jjrr()—YEARXXV, Acceptance for BMdlins Rt spadal nt« of postaj providtd for Padeq\cen vznemir ja republikance Uhaja i rarnikof daily lMued Holidays. Caoa lista Veliko število GLASILO SLOVENSKE Nj Jaaaarv M. lit«, at tka »—»offln p Att ot Ooa»rwa ot M*rok I. ISTI.V OPNE PODPORNE JEDNOTE tli, sobota, 29. oktobra (October 29), 1W2. UradnUkl mi In upravnllki prostori: 8. LawndaW> Av«. 8abserlptfon 88.00 Y«arly Offlo« of Publication: 2887 South Lawndsla Av«. TsUphon«. Rockvsll 4904 STEV.—NUMBER ranjenih demonstracijah preti nižanju podpore brezposelnim. Via dr-iavna poslopja v Londonu zastražena. Delavski vodja aa-hteva, da parlament prične ta-koj reševati problem brezposelnosti ____ l/Mtdon, 28. okt. —Hyde park. _ londonsko zbirališče ra » elementov, kjer vsakdo [kritizira obstoječi red, |c ostalo pozorišče najres-E izgredov, ki jih je Londor Luei v zadnjih letih. Krog «M.-H brezposelnih "gladovnih po-hodnikov", ki so prišli s vseh strani Anglije v glavno mesto. je spopadlo s policijo. Brezpc-dni so rabili palice, kamenje, Steklenice in vse kar Jimje^i-Ho pod roko v bitki s policijo, ki jih je sk«'5ala razpršiti. Armada brezpoeelnih je prišla v London z namenom, da priredi velike demonstracije in tako pr> testira proti novi odredbi, s katero je vlada reducirala brezp> •elnostno podporo. Večina hodntkov je prispela v mesto y iredo zvečer in v četrtek zjutraj. [ p« več shodih, ki so se vršili v f raznih delih Londona, so se brez-1 poselni napotili proti Hyde par-ku. Paradi, ki se je pomikala po [ ulicah, se je pridružilo na tisoče fkrezposeinih iz Londona. V rokah so nosili rdeče zastave in komunistične napise in prepevali revolucionarne p?srni. Nekateri ; napisi so se glasili*. "Proč z ljud* mi. ki so odgovorni za stradanje naših otrok!" "Zbudite se iz spa-nja, lačni bedaki!" "Proč z bogatini!" in "Proč z vlado!" ■Pohod se je zaključil še precej mirno, ker.se policija ni vrne- [šivala, Ma d* ieftade* je la* 4* nekakim cvese mad Japonska zahteva izpustitev ■ jetnikov Obrnila se je na aovjete s apelom, naj ji pomagajo, da kitajski rebeii izpuste japonske jetnike. — Mandiurekl dta-trikt izoliran Šangaj, 28. okt — V soglasju z navodili generala Sadaoa A-rakija, japonskega vojnega ministra, je večje število japonskih vojaških letalcev poletelo nad distrikt Barga, v severnoza-padni Mandžuriji, ki je pod kontrolo kitajskih rebelev. Kitajci vodijo revotto proti novemu mandžurskemu režimu, ki je bil ustanovljen pod pokroviteljstvom Japonske. Letalci so vrgli iz zraka letake, vsebujoče ultimat, naj kitajski lojalisti takoj izpuste več sto japonskih vojaških in civilnih ujetnikov. Japont ci groze z drastičnimi akcijami v slučaju, da bi Kitajci ignorirali ultimat. Japonci so pričeli pritiskati tudi na sovjetsko Rusijo* naj jim pomaga pri akciji, da Kitajci izpuste japonske ujetnike. iMoskva, ki prav dobro ve, da se japonske vojaške avtoritete nahajajo v zagati, skuša izrabiti situacijo. Sovjetska vlada je sugestirala Japonski, naj vstopi v pogajanja 8 njo glede sklenitve nenapadainega pakta, o katerem japonske avtoritete niso hotele dpslej ničesar slišati. Voditelji kitajskih rebelev o-pazujejo situacijo a kritičnim o-časom, kar aa boje. da bo prišlo »«ctlonlfO& Act of Oct. a, 191T, authorlaad »nJunt 14, 1818. ■HaSRMWmS0«SMBaa«i - ilo. ko je množica prispela v Hy de park. Tam so nastopili govor, [siki, ki so pozivali brezposelne, naj se bore za svoje livljenske pravice tudi z nasiljem, če treba. Neka skupina, ki se je ločila od Klavne grupe, je pričela obmetavati policijo s kamenjem in drugimi predmeti in nastala je nplo&na zmešnjava. Policija na konjih je navalila na množico in pričela mlatiti s količki po glavah. Veliko število ljudi je bilo pri tem ranjenih, med temi tudi policijski inšpektor J. A. Oger. Devet oseb bo najbrž podleglo poHkodbam. Trije ambulančni vozovi 80 bili zaposleni s privajanjem ranjencev v bolnišnice. Sele proti večeru je policija dobila kontrolo nad situacijo. Brezposelni se niso mogli upirati mobilizirani oboroženi sili, ki je štela nad 40,000 mož. Vae policijske rezerve, katerim so se pridružili tudi prostovoljci, so bile pozvane v akcijo. Vsa državna poslopja so močno zastražena, ker obstaja nevarnost pred nadaljnjimi izgredi. Ko «, bili izgredi na višku, je [Ceorge Lansbury, voditelj de-•»vske parlamentarne grupe go-Hpoliral na poslansko zbor-ni<", naj lirične takoj reševati Problem brezposelnosti, da tako prepreči nadaljnji krvolltja. Vlada ie potem izjavili, di bo vula *t\ar v svoje roke. I* nionstracijl brezposelnih so ' t< ku tudi v drugih angle-4k"> ""lustrijskih mestih. V ie deset tisoč delavcev I < demonstracije pred h išo, toda policiji je pre-izgradik Do minjših 1 itolicijo in brezpoeel-i o* i šlo tudi v Birmingha-' < t catru in drugih indu-»rediščih. "prizori iti' -11 {l I*" i i ftirrn i iti u. Mr sko in sovjetsko Ruaijo. V tem slučaju bi nedvomno prišlo do rasdeHtve severne Mandžurije in bi Rusija dobila teritorije xa-padno od hinganskega pogorja. Moskva, 28. okt. — Komuni-kacijske zveze med Harbinom in notranjimi pokrajinimi Mandžurije ter tyvtčulljem, kl Je v bližini sovjetske meje, 80 popolnoma pretrgane, kar je posledica aktivnosti kitajskih lojalistov, ki vodijo revolto proti novemu mandžurskemu režimu. Uradi zunanjega ministrstva v Moskvi so gUvrti vir vesti iz teh pokrajin, ki jih prejemi Japonski o svojih podanikih, odkar je to OMfmlje prišlo v roke kitajskih lojillatov. SovjeUks vladi je nalivno obljubili Ja-ponaki, da bo dovolila avakuaci-jo japonskih podinlkov iz Min-čuHJa in vstop na njeno ozemlje. Nekateri smitrajo to gerfo za prijateljski čin, ki naj utrdi odnošaje mad Japonsko in Sovjetsko unijo. 1 Družine z velikim ŠUv Hom otrok dobe prosta stanovi« Ja v Milanu Milan, Italljs, 28. okt -VoJ voda Vlscontl, milanski župan, je danes naznanil, da bo dal pet hiš druži nun. kl imijo mjvečjt število otrok. Vlscontl sledi s Um »gladu mestne uprave v Rimu ln je skladu z Musaollnijevo kampanjo pomnoženja Italijanakega prebivalstva Hiše. kitare bo dal milanak župan družinam, Imajo t od i majhne vrtova. Stanovalci ne bodo plačevali najemnine, po preteku dvajaatth let pa bodo po-stale njihova Ustnim. JO POLITIČNI ŠKANDAL Premijer Bennett kupil stranko in ničeln tštvo vlade, ko je prispeval $750,000 za zadnjo volilno kampinjo Vancouver, Kanada. — (FP) —Objava Bennettove kontribu-cije konservativni stranki za zadnjo volilno kampanjo v vsoti $750,000 je najnovejši politični škandal v Kanadi. Neodvisni dnevnik "Vancouver Sun" ima o tem Incidentu naslednji komentar: V "Da ae povzpne do načelnika vlade, je Bennett kupil atranko in plačil zinjo. Tudi on se zavedi tega lastništvi. To je vzrok, di se on počuti tako svobodnega pri postopanju s kabinetom kot s skupino šolarjev, pri razbi-jinju po mizi ln diktiranju slehernemu. Nidalje to tudi pojasnjuje njegovo l petkratno poavečenje svoji stranki. Pri tem sevedi ni kršil nobenega člena v svoji veri sebičnosti. "Bennett je torej plačal tri Četrt milijona dolarjev, da je dobil posicijo. Kje pa je dobil de-nar? Koliko je naredil pri zemljiških špekulacijah v zvezi s Kanadsko pacifično železnico v Cilgiryju? Koliko mu je prinesli asociacija z Imperial Oil Co.? Ljudstvo je gotovo upravičeno svadeti vse originilne vire v kimpinjah porabljenega denarja. "Pod sedanjim sistemom ni z legalnega stališča ničesar napačnega 8 človekom, ki dela denar je Bannattf prišel pik Če s temi me-todami nekdo nakopiči šest ili milijonov in z njimi kup: vlido avoje dežele, dela v principi tisto, ia kir so korporacije brez pomisleki ožigosane. "Kij pi je rasliki med korpo-racijo, ki prispevi $750,000 po-tični stranki s namenom, da si 8islguri materialne pridobitve, n Bennettovlm plačilom $760,-000 sa privilegij, da lastuje ne simo konservativno stranko, mirveč vso deželo? To je gaže nje osnovnih smotrov vsike demokratske vlide. "Bennett je osebno kupil konservativno stranko. Je njegovi Bojazen, da se *fcado farmarji maščevali prevladuje taboru napi H oover jem, v republikanskem UPOSLENOST SE JE POVEČALA V OKTOBRI med ameriški ai i la aavjst- kl je h tali $350,000, '';ira /a tknoč dolarjev nrton, III., 28. okt. — struktura, ki jo Je po- ;mith I>ohr Coil Co. L < «\oiem premogovniku i a ne In je stala $140,-'•'la včeraj prodani ni 'i "i si $400. Tri rudar-!"Pia. opremljeni s stro-^■;<>.nim orodjem, so prine-' * "sdaljnjili $600. Ts poslopji, m opre— so stili kompa-i«setiml leti $810,000. »t a 1»2l' v t •kh ji in Midrid. okt — Amerišk in sovjetski dalegstl si stoj^na-sproti na ne konference za telegrafs»« so-munikicije, ki je + tvorjeno Američan odbl|sJosu-gestije sovjetski.i dstefaU^ds se bodoče konference o skih ln rad lokom uniksrijsh združijo v akupen kongres. 8por-no vprašanja Je kontroUnadra-diovilovi, ki mj bi tervencijo pri oddij.nja radk>- New York. — (FP) — Ko sc cene nekaterim poljakim pridel kom proŠlo poletje nekoliko po skočile, je zavladalo veselje me< republikanci. Upali so, da bod< cene stalno lezle navzgor in d» bodo farmarji v centralnih ir sapadnih državah |M>novno od dali avoje glaaive Hooverju. To upanje aa je sedaj, le do ber teden pred volitvami, razbli nilo. Cene pšenici, koruzi, rži ir drugemu žitu so padle na naj nižjo točko v zgodovini čika&kt borzo. Produkcija v drugih industrl jah tudi šepa. , Avtomobilski« industrija je v tfdnu, ki se j< zaključil 22. oktobra, producira la samo 9,605 avtov, od katerih je bilo 6,600 fordk. Produkcijr v tej industriji Je padla za odstotkov v primeri z l. 1928 In 1929. Kriza je silovito oplazila železnice, jeklarsko, gradbeno in druge industrije. Jeklarska industrija obratuje le dvajsst odstotkov od kapacitete, dočim so napovedali, da se bo povečala nu 10 odstotkov kdpacitete. Slamnato glasovanje v lllinolsu, Ohlu, Pennsylvanijl, Michiganu, New Vorku in drugto industrijskih državah pokazuj«, kako gledajo delavci na to situacijo. Republikanski voditelji so Izgubili že vsako upanje, da bl mo-*li blokirati izvolitev Roosevel-ta, Sedaj, v zadnjih dneh volilne kampanje, so napeli vse sile, la preprečijo, ča »ogoče, mjve-5 j i poraz predsedniškegs kandl-lata v zgodovini!Združenih dr-lav. _ Novi radikilm reviji New York. — Vlšješolcl, kl so ?rginizirani v študentovskem ioncilu Lige zs industriilno demokracijo, so pričeli izdajati novo revijo "RevoK". V prvi številki ima članek tudi Normin Thomaa. To kiže lajava, kl jo je . predsednik delavske federacija ____ Wanhington, D. C., 28. okt. — Willlam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je včeraj |x>dal izjavo, v kateri pravi, da je i8 poročil, katere je prejel srlavni stan federacije od pridruženih unij, rasvklno, da se je uposlenost nekoliko zvišala v o* ktobru. "V prvem delu oktobra," pravi Green. "ae je bre*p(»*elnost znižala za osem desetlnk enega odstotka. To je sicer zelo nisak |K>rast zaposlenosti, vendar največji v zadnjih mesecih. "Brezposelnost med organiziranimi delavci je dosegla višek v mesecu juliju. V tem mesecu je bilo 26.4% članov federacije brez dela; v agustu 26.1%, v septembru §4.8% ln v oktobru (preliminarne številke za prvi dva Mpi) 24f< . V teh treh mesecih ae je zaposlenost zvišala aa 1.4'tf." Green vidi neznatno izboljšanje situacije, ki pa Je le salonsko. Napoveduj«, da se bo število bresposelnih spet zvišalo v novembru in da bo v prihodnjem januarju najmanj trinajst milijonov delavcev brez dela, liatnini. Njegovo demonstrl-nnje tegi dejstvs ln pa obnašanje kot di lastuje V80 detelo je le opomin članom njigove stranke, da so sužnji in ne kolegi. Kimdčinom pi, di so tličini In poroča Clirenoe Iraka bo prevzela kontrolo produkcijo fttta Dublin, Irska, 28. okt. — Vsebina vladne predloge, ki določa državno kontrolo nad žitno produkcijo in prodajanjem žitnih U delkov, je bila včeraj objavljena. *|iitib<.j8r v soglasju z vladno politiko, da deiela produeln živilske potrebščine domi, da ne bo Irska odvisna od zunanjega uvoza. Vsi pridelovala! žita in »mlinar j I ae bodo morali registrirati. V smislu predloge bo vlada določevali tudi oane žitu in žitnim izdelkom. i KS . ■ ' *'• ——»n ■■ m ■ , J . ' Socialisti organizirali 504 aovlh • SsjmmiT' Chicago. — Do zadnjega tedna, ko je bilo glavnemu stanu prijavljenih 27 novih klubov,-ja socialistična stranki letos na-rastla sa 504 novih postojank, Senior, tajnik Izgredi »pan.rn.hi [HOMAS ZAKUU- "pM CI KAMPANJO * MILHABKEEJU ,ne državljani." stranke. Vlada rasgUulU Izjemno atinje. Delavci napadli imerUkt tra «. redaiki S I-" Panami Clty, Pmima, 28. okt. — Razjarjena množici je včeraj vdrli v dvorano drživne zbornice, nipidla predsednika in pognala poslance na cesto. Naval je bila posledica poraza predloge, katero je predložil Demetrio Porras, sin bivšega pnvtsednika republike, ln je določala znižanje stanarine ed deset do trideset odstotkov. Množico, kl Je vdrla v sborni-čno dvorano, so tvorili povečini brezposeln! delavci, ki ne morejo plačevitl visoke stinirine in so še vi&rit prej zahtevali vladno pomoč. Množici ja potem odšli pred palačo predsedniki Ricarda J. Alfara ln zitevili kruha. Nelaon Rounsevell, ameriški državljan ln lidaJaUlJ Usta "Panama-American", je bil napaden na ulici. Isgrednlki so ga potegnil! Is avtomobila in ga pretepli ter razbili avtomobil: Poaland so se snočl spet sešit na zasedanju, ]>ollclja m konjih pa ja saatražlla parlament, pred katerega je ponovno priHa velika množici breaposalnlh ln zihtevili vstop. Sledili je bitki, v kateri je bilo več ljudi ranjenih. Situacija v kapitolu je tiko resna, da ja bila vlidi prisiljena razglasiti izjemno stinje. Snočl so močni pollcljakl oddel kl pitruljinll ulice ln aratirall vae sumljiva osebe. lUHNJNj«. Skupns vmHa. ki ja ja IHMH prejel ad vladne finančne kar-por ari je, snsša nad dvsjset milijonov dolarjev VVaahlngton, D. C., 28. okt. — Vladna korporeclja za rekonstrukcijo financ Ja včeraj nazna-nila, da bp Ullnoisu nakazala nadaljnjo poaojllo $6*08,1» 88 pobljahja bads med brasposalni-mi v novembru. Od ta vsota bp prejel člkažki cforaj $5,564,600, osUH zneaak pa 61 drugih okrajev v državi. To Je la četrto posojilo, kl ga je prejala država Illinois od vli- Te ja glavna dnr v sadaaji volilni borbi. (Niriaal Jerger.) dna korparaclja. Skupni vboU dosedanjih posojil Ullnoisu ana-ša $00,808,160. Naznanilo o novem posojilu Je bilo objavljeno po konferenci med člani državne komisije za pobijanja bede v Ullnoisu ln odborniki vladna korporadja. Wllfred S. Raynolds, tajnik komisija, ln B. K. Ryerson, prad sodnik, sts fiMninili, di bo 88-daj, ko Ja Illinois prajel novo posojilo, komisija umaknila redukcij') podpore brosposelnlm, k I Jo Je odredila V oktobru v Chicagu, v kar Je bila prisiljena radi isčrpanih skladov. Ta redukcija Ja mašaia 50 odstotkov. Poleg Ulinoisi Ja tudi država Mlasissippi prejsla posojlki $H60,000 iz sklada vladne korporacije, kl ga J« kongres ni proMem zasedanju ar>roprllral za direktno podpiranje ftrUv de-prosi js. OaUakl dlaaaanra najdeni v Hlllinga, Mont, 28. okt. - Dr. liarnum Brow»^, kurator Ame-riikaga muzeja narodne zgodo-vina, Je včeraj naznanil, da j« odkril ostanke dinozaura, kl dal jejo najkomletnejšo sliko au^ najnostna oblika tega plazilca, kl se Ja klatU v t#h krajih |* kostji ta ogromne živali tudi dele koža v peščenih skladih trlo boka v sem! j I, nafdba je velike-ga znanstvenega pomena. Gledal'**« Izprio fllm#ks operatorje Long laach, Cal. — Tri gle-dališča v tem mestu so Isprta u-nljska filmske operatorja In u posli Is stavkokaae. Odgovoril bo LaFolIsttu, kl ja In-■dotalral RooaevelU. Shod ha v mestnem svditoriju. Tho-maaav govor bo poalin po radia Chicago. — Vsled U Kolletto-vegi Indorslranji newyorAkegi govornerja Roostrvelta sa predsednika Združenih drftav ja kampanjakl odbor socialistične stranke revidiral program ln bo Norman Thomaa imel saključnl kampanjakl ahod v Mllwaukeeju pondaljek zvečer dne 7. novembra. Na tem ahodu bo odgovoril senatorju La Follettu ln drugim progresivcem, kl igltlra-Jo bi Rooaevelti. Clirence Senior, tijnik ln kampinjakl direktor atranka, pravi, da je odbor apremenll govorniški program na pritiak Številnih progresivnih skupin v VVlsconsinu, kl ae ne atrinjajo 8 i.a Kollsttovo taktiko, in delno na laljo wlsconslnsklh socialistov. P Shod ae bo vršil v veliki dvorani meatnega avditoriji. Reiir-vlrane ao tudi vae manjše dvorane v poslopju, ker se pričakuje veliko maso ljudstva na tem uključnem Thomaaovem ahodu. "Senator La Follettovo Indor-alranje Rooasvelta le pokaaujs," pravi v Izjavi Senior, "da pro-gresivcl še vedno skačejo v kolobarju. Kar ga rapubllkanaka stranka odriva od sebe, se ja 88-nator U Follette sedaj patatlč-no in lahkomiaalao zaUltel k stranki prijasnsim govemerja kega kriča-t/mga, koruptnega žu-nk Hagua, Mpork-ba-rre|H poIltMarja Garnerja in Wllllam Randolph Haarata. "Ml Imamo sadaj priliko vi-dati boleči apaktakal, ko aadl na jH)litlčnem vosu dedič velike U Follettove tradicija. Poleg njega na daanl ja Owan D. Voung, na lavi ja Aator, voanlk pa roko-borbni promoter Jim Farley. La Follette se seveda pelje la na la-pravos. Z voaa bo porinjen po volitvah, ko ga 118 bodo več potrebovali korumntrani politIčar-Jl ln veleblznls, ki ao na krmilu damokratske stranka ... 'The Capltol Tlmaa Is Madl-aona, Wls., glasilo progreslvcev, pravi, da ja pripravljan sodelovati pri formiranju nova stranka proti strankama kiplUllsma. To mendi mmarivi doseči s tam, da skuša pridobiti čimveč progresivnih glasov za demokrate! Norman Thomaa ln socialisti niso ls ia novo stranko, ampak Jo še grade. To ja tudi edini pot. ki je vrsdni, di jo podpirajo vsi tisti, kl šsla, da polica služi potrebam delovnega ljudstva." Thomaaov mllwauškl govor bo oddan po Columbla Rroadcast-ing sistemu ob 8*16 »večer, centralni Čas. , Anglija bo držala Oandlja v ječi Dulhi, Indija, 28. okt, — Ma-hatma Gandl, katerega so vladne avtoritete poslalo v zapor pred devetimi mesar I, ker ja obnovil kampanjo civllw nepokorščine, ne bo Izpuščen »z Ječe, dokler ne poda i/Jave, da ne bo več podpiral gibanja civilne nepokorščina. To Izjavo je včeraj podal podkralj Wllllngt»n v pismu, v kata (itarsm Maulaau ____ odgovarja ShaUkstu, nacionalističnemu vo-dltelju, kl Je apslira! na podkralja, naj Izpusti Gandl ia is ječe, da at< bo lahko udeležil hlndut-sko-mu«limanske konference, kl sa otvori 6. novembra v Allaha-badu. ' j Organizator prMržin r.p dr nor-t arijo IHtaburgh, Pa. — Joe Tisk. orgmlzitor National Mlners u-nije, je bil pridržan v Um mestu sa deportacijo, ko Je bil prišel semkaj na aajo glivnegi odbori. Izpuščen ja bil pod kavcijo $2000, katero Ja preskrbela Mednarodni delivski PKOSVBTK PROSVETA Tla KMLIGHTSNMBNT IM LASTNIMA SLOVSNSSZ NK JU>NOTS M«'t (UM $1M m m* hu. H « far 11» Uilto* u4 CtoM« HM Hf OM OV TH* IEDKKATED Glasovi iz nastlbin miŠ krm J« v Zanimivi Presenečenje Sheboygen, Wls. — Zelo Iz pozabil ns vse obljub«, ksr . se rs-1 tiče delavcev, socislnih zakonov In drugegs. On bo nsjprej pre skrbel nje/ovim prUtašem delo. On bo tu t v! s izpremembo pr: nssuvljanju moči. In to bo Ua-jsle dve IstL" Torej, če bi bil ssmo se spre membo s »Iona ne osle, bi ostsl Volitve in denar sit Pftdsedniške volilne kampenje v Združenih državah so običajno drag luksus. Stroike ple-ca j o politične stranke same in stari stranki sta I lasjuiek zmeren, smo ee^djevfi navadno potrošili milijone dolarjev. Star pre- | prilagali tudi malo na oni strani, kjer de čitam dnevnik Prosveto, ria-sti izvirna poročila lz stare do-movine, le posebno pe ms zanimajo dopisi iz raznih držsv in slovenskik naeelilč širom Amerike. Zal pa, da ti dopisi niso več tako veseli In zsdovoljno opisani, kot so blll pred leti. Ugleda, da je delavski »loj povsod ensko izkoriščen in tlsč^n. . Kakor drugod, Uko tudi je v nsli naselbini Delu ni alti zs-•lutka nikjer. Nekateri dejejo W. . . . par dni na teden, nekateri malo lljče, ne pozabite na več, drogi zopet nič. Oni, ki sol»harUa za governerja. toliko afrečni, da nekej delajo, ne zaslužijo niti za nejnujnejie potrebe, ker plače se danes v nekaterih slučajih celo nižje kot so bils prad svetovno vojno. Medvojnim in v povednem če-, so delsvcl seslužili. Ker je bil delavci jK>sebno sedsj, ko se je socialisti ni župsn izkazal kot mož na svojem mestu, ds vživs slmpstlje velike večine ljudstve, possbno ps le delavcev ln trgovcev, kateri se vsled krize tudi Uko težko prizadeti. Volilni boj se vrli od strani s* c ia listov z veliko strpnostjo in doslednostjo, toda s tem večje vnemo in odločnostjo. Tsk način volilnega boja prinala najlepše Razlike druge ni — oba aU Živel i. A jaz ne bom spreminjal — volil bom kot vedno soc sta! i Ohljčsni, ko besU Ili ns vo- J ose p h SherUa sa governerjs. On je mož, ki razume socislizem in de lsvstvo. Nekoč Je nekdo zaklicsl, de st-vidimo ns barikadah, jaz vem pa previm, srečejmo se v volilni koči in pokažimo nalo revolucijo z možgani!—Frank Barblč. W naselbini vUda glede poli-jdo šli domev. Tek Je ta krivični tičnegrmišljcnja lepa dožnost, savoženi smeriški slsUm. Slo- SOBOTA, 23. OKTOBRA ne slonu, ki je večji ln močnejii.|i j^pehe ln obenem zaupanje v govor, da zmaga je denarja, je bil mnogokrat resničen. Odkod je prilel denar za volilne kampanje? Najvsč ga je prttlo lz privatnih žepov velikih industrijskih in flnančnkh magilatov Ur njihovih korporscij. Ti nsvsdno prispsvsjo stotlso-čske v volilne skJsde obeh sUrih strank. Na U način so volitve, ki so javni proces, financira-ne privatno ln zgodilo ss js ne ssmo enkret, da so bile zmsge zaželjenih kandidatov kupljene z velikimi vsoUmi. Magnatje, kl prispevajo v volilne fonde, ne delajo Uga Iz ljubezni do strank ln kandidatov, " temveč Iz kupčijskega principe. Volitve so jim business In densr, ki gs viole v U business. Je —investicije, ki se mors povrniti dvojno, trojno sli deseUrno. To se je le vedno zgodilo. Investicije U vrsU so se dobro izplsčsle v—visokih csrinskih Urifih in rsznih drugih zakonih in naredbah, ki nudijo kapiUllstom velike privilegije. Po vsskl pošteni logiki je to korupcijo, toda volilni zakoni—vsska drtava v Uniji Ima svoje volilne zakone—so prikrojeni v prid onim, Vi finsnclrsjo volilne kampanje in tako Je vse to financiranje, z drugo besedo podkupovsnjs in korumplrsnje, posUvno. Kljub Umu so bili nskaUri volilni škandali Uko veliki ln neeram-, ni, de so morals priti preiskave In bilo Je ie več Izključenj iz zveznega senaU in drugih zbornic. škandali so porodili rsvlzlje v volilnih zakonih več drtav danes zahtevs, da kandida-tje prljevijo vsoU prispevkov, kl jih prejmejo ze svojo kempsnjo; ponekod, ns primer v Wls-consinu, so prispevki omejeni ne neki maksl-mum. Vss to pe ns pomaga dosti. Vodje starih strank ao navihani in že Uko zvijejo, da jim zakon ne mors do živega. Denar ie vedno igra veliko vlogo v volilnih kampanjah. Nevedno Jevnoat nikdar na Izve prave vsoU isdetkov, ki Jih imsU republikanska in demokreUka stranka; le del Isdetkov ss «bjevl zsrsdl lepšega. Pravijo, da je v letoinjl predsedniški ksmpanjt veliko msni denarja kot po navadi. Kes js toliko, ds mslih prispevkov je letos mslo; mali podjetniki so bankrotirani. Toliko več pa morejo dati bogati po-samssnlkl in korporaeije. Kot vse kale, je letošnje kampanja republikancev in demokratov financirana izključno is najbogatejiih lopov, ln če eodlmo po kampanjekem hrupu, ne bodo strolkl dosti manjii od prejinjih volitev. So izpremembe. Javnih shodov nI več toliko in ogisievsnje v listih Je msnjis. Letoinja kampanja se v glavnem vrli v radiu. Vodilni kandldatje si isbsrejo neka srsdilča ln od Um ao njihovi govori po zvezanih radijskih posta-jsh rszneienl po vsej deželi, nato pa Izidejo is v časopisih kot "novica." A tudi to sUne densr. Zs prenos govorov v rsdiB zshUvsjo visoke vsoU. In to "bumsitje" po državah v posebnih vlakih tudi ni žela. Način kampanje se je nekoliko izpremenll, sli strolkl niso zaradi tega nič msnjit. Da, volilne ksmpsnje irejo densr—in to nsj-bolj občutijo zavedni delsvcl, kl morajo sami plačati strelke svojih kampanj. Delavci nimajo med seboj bogatinov, kl bi segli v žep ln položili stotisočak na miso. Kampanjski skled so-clsllstlčne stranke pride po nlkljlh, kvodrih ln dolsrjlh, In če pride po vsej Ameriki ekupej dvejset sli trideset tisočakov zs vso ksmpanjo, kl traja tri mesece, kaj naj delavci doseiejo a Um? Radio, ki js danss najaktivnejše sredstvo propaganda, je zs delsvske ksndldeU večidel zsprt. Tu pe Um e lokalno uro. ftlrfte-ga prenosa ni, kajti radijeke postne, ki so v rqksh privstnih mogotcev, so monopolist rane po kapiuilstlčmh kandidatih, kl tulijo v radio vsak dan po cele ura. In čc delsvske stranke žrtvuje za prenos v enem ali dveh primerili, traja govor |>etnajat minut. Pravično bi bilo, da ae privatni volilni skladi prepovejo in drUve naj nosijo stroike kampanj z enakimi pravicami aa vse stranke. To bi bila demokracija. Enako število volilnih shodov in govorov v radiu sa vae kandidate! Edino na U način bi aa odpravila volilna korupcija in ksndidatje bi bili primoranl, da se sa-nimajo sa aplolne koristi ljudstva—as pa ss privstne koristi bogatih prispevaUlJev. Zavedni deUvel pa ne pričakujejo, de to pride, dokler bodo kapiUllatt kontrolirali drtavne sbomice In uprave. Prava demokracija je nemogoče pod privatnim kapitalizmom. lefddill tud ■ ■ je več | življenjskemu sUndardu. Neka-| Uri so si postavili domove, dru- ou, dslsvald kandidat Weet AlUe, — To lepo industrijsko mesto z močno Jugc- gi so si jih izboljiell Itd. Danes slovansko naselbino je razburi pa vsi enako ječimo pod težo ker le pri zadnjih velitveh duhove pitallstičnegs režlms, kaUrl nas j v kapiUlističnsm tlačf Čedalje bolj Ur nas ogra-že, da psm uniči le to, kar smo si's trudom prihranili v prejinjih težkih čssih. ^ De vsaj trenotno posebimo ne težki delsvsld položaj, se vsaj me ženske od časa do časa zamislimo, da napravimo nekaj razvedrita, kl nas spravi vsej začasno v vsselo razpoloženje. Bila sem zelo presenečena, ko so ml moji prijeUljl in prijeteljice napravili veselo pressnečenjs ns moj rojstni dan, zaksr se vsem iskreno zahvaljujem. Hvala tudi muzikentu, ki nas je s svoje harmoniko izvabil izza veselega o-mlzja v Is vesslejie razpoloženje, da smo se veseli vrteli pozno v noč. Hvala se presenečenja in vssslo družbo; vss mi eetans v neizbrisnem spominu l—UcteU Smrke, članica drultve »44. v kapitalističnem taboru, ko je bil Izvoljen socialistični župan ln Itirje aidermaei. Te delavska zmage je prilla, rekel bi, nepričakovano, ker tudi socialisti sami niso računali na Uko velik uspeh, dasirsvno so razvijali zelo živahno agitacijo. Toda te volitve so pokazale razpoloženje ljudstva, ki je začelo zapuščati stari stranki in glasovati za svo-J« lastne interene Jugoslovani, posebno Slovenci, izvajajo v Uj naselbini velik vpliv. Posebno naii ožji rojeki so znani kot dobri gospodarji, vestni delavci ln itedljivi, kar pričajo njih lepi, z zelenimi nasadi obdani domovi, njih fine trgovine, predvsem ps sUra slovenska miroljubnost in poits-aost. L V tem mestu poseduje skupina Slovencev tudi največje trgovsko poslopje z naj modeme jilm, ogromnim gledališkem. Ne deleč od U palače pa se nehaja aUv-biiče sa bodoči Slovenski avditorij, Nahaja ss na zelo ugodi nem prostoru, Ukorekoč v naaelbine, kjer ae bodo v malnih časih, kaUrl se morejo wttt končno povrniti, cene ponovno Berstelna In^Alez * ja daaar pač dobro ao bllf oproščeni. Lahko se sedaj pripeti, da pride aadej s%m V metropoli vea postaram Cievciend, a — Pol milijona dolarji js izginilo iz okrajne blagajfa okraja, Cuyohaga, pa nflme ne ve kje so. Okrajni pra-vnik Lieghley je obtožil Mauri-ce Maschkejtt, Hermsna H. Fin k le] s, A. Betkermans, C. Je pravnik na tetoino klop. tako, če si. poltenjak ln WsstaUčsni so menda imeli prave naČrU, ko ao priporočali, da bi aa akupni Slov. dom gradilo v tem meetu, ker rezdelje stranko, katera se poslužuje samo poltenih sredstev in v vseh • >zirih tolerance, dasi se nasto-l>a z vso ostrostjo proti lsŽem ln zavsjsnjem kspitalističnih kandidatov. Vse okoličine torej kažejo, da bo delevstvo Izvoljevelo tudi v tem volilnem boju lepo zmago in da bodo Jugoslovani posUll to pot svojega prvega zastopnika iz U naselbine — v postavodsjo To seveds je le le začetek. Kadar pride čas drugih volitev, bo nedvomno kandidiralo več Slovencev sli Jugoslovsnov, ker med mladino je mnogo nadarjenih mladeničev in mladenk, kateri bodo polagoma začeli zavzemati mesta nas stsrejiib, kot nov s generacija, kateri pripade bodočnost. Te naša mladina je šele sad nje leU začela nastopati v našem javnem življenju; iUviipi sinovi tin hčere slovenskih staršev pa se še nahajajo v šolah, kjer se pripravljajo za bodočnost, da bodo sposobni zastopati jsvns mesU in prevzeti vodilne vloge v naselbini. Omeniti je tukaj treba, da imamo sedaj poleg slovenskega zobozdravnika dr. Komarja tudi že našega zdravnika v osebi mladega drja. Ma-lenlke. To je začetek, kar pa priča, da bo tudi Saš narod v do-glednem času zavzemal v naselbini svoje mesto« ksUro zasluži. >'•; Teko bomo potom složnega, skupnega delovanja polagoma napredbvali in izvojevaii zmage na političnem ln gospodarskem polj ua Jugoslovanskim volilcem in voiilkam torejj priporočam, naj volijo za naštga delavskega kandideU, Fr. PUncerja, kateri bo gotovo vršil Svojo dolžnost srcu l kot resnični dela/veki zastopnik nor- v polni meri, ln nam obenem u-gladil pot za nadaljnje pridobitve ln zmage.—k. O delu ta priredbah Farrell Sharon, Pa, — Prod kratkim Je bila V vseh ameriških nedeljskih listih priofcčena 'no smo Rastlinski hormon I Učenjaku prof. Fritzu Koeklu ln njegovim sodelsvcem se ja posrečilo senzacionalno od kritje. Odkrili so snov, kl so ji dali ime avksin in ld omogoča steblom, da rasejo navzgor, J rljejo z gUvnlml koreninami navpično v zem ljo, da se listi obračajo proti svetlobi itd Rtt8t1 line rasejo s Unf, da se njih stanice delijo i J iztezajo. Zadnji proces je predvsem Usti ki povzroča, da opažamo večanje rastline tudi nJ zunaj. In sedsj so ugotovili, ds ims giavjh vlogp pri tem večanju kemična snov, ki■ jo omenili zgoraj. ,Ll-jS' C Ta snov je splošno rszširjena in pri posameznih vrstak različna. Tako deluje mov iz trave ssmo pri travi, pri drugih rastlinah pa ne. V mnogih ozirih spominja na živalske hor mone. Prof. Koegl ga je pridelal tudi v kri-stalizirani obliki, in sicer nsjprvo iz 100 ooo koruznih kali. Avksin je kisHna, ki ae ds iz vodne raztopine iavleči z etrom. V rastlinah pe ga je dobiti v neskončno majhnih količinah v 10,000 vršičkih korusnik kali n. pr. komaj za stotinko millgrama. Pridobivanje na ta način bi bilo torej brezupno, a Koegl je potem dognal da tvorijo avksin tudi neke glive, in ga je kon-_ našel tudi v človeški aeči. V litru seči ga slabih časov". Ne pozabiU ns J* prlltoao 2 mg in tu ga je začel potem pri-Ooozarinm ves dobivati v večjih množinah. Ze 50-miliionaki venci se niso deli zapeljati; je le najbolj*. dmiit človek je. , . . . Slovenski lovski klub je obljubil, da bodo vsi lovci morali darovati po enega ali dva zajca za Slovenski dom. Nel Dom bi priredil dne 6. novembra večerjo, kl bo vsem prosU- fridit^ vsi člani naših drulUv ln našega doma v soboto večer ob T. uri dpe 5. novembra v Slovenski dom-Pripeljite svoje družine s seboj, de se boeU obuvali Nsši lovci bodo povedstt lovske . fatori je (boste videli, kdosaa nejbolj le^ geti). De se razumemo, ako ne bodo zaicl ta^rf°m*.kD se bodo nM fantje ^pravil ped nje, morda pride na mizo kakšna putka ali ps celo lisica. Pn- dlte vsi! ^svtfik Dne 12. in 26. novembra^ bo obdržaval Slovenski dom zebe-vo s plesom. Vsajeni ste val, da jo posetite. Vstopnina je nizka, in sicer za žensks l«c, moški pa plačajo 26 centoy. To bo Mjnaa naše prireditve. Opozarjam v« ne lovako večerjo aH benk^, da jO popolnoma brezplačen. U s svojimi družiusifti. Prijatelji la sosednjih naselbin ite tudi dobrodošli. Frank Kramar. *Vft, [m* kd0 pač ne ŠUJe več v teh časih mo- v ^M^fS^^^^L] dernegapromoU. Njih ugovor je zake4^Ui bil tlhol Ljuds vo sc bu ^ bl ak lml močmit to pre bl bUL kraji nad grafUrijo, ali1 nima, da bi .io dobi človsk, ki avljen nastopiti proti kega denarja, ne bo| icer .zjrraoe nad rtenka pa la n reprefCJlo. Ce aa "en i denarja, m dobU podpore od tUtlh, ki Najbolj kričijo proti grafUrlji. Ako ukradel denea doner ln pridal prad sodliče, govori aemo takole, pa boi proat. HNa vem, ae ne spominjam. Kollkot NI raa. Ignoriram. Sem ia povedal, aam pozabil; ni moja zadeva! Kaj me briga r* Ce U kodo preveč nedlegovell, pa bo rekel sodnik: "Te vpralanja ao is rede". VI, ki tej lte, aU proatt VI pe, kl go-vorlU resnico, aU pregnani v Sibirijo ne robljo se celo vale življenja. Teka Ja juatiee danes ne tej semlji. Pri nas v Clevelendu Je po sUram. Imamo sicer dosti novic, pe pravijo, da naj bomo ti-h* da drugi ne lavedo kaj delamo. Ampak sgodUo se bo — la zopet bodo senzsclja na površju. "Nsši" pri Enakopravnosti nam dobro pomsgsjo s reklamo aa Normana Thomaaa. Pe sej Js njihove dollnost Njihov Hit je delavski list. Cs Je dslsvski naj pile sa deUvstvo — vedao, aa ksmo včasih. Neketeri. k) ae bili enkrat socialisti, sopet pristopajo ia delajo aa socializem. DrugI pe. kl so ree blll pred krat klm v soc. vrsUh, ee pa of jejo. Vedno dobijo kje kek vor. Sedaj bo menda vrrok Roosevelt Tn pivo. Oni dan me Je vprašal rojak: "Katerega bol volil, Hoovra ali ftooaeveKa?** "VolU dela, Kako ao kazali vesele Obi aze, kako ae peljejo v »vojih evtomobttBi, spodaj pa besede, da se je le vrnila prosperitgtai -1 Ko ao ljudje čiUll to, aoaeU-koj odpravili, vse je hitelo v Farrell, ali lali bože, da Je bilo dela samo sa en teden, drugi teden Je bilo pe taikoj delo omejeno na 3 dni (n delavci a trek itt-tov potisnjeni samo na eden iiht, treba zopef gledati. tako, llalmel da ja al čto ovek ali dva š ih- ta na, plačilni den, ktje pri nae vsako dva tedne( kdor kaj dobi). , ljudje ao sedaTi razočarani, ker so prišli ofdaM^aedaj pa prosijo, da Jim najlffajj* da bo- i. i . VeMtve v t«, rudarski , ■ ■^M- dletriktu . 1 ČkTEhim, Wes|;—Za zavedno organizirane rudarje bi imele biti volitve pri njihovi leatnl d* ganizaciji bolj vgžae in membne kot pa so predsedniške volitve' Združenih držsv. Mislim, de Je danes U **ielo toliko zabukanih Upcev, da bl ne vedeli, da kadar nima suženj organizacije, pa tudi Če na videz izgleda slabša M Jtlova kura, je boljše kot nič. , Absolutno važno za rudarje v 10, distriktu, v kolikor so le v organizaciji, je, da obdržijo organizacjjo za vsako ceno. Kako se U organizacija imenuje, ali kak|no ime* bo imela v bodoče, ni važno. Kadar psi podijo mačka, je vesel, te lahko spleza aa drevo in ga prav nič ne briga kako se tisto drevo imenuje,- Kapitalisti, kot ie prej suž-njedržci; hočejo prelvsem eno reč in to Je, da delatcl niso organizirani, ako pe že imajo nekako organizacijo, da se jih de-moraHzlra in osami. Premogar-skl priganjači v Um diatriktu tudi dokao vsdo, da ni toliko važno, če ao premogarske plače par groiev več sli manj, to Je malenkost. Posebno pla&ni pan-duri se najbolj bojijo, da bi or-dobill v roke Uki vo-diUlji, ki ne bodo samo v uradu ____U ampak bodo splašensmu in suženjsksmu rudarju poveds-li, da je sramotilo sa orgsnitlrs-misli, de Je slamnati boss vse la da bl on le kihniti ne smsl, sko mu plsčsn priganječ ne dovoli^ Ni dolgo Uga, ko je neki linijski uradnik iajavil, de v tukaj-Injih premogorovih niso razmere prav nič boljše kakor v skeb-skih majnah. Ne bom rekel, da ni res, rečem pa, da v skebskih rovih delavci prav nič ns ganejo, ■^^^■SO-milijonski del miligrama pa učinkuje n. pr. pri malih rastlinicah ovs%, ds se ukrivijo za 10 stop. o izvoru U snovi in njeni vlogi v živalskem organizmu ne vemo še nič natančnega. Pričako-1 vati pa je, da nam bodo nova reziskavanja pri-vila še kakšna presenečenje, i pra "ZfcA." 7TK> Možgani iz kože Znani freiburški biolog prof. Sflemann je v zadnjem času delal zanimive poskuse z jajčeci in ličinkami nekih dvoživk. HoUl je razjasniti vprašanje, kakšen je prvi razvoj bitja iz oplojenega jajca, de-li so v jajcu poznejši organi že izobličeni ali nesUjajo šele pozneje z rastjo organizma. Mladim klicam dvoživk je izrezal na raznih mestih majhne kolčke in jih presadil na druga mesU enakih, potem tudi drugačnih klic. Na U način je prišel n. pr. kos, ki bi se bil nor-alno razvil v možgane, na mesto poznejše kože na hrbtu. In tu je naaUla v resnici koža, ne pa možgani. Istotako so iz presajenega >ščka kože nastali možgaBi, obisti, oči ali drugi organi, kamor ie pač kožico presadil. Te presaditve je delal, kakor rečeno, z istim ufctfehom tudi z dvoživk ene vrsU na dvoživke drage vrste. mk je zavest, da ve, da trtavi. kl RezulUt Uh poskusov je po Spemsnnu ts, da klica živega bitja ni mehanično delujoč "stroj", temveč živ predmet, ki mu je razvoj deloma že dedno določen, a se po drugi strsai lahko smotrno prilagodi spremenjenim ^ meram. vi fe^T^ftf - • rsz- I i ija de bi položaj izboijšaJJ. če bi hoteli, bi se takoj znalii v Vrstah, ki stradajo. Drugače je v Cle Elumu ln Roetynu. Tu-premogarji le tlsU >1, ako nssUne skraj strnili svoje 11 stojimo tukaj val eden sa vaeT Do-rudarji tako saatop-laki pes nik-ker lagovl tovariši lahko )o aa uho, da bo evilll ljudstvu v je—organizacija. j Tisti, kate-plačenlm prigsnjs- jejo, kaj aa na nlao nobeni unioni-kot navadni pravici moram tu-dihurje prositi, da asi I rabim njihovo Ivi dihurji niso U-bi svoj zadnji ko-H^obrnili in » delajo rji, pravi dihur pa Amerika je edina dežela, ki ae ponaša s krajevnimi imeni, kaierim ni para nikjer ns svetu. S tem ne mislimo indijanskih imen kot ao 0shkosh, Kankakee, Kalamazoo, Minnehohs, Wallawalla itd., temveč pristno angleška imena — najdete jih v poštnem imeniku — katerim,se marsikateri Američan sam čudi, ksdsr naleti na nje. Na primer drtava IHesissippi ima mesta • sledečimi imeni: Possum Neck (Plezalčev vrat), Whynot (Zakaj ne?), Ten MUe (Detet milj), Hot Coffee (Vroča kava) in O. K. (ok«y, dobro). V državi Floridi so mssU: Coon (Kuna), Fifty-eeven MUe («7 milj), Three SisUrs (Tri sestre), Sonny Bojr (Sinček), Jsy Jsy, Twe Egg (Dvoje jajoc). V Severni Karolini so: Hog Ouarter (Svinjaki sten), Maiden (Devica), Matrimony (Zenitov) in Red Bug (Rdeči mrčes). — Sosednja Virginia pa ima: Ego (Xaz), AU (Vse). Psn-cake (Kolač), Red Eye (Rdeče oko) in Top-knot (Gornji voael). Tennsssee ima A. K C., Calf Klller (Ubija-lec telet) in dva Gtearda (kurja želodca), v državi Arkansas sU Hog Scald (Poparjenje prašičev) in Greasy Corners (Msstni ogli), v so kraji Uncle Ssm (Stric Ssm), LouigUgl Rlank in Wham. Toliko le v sedmih državah. dltkV! OsUne Ae 41 Ifenavadit* odkritja v rjavem rjavem premogu geiseltelskega rev.rjspn la so odkrili v zadnjem čssu osUnke t. prad potopnih živali, kar Je samo po. ja« nenavadnega, kajti kialine, k nasUj«Jo v rjavem premogu, Afiasoms uničijo uksh ostanke V Geiseltalu so ss U reči ohrsnile mo zaradi tega, ker Je Umolnjs voda spnene in nevtralizira kUUne. Okamenine, ki so Jih nsili, so Uko susjn« ohranjene, da ss na njih n. pr. n?utn'no ^ ločijo ribje luskine ln listno zelenih najdbami je nič manj nego 1400 ^etensrff U nrnti .v«i.mu I rib» krokodilov, predpotopn ^ le preti svojemu ^^ M pr*hodnlkov naših pte«J^» 11 ---- zelo seaimiva Je Uvela po vmj P^ Is vsem znano, de keUra Ime ie d*» denea ali Jih Je ae le priMs sanje bojevaltjgt delavci, v prvi 1 atrsML) konj Itd. imo zanimiva jm r-4 . . . Hki ne drevesih. To bKJe pradsUv^s^ nsenan člen med žuželjkojedci in opicami. Ker odkrijejo vedno aaaraMJ^ petrefskt. se zdi. de bo OelseRel nelun najdiIČe ss rszisktr-1- ^ n«m tw mftr«ikstt>rti rloclej GLAVNI ODBOR 9. N. P. J mirt Ar«.. ClAitadoi u nt m trt Ave., Clivel JOSKPH SISKbttJMf.t k . ... PI •'» 1 | i . MlVTvN BULAH..,.... WHN TRCMLjLi....i,. Runcesu^VU^ lEHEmLUi J08KPH BKA' FRANK K LOJ MALOA1 Chicago. — Poskusno glasovanj« m*a gla*»velo 4812 HI* jalakav, sa Thomaaa 207», ga Koosavslta 4*M In m Poštarja 11. ** P10SVBTA Imigrant Janez Mihevc Najprej ae Je polotil piaanja plaem. Piaal je plama v staro domovino, nezvesti, kakopak, kateri je i mehkimi, srce perajočimi besedami predotiJ vao žalost in gorje, ki mu ga je prizadejala a avojim "izdajstvom'' in navadno zaključil, da Ji "e krvavečim arcem odpušča". Ali pa je pisaril Zofiji, kako ga muči hrepenenje po nji, kako si je teli, s mu nemila uaoda ne dovoli, da bi se vrnil k nji itd. Vaa U pisma pa je doletela enaka usoda: upepeliUv v veliki ie lesni peči, ki je ogrevala stanovanje "ko-munarjev". Ko mu je piaanje pisem začelo preaedati, ga je vščipnila ideja, da bi začel pisati dnevnik ali kaj podobnega. Večkrat Je čital pod naalo-vom kakšne knjige: "Iz dnevnika mladega dekleta", ali "razočaranega človeka" ali "Iz zs-piakov tega in tega"; po tem Je aodil, da pisatelji šnofajo po svetu, kje bi iztakniU kakšen "dnevnik" sli "zspiske", da potem po njih napišejo povesti in romane. Mogoče bo kdsj kak tak pisatelj iztaknil tudi njegove zapiske, si je mislil Janez, in tako bo svet zvedel, ds je nekoč iivel reven imigrant Janez Mihevc, kako je ta človek vae avoje življenje hrepenel po sreči, a ga Je neusmiljena uaoda krttto pehala v trnje razočaranj, kl Jim nikdar ni videl konca in katera aoga spremljala liki tropa pošastnih hijen na vaeh potih akosl življenje. Ideja je Janezu Uko ugajala, da se Je Ukoj polotil dela. Zapiski so bili za enkrat dokončani, Janezovo življenje ae je zvijalo v skrbno napisanih črkah na kakih dvsjsetih polah belega papirja, ki ga je bil plačal po pol cenU polo, kajti takih zaplakov ne velja zaupati slabemu in cenenemu papirju; zdaj zopet ni vedel kaj početi. Nekega popoldneva, ko je Janez ležal na po-sUlji v sobi, kl sU Jo delila a tovarišem upraviteljem, pa ae je nenadoma zgodilo nekaj čudnega: Janez Je začel "pesnlkovati" ln predno se Je dobro zavedel, kaj ae dogaja z njim, je bila gotova prva "pesem": "Srce koprni mi po ljubici, povsod Jo iščejo lačne oči. A ljubice nit Dekle, kje al? Duša Je bolna, si tebe šeli." "FUuuu !" Je zažvižgal Janez Ur se zavzeto čudil svojemu "peaniškemu" prvorojencu. Hu-dimana, saj je člUl že nekaj pasmi v svojem življenju, ampak Uko, kakor njegova lastna, se mu je le maloksUra dopadla. Hm, ni slaba, kdo bi al bil mislil, da tudi v nJem drhti pesniška žilica . . . Janez je bri poiskal Jova Ur mu navdušeno praČiUl svoje verze. "Ni slaba," se Je atrinjal s nJim Jovo. "Besede lepo tečejo in brez pomena tudi ni. Sicer ae jas ne spoznam kdo v« kako v pesmih, toda nekaj aem Jih bil že prebral v svojem življenju ln lahko rečem, da niso bile doatl boljše od tvoje pesmlee. Talent imsš ln sčasoma uUg-neš posUtl slaven pesnik — seveda če boš imel srečo." ^Ce bom imel srečo f "Kakopak, brez sreče bogme ne prideš nikamor # • •" "' , Odtlstihmal jo Janez neumorno koval nove pesmice, Uko pridno, da včasih kmalu ne bi bil uUgnll jesti. Njegove pesmice seveda niso bile umetniški umotvori ln kritični uradniki ali ara-pogledi literarni kritiki bi jim nedvomno od-kazali prostor v košu, vradar pa je bilo v njih nekaj: namreč Janez sam je bil v njih, njegovo hrepenenje v teh preproetlh verzih, v njih je ječalo zatirano življenje in sika! bič rezkih razočaranj. Takole se Je izpovedal papirju: "Dekls imam in rsd « ss poročil s njo, •i dom postavil—gnccdees gorko; a dala ni. denarja ni—si doma, iona, imigrant, zate! Tvoj dom vas svat j tvoja so cesto I" Janez zopet m vzhodu t Spomladi ae je "komuna" razšla. Priseljenci so srečno in brez neprillk prebili zimo—"komuna" je bila torej dosegla evoj cilj in ni biU več potrebne. Tovariši so se razkropili—neka-teri ao si nalli delo pri gradnji nove cesU, drugi so ae udinjsli farmarjem za hlapce, Janez in Jovo pa sU odrinila na industrijski vzhod. Janezu ni ugajal kanadski zapad. Pisana Goranjska mu je bila še preveč v spominu, da bi m mogel privaditi pustim, enoličnim prerijski« pokrajinam zapsdnib provinc. Pa tudi zaekcžek Je bil bolj pičel in Jsnez Je na tihem še upal, da bo ns industrijskem vzhodu lažje in preje prihranil dovolj denarja za povrotek v domaČi kraj kakor bi ga mogel na poljedelskem sepadu. Tako je menil tudi Jovo, ki je W1 "old timer" in mu je bila Kanada precej poznana. "Ne rečem, da ae ne da napraviti denarja tu pa zapadu," je govoril Jovo Janezu. "Ce lmai potrebni kapiUl, da lahko začneš na svoje, in vrh tega še nekaj takuienj, z malo sreče lahko uspevaš in prospevai. Ampak če prideš aem prašnih rok in k temu še gojiš upanje na po-vratek v sUri kraj, potem ae moraš držati krajev, kjer Ikripljejo železna kolesa Industrij. Saj bi se poeUral preden bi si na farmah prihranil toliko densrjs, da bi lahko začel na svoje! In navsezadnje tudi kanadskim farmarjem ne cveto roiice. Veako leto Je slabše. Ce obdeluje svoja polja s zastarelimi stroji, ki zahtevajo mnogo človeških delovnih moči, ga sU-ne pridelek več kakor more izkupiti zanj—moderni stroji pa zahtevajo dodatnega kapitala, kl gs vsakdo ne zmore ln ki se mu mogoče nikdar ne povrne, kajti špekulsntje mu požro ves dobiček, če mu le morejo. Ej, v Kanadi Je drugače kakor v sUrem kraju. Tam zadostuje kmetu nekaj motik, plug, brana in razmajan voziček, tukaj morajo biti stroji, ki so dragi, predragi. Stroj orje, seje, žanje in mlati—ej, Janez, romantični dnevi Ževskih ekskurzij odhajajo k zlodju. Cez nekaj let bo tudi zapad— hvala strojem— odklanjal delovne moči vzhoda ob času letve in mlačve. Stroji bodo opravili ves delo. Včasih se je dslo dobro taslužiti ob čaau letve na sapedu, zdaj ne več. Mlatim, da ne bom več romal na zapad sa zaalužkom—se ne itplača. Na vghodu bo treba osUti, če Um ne be areče, Je tudi drugje ne bomo našli." Janez Je prikimal. Tudi nJemu se Je tako zdelo. Torej nazaj na vzhod. Potovanje ni bilo prijetno, kajti fanU sU "trempsls." Danes sU se bližala vghodu v zaprtem vagonu, Jutri morda v odprtem, poju-Mpiin pod vagonom In neugodnoeti ao še povečali železničarji, ki ao bili vse prej kot naklonjeni Ukinlm trempom. Toda, če sU hotela dbaeči vzhod, aU morala vse molče pretrpeti —dinarja sa voaae listke nisU imela. (DeUc prthodnjfc.) Bilo je težko, soparno popoldne. Gospodsrjevi so vsi letali; kar dušilo Jih je. Celo pea je je-dva dihal; jezik je iztegnil Is gobca. Danea celo Braclka lahko leži, nihče ga ne kliče. Leti, ves predan lepoti leUnja. Pogled ae mu u Upi J a v Kato, ki molze kravo. Hočeš nočeš, njena zadnjica privlači njegov pogled, to nenavadno čudo. ki razburja ln preganja mir, ki mu je v duši. Ali je bila to nečimernoat, ponos, kl Uko Izziva, ali je bila to običajna ženaka zvedavost: Kaj bo storil Bracika zdaj T, ali je bila to hipna močna želja »redi tega težkega, soparnega popoldneva. v bližini krav, kl prežvekujejo? KaU ae je nenadoma vsa razburila. Začutila je na aebl pogled, kakor bi jo tipale roke. In iznenada je planila pokonci Kekel Je, da mu ni mar? Aha?! "Ti še smerom ni mar, kaj? Evo ti. na!" Z brzim skokom je Kata rargalila život. Iznad be-der je opresovala, kaj bo »torti Bracika zdaj. Dil ie videti mi-ren. (spuščal je dim v srak Začela ga je suvati, ščlpsti: "Kaj ai ali nlai moški?!" Bracika je vidrhtel od njenega dotikanja In njene toplote "Kaj veš ti. kaj je tenaka* 81 ■ploh kdaj že delal tlato z len »kam!? P® menda vendar nlai resan kakor naš Kaad-pašs ? Po-gledati moram!" Braeika je drhtel. Vae telo mu Je drgeulo. Le zakaj ae os mo- re premakniti? Kaj mu jemlje vao moč? "E, nesreča, kar leži ln kadi dalje!" Je rekla KaU preslrljli vo. A s hudim očiUnjem. Z veliko jezo ln utalJci?o*tjo: da ne mara mene, ko aem aama hotela? "Tepec nori!" Je zaiurmrala. In ae apomnila: zadnjič jI Je rekla Soka, ds ao aUrl devičniki najbolj vroči. Nihče ne zna tako kot oni. Sla je is hleva. A tisti večer ae Je splazila k njemu. Odmaknila Je vraU. Ru mena mesečina je hladno ras-avetllla hlev, vonj lip ae Je pomešal a toplim vonjem kravjega izpsrevsnja. Krave ao dvignile glave, prebujene Is dremanja. Zlezla mu Je na poeUlJo, kl Je visela visoko pod stropom. Njegova arsmeiljlvs, zadrževana moškost je Izbruhnila s čudno močjo. Ne. Kati ni bilo UI. Celo svojegs žsndarjs je pozabila. Ni je pa pozabil on. In nekega Jutra ae Je Bracika snašol v bolnici, premlaten, pre-tepen, slab. Kata Je govorila o njunem do. tlvljsju kakor o šali, ftandar ae je tmzabll jesitl. Uko ttrašno ae je moral krcfeoUtl. In Braciks nI maral več imeti nikaklh atikov s šenakami. < • Nepobitna resnica. kl Je poeU-la cele vzor logične** stavka: človek Je amrten, vety* tudi ta konje. Nihče ee ne spominja, ds bi sploh kdaj kakšen konj živel večno, Kaj. vsak hlapec krade, za- i m i n k.......i...... mmm Pa najal Je bil Šepavi Cesar le takšno bajeslovno bitje, najs Je to le Uko presenetilo Sveto-zarja, depavi Cezar Je lepega dne letal trd ln nepremičen. Laial Je na ledjih, štiri noge ao štrlele kvišku, to noge, apa-čene v "copeie", go štrlele U-ko brezupno v,srak kot jsmbor nasedlegs broda. Braciks Je oatsl brez svojegs prijatelja . . . Edino zadovoljstvo mu je b lo, ležati na soncu, upijati vase toploto in mir — in zvrniti v gol-Unec ščogeUvo ognjeno j žganja. A niti prvega niti drugega mu niso dajali pogosto. "•Bracika! Broaccika! — j9 zakričalo skozi srak. kakor hitro ae Je ulegel, in: "Tak hitro vendar. mrha aUra, le tri ura kličem F — Vlekel ie je v klh opankah. upognjen, akoro dotikajoč se s brado kolen. Kadar pa Je kakšnega goeU odpeljal ns postajo, aUanjen na ssdešu kot bolsn maček na plotu, ter ae mu Je snalla na dlai majhna napitnina, tedaj Je poh tel k Materi Angelini, kaUre kr-čms zeleno vjbbt na voglu Vel kegs Bedoma. Tedaj ao ae konj pognali v dir, Bracika pa Je poizkušal. da bi ae mtsdoillko \sravnal. V kremi ae Je v hipu izprame-nil. Bil Je vitji. Oči so se mu aa-iskrile s drugačnim izrasom. Ce. lo sapel Je. Hrlpave. kakor lokal ln kašljal ln ae smejal o-benom: "Vino pije DoJčin PeUr ..." Te čašlee tganja ao vHle v sgrT --------- lik «eehit-i Ihsel od>*W l Umi* Ara, vzele paajo ponižnost in pre|*e~ šenost oči. Cek) tolkel Je s pestmi po mizi. 'jM * Slavko, z brki, črnfmi kot saje, z zlobnim pogleddm, pohajač n babjek, ki rad zbala ljudi, ai-tne skozi sefce: v t Le kriči in rasgl*Jsj! Ce bi U gospodar zagledal, bi ae brž potuhnil. 4fca, rad bi U videl, kako bi e* ojunačll. Rajši se poberi domov , da U živega ne speče." *>r } > Irscika se v zravna, neverjetno Je visok. Glas mo drhte gr mi: "Kaj? Kaaai? Domov naj ae poberem? Gospodar da me bo zmerjal? Naj pogine, dabogda! Kaj bi me smerjal? Mojo plačo naj ml dal Prišel je kot vaga-bund ln ae zavalil na goepejino posestvo; to se njen pokojni mož preobrača v grobu, s jsz ji slutim zvesto že šestdeset let, zs vse se brigam, a nikoli ne vidim ničesar svojegs, a če ga spi-jem kakšen kozarec, potem aem svinja pijana? E, ne boš tako, ne bomo Uko! Vino pije Dojčin PeUr, vsradinski baaaan .. Voz se je vrnil nenavadno gibčno, konji so se vzpenjali, a Bracika ae Je mljal na kozlu. "Vrag U pocltraj, saj mi boš v pijanosti jk konje upropsatil Spet al ae ga nalokal! Kaj ti ni-pem rekel, da ne žlampej. Bolje, Bracika, da si prihraniš U denar, bogmeda, tefcld so časi, vsakemu Je težko, Bog vidi, kako nam Je vsem težko. TI 1» greš in pljančujei!" r ■ Ded je govoril U besede res ne tako a sirovim, nego nejevolj nim glasom. Z istim glasom, i katerim Je gabavljal, kako je da beraču vbogejme (Čeprav bi bi moral iti berač delfk vsak lahko dela, če le hdčefttda, vidite on, ded, ima predobro srce), berač, kaj misliU, kaj Je storil? "Vaa je hotel utrttt?" ga je vpralal Svetozar ln se trudil, da bi nslel nekaj,, kar « uatrezalo ardltemu dedovemu glasu. "Tega res ne, a«lghko bi se ftimsra zgodilo tudi kaj takega. Zakaj, pomislite, niti1 kruha ni-ma, pa vendar je odUl v krčmo, da se napije iganjart Siromak Je, pa le pije!" V čem je tu strahoU, tega Svetosar ni , mogel razumeti. Njegov ded si ga je precej in pogosto privoščil, pa nI nihče tega obsojal. Pravkar je sUri Andrejevlč resno in samozavestno pomočil žlico v skledo juhe in hoUl z o-blčajnlm vzdihom ia polnimi tisti satarnatl, kako je bolan in kako ne more nobene stvari več utirati, v jedilnici Je bilo tiho, solati je bilo samo * cmakanje ust, ko so se nenadoma odprla vraU na stelsj In zakričal Je vrilčeči glas tetke Makre v smrtni vsnemirjenoeti: 'Poslušajte kaj sem pravkar videle ..." je sopla, "nekdo krade Jajca dobro sem opazils mene ne more nihče vleči sa noe pa si mislim ja kdo bi neki bU pa Mara pa And-la a obe eU pokazali na pea da on jajca žre in rea žre kokoši treba bi ga bilo le ras ubiti a jajc ne krade pea ln jih tudi ne Ire-marveč jih krade Braciks danes sem ga s temlle svojimi očmi vU dela nearečnela ..." "Kaj? Braeika da krade?" SOBOTA, 29. OKTomu jin^SS^a^amf^^zs^^ čsla filozofsko Svetozar jeva stara mati in atlačila v uaU gosjo perut. "Ne boste! V moji hiši ne sme nihče krasti, nihče", je zakričal (led Ded je bil sploh velik moralist. Da, bil je vojni lifersnt. Svetozar ni vedel, kaj je to. Slišal je, da ae šepeče o Um z mrž-njo, kakor bi bilo to nekaj gr dega. A iz dedovih ust je zvenelo to kot kakšna rodoljubna čednost. In dedovi prijatelji ao go-vorili, zmerom a spoštovanjem. Ded je pogosto in zelo glasno govoril Svetozarju o poštenosti, 9 smislu življenja in ralnežen je-cal: "Ko mi poreče moj vnuk nad mojim truplom: glejU, to vem je bil človek, pravi človek ln jaz ga bom posnemal — potem bom srečen v hladnem grobu. Da . . ." je vsdibnil in solze so mu zalile oči, Svetozar pa je zsčudeno gledsl. "Ne gre tako! V moji hiši ne sme nihče krasti!" Je zSkričAl ded ln planil iz sobe. "Braciks! Bracika!" Bracika ae ni oglasil. Zaril se Je v svoj kot. < "Broacclkkaa! Boga ti tvog! Kaj ne slišii, da te kličem?" Bracika se ni/»glasll . A Ded je odMkd k hlevom. Svetozar se je plašil za njim. Ded.je ves«teipe1 klatil z rokami, še malo, pa ga bo kap. Odpri je vraU ln našel Braciko v hlevu. "Capin, zdaj ae še akrivaš? Kaj aem U zato trpel pri sebi toliko dolgih let, da mi zdaj kra-deš? Svojemu gospodarju in dobrotniku . . . Bracika je molčal. Nepremično je gledal. In paeja ponižnost oči — kakor da se je izpremeni-U v trdo, hladno sovraštvo. "•Bes, imel si me pri sebi mnogo let, a brez plače. Kje je moja plača? Toliko let aem ti zvesto služil?" Kaaaj ? Plača? Saj vendar nlai več za nobeno rabo! Hahahe, kdo bi ie neki maral, kdo bi ti plačal vsaj krajcar?" "Pa, zdaj niaem aa delo, a jas m tu v Uj hUi ie šestdeset let... Povsod so morale zgrabiti moje roke ... povsod je osU-la sled mojih rok." *Ds, tvojih Utinskih rok ..." Groteskna, prastara figura Brscike, upognjene kot pod teto stoletja, ae je vzravnala, v rokah ao se mu zableščale Železne vile. ' Gledal je, ne da bi trenil. "Svetosar, Svetosar, skoči in pokliči na pomoč . . . pokliči na pomoč..— je slabotno kričal ded, nenadno ves prepaden. Od strahu, razburjenja ln radovednosti prižet k zidu, je Svetosar gledal nepremično. Ded j; hripavo klical s zamolklim glasom izpod dvignjenih IKrsciko-vih vil. Ali je to njegov močni ded, tisti veliki človek, ki ga Je poslušal s čudenjem? Kako dr«#«krt. ta se n,. vonj z njiv, iz konjskih sU), I gnoja in iz vrta, kjer cfveto prve mgčice. "Bradica* glej, prva lastovica. 1 jr "Bracika, glej, kako grda je taleknpno nerešena na damU Prosveto, to Ukoj nssnsnltt nprsvniltvs lista, in obenem doplačati dotiČM vsoto lista Prosvets. Ako tega ss store, tedaj mora npravništvo niit« datmn sa to vsoto naročnika«^ ffp ( PBOSVBTA, SHPJ, MIT 80. Uwndale Ave^ niHjS, ft m Bal Presvsts vsete I- ___ČL Mtvs št— Ustavite tednik in sa pripišite k noji nnrečnini od mumkhmd mm Znamenje (Sept. 10, MM), * ^ ^ j* naročnine po-dasu PonevUe Je pra- Aks klela ne prejmete, ■sUvlJea vsM napačnega aa* nam lepšate ta novi nasšev« la a« MnattMbMeJsMJI pel leU pt Kkšš, Ctasš aijU ^ teaže ClŠligi Udt Mg mM. gMpta |WI, Mi ils-ne liM. aa ras Me pn tiM, iUi %\M sa