SPEKULATIVNE ZGODBE 
Danila Žorž: TRGOVEC 
Tanja Mencin: ANUBISOVO PREKLETSTVO 
Edo Rodošek: BRODOLOMCA  
Samo Petančič: KLIC GLOBOKEGA 



Jašubeg en JeredJašubeg en Jered  
Novice iz Drugotnosti                                        40Novice iz Drugotnosti                                        40 


fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti . ISSN 1855-6434 . letnik IX . oktober 2016 



Zmajeva šamanka (foto Andrej Ivanuša) 



2 

4 

6 

8 

10 

12 

14 

16 

18 

20 

22 

24 

26 

28 

30 

32 

34 

36 

38 

40 

42 

44 

46 

48 

50 

52 

54 


  
  
  
  
NOVOPEČENINOVOPEČENI  
  
..  Kje ste novi avtorji?Kje ste novi avtorji?  


Verjamem, da je v Sloveniji precej lju-biteljev in ljubiteljic fantazije, znans-tvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Ž al nimamo nobenega periodic nega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jas ubeg en Jered torej orje ledino.  
..  Kaj lahko pričakujete? Kaj lahko pričakujete?   


Vsako delo bo s lo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vse-binsko pretresanje. Ne bomo iskali na-pak, temvec  kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejs e zgodbe. Objavili bomo zgos c eno oceno vsakega prispelega dela, pri c emer bomo avtor-jem svetovali, kako naprej.  
..  Kam poslati umetnine? Kam poslati umetnine?   


Svoje umetnine pos ljite na e-naslov: 
bojan.ekselenski@gmail.com 


Jašubeg en Jered - novice iz Drugotnosti 
ISSN 1855 – 6434           Fanzin za fantazijo,  znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti  
 
Izdajatelj in sourednik: Bojan Ekselenski, Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje 
+386 40 642 356 / bojan.ekselenski@gmail.com / pisatelj.net 
Urednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša, Borštnikova 33, 2000 Maribor 
+386 41 732 342 / andrej@andros.si / www.andros.si 
 
 
 
Copyright © 2016 druš tvo Zvezdni prah Maribor, Stritarjeva 24, 2000 Maribor, www.zvezdni-prah.si 
Vse pravice pridrz ane. Besedila, slike in oblikovne res itve je prepovedano kopirati na kakrs enkoli nac in brez dovoljenja izdajatelja. 


PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI        



V tej s tevilko pric enjamo z Uvodnim mod-rovanjem, nato sledijo spekulativne novice O vesolju, z ivljenju in sploh vsem (hvala Douglas Adams!), ki prinas ajo med drugim tudi poroc ilo s Fantasycon by the sea 2016. 
. Več na straneh od 3 do 5. 
 
S e vec  pa poroc amo v rubriki in sicer o fes-tivalu Grossmann, o novi spekulativni reviji Supernova, o NMN in o Rikon 2016. 
. Več na straneh od 6 do 19. 
 
V rubriki POGLEDI se je Darth Boki lotil predavanja o temnih in drugih silah pri pisanju v prvi vec ni epizodi. Andrej pa je dodal raziskavo o malih pravljic nih ljuds-tvih (beri: o palc kih, encih, ipd.)  
. Več na straneh od 20 do 32. 
 
S tem smo zakljuc ili teoretiziranje in se loti-mo literature. Prinas amo vam vec ne speku-lativne zgodbe uveljavljenih in manj uvelja-vljenih pisateljev in pisateljic z nas e strani Alp (menda 'sonc ne strani') - Danila Ž orz : TRGOVEC; Tanja Mencin: ANUBISOVO PRE-KLETSTVO; Edo Rodos ek: BRODOLOMCA in  
Samo Petanc ic : KLIC GLOBOKEGA. Ža sol na koncu pa je poskrbel Bojan Ekselenski s pesmijo PALICA. 
. Več na straneh od 33 do 55. 
 
Na zadnji strani pa skrbno preberite razpis za zbirko ŽVEŽDNI PRAH 3 in pobris ite prah s tipkovnic ter pos ljite svojo novo spe-kulativno zgodbo. 



3 

5 

7 

9 

11 

13 

15 

17 

19 

21 

23 

25 

27 

29 

31 

33 

35 

37 

39 

41 

43 

45 

47 

49 

51 

53 

55 


UVODNO MODROVANJE 


PRIJETNE IN NEPRIJETNE ZADEVE 
Modroval kapitan Andy 



V zadnjega pol leta se je pripetilo veliko prijetnih dogodkov na polju nas e spekulativne scene.  
Konvencija NMN ali daljs e Na meji nevidnega v Ljubljani je bil s e boljs i in sedaj se z e skoraj lahko postavimo ob bok podobnim dogodkom po svetu. C e ga bodo raztegnili na dva dni, smo z e zmagovalci. To vsekakor drz i, saj je bilo vec  kakor 1300 obiskovalcev v enem dnevu in vedno vec  jih je bilo urejenih v skladu z liki iz filmov, knjig in rac unal-nis kih iger. Kaj takega si s e pred petimi leti nismo mogli niti zamisliti, da je mogoc e doz iveti v podalpski dez eli. 
Vsekakor ne moremo mimo ljuto-merskega festivala Grossmann, ki odlic -no predstavlja filme groze in pripravlja svetovno odmevne delavnice. 
O novem festivalu na Jesenicah, ki so ga poimenovali Meteorita, je bilo govo-ra z e v prejs nji s tevilki. A neumorni organizatorji so naslednji festival z e najavili za 1. april 2017 (upam, da to ni prvoaprilska s ala). 
Pris la je tudi nova revija za spekula-tivno literaturo Supernova v rez iji CLD ali daljs e Celjskega literarnega drus tva. Tako je sedaj ustvarjalcem na voljo za objavljanje literarna revija SUPERNO-VA, nas  z e uveljavljeni fanzin JEJ ali daljs e JAS UBEG EN JERED in s e zbirka spekulativnih zgodb ŽVEŽDNI PRAH, ki izide obc asno. Torej imate pisatelji in pisateljice, pa tudi poeti in poetinje, dovolj moz nosti za zac etno in tudi nadaljevalno uveljavljanje. Naj vsi uspe-vajo in prispevajo  k razcvetu spekulati-vne umetnosti na Slovenskem. 
Seveda pa to na drugi strani pomeni velike tez ave, saj moramo uredniki in zaloz niki zbrati kar veliko volje in sred-stev, da se to vse uresnic i. Tu in tam naletimo na dobrodelnez e, ki nam pomagajo pri izvedbi projektov. Vendar tisti, ki bi morali prvi pristopati in pomagati, raje skrivajo glavo v pesek kakor noj in ne vidijo nic esar c ez svoje birokratske naoc nike. Njim je menda v pisarnah prav prijetno toplo. 
A kako naprej? Ozreti se je potrebno v prihodnost, ki jo tako radi opisujemo, in se lotiti vites kih bojev, ki jih spet tako radi opisujemo, da premagamo ovire in s e bolj zavzeto nadaljujemo z delom na polju spekulativne umetnosti. 
Vsekakor pa vas vabim, da prispeva-te svoja dela, da se udelez ite prireditev in festivalov in se nam pridruz ite pri kreativnem ustvarjanju fantastic ne/fantazijske bodoc nosti. 
Naj bo sila z vami! 
Ehm … pogumno gremo do meje Vesolja (ali nekaj takega). 




 



ZMAJEVA ŠAMANKA  
Fotografijo na prvi strani je naredil Andrej Ivanus a in je nastala na Žagreb fantasy convention junija 2016. Ena izmed likovnik ustvarjalk je razstavila fanta-zijske slike, predvsem zmajev. Izza stojnice je razobesila c udovito fantazijsko pokrajino z zmajem v sredini. Preoblekla se je v s amanko. Vse predmete in oblac ila je izdelala sama. Predvsem je navdus ila z izdelavo s amanske palice. Postavila se je v fantazijsko okolje in se zlila z njim. Tako je nastala cela serija fantazijskih slik, ki so uporabne tudi za ilustracijo kaks ne izmed fantazijskih zgodb. Verjetno jih bomo na straneh JEJ objavili s e nekaj. 


NOVE SPEKULATIVNE EDICIJE  
(po COBISS-u, do 30. sept. 2016) 
Izdane: 
. Ekselenski, Bojan: Vzpon Elejle [Elektronski vir]: povesti iz sage Vitezi in c arovniki 

. Ekselenski, Bojan: Vzpon Elejle: povesti iz sage Vitezi in c arovniki 

. Bujanovic  Kokot, Hana: Nevarna igra 

. Ekselenski, Bojan: Padec svetih [Elektronski vir]: povesti iz sage Vitezi in c arovniki 

. Kokalj, Vida: Fant, ki je sejal zvezde: mladinski roman 

. C abraja, Mia: Klara 

. Remec, Miha: Iks ali Velika samota Noe-tove barke: trilogija Iksion-Iksia-Iks 

. Remec, Miha: Iksia ali slovo z ivos-trojnega c loveka: trilogija Iksion-Iksia-Iks 

. Remec, Miha: Iksion: trilogija Iksion-Iksia-Iks 

. Florjanc ic , Marus a: Arcanum 

. Malovrh, Marcel: Boj pozabljenih 


V tisku: 
. Srec kar, Janja: Hitra frekvenca [Elektronski vir]: c e bi prejeli nad-zemsko moc  - kaj bi storili z njo? 

. Remec, Miha: Iks ali Velika samota Noetove barke [Elektronski vir]: tri-logija Iksion-Iksia-Iks 

. Remec, Miha: Iksia ali Slovo z ivos-trojnega c loveka [Elektronski vir]: trilogija Iksion-Iksia-Iks 

. Remec, Miha: Iksion [Elektronski vir]: trilogija Iksion-Iksia-Iks 




ZBIRKA SPEKULATIVNIH ZGODB 
     Andrej Ivanus a je pri zaloz bi PRO-ANDY iz Maribora izdal zbirko svojih dvaindvajsetih spekulativnih zgodb na 200 straneh formata A5. Nekaj od teh je bilo objavljenih v razlic nih edicijah (Nedeljski dnevnik – skok v tretje tisoc le-tje; revija Ž ivljenje in tehnika, fanzin JeJ, itn.), nekaj pa jih je objavljenih prvikrat. Med njimi je tudi nagrajena Na konici grajskega stolpa (nagrada Drejc ek in trije marsovc ki, 2011, za najboljs o fantazijsko zgodbo). V hrvas c ini in srbskem jeziku so objavili zgodbe iz knjige na Festivalu fantastic ne knjiz evnosti FFK, Pazin, Hrvatska in edicijah SF Portal, Antologija Regia Fantastica in Terra, ki jih izdaja SCI&FI Udruz enje građana Fanovi nauc ne fantastike Beograd, Srbija. 




O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM 


23rd to 25th September 2016
FantasyCon v Scarboroughu se je odvijal od 23. do 25. septembra. gre za britansko konvencijo fantazije, ki je bolj usmerjena v literarno ustvarjanje. Glavnino programa so predstavljale pisateljske vsebine (paneli, dela-vnice, predavanja) in predstavitve knjig. Bilo je tudi ostalega, a kot zac imba in ne rdec a nit. Ž e seznam c astnih gostov kaz e na »klasic no« konvencijo: Adam Nevill (vec krat nagrajen za horor in nadnaravno fikcijo); Francise Har-dinge (vec krat nagrajena za otros ko fantazijo in fantazijo za mlade odrasle); Scoot Lynch (popularen avtor fantazije iz ŽDA); James Smythe (nominiran za nagrado Arthur C Clar-ke 2016); Elizabeth Bear (vec kratna dobitnica Hugo nagrade za fantazijo) in Mike Carey (avtor Girl With All The Gifts, po katerem bo kmalu posnet film). 
 
Naj navedem nekatere zanimive tematike, ki so jih predstavili na panelih in predavanjih. Predstavljam samo del, ki je po svoje ilustracija razmer na razvitem trgu.  
Oslepela me je z znanostjo 
Tema tega predavanja je bila, koliko zna-nosti je lahko v ŽF pripovedi. Sodelovali so Elizabeth Bear, Gareth L Powell, Ian Sales, Ren Warom in Alex Lam, ki je bil moderator. 
To je vrsta magije 
Predavanje o vlogi magije v fantaziji. Jo sploh potrebujete? Kako jo primerno upora-biti? Sodelovali so Sue Tingey, Irene Soldatos, James Bennett, Peter Newman, Peter McLean in Lucy Hounsom kot moderatorka. 
Pisanje kratke zgodbe  
Odlic en panel o vedno zanimivi tematiki za vse avtorje spekulativne fikcije. Predaval je Andrew Hook (avtor, urednik in pedagog). 
Suženj plačila 
Panel se je pozabaval z na zahodu precej aktualno temo – Kako se avtor sooc i z »razprodajo«, pisanjem za denar. Na panelu sodelovali Meg Davis, Mark Morris, Scott Andrews, Penny Reeve in Gav Thorpe v vlogi moderatorja. 
Raketni mož 
Je po letih prevlade vesoljskih z ajfnic (Space opera) c as za vrnitev na Žemljo? Se mora znanstvena fikcija usmeriti na nas  domac i svet? O tem so debatirali Nina Allan,), Gareth L Powell, Al Robertson, Matthew De Abaitua ob moderiranju Jacey Bedford. 
 
Poleg tega je bilo s e veliko prireditev, zabav in predstavitev knjig. Dobitnikii nagrad so: najboljs a antologija - The Doll Collection, ur. Ellen Datlow (Tor Books); - najboljs i umet-nik(-ca): Julie Dillon; - najboljs a zbirka: Ghost Summer: Stories, Tananarive Due (Prime Books); najboljs i grafic ni roman (strip): Bitch Planet, Kelly Sue DeConnick, Valentine De Landro, Robert Wilson IV and Cris Peter (Image Comics) (#2–5); najboljs i fantazijski roman (the Robert Holdstock Award): Uproo-ted, Naomi Novik (Macmillan); najboljs a film-ska in TV produkcija: Jonathan Strange & Mr Norrell, Peter Harness (BBC One); najboljs i horor roman (the August Derleth Award): Rawblood, Catriona Ward (Weidenfeld & Nicolson); najboljs a neodvisna izdaja: Angry Robot (Marc Gascoigne); najboljs i magazin (literarna revija): Beneath Ceaseless Skies, ur. Scott H. Andrews (Firkin Press); najboljs i prvenec (the Sydney J. Bounds Award): Žen Cho, for Sorcerer to the Crown (Macmillan); najboljs a ne-fikcija (kakor se z e to slis i na konvenciji fantazije): Letters to Tiptree, ed. Alexandra Pierce and Alisa Krasnostein (Twelfth Planet Press); najboljs a novela: “The Pauper Prince and the Eucalyptus Jinn”, Usman T. Malik (Tor.com); najboljs a kratka fikcija: “Fabulous Beasts”, Priya Sharma (Tor.com); posebna nagrada (the Karl Edward Wagner Award): The FantasyCon redshirts, past and present. 
Darth Boki 



 




Poroča Andrej Ivanuša 


Ž al se letos njega Grossmanna ni ude-lez il nihc e iz redakcije JEJ. Tako je tale zapis le povzetek tega, kar je z e sicer bilo objavljeno v razlic nih medijih. 
Dvanajsti festival je dozorel v vseh pogledih. Filmski program je obsegal tekmovalni program HUDI MAC EK za najboljs i celovec erni film, v GROS-SMANN GRINDHOUSE so bili predstav-ljeni kultni klasiki prihodnosti, prikaza-li so filme Jana Harlana, ki je bil letos nji c astni gost, v programu HRUPNI MAC EK si iskali najboljs i glasbeni doku-mentarec, MELIES D'ARGENT je tekmo-valni program za najboljs i evropski kratki fantastic ni film festivala, SLAKOV HUDI MAC EK pa tekmovalni program za najboljs i kratki film. V GROSSMANN OFFBEATS so prikazali vse, kar je nep-rilagojeno, nadz anrsko in bizarno. ŽAC ARANI KINO je prinesel program za za otroke in mladostnike, TORTURE GARDEN je B-maraton krvi, akcije in c udas tev - v sodelovanju z Jinga Films, NA FANTASTIC NI STRANI ALP so bili izvedeni balkanski neodvisni z anrski filmi in program KINO KLOPOTEC ali slovenski film 2.0 po izboru Marcela S tefanc ic a. 
Spremljevalni program je obsegal razstavo Toneta Stojka - Porumenele fotografije, prikazali so nove filmske knjige, seveda festival ni minil brez glasbenega programa, simpozijev in okroglih miz ter delavnice filmskih ves -c in. Nekateri so se poskusili v velikem filmskem kvizu in v poslus anju zgodbe o z ivalskem vrtu. Žbiralci so uz ivali na subkulturni trz nici, kjer so menjavali filme, plos c e, stripe, posterje in figure. Žakljuc ek ŽOMBIE WLAK pa je z al zmo-til dez  in je pac  prireditev potekala v sejemskem s otoru. 
Drugi del festivala je vinski program in tekmovanje VINSKI S AMPION HUDI MAC EK za najboljs e vino festivala. 
Letos nji gost vinskega pro-grama je s tajer-ski vinar z Nove Želandije Nick Gee. Preden je pris el v Sloveni-jo, natanc neje na S tajersko pod Pohorje, je Nick Gee delal v s tevilnih kleteh po vsem svetu, od Nove Želandije, Avstra-lije in ŽDA do Nemc ije in Francije. Leta 2010 je v Sloveniji ustanovil lastno vinarsko podjetje Heaps Good Wine Company z vinogradi v Oplotnici in Ritoznoju. Trenutno proizvedejo 25 tisoc  steklenic na leto iz sort sivi pinot, chardonnay, modri pinot, modra franki-nja in zweigelt. Nick Gee o vinu govori naravnost, brez dlake na jeziku in zapletanja. 

NAGRADE 
Nagrado za z ivljenjsko delo je prejel legen-darni producent Jan Harlan. Bil je asistent produk-cije pri Peklenski pomaranc i, delal je s Stanleyem Kubrickom pri vseh njegovih fil-mih, ki so sledili. On je bil tisti, ki je predlagal uporabo skladbe Tako je govoril Zaratustra v fil-mu 2001: Odiseja v vesolju in kasneje dokonc al film S iroko zaprtih oc i. 
HUDI MAC EK za najboljs i celovec er-ni film so podelili: Scherzo Diabolico(Mehika, ŽDA; 2015; Adrian Garcia Bogliano) /Redek primer napete in dob-ro odigrane drame o grozi vsakdanjega življenja, ki se spremeni v triler in slas-her, poln nepričakovanih preobratov in črnega humorja ter podkrepljen z osup-ljivo klasično glasbeno podlago. /  
Posebna omemba: Napad irhastih zombijev (Attack of the Lederhosen-zombies; Avstrija; 2016; Dominik Hartl) - HRUPNI MAC EK za najboljs i glasbeni dokumentarec:Odpadki druge generacije – po stopinjah nekega pun-ka (Slovenija; 2016; Dunja Danial) - SLAKOV HUDI MAC EK za najboljs i krat-ki film: Izginotje Willieja Binghama (The Disappearance of Willie Bingham; Avstralija; 2015; Matt Richards) - MELIES D'ARGENT za najboljs i evrop-ski fantastic ni kratki film Žobki (Quenottes; Luksemburg; 2015; Pascal Thiebaux, Gil Pinheiro) - VINSKI S AM-PION HUDI MAC EK za najboljs e vino: Ranfol (Kos) - Mala delavnica groze je Samaritan (V. Rovs nik). 
GOSTJE 
. Jan Harlan (Velika Britanija), produ-cent, c astni gost in dobitnik nagrade za z ivljenjsko delo. 

. Christian Hallman (S vedska), rez iser, producent, rez iser filma Sensoria, prikazan v tekmovalnem programu Hudi mac ek 

. Lanna Olsson (S vedska), igralka 

. Margarethe Tiesel (Avstrija), igralka 

. Simon Rumle (Velika Britanija), rez i-ser, scenarist 

. Steve Oram (Velika Britanija), igra-lec, scenarist, rez iser 

. Matej Nahtigal (Slovenija), rez iser 

. Tomi Matic  (Slovenija), producent 

. Mitja Soc ic  (Slovenija), rez iser 

. Damir Piric  (BiH), rez iser 

. Dunja Danial (Slovenija), rez iserka 

. Jasna Babic  (Slovenija), scenaristka 

. Slobodan S ijan (Srbija), rez iser, slikar 

. Tone Stojko (Slovenija), fotograf 

. Romain Roll (Luksemburg), produ-cent 

. Julian Richards (Velika Britanija) 

. Nick Gee (Nova Želandija, Slovenija), vinar je bil glavni gost vinskega pro-grama in je vodil degustacijo tekmo-valnih vzorcev. 

. … in s e s tevilni drugi! 


 
Sicer pa je festival v vseh pogledih znova prinesel nekaj superlativov in znova prikazal, da organizatorji znajo. 




POROČAMO 






SUPERNOVA 
Pripravil Darth Boki 


PRELUDIJ ZA SUPERNOVO 
22. septembra 2016 je iz tiskarne pris la Supernova, prva slovenska tiska-na revija za spekulativno fikcijo. 
C e berete ta magazin, vam ni treba razlagati, kaj je to spekulativna fikcija. Žagotovo imate radi fantazijo, znans-tveno fikcijo in nadnaravni horor. 
Revijo izdaja Celjsko literarno drus -tvo (CLD), ki se je s tem dejanjem pos-tavilo na galaktic ni literarni zemljevid. Odgovorni urednik je Ivan Janez Domit-rovic , predsednik Celjskega literarnega drus tva, glavni urednik je Bojan Ekse-lenski, a pomoc nik glavnega urednika je Andrej Ivanus a iz Žvezdnega prahu. Lektorica je Sabina S trubelj, ki ji je to delo zaupano zaradi njenega poznavan-ja spekulativne fikcije. 
Urednis tvo se je odloc ilo, da bo zac e-tek skromen. Revija ima zelo zahtevno nalogo na c udas ki slovenski literarni sceni. Prepric ati mora, da je spekulativ-na fikcija tudi resna in odrasla literatu-ra, ki lahko zadosti visokim estetskim merilom. 
Prva, malce bolj plas na predstavitev se je odvijala 22. septembra v zakulisju akademije ob 15. obletnici drus tva. Takrat smo razdelili s e tople izvode c lanstvu CLD. 
Osrednja slovenska predstavitev je bila na konvenciji Na Meji nevidnega (NMN) v Ljubljani. Pred polno dvorano je glavni urednik predstavil revijo, nje-no usmeritev in umestitev v slovenski kulturni prostor. Ker gre za prvo tovrs-tno slovensko publikacijo, je silno pomembno, da z e od zac etka gradi na kakovosti. 
Urednis tvo si za vsako prispelo delo vzame c as. Žlasti se urednis tvu zdi pomembno delo z neuveljavljenimi avtorji(-icami). Mnogi imajo zanimive ideje, interpretirane na zanimiv nac in, a jim zaradi neizkus enosti manjka obrt-nis kih ves c in. Urednis tvo ima tu vlogo mentorja, ki s koristnimi namigi poma-ga avtorju, da delo pripelje do objave. Kljuc ne besede urednis tva so: kakovos-tno delo z avtorji. 
Žaradi ohranjanja stika z moderno spekulativno literaturo v reviji objavlja-jo tudi tuji avtorji in avtorice. Ž e na jezi-kovno bliz njem obmoc ju Hrvas ke in Srbije izhaja kar nekaj kvalitetne tiska-ne periodike, kjer se kalijo kakovostna avtorska imena. 

ROJSTVO 
Supernova se je kot ideja z e nekaj c asa valjala v glavah Andreja in Boja-na. Pravzaprav je ideja za revijo Boja-nova, a ime je skoc ilo iz Andrejeve glave. Potem je zaradi okolis c in vse potihnilo do poznopomladne plohe. 
Takrat se je Bojan odloc il, da je c as za naslednji korak. Naredil je nac rt. Najprej je med domac e in tuje avtor-je/avtorice poslal novico, da bo neka zvezda izbruhnila v supernovo in poz-val vse, naj bodo v prvi vrsti.  
Tako se je preko poletja izkristali-ziralo, kako bo vse skupaj dejansko izbruhnilo. 
Na zac etku jeseni je zaloz nis tvo prevzelo Celjsko literarno drus tvo, ki je s tem stopilo na podroc je, kjer s e ni bilo nobeno sorodno drus tvo. Celjsko literarno drus tvo je dovolj dolgo na sceni z vsemi potrebnimi izkus njami in je ravno prav inovativno, da ima revija potrebno podporo. Na tej osno-vi lahko pridobi tudi dodatno c lansko bazo. Svoje delovanje tako s iri na nekatera, v Sloveniji zapostavljena literarna obmoc ja. 
 
VSEBINA 
Prva s tevilka prinas a pisan nabor znanih domac ih in tujih imen v druz bi mladih avtorskih peres. 
Uvodnika sta spisala Glavni in odgovorni urednik (Ivan Janez Domit-rovic  in Bojan Ekselenski) 
Uvodni esej je namenjen s standar-du priprave prvopisa (rad ima ta izraz dr. Andreja Blatnika). Gre za pri-poroc ila, saj urednis tvo ne bo rinilo z glavo skozi zid. Besedilo je prispeval kar glavni urednik. 
 
 
PROZA 
Gremo kar po abecedi. 
Edo Rodošek je prispeval kratko zgodbo Kariera. Gre za politic no satiro, ki s e kako dobro zadene danas nji c as. Prerokba, ki se je uresnic ila. 
Miha Mazzini je prispeval miniaturo Vstajenje. Žgodba pove, kaj se zgodi, c e nekoga oz ivijo … 
Stevan Šarčević je prispeval zgodbo Viva la Revolución. Žgodba govori o vojni in poloz aju na prvi liniji fronte.  
Teja Gale je po letih mlada, po pisa-teljskih izkus njah pa niti ne. Njena krat-ka zgodba Ječa je poetic na pripoved o z ivljenju. 
Vsaka od s tirih zgodb je nekaj poseb-nega in kot celota demonstrirajo lite-rarno s irino spekulativne fikcije. Tudi avtorji(-ice) so razlic ni, da bolj ne bi mogli biti. 
Edo Rodos ek pripada starejs i gene-raciji zlate dobe slovenske znanstvene fikcije (mimogrede: znanstvena fikcija je njegov izraz in je gotovo ustreznejs i od znanstvene fantastike) in je (pri)znan zlasti v angles ko govorec em svetu s svojimi nekaj c ez 90 objavami v razli-c nih magazinih. 
Mihe Mazzinija skoraj ni treba pred-stavljati. Letos (2016) je dobil Kresni-kovo nagrado za roman Otros tvo. Nje-gov ustvarjali opus je res ogromen in zlasti raznovrsten, s c imer potrjuje renome vsestranskega in vrhunskega slovenskega pisatelja. 
Stevan S arc evic  je priznan srbski knjiz evnik. Njegova kratka zgodba v Supernovi je njegov prvi slovenski pre-vod. Njegov ustvarjalni opus je izredno bogat in je prejel mnoge nagrade za prozo in poezijo. 
Teja Gale je mlada avtorica, ki je izdala s tiri romane. Pod njih se je pod-

pisala s psevdonimom Annalight Night. Najprej je ljubitelje urbane fan-tazije presenetila s trilogijo Usluz ben-ka. Trilogija je pokazala izredno zrelo pisanje in zgodbo. Kasneje je izdala s e Poljub C rnega jezera, kjer je s e nadgra-dila svoje ideje. Poskus a tudi kot pesni-ca in prvi poskusi obetajo. 
 
POEZIJA 
Marsikdo bo pomislil – fantazijska poezija? WTF? Poezija v spekulativni fikciji sploh ni taks na nenavadnost. Mnogi kvalitetni avtorji(-ice) spekulati-vne fikcije v svojo prozo vmes ajo poezi-jo in z njo obogatijo pripoved. C ista poezija je z e malce redkejs a dobrina in urednis tvo Supernove se je odloc ilo, da to podpre. Tovrstna poezija je vedno na tankem ledu, kaj je in kaj ni fikcija. No, teorijo prepus c amo teoretikom … 
Tanja Mencin je z e precej izkus ena pesnica in pisateljica. Izdala je z e nekaj pesnis kih zbirk. Objavljene so pesmi: 
. Saj je vseeno, 

. Vrac anje, 

. Praznjenje. 


Omenil sem, da se Teja Gale poskus a tudi kot pesnica. Objavljena je pesem Vila (prevedena tudi v hrvas c ino). 
Andrej Ivanuša je z e star pesnis ki in pisateljski mac ek. Objavljeni sta dve pesmi: 
. Dvojc ka, 

. Modri planet. 


Žadnja stran je pripadala uredniku Bojanu Ekselenskemu in njegovi pes-mi Supernova, ki nekako sodi v prvo s tevilko. 
 
VIZIJA 
Naslednje s tevilke bodo prinas ale prozo, poezijo, eseje, recenzije in kak-s en intervju. Kljuc ne besede so sloven-ska spekulativna fikcija. Recenzij lepos-lovja, ki ni v slovenskem jeziku ne bomo objavljali. Prednost imajo domac i avtorji. 
Razkrijem lahko, da bo naslednja s tevilka s e bolj mednarodna. Razmis -ljam tudi o vec ji nakladi, saj je prve s te-vilke z e neokusno malo in je skoraj pos -la. C eprav gre za brezplac no publikaci-jo, se ne deli kar tako vsem poc ez. 
Naslovnice bodo sledile duhu Vsesle-dja, glavne revije Celjskega literarnega drus tva, ki izhaja z e 15 let. Na naslovni-cah bodo znani tuji in domac i avtorji/avtorice spekulativne fikcije. Žac eli bomo z Julesom Vernom, oc etom sodo-bne znanstvene fikcije. 
 
RAZPIS 
Supernova sprejema sledec e: 
. Miniature do 1000 besed, 

. Kratke zgodbe do 4000 besed, 

. Esej (2000 do 4000 besed), 

. Recenzija (2000 – 4000 besed), 

. Poezija (do 200 vrstic) 

. zadnja stran – pesem ali miniatura (do 20 vrstic). 


 
Rok za pos iljanje: 
. pomladanska s tevilka: 15 februar, 

. jesenska s tevilka: 15. avgust. 


Kar prispe po tem datumu se vzame za naslednjo s tevilko. 
 
SELEKCIJA 
V ozadju objave ali neobjave ni nobe-ne kuhinje, temvec  so merila precej preprosta. Vsakdo v roku dan ali dva dobi obvestilo, da je urednis tvo prejelo delo in v 10 do 14 dneh dobi obvestilo glede moz nosti objave.  
Urednis tvo se je nauc ilo osnov bon-tona in eno od pravil veli, da je korek-tno, c e se avtorje pravoc asno obvesti 

glede prejema besedila in kasneje objave. 
Uveljavljeni avtorji(-ice), ki pos ljejo vsebinsko ustrezen prispevek, ki je bil z e kje objavljen, gre v objavo nespre-menjen. C e prispevek ne sodi v vsebin-ski okvir, se avtorja(-ico) o tem obvesti. 
Neuveljavljeni avtorji(-ice), oziroma prve objave, gredo na tnalo urednika, ki se delu temeljito posveti: 
. delo je objavljivo brez sprememb, 

. delo je objavljivo z drobnimi popravki, 

. delo je objavljivo z aktivnim sodelo-vanjem urednika, 

. delo je z al neobjavljivo. 


 
 
Urednik aktivno dela z avtorji alineje 2 in 3. Avtor, ki je poslal neobjavljivo delo dobi koristne pripombe, kaj je pot-rebno za objavo. Ker gre za tez ave pri ideji, njeni interpretaciji in literarni for-mi, avtor obic ajno delo napis e skoraj iz nic . Skratka, za vsako odloc itvijo ured-nis tva je argument. 
Seveda pa mnenje urednis tva ni vse-mogoc no, je samo skladno z zac rtano urednis ko politiko. Delo, ki ga urednis tvo Supernova skoraj zavrne je mogoc e odli-c no za urednis tvo kaks ne druge revije. V Sloveniji spekulativno fikcijo kot del svo-je vsebine objavljata Ž ivljenje in tehnika ter Joker. Lahko poskusite tudi tam. 


 





POROČAMO 



 




POROČAMO 



Poročajo Darth Boki, Darth Andy, Rebeka Žerovnik 


NA SVETLI STRANI TEMNE SILE 
Temna stran sile je bila vedno moc na v Ljubljani. Sithi smo v Ljubljani obic aj-ni gostje in upornis ki izmec ki so se na usodni dan, 1. oktober, dan Na Meji Nevidnega (NMN) poskrili v svoje vlaz -ne jazbine. 
Letos nje leto smo doz iveli z e c etrto inkarnacijo konvencije ljubiteljev fanta-zije in znanstvene fantastike, kot dogo-dek definira napis na spletni strani http://namejinevidnega.si. Konvenci-ja je, glede na lansko izdajo, precej zras-la. Postala je del leta vse vec  ljubiteljev nam ljubih z anrov.  
Odvijala se je v prostorih Kreativne-ga centra Poligon na obmoc ju nekdanje Tobac ne. Sam prostor je komaj dovolj velik za vse, kar se je dogajalo. S e naj-bolj je motil nekaks en skladis c ni pros-tor, ki je dogajanje nic  kaj nez no razc es-nil na dva kosa. 

V okviru konvencije so bili tudi nate-c aji, o c emer kasneje: 
. Najboljs a zgodba (angles c ina in slo-vens c ina) 

. Najboljs e likovno delo. 

. Osrednji natec aj s tekmovanjem pa je bil seveda cosplay. 


Na prizoris c u je bilo tudi nekaj sto-jnic, znaten del so zasedle trgovine s taks no ali drugac no geekovsko robo. Nekaj je bilo rokodelnic, tudi iz tujine (BeeBit iz Žagreba). Pojavila so se tudi nekatera drus tva, ki se tako ali drugac e ukvarjajo s tovrstnimi stvarmi. 
Edina literarna stojnica s slovensko ŽF&F&H je bila stojnica Bojana Ekse-lenski, ki je gostil tudi Drus tvo Žvezdni prah in Celjsko literarno drus tvo. Lite-rarno so bili prisotni s e prijatelji iz Pazina (Udruga Albus z zbirkami FFK-ja in Istrakona). O kaks ni drugi literaturi v rez iji domac ih zaloz b ni bilo ne duha ne sluha. 
Predavanja so bila v manjs i dvorani z ustrezno infrastrukturo. Prostor je bil ravno pravs nji. Seznam predavanj si lahko preberete na spletni strani kon-vencije. 
Kaj lahko rec em na prvi otip? 
Konvencija je bolj podobna Comic Conu in manj klasic ni konvenciji ŽF&F. Hrvas ka razlic ica NMN je Žagreb fantasy convention. C e zdaj primerjam obe konvenciji, je NMN na bistveno vis ji ravni, tako glede prostora kot organiza-cije. Tukaj c elado in kladivo dol KUD-u S maug. 
Temeljna sestavina NMN je cosplay in s tem povezani svetovi. Eden od sponzorjev NMN je tudi Dunajski Wienna ComicCon, kjer so slovenski cosplayjerji stalni in uspes ni gostje (lani je slovenski Borg asimiliral 3. mesto, Blaz u s e enkrat c estitamo). 
Resnic no sem bil oc aran nad pisano-stjo in kakovostjo kostumov. Mnogi so resnic no taks ni, kot bi skoc ili naravnost iz filma, igre ali animiranke. Mene so zavrnili, ker ne veljajo alieni, preoblec e-ni v ljudi. Tudi mojster Joda je ods el dolgega nosu. Nadel si je Darth Vaderje-vo masko in seveda ni bil konkurenc en ob Iron Manu, orkih, vilincih in drugih. Sila oc itno ni bila dovolj moc na. 
Glede na lani opaz am malce vec  obis-kovalk in obiskovalcev srednjih let, ki v vse vec jem s tevilu izkazujejo svojo naklonjenost do ŽF&F&H. 
Mnogi so se ustavili na stojnici in bili presenec eni, ker obstajajo tudi sloven-ski avtorji njim ljube literature. Ž al mnogi slovenski avtorji ne najdejo poti do udelez be na NMN. Stojnico Bojana Ekselenskega so nas li samo nekateri aktivni domac i avtorji (Marko Vitas, Teja Gale in Samo Petanc ic ). Žraven je bil tudi Andrej Ivanus a, ki je prinesel s e svez o zbirko svojih zgodb z imenom Na robu sveta. 
Na stojnici so imeli knjige in zbirke zgodb. Na koncu sta bila oba pozitivno presenec ena, ker je zmanjkalo zbirk zgodb Žvezdni prah. Bojan in Andrej nikakor nista pric akovala toliks nega odziva. 
Oc itno tudi v Sloveniji obstaja anoni-mna mnoz ica ljubiteljev in ljubiteljic, ki poc asi »upajo« na glas izpovedati svojo ljubezen do ŽF&F&H literature. Urok, ki ga vsaj 25 let s iri slovenska mainstream literarna scena, z vsakim NMN popus c a. Temna sila z elje po branju slovenske z anrske literature je vse moc nejs a. Oc i-tno je konvencija nekaks en protiurok, ki razblinja idejo, da je ŽF&F&H otros -ko in mladinsko lahkotno branje. V mnoz ici ljudi, mnogi v cosplay kosti-mih, so spoznali, da niso zaradi svoje 

ljubezni do domis ljijskih svetov prav nic  c udni ali otroc ji. Slovenske ŽF&F&H knjige niso otros ka ali otroc ja literatu-ra, temvec  je vec ji del njih namenjen odrasli in dovolj razgledani publiki. 
Edino literarno predavanje na NMN je bila predstavitev Supernove. Ker je o tem priobc en namenski prispevek, tukaj le na kratko. 
Moderatorka predavanj je Bojana pred zac etkom opozorila, da bo dvora-na mogoc e precej prazna. Bojan je sko-mignil z rameni, odloc en, da predstavi-tev izvede profesionalno, kar slovenska publika tudi zasluz i. Na zac etku pred-stavitve se je dvorana dobro napolnila. 
Na predstavitvi je povedal vse o revi-ji in povabil obiskovalce, naj se oglasijo na stojnici. Tekom dneva sta Bojan in Andrej razdelila vse razpoloz ljive izvo-de revije. 
 
GOSTJE NMN 
Mogoc e lahko rec emo s e kaks no sit-hovsko na rac un gostov. Konvencije ima-jo obic ajno goste, povezane s svojo teme-ljno programsko usmeritvijo. NMN je »comic con like« konvencija in organiza-tor je pripeljal ustrezen nabor gostov. 
Andrej Lenart je model in igralec, imel je stransko vlogo v zadnji Vojni zvezd (Sila se prebuja). Pozorni gleda-lec ga je opazil v upornis ki bazi. Na konvenciji je ob 18. uri vodil panel Pred hollywoodsko kamero. 
Mad Squirrel Design je profesional-na skupina za posebne uc inke iz Beo-grada. Imeli so odlic no obiskano preda-vanje z demonstracijo Nanos maske v z ivo (Posebni efekti – filmska prosteti-ka ob 13h). 
Daniel, Eye of Souron Design – med-narodno znani in priznani cosplayer iz Avstrije, ki je imel predavanje (ob 12h z naslovom Budget cosplay) in je bil tudi glavni sodnik na tekmovanju v cos-playu na NMN. 
 
Toliko s strani Darth Bokija. 



 




POROČAMO 



Andrej Lenart, igralec v filmu Star Wars: The Force Awakens kot uporniški vojak, in Bojan Ekselenski, pisatelj spekulativne fikcije. Naj bo sila z vama! 




 



DOBRA IZKUŠNJA 
Bila je zares neverjetna izkus nja v »steampunk« maniri v prostorih bivs e tovarne cigaret v Ljubljani. Na meji nevidnega raste vsako leto bolj. Letos je bilo neverjetnih 1300 obiskovalcev v soboto 1. oktobra 2016. Prostor je bil premajhen za vse stojnice, odre, »aliene« in s e … Tudi COSPLAY preob-lenc encev je bilo s e vec  kakor lani. No, konc no smo tudi Slovenci spoznali, da je zadeva zabavna, kul in frajerska, pa seveda tudi kreativna in razvija domis -ljijo. Res, bil je z e skrajni c as! 
 
COSPLAY 
Ocenjevalno z irijo so sestavljali slo-venska cosplayerja Klemen S esek in Urs a Perc ic  ter glavni sodnik Daniel – EyeofSauron Designs iz Avstrije. Njiho-vo delo je bilo kar zahtevno, saj so bili letos nji kostumi s e boljs i in bolj izvirni. Ocenjevali so avtentic nost lika, kvalite-to izdelave in pa obrtnis ko spretnost. Poglejmo, kdo je »zadel« okus komisije. 
V kategoriji FILM je zmagal Christop-her kot Legolas iz filma Hobit. Izdelava kostuma mu je vzela nekaj mesecev, sam je naredil popolnoma vse. Pokazal je resnic no spretnost pri uporabi razlic -nih vrst materialov in oko za detajle.  
V kategoriji IGRA je navdus ila S pela-kot Chell iz igre Portal 2. Žanjo je bil kostum pravi izziv, saj se je prej vec ino-ma ukvarjala s s ivanjem. Ob s ivanju in barvanju obleke, je izdelala c evlje  ter napravo za odpiranje portalov.  
V kategoriji IŽVIREN KOSTUM je ocenjevanje otez evalo to, da je nemogo-c e oceniti avtentic nost. Po premisleku so se odloc ili, da je zmagovalka Eva kot Evelyn, alter ego iz leta 1850. Žmago-valka je vec ino kostuma izdelala sama.  
BEST IN SHOW in nesporna zmago-valka je Dora - Sylvanas Windrunner iz Blizzardove frans ize World of Warcraft. Izdelava kostuma je vzela vec  mesecev, vendar so se trdo delo in neprespane noc i izplac ale. Kostum je dodelan, okle-pu sploh ni videti, da je narejen iz pur-pene, navdus il nas je tudi odlic en lok.  
V kategoriji SKUPINA so nas najbolj  navdus ile Rey, Kylo Ren in Han Solo iz najnovejs ega filma Star Wars. Dekleta so prav vse dele kostumov, razen c ev-ljev, izdelala sama in bila so videti c isto »filmsko.«  
 
LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ 
Likovni natec aj, prvo mesto: Sanja Pocrnjic , S embilja salix; drugo mesto: Ž iga Urdih, Ko mpresso r; in tretje mes-

to: Maksim Azarkevic , Renegade. Njiho-ve slike lahko obc udujete na internetni strani konvencije. 
Literarni natec aj, prvo mesto: Tomaz  Toplak, Hazarder; drugo mesto: Jan Gri-lanc, Among the Stars; tretje mesto: Jurij Kristan, Fiks. 
 
Toliko s strani Darth Andyja. 
 
VSEBINSKO POROČILO 
Na konvenciji Na meji nevidnega 2016 smo se povezali ljubitelji in akter-ji s podroc ja fantazije in znanstvene fantastike ter skupaj ustvarili dogodek, ki je postavil pomemben mejnik na raz-voju tovrstnega dogajanja v Sloveniji. 
Obisk dogodka je dosegel nas a pric a-kovanja, saj smo skupno gostili nekaj vec  kot 1300 ljudi. Vec ina dogodkov je bila dobro obiskanih, najvec  pozornosti je kot vedno pritegnilo tekmovanje za najboljs i kostum. Predavalnica je bila povsem polna ob snemanju oddaje Gla-ve ter ob predavanjih tujih gostov iz Srbije in Avstrije. 
Vec ina obiskovalcev je spadala v sta-rostno kategorijo 20-35 let, vec ina obi-skovalk pa v kategorijo 18-30 let. 
Program je potekal po nac rtu brez vec jih zamud, izvedli smo vse predvide-ne toc ke. Odzivi obiskovalcev so bili izrazito pozitivni, posebno vs ec  so jim bili kostumi, velika ponudba na stojni-cah, bogat program z domac imi in tuji-mi gosti ter prijetno vzdus je.  
Hvala za vas o podporo pri izvedbi projekta! Upam, da bomo lahko sodelo-vali tudi v prihodnje! 
 
Toliko s strani Rebeke Žerovnik, predsednice KUD Šmaug 





POROČAMO 







 Vse fotografije na tej strani: Blaž Berlec  



 



Feni na Reki pripravijo vsako leto zanimivo  konvencijo. Vsekakor se ne more primerjati z zagrebs kim Sferako-nom, vendar pa s e vedno lahko dajo v kos  ljubljansko konvencijo NMN. Traja namrec  tri dni in tako lahko ponudi raznovrstnejs i program. Petek in sobo-ta sta namenjeni odraslim, nedelja pa je prilagojena otrokom. Vendar v soboto, 15. 10. 2016, ni bilo toliko obiskoval-cev, kolikor smo jih nas teli v Ljubljani. 
Njihov gost je bil Thomas Olde Heu-velt, mlad in zelo uspes en nizozem-ski pisatelj speku-lativne fikcije, ki ima za seboj pet romanov in vec  kratkih zgodb. Ža zgodbo »The Day The World Turned Upside Down« je leta 2015 prejel nagrado Hugo. Ob tem pa ima  tri nizo-zemske nagrade Paul Harland. 
Organizacijo konvencije ima »na ves-ti« drus tvo 3. zmaj iz Reke in jo organi-zira vsako leto od leta 1997 naprej. Letos so jo znova pripravili v prostorih Filozofske fakultete na Reki. Tako jim je na voljo velikanska vhodna avla, sto-pnis c ni amfiteater in s est uc ilnic.  
V njih se je odvilo 17 predavanj in 8 predstavitev. Med njimi seveda tudi predstavitev nas ega drus tva Žvezdni prah, revije Jas ubeg en Jered in nove revije Supernova. Pripravili so 4 delav-nice in izvedli 20 kvizov, delavnic in cosplay tekmovanje. Navdus enci za namizne igre so odigrali igre na 10-tih razlic nih »bojnih poljih«. Pod ostali program so uvrstili 4 dogodke. A to s e ni vse, ne smemo pozabiti s e na 6 otros -kih delavnic, tudi za otroke iz vrtca. 

Med zanimivejs e dogodke je seveda vsekakor s teti cosplay, saj danes nobe-na konvencija nekako ne more brez te kategorije. Najbolj so gledalci uz ivali, ko je bila na vrsti kategorija skupina. Na oder je pris el par in z enska je pove-dala v mikrofon: 
»Dober vec er, tole je moj moz , ki cosplaya ne mara, ampak je sedaj vsee-no tukaj z menoj, ker je izgubil stavo!« Ves amfiteater in vsi obiskovalci v avli smo planili v glasen smeh. Ž al pa gos-podic na ni povedala, kaj je bil predmet stave. 
C lani drus tva Žvezdni prah smo dobili v glavni avli prav tako majhno stojnico, kjer smo postavili nas  reklam-ni material in »dark side cookies«. Žani-manje za slovensko sceno je bilo v okvi-ru pric akovanega. Smo pa znova nave-zali nekaj stikov, povabili hrvas ke ustvarjalce na nas e prireditve in spreje-li nekaj povabil na njihove.  
V soboto je bila konvencija sicer do 24:00 ure, vendar z al zaradi dolge voz -nje nazaj nismo mogli ostati in smo ods li ob 21:00 uri. Najbolj zagnani Rec ani pa so zadevo nadaljevali na dru-gi lokaciji na after-party do c etrte ure zjutraj. 
S e vec  novic s konvencije in vsa spre-mna gradiva so dosegljiva na internetu na http://rikonrijeka.com/ in https://www.facebook.com/RikonRijeka/. 
 
 
Toliko s strani Darth Andyja. 



Poročata Darth Andy, Darth Boki 


Rezultat iskanja slik za thomas olde heuvelt

POROČAMO 



Bojan Ekselenski in Teja Gale za stojnico Zvezdnega prahu, fotko sem naredil tretji član odprave Andrej Ivanuša. 




 



MISIJA RIKON  
Na Rikon je Bojan pomislil z e sredi poletja in zaradi revije Supernova je to meso postalo. 
Odloc ili smo se, da gre na Rikon sit-hovska oprava, kajti upornis ki izmec ki so povsod tarc a posmeha in nismo hoteli, da koga pobere od smeha. Med publiko je bilo nekaj imperialnih oficir-jev in stojnico veleposlanis tva Imperija je krasila Darth Vaderjeva c elada. Kdo bo torej resno jemal upornis ke izmec ke ali jedijske slabic e? 
Ekspedicijo Žvezdnega prahu in Celj-skega literarnega drus tva smo tvorili Darth Andy (posodila nam ga je Federa-cijska flota zaradi 50 letnice Žvezdnih stez, oblekel je kostum Andreja Ivanu-s e, s e brado so mu dali), mlada in nadarjena sithovska mojstrica Darth Darling (bila je v kostumu Teje Gale) in Darth Boki (v Žemljana se je maskiral Bojan Ekselenski iz Slovenije). Najprej je Andy pobral Bokija, oba pa potem s pomoc jo imperialnega navigacijskega sistema s e Tejo. Skupaj so se prez arc ili do hrvas ke Reke (Rijeke), direktno na Filozofsko fakulteto. 
Tam smo najprej asimilirali stojnico, nanjo natrosili propagandni material in se pripravili na predstavitev Supernove in svojega ustvarjanja. Ker je sila v sit-hovskih telesih moc na, je bila celo pub-lika, ki jo je zanimala c ezmejna literar-na revija Supernova. Nekaj je tudi na spletni strani konvencije  
http://rikonrijeka.com/program-2016/predstavljanja/bojan-ekselenski-supernova-udruga-zvijezdana-prasina/.  
 
Na nas i stojnici je bilo ves c as zabav-no. Vse skupaj se odvija od petka do nedelje, pri c emer je nedeljski program namenjen otrokom. Rikon je drugac ne vrsta konvencija kot slovenska NMN.  
Najbolj se vidi razlika, c e pokukate program za vse tri dni na njihovi inter-netni strani. 
 
NAGRADA ARTEFAKT 
Na Rikonu se podeljujejo nagrade Artefakt za dosez ke na z anrskem pod-roc ju (F&ŽF&H). Drus tvo 3. Žmaj je letos z e devetic  poc astilo najboljs e hrvas ke dosez ke v minulem letu. Tokratni nagrajenci so: 
. Avtorica Milena Benini je dobila nagrado za roman Prodavac  snova. 

. Žgodba Moz es  li vidjeti zvijezde? avtorja Jurice Janja. 

. Kratka zgodba Staklo Gorana Glus ic a. 



DOGAJANJE SKOZI SITHOVSKE OČI 
Konvencija je bila izredno z iva, popoldne se je nabralo veliko ljudi in osrednji prostor je bil kar dobro natla-c en z obiskovalci iz vseh zvezdnih kva-drantov. 
V posebnem kotic ku so se igrale namiznice in tudi nas a stojnica je mal-c ek pridonesla h kreativni igri. S sabo smo imeli paket Story cubes. Pokazali smo, da jezik ni ovira in obiskovalci so bili za s tos. 
Predavanja in paneli so bili raznoliki in so se soc asno odvijali v vec  uc ilnicah hkrati. Nekatera so bila bolj, druga manj obljudena. 
Malce smo obnovili in poglobili stike z razlic nimi ljudmi scene. Prisotna so bila mnoga hrvas ka drus tva (na Hrvas -kem je precej ljubiteljskih drus tev ŽF&F&H, ki jih pri nas ni v taks ni obli-ki), zaloz be in kreativni posamezniki(-ice). Seznam je, c e koga zgrabi radoved-nost, na spletni strani . 
Bil je tudi cosplay. Liki se niso samo kazali, temvec  so morali tudi zaigrati svojo vlogo. Sicer nisem poznavalec cosplaya, a se mi je zdelo, da so v pov-prec ju kostumi na NMN malce boljs i, c eprav je bilo tudi tu nekaj res izvrstnih kostimov, podprtih z odlic nimi nastopi. Mnogi so skromnost pri kostumu nado-mestili z nastopom. Komisija je ocenje-vala vse – kostim, nastop in vtis. Vec ina kostumov je bila domac e roc no delo in vsak tekmovalec(-ka) je moral(-a) povedati, kako je kostum nastal, koliko je bilo vloz enega lastnega rokodelstva. 
Na tekmovanju sta bili dve skupini, posamezna in skupinska. 
Nagrade so se razdelile v sledec ih kategorijah: 
. najboljs i kostum, 

. najboljs i nastop, 

. najboljs a skupina, 

. najboljs i vtis. 


Ko tole pis em, na domac i strani kon-vencije s e ni rezultatov. Sithovska odprava je zapustila prizoris c e pred uradno razglasitvijo. Iz Reke do Imperi-ja je pac  precej voz nje. Prvi skok je bil do planetnega sistema Prem pri Ilirski Bistrici, drugi skok do zvezdne kopice Celja in s e zadnji do zvezd Maribora. 
Splos ni vtis je pozitiven. Predvsem je zanimiva mnoz ica ljudi, ki jih zanimajo nam ljubi z anri. Reka je dovolj blizu tudi Sloveniji, saj je bilo  na prizoris c u tudi nekaj fac iz Slovenije. 
 
 
Toliko s strani Darth Bokija. 





POROČAMO 





 



DOBRODOŠLI 
Preden vas primem za roko in poteg-nem v vrtinec temne strani Sile ... 
Dobrodos li torej na temni stran pisa-teljevanja! C e v c lanku pric akujete teore-tiziranje in filozofiranje z obilje citatov tega ali onega strokovnjaka, se obrnite na Jedijsko akademijo, na njihovo Kated-ro za MPS (mlatenje prazne slame). 
Ker sem sithovski mojster in ne lite-rarni strokovnjak, vas v tem temeljem prispevku ne bom muc il z raznimi teo-retic nimi definicijami. Saj veste, z defi-nicijami je kriz  in sithi nismo odres eni-ki, ki bi si oprtali ta kriz . 
C ez moje roke je s lo nekaj angles kih in tudi domac ih knjig, ki se ukvarjajo s pisanjem proznih del, tudi romanov in pri tem sem se nauc il – ne kompliciraj in ne pametuj tam, kjer ni potrebe. 
Skratka, temu c lanku se bom posve-til na osnovi lastnih izkus enj in vse bom razloz il na najpreprostejs i moz ni nac in. Jediji radi ubijajo z gostobesednim nakladanjem in veriz enjem definicij, a Sithi ljubimo najkrajs o pot. 
Torej, naj ostane preprosto, a ne banalno. 
 
ROMAN  
To je dolgo prozno delo, a serija c lankov vas bo priuc ila, da ne bo dolgo-c asno. V anglosaksonskem svetu in Imperiju roman pomeni besedilo, dolgo vsaj 40.000 standardnih besed. Kaj to v praksi pomeni? Teh 40.000 besed lahko spravimo na 160 standardnih strani. Obic ajno taks na knjiga A5, s srednje velikimi pisavami, obsega 120 strani. Imperator nam je dovolil, da pripoved romana razdelimo v poglavja in celo podpoglavja. 
Roman je zatorej strukturirano lite-rarno delo in lahko opisuje dogajanja na vec  lokacijah, v vec  c asovnih obdob-jih in vanj je obic ajno vkljuc enih vec  

literarnih likov. Skratka, roman je lite-rarna forma, ki nam omogoc a dovolj natanc en in razvejan opis, kako smo znova vzpostavili Imperij in jedijske slabic e izgnali na ledene lune roba vesolja. Tam zdaj pletejo svoje definici-je in puloverje. Roman omogoc a celovit razvoj literarnih junakov in junakinj z njihovo trdno umes c enostjo v literarno okolje. 
Poznamo vec  vrst romanov, a za ta elementarni zapis je dovolj najprepros-tejs a definicija, ki jo je osebno odobril sam imperator Palpatin ob svojem obi-sku Sithovske akademije: 
. Biografski romani (bolj ali manj ver-no popisujejo z ivljenje doloc ene ose-be v obliki literarne pripovedi). 

. Stvarni roman (literarno popisuje zgodovinski dogodek – torej nekaj, kar se je zgodilo - pribliz no verno, literarni liki so bolj ali manj podrob-na preslikava resnic nih oseb). 

. Fikcijski roman (roman, kjer so dogod-ki in vec inoma osebe izmis ljeni). 


Žgoraj navedena delitev je res groba in verjetno boste vihali nos, c e ste malce bolj strokovno podkovani. A c e hoc ete na temno stran Sile, se boste sprijaznili s to grobo razdelitvijo. Prispevek je namen-jen uc inkovitemu spoznavanju in obvla-dovanjem Sile pisanja, kajti ta ves c ina je pot do uz itno spisanega romana. Saj ves-te, uc enci moji, sithi smo uc inkoviti, ne maramo za zamegljevanje bistva z labi-rintom definicij. Jedijski izmec ki se radi zafilozofirajo in potem pozabijo, o c em sploh filozofirajo. 
 
BIOGRAFSKI ROMAN 
Ž e samo ime pove vse. Gre za z ivljen-jepis v literarni obliki. Nastopajoc i so obstojec i z ivi, delno z ivi, delno nez ivi ali popolnoma nez ive osebki. Biografski roman poskus a njihovo z ivljenje prika-zati verno, vendar literarno (pomnite, gre za leposlovno delo in ne dokumen-tarni esej). 
C e malce pomislimo, imamo v zvezi s pisanjem biografije sledec e osnovne moz nosti: 
. Avtobiografski roman (pis emo o sebi, to imamo sithi najraje). 

. Biografski roman poljubne osebe (recimo z ivljenjepis svojega mojstra ali njegovih ljubic in ljubimcev). 

. Uradna biografija znane osebe (Imperator Sheev Palpatin vas poob-lasti za svojega uradnega biografa – zagotovo pa ne boste delali njegove biografije brez njegovega dovoljenja, saj vas bodo scvrli – on in njegovi odvetnis ki uc enci). 


Ker gre za z ivljenjepis znane osebe, je pripoved odres ena izmis ljije. Pravza-prav morate paziti, da pripoved tesno sledi resnic nosti, kot je uc enec prilep-ljen na mojstra. Pri tem pa je treba paziti, da se literarna pripoved ne spre-vrz e v dokumentarni esej. 
Torej mislite, da lahko brez domis lji-je spis ete biografski roman? Najvarnej-s e je pisanje avtobiografije, saj o svo-jem z ivljenju in svojih sopotnikih pac  veste vse, kar je potrebno. Tudi strahu pred odvetnis kimi zvermi ni. Kaj ni fino, ker imate vse pri roki? Potem vas ujamejo sanje ... Slaven bom, vsi bodo vedeli zame, poleg Hitlerja, Stalina in Dartha Vaderja bom tudi jaz ... 
Ups, primimo uzde! 
Biografski romani imajo smisel, c e obravnavajo ljudi z zanimivo z ivljenj-sko zgodbo. Ker (s e) niste niti M od sit-hovskega mojstra, kaj s ele, da bi bili (pri)znani, se postavi vpras anje, koga zanima vas e z ivotarjenje v prahu ano-nimnosti? Uc enec Sile je nezanimiv, 

dokler ne dosez e slave in dobrs ne doze razvpitosti. Ni vsakdo Anakin Skywal-ker, ki je s e kot vajenec zlezel pod sena-torsko kiklo. Ko boste razsuli kaks nih dvesto planetov in/ali poloz ili pol sena-torjev, senatork in tistih vmes, se nade-jajte zanimanja s irs e javnosti, zlasti vsega dobrega navelic ane na Coruscan-tu. Odkar so bili okupirani zaradi jedij-skih slabic ev, imajo c udno navado, da vsako leto prirejajo nekaks en spomin-ski pohod po razbitinah okupiranega Coruscanta. 
Pred izborom »biografirane« oseb-nosti si postavite izjemno pomembno vpras anje: 
»Kdo bo to prebral? Koga bo zanima-la ta biografija?« 
Odgovor je izjemno zahteven. Pri iskanju je potrebna precejs nja kritic -nost in zlasti samokritic nost. Temna sila je v vas moc na, a najprej se morate izkopati iz prahu vajenca in povzroc iti dovolj s kandalov. 
Gremo lepo po vrsti. Najprej poku-kajmo v krasni svet avtobiografij in bio-grafij. 
 
(AVTO)BIOGRAFIJA 
Verjetno smatrate, da imate silno zanimivo z ivljenje. Seveda ga imate, o tem ni dvoma, a pred pisanjem avtobio-grafije in zlasti njeno izdajo v obliki papirnatih opekic, knjig, vas moram razoc arati. Od slave najvec jih sithovskih lordov ste s e silno dalec . Vas e z ivljenje je najbrz  ni zanimivo niti vam, kaj s ele bliz -njim, ki vsakoletno pozabijo na vas in za njih ste car samo, ko jih c astite z druz in-skim piknikom na robu vesolja. Vsi drugi bodo skrajno indiferentni, o c emer bodo glasovali z denarnicami in izposojami. S e na predstavitvi v imperialni knjiz nici bosta edino obc instvo predstavljala c is-tilni droid in asistent s prazno baterijo. Mogoc e bo kdo pris el, c e bodo nastopile tiste lovkaste plesalke. 
Saj vem, Donji Neizstopnik je prisrc -na vasica na robu tretjega kamna od Sonca in vsaka od njenih 150 klenih kmec kih dus  je zanimiva. Tudi gospa Milena Nikolislis nik je zanimiva tajnica krajevne skupnosti, a koga to zanima? Ker ni silna mojstrica Sile, ki je zaradi glavobola po prekrokani noc i razstreli-la zvezdni kvadrant, je za anale Imperi-ja nezanimiva. 
Obstaja nekaj tisoc  taks nih zaselkov s podobnimi zgodbami in vseh 39.146.978 tajnikov, uc iteljic in podobnih ima skoraj enake z ivljenjske zgodbe. Po svoje je zanimivih vseh 922.567.907 romanov o resnic nih prigodah resnic nih z ena ali moz . A te prigode so zanimive samo oz je-mu krogu neposredno vpletenih, za s irs i krog silnega Imperija pa so nezanimive. Ljudje imajo za branje samo omejen c as in verjetno Kronika Gornjega Žaspalnika zagotovo ni visoko na bralnem seznamu. Kar pozabite na »z ivljenjsko zgodbo, s katero se lahko vsakdo identificira«. To floskulo ponavljajo vse izgube brez tro-hice talenta in domis ljije, ki svojo mize-rijo prodajajo kot umetnost. Nihc e opravilno sposoben in priseben tega ne bo financiral iz svojega lastnega z epa. Javnost zanimajo samo najsilnejs i lordi, saj ljudstvo hoc e brati o moc i, slavi in pikantnih s kandalih. Vec  je izloc enih telesnih tekoc in, tem bolje za financ ni tok kreditov. C e hoc ete pisati samo zase, naj besedilo ostane samo vas e. 
Upate na subvencijo iz javnih virov? C e berete ta sestavek, ste na napac nem mes-tu, na napac nem kraju in z napac nimi poz-nanstvi. Temna sila financira predvsem tiste, ki so blizu svetis c a na Coruscantu, a vsem drugim je namenjena pozaba. 

Biografski romani iz z ivljenja Stalina, Churchilla, Tita, Helene Blagne, La Toye, Kuc ana, Jans e ali admirala Tarki-na so za povprec nega bralca dovolj zanimivi, saj so to znani, uspes ni in raz-vpiti ljudje. Poznam mnogo ljudi, ki te romane dobesedno poz irajo in uz ivajo v njihovi zgodbi. Ljubitelji biografij bodo z njimi zapolnili skoraj vse svoje potrebe po tovrstni literaturi. Žakaj bi koga zanimala s e 5678. repriza tragic -nega z ivljenja Poraznez a Nezanimivni-ka v Spodnjem Nikolislis niku v kvad-rantu Pozabnik (upam, da se prav c rko-val vas e ime in kraj vas ega z ivotarjen-ja)? Galaksija ima nekaj milijonov mili-jard ljudi, a le redki so vredni literarne pozornosti. Ž al s tevilo izposoj ali pro-daja tovrstnih (avto)biografij kaz e, da je avtorjev in avtoric vec  od bralk in bralcev teh resnic nih zgodb. Denarni referendum je najokrutnejs i unic evalec pisateljskih sanj! Tudi prehod na temno stran Sile vam ne bo veliko pomagal, saj ste predalec  od svetis c a na Coruscantu. Oni dajo nas e kredite samo svojim. 
Torej, gremo na biografijo znane osebe ... 
Verjetno tudi nimate moz nosti, da vas za svojega biografa izbere nekdo, ki ima dovolj pod palcem, da o njem napi-s ete »true story«1 in se to kasneje poz-na na vas em transakcijskem rac unu. Kot sme omenil, niste s e dovolj domac i s temno silo in vse najbolj znane in raz-vpite osebnosti Imperija z e imajo svoje zgodbe. C e berete te vrstice in je za vas vse novo, niste niti blizu zaklada Corus-canta, kjer se obilno napajajo s taks nimi ali drugac nimi javnimi krediti. C e z elite spisati biografijo znane osebnosti in se noc ete znajti v pisarni Dartha Odvetni-ka, morate pobrskati po zgodovini. V tisoc letni zgodbi velic astnega Imperija je zagotovo s e vedno dovolj zanimivih in tudi znanih oseb. A to brskanje je tez ko delo, ki terja obilje c asa in sred-stev, ki jih verjetno nimate. 
A temna stran Sile kljub temu dela za vas. Kako? Berite dalje ... 
 
ZANIMIVA OSEBA 
Mogoc e pa le imate upanje, c e oseb-no poznate koga, ki je bil vpleten v dogodke kaks ne znane zgodovinske osebnosti (ampak ne Dartha Plagueisa, saj ste premalo c asa na svetu, da bi lah-ko poznali koga, ki je bil z njim na ti). Poznate torej koga dovolj zanimivega? 
S e je upanje in ne potrebujete slede-c ega monologa: 
»Rad bi spisal biografski roman, a moje z ivljenje je, bodimo pos teni, vege-tiranje slehernika in osebno ne poznam nikogar pomembnega.« 
Ža biografski roman morate najti osebo, ki ima dovolj zanimivo z ivljenje. Taks no, ki je vsaj v nec em neobic ajno, nestandardno in, bodimo pos teni, vsaj mastno s kandalozno. Saj s kandaloznih zgodb je obilo, a z obc utkom za to, kaj bi bralno publiko znalo zanimati, lahko najdete marsikaj, a lahko se opec ete. Neobic ajno, neverjetno ... To so pridev-niki, ki jih is c ete. 
Nadalje morate vedeti, da taks en roman sicer ne zahteva domis ljije za dogodke, a od vas zahteva obilno in poglobljeno s tudiranje arhivov, raznih nepovezanih virov in, c e imate srec o, intervjuvanje morebitnih z ivih pric . Temna stran Sile je prijazna samo do uc inkovitih garac ev. Lenuhi in bojazlji-vci nimajo tu kaj iskati. 

Morebiti morate dobiti s e soglasje zakonitih dedic ev, da se ne bi znas li na sodis c u. Saj veste, Nikolislis nik bi bil rad slaven in s e kasiral bi, saj ga nihc e ni vpras al glede lika in dela strica Avan-turista. Ker je sam polpismen lenuh in podpornik prekletega Upora, bi rad pobral drobtinice preko tujega dela. 
Morebiti pis ete o prijateljici Dartha Vaderja, ki vsebuje tudi z gec kljivosti o samem Vaderju? C e brez dovoljenja spi-s ete zgodbo, kako se je Darth Vader nekega dne oblekel v Žajc ka Rona, bo po vas padalo iz najtemnejs ega odvet-nis kega kota. 
Prepric ajte se, da bo zgodba te prijate-ljice trdno stala in da imate res eno vse glede pravic. Saj se noc ete na sodis c u srec ati s sithovsko mojstrico Natas o ... 
Vsakdo hoc e zas iti »mos kega pras-ca«, ki bi rad zasluz il na rac un z enske, ki je garala za uspeh. Tudi »ambiciozna prasica, ki gre za denar tudi preko tru-pel«, je hvalez na odvetnis ka tarc a. Temna sila je, pomnite to, zaveznica moc nih in ne cmeravih pis c et. Saj poz-nate sithovsko zaobljubo. 
Dobro, zbrali ste vse podrobnosti in zavarovani ste pred morebitnimi toz ba-mi razjarjenega anonimusa,2 ker pac  ne bo mogel cuzati3 na rac un slave smelej-s ega sorodnika. Vsak silni mojster ima vc asih manj sposobnega sorodnika ali uc enca. 
 
STVARNI ROMAN 
Stvarni roman z e z imenom nakazu-je, da popisuje nekaj, kar se je zgodilo. To je recimo nesrec ni dogodek, ki opi-suje, kako so upornis ke smeti ukradle nac rte za Žvezdo smrti. Od biografske-ga se loc i po tem, da ni vezan na osebo, temvec  na resnic no dogajanje. Pri pisa-nju taks nega romana imate vec  umetni-s ke svobode, moz nosti, a zahteva malce vec  domis ljije. 
Torej, pisali bi roman o unic enju prve Žvezde smrti. Ta bitka se je zgodila.  
Kaj potrebujete? 
Predvsem morate odlic no spoznati okolis c ine tega dogodka. Vas e poznava-nje imperialne in upornis ke udelez be v bitki mora biti enciklopedic no. Podob-no raven znanje morate dosec i tudi gle-de glavnih vpletenih, tehnic nih sred-stev in geografije ter celo geologije kra-ja dogajanja. 
Glavni liki so lahko resnic ne ali tudi izmis ljene osebe, temeljec e na znanih osebah. Pri resnic nih osebah, pazite, da ne boste povedali z e 20.987-kratne ponovitve istega. 
Vsekakor so dogodki lahko resnic ni ali delno resnic ni, kajti umetnis ka svo-boda vam daje pravico, da ne pis ete kronike nekih anonimnih upornis kih izmec kov. 
Žagotovo se pri izbiri dogajanja posvetite nec emu zanimivemu – najsi-bo dovolj znano, aktualno ali nenavad-no. Obic ajna vas ka scena vasi XY na Tatooinu bo malokoga zanimala. Žgod-ba o tez kem kmec kem z ivljenju v pus -c avi je bila z e nes tetokrat povedana. Kako je umrl nekdo, ker je za vodo kopal na napac nem mestu, briga samo zavarovalnega agenta, ki je z eni moral izplac ati ods kodnino. S irs i publiki bo pus c avska povest zanimiva samo v pri-meru, c e gre za kaj posebnega, morebiti s kandaloznega, recimo striptiz z ene poglavarja Pus c avskih ljudi in popis 

posledic te nezaslis anosti. Trac i se ved-no prodajajo. Povest o soc ni izgubi nedolz nosti Palpatinove nezakonske hc ere Abimidale bo zanimiva. Ž malce pretiravanja bo pravi hit. Kolic ina masti na trac u ustreza moc i financ nega toka. 
Pris li smo torej do odloc ilnega momenta pri odloc itvi za stvarni roman. Kdo bo to bral?  Koga bo dovolj zanimala zgodba, ki jo z elim povedati? 
Stvarni roman zahteva, znova ponav-ljam, obs irni s tudij povezanih vsebin. 
Druga pomembna komponenta so liki. Ti morajo tako ali drugac e temeljiti na resnic nih osebah resnic nega c asa in kraja dogajanja. V tem je poanta stvar-nega romana – da je stvaren. Vsi bodo zijali, c e boste Hitlerju za straz o posta-vili bratovs c ino prstana ali Darth Vaderju esesovce. 
Razlika med biografskim in stvarnim romanom je fokus pozornosti. Pri bio-grafskem romanu je pozornost posve-c ena osebi, a pri stvarnem je obic ajno glavna zvezda dogodek, oziroma njih zaporedje. Biografski roman Dartha Vaderja se bo bolj ali manj posvetil ve(li)c ini njegovega z ivljenja in bodo vsi drugi v pripovedi samo stranski sopot-niki. Bitka ob unic enju prve Žvezde smrti bo samo ena od epizod romana. Roman o sami bitki za Žvezdo smrti pa lahko Darthu Vaderju nameni samo en, bolj ali manj poudarjen kos c ek pripove-dnega mozaika. Mirno lahko spusti tre-nutek, ko je pomotoma zas el v z enski WC, saj takrat ni bilo nikogar v njem. 
V vsakem primeru vas za kvalitetno delo c aka trdo garanje v prahu arhivov, saj morate pri tako znanem dogodku (osebi) izbrskati kaj novega in zanimi-vega. Ž vec enje z e 1200x prez vec enega bo iz vas ih knjig naredilo samo dodatne lovilce prahu, ki bodo zasedali prostor v skladis c u Imperialne knjiz nice. 
Ko ste zbrali vse vire, vas c aka prip-rava likov in pripovedi. Žavedajte se, pis ete roman in ne dokumentarnega eseja. 
 
FIKCIJSKI ROMAN 
Ž e samo ime pove, da gre za izmis lji-jo. Pri tem ne mislim na obsez no zbirko spekulativne fikcije, temvec  na leposlo-vje, ki ne temelji na resnic nih osebah in resnic nih dogodkih. 
Fikcijo se rado izenac i z z anrsko, tri-vialno, plaz no ali kako drugac e imeno-vano literaturo. A fikcija ni samo z anrs-ka literatura, pravzaprav je vse drugo, c e le ni biografija ali stvarna pripoved, sezidana na trdnih temeljih resnic nih dogodkov. 
V praksi lahko spis ete fikcijo v okvi-ru resnic nega zgodovinskega dogodka in z resnic nimi zgodovinskimi ljudmi. Nujna je doloc ena doza zdrave domis lji-je in neizogibnega s tudija povezanih vsebin. Ker pis ete fikcijo, ni nujno poz-navanje biografije vsake glave, ki se je odkotalila, temvec  samo glavne znac il-nosti obdobja in ljudi. 
Fikcij je mnogo vrst. Naj nas tejem le nekatere, toliko, da pridete na okus: 
. Kriminalka 

. Ljubezenski roman 

. Triler 

. Spekulativna fikcija 

. Žgodovinska fikcija 

. Druz beno kritic na fikcija 


To je samo groba razdelilna shema. 
Pri kriminalki se morate seznaniti s policijskimi in pravnimi postopki preis-kav. Ne morete pisati kriminalke brez znanja o tem. C e greste v podrobnosti iskanja dlak, se dobro poduc ite o forenziki4. In naj vas takoj razoc aram – serija CSI ni dovolj! Tudi razne odvetni-

s ke sage ne zadostujejo. Nas a zakono-daja s svojimi posebnostmi je najbrz  precej nenavadnejs a od najvec jih bizar-nosti, videnih v ameris kih nanizankah. Imperij ima z e od nekdaj dvojni pravni sistem. Enega za slehernike, drugega za vladajoc e in njihove druz ine, oprode in prijatelje. 
Ljubezenski roman od vas zahteva vsaj osnovno poznavanje c ustvenega odzivanja ljudi in drugih ras Imperija. Žraven je nujno obilje c uta za podajanje trac a. Ne bo s lo tudi brez izvirnosti gle-de lokacije, vrste medspolnega odnosa in samih sodelujoc ih likov. Skratka, logika in obc utek srec ata domis ljijo. Vsekakor je kljuc en razvoj likov, saj se na tem gradi privlac nost pripovedi. 
Trilerji so razlic ni. Vsem je skupno to, da imajo presenetljiv finalni preob-rat in morajo ves c as dozirati primerno napetost. C e gre za tehnolos ki triler, vam ne uidejo fensi5 tehnolos ke kratice. Pri trilerjih ima tempo dogajanja pred-nost pred razvojem likov. Mnogo triler-jev, ki se berejo na mah, vsebujejo samo lepenkaste like, ki so v sluz bi pripovedi in njenih objektov. Nekateri najbolj sla-stni predstavniki z anra se berejo kot oroz arska pornografija. 
Žgodovinska fikcija se poigrava z zgodovinskimi obdobji in & ali dogodki. Nastopajo lahko zgodovinske osebe ali pa izmis ljeni junaki. Ker gre za fikcijo, lahko zgodovino in zgodovinske like interpretirate malce po svoje, le s s iro-ke ceste dobrega okusa in zgodovinsko-sti ne smete zaiti. Žgodba o tem, kako je Anakin na planetu D-9 v Kvadrantu Kurbirnik izgubil nedolz nost, je primer zgodovinskega trac a. Tovrstna fikcija dovoljuje vse, kar ni moz no ovrec i z zgodovinskimi dejstvi. 
Spekulativna fikcija je (pre)s irok nabor z anrov, a oz je gledano so to fan-tazija, znanstvena fikcija in nadnaravni horor (besedi grozljivka se rad izogi-bam). Vsekakor tudi vsi ti z anri zahte-vajo vec  ali manj s tudija z vsebino povezanih vsebin. Žgolj domis ljija pri-nese samo majhen del pripovedi, vse drugo je trdo delo. Razpon lahko sodi od totalnega pofla6 do vrhunske umet-nosti. 
Druz beno kritic na fikcija ... Kaj vraga je to? Rad mec em bombice in to je ena od njih. Žgodba o izmis ljenem liku in njegova zgodba, ki je recimo v okviru sfantaziranega okolja financ nega kapi-talizma, lahko v sebi nosi silno moc no druz beno kritiko in je s e kako druz be-no angaz irano delo. Sem bi sodila zgod-ba o financ nem maherju, ki je bankroti-ral Imperij in iz Sithov naredil berac e. A ker ni speljano iz resnic nih likov in res-nic nih dogodkov, je pac  fikcija. Kaj mis-lite, kako so ruski avtorji lahko pisali druz beno kritiko sovjetskega etatizma in pri tem ne konc ali v gulagu na prisil-ni shujs evalni kuri? 
Skratka, fikcija je vse, kar temelji na izmis ljenem, c eprav ima (mora imeti) bolj ali manj trdne realne temelje. 
 
 
 
 
 
 
Nadaljevanje prihodnjic  > 




SITHOVSKA AKADEMIJA 



 




1 true story – resnična zgodba, zgodba na osnovi resničnih dogodkov. 


SITHOVSKA AKADEMIJA 



2  anonimusa – nekoga, ki je neznan, živi anonimno. 
3 cuzati – vleči, potegniti, izkoristiti. 




 




SITHOVSKA AKADEMIJA 



4 forenzika – veda, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršni koli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravo izvedenskega mnenja (SSKJ). 

5 Fensi – fancy (angleško) in pomeni modno, sodobno, moderno. 




 




MALA PRAVLJIČNA LJUDSTVA 
Raziskoval Andrej Ivanuša 


Pred c asom sem v prispevku »znanstveno« obdelal zmaje (latinsko: dracones) s pomoc jo svetovno znanih peritodrakologov ali zmajeslovcev. V tem prispevku pa se bom osredotoc ili na majhna pravljic na ljudstva (latinsko: paulum fabellas populum). V mislih imam palc ke, s krate, gnome, ence, smr-kce, itn. 
V slovenski Wikipediji sta pojma pal-c ek (latinsko: nanum) in s krat (latinsko: pumilion) izenac ena. O ostalih vrstah malih pravljic nih ljudstev pa ni nobenih resnih omemb. Roko na srce, tudi v dru-gih jezikovnih verzijah niso kaj prevec  natanc ni. Sicer na tem podroc ju vlada dokaj velika zmeda in slabo poznavanje tematike. Tako skus a ta zapis to vsaj malo popraviti.  
 
OPISI IN DOMNEVE 
Ž al zapisov izpred c asov Rimskega imperija ni na voljo in je tez ko ugotoviti izvor teh ljudstev. Tako se moramo opreti na razne sage, epske pesnitve, visoke pesmi, pravljice in podobno. Te so se zapisale nekje v zgodnjem sred-njem veku. Žaradi ustnega prenosa izroc ila, so se lahko besedila popac ila in postala tudi zelo nezanesljiva. 
Vsekakor je najprej potrebno pove-dati, da kljub temu, da hodijo po dveh okonc inah, da imajo par rok in glavo, torej sestavo podobno ljudem, ne sodijo v ljudski rod (latinsko: homo).  
To niso pomanjs ani ljudje, spac ki ali kaj podobnega. To je poseben rod, ki ga poimenujemo gnomi (latinsko: gnomes). Želo so povezani tudi z vilinci (latinsko: dryadales) in z elementali (latinsko: ele-mentales). Obstaja velika verjetnost, da imajo vsi skupnega prednika. 
V vsakem pogledu so otroci matere Narave, ne glede na to kako jo imenuje-mo: Mokos , Noreja, Izida, Pachamama, C omolugma, Tlazolteotl, Atabey, Nin-sun, As erah, Cybela, Juno, Dano, Umai, ali  s e kako drugac e. Njihovo delovanje je povezano z doloc enimi naravnimi pojavi tako na nebu, kot na zemlji ali pod njo. Na Žemlji bivajo od pradavni-ne, verjetno so starejs i od ljudskega rodu.  
 
ŠKRATJE (LATINSKO: PUMILIONES) 
Tipic en s krat (nems ko: elf, angles ko: dwarf, nizozemsko: kabouter) je mos -kemu podobno majhno bitje, ki je moc -nejs e postave in ima brado. Njegovo srce je relativno veliko, koronarne z ile so s iroke in odlic ne kakovosti, kolic ina kroz ec e krvi in prostornina moz ganov so vec je kot pri c loveku, pljuc a so velika in globoka, vezno tkivo je skrajno suho in trdo, lasje zgoraj posivijo, z olc nih kamnov ne pozna, konice prstov so obc utljive kakor pri slepem c loveku, zenica je zelo proz na in njegov bobnic  v us esu je vedno c ist in mu omogoc a neverjetno oster sluh. 
Nosijo konic aste kape, srajce, hlac e z naramnicami, usnjen pas, na nogah imajo obute polstene s kornje, c evlje iz brezove skorje ali lesene cokle. Vsak odrasel s krat ima gosto brado, rahlo privihan nos in rdec a lic ka. Poleg s kra-tov obstajajo tudi s kratinje, s kratice, s kratke, ki pa so redke, nekako v soraz-merju 10 s kratov na eno s kratinjo. Mor-da je to sorazmerje celo vec je. 

Vc asih so bili s kratje v vsej Evropi, predvsem v Rusiji in v Sibiriji, splos no priznani c lani c loves ke druz be. Ljudje so ta bitja mraka in noc i redno videvali. S kratje pa so ljudi nagrajevali ali kazno-vali, jim pomagali ali jih ovirali, kar je bilo odvisno od odnosa ljudi do teh »naravnih« sil. Spadajo med demonska, htonska, podzemna bitja. 
Med najstarejs e zapise sodijo sever-njas ke ali nordijske sage Vikingov (Norsev, Varjagov, Rosov), ki govorijo o tem, da obstajata dve vrsti s kratov. To so s kratje svetlobe imenovani A lfar in s kratje teme imenovani Nidavelir. Prvi z ivijo v eni izmed nebesnih dez el Ljo-salfar (Ljo sa lfarheimr), drugi pa v pod-zemeljski dez eli Svartal (Svarta lheimr). Opozoriti moram, da s krate svetlobe v legendah istovetijo z vilinci! 
Slovenska beseda s krat (tudi s kra-telj, s kratec) izvira iz staroindijskega jezika sanskrt, kjer so ga imenovali »skrat«. Isti koren si deli s starovisoko-nems ko besedo »scrato«, kar pomeni »gozdni demon«.  
Na Goris kem so ga vc asih imenovali kapič zaradi konic aste kape, v Terski dolini škarifič, škrat ali fantič v Nadis ki dolini, Valvasor omenja berkmandeljce v idrijskem rudniku, kar prihaja iz nem-s ke besed »bergmann«, torej »rudar«. Ponekod so mu zaradi sive barve las rekli dimek. C e je bil drevesni s krat, so ga imenovali lesnik. Na Dolenjskem ver-jamejo, da se s krat ziba (guglje) na dre-vesu in so mu rekli gugljaj. His nemu s kratu ponekod pravijo gospodarček ali šetek. Pri nas pogosto s krate zamenjuje-jo s palc ki. Je pa med njimi bistvena razli-ka v rasti in s e v drugih lastnostih. 
Nac eloma smo ljudje vedno sodelo-vali s s krati. V kolikor pa smo si bili nasprotniki, pa je potrebno vedeti, da ga je potrebno ubiti enim udarcem, kaj-ti z naslednjim spet oz ivi! Vc asih je vel-jalo, da se s kratje prikazujejo povsod – v gorah, gozdovih, rudnikih, moc virjih, celo ob domac em ognjis c u. V tistih c asih skorajda ni bilo c loveka, ki ne bi srec al vsaj enega s krata, nekateri pa naj bi jih celo udomac ili in jih napravili za svoje pomoc nike. Nekateri so jim po pripovedovanjih pomagali celo oboga-teti. Sicer pa slovanski narodi poznamo veliko razlic nih vrst s kratov.  

Gozdni škrati (Pumiliones silvisae) c uvajo gozdove, drevesa, divjad in goz-dne zaklade. 
Planinski škrati (Pumiliones monti-bus) velikokrat prestras ijo in presene-tijo pastirje, ki pasejo z ivino v gorah. Ti s kratje so tudi odlic ni poznavalci zdra-vilnih rastlin. Med nje sodijo gorski pri-tlikavci (Pumiliones montibus paulum), ki jim pravijo tudi berkmandeljci ali perkmandeljni (Idrija). V Roz u in na Koros kem pa jim pravijo škuberli. S krati te vrste so odlic ni rudarji in poz-navalci rovov ter gorskih zakladov. Lju-dem obc asno celo pokaz ejo pot do njih. C e so bili rudarji nesramni, so jih s krat-je kaznovali tako, da jim niso hoteli pokazati nobene rudne z ile vec . To pa je vodilo v zaprtje rudnika. 
Hišni škrati (Pumiliones domumae) ali his ni duhovi veljajo za dobre duhove domac ega ognjis c a. Med njimi je najbolj znan kanih, ki z ivi v bliz ini c loves kih domac ij. Je majhen moz ic, velik kot s estletni dec ek, kar pa le prikriva nje-govo resnic no moc . Ta naj bi c loveka napeljeval k dobremu, vendar pa je tis-te, ki so ga razdraz ili ali se norc evali iz njega, kaznoval. 
S kratje so poznani po tem, da c loveku nagajajo in ga stras ijo, s e posebej v starih gradovih, odmaknjenih gozdovih ali v gorskih votlinah. V Nadis ki dolini so zna-ne pripovedi o s kratih, ki so prikazani kot zlobna bitja, ki c loveku povzroc ajo le s kodo ali se iz njega norc ujejo. So pric e-vanja, ki pravijo, da se vc asih s krati obnas ajo kot divji moz je. Vendar ne dela-jo samo slabih stvari, temvec  so ljudi nauc ili tudi marsikaj koristnega, kot so na primer ves c ine kovas tva, obdelave kovin in dragih kamnov, zdravilstva, peke in podobno. Nekateri so celo prina-s ali denar in materialne dobrine. 
Naj omenim na kratko s e nekaj bolj znanih domac ih s kratov. S krat Bolfenk je znan predvsem prebivalcem Pohorja. Je znana tec noba in s krato-, ljudo-, vse-ga-mrznes , ob tem pa znan po svojem neposrednem in brezsramnem govorje-nju. Malik je tisti s krat, ki ukrade odmev. Podlegaj je s krat, ki c loveka spotakne ali mu skoc i na hrbet. Tiskar-ski s krat novinarjem vec krat zames a besedila ali v revijah strani. 
Ena najbolj znanih zgodb o sedmih škratih, ki so napac no poimenovani palc ki, je Sneguljc ica in sedem palc kov. 

V zgodbi je s kratov sedem zato, ker so vc asih poznali sedem mineralov. Tako je bil vsak izmed s kratov zadolz en za svojo rudo.  
Ob tem so poznali s e sedem nebes-nih teles. Tako so kovine in nebesna telesa povezali med seboj. Sonce je bilo povezano z zlatom, Luna s srebrom, Merkur je povezan z z ivim srebrom, Venera z bakrom, Mars z z elezom, Jupi-ter s kositrom in Saturn s svincem.  
V originalni zgodbi, ki sta jo zapisala brata Grimm, s kratje nimajo imen. Prvic  so jih poimenovali v eni izmed Broadwayskih veseloiger v oktobru leta 1912 (Blick, Flick, Glick, Plick, Quee, Snick, Whick) in nato v Disneyevi risan-ki iz leta 1937 (Doc, Grumpy, Happy, Sleepy, Bashful, Sneezy, Dopey). Sledilo je s e nekaj njihovih razlic nih poimeno-vanj v vec  kakor dvajsetih filmih, s ovih, knjigah, itn. Tudi v slovenskem jeziku imamo vec  njihovih poimenovanj: Nos-ko, Vseznalc ek, Hihitavc ek, Jecljavc ek, Godrnjavc ek, Sramez ljivc ek, Žaspanc ek ali Tonc ek, Tinc ek, Lonc ek, Linc ek, Bon-c ek, Binc ek, Benjaminc ek ali Glavko, Srec ko, Kihec, Pikec, Godrnjavko, Tepko in Žaspanko, itn. 
Iz svetovne literature so znani s e vilinski škrati, v angles kem govornem podroc ju jim pravijo tudi goblini. Naj-bolj znani so Gringoti iz filmov o Harry Potterju, ki so prikazani kot bankirji c arovnis kega sveta. 
Naj ta del zakljuc im s e s pesmico Romane Kranjc ar – Enkrat. 
 
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen s krat. 
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en s krat. 
Imel je dolgo bradico, vsa siva je bila. 
Na hrbtu nosil kros njico, v njej polno je zlata. 
Pomagal rad je vsem ljudem, ki dobri so bili. 
Hudobnez e preziral je, za njih ni imel oc i. 
Ti pravis , da ga ni bilo, dokazov res s e ni. 
V pravljici pa z ivel bo, zato zapojmo vsi: 
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen s krat. 
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en s krat. 
 
PALČKI (LATINSKO: NANUMES) 
Palc ki (nems ko: zwerg, angles ko: elf, norves ko: dverg) so manjs i od s kratov in so izredni samotarji. Vec inoma so prijazni do ljudi in jim mnogokrat pomagajo iz tez av. So bliz nji sorodniki s kratov in jih zato mogoc e tudi enac ijo. 
Pri nas poznamo razlic na imena zanj, kot so palček, palečnjak, ninek, nen-

dljek, na Pohorju pa mu pravijo tudi rabas. Palc ki se od s kratov loc ijo pred-vsem po prijaznejs em znac aju in pa po tem, da radi pomagajo ljudem v stiski in pri delu. Sem spadajo predvsem dela kot so s ivanje oblek ali c evljev. Poma-gajo pa jim tudi pri iskanju in obdelova-nju dragih kamnov in kovin.  
Med svetovno najbolj znane palc ke sodijo irski palčki ali leprechauni (irsko: leipreacha n).  
Prikazujejo jih kot majhne bradate moz ic ke, oblec ene v zelen plas c  in na glavi nosijo cilindru podoben klobuk. Radi sodelujejo pri raznih potegavs c i-nah, sicer pa se prez ivljajo z izdelovan-jem in popravljanjem c evljev. Tez ko prisluz ene zlatnike spravljajo v lonce in jih zakopljejo pod stik mavrice s tlemi. C e c lovek kaks nega ujame, mu v zame-no za prostost izpolnijo tri z elje. Pri tem moramo biti zelo previdni, saj z elje izpolnijo »dobesedno«. Kakor Irske vile in vilinci, so tudi leprechauni prvic  omenjeni v starem irskem epu Tuatha De  Danann in jih v njihovih pravljicah ne najdemo. 
Najbolj znan filmski his ni palc ek je Trapets iz Harryja Potterja. 
A nedalec  od njega so po TV slovesu s e Smrkci (hrvas ko: S trumpfovi, franco-sko: les Schtroumpfs, angles ko: the Smurfs). Imajo koz o modre barve in z ivi-jo v gobjih his ah. Imajo vodjo Atasmrka in le eno samic ko plavolaso Smrketo.  
ENCI (LATINSKO: UNAMCOMPAGNEM) 
Enci (angles ko: gremlins) so gnomi iz c loves kih bivalis c . Opisujejo ga kot svetlega duha, s krata ali palc ka, ki se prikazuje predvsem ponoc i in se zadr-z uje v c loves kih bivalis c ih. Od opisane trojice malih ljudstev so najbolj skriv-nostni in najbolj neopazni. Žato je o njih zelo malo opisanega v razpoloz ljivi lite-raturi. 

Med njimi je najbolje opisan domo-voj, hišni duh. Najvec krat so ga ljudje izdelali v obliki goloba narejenega iz majhnih lesenih des c ic. Obesili so ga nad mizo in z vrvico povezali z vrati, da je nihal gor in dol, ko so se vrata odpi-rala in zapirala. Ob prihodu krs c anstva so ga poistovetili s sv.Duhom.  
Ostali Slovani so se iz vraz evernosti izogibali njegovemu imenu in so ga kli-cali "stari oc e", "gospodar his e" ali celo "on". Prikazoval naj bi se v podobi star-ca z dolgo brado in poras c enega po vsem telesu z mehkimi dlakami. Vc asih je imel rogove ali rep, ponekod se je prikazoval celo v podobi domac e z ivali ali kopice sena. Le tez ko ga je bilo vide-ti, zato pa je bil njegov glas prisoten in zaznaven, predvsem kot stokanje in dus ec e jec anje. To je bilo zato, ker je domovoj tako ljubil his o v kateri je bival, da je nasprotoval selitvi.  
Prebivalce his e je vedno posvaril pred tez avami, ki jih bodo doletele. Pred smrtjo katerega izmed c lanov dru-z ine je jokal, z eno je povlekel za lase, da bi jo opozoril pred moz evim nasilnim obnas anjem, itn. 
Ža konec pa s e otros ka izs tevanka, ki govori o encih: 
 
Enci benci na kamenci 
s tiri mis i, v uh me pis i, 
vija vaja ven. 
 


SITHOVSKA AKADEMIJA 






 





SITHOVSKA AKADEMIJA 




 







SITHOVSKA AKADEMIJA 




 




Izmenjave se bodo odvijale v razpa-dajoc em skladis c u, prepredenim z odmevi in utripanjem ostrih neonskih luc i. Nevpadljivi beli kombiji in c rni enoprostorci se bodo prebijali mimo poves enih, zarjavelih hangarskih vrat. Žloves c i mis ic njaki v usnjenih jaknah se bodo vzpenjali in spus c ali po jeklenih res etkastih stopnicah, polagali debele modre kuverte na okrus eno iverno plo-s c o, ki bo nadomes c ala mizo. 
 
Vsakic , ko je predal belo hladilno skrinjo, oznac eno z emblemom rdec ega kriz a, je zac util neizmeren ponos. Nje-gov oc e je umrl, ker je sistem zatajil. Vse, kar bi bilo potrebno, da bi se sedemletni fantek lahko spet igral s svojim oc kom, bi bil presajen organ. Jetra. Kos mesa. 
Žato se je odloc il, da se bo uprl nepra-vic nemu sistemu in z ivljenje posvetil vsem tistim, ki so jih nez ivljenjski zakoni obsodili na smrt. Bes in mas c evalnost, ki ju je sproz ila nepopustljiva, jedka bolec i-na njegove izgube, sta s e vedno zavrela v mrac nih, sprijenih kotic kih njegovega srca; lahko jih je sproz il razigran krik otroka, ali vlakec v izloz bi trgovine z igrac ami, ali vonj svez e pec enega kostan-ja, ki se je razlil po mestnih ulicah. Takrat je bolec ino – za nic  dlje kot en samcat blaz en trenutek – ublaz ila slika nekega drugega sedemletnika. Fantka, ponovno zdruz enega s svojim oc etom. Da se bo zdruz itev zgodila v zasebni bolnis ki sobi s pastelno pobarvanimi stenami, dobro zaloz eni z najsodobnejs o medicinsko opremo in dehtec imi cvetlic nimi aranz -maji, je zagrenila vsako ovojnico, ki jo je prevzel. Ni mogel pomagati vsem, a to ni smel biti izgovor, da ne bi pomagal vsaj nekaterim. 
 
Hres c anje lomljenja kosti bo obc asno pritegnilo njegovo pozornost. Ali pa pridus ene kletvice izobc enega kirurga, medtem ko bo loc eval dragocene z ive dragulje od trupla. 
 
Sovraz il je smrad po razkuz ilih, saj so ga spominjala na bolnis nico, na ozdravitev. Nic  ni moglo ozdraviti kadavra, ki je ostal na zasilni jekleni operacijski mizi, potem ko je zdravnik konc al. Temu, kar je ostalo, ni bilo mogoc e vec  rec i truplo. Ogoljene kosti so nekoc  pripadale c loveku, sinu in bra-tu, ki ga ni bilo vec  zaradi tega, kar je trgovec naredil. Ampak njegov obc utek krivde je blaz ilo dejstvo, da bo agonija ene matere, z alost ene sestre, ozdravila bolec ino ducata druz in. 
Boril se je s prividi praznine in pogu-be, ki so napadali njegovo zavest vsakic , ko je pripravil krepkega, zdravega mos -kega, da je zabarantal pogres ljiv organ – ledvico, del jeter, kostni mozeg - v zameno za denar. Vendar nikoli ni osta-lo samo pri enem organu, in tudi plac ila ni bilo. Boril se je s prividi in jih prema-gal - za srec o vseh majhnih fantkov. 
 
Predal bo s e zadnjo hladilno torbo, najvec jo in najtez jo. Ta ni imela oznak in kar je bilo v njej ne bo vec  doz ivelo doti-ka kirurgovih rok. Grobljan, ki jo bo pre-vzel, ne bo mogel skriti odpora gnusa. 

Koncept kanibalizma ga je od nekdaj vznemirjal. Hkrati, ko se mu je obrac al z elodec, ga je grabila morbidna radove-dnost: kako bi bilo ugrizniti v ta najbolj prepovedani sadez ? Nasprotujoc e si sile so ga vrtele na tanki meji med prav in narobe, tako da ni mogel napovedati, na kateri strani bo naposled pristal.  
Bil je trgovec s s tirimi stranmi istega kovanca – z ivljenjem in svetlobo in smrtjo in pregreho. 
Prez al bo po osiromas enih soseskah, zapus c enih ulicah in zakotnih gostilnah, kjer bo obljubljal kraljevsko odkupnino vsakemu, ki s e goji spomin na varen dom, zaposlitev, zagotovljeno prihod-nost, in upanje, da se bo njegova srec a konc no obrnila.  
Žato, da se bo lahko s e en sedemlet-nik spet smejal. 
 
<> 


TRGOVEC 
Danila Žorž, Slovenija 


SPEKULATIVNA ZGODBA 



ANUBISOVO PREKLETSTVO 
Tanja Mencin, Slovenija 


Arheologinja Ana Sever je pogledala v izkopanino, v s iroka kamnita vrata, ki so vodila v podzemlje. Ž e vso jutro so se pri-pravljali na vstop. Pravzaprav jo je ob pogledu na c rno odprtino obhajala nego-votost. Ponavadi se je vsake najdbe raz-veselila, a ne tokrat. S e sama ni vedela zakaj jo je panika enega od njenih egip-tovskih pomoc nikov tako pretresla. 
„Ne, ne, ne,“ je prejs njega vec era kri-lil z rokami, „najdba mora ostati zako-pana. To je del svetis c a boga mrtvih. Anubis bo jezen.“ 
Vraz everje ji nikakor ni s lo dobro od rok, pa  vendar je bil Ahmedov strah pristen in nezaigran. Resnic no ga je bilo nec esa strah.Us el ji je mukotrpen zdih-ljaj. Kaj hoc emo, arheolos ka srenja zah-teva odgovore. Morali bodo vstopiti v podzemlje. 
Napol se je zasukala nazaj in poklica-la sodelavca Tima.Tim je zaslis al, kako ga klic e in pribrzel je bliz je. 
„O c em razmis ljas ?“ je vpras al. „Vidim, da s e vedno oklevas .“ 
Žasukala je glavo v desno in malce privzdignila obraz. 
„Se ti ne zdi, da Ahmed  pretirava?“ 
„Verejetno res,“ je pokimal Tim. „Saj poznas  Ahmeda kako vraz everen je. Povsod vidi zarote in nesrec e.“ 
„Med druge vnas a nemir. Pogovori se z njim, Tim. Noc em, da mi z delovis c a vsi pobegnejo.“ 
„Bomo vstopili?“ 
„Moramo.“ 
Tim je pokimal, da se bo pogovoril z Ahmedom. C e ne bo hotel z njimi, pa naj ostane zunaj z ostalimi Egipc ani. 
Tim Vidmar je bil moz akar v s iride-setih letih. Od sonca zagrel obraz so mu kakor obstret obkroz ali ps enic ni lasje. Imel je smisel za humor in bil je precej trmaste narave. Ana ga je spoznala na arheolos kem simpoziju v Kairu pred tremi leti. 
Tim se je zastrmel v c rno z relo kam-nitih vrat. 
„Res se zdi vhod grotesken,“ je pripo-mnil, globoko zamis ljen, „vendar je to tudi najdba stoletja. C e se zares izkaz e, da je to Anubsovo svetis c e, se bova zapisala v zgodovino.“ 
Ana je trznila. 
„Ali pa bova pogubljena, vsaj tako trdi Ahmed.“ 

„ Ahmed pretirava. Taks ni so pac  Egipc ani.“ 
Ana je z oc mi preletela delovis c e. Vsepovsod so gomazeli ljudje in pridno delali. V jugovzhodnem kvadrantu so odkrili vrsto gomil, ki so pripadala niz jim svec enikom. V grobovih so nas li dragocen nakit, amulete in lonc ene posode.  Osupnilo jih je dejstvo, da so bili niz ji svec eniki pokopani zunaj Anu-bisovega svetis c a, kar je lahko pomeni-lo samo to, da so bili na nek nac in izob-c eni ali kaznovani. Njihova okostja so gledala na vzhod-zahod. 
Sonce se je z e povsem povzpelo na nebo, v Kinopolju se je obetal nov peklensko vroc  dan. Ana si je z obraza odstrnila s op nagajivih kodrov, ki so ji silili na oc i. 
„Vstopimo!“ je rekla po kratkem pre-misleku. „Nisma smisla, da zavlac ujemo.“ 
Tim se je strinjal. 
„Ekipo sem z e zbral sinoc i. Ahmed noc e zraven.“ 
„Pa naj ostane tu.“ 
„Prav. Pa odrinimo.“ 
Pol ure zatem so vstopili v Anubiso-vo podzemlje. 
V temnem zatohlem golem hodniku jih je zajel mrak. Ana je priz gala luc ko, ki jo je imela pripeto okrog c ela, s irok snop svetlobe je osvetlil sliko Anubisa, boz anstva s s akaljo glavo.  Glava je ved-no v c rni barvi. Stal je na Raovi barki in v desni roki drz al bic , v levi pa Ankh, simbol z ivljenja. Okrog vratu je imel obes eno mogoc no oroz je. 
Anubis je bil sodnik v egipc anskem Panteonu, sodnik mrtvih v podzemlju Amenti. Pred Ozirisom in boginjo pravi-ce Maat je slabe dus e metal v pekel, pos asti Amamat. Dobre pa je povzdignil na Raevo Nebo. 
Anubis, sin boga Seta in boginje Nef-tide, je torej princip sublimacije in uni-c enja, kot tudi  simbol novega vstajenja in z ivljenja. Ponekod, predvsem v okoli-s u Abidosa, se je kult boga Anubisa pri-lagodil mestnemu z ivljenju in se spojil z poglavarjem mrtvih, boz anstvom Hen-timentijem. Žato lahko vc asih vidimo Anubisa z dvojno glavo oziroma Henti-menti je tu zgolj Anubisov epitet. V  Tutankamonovi grobnici pa so ga nas li v celoti upodobljenega kot c rnega s aka-la. Pogosto je bil c as c en tudi kot bog balzamiranja. Skupaj z boginjo Bast, boginjo maziljenja in Anubisovo hc erko  Kebec et, veliko oc is c evalko, je poskrbel, da so se  notranji organi med balzami-ranjem skrbno odstranili in poloz ili v kanoptic no z aro. 
„C udovita slika,“ je komentiral Tim, ki je stal poleg Ane in strmel v mogoc no s akalje boz anstvo. „Anubis, kot bog umrlih, ima tudi preobraz evalno moc , saj dus o popelje na nebo in jo pripravi na novo inkarnacijo,...na novo utelesi-tev.“ 
„Kako ves , da gre za inkarnacijo?“ 
„Iz Ozirisovega vstajenja.“ 
„To ni prevec  natanc no, Tim. Oziriso-vo vstajenje je lahko simbol c lovekove notranje preobrazbe s e v c asu z ivljenja.“ 
„Drz i.“ 
„Poleg tega pa je mnogo Egipc anov konc alo v z relu Amamat. Ali pa mislis , da so bili Egipc ani svetniki?“ 
„Seveda ne mislim tako. V Knjigi mrt-vih lahko jasno zasledimo, koliko zla je bilo med Egipc ani.“ 
„Kot povsod po svetu.“ 
Knjiga mrtvih je bila v resnici s est metrov dolg in triintrideset centimet-rov s irok papirus iz 1500-1300 let pred Kristusom, iz c asa osemnajste dinastije. Papirus je nas el nems ki profesor Rei-nisch leta 1866 leta in se hrani v avs-

trijski Nacionalni biblioteki pod signa-turo Aeg. 10.994-10.997. 
Knjiga mrtvih je govorila o  odhodu iz z ivljenja, odhodu iz tostranskega z iv-ljenja in svetu c util, ki so dan zaznavala kot dan in z ivljenje kot z ivljenje. Tekst je pomoc nik prehoda iz niz je oblike obstajanja v vis jega, v stanje pravega duha c loveka. Po svojem namenu je tudi obrambeni dekret, vodic  skozi mnoga stanja, preden umrli dosez e Nebo in Bogove. C e seveda sploh ga. 
K njima je pristopil ameris ki arheolog Jim Collins, ekspert za hieroglifsko pisa-vo. S prstom je pokazal na sliko na steni. 
„Aaa, s akaljeglavi gospod,“ je rekel. „Impozanten je, mar ne?“ 
Ana je pogledala visokoraslega Ame-ric ana, rjavih kus travih las in prodornih modrih oc i. 
„Velic asten, vsekakor.“ 
Jim jih je pozval naj odidejo dalje. Ods li so globje v notranjost. Visok kam-nit hodnik, s irok kak meter in pol, je ves c as vodil naravnost. Na njem je bilo s e vec  slik, ki so prikazovala svec enike v njihovih obredih. 
„Pravzaprav nisem povsem prepric a-na ali hodnik vodi v notranjost templja ali v grobnico,“ je dejala nekje vmes. „Na kaj takega s e nisem naletela.“ 
Jim jo je postrani pogledal, ne da bi se ustavil. 
„Mogoc e je oboje,“ je odvrnil z opti-mizmom v glasu. 
„Potem bo to prvi primer v arheolo-giji,“ je odvrnila, „c e se izkaz e, da ima tempelj tudi pomembno grobnico.“ 
„Anubis je  vedno skrivnosten,“ se je posmejal Jim. „Bog ve, kako nam jo bo tokrat zagodel.“ 
Ano je obs la odkrita radovednost. 
„Vam jo je z e kdaj?“ 
„Ž e,“ je pokimal Jim. „V Edfu je bilo. Izkopali smo grobnico nekega svec eni-ka. Bila je zapec atena. V njej so se skozi tisoc letja nabirale nevarne bakterije. Kar nekaj jih je pomrlo.“ 
„Ojoj!“ 
 „Ampak ne boj se, tokrat nam ne grozi nobena nevarnost.“ 
„Kako ves , Jim?“ 
„Ker zrak ves c as lepo kroz i. C udi me edino to, da podzemlje s e ni bilo izropano.“ 
„Kaj mislis  bomo odkrili?“ 
„Po pravici povedano, ne vem.“ 
Potem je pogovor zamrl. 
Dvorana v katero so vstopili je osup-nila vse. Bila je visoka in zrac na. Strop je podpiralo osem stebrov. 
Na sredini je stal oltar. Na njem je bil kip Anubisa. Pod oltarjem je bila Raeva barka, na levi strani je stala Maat z teht-nico v rokah, na tehtnici je bilo pero. Ana je poznala simbolizem. Pri tehtanju dus e se tehtnica ni smela prevesiti in prevagati peresa. C e se je, je umrlega c akala pot v pekel. Na desni strani bar-ke je stal Oziris. 
Jim je hlastnil za zrakom. 
„Naj me strela!“ je pridus eno zaklel. „To je dvorana sojenja.“ 
„Kaj!?“ je vzkliknila Ana. „Hoc es  rec i, da so tu sodili umrlim?“ 
„Ne,ampak z ivim.“ 
„Hm, nekaks no sodis c e torej.“ 
„Tako je!“ je zdajci pribil Tim, ki si je z e opomogel od prvega presenec enja. „C e poznas  Knjigo mrtvih, bos  vedela o c em Tim govori. 
Tim je stopil k barki. 
„Raje se nic esar ne dotikajmo. Vse je videti krhko...Ja, Knjiga mrtvih. Vsa knjiga je polna opisov iniciacij. Tudi ta dvorana se zdi taks na. Obredna.“ 
„Ampak tega s e ne vemo zagotovo?“ 
„Vemo, samo poglejte vse freske, c e jih lahko tako poimenujem.“ Izproz il je 

kazalec na levi roki in pokazal na vzho-dno steno. „Poglejta tjale. Tam je opisa-no Ozirisovo vstajenje, poleg je feniks. To je simbol iniciacije, ko se prerojen dvignes  v novo z ivljenje...In tamle na zahodu je opisan postopek balzamiran-ja mrtvih. Na barki lahko jasno vidimo sojenje umrlemu. Tehtnica s peresom se je nagnila, oc itno je bil umrli vrz en pos asti Amamat.“ 
„To je vraz everje,“ je pripomnil Tim. „Saj menda ne verjames  v posmrtne pos asti, v pekel in nebesa.“ 
Jim se je zasmejal. 
„Americ ani radi verjamemo v pravljice.“ 
K Ani je pristopil mos ki v belem kafta-nu iz bombaz a. Bil je pomoc nik Mustafa. 
„Kaj bomo storili?“ je vpras al. 
Ana je izdihnila ves zrak iz pluc . 
„Si vso zadevo ogledali, jo preuc ili, potem pa ods li. Obc utek imam, da ne smemo nic esar odnesti s seboj.“ 
Stopila je k Anubisu in ugotovila, da ima kip okrog vratu nenavadno ogrlico. Pobliz je si jo je ogledala. Bila je natanc -no taks na, kakrs na je bila na risbah na steni. Je to mogoc no oroz je?, je pomisli-la sama pri sebi. Ampak – kaks no oro-z je? C emu je sluz ilo? Ali pa je samo magic ni pripomoc ek? Okras? 
C e bi poskus ala dati odgovor na to, kaj je bila egipc anska magija starih Egipc a-nov, bi morala potrditi, da je le ta prez e-mala vse pore posvetnega in religijskega z ivljenja. Telo in dus a vsakega starega Egipc ana sta bila prez eta s tem. Egipc an se je, ne videc  razlike med mikro in makrokozmosom vedno nahajal v tvorcu z ivljenja, ta moc  se je prenas ala iz roda v rod. Magija mu je bila dosegljiva z e z ini-ciacijo v tostranem z ivljenju. 
Žasukala je glavo v Tima. 
„Tim!“ je rekla. „Anubisova ogrlica. Ždi se prava.“ 
Tim in Jim sta stopila c isto blizu. 
Ogrlica je bila okrogla in iz s tirih barv, turkizmo modre, rdec e , bele in c rne. Barvne plos c ice iz poldranega kamenja so bile harmonic no porazdel-jene okrog nosilnega obroc ka. Na sredi-ni je visel sveti skarabej z vdelanim rubinom. 
Jim je preuc ljivo privzdignil obrvi. 
„Osupljiv primerek, se vama ne zdi?“ 
Tim je dobrohotno pokimal. 
„C udovito je izdelana. Preprosta, ampak uc inkovita.“ Stegnil je desnico, da bi se jo dotaknil. Ana je takoj vzkliknila. 
„Ne, Tim! Kaj c e razpade?“ 
„Ne bo,“ jo je zavrnil. „Previden bom.“ 
Arheologovi prsti so nez no otipali ogrlico. Bila je gladka, c eprav se je na njej nabrala plast prahu. Tim jo je pre-vidno odstranil in jo oc istil z mehkim c opic em. Potem jo je podal Ani. 
„Na, oglej si jo.“ 
Ana si jo je ogledala in jo previdno predala Jimu. Jim  jo je strokovno obra-c al na vse strani in z blazinico kazalca podrgnil rubin. Potem je vzkliknil. 
„To ni rubin,“ je rekel. „Nekaks en gumb je.“ 
Ana je razs irila oc i v zac udenje. 
„Gumb?“ 
„Ja. Ne vem, c emu sluz i.“ 
Tim je bil kakor na novo poz ivljen. 
„Daj mi jo sem. Poglejmo c emu sluz i gumb.“ 
Ani je nenadni krik zastal v grlu. S e sama ni vedela zakaj jo je nenadoma zapopadla prava groza. A s e preden se je v grlu oblikoval dolgi Neeeeee!, je prostor napolnila svetlobna eksplozija. Sunek je bil tako silovit, da je Ano vrglo na drug konec v zahodno steno, kjer je nezavestna oblez ala. 
Ko se je ovedla, je dvorana s e vedno z arela. Poc asi se je dvignila in z grozo 

ugotovila, da so ostali trije, Mustafa, Tim in Jim, mrtvi, brez znaka z ivljenja. 
Iz nasprotnega konca je vanjo strmel Anubis. V desnici je stiskal z ezlo, v levi roki pa Ankh. Ano je oblil srh. Pravzap-rav ni vedela ali si vse skupaj samo domis lja. Udarec ji je verjetno pretresel moz gane in sedaj halucinira. 
Žastokala je in planila k Timu. 
„Tim!...Tim!“ 
Ni se odzval. Poleg njega je na tleh lez ala Anubisova ogrlica. Ano je obs el obup. Najraje bi zbez ala iz prostora, toda c udna svetloba, ki je z arela, jo je prikovala na mestu. Vstala je in porav-nala hrbtenico. 
„Oprostite,“ je dejala prikazni,“ nis-mo hoteli. Nismo hoteli.“ 
Anubis je iztegnil roko in izproz il prst levice. Globok stereofonski bas je zadonel. 
„Ti!“ 
„J-jaz sem Ana,“ je zajecljala. „Ana Sever.“ 
Glas je govoril v stari egipc ans c ini, toda zac uda je govorico poznala. Je bilo to zaradi udarca v glavo? Se ji je prebu-dil praspomin? 
„Jaz sem Sin Neba, veliki Anubis,“ ji je govoril mos ki glas. „Jaz sem sin globokih globin, ki spi in se vsakodnevno preraja na Vzhodu...Žakaj motis  moj mir?“ 
„Jaz,...jaz. Saj ni namerno.“ 
„Jaz sem Sen Žemlje, vse do njenih zadnjih meja.“ 
Ana se je napela. C e je kaj poznala mitologijo, ji je Anubis govoril v priso-podah. Kot gospodar Mrtvih ima to nalogo, da vsakogar, ki se znajde pred njim, preizpras a. 
„Sem mrtva?“ je zdaj kar zletelo iz nje. 
„Na meji dveh svetov.“ 
Ano je obs el mrzlic en hlad. Mar umi-ra? V njeni glavi so zabrlele misli. Vsa-kodnevno prerajanje na Vzhodu je pomenilo metamorfozo, veliko notranjo preobrazbo, Sen Žemlje pa je pomenilo vec no ohranjanje vec nega namena z iv-ljenja. C e hoc e Anubisa povsem razu-meti, potem ga mora zac eti drugac e vpras evati. 
Ža trenutek se je zamislila. 
„Jaz sem glava Žnanja,“ je rekla. „Nas li smo tvoj sveti Tempelj. Opravi-c ujem se, ker smo zmotili Sen velikega Sina Neba.“ 
„Kako dolg je bil moj Sen?“ 
„Nekaj tisoc letij dolg.“ 
Nastala je tis ina. Dolga, predolga tis i-na.  Anubis je oc itno razmis ljal. Sama pa tudi. Glava Žnanja je pomenilo Glava Duha. Nekaj kar je blizu bogovom in jim je vs ec . Ali tudi drugac e, Glava Žnanja se je nanas ala na Ba, kjer duh stoji v svojem razgovoru z dus o v nasprotju z materijo. 
Tis ina je trajala in trajala. Ana se je zganila z mesta, z alostna stopila k mrt-vemu Timu, pobrala ogrlico in jo odlo-z ila na oltar k Anubisovim nogam. 
„To je vas e,“ je rekla. 
Anubis na drugem koncu je ponovno oz ivel. 
„Prekletstvo sem priklical. Kazen.“ 
„Kazen? Žakaj? Nedolz en je moj Ba.“ 
„Tvoj je, a ne njihov. Pohlep v Ka se oglas a.“ 
Ana se je zdrznila. Ka? Kaj je z e Ka? Aha, z e ve. Ka je srce z ivega. Srce v dus i. 
„Tim ni pohlepen. Žnanstvenik je.“ 
Rdec e Anubisove oc i so zasijale. 
„Ti si ma'kherw! Vsi ostali so tatovi!“ 
Ma'kherw je v stari egipc ans c ini pomenilo biti opravic en v z ivljenju in smrti. C eprav ni razumela, kaj je zagre-s il Tim, da si je nakopal Anubisovo jezo. Ga ima Anubis za tatu, ker je kipu z vra-tu vzel ogrlico? Mogoc e. 

Potem je zac utila, kako so jo pogabile nevidne roke in jo pric ele vlec i proti vzhodni steni. Ana je zavres c ala in se ponovno ovedla tega sveta. 
Nad njo so se sklanjali Tim, Jim in Mustafa. Ana je hlasnila za zrakom. 
„Tim? Ž iv si!“ 
Žasmejal se je. 
„Dobrodos la v velikem svetu!“ 
Ana je poc asi vstala in se prijela za glavo v kateri ji je razbijalo in s umelo. 
„Kaj se je zgodilo?“ 
„Nenadoma si omedlela.“ 
„Kaj? Ampak spominjam se eksplozi-je bele svetlobe!“ 
Jim je prasnil v odkrit smeh. 
„Kaks ne eksplozije? Morebiti si vse skupaj samo sanjala?“ 
„Ne. Videla sem eksplozijo. Belo svet-lobo...In ti...vsi ste bili mrtvi.“ 
„Mrtvi?“ 
„K meni je pris el Anubis. Povedal mi je, da sem ma'kherw, vi trije pa tatovi.“ 
Jim se je hipoma zresnil. 
„Si  prepric ana, da si slis ala prav?“ 
„Vsega se do ponatankosti spomin-jam.“ Jim se je pogladil po oglati s c eti-nasti bradi. 
„Hm, beseda ma'kherw je staroegip-c anska, pomeni pa visoko svec eni-co,...nekoga, ki je c ist v tem in onem svetu.“ 
Tim se je poc ohljal po glavi. 
„Pustimo zdaj to. C as je, da se odpra-vimo naprej. Mustafa je z e nemiren.“ 
A Ana je odkimala. 
„Ne. Vrnili se bomo in vhod zapec atili.“ 
„Kaj? Ne gremo naprej?“ 
„Ne.“ 
„Ampak - „ 
„To je ukaz, Tim. Vrnili se bomo.“ 
Tim je ogorc eno zakrilil z rokami. 
„Prav, prav, kot hoc es , A ti bo kasne-je s e z al.“ 

„Obljubila sem.“ 
Tim je od osuplosti prav neprivlac no povesil spodnjo c eljust. 
„Obljubila? Komu?...Anubisu?  Trapa-stemu prividu iz sanj?“ 
Ana se je zasukala nazaj in stopila v korak. 
„Niso bile sanje, Tim. Vem o c em govorim.“ 
Tim se je vdal, nekaj sam pri sebi zaklel in ods el mimo nje. Jim in Mustafa sta pohitela za njim. Kaks en s ovinist!, je pomislila Ana. Ko ni po njegovo, vzkipi. In Mustafa in Jim sta kot dva njegova kuz ka! 
Jezna je pohitela ven iz starodavne dvorane. 
A te noc i ni mogla spati. Ves c as je premlevala nadc utne sanje z Anubisom. Kaj ji ni rekel, da je nad tatove priklical kazen? Kaks na bo ta kazen? 
Obs el jo je zahrbten hlad, ko je v mra-ku strmela v nez no valojoc o zaveso odprtega okna v hotelski sobi hotela Raa. Na nebu je visel ogromen mesec in raz-svetljeval okolico. Tu in tam se je oglasil lajez  psov in Ana se je instinktivno s e bolj zavila v belo rjuho. Ni jo zares zeblo, pa vendar jo je c udno mrazilo. 
Tako je doc akala jutra. 
S la je dol v jedilnico, kjer jo je dohitel panic en Ahmed, eden od delavcev na arheolos kem 
delovis c u. 
„Tim je izginil!“ je z grozo v oc eh  zakrilil z rokami. 
Ana je otrpnila. 
„Kako – izginil?“ 
„Ni ga v hotelu, ni na ga delovis c u?“ 
„Gotovo je kam s el,“ je odvrnila z pomirjajoc im tonom v glasu. „Vrnil se bo, bos  videl.“ 
A Ahmed je odkimaval. 
„Ne, ne, ne...Tim nikoli ne zamudi. Izginil je. Vzel ga je Anubis!“ 
„Poc akali bomo do poldneva. C e ga ne bo, ga bomo poiskali. Velja?“ 
Po zajtrku, angles ki omleti in kozar-cu pomaranc nega soka, sta z Ahmedom pohitela na arheolos ko najdis c e na obrobju mesta. Sonce je z e moc no pri-pekalo. K njej je takoj prihitel Jim v kra-tkih hlac ah olivne barve in beli majici. Povedal ji je, da Tima ni od nikoder. 
„To z e vem,“ je zavzdihnila Ana. „Ga je kdo s el iskat v dvorano? Mogoc e je sam s el naprej.“ 
„Ne, tega s e nismo storili.“ 
„Poc akajmo do poldneva, potem ga gremo iskat.“ 
„Nic  dobrega, nic  dobrega,“ je odki-maval Ahmed. „Ža Tima nic  dobrega.“ 
Ana je pogledala vznemirjenega Egi-pc ana. 
„Pomirite se, prosim, Ahmed. Tima bomo nas li...Ždaj pa na delo!“ 
Ods li so v jugovzhodni kvadrant, kjer so s e vedno izkopavali grobove niz jih svec enikov. Nas teli so z e deset taks nih grobov, kar je Jima s e posebej c udilo. Ni bilo v navadi visokih svec enikov, da bi masovno izobc evali svoje kolege. Ž aktivnim ogljikom so datirali plast zem-lje v kateri so lez ala okostja. Vsa so pri-padala enemu obdobju, v c as 3000 let pred nas im s tetjem. 
„C udno, da jih niso mumificirali in pokopali v skupno grobnico. Niz ji sve-c eniki so po sluz beni dolz nosti vedno spremljali visoke svec enike,“ je pripom-nil Jim in si na glavo poveznil bel klo-buk, ki ga je s c itil pred soncem. 
„Bili so prekleti,“ je bevsknil Ahmed. „Vsi prekleti!“ 
Ana je zasukala glavo. 
„Kaj ni to malce premoc na beseda, Ahmed,“ je rekla. „Saj ne mores  ljudi preprosto zavrec i samo zaradi tega, ker 

jih je nekdo preklel.“ 
Ahmed je pomez iknil z oc mi, kot da ga slepi sonce. 
„To vc asih resna kazen,“ je odvrnil. „Huda kazen.“ 
„To razumem.“ 
„Tudi gospod Tim preklet!“ 
Ana je zavila z oc mi. Ni vec  vedela, kako naj pomiri z ivc nega Egipc ana. 
„Gospod Tim se bo vrnil, Ahmed. Povedala sem vam z e.“ 
Moz akar je z e krilil s plahutavimi rokavi. 
„Ne bo, ne bo. Gospod Tim je ods el. Ža vedno ods el.“ 
Opoldan so res organizirali iskalno akcijo. Pet ljudi, Jim, Ana in trije Egipc a-ni so vstopili v podzemni hodnik. Ods li so do dvorane in jo povsem preiskali. A Tima ni bilo nikjer. 
Ana si je ponovno ogledala Anubisov kip in ugotovila, da je ogrlica izginila. Žasukala se je napol nazaj. 
„Jim? Imate vi ogrlico?“ je vpras ala. 
Jim je odkimal, da jo nima: „C udno. Mogoc e jo ima Tim.“ 
„Hm, tudi sama sem pomislila na to.“ 
V mislih so ji odbrnele Anubisove misli:  
'Ti si ma'kherw. Vsi ostali so tatovi.' 
Je bil Tim res tako nespameten, da bi ogrlico, s e predno bi bila evidentirana, odnesel iz dvorane. Jo preprosto ukradel? 
Potem so se napotili naprej. 
Vstopili so v hodnik, ki se je nadalje-val na drugi strani dvorane. Stene hod-nika so bile hieroglifirane in brez slik. Jim si je ogledal pisavo in sporoc ila. 
„Poglej Ana,“ je rekel. „Tam zgoraj je disk, ki spominja na vesoljsko ladjo. Vidite curek svetlobe, ki izhaja iz diska? Mogoc e je to lasersko oroz je, ki so ga z e poznali v davnini.“ 
Ana si je z zanimanjem ogledala vklesan tekst. 
„Res mislite, da so tedaj z e poznali tehnologijo, ki jo odkriva s ele prihod-nost?“ 
„Ja, verjamem.“ 
„In vesoljska ladja. O c em pripoveduje?“ 
„O obisku bogov na Žemlji.“ 
„Me hecate?“ 
„Smrtno resen sem.“ 
Od nekod je pritekel Egipc an Moha-med in pretresen povedal, da so nas li Tima. Mrtvega. 
Ana se je nevarno zagugala naprej in nazaj. Ža trenutek je dobila obc utek, da bo omedlela. 
„Kako – mrtvega?“ je vpras ala. 
„Mrtev je, lady Ana,“ je pokimal Mohamed. 
Jim jo je pograbil za laket. 
„Gremo! Brz !“ 
Mohamed je stekel. Stekli so za njim. 
Tima so nas li malo naprej. Lez al je na hodniku pod risbo Anubisa na steni. Lez al je na trebuhu. V levi roki je stiskal ogrlico, z desno roko pa je kazal naprej na vzhod, v notranjost nove, manjs e dvorane. Ob njegovih nogah je lez alo belo golobje pero. 
Jim je pokleknil k njemu in mu poti-pal z ilo na vratu, ter odkimal. 
„Ni mu pomoc i. Ne zaznam utripa.“ 
Ana je pogledala Mohameda. 
„Mohamed, stecite ven in poklic ite medicinsko pomoc  in policijo. Takoj!“ 
Mohamed se je ubogljivo zasukal in stekel po mrac nem hodniku, proc  od njih. 
Ana se je sklonila k Timu in mu iz rok vzela ogrlico. Truplo se s e ni pov-sem ohladilo. 
„Tole je potrebno vrniti tja, kamor spada,“ je rekla. „Noc em, da jo vzame policija in unic i.“ 
Ogrlico je vtaknila v z ep kratkih hlac . 
Potem so poc akali policijo in medi-cinsko pomoc . Ždravnik je ugotovil src -

no kap. Vsi so bili pretreseni, vendar se Ana ni mogla znebiti slabega obc utka. Kap? Kako je to mogoc e? Tim je bil pov-sem zdrav mos ki! Kaj je torej botrovalo zastoju srca? Je prepoznal svojega zas-tras evalca? Svojega morilca?  Ali koga drugega? Kaj se je dogajalo le nekaj ur nazaj? 
Ni vedela. 
Policija je kraj zas c itila in jih vse zas-lis ala, potem pa izpustila. Ker ni bilo na truplu nobenih sledov nasilja, je tudi policija primer zakljuc ila, da gre za src -ni zastoj. 
A Ana se s e dolgo ni mogla povsem pomiriti. Porajalo se ji je vpras anje, kako je Ahmed vedel, da je Tim mrtev? Je imel kaj z njegovo smrtjo? 
A Ahmed je ob tem vpras anju samo na debelo zazijal vanjo. 
„Ahmed nic  kriv. Tim kaznovan. Bogovi so jezni.“ 
„Ahmed, pa ves , da bodo bogovi jezni tudi nate, c e mi zdajle laz es ?“ 
Ahmed je, kot je imel navadno, z e koleric no mahal s plahutavimi rokavi svetega kaftana. 
„Ahmed nic  kriv,...nic  kriv. Prisez en, gospodic na Ana!“ 
Verjela mu je. 
Potem se je ovedla, da ima v z epu s e vedno Anubisovo ogrlico. Takoj ko se vrne v hotel jo bo temeljito pregledala, potem pa jo vrnila. 
Sonce se je z e nagibalo v peto uro popoldan. To je bil c as, ko se je delovis -c e zaprlo, da so si delavci lahko odpoc i-li. Nad mesto, nad majhne bele kockaste his ke, se je spus c al lahen juz ni vetric . 
Ana je za nastavila obraz prijetnemu vetru, potem pa zapustila izkopanine in se z avtomobilom, znamke Volvo, odpe-ljala do hotela Raa. 
Naglo se je stus irala s prijetno hlad-no vodo, si oprala lase in jih zavila v belo brisac o. Potem je na mizo poleg balkonskih vrat poloz ila Anubisovo ogrlico in jo dolgo opazovala. Spomnila se je, da je Tim, preden je omedlela in videla tisto bles c ec eo eksplozijo, pritis-nil gum na skarabeju. Kaj se bo zgodilo, c e zdaj rubinasti gumb pritisne sama? 
Bo ponovno omedlela? Mogoc e celo umrla? 
Toda bila je znanstvenica, zato je to pomisel brz  odgnala. S prsti je poboz ala rubin in zavzdihnila. Ždaj bo, kar bo. Potem je pritisnila. Nic  se ni zgodilo. Ni bilo omedlevice, niti eksplozije svetlo-be. Pravzaprav tega ni mogla videti, da se je v podzemnem svetis c u odprla skrita  komora in se je na zidu prikazala Anubsova senca. 
V tistem hipu je neka nenadna sila Ano odtrgala od stola na katerem je sedela. Vstala je, se oblekla in se odpel-jala nazaj na delovis c e. 
Nad mesto je z e legel mrak, na nebu pa so z e brlele prve zvezde in prikazala se je bledolic na luna. 
S priz gano svetilko na c elu je vstopila v tempelj in pohitela do velike dvorane. Stopila je h kipu in hotela vrniti ogrlico, ko jo je premotil c uden s um, ki jo je pre-stras il. Hitro je vtaknila ogrlico nazaj v z ep in se zac ela ozirati okrog sebe. Ža trenutek se ji je zazdelo, da je za njenim hrbtom hus knila velika senca. 
Srce v prsih ji je divje utripnilo. 
„Je kdo tu?“ je vpras ala tihobno nevi-dnost. 
Vpras anje brez odgovora. 
Potem se je namenila po hodniku, kjer so nas li mrtvega Tima,  v manjs o dvorano. Tu je vladala popolna tema. Edina svetloba je prihajala iz njene sve-tilke na glavi. Ža njenim hrbtom je spet nekaj zas us telo. Ana se je bliskovito 

zasukala, a za njo ni bilo nikogar. V strahu in trenutni zmedi ni opazila skri-te odprte komore in sence, ki je z dela v njej. 
Vendar jo je obs el obc utek globoke nevarnosti. Potem je instinktivno reagi-rala. Pognala se je v beg. Ža njo se je v tistem hipu zganila velika senca in ste-kla za njo. 
Ana je tekla kot nora. S e nikoli v z iv-ljenju ni obc utila taks ne groze kot zdaj, ko je bez ala pred bog ve c im. Saj sploh ni vedela, da ji kdo sledi, tega ni mogla vedeti, niti videti. Vedela je samo to, da mora tez i, kot da ji gre za z ivljenje. 
Žunaj je planila v avto in obrnila kljuc . Avto je zahrumel, ko je pritisnila na plin. 
Velikanska senca, ki ji je sledila, je obstala na meji med tem in starodav-nim svetom... 
 
Žares oddahnila si je s ele v hotelski sobi. Priz gala je vse luc i in se zleknila na posteljo. Srce ji je s e vedno utripalo v grlu. C e je zdaj prav pomislila, ji je nekdo sledil. A kdo? Anubis? Ne, norica, se je brz  opomnila. C e ji je z e kaj sledilo, je bil le ta iz c loves kih vrst. In to prav tista baraba je tako moc no prestras ila Tima, da je mrtev omahnil po tleh. 
Ko se je pomirila, je vstala in si na  balkonu v tretjem nadstropju priz gala cigareto dneva. Kadila je izredno poredko, predvsem takrat kadar je bila zares z ivc na. 
Strmela je v jasno zveznato nebo in se odloc ila, da bo stvari pris la do dna. Tisto nekdo, ki je Tima pognal v smrt, bo razkrit. Toliko z e dolguje svojemu kolegu, arheologu Timu Vidmarju. 
Ponoc i je imela nemiren sen. Sanjalo se ji je, da je k njej pristopil Anubis in ji rekel eno samo besedo: „Tatovi dus .“ 
Žjutraj ko se je zbudila, je bila nemir-na in nejevoljna. Vedno se jo je lotila jeza, c e je imela spanca premalo ali c e je bila pod prevelikim stresom. Brez zajtr-ka je ods la do Jima, ki je stanoval nad-stopje niz je, a ta je z e ods el na teren. Odpeljala se je ven iz mesta in poiskala Mohameda. Ta ji je povedal, da je Jim ods el v malo dvorano. 
Ždaj ni vec  oklevala. 
„Mohamed, z menoj greste,“ je rekla visokoraslemu suhemu Egipc anu s povito glavo. „Morava najti gospoda Jima.“ 
Le ta je razumevajoc e pokimal. 
„Samo svetilko vzamem.“ 
Ana je pokimala, da ga poc aka pri vhodu v podzemni tempelj. 
Mohamed se je vrnil kmalu zatem, a ni bil sam. Ž njim je bila velika suhljata z enska, ki je delala v zahodnem kvad-rantu. Odkopavali so vrhnje stene tem-plja. Ž enska jo je vljudno pozdravila in povedala, da je po poklicu zgodovinar-ka, da pa se rada udelez i vsakrs nih izkopavanj v Egiptu. Mohamed je dejal, da se je Jusefa za pomoc  ponudila sama. Ana ji je v znak odobravanja pokimala. 
„Prav. Pa pejmo!“ 
Vstopili so. 
Ods li so naravnost do male dvorane, ki je Ano prejs njega vec era pognala v brezglavi beg. Pregledali so jo, vendar niso nas li nic  omembe vrednega. Mala dvorana, ki je sluz ila bog ve c emu, to bi vedel Jim, je bila povsem prazna. 
„Tu ni nic esar,“ je rekla Ana. 
Ž enska je odkimala. 
„Tu je marsikaj,“ jo je popravila. „Kolikor mi je poznano so imeli templji skrite sobe, nekaks ne komore, kamor so skrivali svoje svete knjige z visokim znanjem.“ 
„Kaj niso knjiz nice bolj primerne?“ 

„Teksti, ki so jih lahko uporabljali tudi posvetni ljudje, so bili namenjeni vec ini. Ampak svete knjige so bile dovo-ljene samo visokim svec enikom.“ 
„Aha. Potem is c emo skrito sobo.“ 
„Ja.“ 
„In kje bi mogla biti?“ 
„Preis c imo stene.“ 
Žac eli so preiskovati stene do vrha do tal. Ana ni imela srec e. Je imela pa srec o Jusufa. V zidu je odkrila majhno izboklino. Ko je pritisnila nanjo, so se odprla skrita vrata. Vstopili so v sosed-nji prostor in onemeli. Na tleh je med starimi papirusi lez al Jim. Bil je mrtev. 
Ana se je opotekla naprej in skorajda padla na kolena. Žadnji hip jo je ujel in pridrz al za komolec, Mohamed. 
„Tole ni dobro,“ je rekel s tresoc im, resnim glasom. 
„Ne,“ je odkimala Ana. „Jim.“ 
Ž nekaj vdihi in izdihi si je umirila z ivc en z elodec in pogledala Mohameda. 
„Policija bo na nogah, egiptovska vla-da pa bo prekinila z izkopavanji.“ 
„Tu gre za umore,“ je preros ko rekla Jusefa. „Najprej gospod Tim, zdaj Jim. To ne more biti golo nakluc je.“ 
Ana je obc utila, kako se ji tresejo noge. Kdo je naslednji na vrsti?, je pomislila. Kdo? Sama? Morda Mohamed ali pa vec no prestras eni Ahmed? 
Žaslis al se je mukotrpen Jusufin zdihljaj. 
„Najbolje, da se vrnemo in poklic emo policijo. Ža gospoda Jima ni vec  pomoc i.“ 
„Jusefa, vrnite se na povrs je in pokli-c ite policijo in res ilca.“ 
Jusefa je pokimala, se zasukala in ods la. Ana je v najvec jo grozo zac utila, kako so se vrata za njo zaprla. Žavpila je. 
„Jusefa!“ 
„Pri Alahu!“ je vzkliknil Mohamed. 
Izza debele stene se je zaslis al demonski Jusefijin smeh. 
Ano je zapopadla panika. Kaj c e umre v tem brezdus nem Anubisovem templju? Nihc e ju ne bo nas el. Jusefa, ta morilka, bo us la nekaznovano. 
Mohamedove oc i so jo spremljale. 
„Ne obupajte, gospodic na Ana, Alah bo nas el res itev. Razmisliva!“ 
„Ja, razmisliva“, je pokimala. „C e ima tale prostor vhod ima tudi izhod.“ 
„Tako je, ma'kherw!“ 
„Ma'kherw? Kako veste za to?“ 
„Gospod Jim mi je povedal za vas e sanje.“ 
„Aha, no ja.“ 
„Spomnite se, gospodic na Ana. Spo-mnite se tega templja. V prejs nih z ivlje-njih ste z e bili tu!“ 
„Kaj?!“ 
„Anubis vas je opozoril.“ 
„Ja, res me je.  Ampak kako hudic a naj se spomnim izhoda iz te mis olovke?“ 
„Morate se!“ 
Ana je napela moz gane. C e je izbokli-na v zidu vodila v to grobnico, potem mora biti nekaj podobnega z izhodom. Vsaj upala je tako. 
„Preis c iva stene. Bodiva previdna, da ne pos kodujeva  starih dokumentov.“ 
Preiskala sta vse s tiri stene. Nic esar. Ano je obhajal obup. V notranjosti je postajalo vse bolj vroc e in brezdus no. Segla je v levi z ep hlac  po papirnatemu robc ku, da bi si obrisala c elo, ko jo je prestrelilo skozi moz gane. Anubisova ogrlica! 
„Vem! Vem!“ je zavpila. „Anubisova ogrlica je res itev!“ 
Segla je v z ep, poiskala rubin na ska-rabeju in pritisnila. Sprva se ni dogajalo nic esar, potem pa se je zaslis alo zamol-klo hres c anje. Vrata so se naposled odprla. 
„Alah je velik!“ je vzkliknil Mohamed. 
Stekla sta ven in proti veliki dvorani. 

Tu sta naletela na Ahmeda. 
„Tu sta!“ je vzkliknil Ahmed. 
„Ahmed! Jusefa je morilka!...Kje je?“ je takoj zarohnem Mohamed. 
„Žunaj? Ko je ven pris la sama, sem vaju pris el iskat.“ 
„Pridita!“ 
Pohiteli so na povrs je. 
Poiskali so Jusefo, ki je spet mirno izkopavala, kot da se ni zgodilo nic esar. Ko je pred seboj zagledala Mohameda in Ano, je prebledela, skoraj do prosoj-nosti. 
„Konec je igre!“ je dejal Mohamed z grozec im glasom. 
 Ahmed je z e klical policijo in res ilca. Delo na delovis c u se je povsem ustavilo. 
Jusefine oc i so plale od sovras tva, ki je bruhnilo na dan. 
„S koda! Mislil sem, da bom Egipt res ila tatov!“ 
Ždaj je vzkipela tudi Ana. 
„Mislite, da sem navadna tatica, ali kaj? Vse bo ostalo Egiptu!...Ampak vi,...vi ste navadna morilka! Niti Anubis vas ne res i pred peklom, ki vas c aka!“ 
Jusefa se je zabols c ala v tla in stisnila ustnice v kljubovalno tanko c rto. 
„Anubis bo razumel. Mora razumeti!“ 
„Mislite, da bo usmiljen z moriko? Presodite sama!“ 
„Ma'kherw,“ je dejal Mohamed. „Ni vedna vas ih besed.“ 
Jusefa je razprla usta. 
„Ma*kherw? Žakaj jo tako klic es ?“ 
Mohamed je poravnal hrbtenico. 
„Ker jo je tako poklical sam Anubis.“ 
Jusefin glas je zadrhtel. 
„Ni res! Ni res! Laz es  Mohamed!“ 
„Pri Alahu, da ne laz em.“ 
Ana je dvignila dlani. 
„Sledili ste Jimu, kajne Jusefa? Sledili ste mu in ga zaprli v sobo dokumentov?“ 
„Žnanje, ki ga premore Egipt ne sme priti v roke nevernikom. Sam si je kriv, c e se je zadus il!“ 
„In Tim? Kaj vam je storil?“ 
„Bil je fic firic ! Hotel je ukrasti Anubi-sovo ogrlico. Videla sem to v njegovih oc eh.“ 
„Kako ste ga ubili? Kako vam je to uspelo?“ 
„Prestras il se je sam. Nisem vedela, da je tako s ibak.“ 
Potem sta pris li policija in res ilec. Ždravnik je pri Jimu ugotovil zadus itev. Odnesli so truplo  v res ilca in ga odpel-jali na nadaljno obdukcijo v Kairo, Juse-fo pa je odpeljala egipc anska policija. Na delovis c u so si vsi oddahnili. 
Ana je z alovala za obema kolegoma. C eprav tega ni javno pokazala, pa se je na njej vseeno zrcalila globoka z alost. Vedela je, da se zadeve vseeno ne bodo konc ale dobro, kajti zdaj je grozilo, da bo egipc anska vlada prepovedala izko-pavanja, njo pa bodo poklicali nazaj v Evropo, domov v Slovenijo. 


 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 


SPEKULATIVNA ZGODBA 



 







www.zvezdni-prah.si 
Kar ni mogoc e najti v tej s tevilki, je zagotovo na nas i spletni strani.  
Tudi stare s tevilke Jas ubeg en Jered od prazgodovine  
(beri: od prve s tevilke) do danes in to v PDF! 
 
Ob tem vas vabimo, da se nam pridruz ite. 
Pogoj je, da lahko pokaz ete svoje delo s podroc ja spekulativne fikcije. 
Torej, c e ste narisali sliko, napisal pesem ali zgodbo ali morda 
izdali svojo lastno knjigo, se nam pridruz ite! 
Ponujamo vam druz enje z istomis ljeniki, promocijo v tujini 
in pomoc  pri izdaji naslednje knjige. 


SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




O Življenju, Vesolju in sploh Vsem 
www.andros.si/vesolje/ 
 
. podroben opis Sonca in planetov Osonc ja,  

. nastanek in mehanika galaksij, 

. rojstvo, z ivljenje in smrt zvezd, 

. bigbang, struktura vesolja in njegov konec, 

. o moz nostih z ivljenja na razlic nih planetih, 

. potovanja na Mars, izza meja Osonc ja in s e dlje, 

. pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule. 





SPEKULATIVNA ZGODBA 



 



BRODOLOMCA 
Edo Rodošek, Slovenija 


ENA 
Dvomim, ali ima tole moje poc etje sploh kaks en smisel. 
Kljub temu mislim, da je moja dolz -nost, da drugim priloz nostnim astrona-vtom prihranim enako usodo, kot je doletela naju. Sicer pa je beseda usoda mogoc e sploh neumestna, saj je le slepo zaupanje v popolnost avtomatike krivo vsega.  
Žato sem se odloc il, da ob depresij-skih obdobjih najinega bioritma - ne morem rec i >ponoc i<, ker tukaj ni ne dneva, ne noc i - ko Silea poc iva, regis-triram svoja opaz anja na miselni trak. Mogoc e bo kateri od mojih rojakov po nakljuc ju le naletel nanje in bo to komu koristilo. 
Vse se je zac elo c isto nedolz no, ko sva s Sileo dva dni pred najino poroko gledala bros uro, ki je oglas evala vsa mogoc a potovanja za medene tedne. Prav njena ideja je bila, da si ogledava kaks en nenavadni kot Vesolja, predno naju obveznosti druz inskega z ivljenja za vedno priklenejo na rodni planet. Kot genetski raziskovalec sem lahko oddvojil del svoje c isto spodobne plac e v  ta namen.  
In tako sva se brez mnogo priprav, vkrcala na Octolano, luksuzno vesoljsko kriz arko, ki je imela enega od svojih osmih prstanov opremljenega prav za tiste, ki so si z eleli nenavadnega, nepo-zabno lepega poroc nega potovanja. 
Prve tri dni potovanja z nadsvetlob-no hitrostjo, ko s e ni bil predviden ogled nobenega planeta, sva se prepri-c ala, da bros ura ni pretiravala. Hrana je bila vec  kot odlic na, kabina prav razko-s no opremljena, spored zabavnih ter informativnih prireditev v klubskih in multimedijskih prostorih ladje pa je bil prilagojen tudi najizbirc nejs im okusom. 
C etrti dan, eno octohrono po tem, ko smo prispeli iz medprostora, so objavi-li, da bomo naslednji dan prvic  pristali. Ponovno so nas spomnili, da naj se strogo drz imo navodil, s katerimi so nas napitali na tec aju pred odhodom.  
To je bilo s e posebej pomembno zato, ker so na izbranem planetu vlada-le za nas skorajda nevzdrz ne z ivljenj-ske razmere, ki bi nas izven izletnis ke kapsule umorile v kratkem c asu. Pred-vajali so nam video disk, ki je jedrnato prikazal povrs ino planeta in nam raz-delili s e posebne informativne knjiz ice, za primer, ko bi nam s lo kaj narobe.   
In res je s lo nekaj narobe. Izmed vseh izletnikov ravno in edinole nama s Sileo. Ona se zdaj prebuja, zato konc u-jem z zapisom. 
 
DVE 
Na hitro sem preletela to, kar je prvic  shranil Azon na miselnem traku. Prego-vorila sem ga, da se bova izmenjavala pri tem poslu, enako kot pri vseh dru-gih opravilih, saj on prav tako nujno potrebuje poc itek kot jaz. 
Vsa obupana sem,, da sva zdaj obti-c ala tu, na tem strahotnem planetu, kot dva brodolomca.  
S kriz arke, ki se je utirila v orbito nad eksotic nim planetom, smo se odpravili vsi prijavljeni izletniki skupaj v razprs eni, grozdasti formaciji. Nas  vodic  nam je zatrjeval, da je prav vse upravljanje avtomatic no in da njegov 

rac unalnik krmili sleherno od nas ih s estnajstih kapsul, od katerih je bila vsaka namenjena dvema (zaljubljenima) osebama. 
Vodic  nas je opozoril, da na povrs ini tega planeta vlada skoraj popolni vaku-um, ki bi nam z e po krajs em zadrz evan-ju povzroc il resne tez ave, pri daljs em pa pomenil tudi smrt.  
Pod nami se je hitro premikal nezno-sno svetli del povrs ine planeta, ki je bil po vodic evih besedah tudi strahotno vroc . Žaradi bles c ave smo ga lahko opa-zovali le skozi moc no zatemnjena oc ala. K srec i pa drugi, vec ji del planetove povrs ine pokriva fluid, navidezno podoben nas i atmosferi, c eprav nekoli-ko preredek v zgornjih plasteh.  
Bili smo seznanjeni s tem, da s ele s ti-ri ali pet oktonov pod povrs ino fluida vlada normalni tlak, podoben tistemu na nas em rodnem planetu. Kljub temu ga ne smemo dihati, ker vsebuje tudi neko agresivno spojino, ki ne sme priti v stik z dihali. Sicer pa da je tam tako lepo, da se ogled vsekakor splac a.  
Oba z Azonom sva se oddahnila, ko se je najina kapsula pogreznila v fluid in sva lahko snela zatemnjena oc ala. Sedaj sva bila z drugimi izletniki pove-zana le s e z zvoc no zvezo, kajti fluid je bil razmeroma malo prosojen, tako da jih nisva mogla vec  videti. Termostat je skoraj takoj izklopil klima hlajenje in najinim oc em se je odprl c udoviti tuji svet. Žamaknjeno sva ga gledala skozi opazovalne line in spominjam se, da sem si komaj upala dihati. 
Poc asi sva letela mimo neznanih bitij tujega sveta, od katerih so bila le malo-s tevilna prikazana v reklamni bros uri. Nekatera izmed ostalih pa so bila neznansko c udna, vseh mogoc ih barv in oblik, kot prikazni iz z ivahnih sanj.  
In prav tedaj se je zgodilo. 
Prevec  se razburim, ko se spomnim tega in bojim se, da bo miselni zapis zato neuporaben. Ne morem misliti, dokler se vsaj malo ne pomirim. 
 
TRI 
Dolgo sem moral tolaz iti Sileo in konc no je vsa izc rpana zaspala v mojem naroc ju.  
C udoviti prizori, ki potujejo mimo najinih opazovalnih lin, naju zdaj sploh ne pritegnejo vec . Flora je sicer nadvse raznolika, rastline nadvse bogatih barv ter raznovrstnih oblik rastejo na poloz -nih poboc jih in gibanje fluida - ne vem, ali lahko temu rec em veter - jih nez no premika sem in tja.  
S e bolj presenetljive pa so tukajs nje z ivali, od komaj vidnih, ki letajo v mno-gos tevilnih rojih, pa vse do velikih, zve-c ine podolgovatih stvorov, ki se gibljejo urno in napadalno, nekateri po povrs ini in drugi nad njo. 
V vseh teh lepotah pa zdaj ne moreva uz ivati, kajti vse najine misli preveva strah pred bodoc nostjo. In tudi obup, ki ga pa skrivava drug pred drugim. Nera-zumljiva, nemogoc a okvara nama je poroc no potovanje spremenila v poc as-no umiranje. 
Jutri bova namrec  - kljub skrajnemu varc evanju - pojedla z e prav zadnjega od rezervnih obrokov hrane v kapsuli. Ti so bili pac  predvideni le za primer krajs e zamude, nikakor pa ne za primer daljs ega c akanja na res evalce. In kako se bova prez ivljala potem? Na to si ne upam niti pomisliti. 
S e zdaj si ne morem razloz iti, kaj se je lahko tako nenadoma pokvarilo. V enem samem trenutku je utihnilo rahlo, pomir-jujoc e brnenje pogona in kapsula je nebo-gljeno obvisela sredi poltemnega fluida. 

Istoc asno sva z grozo opazila, da je prekinjena tudi zveza z nas im vodic em in vsi najini indikatorji so oznanjali okvaro informacijskih funkcij. Vklopil sem rezervno radijsko povezavo, a je ostala enako gluha; razen enakomerne-ga s umenja elektronike se ni slis alo prav nic esar. 
V knjiz ici je pisalo, da se to sicer sploh ne more zgoditi, da je vse varova-no dvakrat ali trikrat. C e pa bi se ven-darle, so svetovali, da naj ostaneva mir-na in se z roc nim upravljanjem dvigne-va na mejo fluida. Tam bova v jarki sve-tlobi dobro vidna, zato naj v miru in brez panike poc akava na res evalce s kriz arke, ki da vedno pridejo v najkraj-s em c asu. 
Roc no upravljanje!  
Pritisnil sem na klecno stikalo s tem res ilnim napisom. Vsi indikatorji pa so ostali slepi in nemi in tedaj sem prvic  zaznal, da je Silea ob meni zadrhtela. Obupano sem tolkel po stikalu, preklap-ljal vse gumbe in konc no s e enkrat pre-gledal navodila v knjiz ici. Oc itno sem vse delal prav, le pomagalo ni prav nic . 
Poc asni tok fluida je nosil najino kapsulo dalje in jo polagoma vrtel, kot bi hotel, da si c im leps e ogledava tuji svet. Svet, ki bo  - kot zdaj kaz e - postal najina grobnica. Vendar sem moral ostati moc an. Silea ne sme opaziti, da se tudi jaz bojim. 
K srec i delujejo vsaj vse notranje naprave v kapsuli, med drugim tudi ionski izmenjevalec, ki izloc i iz zunanje-ga fluida jedko snov in ga tako napravi nes kodljivega za dihanje.  
Predno sva s la poc ivat, sem skrbno prouc il in pripravil lovilne kles c e, ki so pravzaprav namenjene zbiranju spo-minkov s tujih svetov. Natakniti si je treba dolgo rokavico, oves eno z mnogi-mi z icami in potem zunaj poseben mehanski krak zagrabi izbrani pred-met, ker pac  natanc no oponas a gibe, ki jih dela upravljavec znotraj kapsule.  
Mogoc e bom na ta nac in jutri uspel ujeti kaj uz itnega, kar bo pris lo v doseg roc ice.  
 
ŠTIRI 
Azon je razoc aran in nesrec en, kajti kljub trudu ni z mehansko lovilko uspel ujeti prav nobeno z ival. Vse prehitro in prevec  gibc no se gibljejo, pa tudi svet-lobe je tu zdaj z e bolj malo.  
Uspelo mu je odtrgati le kos neke rastline, ki je v fluidu valovala sem in tja mimo opazovalnih lin in jo prinesti skozi zaporno komoro. Kemic ni anali-zator je pokazal, da ima najin prvi plen veliko prevec  prav iste jedke snovi kot fluid, da bi ga lahko pouz ila. To je tem vec ja s koda, ker ima rastlina sicer bogato beljakovinsko sestavo in zato tudi visoko hranilno vrednost. 
Gibanje fluida nosi najino kapsulo brezciljno naprej in sicer - sodec  po pogledu na poboc ja bliz njih vzpetin - vedno pribliz no na isti vis ini. Radio je dokonc no mrtev in zdaj je preteklo z e toliko c asa, da sem izgubila z e sleherno upanje, da naju sploh s e is c ejo. Iz Azo-novega pogleda sklepam, da tudi on ne upa vec . Vendar o tem ne govoriva. Bilo bi pregrozno to izrec i na glas. 
 
PET 
V preteklem depresijskem obdobju najinega bioritma nisem mogel spati. Med premetavanjem pa me je obs la ide-ja, kako bi vendarle lahko spravil najino kapsulo v obvladovano gibanje. 
Ionski izmenjevalec ima svoj lastni motorc ek, s katerim c rpa fluid skozi sesalne rez e na eni strani noter, na nas-

protni strani pa skozi izstopne s obe ven, istoc asno pa ga po potrebi tudi prefiltrira. 
Konstruktorji so oc itno rac unali tudi na planete z normalno atmosfero, kjer rabite le ventilacijo, zato je bil filter opcijski. Ko prefiltrirate vso zalogo flui-da znotraj kapsule, lahko torej zac asno izkljuc ite filter, ki bistveno upoc asni cirkulacijo. Tako vam ostane le usmer-jeni tok fluida, ki mu sicer uc eno rec ejo reakcijski pogon. 
Ko sem to odkril, bi najraje zavrisnil. Dokler nama ne bo zmanjkalo energije - in jedrski konvertor v kapsuli lahko deluje neznansko dolgo - se bova torej lahko vsaj premikala. Kaj bi dal, ko bi se tega domislil pravoc asno, dokler so naj-u res evalci s e iskali. Mogoc e pa naju vendarle s e is c ejo?  
Najino prvotno navdus enje pa je kmalu splahnelo, kajti s lo je neznansko poc asi in tudi s krmarjenjem sem imel kar nekaj problemov. Vendar je le s lo. Pogled skozi lino mi je to potrdil in pri-zor poc asi se premikajoc ih poboc ij, poraslih s tujim rastlinstvom, je bil kar-seda tolaz ilen. 
 
ŠEST 
Nisem prepric ana, ali me je zbudilo drugac no, sunkovitejs e gibanje kapsule, ali pa bela, neznosno prodorna svetlo-ba, ki je slepec e vdirala skozi opazoval-ne line.   
Azon mi je ponosno razloz il svojo domislico in ko sva si nadela zas c itna oc ala, mi je pokazal, kje sva sedaj. Pov-sod okrog naju je bilo tako neznansko belo, da so me skelele oc i in od zgoraj je neverjetno razz arjeno sonc na krogla vsepovsod razsipavala ognjeno vroc ino. Prispela sva bila na mejo vakuuma, vanj pa naju novi pogon seveda ni mogel povzpeti. Meja je bila zelo ostra in povr-s ina fluida je hudobno vrac ala ognjeni z ar, ki ga je prejemala od sonca.  
Krog in krog sva pregledovala nes-konc no pusto in prazno obzorje, da so nama oc i bile z e vse vnete, a zaman. Kriz arka je po nekaj dnevih brezuspes -nega iskanja oc itno odplula, ko so si menda z e dovolj pomirili vest. Saj so bili verjetno itak zavarovani za take pri-mere.  
S e posebno, ker sva pred odhodom morala podpisati med vsemi drugimi papirji tudi standardno izjavo v drob-nem tisku, ki je omenjala najino lastno odgovornost v podobnih primerih. Kar pa nisva resno vzela, ker so naju prepri-c evali, da je gola formalnost. 
Komaj sem zadrz evala ihtenje od obupa, Azon pa je molc al in srepo gle-dal predse, ko sva se po nekaj octohro-nah spet spustila v znosnejs e spodnje plasti. Kljub temu, da zveni neverjetno, sem se spomnila, da sem videla pluti tudi v vakuumu nekaj c udnih stvorov, popolnoma drugac nega videza od vseh dosedanjih. Omenila sem to Azonu, a on je le zmajal z glavo. 
Mogoc e pa tisto le ni popolni vaku-um in obstajajo na tem c udnem planetu celo take z ivljenjske oblike, ki so se pri-lagodile tudi tej delni praznini. O tem vem zares premalo. 
Prvic  sva morala iti spat brez vec erje.  
Azon je sicer izbrskal s e nekaj drob-tinic hrane - vsega skupaj komajda za dober griz ljaj - in mi jih je hotel na vsak nac in vsiliti. Sprla sva se in konc no sva si jih razdelila na pol. Od tega se mi je lakota s e bolj prebudila, a tega Azonu nisem hotela razlagati. 
 
 

SEDEM 
Nekaj c asa nisem nic  zapisoval na miselni trak. Saj si z opisovanjem najine agonije nihc e ne bo mogel prav nic  pomagati. Ž e petic  sva morala iti na poc itek brez mrvice hrane in zdi se mi, da so moji gibi z e postali bolj okorni. In moje misli tudi.  
Na karkoli pomislim - vse takoj pre-glasi hromec a slutnja najine bliz nje smrti od lakote. Smrti dveh mladih bitij, ki sta komaj dobro zastavila pot v skup-no z ivljenje. Kako krivic no. Kako nesmi-selno. 
Opazil sem, da se je Silea v spanju zvila v dve gube, da jo ne bi spet popad-li lakotni krc i. Tudi sicer spi nemirno, sunkovito diha in telo ji vec krat nemir-no trzne. C e kmalu ne najdeva kaks ne hrane, kakrs ne koli hrane, naju bo konec od izc rpanosti.  
Moje zadnje upanje je meja fluida in smrtonosno vroc ih podroc ij, tistih, ki smo jih preleteli na poti s kriz arke. Na tisti brezskrbni poti, pred komaj nekaj dnevi - ali pa pred tisoc  leti - ko s e nic  ni kazalo, da lahko karkoli gre po zlu.  
Tam, kjer je bolj vroc e in vlada bis-tveno manjs i tlak, bova mogoc e le nale-tela na kaks no uz itno vrsto rastlin. Ali celo na kaks no vrsto z ivali, ki ne bo tako izmuzljiva in hitra in bi jo bilo mogoc e nekako ujeti.  
Žato zdaj podnevi krmarim kapsulo nad tujo pokrajino v smeri njenega vzpona, ki pa je le neznaten in vc asih tudi varljiv, saj se kar nenadoma spet prevesi navzdol. In najina hitrost je tako bedno neznatna, razdalje pa tako neznansko velike. Ponoc i pa kljub nes-trpnosti, ki me kar z ge v drobovju, kap-sulo spustim na povrs je, saj se bojim, da bi sicer v temi zgres ila pravo smer.  
Le zakaj sva s la na to poroc no poto-vanje, le zakaj sva slepo zaupala v popolnost in nezmotljivost tehnologije vesoljskih potovanj?  
Ta potovanja sicer z e dolgo niso vec  rezervirana za trenirane astronavte, a c isto brez tveganja oc itno tudi niso. Pa kaj, o tem nihc e ne razmis lja, saj so nes-rec e tisto, kar se dogaja le drugim. 
Silea pac  ni hotela zaostajati za prija-teljicami, ki so se ji bile bahale s c udovi-timi doz ivljaji s svojih turistic nih poto-vanj. Pa tudi jaz sem zlahka pristal, saj sem bil enako z eljan novih doz ivetij.  
Nihc e pa mi ni povedal, da so taka doz ivetja lahko tudi pot v smrt od lako-te. Bridko sem pomislil, da se to ne bi prav nic  lepo bralo v reklamni bros uri. 
 
OSEM 
Bilo je prav kmalu po tem, ko sem pregovorila Azona, da je s el konc no poc ivat in sem ga zamenjala pri krmar-jenju. Oba postajava kmalu trudna, ker sva od lakote z e tako oslabela, najino spanje pa je bolj podobno nemirnemu dremez u, ki ga prepletajo nemirne, moraste sanje.  
Vendar pa sem prepric ana, da sem bila popolnoma budna, ko sem videla tisto bitje.  
Navadila sva se nenavadnih in tujih oblik tukajs njega rastlinstva in z ivals-tva, pa tudi vseh prehodnih oblik med tema dvema zvrstema. Videla sva bitja, za katera bi prisegla, da so cvetoc e ras-tline, ki pa so se nenadoma zac ele naglo premikati. Videla sva z ivali, z odprtimi oc mi in poz res nimi gobci, ki pa so bile oc itno zras c ene s podlago. Sc asoma naj-u nobeno od teh bitij ni moglo vec  pre-senetiti, c eprav so bila tako zelo razlic -na od bitij z najinega rodnega planeta. 
Vse dokler nisem videla tisto bitje. Bitje, tako zelo podobno meni in Azonu, 

da sem kar odrevenela od osuplosti.  
Gibalo se je samozavestno in elegant-no sredi fluida in sicer samo, brez kap-sule! Planila sem k Azonu in ga zbudila, a medtem je najin rojak z e spet izginil in c eprav sva ga s kapsulo skus ala dalj c asa zasledovati, ga nisva vec  uzrla.  
Bila sem popolnoma pretresena.  
Azonova tolaz ba pa se mi ni zdela prevec  iskrena. Ždi se mi, da mi sicer verjame, da sem nekaj videla, a na tihem je prepric an, da gre pri meni za blodnjo od lakote. Skus al mi je dopove-dati, da ni verjetno, da bi se kak prebi-valec nas ega planeta prav tako izgubil na tujem svetu, s e manj pa, da bi se lah-ko prilagodil strupom v fluidu.  
Nisva se sicer sporekla, a jaz vem, kaj sem videla in tudi vem, da tedaj nisem imela blodenj. In tako sva ostala vsak pri svojem mnenju.  
 
DEVET 
Povrs ina pod nami se je zdaj z e toli-ko dvignila, da je le s e malo pokrita s fluidom in okolis ki pritisk je opazno upadel, tako da sem moral umetno zve-c ati tlak v najini kapsuli. 
Silea se boji bliz ine vakuuma in res je postalo z e kar neprijetno svetlo in opa-zno bolj vroc e, tako da je najina klimat-ska naprava zelo obremenjena. Nas ega domnevnega rojaka nisva vec  ugledala. Je pa tu rastlinje opazno drugac no, bogatejs e in skoraj kric ec ih barv. Tudi z ivalski primerki so drugac ni po obliki, so tudi precej svetlejs i. Na z alost pa se gibljejo enako hitro in gibc no, kot vsi ostali, tako da mi je upanje na ulov spet splahnelo. 
Ž lovilnimi kles c ami sem nabral nekaj z ivobarvnih rastlin in Silei je uspelo toliko izprati jedko snov iz njih, da sva jih pouz ila, c eprav so s e vedno nekoliko pekle v ustih. Bile so tudi zelo malo hranilne in le nekaj octohron poz-neje sva bila oba spet lac na. Žvec er so Sileo zvijali tako moc ni lakotni krc i, da je skoraj izgubila zavest.  
Moram nekaj ukreniti, da dobim hra-no. Moc no hrano, bogato z beljakovina-mi. In sicer prav kmalu, sicer bova kma-lu pres ibka za lov. Ždi se mi, da sem zapazil prav na meji vakuuma neko nenavadno, poc asno gomazenje, vendar pa se je prekmalu stemnilo, da bi videl, kaj je.  
Jutri zarana bom izstopil iz kapsule in v tistem kratkem c asu, kolikor pac  lahko najdlje zadrz ujem dihanje, pogle-dal, ali je to kaj uz itnega. To je verjetno najino zadnje upanje. 
 
DESET 
Ko sem se zaradi nenavadnega s umenja zbudila iz tez kega polsna, sem komaj mogla odpreti oc i.  
Potem sem videla, da tisto s umenje povzroc a zaporna loputa, skozi katero se je pravkar vrac al Azon, ki je nekaj nosil. Ko se je obrnil, bi se mi kmalu dvignil z elodec ob pogledu na nagnusni stvor, ki ga je bil uplenil. Bil je skoraj bele barve, ogabne oblike in tudi smr-del je grdo.  
Azon je tez ko dihal in bil je ves omoti-c en zaradi tega, ker se je izpostavil zma-njs anemu tlaku. Ko je spet pris el do sape in sem ga vsa srec na objela, je takoj pre-sekal vse moje pomisleke in povedal, da bova jedla beljakovin bogati plen takoj zdaj, zmrdovala pa se bova pozneje.  
Tako je torej Azon plen kar sam raz-kosal in vtrl vanj zac imbe, ki sva jih imela v izobilju. Sedaj, ko ni bilo vec  videti njegovega grozno grdega videza in ostudne barve, sem se premagala in prav previdno poskusila en kos c ek.  

Žac udila sem se nad prijetnim oku-som prve z ivalske hrane na tujem pla-netu in kar c utila sem, kako se mi vrac a moc  v oslabelo in shujs ano telo. Jedla sva in jedla in kar nisva mogla nehati. Najboljs a novica pa je bila ta, da je Azon povedal, da se je ta nagnusnez  gibal na meji vakuuma in fluida nadvse okorno in poc asi in da so njegova c utila tako topa, da Azona sploh ni zaznal, dokler ni bilo zanj prepozno.  
Azon pravi, da se ti stvori drz ijo naj-pogosteje v parih, ali v manjs ih gruc ah, tako da ni tez ko doc akati prilike, da zalotis  kaks nega tudi na samem. Goma-zijo v plitvem fluidu, se pri tem ogabno zvijajo in izpus c ajo zvoke izjemno viso-ke frekvence. 
Po krepc ilnem spancu te noc i in s e celega naslednjega dopoldneva - to je bil prvi spokojni spanec na tujem pla-netu - se je Azon s e enkrat odpravil na lov. Trikrat se je moral vrniti v kapsulo, da se nadiha in opomore od naporov, predno mu je uspelo upleniti s e enega nagnusnez a.  
Ž velikim obvladovanjem volje sem plen razkosala in zac ela pripravljati vec erjo. Novo uplenjeni stvor je bil vec ji od prejs njega, tako da sva ga lahko le deloma pojedla, ostanek pa sva spravila v hladilnik, sicer namenjen za shranje-vanje osvez ilnih pijac .   
Razigrani Azon pa se je kljub nasto-pajoc emu mraku s e enkrat odpravil ven, c eprav sem ga rotila, naj nikar pre-vec  ne izziva svoje nenadne srec e.  
Tokrat ga zelo dolgo ni bilo. Vrnil se je skrajno izc rpan in je dolgo hlastal za sapo, predno se je spet opomogel. Brez plena. 
Povedal je, da vsi nagnusnez i z e mnogo pred nastopom teme izginejo nekam v notranjost vakuumskega pod-roc ja, kajti videti je, da sploh ne potre-bujejo fluida za dihanje.  
Tako tokrat s seboj ni prinesel nic  drugega, kot plos c at kos meni neznane-ga materiala, ki je bil videti tak, kot da ni naravnega izvora. Rekel je, da ga je nas el zasajenega v tla z e v vakuum-skem obmoc ju in da tam ponoc i niti ni tako hudo, le sapo moras  zadrz evati. Dejal je da ga bo skus al pozneje prouc i-ti, ker so bili na njem narisani neki zagonetni simboli.  
Spet se noc í  in oba z Azonom sva polna novega upanja. Imava neizc rpen vir hrane, kapsula nama bo postala novi dom in sc asoma se bova mogoc e priva-dila tudi neprijaznemu okolju. Morda lahko celo nadaljujeva najin rod v tej novi domovini, ki nas je sprva tako nep-rijazno sprejela.  
Ždaj dez urstva niso vec  potrebna in prvic  bova spala z Azonom skupaj. Kot se za mladoporoc enca tudi spodobi. 
Spokojno sem se zvila ob njem, moj kljun ob njegovem kljunu in ovila vseh osem svojih lovk s priseski okrog nje-govega rdec erjavega, gladkega, lepega telesa. Žadnja stvar, ki sem jo videla, predno mi je spanec zagrnil oc i, je bil predmet, ki ga je prinesel Azon s svoje-ga blazno drznega izleta v vakuumsko obmoc je. 
To je bila c udna plos c ata stvar z zagonetnimi, nerazumljivimi simboli, ki so bili videti takile: 
 
N U D I S T I Č N I     K A M P 
 
 
 
 
 
 
<> 



SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 


Na poveljnis kem mostu je v pilot-skem sedez u sedela z enska. Odeta v oguljen jopic  je gledala v ekran. Ko je zrla v podobo velike c rne praznine, posejane z redkimi belimi pic icami, sta oc esi z mehanskimi roz enicami oranz -no z areli v mraku velike sobe. 
Sedez i kopilota, navigatorja in prve-ga c astnika so bili prazni. Temo prosto-ra so prebadale le rumene, oranz ne in zelene luc ke komandnih pultov, napol-njevalo pa ga je pridus eno brnenje generatorjev globoko v ladji in zvok ventilatorjev v zrac nikih.  
Nogo v vojas kem s kornju je naslonila na komandni pult pred sabo. Segla je v notranji z ep jopic a, izvlekla prisrc nico, odvila zamas ek in potegnila poz irek.  
S hidravlic nim piskom so se odprla vrata v prostor.  
»A smo se ohladili?« je z enska vpra-s ala dekle, ki je vstopilo.  
Gostja je bila bosa. Nosila je zelo kra-tke kavbojke in raztegnjeno majico z velikim zobatim smes kom, ki je pravil Rawr. Njeni lasje so bili rumeni, modri in roza.  
Sprehodila se je mimo praznih sede-z ev, se ustavila ob z enski in jo prebada-la s pogledom. Ta je s e enkrat nagnila prisrc nico in ji vrnila pogled. V soju luc k je bilo videti kovinske vsadke, ki so ji prekrivali del obraza in segali dalec  v lasis c e. 
»No, kaj je?« je rekla. 
»Ves , vedno lahko nehas ,« je dejala deklica.  
Prhnila je in se zazrla v ekran. V c rni-ni so zdaj brlele s tevilc nejs e bele pic ice. Žnova je nagnila kovinsko steklenico. 
»Na krovu imas  tristo ljudi ...« 
»Tristo s est. Samo s est je c lanov posadke. Samo s est je mojih.« 
»Ampak tristo jih bo umrlo! Tudi z enske in otroci!« 
»Tudi z enske in tudi otroci so tehnic -no z e mrtvi. Kriospanec je enak smrti.« 
»Tega ti ni treba.« 
»Pa kje mislis , da si? Kaj mislis , da je to?« je vpras ala z enska in s prisrc nico pokazala po poveljnis kem mostu. Dekle je molc alo. »Tihotapska ladja je. Najbo-ljs a med Devico, Sedemins tiridesetico in Maffejem Ena. In tihotapske ladje vozijo prepovedane stvari. Tudi ljudi.« 
»Ampak na 731 jim bodo ... Bodo ...« 
»Pobrali jim bodo organe. S e vedno spec e bodo dali na mizo in jim pobrali organe, ker neki laboratorij potrebuje prave, ne pa in-vitro vzgojene. Plac ali nam bodo dovolj, da bomo lahko praz-novali naslednjega pol leta.« 
»Ti ne praznujes . Denarja pa imas  z e dolgo dovolj.« C ez c as je dodala: »Nikoli ni prepozno.« 
Ž enska je znova odpila poz irek. Bele pike na ekranu so postale jasnejs e.  
»Ž e dolgo je prepozno.« 
»Ne pa ni!« je dekle udarilo z nogo ob tla.  
»Pa je!« je zarjula z enska in mehan-ske s arenice so ji moc neje z arele v temi. »Kaj ti ves  o tihotapstvu in zunanjih sistemih in Globokem?« Dekle je molc a-lo, z enska pa je nadaljevala. »Tukaj si … ampak ni te mi treba prenas ati! Da dobim tako le, na stara leta na krov tako … avs o. Nikoli prepozno … Vidis  ta dva,« je rekla in pokazala na priponki, ki ju je imela nalepljeni na komandni 

plos c i. Na vsaki je bil mos ki obraz. Dekle je pokimalo.  
»Han Reynolds in Malcolm Solo. Ves , zakaj ju imam tu?« 
Dekle je odkimalo. 
»Ker sta laz . Tihotapci so vedno, s e na Stari Žemlji vozili slabe stvari. Dro-ge. Oroz je. Ljudi. Ž enske. Deklice. Mis-lis , da je kdorkoli kdajkoli nezakonito kaj zasluz il, ne da bi komu drugemu s kodoval? Žame pa, draga moja, je z e dolgo prepozno. Morda je bilo prepoz-no, ko me je mati rodila na Cervusu s tiri. Morda, ko sem pri enajstih prvic  ubijala. Morda, ko me je pri dvanajstih posilila gruc a Dez nih pesti. Ali ko sem tedaj najboljs o prijateljico potisnila v zrac ni jas ek, da si je polomila noge, jaz pa us la. Morda, ko sem ubila tipa, ki je hotel biti dober z mano. Kdo mislis , da smo? Reynolds in Solo?« 
»Ampak enkrat je moralo biti ...«   
Ž enska je zrla v c rnino. Pic ice so pos-tajale jasnejs e. Rumena luc ka nad ekra-nom je trikrat utripnila in oddala tri zaporedne piske.  
»Enkrat je bilo.« Tokrat je prisrc nica ostala v roki. »Bila je moja druga ladja. Tis ina. Vodil jo je tip iz NGC 1093. Muse mu je bilo ime. Bil je pos ten. Pos ten,« je dejala in pokimala. »Ves c as je govoril, kako ima z eno in s est otrok in da si z eli s e dve in da ju bo poroc il, ko se bo vrnil in zasluz il dovolj, da se bo umaknil.« 
»Kaj se je zgodilo?« 
»Umaknil se je. Poroc il se je s s e dve-ma z enskam. Nas li so ga.« 
»Federacija?«  
»Konkurenca.« 
»In kaj je bilo z njim?« 
Ž enska ni odgovorila. Odpila je iz prisrc nice.    
»Bilo pa je tudi dobro. Vem, da je bilo. Moralo je biti.« 
Žvezde na ekranu so postajale jas-nejs e. Ž enska je dolgo gledala v ekran.  
»Felicia in Nix. To je bilo … Hah. Konec dvajsetih. Med revolucijo na Ves-ti Major. Nisem si mislila, da bom srec a-la s e koga … Takega. A Felicia je bila ... taka. Ž elela si je s postojanke, kjer je odras c ala in vzela sem jo. Nikoli nisem nikogar vzela kar tako. Pol leta pozneje sem zapustila mesto kapitanke. Dala sem se izplac ati in nas li sva krasen kotic ek v NGC 3401. Mala Minerva je bilo ime luni. Majhna skupnost. Dalec  od vsega. Kmalu sva dobili Niks. Bila je tako … Bila je … Vse je bilo … Lepo.« 
»Kaj se je zgodilo?« 
Ž enska je spila s e en poz irek. 
»Gotovo pric akujes  tragic no zgodbo. Tako o piratih ali upornikih, ki so pridr-veli na Malo Minervo in pobili vse, kar je lezlo in s lo. Ali o grozoviti bakteriji, ki je zdesetkala kolonijo. Ali pa da se je izkazalo, da mi je bila Felicia podtaknje-na kot mas c evanje tekmeca iz daljne daljne preteklosti in me je poskus ala neko noc  ubiti.« 
Žvezd je bilo zdaj manj, ena med nji-mi pa se je vec ala, zdaj je bila z e skoraj velika kot frnikola.  
»Žapustila sem ju. Niks je vedno govorila, da z eli postati pankerica in Felicia je imela velike nac rte z novo his o. Jaz pa sem ju zapustila.« 
»Žakaj?« 
»Si tihotapec ali pa nisi. Globoko me je klicalo vse od dne, ko sem stopila z ladje. Klicalo me je, ker je vedelo, kaj sem. Nekega jutra se mu nisem mogla vec  upirati.« 
Jurij C inovski je hitel po ozkih hodni-kih Harpune. Plec at, ples ast in odet v delovno obleko z moc nimi delavskimi s kornji na nogah, je bil izrezan ladijski strojnik. Ko se je pribliz al ladijskemu 

mostu, je slis al kapitanko z nekom govoriti. Pritisnil je stikalo ob hidravlic -nih vratih in ta so se odprla. Vstopil je na poveljnis ki most in dejal: »Imate pa temno .« 
Kapitanka se je poc asi zavrtela v sto-lu in se nasmehnila: »To smo.« 
Popraskal se je po zatilju, negotov, kaj poveljnica misli, zato se je raje osre-dotoc il na tisto, zaradi c esar je pris el.  
»CBB-kupole sem popravil. Ob pristan-ku bodo delovale. Bi si jih s li ogledat?« 
Kapitanka je pokimala in vstala. S strojnikom sta se odpravila po ozkem, slabo osvetljenem hodniku. S la sta sko-zi ladijsko skladis c e, do vrha zaloz eno s prosojnimi kapsulami, v katerih so spali mos ki, z enske in otroci.  
Poveljnis ki most je ostal povsem pra-zen. Žvezda na ekranu pa je postajala zelo, zelo svetla.   


KLIC GLOBOKEGA 
Samo Petančič, Slovenija 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 


Prijel sem palico, 
Jo potez kal in uzrl ga. 
Žabil sem jo v most nad prepadom, 
Žasijala je luc  volje, 
Most se pod silo zrus il, 
Žver je padla, 
Pogoltnilo jo je brezno pozabe. 
 
Novc ic  sem vrgel v zrak, 
Nasmehnil sem se srec i, 
Poprijel sem za mec , 
Bridko sabljico, 
Ki deli to od tistega. 
A ni ga c ez c as o Nesmrtnosti, 
Kdo bi rad vec nost uz il? 
 
Vrnite mi pos ast, 
Vrnite mi njene strasti, 
Njeno z eljo po vec nem. 
Na palico nataknem pis c anca, 
Spec em jo na ognju zvezdnem, 
Kako hrusta ... 
Žleknil sem se pod vesolje, 
Eno rojeno, 
Drugo z ivec e, 
Tretje mrtvo. 
 
Palica. 
Mec . 
Kupa. 
Podkupnina za boga. 


PALICA 
Bojan Ekselenski, Slovenija 


Rezultat iskanja slik za cryogenic chamber

ZADNJA STRAN 



RAZPIS ZA OBJAVO  
SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 3 
 
 
Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije.  
Aprila 2015 je izšla druga zbirka ZVEZDNI PRAH – druga galaksija. 
 
Drus tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ŽVEŽDNI PRAH,  
Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni natec aj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za tretjo zbirko spekulativnih zgodb  
 
ZVEZDNI PRAH - tretji planet. 
 
Namen natec aja je pridobiti kvalitetna dela za objavo.  
Žakljuc ek 3. natec aja je: 30. december 2016.  
 
 
Žbirka bo izs la predvidoma v zac etku leta 2017. Na natec aj pos ljite vas o zgodbo ali pesmi s podroc ij znanstvena fantastika, fantazija, horor (grozljivka) in/ali kriminalka. Žgodba naj bo dolz ine najvec  24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo najvec  tri, poljubne dolz ine. Besedilo pos ljite v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na internetni strani www.zvezdni-prah.si. Tric lanska komisija sestavljena iz c lanov drus tva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odloc ila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odloc itev pritoz ba ni moz na. Avtorji prejmejo kratko sporoc ilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zakljuc ka natec aja. Ž izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno avtorsko pogodbo o brezplac nem odstopu besedila. 
 
 
Gradivo pos ljite uredniku v elektronski obliki na e-naslov: 
andrej.ivanusa@gmail.com  
ali v drugi digitalni obliki (USB kljuc ek, CD) na naslov: 
Društvo ZVEZDNI PRAH 
urednik Andrej Ivanuša 
Borštnikova 33, 2000 Maribor. 


ZVEZDNI PRAH 3 
zbir slovenske fikcije