču

S SPOROČILOM LIBANONSKEMU NEODVISNEMU LISTU «AL NAHAR»
Organizacija «Palestinsko ljudstvo» prevzela odgovornost za pokol na rimskem letališču
Skupina grozi evropskim državam z represalijami, če ne bodo do koma meseca osvobodile vseh zaprtih palestinskih gverilcev
RIM, 21. — Orožniki in policija nadaljujejo na rimskem letališču v Fiumicinu iskanje indicij, ki naj bi osvetlile ozadje ponedeljkovega zločinskega podviga. Na podlagi dokazov in pričevanj, ki so jih preiskovalci doslej zbrali, kaže, da teroristi niso imeli v italijanski prestolnici pomočnikov, ki bi jim pomagali pri organizaciji atentata. Res je, da nekateri očividci trdijo, da so opazili na letališču sumljive ljudi in da je bilo teroristov več kot pet, po vsej verjetnosti pa gre za neskladja med prestrašenimi ljudmi, ki so jih teroristi presenetili s svojo akcijo.
Kaže, da so teroristi prišli v Fiumicino z letalom španske letalske družbe Iberia. Po kratki preiskavi naj bi španska policija ugotovila, da je v nedeljo pet arabskih državljanov dopotovalo iz Tripolisa v Madrid, od tod pa so v ponedeljek poleteli v Rim z letalom Iberie. Šlo naj bi za teroriste, ki so sedaj zaprti v Kuvajtu.
Očetovstvo zločinskega atentata si lasti organizacija, ki se podpisuje «Palestinsko ljudstvo». Gre za skupino, ki se prvič pojavlja v javnosti in ki je med palestinskim odporniškim gibanjem nepoznana. «Palestinsko ljudstvo» je poslalo danes libanonskemu neodvisnemu listu «Al Nahar» v objavo sporočilo, v katerem prevzema odgovornost za atentat.
Organizacija trdi, da je bila akcija na rimskem letališču res uspešna in opominja, vse evropske države, ki so obsodile palestinske gverilce na zaporne kazni zaradi raznih atentatov, naj jih izpustijo do konca meseca, sicer bodo izpostavljene napadom njenih revolucionar-
nih komandosov.
Sporočilo se zaključuje z opominom ameriškemu ljudstvu. «Vaša vlada — poudarja sporočilo — je s svojim vojaškim posegom na Bližnjem vzhodu odgovorna za vdor izraelskih čet na egiptovsko ozemlje in za smrt tisočih egiptovskih in sirskih vojakov. Napad na letalo družbe Pan American je bil le prva povračilna akcija, kateri bodo sledile druge, če ne bodo ZDA spremenile svojega stališča do bližnjevzhodnega vprašanja.»
Preiskava o ugrabitvi Ettoreja Ameria
TURIN, 21. — Turinski preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo o ugrabitvi šefa osebja tovarne Fiat, je izdal v tej zvezi zaporni nalog proti Alfredu Bonavitu in Renatu Curciu. ki ju je policija že iskala zaradi podobnega prekrška. Kaže, da je policija na sledi še dvema domnevnima ugrabiteljema, proti katerim pa naj bi ne zbrala še dovolj dokazov
Saharov o obisku v ZDA
MOSKVA, 21. — Sovjetski fizik o-porečnik Andrej Saharov je danes iz-
Si že poravnal celoletno naročnino za Primorski dnevnik?
V	PRECEPU DEŽELA DOZDEVNE «PROSPERITY»
RACIONIRANJE GORIVA GROZI TUDI AMERIŠKIM POTROŠNIKOM
V
Ce Amerikanci ne bodo upoštevali priporočil vlade, bo ta izvedla prisilne ukrepe - Pooblastila holandski vladi
NEW YORK, 21. — Da bi se izognili racioniranju bencina, bi se morali ameriški avtomobilisti omejiti na potrošnjo deset galon bencina (38 litrov) na teden. Izjavo je podal novi ravnatelj zveznega urada za energijo William Simon.
Amerikanci se še niso prepričali, da je nastopila huda energetska kriza. Poziv ravnatelja za zvezno energetiko je naletel do sedaj na skoraj gluha ušesa. Ameriški avtomobili porabijo namreč na splošno zelo veliko več bencina kot evropski ter je zato omejitev na 10 tedenskih galon skoraj smešna za njihove pojme.
Simon pa je svojo izjavo podal zelo resno ter je opozoril, da bodo državljani lahko preprečili strožje ukrepe, samo če bodo sprejeli disciplinirano potrebne omejitve, če tega ne bodo storili, potem bodo oblasti prisiljene, da sprejmejo drugačne u-krepe, se pravi racioniranje goriva.
Dezela klasične «prosperity» se je nenadoma znašla v precepu. Simon je zahteval, naj se v «anovanjih, trgovinah in uradih ne ogrevajo prostori na več kot 23 stopinj in ponoči ne na več kot 12 stopinj. Amerikanci naj ne bi potovali po cestah s hitrost
jo, ki bi presegala 80 km na uro, naj bi ugašali luči, kadar te niso potrebne in naj bi sploh prispevab z vsemi svojimi močmi v boju za zmanjšanje potrošnje energije.
Ta kampanja pa doslej ni dala pomembnih rezultatov. Po podatkih, ki jih je posredovala ustanova «Gallup» so Amerikanci v zadnjih tednih znižali potrošnjo goriv za komaj 5 odst., kar je odločno premalo spričo krize v katero so zašle tudi ZDA. Vsaj 40 odst. Amerikancev meni, da bi bilo treba sprejeti zelo strožje ukrepe na tem področju.
Novi ravnatelj zveznega urada za energijo se je zameril tudi Pentagonu, ker je zahteval, naj vojna uprava vrne civilnim organom 1 milijon in pol sodov posebnega goriva za letala. Pred časom se je vojaškemu poveljstvu posrečilo dobiti nekaj čez 11 milijonov sodov za svoje potrebe, čeprav so bile dobave že znižane za 20 odst. Simon se ni oziral na zahteve vojaških krogov, temveč je zah teval naj se da nemudoma na raz pelago 1 milijon in pol sodov za po trebe civilnega letalstva, ki bi bilo v nasprotnem primeru prisiljeno, da od
pove številne notranje in mednarodne letalske povezave.
Slabo vreme je medtem zajelo ves ameriški «Midwest». Temperatura je hudo • padla, sneži povsod in že do sedaj so zabeležili več kot dvajset mrtvih zaradi slabega vremena. Spričo vsega tega je že 70 odst. Ame-kancev prepričanih, da bo vprašanje preskrbe z gorivi osnovno vprašanje v 1. 1974.
Iz Holandske sporočajo, da je poslanska zbornica dala posebna pooblastila socialistični vladi Joop Den Yula za reševanje krize zaradi arabskega bojkota. Vlada bo skušala blokirati mezde (z izjemo malenkostnih poviškov), preprečiti odpuščanje delavcev zaradi pomanjkanja goriva ter omejiti v bodoče najemanje tuje delovne sile. Poleg tega naj bi omejila tudi dividende in sploh dobičke kapitalističnih družb.
Iz Tokia sporočajo, da se je Japonskemu namestniku prvega ministra Takeu Miniju posrečilo na svojem o-bisku v arabskih državah dobiti zagotovilo, da bodo Arabci smatrali Japonsko za «prijateljsko deželo» na isti I ravni kot Anglijo in FrandJOL
javil zahodnim časnikarjem, da bi si rad izposloval od sovjetske oblasti dovoljenje za obisk ameriške univerze v Princetonu. V tej zvezi pa je tudi poudaril, da bi se nato rad vrnil spet v domovino in obdržal sovjetsko državljanstvo. Obvezal se je nadalje, da bo med potovanjem v ZDA spoštoval vse obveze sovjetskega državljana.
Vojaško prizivno sodišče potrdilo obsodbo proti Williamu Calleyu
WASHINGTON, 21. - Washing-tor.sko prizivno vojaško sodišče je danes potrdilo obsodbo na 20 let zaporne kazni proti poročniku Williamu Calleyu zaradi vojnih zločinov. Calley je skupaj z drugimi a-meriškimi častniki odgovoren za pokol v južnovietnamski vasici My Lay.
PRAGA, 21. — Danes se je zaključil v Pragi mednarodni seminar na temo «Propaganda kot pomemben del dejavnosti komunističnih strank». Seminarja so se udeležili predstavniki 13 komunističnih partij, med katerimi tudi delegacija italijanske Darti.e
RAZKOL Nfl POGAJANJIH MED SflICONOM IN ZRV V PARIZU
Medvietnamska konferenca odložena «sine die»
Morda že v začetku januarja ponovno srečanje med Kissingerjem in Le Due Thojem v Parizu
PARIZ, 21. — Vse kaže, da bosta ameriški zunanji minister Kissin-ger in severnovietnamski diplomat Le Due Tho spet poklicana, da «spredeta» mrežo kompromisov, ki naj prepreči ponoven izbruh vojne v Južnem Vietnamu. Pogajalca, ki sta z dolgomesečnim delom pripravila osnutek pariškega sporazuma, sta se včeraj spet sestala v konferenčni dvorani na Aveniji Kleber in sklenila, da bosta odslej stalijo v stiku spričo naraščajoče napetosti v Južnem Vietnamu. Na današnjem zasedanju medvietnamske konference v La Celle Saint Cloud o bodoči politični ureditvi Južnega Vietnama sta delegaciji Saigona in začasne revolucionarne vlade sklenili odložiti sestanke «sine die». Delegaciji sta se ločili po ponovnem ostrem sporu in izmenjavi obtožb sabotaže pogajanj. Saigonska delegacija je zagrozila, da bo prekinila pogajanja, predstavniki začasne revolucionarne vlade pa so predlagali odložitev «sine die» in to je bila pravzaprav edina točka dnevnega reda. za katero sta se delegaciji sporazumeli.
Spričo propada medvietnamske konference bo usoda mira v Južnem Vietnamu sedaj v veliki meri odvisna od pogajanj med ZDA in Hanojem. Politični komentatorji v Parizu menijo, da se bo ameriški zunanji minister zelo verjetno v kratkem vrnil v francosko prestolnico, da se sestane z Le Due Thojem. Leta še ni določil datuma svojega odhoda iz Pariza in je potrdil le, da bo jutri obiskal francoskega zunanjega ministra Joberta. V tej zvezi pa nekateri komentatorji men>-jo, da bo Le Due Tho ostal v Parizu do prvih dni januarja in to naj bi potrjevalo domnevo, da je sestanek med pogajalcema predviden za začetek prihodnjega leta.
Predsednik predsedstva centralnega komiteja južnovietnamske osvobodilne fronte Ngujen Huu Tho, ki je od 18. t.m. na uradnem obisku v Sovjetski zvezi je danes med tiskovno konferenco obtožil ZDA, da podpirajo saigonski režim in s tem kršijo določila pariškega mirovne
ga sporazuma. Huu Tho je nadalje poudaril, da bo morebitni dogovor med Kissingerjem in Le Due Thojem veliko odvisen od stališča, ki ga bodo zavzele ZDA. Poudaril je nadalje, da enote začasne revolucionarne vlade se omejujejo le na obrambo pred napadi saigonskih čet. Seveda, in to je stvar vojaške taktike, pa terja včasih defenzivna politika tudi ostre protinapade. Huu Tho je poudaril, da to je edini način, da se istočasno branita južno-vietnamsko prebivalstvo in pariški mirovni sporazum..
Iz blodnjaka krvavih incidentov, ki dajejo zlovešč pečat pariškemu miru v Vietnamu ne bomo prišli z iskanjem «tistega, ki je začel prvi streljati». Bila bi utvara, če bi pričakovali, da bodo spoštovana vojaška določila pariškega dokumenta, medtem ko so politična določila izigravana in teptana od prvega dne, ko so jih podpisali. V tem smislu so ZDA še vedno polno angažirane v južnovietnamski vojni, čeprav se je iz dežele že umaknil «zadnji ameriški vojak». ZDA so kršila tista določila pariškega sporazuma, ki jih obvezujejo, da bodo umaknile iz Južnega Vietnama vse svoje svetovalce in ne bodo dajale ne materialne ne kake druge podpore Thieujevemu režimu. Saigon lahko zaustavi vsa prizadevanja, da bi se začela uresničevati kršile tista določila pariškega sporazumov le s pomočjo mogočnega represivnega aparata, ki ga usmerjajo ZDA in ki ga vodijo v ameriških šolah izučeni častniki. In samo z zavestjo, da ga ZDA podpirajo z grožnjo ponovne neposredne vojaške intervencije se Thieu lahko spušča v ofenzive proti ozemlju, ki je pod nadzorstvom osvobodilnih sil. Le s tako kritim hrbtom lahko pošilja svoja letala, naj sejejo razdejanje v globokem zaledju osvobojenega ozemlja.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
COLOR CREME
BARVA + NEGUJE
BARVA + NEGUJE
Y •
v sodelovanju ILIRIJA Ljubljana-Vič
---'"'"WM!

COLOR CREME
1	T
' I > 1 V
BARVA + NEGUJE