Štev. 236. V Trstu, ¥ petek, 25, avgusta 1916. Letnik XII. izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. (JrcdniStvo: Ulica Sv. Frančiška As-Skega «t. 20. L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprej ;raajo in rokopisi se ne vračajo. hday,\S> in odgovorni urednik Štefan Godim. Lastnik, konsorcij lista .Rdinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z o;ncjenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka A« 51 viiarjs?* zastareis iteviike po 10 vinarje/. Oglasi se računajo na milimetre v ?irokosli ena kolone. Cene: Oglnsi trgovcev in obrtnikov.....m.it po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... . . T......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaijna vrsta.......: . . . . . 2,— MaL' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ui oddelek .Edmoiti*. Naročnina te reklamacije se tviiiljaio upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti1 — PlaOa in toži se v Trstu. Uprava to inseratni odde\ek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega SL 20. — Poštnohrantlnić«i račun ŠL 841.652 Preiti! RBjnouejših tfosodKov. Zapadna bojišča, — Severno Moze angleški in močni francoski napadi odbiti. Na desni strani Moze srdit topovski boj, francoski napadi južno Thiaurnonta raz- padli. Vsa ostala bojišča. — Nič posebnega. — Na naši tirolski fronti laški napadi v Fas-sanskih Alpah in v travinjolski dolini odbiti. Razno. — Važne interpelacije v ogrsko-hrvatskem državnem zboru. Italijanska bsllila. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. avgusta 1916. Italijansko b o j i š č e. — Po srditem obstreljevanju grebena Fassansklh Alp in nasth gorskih postojank na obeh straneh Travinjolske doline so Italijani zastavili proti fronti Coltorondo—Cima di Cece več napadov, ki so biii odbiti. Drugače nič pomembnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pi. Hofer, fml. Laško obstreljevanje poreške stolnice. DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Zgodovinsko poreško stolnico so italijanske pomorske sile zadnje tedne ponovno obstreljevale. Dokazano je. da so Italijani pri teh obstreljevanjih skupino spomenikov in nove zgradbe stolnice brez militaričnega vzroka izpostavljali ognju svojih ladijskih topova Obrambne baterije namreč niso v smeri, kamor so večinoma streljali Lahi. Da bi zadevali te vojaške objekte, ni bilo treba streljati v smeri, da so bile de dragocene umetnine izpostavljene ognju. Obstreljevanje bazilike, kjer se., kakor je mogel ugotoviti sovražnik, daleč na okoli ne nahaja noben vojaški objekt, je tem večji čin razruševalne besnosti, ker je mednarodni znak z vrha cerkve in njenih novih stavb daleč jasno vidno nameščen. Ruska boiišša. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. avgusta 1916. Puško bojišče. — Razun nekaj Majhnih uspešnih predpostojar.ških podjetij niti pri bojnih silah generala konjice nadvojvode Karla niti na fronti generalnega vojnega maršala pl. Hindenburga nič pomembnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. BEROLIN, 24. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. avgusta 1916. Vzhodno bojišče. — Izvzemši manjša uspešna podjetja proti ruskim prednjim četam, pri čemer se je zajelo neka! ujetnikov in ptena, se ne da poročati nič pomembnega. Vrhovno armadno vodstvo. Rusko uradno poročilo. DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba, 21. avgusta 1910. — Na zapadni fronti se nadaljuje boj ob Sto-hodu in v okolišu Tobola in Rutlke—Cer-višča. Naše čete so tam prodrle še v nekaterih odsekih. V tem okolišu smo 18. in 19. avgusta zajeli vseh skupaj i 6 častnikov, nad 1350 mož, en top, osem strojnih pušek, štiri žaromete in veliko množino krogeli, patron in pušek. V okolišu Lubješovega je naša artiljerija s streli užgala nemški privezni balon. V okolišu zapadno Nadvorne prodirajo uspešno naše prednje čete in so zasedle celo vrsto vrhov. V smeri Kutov smo zasedli vas Fereskul in Jablonico ob Ceremošu ter nekaj vrhov zapadno prvoimenovane vasi. iglkanska bojišča. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. avgusta 1916. - Jugovzhodno bojišče. — Ob < dolnji Vojušl praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 24. (Kor.) Woiiiov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. avgusta 1916. Balkansko bojišče. — Na hribovju severozapadno Ostrovskega jezera se Srbi še upirajo bolgarskemu napadu. Njihovi protinapadi proti Džemaat Jeriju so se izjalovili. — Vsa poročila sovražnega tabora o srbsko-francosko-angleških uspehih 1 tu i ob Vardarju in Struinl so proste izmišljotine. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 23. (Agence Tel. Bulgare.) Generalni štab poroča: Na desnem krilu so južno Florine prodirajoče čete včeraj zasedle mesto Kostur (Kastoria). Tu poražene srbske čete, ki so v glavnem pripadale nekemu prostovoljskemu polku, so se umeknile v južni smeri. V smeri Lerin (Florina) -Banica- Rmčevo—Ostrovsko jezero ooerirajoče čete so po zavzetju močno utrjene postojanke na grebenu hriba Malka Nidže 21. t. m. prihodnji dan napredovale in so napadle srbsko podonavsko in vardarsko divizijo v njunih novih postojankah samostan sv. Spiridijona — kota 207 — Ciganska planina. Doslej sin o ujeli sedem častnikov in 200 mož. Naš plen sestoji iz pet popolnoma novih francoskih brzostrelnih topov z lafetami in uprego, več municijskih zabojev. 6 strojnih pušek, ene bombovke, potem pušek modela 1916, 15 železniških voz in tirja. Boj se nadaljuje. V okolišu More-nice so napadle znatne sile šumadljske divizije; vse napade smo odbili ob velikih srbskih Izgubah. V vardarski dolini je potekel dan splošno mirno. Na obeh straneh samo artiljerijsko delovanje. Na fronti jugozapadno Dojranskega jezera je sovražnik proti 10. uri zvečer poizkušal napasti naše namaknjene postojanke, a smo ga odbili. Po dopolnilnih poročilih in izpo-vedbah ujetnikov je 176. francoski polk, ki se je udeleževal boja 21. t. m., izgubil 50% svojega efektivnega stanja. 250 mrtvecev je bilo pobranih na bojišču; poleg tega pa še veliko vojaških oprenmih predmetov. Na levem krilu smo v strum-ski dolini popolnoma očistili levi breg reke. Število včeraj na tem bojišču pokopanih sovražnih mrtvecev presega 500. Veliko število mrtvih in množina oprem-uih predmetov, ki pokrivajo bojišče, kaže, da je Bertierjeva brigada doživela popoln poraz. Na svojem prodiranju južno Drame so namaknjeni oddelki naših čet naleteli na angleški konjiški škadron, ki ga je spremljala kolesarska stotnija. Po kratkem streljanju so se Angleži umeknJli v smeri proti Orfanu, porušivši dva mostova čez Argisto. Zasedli smo kolodvor v Argisti. Železnica Opčilar—Buk Drama—Argista—Seres—Demir Hisar se nahaja seda) v naši oblasti. Grki proti Bolgarjem? LUGANO, 24. (Kor.) Kakor poroča »Corriere della Sera« se javlja iz Soluna govorica, da je grški general Hristodulo poklical vse grške mobilizirance iz Mace-donije pod orožje, da sestavi armado za najskrajnejšo potrebo proti Bolgarjem, ne oziraje se na vsa atenska povelja. Za&adna bojišča* BEROLIN, 24. (Kor.) \Volfrov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. avgusta 1916. Zapadno bojišče. — Severno Soinme smo snoči in ponoči obrezuspešili nove napore naših sovražnikov. Angleški napadi so bili naperjei proti namaknjene-tnu svetu med Thiepvalom in Pozieresom ter proti našim postojankam okoli Guille-monta. Pri Maurepasu in posebno južno odtod smo odbili močne francoske sile po deloma resnem boju. Na desni Moze je artiljerijski boj popoldne v odseku Thiau-mont—Fleury, v chapltrskem gozdu in Gorskem gozdu postal znatno srditejšL Več francoskih napadov južno utrdbe Thiaurnonta je razpadlo. Zadnje dni smo po eno sovražno letalo sestrelili v zračnem boju pri Bazentinu in zapadno Pe-ronne, z obrambnim ognjem pa v okolišu Richebourga in La Bassee. Vrhovno armadno vodstvo. K potopitvi angleških vojnih lacfij. LONDON, 23. (Kor.) Sporočilo admira-litete pravi, da ni niti peščica resnice v fantastični nemški trditvi o poškodbi neke angleške linijske ladje 19. t. m. Zadeta ni bila nobena ladja, izvzemši križarki »Not-tinghamc in »Falmouth«, katerih izguba je bila že javljena._ Angleška zbornica odgođena. LONDON, 23. (Reuter. — Kor.) V dolnji zbornici je izjavil lord Cecil, da so odno-šaji napram grški vladi in Zaimisu popolnoma zadovoljivi. — Zbornica se je odgodila do 15. oktobra t. L - Turška boiiS?*. CARIGRAD, 23. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Z vseh raznih front se ne poroča nič imenovanja vrednih izprememb. IZ ROMUNSKE. BUKAREŠT, 24. (Kor.) Povodom 51. rojstnega dne romunskega kralja se je danes v stolnici vršila zahvalnica, ki so jej prisostvovali predstavitelji oblasti. Oooldne je bil slvanostni zajtrk. V kralju posvečenem članku poudarja »Vittorul«, da kralj Ferdinand nadaljuje tradicije kralja Karla, tako da vdanost napram prestolu stalno narašča v vsej deželi. »Minerva« piše: V rokah kralja Ferdinanda je usoda dežele. Vkljub raznim strujam v deželi navdaja Romune dinastična zvestoba in spoštovanje do vladarja. Noben odgovorni politik ne more prezirati kraljeve volje. Ce bi dežela pričela drugačno politiko, kot je sedanja, bodo vedeli, da se nič ne dogaja brez kraljeve vednosti in volje. Naj se odloči on kakorkoli, bomo vedeli, da je bila odločitev v varstvo najvišjih interesov dežele. BUKAREŠT. 24. (Kor.) Dočim federaJ-sko časopisje z njemu lastno brezobzirnostjo napada vlado in ministrskega predsednika, ker Romunska še vedno ni napovedala vojne bloku osrednjih vlasti, kaže konservativno časopisje veliko obzirnost napram vladi, katere politike sicer ne odobrava, ki pa se je znala izogniti najhujšim klečern. >Sieagub ugotavlja danes, da je predvsem prod-i smisel za resničnost. Vlada se zadovoljuje s platonskim podpiranjem Sarraila. Četudi to ni popolnoma nenevarno, vendar položaj ni nepoboljšljiv. Ta smisel za resničnost se da spoznati tudi v ukrepih, ki so se ukrenili na drugih točkah kot proti Bolgarski in Ogrski. Ugotavljamo, pravi list, z zadovoljstvom, da je bojno ozračje zopet izginilo. Rusofilskim strujam ne prisoja nihče pomena. ____ Srbska skupština. LUGANO, 24. (Kor.) »Corriere d? Ita-lia« poroča: V Krfu se 10. septembra sestane srbska skupština, kjer pojasni vlada položaj. Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 24. (Kor.) Pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha se je vršil včeraj ministrski svet, ki je trajal od 10. dop. do 1 tx>p. in od 4 pop. do »49 zvečer in so se ga udeležili vsi člani kabineta. __ GgrsMvatsRi državni zHor. Interpelacije. BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Odgovarjajoč r.a interpelacijo poslanca Hollo, člana Karolyjeve stranke, ki je vprašal, ali ne smatra ministrski predsednik, da je prišel čas, ko bi se mogli storiti pripravljalni koraki za dosego dostojnega. n,ir», je odgovoril ministrski predsednik grof Tisza, da popolnoma podpisuje izjavo grofa Andras-syja, da se izkazuje sovražniku usluga, če so govori o miru v trenutku, ko se mir ne more skleniti, da pa bi bil greh proti človeštvu. greh proti domovini, greh proti vsem narodom, ako bi se izgubila tudi le ena sekunda, če se more skleniti dostojen, naše eksistenčne iuterese varujoč mir. (Živahno pritrjevanje in odobravanje.) Po odgovorih na interpelacije gospodarskega značaja je ministrski predsednik grof Tisza izvajal na tozadevno interpelacijo posl. Hollo, da se v predkratkem glede vrhovnega poveljništva storjenih ukrepih ne sme videti drugo kot pravilno prizadevanje, da se na oni fronti, kjer tvore operacije danes enoto, kjer je treba čete premikati s severa na jug in z Juga na sever, vzpostavi tudi enotno poveljništvo. (Hrup na levi!) Za poveljnika te fronte je bil določen oni vojskovodja, s čigar osebo so spojena najsijajnejša vojna dela te vojne. (Živahni klici »eljen«.) Ni dobro za stvar, in krivično je tudi, če se ta ukrep prikazuje tako, da je zvezano s stvarjo omalovaževanje našega armadnega vodstva. Ministrski predsednik je poudarjal nato, da ga ni armadnega vodstva, ki bi moglo reči, da ni storilo napak. Toda zgodovina te vojne pa kaže celo vrsto strani, ki sijajno dokazujejo zmožnosti našega armadnega vodstva. S tem pa noče zmanjševati priznanja, ki gre našim četam. (Živahno odobravanje.) Gospod interpelant pa govori o velikih žrtvah, s katerimi je združena ta vojna za madžarski narod. Pomisliti je treba, da so bili teh žrtev deležni vsi državljani te države, pa tudi državljani druge države monarhije. Interpelant je omenjal, da so praške vojašnice polne ogrskega moštva, ogrske vojašnice pa polne čeških polkov, in če namiguje, da češki polki niso na bojišču, temveč da so doma zaposleni v mirnem delu, se dvojno moti. Iz nekih vzrokov, ki jih ne more označati natančneje, se je izkazala potreba, da se ogrski dopolnilni kadri pre-meste na Češko, češki pa na Ogrsko. (Klici na levi: »Zakaj?«) Tega ni treba pojasnjevati, vzroki so vendar znani. To so pa dopolnilni kadri čet, ki se bore na fronti. Odtam so se odpošiljali maršbata-ljoni, češki z Ogrskega in ogrski s Češkega. Posl. princ Ludovlk Windlschgraetz (ustavna stranka): »Stvar ni popolnoma taka.« Ministrski predsednik: »Popolnoma taka. To vem jaz bolje. Hrabri gospod rit-mojster pač ve veliko, toda to vem jaz bolje. (Velik hrup in klici na levi: »Tu so samo poslanci!«) S tem nisem nikakor hotel prizadeti gospoda poslanca v njegovih poslanskih pravicah. (Trajen, velik hrup na levi.) Res ne vem, v čem sem se pregrešil. Ce sem storil pogreško, sem jo pripravljen popraviti.« Ministrski predsednik je nadaljeval: * Razlika med kr vnimi izgubami ogrskih in avstrijskih čet oddaleč ni tako velika, kakor se menda misli pri nas. Na podlagi seznamov izgub se ta razlika ne da ugotoviti, ker so seznami še nepopolni. Težko da se pojavi večja razlika med krvnimi žrtvami Ogrske in onimi prebivalstva druge državne monarhije. Interpelant je govoril o krvnih žrtvah in velikih naporih gospodarske moči Ogrske. Mi vsi vemo, kako velike so. Toda stvar se ne sme predstavljati tako, kot da smo se zato bolj približali izčrpanju kot pa kak drug narod. (Pritrjevanje na skrajni levici.) Posl. Hollo: »Tega tudi nisem rekel!« Ministrski predsednik: »Veseli me, da tudi gospod posl. Hollo potrjuje te moje besede. Polagam pa važnost tudi na to, da se v inozemstvu niti ena, tu v parlamentu izgovorjena beseda ne more razlagati tako, kot da bi tu vladala obupanost ali kot da bi hoteli mir za vsdko ceno. Ugotovim naj, da v tem vprašanju, pa naj nas loči karkoli, ni med nami razlike v mnenju. Gospod posl. Hollo je vprašal, kakšno bo plačilo za zelo zapravljivo prelito ogrsko kri. Ministrski predsednik izjavlja, da nam je, četudi so prej tudi v tej stvari mogli obstajati dvomi, vendar pokazala ta vojna, da ne smemo v formulah in geslih videti spasa, temveč da moramo pomno-ževati žive sile naroda. Prosi, da se njegov odgovor vzame na znanje. (Živahno odobravanje in ploskanje na desni.) Odgovor ministrskega predsednika se je vzel na znanje. Posl. Geza Polonyi (divjak) zahteva v svoji interpelaciji objavo bivše pogodbe z Italijo, potem predložitev pogodbe z Romunsko in končno pojasnila o vzrokih izprememb, ki so nastale v vrhovnem po-veljništvu na severni in vzhodni fronti. Grof Mihael Karolyl interpelira o edno-šajih med vlado in armadniin vodstvom, o vojnih ciljih in želi, da se dežela pouči o teh stvareh, ter zahteva nadalje zanesljive, stalne informacije ministra zunanjih stvari, tako da more ogrska vlada takoj uporabiti za sklep miru se nudečo priliko. Končno je interpeliral zaradi armadnega povelja nadvojvode Friderika in glede določitve novih meja monarhije. Ministrski predsednik grof Tisza je oporekal interpelantovi trditvi o tradicionalnem političnem nasprotju med političnim vodstvom monarhije in vojaškimi krogi. Posebno je zmotno mnenje, da je politično vodstvo ustvarilo iu želelo gojiti zvezo z Italijo, dočim je vojaško gradilo utrdbe. Vojaško vodstvo brez pritrditve političnega vodstva ni moglo graditi utrdeb, in dejstvo, da so pristojni politični činitelji pritrjevali temu, ni nikakor v nasprotju s političnim namenom, stremečim po vzdrža-njem zveze, kar dokazuje veliko primerov. Kar se tiče italijanske ofenzive, smo bili v tozadevnih pripravah pravočasno !>oučeni in bi bili tudi imeli priliko, da bi bili izrazili svoje pomisleke, če bi jih bili imeli s političnega stališča. Takih pomislekov pa seveda ni bilo. Na odločitev, ali naj se prične ofenziva ali ne, pa ni vplival niti minister zunanjih stvari, niti noben drug politični činitelj. Nič pa bi ne bilo nevarnejšega, kot če bi ministri hoteli igrati vojskovodje. Armadnega povelja, izdanega 23. majnika, ni mogoče umeti drugače, kot da se nanaša na vojaške priprave za morebitne poprave meje; kajti samoposebi umljivo je vprašanje, ali v uspešni vojni proti Italiji ostane meja neizpremenjena, ali pa če se izvrše z nekaterih strateških gledišč zaželjive poprave meje. Pravica odločevanja pristoja izključno političnim činiteljem. Ministrski predsednik je razpravljal nato o takoimenovani »epizodi pri Lucku«, ne hoteč s tem izrazom nikakor zatajevati važnosti, ali izražati lahkomiselno mnenje o doprinesenih krvavih žrtvah. Svoj čas je imenoval to veliko bitko epizodo, v nadi, da ta za nas neugodna bitka ne bo imela odločilnih posledic za izid: vojne, temveč da zaustavimo rusko prodiranje in vzdržimo svojo daleč v Rusijo porinjeno fronto. V tej nadi se ni varal. Po neprekomerni izgubi terena se je posrečilo zopet vzpostaviti fronto, zaustaviti ruski napad, in s polnim zaupanjem moremo misliti, da se boji, ki še pridejo, končajo z odbitjem ruskih napadov. Glede prvega Karolyjevega vprašanja opozarja ministrski predsednik na svoje javne izjave, ki jih je doslej podal tekom vojne. Da bi šel dalje, je nemogoče brez ogrozitve velikih interesov monarhije in ogrske države, kajti bila bi velika pogreš-ška in velika naivnost, če bi odkrival karte. Večina je odgovor vzela na znanje, nakar je sledila interpelacija posl. Apponyja o finančnih in gospodarskih nagodbenih pogajanjih z Avstrijo in že javljeni odgovor ministrskega predsednika. (Tega odgovora, ki je za našo državno polovico gotovo zelo zanimiv, žal, ni nikjer! — Prip. ured.) Posl. Štefan pl. Rakovszky (ljudska stranka) je interpeliral v stvari cenzure, pri čemer je poudarjal, da v monarhiji kažejo znaki, da je prišlo med avstrijsko in ogrsko vlado do dogovora, po katerem oba cenzorja stojita v vzajemni službi obeh vlad. Prečital je več zaupnih sporočil avstrijskih cenzurnih oblasti. Justični minister pl. Balogh je izjavil v svojem odgovoru, da se noče natančneje spuščati v interpelantova izvajanja glede avstrijske cenzure in se oineja samo na ugotovitev dejstva, da je popolnoma izključeno, da bi na kak način skušala vplivati na ogrsko cenzuro. Kar se tiče nedostatkov in morebitnih pogreškov ogrske cenzure, o kateri je slišal malo konkretnega, se bo vlada kakor doslej tudi odslej prizadevala, da odpravi nedostatke. Ministrski predsednik grof Tisza je reflektira! na pripombo Rakovszkega. ki je interpeliral o cenzuri, da bi bila cenzura storila bolje, če bi bila zatrla izvajanja ministrskega predsednika o Italiji v dopoldanski seji. »Z Italijo smo,« je dejal ministrski predsednik, »na podlagi teritorijalnih koncesij pričeli poštena pogajanja, toda izkazalo se je pozncie, da jc naša v dobri veri storjena ponudba brezupna in da ni pričakovati, da bi se mogel mir z Italijo vzdržati na tej podlagi. Potemtakem snio pošteno vzdržavali svojo ponudbo, na drugi strani pa tudi izrabili čas, da smo se pripravili za obrambo proti morebitnim napadom. Njegova dopoldanska izvajanja se morejo uinevati edino le tako. Odgovor justičnega ministra se je nato vzel na znanje! Ostalih sedem interpelacij pride na vrsto prihodnji interpolacijski dan. Prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne. Mm PGUfičns vssti. Lloyd George o vojnem poiožaju. V dolnji zbornici je izrazil LIoyd George, da moštvo, ki je vstopilo sedaj v vojno, pripada k telesno najboljšemu, kar ga je vstopilo od začetka vojne sem. V bistvu je duševno iri telesno ravno tako sposobno kot najemniki. To moštvo je prve vrste. Govornik je prosil zbornico, da naj bi primerjala položaj pred nekaterimi meseci s sedanjim. Tedaj, je dejal Lloyd George, je bil Verdun na tehtnici. Zdelo se je, da se avst.-ogr. čete bližajo laški nižini in zajemale so velik plen. Zdelo se je, da sla-bejše sile z lahkoto zadržujejo Ruse. Nemci so nas mučili na vsej fronti z neprestanimi in deloma uspešnimi napadi. Novo-nabrane ruske če^e in v veliki meri naše lastne nove armade so bile neizkušene. Nihče ni vedel, kako prestanejo izkušnjo. To je bil položaj pred dvema mesecema. Kakšen je pa sedaj? Na vzhodu in zapadu je inicijativa izvita sovražniku, prvikrat na vsej fronti, edino le z izjemo v Mezopotamiji, kjer zaradi podnebja miruje naša armada. Toda to ni važna izjema. Rusi so si priborili krasne zmage, potem so znamenite italijanske zmage in velike zmage na Kavkazu. Ves položaj se je popolnoma izpreiucnil. Lloyd George je nadaljeval: Večkrat sem slišal kritiziranje druge ofenzive. Nekateri kritiki so si menda predstavljali, da bi bila edina upravič-ba ofenzive, če bi predrli. Nikakor ne. Sovražnik je imel dve možnosti: odločil se je za možnost, da je vzel topove in čete izpred \erduna, da prepreči naš predor. To nam je bilo všeč; sovražnik pritiska na Verdun in preprečuje tako uporabo bojnih sil v podporo avstro-ogi škili čet proti velikemu prodiranju generala Brussilovega. Govornik je končno povdarjal pomen angleškega prodiranja ob Sommi in je rekel: Nemško poročilo o naših izgubah je bilo smešno pretirano. Naše izgube, dasiravno obžalovanja vredne, so bile vendar razmeroma majhne, dočim pa je sovražnik prisiljen v protinapade na torišču, ki je izpostavljeno našim topovom, in ima težke izgube. Mi potiskamo nazaj sovražnika po ozemlju, kjer ima vsak meter svoj pomen, ker je nadvladujoča postojanka. Pridobili smo si pomoč. Mi stiskamo sovražnika ob Sornmi, Francozi delajo isto; pri Verdunu pridobivajo zopet tal. Dosegli smo vrh in moremo predvidevati potek vojne. Mislim, da moremo v nejasni daljavi že videti konec. Francoska je oborožena, Rusija se oborožuje hitro. Italijansko oboroževanje se vrši na način, ki je presenetil najboljše prijatelje Italije. Nemčija je zamudila priliko, in Nemčija ve to. Bila bi zmota, če bi podcenjevali narav svoje naloge, ki zahteva vsa pomoćna sredstva dominijev in države. Ce bi tudi bila pogreška, ko bi pričakovali prelahke zmage, je zaključil minister, moreni, če pregledam ves položaj v luči obstoječih dejstev, na podlagi mnenja izvedencev izraziti mnenje, ki je izrekam biez obotavljanja: Kar imamo storiti, naša dežela, zavezniki, je pač, da stanovitno skupno korakamo in odkritosrčno skupno delujemo, kakor smo delali v preteklosti, da zmaga ostane našim zastavam. Ogrska opozicija za kontrolo naše vna-nje politike. V včerajšnjem našem listu je črtan v Apponyjevem govoru važni zaključni stavek: »Ogrska ne stremi po nadvladujočem vplivu, temveč se zadovoljuje z enakopravnostjo.« — V An-drassyjevem govoru manjka ugotovitev, da je opozicija sprožila misel koalicijske vlade, s katero se je strinjal tudi ministrski predsednik grof Tisza, ki pa je v obenem tudi v kali zadušil izvedbo te misli, ko se je izjavil le za koalicijski kabinet pod svojim vodstvom. Izpuščen je stavek: »Nastopiti je treba pot odkrite parlamen- EDINOST" štev. 236 Stran II. V Trstu, dne 25. avgusta 1916, že mnogokrat odlikoval. Tako je nedavno pri nekem naskoku kot začasni bataljonski poveljnik izvojeval svoj največji uspeh in je bil za to odlikovan z redom železne krone III. vrste. Edina sestra Banfieldova je poročena z nekim višjim Častnikom kopnene vojske. In ta železno-trdni junak, grozni strah za nasprotnike, ima mehko čustveno srce. Z naravnost ganljivo otroško ljubeznijo se oklepa svoje stare matere, ki jej, kolikor le more, skupno z bratoma in sestro, lepša večer življenja. tarne razprave aktualnih vprašanj, ne da bi bil oškodovan militarični interes.« In potem glede zahteve sklicanja delegacij: »Ne Samo Ogrska, temveč tudi Avstrija, kjer ravno tako obstoji ta potreba, bo tu izvajala svojo ustavno ingerenco na vprašanja, ki se ravno tako tičejo njenega obstoja In njene bodočnosti.« — Itak kratkega izvlečka iz govora posl. Rakovszke-ga manjka več kot polovica in posebno končne besede: »Ministrski predsednik naj dokaže, da tudi njega navdaja čut vzajemnosti, in r.aj skliče delegacije. Zunanja politika se mora temeljito izpremeniti, mora biti smotrena, odločna in samozavestna. (Živahno odobravanje).« — V govoru ministrskega predsednika grofa Tisze manjka naslednji odstavek: »Kar se tiče delegacij, bodo gospodje poslanci, če tudi jaz nc povem, pač dobro vedeli, da s strani ogrske vlade ni nobene ovii^ za sklicanje delegacij. Saj že mesece in mesece razpravljamo v poslanski zbornici, ki ima pravico in eventualno tudi nalogo, da vlado tudi v vprašanjih zunanie politike pokliče na odgovor. Potemtakem se celo ne izogibamo kritike z večjo javnostjo opremljene korporacije.« Nato sledi v nam došlem poročilu popolnoma potvor-jeni medklic posl. Rakovszkega: »Preskr-bite delegacije!«(Nemški original: »Schai-fen Sie die Delegationen!« — »Lavorato-re« ga je prevel: »Convochi le Delegazio-iii!«) V »Tagesposti« pa čitamo ta medklic: »Scha-ien Sie die Delegationen ab!« torej: »Odpravite dfeiegacije!« — Za Ti-szovimi besedami, da je ovira za sklicanje delegacij v odgoditvi avstrijskega državnega zbora, manjka za razpoloženje nekaterih madžarskih krogov napram Avstriji veleznačilni medklic posl. Szmreczanyja: »Stiirgkh bi pade!!« —, ki ga je grof Tisza le prav nalahno, zelo ljubeznivo pograjal z besedami: »Mislim, da razpravljamo preresna vprašanja, da bi nadaljevali dobrovoljni pogovor.« Potem je pa nadaljeval: »Posl. Rakovszkyje dejal, da naj se sklicanje delegacij odredi z ogrskim zakonom. Torej bi se delegacije morale sklicati brez ozira na razmere avstrijskega parlamenta. (Rakcvszky zmajuje zanikal-no z glavo.) Če gospod poslanec ni rekel tega, sem ga razumel napačno. Potem hočem le ugotoviti, da se ogrska delegacija zaradi njene enostranske naravi ne more sklicati, temveč je. če ne posluje delegacija, tud! ta funkcija, ki je bila po členu XII. iz leta 1S67. pod pogojem reciprocitete prenesena na delegacije, ogrski parlament.« Medklici na skrajni levici: »Bu-rian naj pride semkaj!« — Po besedah o položaju v Avstriji je dejal grof Tisza: »Ta položaj moremo obžalovati vsi. Ni ga Ogra, ki bi se ga veselil. Vsak Oger more le želeti, da stoji na čelu avstrijskega javnega življenja v vsakem oziru delazmožen in krepak parlament. Obžalujemo sedanji položaj in upamo, da čim preie nastopi zboljšanje. Toda največjo nepravičnost vidimo v tem, da bi se za desetletja trajajoče kronične nepriličnosti nalagala odgovornost avstrijski vladi ali onemu državniku, ki je sedaj na čelu avstrijske vlade.« Glede zunanje politike naj še zabeležimo tudi izpuščeni Tiszov izrek: »V ostalem pa mislim, da je vendar danes popolnoma nemogoče nvoiiti si sodbo o tej politiki.« — Po Tiszovem govoru je še iz-pregovoril posl. grof Julij Anarassy: ^Ugotavljam, da se je moja kritika glede Italije nanašala na naslednje: Grajal sem ono politiko, ki ni mogla zagotoviti miru in se je vendar poniževala. To je bila moja obdolžitev in tega gospod ministrski predsednik ni niti poizkusil izpodbijati.« — Ministrski predsednik grof Tisza: Na to izjavo bi danes v naknadni jasni luči dogodkov pripomnil le, da si mora niti vsak na jasnem, da ie bilo nemogoče zagotoviti mir, in da bi bil, če bi bili opustili te ulagcdujoče korake. aJi če bi jih bili storili preje, prišel italijanski napad v obeh slučajih nad nas prej, kot pa bi ga bili mogli odvrniti.« (Klici: Tako je! Vznemiri enjeimdesnuhrupjia^ _ Banfielđ. Linijskoladijski poročnik Banfield je bil predvčerajšnjim ob ll3/2 predpoldne pozvan v Schonbrunn v avdijenco pred cesarja. Najvišji vejni gospod je mlademu hrabremu mornariškemu častniku, najsrčne-jemu letalcu monarhije, naklonil najvišje odlikovanje s tem, da se mu je mogel o-sebno predstaviti. Gotovo bo splošno zanimalo, kako se je razvijal naš junaški letalec, junak Trsia. Bogomil Banfield je rodom iz Pule. Njegov oče, kapitan lin. ladje, Banfield, je imel v bližini Pule, pri Verudi, posestvo, na katerem je po svojem izstopu iz aktivne službe sam gospodaril. Tu je Bogomir, skupno z dvema bratoma, rastel povsem neovirano. Od dneva do dneva se mu je pogled razširjal preko ob vznožju posestva raztegajočega se, neizmernega odprtega morja v vsej njega krasoti: v čudoviti modrini brezoblačnih, vedrih poletnih dni, ob divjanju burje, provzročujo-čem penjenje morja, ob grozeče tesnobnem valovenju svinčenosivih vodnih gora pod deževnim, otožnost vzbujajočem o-blačnim nebom ob dušljivem široku. Cele dneve je — prepuščen sebi in svojim razmišljanjem — posedal na ve-rudskem skalovju, strmo spuščajočem se v nezasledne globine, in je sanjaril tja črez preko azurnomodrih valov v brezkrajnost, ali je prisluškoval pevanju in šumenju v zapadnem vetru tiho šepetajočih valov in valčkov v duplinah, ali pa se je stresal ob grmenju in bobnenju valov, butajocih za hišo visoko v skalnate stene. Tu, na ve-rudskem obrežju, je pač tej, za velika dela določeni duši narava vdahniia hrepenenje po mornariškem poklicu, ljube- zen do morja in nagon k velikemu, silnemu. Današnji Banfieldovi čini in podjetja imajo vedno na sebi značaj silnega. In kako naj bi bilo tudi drugače? Saj je že kot šestleten, v svobodnem življenju narave utrjen dečko rešil človeku življenje! Skoro neverjetno se zdi to. In vendar: šestletni Bogomir je nekoč na svojem pohajkovanju na obrežju pri Verudi opazil kopajočega se moža, borečega se — ker ni znal dobro plavati — z valovi. Bogomir je skoči! v morje in je spravil potap-ljajočega se na obrežje. Mladi Banfieldi so bili razposajena tro-peresna deteljica, strah vse mladine v Puli in nje okolici. Mladostne objestnosti, ki so jim često donašale občutne kazni od strani zelo strogega očeta, so dosegle precejšnje število. Le strogo strahovanje je moglo pomagati tu. Tako je Bogomir leta 1901. odšel v vojaško nižjo realko v St. Poltnu in od tu je prišel 1. 1905. v mamariško akademijo na Reki. Kot mornariški kadet, a tudi že kot gojenec vojaških zavodov, je Banfield vse svoje ure počitka posvečal športu, igri tennis, nogometni igri in lovu. Kmalu si je posebno v igri tennis pridobil neštevilo prvih daril. V letu 1912. se je Banfield prijavil k letalski službi, je absolviral letalski tečaj v Dunajskem Novem mestu in Fischainendu ter je položil izpit pilota in vojnega pilota. V nadaljnjo izpopolnitev svojega znanja in izkustev se je mudil dlje časa v Parizu in v ostalem inozemstvu, v svrho študij pa na inozemskih letališčih. Že v mirnem času se je Banfield kot letalec odlikoval s pogumnostjo, energijo na izvajanju najtežjih nalog, vztrajnostjo in hladnokrvnostjo. Žal, da mu je neki vzlet, izveden ob najtežavnejih zračnih okolno-stih, prinesel težko nezgodo. Povodom nekega obiska pokojnega prestolonaslednika v Puli je Banfield vzletel. Pri nekem zaobratu ga je hud sunek vetra pritisnil na vodo. Aparat se je prekopicnil in povzročil Banfieldu dvakraten kompliciran prelom spodnje piščali. Ta nesreča ga je za dvanajst mesecev priklenila na posteljo. Vkljub največjim telesnim bolečinam in duševnemu trpljenju — ker je bilo izprva neodločeno, je-li bo potrebna amputacija — se je Banfield bavil izključno in najtemeljiteje le s strokovnotehničnimi časopisi o letalstvu, da je sledil obnavljanjem in novostim na tem polju. Banfield je danes prvi mornariški letalec po letalski stopnji. Začetkom vojne so ga komandirali v Boko Kotorsko, kjer je sodeloval na postavljanju letalske postaje. Že na tem mestu je Banfield vršil največje čine. Kot prvi je uprizoril ponoč-ne vzlete, kakršnih do tedaj niso izvajali in so jih smatrali za nemožne. Njegovi poleti preko Lovčena, poškodovanje in raz-devanje tamošnjih artiljerijskih postojank, mnoge akcije proti Baru, ob katerih je s polnimi zadetki razdejal tudi železnico preko Satormanskega prelaza tako, da je moral sovražnik rabiti mnogo časa za popravljalna dela in vzpostavo rabnosti železnice, več napadov na bližajoče se francosko brodovje — so začetkom vojne prvikrat raznesli njegovo ime v svet. V januarju 1915. je bil Banfield odpo-zvan v Pulo. Po izbruhu vojne z Italijo je izvajal od tu vsa tista poznana podjetja proti Jakiuu, Rimini in Benetkam, ki so ga že tedaj napravila v strah za naše nekdanje »zaveznike«. Potem se mu je poverila postavitev letalskega oporišča v zalivu tržaškem. Od tu je skozi štiri mesece. vedno z največjim uspehom, napadal vso soško fronto, motil dela za izpopolnitev sovražnih artiljerijskih postojank, razrušil več in sestrelil štiri privezne balone. Po kratkem oddeljenju v Pulo se mu je dne 23. junija t. 1. po neštevilnih, ob pojavljanju sovražnih letalcev uprizorjenih vzletih — ki pa niso nikoli dovajali do boja, ker so sovražni letalci vsikdar zbežali, ko se jim je Banfield prikazal — posrečilo, da je francosko povodno letalo F B A 12 presenetil, je prisilil v boj in je sestrelil. Že za jutra naslednjega dne je v tržaškem zalivu strmoglavil drugega sovražnega letalca. Kasneje so Banfield in njegovi letalci skoro vsak dan, če je le vreme dopuščalo, vprizarjali ponočne napade na sovražne artiljerijske postojanke, militarične objekte, železniška križišča, letališča, kakor tudi na sovražne etapne postaje, in so se ti napadi raztezali celo do Trviža in Padove. Potem so sledili sovražni letalski napadi 1., 6. in 14. avgusta, ko je Banfield ob vsakem sestrelil po eno sovražno letalo, ob zadnjem celo dve. V povračilo za te napade so sledili znani napadi Banfielda in njegove skupine na Benetke, pri katerih se je enemu ,njegovih aparatov pod vodstvom fregatnega poročnika Fischa in opazovalca, mornariškega kadeta barona Bleyle-bena, posrečilo, da je letalsko lopo v Campaltu tako v polno zadel, da sta bila po ekpsploziji uničena lopa in v njej nahajajoče se letalo. Glasom poročil v italijanskih listih je škoda, provzročena po teh napadih, iznašala 12 milijonov lir in je bila predilnica bombaževine poleg kolodvora popolnoma razdejana. Banfield je izvršil že velike stvari. In vendar: kako skromen se kaže ta junak! Kako skromno ocenjuje svoja lastna dela! Po njegovem mnenju niso nič drugega, nego uspehi seveda najvestneje izvrševane dolžnosti. Za vnanjosti se Banfield nič ne meni. Vse njegovo bistvo je prežeto po globokem čutu dolžnosti, ki se vzpenja do najvišjega samožrtvovanja. Zato je Banfield ljubljenec vse vojne mornarice, pri starem in mladem, od poveljnika mornarice do zadnjega njegovih mornarjev. Pri tem je najboljši tovariš, nesebičen in pripravljen za pomoč v vseh položajih življenja. Tudi brata Banfieldova stojita na južno-zapadni fronti. Starejši brat Karel se ie Mtla po K 3.80 in višjo je na prodaj večja množil lU žina v ulici Valdirivo št. 29. 5ii3 goščeni z malinovcem in kruhom. Zato prosimo tem potom naše dobre svetoivau-ske in druge gospe — razume se, da tudi gospodje niso izključeni — da podare našim malčkom kaj belega kruha ali biško-tov. Večina — skoro vsi — so revni; zato jim bo košček belega kruha prava sladči-ca. Upamo, da se tudi slovensko občinstvo udeleži te prireditve v obilnem številu, tako, da bodo mali in veliki v nedeljo popolnoma zadovoljni. Iz ruskega vojnega ujetništva so došli v c. in kr. rezervno bolnico v Litmericah sledeči slovenski invalidi: Emil Fischer pp. 88., Andrej Juhard dom. pp. 27., Friderik Serahen pp. 58., Matija Stanko dom. pp. 27. in Anton Draščič dom. pp. 5. Mestna zastavljalnica. Jutri, 26. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi razni že zapadli nedragoceni predmeti (razno perilo) serije 137, zastavljeni meseca junija 1915. na modre listke. DAROVI. Za Rdeči križ daruje g. J. Tavčar 10 K. Svetoivanski podružnici CMD je daroval g. Franc Mihelj »Francel s Pjanovega« 5 kron namesto cvetja na grob deklici Vesni Kraljevi in g. And. Ličen 2 K. liti debelo sams za preprodaja!??. Nogavice, sukanec, psp*. milo, gumijeve podjetnike, razni gnmbi, denarnice, in.izilo za čevlje, ®lektxi5ne «v®tiljke, baterije, pisemski papir ko- Eirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, rema za brado, ilice, razaa rezila, robci, mro2ic9 za. brka, pletenine, srajce, spodaie hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfa-* in drugo prodk> JaKOU LF.VI. ulica 3. SUcolo Stev. 19 Q3 Aprovlzocuske stvari. ceni: Črnega vina. Aprovizacijska komisija je določila sledeče prodajne cene za črno vino: V notranjem užitninskega pasu: Cena na debelo za gostilničarje in krčmarje K 2 liter; cena na debelo za domačo porabo K 2'08 liter; cena na debelo za vino v steklenicah K 2.12 liter; cena gostilen, krčem in vinotočev v lastnih lokalih K 2'32 liter; cena za hotele in restavrante K 2'56 liter. — Izven užitninskega pasu: Cena za gostilničarje in krčmarje K 2'24 liter. V tugopolni žalosti javljamo vsem "orod-nikom, prijateljem in znancem, tudi v imenu ostalih sorodnikov, prežalostno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče, sin, oziroma brat, gospod ALOJZIJ SOBAN c. kr. carfnsk! uradnik zadet od sovražne kroglje dne 13. avgusta 1916 na tirolskem bojišču izdahnil svojo blago dušo. Bodi mu lahka zemljica tuja 1 TRST, 25. avgusta 1916. KRISTINA SOBAN žena. Alojzija Soban — hči. Josip Soban, oče. Frančiška Soban, mati. Jožef, Franc, bratje. — Matilda, Frančiška in Judita, sestre. Poslano *) Preklic. Podpisana preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla dne 22. avgusta proti gosp. Franc Kromberger-ju. Trst, 24. avgusta 1916. VALENTINA TOMŠIČ, rojena v Knežah. •) Za članke pod tem naslovom odeovarja uredništvo Ie toliko, kolikor mu veleva zakon. DomaČa testi. Na tirolskem bojišču je padel 13. t. m. kadet v nekem lovskem bataljonu, gosp. Alojzij Soban, c. kr. carinski uradnik. — Okoli 11 ponoči ga je zadela smrtonosna kroglja v prsi in bil je takoj mrtev. Padel je pri naskoku, na čelu svojega roja. Pokojnikovi soprogi je sporočil to bridko vest pokojnikov stotnijski poveljnik, ki poudarja, da je bil pokojnik inož-poštenjak in vrl tovariš, in da ga je kot takega doletela smrt junaka. Pripominjamo, da je bil pokojnik vrl Slovenec, ki tudi na bojišču ni mogel pogrešati našega lista. Bila mu lahka daljna tuia zem4ja, njegovi globoko užaloščeni rodbini pa nase najodkri-tosrčnejše sožalje. Izreden slučaj. Slovenski rojak Anton Jamar, c. k. poštni poduradnik iz Opatije, je služboval pri nekem c. in kr. bataljonu prostovoljnih strelcev kakor četovodja, a je bil 18. t. m. povišan v poročnika, ter dodeljen obrežnemu obrambuemu oddelku. — Soglašamo. — Sušaškirn »Narodnim Novinama je nekdo priporočal, naj bi v listu postavljali velike in senzacijonelne napise, ker bi potem list gotovo imel več odjemalcev. Uredništvo odgovarja: »Zahvaljujemo se na tem nasvetu in radi verujemo, da bi se prodala kaka stotina izvodov več, če bi storili tako. .Ali — vendar ne storimo. In sicer zato ne, ker smo v prvi vrsti nasprotniki krika in senzacije, a v drugi vrsti smo na stališču, da širokih narodnih slojev ni smeti zaslepljati in zavajati s kričečimi in veiikimi naslovi, ampak, da jim treba dajatf Čim več zdravega in resnega čtiva. Na kratko .rečeno: mi nismo za izkoriščanje neukega človeka, marveč nam je do tega, da ta neuki ne bo žrtev nikogar navihanosti in zvijačnosti«. — Naj pripomnimo par besed. Kot splošno pravilo velja nazor reškega lista in je njegovo stališče pravilno in koristno. Samo bi mi menili, da vsako in tudi najlepše pravilo mora dovoljevati izjeme. Veliki in kričeči naslovi. Če važnost in pomembnost stvari pod njimi ne odgovarjajo pričakovanjem, ki Jih napisi vzbujajo — je res nehonetno zavijanje in varanje. V izrednih slučajih pa, kc gre za res važne vesti, je ne le dopustno, marveč zelo tudi potrebno, da listi tudi s primernimi napisi opozarjajo občinstvo na dogodke. Mi se držimo tega pravila. .♦Kozine. Za dan 20. t. m. je bil napovedan lep koncert. Vsled slabega vremena se je prenesel na prihodnjo nedeljo, dne 27. avgusta 1916., koncert, ki ga priredi c. kr.- železniška stotnija Herpelje-Kozina na vrtu Dreherjeve zaloge. Koncert bo obsegal jako obširen in najzanimivejši spored. — Vstopnina je 40 v za odrasle; 20 v za otroke. Mrzlih jedil, sladkarij in pijač bo na razpolago. — Cisti dobiček je namenjen našim vrlim soškim bojevnikom . Z ozirom na blagi namen naj nihče ne zamudi dne 27. t. m. priti na Kozino k velikemu koncertu. Zabave bo dovolj! Za srečolov je priglašenih nad 300 krasnih dobitkov. — V slučaju slabega vremena se bo zabava vseeno vršila in sicer v Dejakovi hiši v Herpeljah (nasproti gostilne Križman). Vodstvo Ciril-Metodove&a vrtca pri Sv. Ivanu naznanja, da bo v nedeljo, 27. t. m., na vrtu »Narodnega doma« sklep šolskega leta, ozir. počitniških tečajev z otroško prireditvijo v korist »Oskrbovalnici vojnih sirot« in »C. M. Družbi«. Otroci bodo nastopali v raznih točkah, zatem bodo po- ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poŠte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Hranilnica In posojilnica 0 ilarezftah registrovana zadruga z neomejeno zavezo bode imela svoj v nedeljo, dne 3. septembra 1916. ob 4 pop. v občinski hiši v Marezlgah. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zakfučka in bilance za 1. 191 a. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi člane Načelstvo. Opozarjamo na §. 33. pravil, da se v slučaju nesklepčnosti vrši občni zbor uro pozneje brezpogojno. MA1I OClASi._ $4njUftflf| trgovina, ulica Molino piccolo MuSluVil sprejme fanta-vežbenika. 4?'J MlinilfAKl cunJe P° 50—60 vn,, volno, bom l\Uf'UJf^*ll baž, pokrivala, žaklje, kovine Ulica Belvedere 81.__569 M!'« zeleno trdo dobre vr*te proda se po K ililll 4.60. Skladišče ulica della Zonta 7, rog-1 ulice Carintia. 568 K^ffaffl se 3 šivalni stroji (Singer) po 32 K. UUtlJU Po »ravljaDja po zmernib cenah. Pia'/za dei forraggi 190, L nad., Rocol. 567 **elsi st- Kopel v banji, v sladki, gorki ali mrzli vodi, pršna kopel, kopel v mineralni in "umetni vodi '.n sedeča kopel. Vsi prostori so disinfecirani. Odprto vsako sredo, petek, soboto in nedeljo od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob praznikih do 3 popoldne. 57(> Kette & Katalan svojim cenj. odjemalcem da imata veliko mnoiino belega in črnega vina na razpolago. Cenej zmerne. o4b ZDRAVNIK mt Dr. M nm\t stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 111. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje* narvosne In otroSk« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) lSIetna deklica. vini, išče mesto v kuki trgovini v svrho nadaljnega učenja za prodajalko. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 5«i5 MeMrona sosn ^SuS0^ Sdi v najem. Ulica Commerc ale II, I. nadstr. 1057 l volno šartlose mehe gelhupf). Zavitek KO vin. pri naročbi 100 zavitkov po 50 vin. razpošilja A Zajec, Ljubljana, Dunajska cesta 14. 47o Klinillom CUB3e> volno, bombaž, volnena in Hll[fUJCll2 vatirana pokrivala in volnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane štev. 45. 475 KIlUnICtU železo, lito železo, bombaž II Uj^ tej is lit in žaklje vsake vrste. — Trst, ulica Barriera vecchia 27. Prihajam tudi na dom. 467 7fsl?! id vpa^e vrste kupuje prva slovenska trgo-LUtllrli vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mest" i bolnišnici. \ 566 mr n a 11 1 "»B --K9&SESV&A KAVfi V KOSKAH.-- Gotova in pripravljena slad a kava. K A V O D i L O. Kocka se skuha v /2 litra vode, nato se posoda pokiije 2 minuti ter se pusti da se poleže, nakar je kava pripravi ena. Samo poskus. — priparaSUrlh stsr/eval. 1 kg stane K 5 5-. 1 poštni zaboj 5 kg K 25.— 1 originalen zaboj E0 kg K 230.—. Pošiljatve po povzetju ali proti predplačilu- - Originalni zaboji samo proti predplačilu. i lUflH UFEK, U'JliUgnn 7. Mestni trg 13. TVRBKA REMIIGTOW delniško društvo pisalnih strojev s ornsa. zav. š^t se is preselila v ulico Maria Teresa if. 18 B. nadstr. in je dopolnila svojo zalogo pisalnih strojev, Amerikanskega pohištva z raznovrstnimi priliklinami. Tvrcflka Ima svojo mehanično delavnico zar vsako popravljanje in So 19 sa strojepls. Danes dan prodaje odr ezkov M. WEEiS - Trst CORSO 7-9