Leto LXX Štev. 163 a V Ljubljani, v soboto, 18. Julija I942-XX tejST^^a'^ Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina me««{no 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rat Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ca Uuerate. Podružnic«« Noto me« t o. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega !n tujega 1 izvora: Unione Pobblicitft Italiana S. A, Milana. | VENEC Uhejp vsak dan t)*tra| rmzeo p oaedelfka ta dneva p« prarnOra. Uredolitvo lo •pravai KoplUr|e»e t, Ltnbllena. > Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lnbiaaa. Telelon 4001—4001 Abboaameotit Mete 18 Lire; Ettero, mete Mi Lire, tulizion« domeoicn. enno 34 Ure. tutero 50 Lire. C. C f j Lubiana 10650 per (ti ebbo-nameotlr 10.349 pa le tatertloni. Plliele« Noto mecta Concesiionaria eeeluslve per la puhbllriti di proTenlenra Italiana ed eetera: Unione Pubblicita Italiana $. A„ Milana. II Bollettino No 780 Attacchi e contrattacchi nella zona di El Alamein II nemlco ha perduto una decina di carri armati e dieci velivoll - Malta bombardata in piu riprese II Quartier Generale delle Forze Armate co-munira: Unita corazzate nemiche, che hanno altae-cato nella zona di El Alamein, sono state conirattaecate e ricacciate sulle posizioni di partenzn perdendo una decina di carri armati. Altra azione, tcntata piii a sud con inezzi blin-dati, veniva stroncata dal preciso fuoco delle nostre artiglierie. L'aviazione delPAsse f> efficacemente inter-venuta nei rombattimenti mitragliando e spez-zonando i motomezzi avversari sulle posizioni avanzate e nelle retrovie; in duelli acrei ha abbattuto 9 velivoli britannici. I^a difesa contraerea di Tobiuk, durante una incursione che cagionava danni di lieve cntita, ha colpito e fatto precipitare in liamrne un apparecchio nemico. Sugli aerodromi di Malta bombardieri ita-liani e tedeschi hanno sganciato in piu riprese numerosc bombe. Nova zmaga na morju V treh morjih so nemške podmornice potopile 17 parnikov s 115.000 tonami — Nemški oddelki prodirajo vzhodno od Donca proti spodnjemu Donu — Delež močnih italijanskih, madžarskih, romunskih in hrvaških oboroženih sil v bojih na vzhodnem bojišču Hitlerjev glavni stan. 17. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na južnem odseku vzhodnega bojišča zasledujejo hitri oddelki sovražnika vzhodno od Donca v smeri proti spodnjemu Donu. Železniška proga, ki vodi iz Dončevega področja v Stalingrad, je prekoračena. Med hitrimi oddelki, ki operirajo že za hrbtom, ob globokem boku sovražnika, in med zasledujočiini pehotnimi oddelki, so številne sovražne divizije, ki so že vse pomešane in na mnogih mestih razpršene ter se skušnjo prebiti proti vzhodu. Doslej so vsi ti poskusi propadli z visokimi krvavimi izgubami za nasprotnika. Letalstvo je v ponavljajočih se poletih podpiralo napredujoče hitre oddelke in je preprečevalo Sovjetom redni umik povsod, kjer so se začeli umikati. Podnevi in ponoči so bile bombardirane z visokih, nizkih in strmoglavih poletov korakajoče kolone, prometne naprave in zveze z zaledjem. Pri velikih operacijah nn j n ž n e m odseku so bile v veliki meri udeležene zavezniške č~te. Od 29. junija se bori ob nemškj strani ena madžarska armada. Od prvih dni julija so Napadi in protinapadi pri El Alameinu Sovražnik je izgubil 10 tankov in 10 letal Vojno poročilo it. 780 Malta večkrat bombardirana Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražne oklepne enote, ki so napAdle pri El A 1 a m e i n u , so bile v protinapadu odbite na izhodne postojanke ter so zgubile 10 fankov. Dmg napad, poskusen z oklepnimi sredstvi bolj proti jugu, je ustavil precizni ogenj našega topništva. Osno letalslvo je uspešno poseglo v boje ter je obstreljevalo in napadalo sredstva na prednjih postojankah in v sovražnem zaledju; v zračnih bojih je bilo sestreljenih devet angleških letni. Protilefalska ohramba je ipri napadn na Tobrnk, ki je povzročil lažjo škodo, zadela in sestrelila eno sovražno letalo. Italijanski in nemški bombniki so večkrat vrgli številne bombe na letališča na Malti. * Budimpešta, 17. julija. AS. Poluradni »Bu- daipesti Ertesito« piše v poročilu o vojaškem položaju v Egiptu naslednje: Basticove in Rom-melove čete so kljub temu, da so od začetka ofenzive v stalnih bojih napredovale za 800 kilometrov, osvobodile Libijo ter poletele do obronkov Nilove doline, ohranile svojo napadalno moč, odbijajo obupne angleške napade ter si pridobivajo novih postojank. Angleška strategija terja večji napor posebno od Italije. V Budimpešti pripominjajo, da so Italijani, ki so imeli najvažnejši delež, pri osnih zmagah na Bližnjem vzhodu, sami sebe prekosili v dejanjih najvišjega junaštva ter s še večjim vzipo-nom in pogumom dajejo svoj odločilni prispevek za osvoboditev Bližnjega vzhoda izjjod angleškega gos pod st v«. Milan. 17. jul. AS. Vojnf dopsinlk lisla >Cor-riere della Sera« -navaja nekaj podrobnosti o zavzetju važnega kraja oh Donru. Zavzel ga je oddelek hersaljerov. Boj se je začel 12. julija in je bil končan z uspehom po tridnevni bitki moža proti možu 14. julija. Elana naših čet niso mogla zadržati minska polja in ne sovjetske obrambne naprave na okoliškem gričevju. Prvi bersaljerski oddelki so pridrli v ta kraj konec popoldneva. Navzlic močnemu sovražnemu topniškemu odporu so ta kraj zavzele iste čete, ki so dva dni prej zasedle neki drugi kraj, medtem pa so drugi bersaljerski oddelki nadaljevali s pohodom in zasedli nekaj novih postojank. Po tem sijajnem uspehu je bilo prijetih mnogo ujetnikov in pridobljenih več postojank za nadaljno napredovanje. Edina zveza med Ameriko in SSSR Edina cesta, po kateri lahko Rusija dobi pomoč Iz Amerike, je kaj nepraktična in nevarna — , Monakovo, 17. julija. AS. »MUnchener Neueste Nachrichten« objavljajo članek z naslovom: »Pot svobode«, v katerem obravnavajo posledice bitke na Severnem ledenem morju ter možnosti Sovjetske Rusije glede dovoza pomoči preko poti na skrajnem severu, možnosti, ki so zelo skromne po zadnji potopitvi velikega konvoja, kateri je po zaslugi nemške mornarice in letalstva zgubil vse svoje ladje. Ozka cesta, omejena na eni strani z ledom, na drugi strani pa z Medvedjim otokom in Severnim rtičem, ter svetla polarna noč v poletnih mesecih omogočata nemškemu letalstvu, da lahko to edino možno pot neprestano nadzoruje skoraj 24 ur vsak dan. Drugo zanimivo dejstvo je, da velik zadnji konvoj ni bil namenjen v Murmansk, marveč v Arhangelsk, kar je dokaz, da je pristanišče v Murmansku deloma že razbito in Sovjetom more več kdove kako služiti. Železniška proga .. jrmainsk-Volhov je bila pretrgana blizu One- V Indiji se mora Anglija odločiti Rim, 17. jul. AS. Gandi je dal posebnemu dopisniku lista »News Chroniclec izjavo, v kateri je odločno zatrdil, da se bo morala Anglija odločiti ali za priznanje indijske svobode, ali pa se bo morala pripraviti na še težje posledice. Hočemo svobodno Indijo in sicer v dejanjih, ne v besedah. Nato je dejal, da bo gibanje, ki ga je začel, kratko in uspešno, kajti tokrat ga ne bo lahko zapreti, kakor je bilo drugekrati. Če bi ga skušala angleška ploicija prijeti, nihče ne ve, kakšne posledice bi utegnile nastopiti. Dopisnik pripominja, da je Gandi pri svojih 75 letih neglede na preteklo trpljenje in razočaranje, pri katerem je shujšal tako, da tehta samo 44 kg, videti bolj živahen in energičen kakor kdaj koli. Gandi je zaključil razgovor z izjavo, da bo Indija po osvoboditvi sama izvedla notranjo reformo. Povezane bodo vse stranke in vse provincialne vlade in ustanovljena bo nova osrednja vlada. Vse težave — je dejal — bodo prešle kakor oblak s sonca. USA in Finska Stockholm. 17. julija. AS. Newyorški dopisnik lista »Dagens Nvheter« poroča, da je vlada Zdiruženih držav sklenila s 1. avgustom zapreti vse svoje konzulate na Finskem. t>klep ie bil telegrafsko siporočen finski vladi. škega jezera pri nemško-finskem napredovanju jeseni leta 1941. Ze od takrat ima Murmansk zvezo s srednjo Rusijo po stranski progi skozi Arhangelsk. Murmanska železnica je bila dvotirna ter je bila ponekod elektrificirana. s Pot svobode«, ki je Sovjetom preostala s severnega Atlantskega morja, je torej kaj dvomljiva. Možnost dovoza z juga je tudi omejena, ker je iranska železnica ozkotirna. Sicer pa morajo konvoji, ki dovažajo pomoč od juga, namesto 500 kilometrov dolge poti med New Yorkom in Murmanskim, prevoziti 33.000 kilometrov dolgo pot od New Yorka do Perzijskega zaliva. Zveza med Ameriko in Vladivostokom ter Sibirijo preko Tihega morja pa je nemogoča zaradi japonsko-ameriške vojne. ▼ l>oju proti Timošenkovim armadam ena i < a-I i j a n s k a armada, ki spada k italijanskemu ekspedicijskemu zboru, ki je na vzhodnem bojišču že od avgusta 1940, en romunski nr-madni /.bor, ki se je odlikoval ob bitki pri H a r-kovu, kakor tudii ena hrvatska skupina. V nenadnem napadu je en hitri oddelek zavzrl neko sovjef-ko letališče. Pri tem je bilo zaplenjenih ali uničenih 50 letni. Pri letalskem napadu nn pristanišče Poti na kHvkaški obali je bombn najtežjegn knlibra zadela neko težko sovjetsko kri/arko. Sovražnik zopet brezuspešno in z velikimi izgubami napnda mostišče pri Voronežu. Na srednjem odseku vzhodnegn bojiščn so Instni sunki in probojui nastopi dosegli uspehe. Po čiščenju nepreglednegn gozdnega področjn jugovzhodno od R ž e v n, o katerem poroča posebno vojno poročilo z dne 15. julija, se je povišalo število padlih na 40.000, uničenih nli zaplenjenih pa je bilo 220 tankov, 758 topov vseh vrst ter 1660 strojnic in metnlrev granat. Nn visokem severu so bombe nn več mestih uničile železniško progo pri Murmansku. V Egiptu je sovražnik nnpndel pri El Alnmeinu. Napnd se je izjalovil s težkimi izgubami zn sovražnika. V protinapadu so bile angleške oklepne sile vržene nazaj nn svoje postojanke. V srednji Angliji je biln včeraj ▼ nizkem poletu napadena neka tovarna za oro. žje in več delavnic je bilo poškodovanih ali zažganih. Nekaj angleških bombnikov je v poznih nočnih urah izvedlo vznemirljive polete nn severno nemško obrežja. Dve napadajoči letali sta bili sestreljeni. Kakor je bilo že povedano v posebnem j*»-ročilti, so nemške podmornice na zahodni afriški ob nli napadle močno zavarovano angleško ladijsko spremljavo in potopil^ šest trgovskih parnikov s 59.504) tonami. Druge nemške podmornice so v Atlantskem morju ob izlivu Misissippija in pred Pnnnm-skim prelivom potopile 10 Indij r. 68.300 tonami, v Arktičnem morju pa en prevozni parni k s 7000 tonami. Sovražnik j«" tako nn širnih bojiščih, kjer delujejo nemške podmomi-r-, zgubil 17 pnrnikov s 115.000 tonami, nalo-ženih z dragocenim tovorom. Berlin, 17. jul. AS. Neki vojni dopisnik poroča o bitki severno od Orla, da je sovjetska ofenziva tod že ustavljena. Začela se je ponoči 5. julija, 7. nočnimi nastopi sovjetskih letal, ki so brez prestanka skozi ves naslednji dan napadala maj- hen odsek, posnemajoč nemško taktiko. Zjutraj naslednjega dne so motorizirani f.i pehotni oddelki prešli v napad. Sovjetski tanki so imeli srečo ter so prodrli skozi nekatere ozko nemške črte, pa so bili takoj zadržani in so imeli velikansko izgube. General Zukov je vztrajal s temi napadi tri dni prvega tedna svoje ofenzive. Vsekakor pa ni mogel preproi-iti ofenzivo nemškega letalstva, ki je s svoje strani strašno napadalo velik dol preskrbovalnih poti in sovražnih kolon, namenjenih na bojišče. Nalo so nemške čelo v protinapadih zopet osvojile zgubljeno zemljišče. Stalin odpotoval na bojišče Stockholm. 17. julija. AS. Po poročilih iz Rusije jo Stalin odpotoval na bojišče in ga pričakujejo v Stalingradu, kjer se že nahaja glavni stan sovjetske vojske. Mod Stalinovo odsotnostjo bo Molo-tov prevzel vodstvo vladn#tt poslov. Potovanje rdečega diktatorja je naredilo globok vtis v Londonu, kjer ga spravljajo v zvezo s težkim vojaškim položajem na vzhodnem bojišču. Kakor" poroča »Ti-niosovc dopisnik iz Rusije, smatrajo sovjetski vojaški krogi, da bo imelo Stalinovo potovanje na bojišče za posledico važne spremembe v vodstvu sovjetske armade. Zdi se, da hočejo Rusi za vsako ceno hraniti StalingrAd in da so poslali v to pokrajino rezervno armado iz Sibirije. Po poročilih »Timesovegat dopisnika iz Samare jo podal govornik sovjetske vlade pesimistično razlago o položaju, rekoč: »Neobhodno potrebno je, da zavezniki ustanovijo drugo bojišče na zahodu ter preprečijo Nemčiji in zaveznikom zmago v tej bitki, katere izid bi uteenil imeti usodne posledice za Sovjetsko Rusijo. Toda ta pomoč nam mora priti čimprej, preden se bo zgodilo lo, kar se ne da reč popraviti. Diplomatski urednik »Timosa« s svoje strani pripominja, da jo Rusija žo izgubila Belo Rusijo ter Ukrajino in če se bo nemško napredovanje proti Volgi nadaljevalo, bodo strateške in vojaške izgube tolikšne, da bodo morali Rusi opustili vsakršno upanje na rešitev. Samo čudež lahko reši Timošenka Carigrad, 17. jul. AS. Znani turški general Er-kilet komentira v listu »Kumhuriet« dogodke na vzhodnem bojišču in izraža pri tem svoje trdno prepričanje, da bo Timošonkova vojska dokončno pregažena, češ, da bi jo samo čudež mogel še rešiti. Bukarešta, 17. julija. AS. Na povabilo m~r-šala Antonesc« bo maršal von Mannstein pre- i po val Mannsl bil kratek dopust v Prcdealu na Romunskem. Položaj na bojiščih Milano, 17. julija. »II Popolo dTtalia« takole popisuje trenutni položaj na bojiščih: Nemške čete, usmerjene proti jugu, med Doncem in Donom pritiskajo na desno krilo in hrbet Timošenkovih armad, in nadaljujejo pritisk na boljševiške oddelke, ki poskušajo zavirati nemško napredovanje, precej nevarno za celo armadno skupino. Nemško vojno poročilo z dne 14. julija je povedalo, da so motorizirani oddelki prodrli globoko med sovražne postojanke ter pobijali boljševiške kolone, sestoječe se iz vseh vrst orožja, ki so krile umik sovjetskih čet. Neprestani in ponovni letalski napadi so naredili znatno škodo med boljševi-škimi edinicami. Nemško vojno poročilo z dne 15. julija dodaja, da so nemške motorizirane čete razpršile sovražne kolone mod srditim zasledovanjem ter odrezale sovražne zveze prot/i vzhodu. Zaradi tega se Timošenkove armade ne morejo več umikati proti Stalingradu in Volgi, marveč samo proti jugu preko mostov na Donu. Takšen je neprijeten Tiimošenkov položaj, čigar armade, napadano z bokov in kril ob Donu, se nahajajo v zelo veliki krizi. Severozahodno od Voroneža so Nemoi izvedli Pogajanja glede usode francoskih vojnih ladii interniranih v aleksandrijski luki Vichy, 17., jul. AS. Francoski informacijski minister Marion je med razgovorom z zastopniki tiska omenil spomenice, ki sta jih izmenjala te dni predsednik Združenih držav Roosevelt in predsednik francoske vlade Laval. Minister Marion je povedal, da je Laval v svojem odgovoru predsedniku Združenih držav zlasti hotel pojasniti, da francoske vojne ladje, ki so zdaj v Aleksandriji, niso odplule v Francijo po določilih premirja samo zaradi tega, ker so pod angleško zaporo. Poudaril je, da sta Nemčija iu Italija vedno upoštevali tista določila premirja, ki so nanašajo na francoske vojne ladje, zasidrane v domačih lukah. Zaradi tega tudi francoska vlada no more kršiti premirja ter sprejeti ameriškega gledišča z ozirom na vojne ladje v Aleksandriji. Laval dostavlja na koncu svoje spomenice, da bodo Združene države morale prevzeti odgovornost za hude posledice, ki bi utegnile nastati, če bi Angleži z odobritvijo Združenih držav uničili fran-roske vojne ladje v Aleksandriji, ki so postavljene pod določila premirja. čungking docela odrezan od morja Šanghaj. 17. julija. AS. Približno po enem mesecu so japonske sile na raznih bojiščih Kitajske izvedle uspešna in obsežna napredovanja, predvsem v namenu, odrezati tiste preskrbovaliie poti, ki jih je Čungking še ohranil. Tako-je bilo zasedeno važno strateško mesto in čekiangsko pristanišče Venhov, kakor tudi zadnje čungking-ško odporno središče na južni obali Čekianga, pristanišče Juiam. S tem je Čungking dokončno docela odrezan od moria. Istočasno so si Japonci prizadevali prepričali čungl^jngško vlado, naj preneha z borbo, dokazujoč ji. da dela samo v prid komunistom in Anglosasom. Poudarjajo, da so pri tem čisto izostali vsi osebni napadi na Čang-kajška. Poudarjajo, da Kitajci odslej lahko iskreno sodelujejo z Japonci, ker so se oboji naučili medsebojnega sjx>štovanja. To ravnanje pa naj se ne smatra za znak slabosti, kajti položaj Japonske se je silno okrepil v Kitajski in v celi vzhodni Aziji, dočim je položaj Čuingkinga vodno kritičnejši. Japoncem narekuje njihovo postopanje želia. prihraniti Kitajcem nepotrebno trnlip-nje in kolikor mogoče hitro ustvariti ozračje skupne blaginje v vzhodni Aziii. napad s tanki, ki je presenetil boljševike. Neka njihova odinica s 125 tanki je bila obkoljena in naslednjega dne tudi uničena. Ntm&ko vojno poročilo z dne 15. julija poroča prvič po začetku le bitke o dveh sovjetskih napadih. Na srednjem odseku so izvedli nekaj krajevnih napadov, ki so jih Nemci gladko odbili; na levem bregu Dona pa so z močnimi silami napadli mostišče pri Voronežu. Tudi tukaj so bili odbiti z izgubo 30 tankov. Ti napadi, zlasti pa zadnji pri Voronežu, napovedujejo nt6ki protimanever in začetek novih operacij na levi strani Dona. V Egiptu se bitka nadaljuje pri El Alameinu, kjer general Auchinleck meče v napad nove čete, ki mu prihajajo na pomoč. Auchinlok je pokazal, da mu je najbolj pri srcu južni odsek tega bojišča. Po italijansko-nemškem napadu na ta odsek, pri katerem je bilo zajetih mnogo ujetnikov, je doslej že četrtič poslal na južni odsek močne ogled-niške oddelke. Italijansko-nemške edinice se ne bodo ustavilo, marveč bodo brez nadaljnjega prešle v napad proti vzhodu. Pred trinajstimi leti je biv. jugosl. sodišče za zaščito države obsodilo dr. Paveliča Zagreb, 17. jul. AS. Hrvatski listi posvečajo obsežne članke 13. obltenici poglavnikove obsodbe pred bivšim jugoslovanskim sodiščem za obrambo države. Pavelič je bil obsojen, ker je zagovarjal nujnost, da se Hrvaška loči od jugoslovansko države. »Nova Hrvatska« piše, da je sodišče kralja Aleksand ra pred vsem svetovnim javnim mnenjem potrdilo, da Hrvaška ni hotela živeti z umetno jugoslovansko državno tvorbo in da je bila odločena do kraja boriti se za osvoboditev iz take sužnosti. Članek izraža hvaležnost poglavniku, da je Hrvatom dal popolno narodno svobodo in neodvisnost. Japonska pripravljenost Tokio, 17. julija. AS. Japonski ministrski predsednik Tojo je govoreč pred člani novega vojaškega odbora nove politične zveze zatrdil, da je japonsko armada ivopolnoma ipripravljo-na za povečanje ofenzivne sile in za popolno uničenje sovražnih sil. Nove portugalske volitve Lizbona. IG. jul. AS. Oktobra bodo nove volitve za portugalsko narodno skupščino, kateri je potekel dosedanji mandat. Lizbona, 17. julija. AS. Router poroča, da je bila na braziljskega predsednika Vargasa naslovljena prošnja za ustanovitev prostovoljne vseame-riško armade iz. vseh južnoameriških drLar ki so voljne boriti se. Očividno bi rad Roosevelt dobil hrano za topove v Južni Ameriki. Sadje kot važno živilo in zdravilo Skoraj do najnovejšega časa je mislila večina ljudi, da je sadje le potrebni luksus, ki so poje po drugi hrani in je brez vsakih hranilnih snovi. Šole prejšnja svetovna vojna, mnogo bolj pa še sedanja, je dokazala, da je odraslemu človeku mogoče živeti le oh rastlinski hrani: ob sadju in zelenjavi. Zdravniki so dokazali, da poteka veliko število bolezni ravno od napačne, enostranske prehrane. V krvi začne primanjkovati rudninskih snovi (soli), ki se spajajo 7. različnimi škodljivimi kislinami, nastajajočimi iz beljakovinaste hrane in tako te kisline počasi zastrupljajo organizem. Čini pa dove-demo telesu dovolj rudninske soli, se te z omenjenimi kislinami spoje in jih telo lahko izloči. Človeška hrana je najprimernejša, ako je pravo razmerje med beljakovinasto hrano (meso, jajca, sir itd.) in med hrano, ki vsebuje dovolj rudninskih snovi (sadje, zelenjava). K rastlinski hrani prištevamo navadno samo zelenjavo, vendar zavzema tudi sadje v človeški prehrani eno prvih mest. Sadni in grozdni sladkor, ki ga vsebuje sadje, prehaja brez posebne prebave naravnost v kri, do-cim morejo pesni sladkor prebavni sokovi šele pripraviti, da ga telo lahko sprejme. Ker pa je sadni sladkor tako lahko prebavljiv, tudi naglo učinkuje. Kisline (limonova, jabolčna, kremenčeva in loe-Forna), ki jih sadje vsebuje, pa povzročajo delovanje žlez, posebno slinavk, in na ta način pospešujejo prebavo. Prav tako pospešujejo delovanje ledvic in kože. Sadne kisline pa uničujejo tudi bakterije, posebno v črevesju. Uživajmo Če le mogoče surovo in neolupljeno nadje, vendar ga moramo prej obrisati ali umiti, ker ne vemo, kdo ga je prijemal in kje je rastlo. Cestni prah, muhe in druge žuželke tudi lahko okusijo sadje, zato previdnost ne bo odveč. Prav tako je nagnilo in nezrelo sadje zdravju škodljivo. Večina sadja (jabolka, hruške, marelice itd.) je lugotvorno in kot tako pospešuje izločanje kislin iz mesa. krvi in žolča, ki so se »tvorile zaradi preobilnega zauživanja ni"sa, niočnatih živil in živalskih produktov. Io napredovala. Takoj spočetka so pri obnovi dežele že delovali gospodarski strokovnjaki in upravni organi. V teku leta pa je začelo z delom v Ukrajini že okrog 7000 nemških poljedelskih vodij. Nemški poljedelski vodje, ki so doma bili navajeni na gospodarstvo na neprimerno bolj majhnih območjih, so morali v Ukrajini zadostili vse večjim nalogam. Rešiti je bilo treba vsa vprašanja za prehrano čet in prebivalstva. Pripraviti je Irilo treba pravočasno velike zaloge semenskega žita, kakor tudi vprežne živine in nadomestnih strojev. Vlada je objavila ugodnosti za domače poljedelre in tako omogočila |>ovečanje obdelano zemlje. Ustvaritev poljedelskih združenj, ki naj bi nagradila sodelovanje že v jesenskih pripravah, je zlasti ugodno odjeknila pri spomladanskem poljedelskem delu. Kljub izredno kasni pomladi in hudi škodi, ki jo je napravila zima. je bilo še vedno mogoče obdelati 659J poljedelske površine v Ukrajini. Zemlja kmetov samih, ki obsega približno 5% poljedelsko površine, pa je bila relo vzorno obdelana. Vse to je bilo mogoče, ker se je vsa organizacija za poljedelsko obnovo Ukrajine izvedla z največjim strokovnim znanjem in vsemi upravnimi napori. Velike množine jajc, goveje živine, prašičev, masla, masti, krompirja in zelenjave se iz Ukrajine sproti dovajajo oboroženim siiam, pa tudi v zaledje. Kljub skromnim sredstvom je bilo mogoče na številnih traktorskih |>ostajah v Ukrajini doseči popravilo 30.000 poškodovanih traktorjev, ki zdaj že sodelujejo pri obdelavi zemlje. Prav tako so bile popravljene in so začele z obratovanjem številne mlekarne, klavnice, tovarne sladkorja, mlini in pekarije. Za poživitev vsega gospodarskega življenja v Ukrajini je državni komisar za Ukrajino izdal naredbo o ustanavljanju nemških trgovskih družb v Ukrajini. Tako je zdaj mogoče ustanavljati v Ukrajini nemške trgovinske družhe in društva. Ustanovitev je možna, če so pri trgovski družbi ali komanditni družbi vsi družabniki 7. osebnim jamstvom nemški državljani ali pripadniki nemške skupnosti. Pri delniških družbah in koinan-ditnih družbah 7. delnicami in z omejenijn jamstvom pa mora biti vsaj polovica članov upravnega sveta nemških državljanov. Na podlagi te naredbe se bodo ustanovili pri nemških sodiščih v Ukrajini nemški trgovinski registri. V teh registrih se IkkIo vpisovale nemške trgovske druž- Tudi na Daljnem vzhodu je potovanje težavno iBerliner Lokal Anzcigert objavlja naslednji dopis iz š a n g h a j a , ki mu pravi, da je »mesto brez počitnic«. Deževnemu in hladnemu juniju je sledil vroč in pekoč julij. Wndar ne more letos nih-čp na oddih v prekrasne, hladne hribe Japonske. v lične hotele japonskega priniorja. v slavne zdravilne toplice ali v priljubljeni kitajski počitniški raj v Ciugtavu in Peitaku. Zelo težavno je zdaj potovanje! ln tako je treba ostati v zadušnein, vročem šanghaju. Kot Evropejec Iti skoraj zavidal Kitajcem, ki v teh nočeh postavijo svoje pograde kar na cesto in ti pol noči preklepetajo na cestah in ondi jedo, pijejo. pojejo, se zabavajo z igrami in in so vse vprek pomešani v svitu cestnih svetilk in jasne mesečine. Prej v šanghaju v juliju in avgustu skoraj nisi videl nobene bele ženske in belopoltih otrok. Ti so prod hudo vročino zbežali v hladna kopališča, medtem ko so moški še nadalje službovali po trgovinah in se kratkočasili po hladnih barih. Konec tedna so se nato ti »slamnati vdovci« odpeljali z ladjo ali z vlakom v Cingtav in Peitako na obisk k svoji družini. I-etos se ob nedeljah vsakdo vsede na svoje kolo, da gre v Hongkev v plavališče ali pa gre obiskat znance v okolico šanghaja, ki imajo vrtove. Ljudje so postali glede na vse bolj skromni — in takih prostorov, kjer bi bil zrak ohlajen, ni nikjer več. Zatorej se vsak sam hladi s pahljačo. Namesto elegantnih belih oblek imajo moški »kaki< obleke. Prej so imeti vsi lastniki hotelov cele zbirke ovratnic, da so jih lahko koj posodili gostom. zdaj pa so postali vsi bolj praktični in lagodnejši. Namesto klasičnih tropskih čelad vidiš vsakdanjo slamnike. ki so bolj lahki, bolj hladni in cenejši. Vsi slamniki so enake vrste in imajo isti pisan trak, pa bodi. da pokrivajo glave debelih šefov ali glave kulijev, razprodajalcev časnikov ali mlekarjev in celo konji imajo slamnike na glavi, kot je za|M>vcdalo mestno načelstvo. šan-gha.jski ženski svet ima na glavi širokokrajne kitajske kmečke klobuke, ki so prav taki, kot so oni, ki jih uporabljajo kmetje po njivah, le da veljajo ti ženski klobuki 20 dolarjev, za kmete pa 2 dolarja. Kot najuspešnejše sredstvo zoper vse vročinske nevarnosti pijejo Kitajci od jutra do večera vroč zelen čaj. Letos se je ta čaj spremenil v satno vrelo vodo. Za kitajske berače so odprli posebno kopališče, ker se morajo vsi šanghajski berači pred kosilom skopati. Tako upajo, da kaj storijo za mestno higieno. Sicer so v drugih mestih dognali, da se berači nočejo kopati, ampak hočejo le jesti. Toda šait-ghaj upa, da se bodo vsi ti ušivi, umazani in razcapani berači tudi radi kopali, če dobijo nato kaj jesti. Julijsko vročino bi človek še prenašal, vendar je prehudo, ko se pridružijo vročini še komarji, malarija, legar ali kolera. Če je živo srebro v toplomeru le preveč visoko, tedaj gre človek v kino in si med predvajanjem kakega obrabljenega eskimskega filma hladi vročino ob pogledu na ledene gore. bo kakor tudi posamezni nemški trgovci. Dobava jajc ii Ukrajine. V mesecu juniju so prispele prve večje pošiljke jajj iz Ukrajine v Reirh. Poleg oskrbe ukrajinskega prebivalstva in tamošnjega vojaštva je bil v zadnjih mesecih dosežen višek 15 milijonov jajc. Ta so bila odposlana v Nemčijo, kjer jih prejemajo gospodinje. Vsa jajca imajo žig »Ukrajina«. Kokošjereja v Ukrajini, ki je zaradi vojnih dogodkov trpela, se zdaj popravlja in obet-i ninogo. Uvrstitev gumiranih plaščev Gumirani dežni plašči se imajo uvrščati med dežne plašče iz celofana ali iz druge sintetske tvarine (postavka 8. skupina 1. in II. tabele, ki je priložena naredili Visokega komi-sariatn z dne 8. XI. 1941-XX, SI. list št. 512-90/1941). Ker pa je uporaba surove gume za gumiranje nepreinočliivib tkanin prepovedana, se dežni plašči sedaj izdelujejo iz tkanin, ki se gttmiraio z regenerirano gumo in z drugimi sintetskimi tvarinami. • USA »o morale začeti vojne rezerve surovin. Urad za vojno produkcijo v \Vashingtonu je zaradi pomanjkanja surovin, ki je nastalo največ Dejanje (Članek triestinskega lista *II Piccolo« z dne 17. iuliia 1042.) V Liubliani ie bil Slovencem objavljen proglas s ' podpisom Visokega komisarja ter Komandanta Armadnega zbora. ki oa moramo smatrali kot meinik v življenju Ljubljanske pokrajine. Uradni dokument najprej v izvlečku omenja vse. kar ie bilo slovesno sklenjeno in lojalno storjeno, da se zagotovi Slovencem spoštovanje do njihovega jezika, do njihove kulture, do njihove vere — ki ie naša vera — in njihovih koristi. Nato določa nekatere precizne ukrepe izredne strogosti, s pomočjo katerih italijanske obUisti obljubljajo, da bodo enkrat za vselej iztrebile strupeno zalego komunističnega razbojništva in cvetočega zločinstva. Ura dejanja ie že odbila! Kdor ima mirno vest. nai stopi iz pasivnosti ter se približa italijanskim oblastem in .njihovim organom * kretnjo odkritosrčnega tovarištva. Smo v trenutku. ko ne smemo gubiti Časa. Naj si nihče ne dela utvar, da se ho lahko poceni izvil in se rešil za plašč dvoličnosti. Roma ni prišla v Ljubljano le iz začasnega pustolovstva, marveč zalo. da ostane s svojimi zakoni, s svojimi običaji, s svojim kulturnim potlanstvom in s svojim zmagovitim orožjem. Zločinci, morilci, uporniki, atentatorji — skratka, vsi tisti izvržki. ki žive po gozdovih in duplinah ter sledijo ideologiji, ki ie brez zrna dobrega ter brez vsakega upanta, oziroma še hujše, ki zaradi denarja služiio sovražnikom boreče se Italije, bodo neizprosno zdrobljeni z ognjem in mečem. To je edino sredstvo, ki so si ga zaslužili. zaradi uspešnega delovanja osnih podmornic, bil prisiljen, da je izdal naredbo, s katero je dovo-jjeno, da se načnejo državne rezerve vseh vojnih surovin. Dalje je isti urad odredil, da morejo dohiti nadomestne dele za avtomobile le tisti, ki bodo ob prevzemu novega nadomestnega dela izročili stari, odnosno pokvarjeni del. Brezvesten angleški napad na civilno prebivalstvo Glasilo madžarskega zunanjega ministra »Pester Llo.vd« objavlja v svoji številki z dne 8. julija t. 1. doživetja neke gospe v tisti noči, ko so angleški piloti napadli civilni del zgodovinskega mesta Kolna. Pred menoj sedi gospa meščanskega stanu. Nedavno je prišla iz Kolna v Berlin. Vprav 4 tedne je preteklo odtlej, ko so angleški bombniki tako barbarsko napadli to rensko mesto. Na čudovito preprost način pripoveduje gospa svoje strašne vtise iz noči od 30. na 31. maj tega leta in pravi: »Popoldne sem bila v okolici, kamor sem šla igrat tenis. Večeri in noči so bili svetli in spotoma sem obiskala svojo sestro. Pri njej me je presenetil klic sirene. Stekli smo v zaklonišče, kar tako, kot smo tu že navajeni. Čez nekaj časa je že strašno zagrmelo. Razločno je bilo slišati oglšu-joče bobnenje motorjev angleških bombnikov, ki so nizko leteli nad mestom in ga napadli. Kmalu smo vsi opazili, da je bil to posebno hud napad. Neprestano se je tresla zemlja, z leve in desne smo čuli mogočne eksplozije bomb. Vmes smo slišali urno streljanje naših protiletalskih topov. Nenehoma se je usipal belež s stropa in prah in vonj po eksplozivnih snoveh sta napolnila zaklonišče, tako da smo že komaj dihali. Nekaterim so pošli živci in treba jih je bilo miriti. Ob treh zjutraj se je oglasil znak, da smo izven nevarnosti. Brž sem se poslovila od sestre in sem odhitela proti domu, da bi videla, kaj se je ondi zgodilo. Skozi tanke gumijaste podplate sem čutila seveda sleherno malenkost. Tekla sem več ko pol ure. Slednjič sem bila le v svoji ulici. Pogledam in vidim: naša hiša goril Zgornji dve nadstropji sta bili v plamenih. Ne da bi kaj vprašala ali se za koga zmenila, sem planila v hišo in sem bila v nekaj- sekundah v svoje stanovanju. Bredla sem po črepinjah in med drobnjarijami, ki jih je zračni pritisk uničil v mojem stanovanju. Luč ni hotela več goreti, tudi telefon je bil uničen. Toda — kakor je čudno in malenkostno v taki nesreči — prva misel mi je bila skrb za — kanarčka. Klicala sem ga in klicala, kletka je bila odprta, iskala sem povsod med ropotijami in ga slednjič našla — pod omarico, čeprav je bila tema in sem od dima in prahu komaj še lovila sapo. Dima že ni bilo moči več prenašati. Brž sem pograbila, kar sem mogla v naglici dobiti. Nekaj kovčegov se je napolnilo s čevlji in z oblekami. Ne da bi izbirala ali kaj preudarjala. sem metala vse skupaj v kovčeg. Komaj sem kaj vjdela: trepalnice so mi bile težke, dihala sem težje in težje. Težkih kovčegov nisem mogla vzeti 3 seboj, zato sem vzela le dve manjši torbici s srebrnino, nakitom in fotografijami. Spodaj sem naletela na znance. Položila sem nabrano na tla in se vrnila še enkrat v stanovanje,- Vzela sem s seboj, kar se mi je takrat dozdevalo največ vredno. Šele takrat sem opazila, da so moji čevlji izgubili podplate. Brž sem obula usnjene čevlje, ki sem jih zagledala ondi, ko da hi bili čakali name. Potem sem odhitela z otroškim vozičkom po stopnicah navzdol. Pred hišo so stali ljudje, jokajoč in jadikujoč. Ognjegasci so napenjali vse svoje moči. Kar vrsta sosednjih hiš je bila v ognju in vse je hitelo pomagati. Zasmilili so se mi vsi ti ljudje, da sem pozabila na svojo lastno nesrečo, ki pa je bila v primeri 7. drugimi prav majhna, saj sem si ohranila svoje vse: otroka in moža. Ne. da bi se kaj pomišljala, sem se z otroškim vozičkom odpravila dalje po mestu. Šele ko sem že prehodila nekaj cest, sem se domislila, da grem v tisto smer, kjer stanuje moja mati. Niti misliti si ne morete, kako je v takih prilikah težko porivati otroški voziček dalje. Pri materi je bilo vse v redu. Hiša moj'h staršev ni nič trpela, seveda, pri tem človek ne sme zahtevati, da bf bilo šipe cele. česar niti videli nismo več, tako je že Io v navadi pri nas. Vsa zdelana in utrujena sem kar padla na posteljo in zaspala. Ko so Angleži spet prišli s svojimi bombniki, se nisem niti zbudila. Popoldne sem se vrnila v svoje stanovanje. Ogenj je bil že pogašen. Vrhnji dve nadstropji sta bili povsem zgoreli, spodnja nadstropja pa so bila še uporabna. Pri dnevni svetlobi je bilo moje stanovanje prav strašno. Spotikala sem se ob vse tisto, kar sem bila ponoči sama razmetala okoli. Odprla sem kovčege in sem videla, da sem bila ponoči dala vanje stvari, ki so bile najmanj potrebne in vredne. Poleg plesnih čevljev so bile same stare obleke, vmes pa velikanska vaza brez vrednosti. Trpežni čevlji in pražnje obleke so ostale v omarah. Če bi mi bilo stanovanje zgorelo, bi bila rešila le svoj nakit, plesne čevlje in vazo — a bila bi brez plaščev, čevljev in perila ...« S tem je gospa končala zgodbo o tisti najhujši kolnski noči. D Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico«. — To je njegova kulturna in socijalna dolžnost Knjige lahko plačujete mesečno (P Kronika diplomatskih zgodb in spletk": DUNAJSKI KONGRES Ko je prebirala to pismo, ji je poslalo vse to jasno. Na poz.drav baronice de Brignole je komaj izgovorila nekaj besed, zaprla se je v svojo sobo in je odpodila celo svoje sobarice. Brž ko je bila sama, se je vrgla na posteljo in silovito jokala. Toda to je bila le kratka nevihta, ki je hitro prešla. V Sclionbrunnu so se priprnvljali na proslavo Novega leta. Na Novega leta dan je po sv. maši cesarica sprejemala v galeriji svojega dela palače čestitke in delila darila. Na Dunaju pa so si sledile velike zabave in na političnem polju so pripravljali proslavo velikega dogodka. Napovedana je bila zavezniška pogodba med Avstrijo, Anglijo in Francijo. Zvečer sta se Castlereagh in Talleyrand ljubeznivo pogovarjala z ruskim carjem. Cesar Franc I. je ruskega carja pozdravljal 7. besedami »dragega bratranca«, dasi je v ozadju pripravljal hud udarec svojemu bratrancu«. Metternich si je mel roke. Tri velesile, ki so treščile ob tla Napoleonovo nadoblast, so v strahu opažale, da se rine v ospredje nadoblast moskovskega gospodarja. Za kongres jim ni šlo, saj bi lahko nadaljeval svoje delo v nedogled. Šlo bi potem še samo za to, da bi kongres preprečil, da Rusija in Prusija ne bi bili preveč povečani. Kongres pa se je predajal plesu in zabavi. Niti ob advenlnem času se te zabave niso polegle. Prirejali so maškerade, na katerih so se vladarji mešali med ostalo občinstvo. Dunajska policija in upravnik najvišje avstrijske policijske ustanove sta imela ogromno dela, ker nista vedela, kako bi zaščitila zakrinkane vladarje in kneze Sam' upravnik policije se je moral na dan različno maskirati, da je mogel slediti vladarjem in knezom na njihovih nevarnih poteh. Upravnik dunajske policije je bil tedaj baron Franc Hager, ki je bil zelo izobražen, razumen, širokogruden, silno delaven, zelo vljuden in si je s svojo zadržanostjo pridobil zelo velik ugled. Hager je dnevno pošiljal svojemu cesarju obširna poročila o vsem, kar so mu poročali detektivi in njegovi zaupniki po raznih salonih in dvoranah. Pošiljal mu je odrezke raznih navodil, koščke raznih pisem, ki so jih detektivi nabrali iz košar za papir, prepise brzojavk, prepise prestreženih navodil, prepise šifriranih pisem. Za llagerjeve zaupnike so bile maškerade izredno bogat vir za novice in razne tajnosti. Težje je bilo zbirati poročila z velikih slavndsti, kjer so se vsi vladarji in knezi kazali tako, da so kar najbolj vplivali na množico v svojih uniformah. Največje so bile veselice in prireditve, ki so se vršile v cesarskem dvoru na Dunaju. V dvoru so stanovali vladarji in princi ter knezi kraljevskega rodu. Cesarski dvor je bil v palači na sredini Dunaja. Tam je bilo tudi središče vsega kongresa. Prostori ,ki so bili določeni za slavnosti, so bili zelo razsežni. V sredini je bila slavnostna dvorana, ob straneh pa so bili še drugi saloni in galerije, ki so bile bleščeče razsvetljene. Konjušnica cesarskega dvora je bila spremenjena v plesno dvorano. Stopnišča in dvorane so bile okrašene s cvetjem. V glavni salon se je prišlo skozi drevored oranžnih dreves. Ogromni lestenci so razlivali na vse strani svetlobo tisočerih sveč. V konjušnici so zgradili posebne lože, kamor so prihajali vladarji gledat plesne prireditve. Povsod se je razlivala godba valčkov, ki so bili najbolj v modi. Dokler so bili pri plesih vladarji in princi navzoči uradno, so se med plesi vrstile deklamarije, solistični nastopi in koncertni vložki. Brž ko so vladarji misli, se je ples razmahnil v brezmejno valčkovo rajanje, kateremu se je pogosto priključil še — rar Aleksander. Celo mračni in dolgočasni lord Castlereagh se včasih ni mogel zadržati in je poskočil s svojimi trdimi in revmatičnimi nogami. Uradni spored pa je bil vedno na čelu vsake plesne prireditve Vladarji in princi so najprej opravili mimohod mimo množice povabljencev, ki jih je .pozdravljala z globokimi pokloni. Na prvem mestu pa sla korakaii najprej avstrijska in ruska cesarica, nato bavar- ska kraljica, velika vojvodinja Oldenburg, ki je bila sestra ruskega carja, nadvojvodinja Beatrice in druge. Nato so se na svoja mesta posedle najlepše članice kongresa. Seveda so bile to samo tiste, ki so se dvornih prireditev smele udeleževati. To so bile zlasti princesa Thurn in Taxis, grofica Berndorf, princesa Hessen, grofica Terezija Appony, princesa Sapieha, princesa Lichtenstein, princesa Esterhaszy, princesa Bagration, hčerke admirala Sidneya Smitha, grofica Zamojska in še nekaj vodilnih plemkinj. Prireditve na dvoru so imele uradni značaj, poleg tega pa so se po Dunaju vsak večer vršile še druge nič manj bleščeče zabave. Te sicer niso bile tako razsipne, vendar pa živahnejše in sproščenejše. Sprejemali nista samo vojvodinja Sagan in princesa Bagration, ampak tudi grofica Fuchs, baroni Arnstein, Gentz, Mtiller, Eskeler, grofi Fries, kneza Metternich in Talleyrand, grofi Esterhaszy in grofi Zichyji. Mnogo se je govorilo o slovesnosti, ki jo je car Aleksander priredil v palači svojega veleposlanika kneza Razomovskega. Proslavili so polnoletnost carjeve sestre Katarine Oldenberg, ki jo je zelo vzljubil wiirtenberški kraljevi princ in jo tudi poročil. Knez Razo-movski je bival v razkošni palači, kjer so bila zbrana dela Rafaela, Rubensa, Van Dycka. Vse te slike in še druge znamenitosti so zgorele, ko je izbruhnil požar v palači nekaj dni po tej prireditvi. Na tej prireditvi so gostom ponujali najizbranejša okrepčila fn sicer razne ribe iz Volge, školjke 7, belgijske obale, želve iz južne Francije, oranže iz Sicilije, ananase iz carskih vrtov v Moskvi, grozdje iz Francije in češnje iz Petrograda. Ker se je prireditev vršila v decembru, so samo za sadje razmetali ogromno denarja. Marsikdo pa je rajši šel na kosilo ali na večerjo k princu Talley-randu, kjer jedilna karta ni bila tako izbrana, vendar pa je bila družba prijetnejša. Prav mnogi so radi zahajali k princu de Ligneju, kjer ni bilo na sporedu toliko različnih jedil, pač pa so bili obroki izredno veliki. Nekateri člani kongresa so bili tako vdani jedači, da so po kosilu nli večerji pri de Ligneju šli jest še v kakšno bližnjo dunajsko gostilno ali restavracijo. (Dalje.) Pet zlatomašnikov ljubljanske škofije Ljubljana, 17. julija. Petdeset let plodovitega duhovniškega delovanja med ljudstvom slavi te dni pet zaslužnih slovenskih duhovtfikov; pet trdnih in delovnih mož, ki so v teku svojega življenja doživeli marsikaj, videli mnogo gorja, bili žive pnce pol stoletja zgodovine. Dr. Alfonz Levičnik, konzistarialni svetnik, profesor v pokoju. Alfonz Levičnik ie bil roj. 28. julija 1860 v Planini pri Rakeku. Osnovno šolo je obiskoval v Logatcu in Kranju, nižjo gimnazijo v Kranju, višjo v Ljubljani. Po dokončanih bogoslovnih študijah je bil I. 1802 posvečen za mašnika, za doktorja teologije ie bil promoviran v Gradcu I. 1905. Služboval ie kot kaplan v Cerknici, kot škofijski tajnik v Ljubljani. kot suplent verouka v Kranju, kot veroučiteli na občinski realki v Idriji in kot profesor verouka na I. drž. Gimnaziji v Ljubljani od I. 1904—1926. V pokoj je stopil 1. 1926 in deluje sedaj z enako vnemo kot karitativni delavec kakor je poprej kot veroučiteli. On vodi vse ogromno delo Ka-ritativne zveze in urejuje njeno glasilo »Nova zapoved«. Sodeluje pri Vincencijevih in Eliza-betnih družbah itd. — Pisal ie članke vzgojne, prosvetne in religiozne vsebine v Rimskem katoliku. Domu in svetu. Slovenskem učitelju in Glasniku Srca Jezusovega. Sestavil je učni knjigi: Zgodbe sv. pisma novega zakona za srednje šole. L j. 1924, in Zgodbe sv pisma starega zakona. L j. 1926. V Času 1930-31 je objavil razpravo »Moderna karakterologija in krščanska vzgoja. L. 1920 je bil imenovan za konzistori-alnega svetnika. Janez Meršol, župnik v pok., duhovni svetnik. Janez Meršol je bil rojen 29. decembra 1868 v Radovljici. Študiral je gimnazijo v Kranju in v Ljubljani. Bil je gojenec knezoškofi jskega dijaškega zavoda Aloj-ziievišča. Po zrelostnem izpitu ie dovršil bogoslovje v Ljubljani. Za mašnika je bil posvečen 23. julija 1892. Eno leto je bil semeniški duhovnik. Kot kaplan je služil v Horjulu. Železnikih. v Preski in na Dobrovi pri Ljubljani. V Železnikih in v Preski je bil obenem župni upravitelj. Iz Dobrove ie šel drugič v Horjul kot župni upravitelj. L. 1904 je bil imenovan za župnika pri sv. Katarini, kjer je ostal do 1. 1908. ko je šel kot župnik v Retoče pri Skofji Loki. Tu je ostal do 1938. polnih 30 let. Za uspešno dušno-pastirsko delo v tej župniji jc bilo treba predvsem razširiti cerkev, da so imeli vsi verniki prostor. Dosegel je to na ta način, da ie pri-zidal cerkvi večjo kapelo sv. Cirila in Metoda. Dovršil je to potrebno delo 1. 1914 pred vojno. Pozneje je dal na novo postaviti še dva stranska oltarja. Naredil jih je podobar Jožef Subic. L. 1921 je sezidal lep društveni dom. V svojem dušnopastirskem delovanju je dosegel, da so se, vsi farani v skupnih molitvah, shodih, prireditvah čutili kot bratje in sestre, kot ena družina, kot otroci božji. — Bil je tudi več let dekanijski voditelj Marijinih družb v škofjeloški dekaniji. Ko jc bil upokojen 1. 1938. je pjc-vzel duhovno vodstvo pri šolskih sestrah iz materine hiše v Slovenski Bistrici v njih naselbini v Naklem. L. 1926 je bil imenovan za duhovnega svetnika. Sedaj biva v Ljubljani in bo imel zlato mašo v Križankah dne 23. julija ob 9. dopoldne. Italijansko-hrvaški gospodarski vodič. Da bi «e čim bolj poživili italijansko-hrvaškii trgovski stiki, so vodilni trgovski krogi obeh držav ustanovili posebe nodbor, ki bo pripravil dvojezični gospodarski vodič. To knjižno delo bo v obliki leksikona in bo imelo tudi seznam vseh uvoznikov in izvoznikov z vsemi podatki. Matej Rihar, dekan, mestni župnik in Častni kanonik. Matej Rihar je bil rojen 23. septembra I. 1866 v Polhovem uraden. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani. Za mašnika je bil posvečen po tretjem letu bogoslovja dne 23. julija 1892. Služboval ie kot kaplan v Logatcu. Velikih Laščah in Sniartnem pri Li-tiii. »d I. 1906 do 1930 je bil župnik in dekan v Sniartnem pri Litiji. Kaj se ie vse v teh letih naredilo v cerkvi, v katoliških društvih, v župniji, v občini, nam ni mogoče našteti. Cerkev je bila preslikana, dobila je nov križev pot. nove orgije, nove zvonove, oltarji so bili prenovljeni, napeljana je bila elektrika itd. Vse to ie pa le okvir duhovnega prenovi jen ja. ki se ie izvršil v vernikih, tako da je v resnici zavladal v obširni župniji tudi v javnosti v vseh slojih duh Kristusov. Ko je bilo 1. 1930 treba novega mestnega župnika in dekana za mesto Kamnik, pač m bilo duhovnika v ljubljanski škofiji, da bi mogel tako uspešno nadaljevati delo vzornih bivših kamniških dekanov Janeza Oblaka in Ivana I.avrenčiča, kakor je bil šmartinski dekan Matei Rihar. Dne 8. aprila 1930 je bil imenovan za to odlično mesto in je od tedaj ves čas neutrudljivo deloval za čast hiše božje in blagor faranov. In ko je 1. 1934 kamniška fara slovesno praznovala 200 letnico posvečeni« farne cerkve in 700 letnico, odkar je na Sutni kamniška farna cerkev, se je videlo, da so vsi Kamničani tekmovali, kako bi slovesno proslavili te cerkvene praznike in pokazali ljubezen in spoštovanje do svojega priljubljenega dekana in župnika. Za svoje izredne zasluge je bil Matej Rihar imenovan za častnega kanonika. Seda i biva v Polhovem gradcu in bo imel zlato mašo 9. avgusta. Alojzij Sfroj, stolni kanonik. Alojzij Stroi ie bil -rojen 15. junija 1868 v Upnici, v župniji Dobrava pri Kropi. Po gimnaziji in bogo-slov. študijah ie bil v mašnika posvečen 23. julija 1892. Kot semeniški duhovnik ie uredil III. zvezek mladinskega zbornika »Pomladni glasi«. Služboval je v Ljubljani kot katehet vna-nie uršulinske ljudske šole od 1. 1894 do 1905. in kot spi-ritual duhovnega semenišča od 1. 1905 do 1919. Od tedaj ie stolni kanonik in arhidiakon. Njegovo opravilo ie bilo v pretežni meri pouk. Kot katehet in spirilual ie porabil največ časa v to svrho. Za literarno delo mu ga je le malo preostajalo. Kot katehet ie spisal v »Angelčku« mladini navod bogol milnega življenja v treh oddelkih. Eno leto 118981 ie obravnaval pripravo za prvo sv. obhajilo, drugo leto (18991 je podal pomočke stanovitnosti pod naslovom »Nebeška lestvica« in tretje leto (1900) je kot najlepši vzor opisal Marijine kreposti. L. 1904 je izdal knjigo »Kratka zgodovina katoliške Cerkve za šole«. Isto leto ie vodilno sodeloval pri razstavi učil za verouk. Knjižica »Učila in pomožne knjige za pouk krščanskega nauka v ljudskih šolali«. Li. 1904, ie bila dober kažipot katehetom pri veroučnem pouku. Kot spirilual je 1. 1907 izdal »Liturgiko«, nauk o bogočastnih obredih sv. katoliške Cerkve. Izmed njegovih liturgičnih Člankov naj omenjamo zlasti razpravo »Sodarovan je pri sv. maši« v Bogoljubu 1. 1928. ki jo je spisal v prospeh liturgičnega gibanja pri nas. Pod njegovim vodstvom je Marijina družba duhovnikov in bogoslovcev v Ljubljani izdala knjigi »Staršem in vzgojiteljem« in »Mladini«, da bi se nauki Pija X. o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu razširili povsod med ljudstvom. Prav tako je objavila knjigo »Marija kraljica src«, ki naj bi poglobila delo v vseh marijanskih kongregaci jah. Posebno ima pa Družba velike zasluge, da je izdala izborno L. Poulinovo apo- Imamo več tekstilnih rastlin kot mislimo Ljubljana, julija. Zadnjič smo poročali o pridelovanju in obdelovanju lanu pri nas. Lan je res naša najstarejša tekstilna rastlina, ki prihaja zopet do svoje vel j ve, toda napačno je mišljenje, da je lan naša edina tekstilna rastlina. Imamo namreč tudi n« naših tleh precejšnjo vrsto rastlin. Ki so jih včasih ljudje uporabljali za tkanine in ki jih bodo nemara še tudi v bodoče. Prav tako stara tekstilna rastlina, kakor je lan, je tudi konoplja. Še pred kakimi dvajsetimi leti so kmetje sem in tja zasejali keko njivo s konopljo in po nekaterih vaseh na Gorenjskem jo sejejo še danes. Vlakna konoplje, ki se obdelujejo na podoben način doma, kakor lan, seveda niso za oblačila in za posteljno Sirilo, pač pa so dobra za vrvi in za vreče, omačo predelavo konoplje je zadnja desetletja popolnoma nadomestila industrijska predelava. Naša domača gojitev konoplje je že pred prvo svetovno vojno doživela dvoje udarcev: široki in plodni Banat, pa tudi Bačka, srbska Mačva ter drugi balkanski plodni predeli so pričeli gojiti konopljo na debelo, tako da skromne razmere pri nas res niso dovoljevale konkurence z južnimi pridelovalci. Drugi udarec je bil, ko je Indija na debelo začela izvažati pridelke svojega indijskega lanu, to je jute. Vsaka uporaba konoplje za vrečevino je bila dalje nemogoča. Dobra domača konoplja se je uporabljala potem le za trpežne pasice, kakor recimo za transmisije in podobno, pa tudi za to je prišla v poštev bolj banaška konoplja. Pri nas se je konoplja ohranila le — kot okrasna rastlina. Konoplja raste namreč zelo hitro, saj je prišla celo v pregovor. Domača konopljena industrija (Grosuplje) pa je dosedaj vedno potrebno količino konoplje uvažala, največ iz Banata. Bivša država Jugoslavija je imela več tovarn konopljenih izdelkov, toda največ zopet v Banatu, vendar je bila edina slovenska tovarna v Grosupljem med njimi še vedno največja, saj je imela v časih polne zaposlitve kar 450 delavcev. Poleg konoplje je znana kot tekstilna rastlina tudi kopriva. Med prejšnjo svetovno vojno so naši ljudje nabirali divje koprive in jih oddajali avstrijskim vojaškim oblastem, ki so jih dobavljale nekim tovarnam na Nižjeavstrij- I skem. V teh tovarnah sn iz kopriv res pridobivali trpežna in zelo groba vlakna, ki pa so bila sposobna za tkanje. Med prejšnjo svetovno vojno je med nami marsikdo nosil zimsko suknjo, ne d« bi vedel, da je — iz kopriv. V sedanjih časih zlasti Madžari precej intenzivno goje koprive, iz katerih pridobivajo dobra vlakna. Seveda Madžari dandanes koprive selekcionirajo in jih umetno vzgajajo, da dobe čim boljše tekstilne rastline. Tudi naša domača vrba je sposobna, da bi se razvila v dobro tekstilno irastlino. Ponekod, največ v Nemčiji, že poskušajo, da bi iz vrbi-nih cvetov, oziroma njenih dolgih prašnikov dobili primerna vlakna in baje se poskusi prav dobro obnašajo. Ob primerni gojitvi bi mogla domača vrba v znatni meri nadomestiti bombaž, ki fte moramo pač uvažati. Moderna industrija in industrijska ?eh-nika pa sta omogočili, da je sploh vsaiko drevo že tekstilna rastlina. Že dolgo je tega, kar so iznašli pridelavo umetne svile iz drevesne celuloze. to je iz najbolj priprostega lesa celo iz zaganja, iz premoga lignita in podobnih lesnih snovi. Sodobna tehnika pa gre še dalje in že sedaj imamo n« trgu umetne tkanine, napravljene iz lesa. Lani smo na Ljubljanskem vele-sejmu imeli priliko občudovati slične izdelke italijanske tkalske industrije. V tom oziru dandanes tekmu jejo med seboj vsi moderni narodi. in to kljub vojni. Do naših dni sta bili glavni dobaviteljici tako potrebne celuloze pač le smreka in jelka, druga drevesa niso prišla toliko v poštev, ker je bil njihov les ali predragocen ali pa so drevesa rasla prepočasi. Kar velja sedaj za tkalsko industrijo, je včasih veljalo toliko bolj za ind ustrijo papirja. Sodobni raziskovalci pa napovedujejo, da v bodočnosti ne bosta smreka in jelko glavni dobaviteljici celuloze, temveč bo na njuno mesto stopilo novo drevo, namreč topol in pa njegov brat jagned. Ti dve drevesi rasteta zelo hitro in torej prej tvorita celulozo, danes eno najboilj zaželenih surovin. Kdor se v naših krajih peča z gozdarstvom in hoče misliti malo dalje, naj računa tudi z izgledi to-pola in jagnedi v skorajšnjih letih I . V vsako hišo »Slovenca«! logetično knjigo »Na poti v večnost«, Li. 1017, in isto leto »Knezoškof dr. A. B. Jeglič, Spomenica ob 20 letnem jubileju Škofovem«, ki je pokazala, kak neizmeren blagoslov ie Bog razlil na nesebično, neumorno delo nadpastirja ljubljanske škofije. Najvažnejše Al Slrojevo delo je 23 letno 11897—1920) urejevanje »Duhovnega pastirja«, homiletičnega glasila duhovščine. Njegova zasluga je dolgoletno vodstvo in daleko-vidno vspodbuianje v cerkvenem govorništvu. Marsikatero perti bi počivalo in marsikateri cvet cerkvenega govorništva bi se ne bil razcvel brez. urednika. Važne so priloge »Duhovnega pastirja«. tako trije zborniki »Društvenega govornika« in nadaljevanje »Zbirke lepih zgledov«, v kateri ie Alojzij Stroj v drugem in tretjem zvezku na 1180 straneh velike osmerke zbral iz sv. pisma, cerkvenih očetov in življenja porabilo gradivo za pridigarje in katehete. L. 1929 ie izdal molitvenik »Sv. Anton Padovanski«. Kot vodja Bratovščine sv. Rešnjega Telesa se trudi 23 let. da bi se češčenje sv. Rešnjega Telesa povsod razširilo in da bi bile tudi ubožne cerkve oskrbljene z liturgično obleko. V tem oziru ie dosegel, da je vsa obleka in vsa oprava, kar jo razdeli Bratovščina, res lepa in tudi umetniško neoporečna. Za pobožno češčenje Najsvetejšega iniaio pa verniki najbolj razširjeno molitveno knjigo »Večna molitev«, ki je izšla že v 10. izdaii in jo je sedaj med ljudstvom gotovo nad sto tisoč vezanih izvodov. Pri deveti in deseti izdaji je sedanji vodja Bratovščine prilagodil besedilo molitve »Cerkvenemu molitve-niku« in »Rimskemu obredniku«. Alojzij Stroj urejuje in izdaja sedaj zbirko izbranih nabožnih del z naslovom »Nebeške rože«. Doslej je izšlo osem knjig, zadnja I. 1941 z naslovom »Moj vzor: Jezus Marijin sin«. Zlato mašo bo imel 26. julija ob pol 10 v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Vikfor Šega, katehet v p. in kurat. Viktor Sega je bil rojen v Kranju, dne. 2 decembra I. 1869. Gimnazijo je študiral v Kranju in v Ljubljani. Bogoslovne študije ie dovršil v Ljubljani, kjer je bil v mašnika posvečen 23. julija 1892. Novo mašo ie imel naslednji dan v Gradcu. Prva njegova služba ie bila v Mošnjah, kjer ie bil kaplan in spovednik na Brezjah. Tu ie ostal le pol leta. Potem ie bil kaplan v Ljubljani v župniji Marijinega oznanjenja do I. 1902. To leto je bil imenovan za beneficiata v Kropi. S 1. junijem 1903 je nastopil službo kurata v prisilni delavnici. Leta 1905 je bil imenovan kot prvi katehet na drž. zavodu za gluhoneme v Ljubljani. Za to težko službo se je poprej dve leti skrbno pripravljal. Ves ta čas je hospitiral pri učiteljih v gluho-nemniei. Vsi ti učitelji so se poprej izobrazili v raznih zavodih v inozemstvu. Viktor Sega ie pa tudi sam napravil študijsko potovanje in si je ogledal zavoda za gluhonemo mladino v Gradcu in na Dunaju. Težko službo kateheta za gluhonemo mladino ie Viktor Sega izvrševal do 1. 1934. Vrhu tega ie pa ostal ves čas kurat v prisilni delavnici in po ukinitvi tega zavoda ie bil duhovni vodja v državnem vzgojevališču za moško mladino do 1. 1930 in potem kurat za umobolne na Poljanskem nasipu št. 52. do leta 1935. Zlato mašit bo imel v frančiškanski cerkvi v nedeljo 26. julija. Veljavnost bankovcev Ker se v plačilnem prometu, zlasti po deželi, ponavljajo ds-omi, kdaj je kakšen bankovec veljaven in kdaj ne, ponovno opozarjamo na pojasnilo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, da se predpisi o sprejemanju državnih novcev ali hankovev, ki so proglašeni za neveljavne, nanašajo samo na bankovce, na katerih so kakor koli pritisnjeni (dodani) zneski, besedila ali besedne in imenske kratice, ki pomenijo sramotenje državnih ustanov, oboroženih sil, sodnega reda Italijanske države in njih emblemov ali ki kakor koli žalijo ugled in čustva italijanskega naroda. Stanje nasadov sladkorne pese,v Evropi. V mnogih evropskih državah se je povsod tam, kjer so stremljenja po avtarkiji izrazita, povečala površina nasadov sladkorne pese. Zadnji meseci so bili za nasade sladkorne pese ugodni, tako da Evropa lahko pričakuje ugodno letino sladkorne pese. Romunsko notranje posojilo je nad vse pričakovanje lepo uspelo. Doslej je bilo podpisanih 18 milijard lejev. KULTURNI OBZORNIK Dom in svet št. 5-6 Dvojna številka Doma in sveta ima zelo bogato vsebino ter je dokaz, da se ta literarna revija tudi lepo razvija. Uvodno pesem ima v tej dvojni številki pesnik Dušan Ludvik, in sicer fragment iz večje pesnitve Odžejana mladost. Ta odlomek »S/o-vo« prikazuje na Machovski način slovo dveh ljubečih 6e src, ki se poslavljata s pogledom na bregove Vita ve: Pod njima žolto odsevajo palače, vrtovi s hišami so kot igrače — čez nje polaga luna bele lise. Tesno pred njima pod nebo visoko v vijugah črta se cerkva baroko, ki s sencami in sojem srebrni se. Skoz hlape žarnice svetlikajo, se k sebi bolj in bolj primikajO, da so v daljavi kot kresnice male, ki gosto so v korale ce nabrale. Pod mosti Vltava bregove liže, čez jez grmeča, poje vedno niže, stotisočletni madrigal popotni. Taka poezija kaže, kako sedanji pesniki zopet iščejo pota v romantičen realizem ter v formo, ki se je že skoraj izgubila v prostranosti duhovnih brezbrežij. — Tudi pesnik Severin Šali se je to pot oglasil s pesmijo Pastirica, nekakšno balado, kjer 6e pastarica na paši ne boji noči in strahov, ne vampirjev, ki čez pašnike jahajo, ne sveč, ki po hišah gorijo, in živih src, ki trohnijo, temveč veruje v svoj sen in čaka na slavnostni venec. In ta njen sen je »pod majskimi rušami v zemlji skrit«. Po daljšem času se je oglasil tudi Vinko Beličič z dvema značilnima lepima pesmima: Molk in Svetnica. Posebno lep je zadnji verz Molka: Saj spet se nama dobri čas povrne vesel in šumen... dotlej bom tiho solze štel srebrne ko katehumen. Tudi Pepči Marinčeva ima ciklus pesmi Pot med hmeljniki, kjer je našla svojsko besedo in razpoloženje za 6voja ženska čustva. Tako dobiva tudi Pepči Marinčeva med slovenskimi pesnicami posebno mesto. Nov pesnik v Domu in svetu pa je Lado Piščanec z lepo kraško pesmijo Boija igra, slovo od umrle tovarišice mladih let. Upajmo, da se bo naš kraški pesnik še večkrat oglasil. — V verzih je tudi prevod slavnega Calderonovego miste-rija Velik oder sveta, ki ga zelo spretno in močno prevaja Janko Moder. Tako si bo po izvirniku napravljen prevod gotovo pridobil domovinsko pravico pri nas ter doživel tudi odrsko ustvaritev. Pri tem prevodu pride do polne veljave V6a zamotanost španskega formalizma ter značilnosti vseh romanskih pesniških oblik (asonanca, sonet, madrigal, oktava itd.). V pripovedništvu letos v Domu in svetu prevladuje mladi dramatik in novelist Stanko Kociper, ki je tudi za to dvojno številko napisal črtico iz Slovenskih goric: Ilovščak je pogorel. Pri Kocipru pride do posebne veljave razpoloženje tega kraja ter se odraža v vsej slikovitosti življenje naših go-ričancev in viničarjev. Če je v prejšnjih odlomkih ' iz romana Goričanec kazal življenje gruntarja, je i s to črtico že posvetil v bedno životarjenje viničar-' jev. Jakob Kanič opazi pri škropljenju z modro galico, da je tudi njegov drugi sin Jurka jetičen, dočim prvi umira doma. Sprevidi pa tudi, da zaradi boleznii svojih otrok ne bo mogel tako obdelati gospodarjevih goric, kot bi jih moral, ter ee bo gotovo moral seliti na manjše posestvo. Po smrti starejšega 6ina res pride do selitve, ki je pa Jurek ne prenese. Še se vrača nazaj na Ilovščak ter ga ob nekem napadu 7.ažge. Toda še oh smrti posluša zvonove z zahodno strani in z nasmehom ugotavlja po stari navadi: »Lepo vreme bo.,.c Novela prime l s svojo poezijo in svojo dramatično močjo. Tako postaja Kociper brez dvoma pravi pesnik Slovenskih goric. — Pisatelj Janez Jalen priobčuje v tej številki prvo poglavje iz svojega novega romana Bobri pod naslovom Razgledni stolp. Ta fragment bo gotovo vzbudil veliko pozornost, kajti s tem se je Jalen lotil romana Ljubljanskega barja iz pradavnega časa, ko so bile tu še — stavbe na koleh. Primitivnega človeka, ki je v najtesnejši zvezi z živalmi in naravo, hoče prikazati v tej trilogiji, katere začetek je to poglavje, opisujoče mladeniča Ostrorogega Jelena ob Razglednem hrastu, ki stoji tam, kjeT je današnji — Ljubljanski grad. Poleg opisovanja prvotnega življenja mostiščarjev, ki vpliva na nas kot eksotična indijanska povest, imajo posebno vrednost opisi lovflv, boja človeka z živalmi, ter najtesnejše življenje z naravo. 2e zaradi teh motivov smo prepričani, da bo tvegano nalogo Jalen dobro opravil ter nam podal — izven Doma in sveta — gotovo branja vredno povest iz naše okolice izpred tisočletij. — V prozi je napisal S(an-ko .lanelič tudi čustveno Pesem, ki je zanimivo komponirano hrepenenje po lepoti in delu v Slovenskih goricah dveh ljudi — študenta in služkinje v mestu, ki postajata v Pesmi simbol vseh, ki so daleč od doma. V znanstvenem delu so zastopani: dr. Štele, dr. Grafenauer I. in dr. St. Mikuž. Predvsem bo vzbudila veliko pozornost razprava dr. Steleta o ?Trubarjevem krovaškem malarju«•. Na podlagi odkritij novih fresk v Maršičah pri Ortneku (odkrival pod okriljem Spomeniškega urada dr. Mikuž) je dr. Štele dobil zvezo z dolgo iskanim umetnostno zgodovinski m problemom: kaj je s freskami na Rašici, ki jih omenja Trubar? Prezbiterij na Rašici, kjer so hile te freske, je uničen; ali se dS priti po kakšni drugi poti do podobe, kakšne so bile te freske in kdo jih je delal? Prav na podlagi teh maršičkih fresk ter drugega primerjalnega gradiva pride dr. Štele do sklepa, da je moral biM slikar Rašice isti istrski (torej ne notranji hrvatski!) slikar, seveda hrvatsko govoreč, ki je izdelal maršičke freske. Tako smo prišli zelo blizu tem podobam, katerih pravega lika ne bomo nikdar mogli odkriti, ker je uničen. Razpravo ponazarjajo priloge na posebnem papirju (8). — Druga umetnostno zgodovinska razprava je nadaljevanje dr. Mikuževe monografije o slogovnem razvoju mojstra slovenskega baroka llovška, ustvarjalca šem-petrskih fresk Analiza prav teh velikih del je vsebina tega poglavja. — Dr. Ivan Grafen/tuer pa nadaljuje svojo razpravo o novih doneskih k zgodovini narodne balade Lepa Vida. Tu je podan doslej ves pregled študij, ki so se v zadnjah letih pojavile v našem revijalnem — predvsem domin-svetovskem tisku ter njih pozitiven prinos k problemu, ki ga bo dr. Grafenauer rešil v posebni knjigi. Manj pester in poln je kritični del, kjer je ocenjenih nekaj novih slovenskih knjig, tako Fin-žgarjevi Zbrani spisi X. (Beličič), Velikonjevi knjigi Zbiralna leča in Pod drobnogledom (Beličič), Pravljice Lee Faturjeve (R. Lenček) ter Albrehtov prevod Edipa in Antigone (Kastelic). V rubriki Umetnost pa je ocenjena Stelotova knjiga Archi-teetura perennis (dr. S. Mikuž). V Zapiskih pa podaja v glavnih obrisih delo pokojnega pesnika Silvina Sardenka Tine Debe. Ijak. Statistično navaja 37 njegovih del ter popravlja neke pomanjkljivosti v Biografskem leksikonu. Po vsebinskem opisu njegovega dela skuša v par Črtah vrednotiti njegovo pesniško delo, toda bolj v smislu nekrologa kakor dokončne študije. Tako je vsebina te dvojne številke Doma in sveta zelo bogata, mnogovrstna ter jo poživljajo tudi lepe priloge s freskami v Maršičah ter za njih oznako potrebnega primerjalnega umetnostno zgodovinskega gradiva Tako je izšlo že nad polovico revije (šest številk, str. 202), ki stane resnično minimalno ceno, kajti letna naročnina jo 40 lir. Mislimo, da je v današnjih časih taka revija vredna pozornosti ter tudi vse podpore od strani občinstva, ki zna ceniti slovensko umetnost m znanstvo. ^ f&tefJ&He novice Koledar Sobota, 18. julija: Kamil, spoznavalec in ustanovitelj reda; Simforoza, murenica; Friderik, škof in niučenec; Arnulf, škof; Gundena, miičenica. Nedelja. 10. julija: 8. pobink.: Vincencij Psvelski, spoznavalec in ustanovitelj reda; Si-map, papež; Arsenij, spoz.; Makrina, devica. Novi grobovi -f- V Ljubljani so v petek, 17. julija pokopali gospoda Luka Bernika, strokovnika državne železnice v pokoju, in gospoda Antona Kajina, policijskega stražnika v pokoju. Naj počivata v miru! Žalujočim naše iskreno sožaljel + V Ljubljani je v častitljivi starosti ")4 let mirno v Gospodu zaspala gospa Marija M a u r i n roj. Valenčič. Pogreb bo v nedeljo, t1), julija ob "i popoldne z Zal. kapela sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujoči hčerki in ostalemu sorodstvu naše iskreno sožalje! t Stanki Kržič-Medenovi v spomin! Tadova, 1. julija 1942. Stani — predraga Stani — pred štirimi leti, ko sva se prvič videli, se pač nisva nadejali tako žalostnemu ponovnemu srečanju. Takrat si bila še dekle, vsa brhka in cvetoča, polna lepih nad — kako tifdi ne — saj si se pripravljala na možitev in pot v življenje Ti je bila videti vsa s cvetjem posuta. In bila si zares srečna ob strani ______ __ zakonskega druga, ki je zaslužil vso Tvojo ljubezen — dala si mu sinka — Tebi pa se je ob vsej tej lepoti začelo šihitl zdravje,; bila si zasledovana od zahrbtne bolezni vse bolj in bolj. Zelja po ozdravljenju in globoko upanje v Vsemogočnega Te je ponovno napotilo v zdravilišče in tokrat daleč od doma — hil je poslednji poizkus in tudi ta se ti ni obnesel. Ni Ti bilo sojeno, draga Stani — saj tega si se že delj časa zavedala in tudi sprijaznila si se s to težko mislijo, da se boš morala mlada, posloviti od življenja. Nisi se pa mogla vrnili domov, kjer so Te vsi tako nestrpno pričakovali in niti obradovati se nisi mogla enemu izmed svojih dragih. Končno si uvidela, da je bilo vse Tvoje trpljenje in tudi poslednja ogromna žrtev, volja božja in udano si sledila klicu po zasluženo plačilo. Te samo blagrujem ter kličem: Nasvidenje Stani! K. D. — Državna dvorazredna trgovska šola t Ljubljani. Vsi tisti, ki žele v šolskem letu 1942/43 na novo vstopiti v I. ali II. razred ali ga ponovno obiskovati, se morajo zglasiti oseljno v spremstvu staršev ali skrbnikov v času od 20. julija do 29. avgusta t. 1. med 9 in 10 v ravnatljevi pisarni in predložiti a) prijavo za vpis, h) rojstni list, c) izpričevalo o nižjem tečajnem ali završnem izpitu oziroma o dovršenem I. razredu. Sprejeti bodo tudi tisti, ki so bili izključeni v šolskem letu 1941/42. Natančnejša pojasnila so objavljena na razglasni deski. Kdor ima knjige iz podporne zaloge ali dijaške knjižnice, jih mora vrniti takoj. Tisti, ki so vložili prošnje za privatne izpite, dobe svoje listine pri ravnateljstvu šole. — Lepo vreme. V četrtek je bilo lepo in sončno. Dnevna temperatura se počasi dviga in je v četrtek dosegla najvišjo stopnjo +22.8° C. V petek zjutraj je bilo +10.2" C, za nekaj stopinj hladneje ko prejšnje dneve. V petek zjutraj je bila nad barjansko ravnino lahna megla. Kmalu je zasijalo sonce in bilo je jasno. Barometer se je dvignil na 765.5 mm. Žetev se je pričela. Vreme je žanjicam naklonjeno. V okolici so poželi že mnogo ječnema. — Preveč kalijeve soli ni dobro. Ko so spomladi pridelovalci in vrtnarji dali zorati svoje najete parcele — ali pa so jih kar sami prekopali z motiko ter posadili krompir, so se znašli pač v zadregi, kje dobiti potrebni gnoj, ki ga prav krompir zahteva mnogo več kakor na primer fižol. Segli so tedaj v večji meri po umetnih gnojilih, zlasti po kalijevi soli. Kalijeva sol res dosti koristi krompirju, utegne pa mu tudi škodovati. Krompir, ki je hil preveč gnojen s kalijevo soljo, namreč zelo rad gnije in zalo bi morali mali pridelovalci posebno paziti, koliko kalijeve, soli doda krompirju. Kes je, da krompir zelo bujno raste in na pravi precej debele gomolje, ako je pognojen s tem umetnim gnojilom, pač pa ne prezimi tako dobro, Že sedaj opažajo nekateri pridelovalci, da jim gomolji gnijejo že v zemlji. Posebno občutljiv za kalijevo sol je krompir vrste >Bintje<. — Na brinje ne snicnto pozabiti. Brinje je v naši pokrajini zelo tipična rastlina in je je na kraških tleh vse polno. Znano je, da je brinje vse stransko koristna rastlina ter pridejo prav v domači lekarni tako jagode, kakor tudi iglice. Na brinovem grmu vidimo v tej dobi povsod dvoje vrste jagod, prve so zelene, druge pa so že črne Brinova jagoda namreč popolnoma dozori šele v dveh letih. Za žganje so seveda uporabne zrele jagode in gotovo je bolj pametno, da uporabimo za pijačo brinove jagode, kakor pa domače sadje, ki se da drugače bolj smolmo izkoristili za hrano, bodisi sveže ali posušene. Včasih brinov grm zra sle tudi v močno drevo, visoko tudi do deset metrov, vendar so pri nas brinova drevesa zelo redka. Brinov les je izvrstno uporabljiv za struparje in izdelovalce raznih malih ročnih izdelkov. Na ljubljanskem trgu je bila cena brinovim jago dam vedno čvrsta ter je povpraševanje po njih vedno znatno. Enako je znatno povpraševanje tudi po brinovem olju, ki ga ponekod v pokrajini, zlasti na Notranjskem, še pridelujejo ter je vsestransko uporabno, bodisi kot zdravilo, bodisi kot dišava. — Obsojen zaradi tatvine zlatnine. Mali ka ženski senal je razpravljal o veliki tatvini zlatnine, ki io je bil izvedel tako-le marca letos 33 letni v Kranju rojeni bakrotiskar Anion Uršič. Državni tožilec je Aniona Uršiča obtožil najprej zločina vlomne tatvine, da je vlomil v kletno drvarnico vdove Katarine Kmetetz in ji odnesel mnogo tam zakopane zlatnine v skupni vrednosti 184,560 lir, dalje zločina po členu 1 prepovedi o odsvojitvi in izvozu dragih kovin in dragih kamnov z dne 3. septembra 1l)41-XIX. Anton Uršič je v 5 primerih prodal del tega zlatega zaklada dipl. tehniku Milanu Z. Temu prodano zlatnino so strokovnjaki cenili na 62.800, Milan Z. pa je plačal Uršiču samo 13.800 lir. Z. je zlatnino dalje prodal proti primernemu dobičku. Z UršiČem je bil na zatožni klopi tudi tehnik Milan Z., obtožen samo zločina po členu 1 omenjene prepovedi in nakupa ukradenega blaga. Z obema pa so bili hkratu soobto-ženi še 4 drugi Ljubljančani, ki so kupili zlatnino od Milana Z. Po daljši razpravi, med katero so bile zaslišane nekatere priče, je bil Anton Uršič. obsojen na 3 leta rohije in 50 lir denarne kazni zaradi zločina vlomne tatvine in zločina po čl. 1 navedene prepovedi. Soobloženec Milan Z. samo zaradi zločina po čl. 1 prepovedi in prestopka nakupa ukradenega blaga na 3 mesece strogega zapora in 50 lir denarne kazni, pogojno za 2 leti. Ostali obtoženci so se iz afere izmotali, samo Ciril 1'. je bil obsojen na 240 lir denarne kazni. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je proti sodhi prijavil revizijo in priziv. Na 3 leta rohije obsojeni Anton UrŠič je tatvino odločno zanikal, toda obremenjevali so ga tehtni in bistveni indici, kajti pri njeni so našli in zaplenili do 8.500 lir denarja in je bil on edini, ki je vedel za ta zlati zaklad v drvarnici, ker je vdovi Katarini Kmetetz sam pomagal zaklad skrivati in zakopavati. Ljubljana Slovesnost ob prazniku sv. Vincencija Pavelskega v cerkvi Srca Jezusovega Kakor vsako leto se bo tudi letos v cerkvi Srca .Jezusovega proslavil praznik ustanovitelja Misijonske družbe (lazaristov) in hčera krščanske ljubezni (usmiljenk) ter varuha vseh društev krščanske dobrodelnosti — svetega Vincencija Pavelskega. Na predvečer praznika, v soboto 18. julija, bo ob pol osmih zvečer slovesni blagoslov. Na praznik sam, v nedeljo 19. julija, bo celodnevno češčenje Najsvetejšega. Ob pol šestih zjutraj bo sv. maša z ljudskim peljem. Pred to sv. mašo se podeli sveti blagoslov in se izpostavi Najsvetejše. Ob pol osmih.pa bo izredna slovesnost: zlata maša gosp. misijonarja Mihaela Klančnika. Pridi-goval mu bo zlatomašnik-misijonar g. Ivan Zdrav-lič. Tihe svete maše bodo poleg običajnih tudi še ob 9, 10 in 11. Popoldne oh petih bo slavnostna pridiga. Govoril ho stolni župnik g. kanonik dr. Tomaž Klinar. Po pridigi zaključek celodnevnega češčenja: pete litanije Srca Jezusovega z zahvalno pesmijo in blagoslovom. V osmini praznika bo vsako jutro ob pol 7 sv. maša z blagoslovom, zvečer ob pol osmih pa sv. rožni venec za mir, litanije in blagoslov, po katerem se bo dala vernikom v poljub relikvija sv. Vincencija. Verniki morejo ob tem prazniku postati deležni sledečih odpustkov: a) 18. julija od poldne dalje in 19. julija ves dan popolni odpustek na isti način in pod enakimi pogoji kakor na porci-junkolo; b) enkrat v osmini popolni odpustek pod navadnimi pogoji. 1 Sprejemni izpiti za f. razred gimnazije. — Tečaj je priprava iz predmetov: slovenščina, računstvo, zemljepis, zgodovina, prirodopis — se prične 27. I. m. Prijavljenje vsak dan od 9—12 v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27, pritličje. — Ukovina zmerna, pouk temeljit. 1 Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Vsi, ki se žele temeljito pripraviti za izpit po novih predpisih, naj se vpišejo v tečaj, kjer bodo poučevali gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Tečaj prične 1. avgusta. Vpis in informacije: Zrinjskega cesta 7/II, dnevno od 10—12. I Poletni jezikovni tečaji italijanščine, nemščine za začetnike in spretnejše, za odrasle posebej, ugodno za vse, ki se žele hitro in praktično naučiti teh jezikov (kot n. pr. za gospodinje, obrtnike, pomočnike (-ce) itd.), ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski tečaj od 9—10, popoldanski od pol 3 do pol 4, večerni od 6—7. — Trgovski učni zavod. Kongresni trg. Prijavljanje dnevno od 9—12. Tudi Gregorčičeva ulica 27, pritličje. 1 Knjigovodstvo, korespondenco, trgovsko računstvo, stenografijo in vse trgovske predmete poučujemo (dvomesečni tečaj). Prijave vsak dan od 9 do 12. Trgovski dom. Gregorčičeva ulica 27, pritličje. Priporočljivo posebno za tiste, ki se nameravajo vpisati v trgovsko šolo ali akademijo, kot tudi za one, ki žele razširiti svoje znanje. 1 Gradbeno delavstvo vljudno vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 19. julija 1942 ob 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, pritličje z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Akcija za priznanje vojnih draginjskih doklad. 3. Volitev odbora skupine gradbenega delavstva. 4. Razno. — Z ozirom na važnost dnevnega reda vabimo vse gradbeno delavstvo, da setega sestanka zanesljivo udeleži. 1 Restavracija >Šesticac prijazno vabi svoje goste. 1 Cepljenje mesarskega in gostinskega osebja zoper tifus je v glavnem končano ter ugotovljeno, da je to osebje prav v lepem številu storilo svojo dolžnost ter z rednim prihajanjem k zaužlvanju zaščitnih tablet, spet dokazalo, kako si ljubljanski mesarji in gostilničarji prizadevajo za vestno izpolnjevanje zdravstvenih predpisov, da se v Ljubljani res lahko zanesemo na varnost svojega zdravja tako po gostinskih obratih kot pri kupovanju mesa in mesnih izdelkov. Ce pa kak posameznik iz kakršnegakoli vzroka doslej še ni mogel priti k cepljenju zoper tifus, lahko pride še prihodnji teden z osebjem drugih živilskih strok. 1 Vsi v slaščičarnah, peknrijah. špecerijskih trgovinah ter s prodajo povrtninc in sadja zaposleni bodo imeli obvezno cepljenje proli tifusu ves prihodnji teden od 20. do 25. julija t. 1. v mestnem fizikatu v Mestnem domu ter jih opozarjalo, da se bo zaradi velikega šlevila obveznikov začelo cepljenje vsak dan že od 7. uri, trajalo bo pa samo do 9. ure, da usluŽbenstvo ne izgubi preveč časa. Kakor se jih je že na tisoče prepričalo, gre cepljenje zelo naglo ter brez čakanja od rok. Vsi lani in letos cepljeni so se pa tudi prepričali, da je uživanje zaščitnih tablet zoper tifus popolnoma ure?, kakršnihkoli slabih posledic ler r.e škoduje prav nobenemu organu, pač pa zanesljivo varuje pred nevarnim tifusom. K zauživanju tablet mora priti vsakdo tešč in s praznin- želodcem, ker bi drugače ne učinkovale. Treba je prinesti tudi kozarec za vodo s seboj. I Marelice cenejše. Ljubljanski živilski trg je v jjetek kazal primerno živahno sliko. Marelice so se pocenile in so bile zato knj kmalu vse po-kupljene. Na izbiro so branjevci imeli po nekaj zabojev marelic, ki so jih prodajali po 8.40 lir kg, ko so bile pred dnevi še po 12 lir kg. Lep in zdrav ringlo je bil po 6 do 6.40 kg. Mnogo je hilo na prodaj lepih paradižnikov, ki so bili po 4.60 lir kg. Po paradižnikih je bilo precejšnje povpraševanje. 1 Domači paradižniki bodo kmalu ireli. Že dober mesec je Ljubljana paradižnike, ki so v Ljubljano uvoženi iz toplejših italijanskih pokrajin. Tudi pred ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine je Ljubljana v teh mesecih, kakor junija in julija, uvažala mnogo paradižnikov, dokler niso domači dozoreli, toda po večini iz Banata, le malo iz Italije, medtem, ko sedaj zalaga Ljubljano s paradižniki izključno le Italija, Domači paradižniki kažejo lelos izredno lepo in tudi raznih škodljivcev ni toliko kakor lani. Glavna nadloga za paradižnike so pač neki polži, ki ožro listje in plodove. Teh je lelos manj, ker je bila pač huda zinia in mrzla pomlad, kar je precej polžev uničilo. Mnogi vrtnarji si tudi pri paradižnikih pomagajo s škropljenjem raztopine tobačnega izdelka, s po-tresanjem pepela in sličnim. Za prihodnje leto pa svetujemo malim pridelovalcem, ki bi radi imeli zgodnje domače paradižnike, naj si sami vzgoje sadike doma, namreč kar v lončkih, enako kakor sobne cvetlice. Seme teh paradižnikov moremo dati že sredi zime v lonček in negovati rastlinice, potem, ko nastopi pomlad, pa moremo kar zgodaj vsaditi rasllinire na prostem. Prvi domači paradižniki bodo letos zreli čez kaka dva tedna. I Nedeljsko zdravniško sltiibo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. C i b e r Franc. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sobota. IS. julij« oh 17.30: »Učiteljica-. Premiera Izven. Cene od 1.1 lir na-vidol. — Nedelja, 13. julija oh 17: »Kovarstvo m tju-her.en«. Iiven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ponedeljek. 20. julija: Zaprto. Opera: Sohota, 18. julija oh 17: »KriSpin in niegova botra«. Red A. - Nedelja. 13. julija oh lfi: ■ Vladam* Butterfly«. Izven Gostovanje Zlate tijun-g.ienčeve. Zvifcane eene od 28 lir navzdol. — Ponedeljek. 20. julija: zaprto. _ RADIO. Sohota. 18. julija: 7.30 Poročita v »lovenMtni — 7.45 Polke in mazurke — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Koncert kv.ir-tela «11 Giglio. — 12.10 Koncert kmečkega tria —13 Napoved časa — Poročitn v italijanščini — 13.1) Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lepo pesmi od včeraj in danes — °rkc; liianSčini - 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M Sijanec — Pisana glasba — 14.45 Poster Cetra vodi dirigent Rarzizza — 14 Poročila v 11 n-ročila v slovenščini — lt Pokrajinski vestnik — 17.111 Nove ploSče »Cetra> — 17.55, Koechel Zlata:» Kaj je treba nvaževatl pri kuhi>. gospodinjsko predavanje v Slovenščini — 13.30 Poročila v slovenščini — 13.45 Valček - 2(1 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20,20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — "n.,10 VoiaSke pesmi — 20.45 Kavalir 7. rožn,, uglashil R Straiiss. spisat IT von Hofmannsthal. V odmorih: Predavanje r slovenščini — Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno služho Imajo lekarne: dr. G. Pipenli. Rleiweisov-i r««ta 43; mr. Hočevar. CelovSka resta M: mr Gartns. Moste - ZaloSka cesta 47. POIZVEDOVANJA. R"ven dijak le iignhil denarnico 7. vsemi svoiimi prihranki v bližini Ljudske tiskarne. Prosi poštenega najditelja, da jo odda v upravi »Slorenea- proti dohri nagradi. Izgubita se je živilska karta na ime Zupan Boris, številka 051384. Pred trgovino Vrhove jo ie pobrat neki starejši gospod. NanroSa se, naj jo odda: PodmilSča-kovR 1*. pri prof. Zupanu. V Orerl 1e bil naiden pri jadnjt predstavi >Ma-dame RnHnrflv. klavirsik irvleček te opere In s^er na galeriji. Lastnik ga dobi nazaj pri operni hla-gajnL Iz Gorizije Nagla smrt. Posestnik Leopold Mušič iz S. Martina Quisca je šel proti večeru pogledat na polje, kjer je imel delavce. Ko se je vračal, je postalo možu, ki je imel že nad 70 let, slabo in je sedel pod neko drevo. Tam ga je našel neki sosed, ki se je tudi vračal s poljskega dela — bil je pa že mrtev, zadela ga je kap. Tatovi v čebeljnaku. Pred kratkim so neko noč drzni tatovi vdrli na posestvo 38 letne posest-nice Alme Lasič v Ranziano. Ker niso našli nič primernega za plen, so se spravili na čebeljnak in pobrali iz panjev 16 kg medu. Pri tem ?o seveda poškodovali tudi panje in usmrtili mnogo čebel. Z Gorenjskega Prometna nesreča. Te dni se je po glavni cesti z Javornika na Jesenice peljal z motornim kolesom Stanko D. Pri jeseniški bolnišnici je sel po pravilni strani ceste upokojenec Franc P. z Jesenic. Stanko iz nepojasnjenega vzroka ni vec obvladal motorja in je zadel s precejšnjo silo v upokojenca in ga podrl na tla. Padel pa je tudi Stanko, vendar se je le neznatno poškodoval. Upokojenec pa je bil tako hudo poškodovan, da se je moral zateči v bolnišnico. Tečaj materinske službe. V Bohinjski Bistrici je bil te dni zaključen prvi šivalni tečaj. Ob tej priliki je voditeljica tečaja razložila ženam nalogo, ki jih ima nemška žena v oddelku materinske službe. Nato so si ogledali v kratkem času izdelano perilo in obleko. S ponosom so žene lahko pokazale naravnost vzorno zakrpane kose perila. Tovariški večer v Kranju. Pred kratkim je bil v Kranju tovariški večer, na katerega je okr. vodja Kuss povabil številne zastopnike stranke, države in oborožene sile Okrožni vodja je došle goste pozdravil in poudaril dobre odnose med strankinimi službenimi mesti in službenimi mesti oborožene sile. Taki tovariški večeri se vrše v Kranju od časa do časa in imajo namen, da se. vodilni možje stranke, države in oborožene sile tudi izven službe bolj spoznajo in da se zagotovi enotnost v upravi zasedenih ozemelj. Kuharski tečaj so imeli v Zavorinju in Tre-biji. Udeležilo se ga je 25 žen in deklet. Iz Hrvaške V Zagrebu je umrla Zora pl. Trnski, prva predsednica društva »Hrvatska žena« in hčerka hrvatskega pesnika in preporoditelja Ivana viteza Trnskega. Vodja hn-atske mladine profesor Oršanič je povabil 30 člansko delegacijo Hlinkine mladine na skupno taboren,je s člani ustaške mladine v mladinskem taborišču v Kupari. Maršal Kvaternik na Slovaškem. Na povabilo vrhovnega poveljnika slovaške vojske generala Catloša se mudi hrvatski vojni minister maršal Kvaternik že nekoliko dni na Slovaškem. Ob prihodu v Bratislavo so mu priredili topel in prisrčen sprejem. Maršal Kvaternik je po razgovorih z generalom Catlošem obiskal tudi predsednika slovaške republike Tisa, ki je hrvatskega gosta sprejel v svojem letnem dvorcu na Javorini. Ob tej priliki je Tiso odlikoval maršala Kvalernika z najvišjim slovaškim vojaškim odlikovanjem. Med kosilom, ki ga j» priredil v čast maršala Kvaternika general Catloš, je hrvatski domobranski minister poudar- jal tesno prijateljstvo in bratstvo slovaškega in hrvatskega naroda ter skupno borbo obeh vojska proti skupnemu sovražniku na vzhodu. Izrazil je tudi svoje prepričanje v zmago zavezniškega orožja. . Nova bolnišnica hrvatske železnicarske bolniške blagajne na Bebru bo v kratkem dogo-tovljena. Zadnje dni so oblasti razpisale že natečaj za zgraditev dovozne ceste, ki bo stala 800.000 kun. Iz Srbije Obletnica smrti znanega srbskega pisatelja. Te dni se je srbsko časopisje spominjalo v toplih člankih Stojana Zivadinoviča, znanega srbskega pisatelja, ki je umrl pred letom dni. Pokojni Zivadi-novič se je posebno proslavil s svojo trilogijo iz srbske nacionalne in politične zgodovine. Navodila srbskemu kmetu. Srbski ministrski predsednik Nedič je pred kratkim govoril po bel-grajskem radiu. Njegov govor je bil namenjen kmečkemu ljudstvu, katerega je pozival, naj ne zapušča vasi in zemlje in hodi iskat zaslužka v mesta. Po njegovih izvajanjih je danes potrebneje bolj, kakor kdaj koli poprej, da se kmet zopet vrne k svojemu poklicu in svoji zemlji. Kmet, ki je zapustil svojo rodno grudo, je napravil neodpustljivi greh nasproti svojemu ljudstvu. Nedič zalo priporoča srbskemu kmečkemu ljudstvu, naj se še tesneje oklene svoje domačije in zemlje ter naj jo obdeluje še z večjo ljubeznijo. Na deželo naj se nadalje vrnejo iz mest vfci tisti, ki so zemljo zapustili zaradi politike in iskanja zaslužka po tovarnah. Z življenjem na deželi in obdelovanjem zemlje naj se pa prično zanimati in pečati tudi vsi ostali, ki tega doslej niso delali. Samo na la način si bo srbsko ljudstvo lahko zgradilo novo kmečko državo. Uredba o zaščiti starin. Srbska vlada je izdala posebno uredbo, s katero je zaščitila vse premične in nepremične arheološke, umetniške, zgodovinske in etnografske spomenike, ki 60 stari nad petdeset let. Dodeljevanje profesorjev - državnih uslužbencev nn privatne zavode. Z najnovejšo uredbo, ki jo je na predlog prosvetnega ministra izdala srbska vlada, bo lahko srbska prosvetna uprava pošiljala v privatne šolske zavode vse tiste profe-sorje-državne uradnike, ki doslej še niso bili razporejeni na državne učne zavode. Kruševac dobi popolno žensko realno gimnazijo. Srbska vlada je s posebno uredbo ustanovila popolno žensko realno gimnazijo v Kruševcu. Dobra žetev v Srbiji. Srbski vladni in gospodarski krogi so trenutno predvsem zaposleni z vprašanjem nastopajoče letošnje žetve. Po podatkih kmetijskega in prehranjevalnega ministrstva potrebuje srbska državna uprava za prehrano prebivalstva v pasivnih krajih do prihodnje žetve 16.000 vagonov žita. Ker pa bo letošnji pridelek žitaric znatno boljši, je prehrana srhskega ljudstva docela zagotovljena ter bo prehranjevalni urad z viškom pridelanega žita lahko napravil še dobro rezervo. Dolgin - Debeluh - Ostrogled Risbe- ROM — Besedilo po K. J. ERBENU 30. »KAJ PA DELA MOJA NEVESTA?« VPRAŠA KRALJEVIČ. - »ZA 2ELEZNO MREŽO V VISOKEM STOLPU JO STRAŽI STARI ČAROVNIK«, ODGOVORI OSTROGLED. 31. VSI TRIJE MU OBLJUBLJAJO POMOČ IN' VODIJO KRALJEVIČA PO POTI, KI JO JE KRČIL OSTROGLED MED SKALAMI IN SKOZI GORE. Pet let spora med Japonsko in Kitajsko Ob petletnici spora med Japonsko in Kitajsko, ki so je vnel 7. julija 1937. v Soteski Marka Pola pri Pekingu, piše na široko ves japonski tisk. l\>litiki se ne morejo načuditi, kako je moglo priti do spora med sinovi llanna in sinovi tarnata. Zastopnikom tokijskega tiska, ki so se zbrali pri okrogli mizi, sta se pridružila tudi generala Matsui in Matsumuro. Pogovori so izzveneli v sledečih točkah: 1. Prodiranje japonske vojske v južno Azijo je pokazalo, da ljudstva v Indokini, v Tajski, Birmi, Maleziji, Nizozemski Indiji in na Filipinih nasproti Japoncem le nima takšnih predsodkov, kakor jih vodi Čangkajšek. Vzajemnost med azijskimi narodi je vzplam-tela že veliko prej, preden so japonske čete zasedlo te kraje in izjvodrinile angleško-amerikan-ski vpliv, kakor se je to pokazalo v Tajski, ki jo vodi Čangkajšek. Tudi v tej deželi so anglo-ame-rikanske gospodarske koristi ovirale Kitajce, da hi se strnili v slogi s svojimi japonskimi brati. Saj je znano, da se je v dobi 2000 let komaj tri- do štirikrat zgodilo, da je prišlo do spora med tema dvema narodoma, in še to vedno le vsled hujskanja kakšne tuje sile, ki so je hotela okoristiti z nastalim sporom. Tudi sedanji spor med tema dvema narodoma ni tak, ki bd povzročil kakšno resno nevarnost za vojno. Vsak dan poudarja japonski tisk, da vidi Japonska v Kitajski svojo ljubo sestro, — in četudi se je spor zavlekel kar za pet let, ni namen Japonske, da bi se iz tega razvile trajne sovražnosti, to tem manj, ker Japonska nima težnje, da bi zasedla kak del Kitajsko. 2. Prijateljstvo, ki se je razvilo med domačini, med kitajskimi izseljenci in japonsko vojsko, je veselo odjeknilo na Kitajskem. Vzrok, da si je dal Čangkajšek vezati roke in noge od anglo-ameriknnskih vplivov je stvar kitajskega značaja, ki je špekulntiven. Čangkajšek so je hotel pač okoristiti s kapitalom, ki sta mu pa nudila London in VVashington. Okoristiti se jili področje. Gradijo jo z veliko naglico. Druga pomembnejša cesta je Kangtingu, ki so ji dali nesrečno ime Tatsienlu. Ta cesta vodi čez Cengtu in je podaljšana do Lhase, glavnega mesta Tibeta. Toda ta cesta je samo za pešce. Angleški strokovnjaki so ugotovili, da bi se dala tudi ta cesta popraviti, ki bi potem razbremenila birmansko cesto. Potem so še ceste, ki vodijo iz Sibirije na Kitajsko. Toda vzdržavanje teh cest je zelo ovirano, ker sosedna dežela ne stori prav nič za njihovo izboljšanje. 4. Na Kitajskem so cene silno jvoskočile. Cena rižu, ki je živilo revnih slojev, je poskočila na 300 vuanov za stot, kar pomeni, da se je riž desetkratno podražil. V pokrajini Szciuan vlada takšna lakota, da ljudstvo melje drevesno skorjo in korenine, da se ohrani pri življenju. V nekaterih pokrajinah GiugKingovci strašno terorizirajo narod, in zahtevajo, da plača ljudstvo davščine kar do 1. 1990, to je za pol stoletja naprej. Ponekod |->oljedelec sploh nima kai več dati; oblasti so mu vzele zadnie, kar je še Imel. 5. Naravni ?.aklfidi tega ozemlja pa so bogati, kakor je pojasnil Ueani, pooblaščeni strokovniak za narodno gospodarstvo. Posebno važna je ta jeklena industrija. 6. Japonci se zelo trudijo, da bi doumeli bistvo kitajskega človeka, da bi vedeli, kako ravnati z njim. Zdaj uvajajo Kitajce v podrobne upravne posle; nadzorstvo pa so pridržali zas*. Ker se iajionski zasebniki na Kitai«kem ne morejo gibati hroz potnega lista, nameščajo Japonci ugledne Kitajce na važna mesta. Uspehi teh uredb so sijajni. 7. Kitajci zelo spoštujejo svoje starše. Kon-fucijeve postave so v tem oziru zelo stroge. V Fenghuaiju se nahaja grobnica Čangkajškove matere; grobnico je dal zgraditi njen 6in. Japonski vojaki zelo skrbijo, da ostane spomenik^ nedotaknjen. Zdaj se že na splošno opaža, kakšen ugled uživajo Jaj*>nci v zasedenm ozemlju. 8. Sun Liang Cieng. pod|>ovoljnlk 30. Cangkajškove armade in poveljnik druge vojskine cone, se jo s svojimi 25.000 možmi pobotal z Nan-kingško vlado in z Japonci, kar je j>ovzročilo silno jezo pri generalisimu. Zanimivo je, kako je prišlo do te odločitvp. Tagir, predstavnik japonskega poročevalskega urada pri zunan|em ministrstvu, pripoveduje sledeče: Neki poveljnik japonskih čet je dobil nalog, da na I se javi v sosednem taborišču, kjer se je nahajal general Sun Liang Cieng. Japonske čete so se ravno pripravljale na lo, da hodo sodelovale skupno z Kitajci iz Nankinga. Jajvonski poveljnik je razdelil povelja, ki so bila kaj čudaška. Povelje se je glasilo, da naj japonski vojaki počastijo višje častnike nakingško armade. Oh drugi priliki je dal poveljnik nekemu športnemu oddelku obeh narodnosti nalog, nai japonski vojaki vzamejo nn svoje rame kitajske otroke in nai jih norijo; kitajski vojaki pa naj si natovorijo na rame japonske otroke. To se je tudi zgodilo. Vse te stvari so prišle na uho sovražnemu generalu Sun Liangu Ciengu. To je generala tako ganilo, da je sklenil mir. To se je zgodilo na Kitajskem, kjer so takšne stvari večjega pomena, kakor pri kakšnem drugem narodu. Pogovori pri okrogli mizi so se končali z domnevo, da utegnelo »lični psihološki jiojavi privesti prej do miru, kakor pa moč orožja. — (jPo-polo dTtalia«.) »Slovenčeva« športna posvetovalnica je hotel s pogodbami in posojili teh dveh ponudnikov. Kitajsko ljudstvo je podpiralo Cangkajška prav zaradi tega, ker je izpolnil nalogo in izkoriščal kapital svojih nasprotnikov. Zdaj to ni več mogoče, zdaj je Kitajska zapadla v popolno revščino, ki nima primere v svoji zgodovini; v revščino, v kakršno drvi sploh ves svet. Vse to je povzročilo preobrat v mnenju Kitajcev in omajalo zaupanje v genernlisima. Yin Tung, upravnik železniškega omrežja v severni Kitajski, je mnenja, da zasedba južnih morskiti pokrajin po Japonski ni pravi vzrok, da vojska, ki jo vodi Čangkajšek, traja tako dolgo. Upanje, da bi utegnila hiti Japonska blokirana od zapada, je prazno. Ta možnost je izključena. In tako nima Čangkajšok od bodočnosti ničesar več pričakovati. 3. Da anglo-amerikanska podjetnost ni zgradila cest v Birmi, bi bilo za Cangkajška veliko boljše, kajti prvo uspešno in učinkovito uporabo te ceste so izkoristili Japonci, ki so prodrli s svojimi motoriziranimi vozili prav v osrčje Kitajske. Brez teh cest bi bilo lo izključeno, še posebno, čo bi bil promet skozi Birmo navezan le na dvoje zanemarjenih cest v Yunnanu in Kiangsiu. Cesta v Birmi je dobro zgrajena. Na nekaterih krajih je široka do 13 metrov. Ta cesta vodi od Assana do Highuay in veže angleško-kitajsko Ali je telesna vzgoja odvisna? Iz Vašega pisma razberem, da so Vam zdi telesna vzgoja preveč izumetničena, v glavnem pa nepotrebna. Tako pravite, da je treba »rast otroka in njegov telesni razvoj prepustiti materi naravi«. Res je vsekakor, da je v naravi dojenčka, otroka in razvijajočega se človeka sploh, toliko prirojenih nagibov in nagonov po kretanju in telesnem urjenju, da se ni bati, da bi ostal organziem nerazvit. Vzgoja preteklih stoletij pa je bila vse prej kot naravna. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da so stariši vseh časov vzgajali mladiče tako alj tako, pametno in nespametno, naravno in izumetničeno. ^Telesno vzgoje« si niso izmislili športniki, pač pa veliki pedagogi preteklega stoletja. Iz starejše pedagoške literature je jasno razvidno, da ne gre za izumetničenost, temveč ravno nasprotno, za vračanje k naravnim zakonom rasti in življenjskih jvogojev razvijaočega se človeka. Posebno dragocena se mi zdi Villaumeova knjiga »O telesni vzgoji s f>osebnim ozirom na popolnost in srečo človeka«. Značilno za preteklo stoletje je, da mora nastopati Villaume proti nasilnemu modeliranju otroških glav, proti steznikom, ki bi naj dajali rojenim otrokom vitkejšo linijo in proti tesnemu povijanju dojenčkov. Če so mod tem že prišli stezniki iz mode in če nam dandanes niti na misel ne pride, da hi oblikovali otroške glavico po svojem okusu, je v tem že velik napredek, za katerega gre zasluga sodobnemu zdravstvu, pa tudi telesni vzgoji kot ve- Poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora ▼ Rnsiji, Izroča na bojnem polju odlikovanja za vojaške zasluge častnikom in vojakom, ki so se vzadnjih bojih na vzhodni fronti posebno jnnaško izkazali. di. Marsikaj podobnega bi lahko ugotovili tudi glede otroških iger, prehrane, oblačenja in utrjevanja proti mrazu in vročini. Trdno sem prepričan, da je otroška telesna vzgoja potrebna, glede metode same pa se strinjam z Vami, da je prav odklanjati vso izumetničeno navlako in ravnati po zakonih narave. Športni pedagogi se tega dobro zavedajo in nudijo mladini le tisto vrsto telesne vzgoje, ki odgovarja njenim psihološkim in biološkim potrebam. Pri šolski telovadbi n. pr. delajo otroci v glnvnem isto kot na domačem dvorišču, na poljani in v gozdu, najvažnejša naloga učitelja pa obstoja v tem, da nadzira in vodi njih naravno udejstvovanje. Tako vsaj hi moralo bili! (V. C. Lj.) Močni boki. Radi bi zvedeli za vaje, ki so priporočljive za starejše osebe z močnimi lwki. Po mojem mišljenju se da z gimnastičnimi vajami estetska nevšečnost, o kateri pišete, le v neznatni meri popraviti. Močni boki so v glavnem prirojeni in so izraz obilnejšega okostja in rejenosti. Vse, kar Vam lahko svetujem je. da veliko manj sedite, da več delate in več hodite. Hoja naj bo hitra, koraki pa daljši. (O. Z. Lj.) Sprinterji I. 1042. Iz tistih časov že, ko ste čitali prva športna jvoročila, se zanimale za tek na 100 m. Radi bi vedeli, kakšna je letošnja tabela najuspešnejših brzcev (sprinterjev) na svetu. Postrežem Vam lahko samo z evropskimi rezultati, zakaj o ameriških in japonskih tekačih na kratke proge nisem bral letos še ničesar. Vrstni red evropskih tekačev na 100 m pa je tale: 1. Mellerovirz — Nemčija 10.5 sek., 2. Orazio — Italija in Osendap — Nizozemska 10.7 sek., 3, Seeger — Švira 10.9 sek. (C. J. R.) Ali je sadje primerna hrana za športnike? Komisija švicarskih športnih zdravnikov je izdelala dragocena zdravstvena navodila za tekmovalce. V teh navodliih je tudi govora o prehrani in o sadju. Citiram odlomek, v katerem boste našli odgovor na Vaše vprašanje: »Najvažnejše sestavine vsakdanje prehrane naj ti (tekmovalcu) bodo: 6veže sadje, sveže zelenjave, surovo maslo. Pri tekačih na dolge proge se je obnesla tudi vegetarična prehrana. Pri večini telesnih vaj in zlasti pri borbenih športih pa je potrebno uživati tudi meso. prirejeno na različne načine. Kadar čutiš, da potrebuješ sladkornim jej sveže sadje. Le-to je koristnejše od tovarniškega sladkorja, ker vsebuje tudi druge, organizmu potrebne sestavine.« Bodajem samo to. da je sveže sadje priporočljivo tekmovalcem tudi za žejo. To pa velja le za dobo treninga, ne pa za dan tekmovanja. (M. F. Lj.) Plavanje na 100 m izpod minute. Kdo je dosegel letos najboljši čas v plavanju na 100 m? Lansko leto je bilo kar pet plavalcev, ki so plavali pod minuto. Med njimi sta bila tudi Madžar Kftreszj in Nemec Schroder. Precej pazljivo zasledujem plavalne rezultate, moram pa priznati, da letos še nisem čital o nikomer, kj bi bil na 100 m hitrejši od 61 sek. Ur>oštevati je treha, da padajo v plavanju maksimalne mednarodne znamke šele proti koncu sezone, avgusta in septembra. Ni izključeno, da bodo dosegli jutri na plavalnem dvoboju med Nemci in Madžari (v Darmstadtu) rezultat, ki se bo tesno približal zaokroženi številki 60 sek. (M. G. Lj.) Enourni avtomhilski rekord. Kdo ga ima in koliko znaša? Svetovni rekord na avtomobilskih Lov na medvede v stari Kranjski Če se kdaj pokažejo medvedi pri nas. vzbudi to že splošno pozornost. V 18. in tudi še v 19. stoletju pa niso bili lovi na medvede prav nič posebnega in so se vsako leto redno ponavljali. V vseh starih kronikah utegneš brati mestoma prav živahne in tudi dramatične opise teh lovov na nevarne gozdne prebivalce, ki so se, zlasti pozimi in spomladi, spet in spet pojavljali v goratih delih naše dežele in so povzročali velikansko škodo med živino na kmetih in so večkrat napadli tudi ljudi. Proti koncu 18. stoletja ie bilo zlasti na gorah vzhodne Kranjske, posebno okrog Velike planine, mnogo medvedov. Spomladi in zgodaj v jeseni so priši iz svojih brlogov in stalnih bivališč in so preromali visoke grebene Šipka in Krvavca. Proti koncu leta 1779 so postale te zverine še posebno drzne in so napadale živino na napajališeih in na pašnikih in io vlačile s seboj. Pa so slednjič prebivalci Motnika sklenili, da bodo na dan sv. Jederti (17. marca) priredili velik lov na medvede. Po službi božji se je zbrala lovska družba v lesenih coklah in irhastih hlačah ali v škornjih, toda brez pušk, v trgu pred cerkvijo. Ko so se lovci okrepčali z vinom in brinjevcem. so se odpravili na lov. Ze zjutraj so na poti k maši zapazili pri Rupicali sledove medveda, K.oj so si mislili, da se bo medved vrnil in odblnčal na planino. Trški sodnik, vodja lovske družbe, se je po- stavil s svojo težko puško na bojišče ob potoku, kjer se je nekoč odkrušila velika skala in zdrčala nizdol. Za to skalo se je skril in je imel imenitno zavetje. Kmalu so se iz dalje zaslišali votli glasovi gonjačev, ki so prihajali bliže in bliže. Nekje se je sprožil strel. Trški sodnik je še enkrat preisknl svoje kresilo in obrisal kresilni kamen. Kozja čreda, ki so jo zaradi bližajoče se nevarnosti segnali v stajo, se je začela vznemirjati. Živali so vohljaje dvigale glave in divje begale sem in tja. Nenadoma se je začulo pokanje vejevja v bližnjem gozdiču. Vse preraslo grmičje je vztre-petalo. Lovec poklekne na eno koleno in nasloni svojo neokretno puško na skalo. To traja komaj nekaj sekund. Tedajci plane velikanski medved iz gošče na cesto, komaj petnajst metrov pred lovcem, in puška zagrmi. Medved se povzpne na zadnje noge. strahovito zarjove, da se njegovo rjovenje pomeša med odmeve strela, s šapo si gre čez obraz, se nenadoma, stoječ na zadnjih nogah, obrne in izgine v go-šeavje, odkoder se je bil prikazal. Trški sodnik. misleč, da ga je zadel, zavpije na ves glas: »Lo na Rupce. le na Rupcel Je že zadet!« Toda odprava na »Rupce« ie bila brezuspešna. Krogla je bila sfrčala tik mimo glave medveda, ki si je bil ohranil še toliko strate-gične bistroumnosti, da se je bil izognil kraju, kamor bi ga bili lovci radi poslali. Izbere si drugo pot. preskoči nekaj sto metrov od trškega sodnika glavno cesto in potok in pobegne v svoje gozdove. Na poti onkraj jKitoka Zapia-nica ga zagleda gozrlar in ustreli vanj. Toda zverina, ki ni bila ubita, temveč le ranjena, napade gozdarja in že se je dozdevalo, da ga bo med strahotnim brundanjem in rolinenjem razmesarila. Tedajci se pojavi na drugi strani potoka tovariš gozdarja, ki ne ve, ali naj bi na petdeset metrov razdalje streljal in s tem ogrožal napndenca. ali pa naj bi napravil ovinek več ko tisoč korakov in bi tako prišel prepozno. Odločil se je za prvo rešitev. Kratek samo-govor: »Tomaž, grevengo obudi! Jaz bom v imenu božjem ustrelil!« in strel se zahliska. Zverina, ki že objema svojo žrtev, plane kvišku, zažene lovca, ki krvavi iz več ran nn glavi, daleč proč. se nato sesede in se strklja v potok, pri čemer v smrtnem boju zgrabi s šapami in z zobmi mlado smreke ob potoku in jih izruje s koreninami vred. »Jur, sem te zadel?« zavpije zmagovalec medveda, ko je slednjič prispel do napol one-sveščenega tovariša. »Nisi me ne. hvala Bogu,« odgovori oni in si skuša obrisati nazpraskano kožo na glavi. Boj je končan — čeprav na drugem bojišču, kot je bilo dogovorjeno. Jako nazoren zaradi svojih podrobnosti se nam dozdeva opis lova na medvede iz zime 1857, ki je razburjal vso kočevsko okolico. V brezmejnih gozdovih pri Gotenicah, kamor je takrat malokdaj stopila človeška noga, je bivalo takrat zmeraj po več medvedjih družin. Skalnata, apnenčasta tla vsebujejo množico jam in votlin, kjer so imeli medvedi dolgo časa vprav bajna bivališča in prezimovališča. Kakor je znano, ima medvedka v januarju in februarju svoje mladiče in se v tem času ne približa človeku. Lovci spoznajo bližino med- dirkah na eno uro je postavil 1. 1937. Američan Jenkins. V 60 minutah je prevozil na posebnem dirkališču 3*4 933 km. (J. P. Lj.) Nizke pete. Zakaj nosijo športnice nizke peto? Menda Vam je znano, da se športna moda v mamilom razlikuje od vodilne meščanske navade oblačenja in obutve. Pri meščanski modi prevladujejo estetski in tako imenovnni »modni« motivi, pri športni pa zdravstveni in praktični. Gospodične in go^pe, Ki hj bile rade elegantne in vsaj nekaj centimetrov višje, nosijo visoko pete, š|>ortnicam pa je več do naravno oblikovanih nog in izdatnega prožnega koraka. In končno, za telesno zmogljivost ni vso eno, če so stopala — četudi neznatno* — skvarjena. Glede estetskega učinka pa so okusi različni: nekateri motrijo človeško postavo kot kip ali sliko, recimo »statično«, ljudje športnega okusa pa dajo več na lepoto gibanja. (Ž. S. Lj.) Nemška atletika v tretjem letu vojn«* Skoraj vse države so priznale lahko atletiko kot temeljni šport, katerega gojijo zlasti v srednjih šolah. Naši bralci se bodo najbrže spominjali kratkih poročil v »Slovencu«, v katerih smo navedli atletske mere, katere morajo doseči dijaki srednjih šol na finskih, norveških in nemških šolah. Tudi v drugih državah ima lahka atletika privilegirano vlogo in kot taka vodno več aktivnih pristašev. Med tistimi, ki si največ prizadevajo, da bi lahko atletiko popularizirali, velja omeniti v prvi vrsti Nemce, ki jo gojijo tudi v telovadnih in nogometnih društvih, pa tudi v političnih mladinskih organizacijah. Za nemško atletiko jo značilnih dvoje dejstev: množično udejstvovanje in veliko število manjših krajevnih tekmovanj. Kljub temu pa opažamo pri letošnjih atletskih rezultatih nekaj kakovostnega zastanka. To pa radi tega. ker je veliko število atletskih prvakov na bojišču, kjer nimajo kaj več možnosti za trening. Na podlagi najnovejših podatkov v strokovni reviji »Lahkoatlet« (Der Leichalhlet) si bomo v naslednjem ogledali rezultate vrhunskega moštva, ki ho prišlo v poštev za sestavo državne reprezentance. V teku na 100 m vodi Lehmann—Leipzig s časom 10.5 sek. Ime Lehmanna je v evropski atletiki še novo, nobenega dvoma pa ni o toni, da gre za sprinterja visoko zmogljivosti. To tem preje, ker je dosegel čas 10.0 sok. v borbi proti znanemu juniorskomu prvaku Lichi, ki je zaostal za 0.2 sek. Mod hrzci na 100 m je treba omenili še Mellero-vieza in VVagemannsa, katerih hitrost je označena z 10.8 na 100 m. Na 200 m Vodi Sonntag z 22.1 sek. Lehmann pa je dosegel le 22.8 sek. V tekih na srednje proge pogrešamo Karbiga, ki se jo povzpel lansko leto med najboljše na svetu. Harbig je vojak in bo nastopal le s pomanjkljivim treningom. Doslej se je posrečilo samo dvoma atletoma, da sta postavila na 400 m boljše čase od 50 sek. To sta Seibert (49.8 sek.) in Linnhoff (49.9 sek.). Imajo pa celo vrsto atletov, ki tečejo na 400 m nekaj deselink sekunde čez 50. Odkar je Harbig na bojišču, nimajo Nemci tekačev, ki bi jih lahko postavili proti Italijanu Lanziju in Švedu Haeegu. O Lanziju čitamo, da je pretekel 800 m v sijajnem času 1:51.9 min. Gundar Haoog jo dosegel 1:52.8 min., najboljši Nemec Kaindl pa le 1:55.6 min. Isti Kaindl vodi tudi na 1.500 m s časom 3:56.2 min. Kazen Kaindlna še ni letos nikdo mod Nemci dosegel znamke izpod 4 min. Razmeroma šibki so tudi rezultati na 5000 in 10.000 m. Doslej su sučejo okrog 15 min. na 5000 m in 32 min. nn 10.000 m. Skakačj v višino so ohranili tudi v tretjem letu vojne svojo formo. Trenutno razpolagajo s štirimi atleti, ki so zreli za mednarodne znamke 1.90 m. Njih vrstni red je tale: Langhoff 1.93 m. Nacke 1.92 m, Koppenvvallnor 1.91 m in Bohmer 1.90 m. Najboljši letošnji uspeh v skoku v daljino ima Schwenke (7.22 m), v skoku s palico pa vodita Sttirck in Glotzner s 3.90 m. Kakor že dalje časa. tako so Nemci Iudi letos zelo močni v metanju kladiva, v krogli in disku pa precej zaostajajo. V kladivu beležijo že tri mete preko 52 m. v krogli pa se še ni nikdo povzpel čez 15 m. Trenutno so na vrhu naslednji meLilci: kladivo Lutz 57.68 m. disk \Votapek 48.03 m. krogla Bongen 14.86 m. kopje Pektor 69.35 m. Če primerjamo dosedanje nemške atletske izide z onimi, ki so padli na nedavnem prvenstvu Italije, moramo ugotoviti prednost Italijanov v tekih na srednje proge, v skoku v višino in daljino : in v metanju diska. Pravo razmerje sil pa bo ■ prišlo do izraza šele na mednarodnem atlPtskom j troboju. katerega se hodo udeležili razen nemških in italijanskih atletov tudi madžarski. * Spet nnT svetovni rekord na Švedskem. Iz Stockholma poročajo, da je postavil znani pešec Mikaelsson nov svetovni rekord v hoji na 20 km. Dosedanjo znamko Litvijca Gablinscha, ki je držala devet let, je znižai kar za dve minuti. V razpredelnici svetovnih rekordov v lahki atletiki bomo torej zbrisali ime Litvijca in vpisali na njegovo mesto Šveda Mikaelssona s časom 1 ura, 32 min., 2S.5 sek. vedovega brloga po poškodovanih smrekah, kamor hodi breja medvedka po lišaje, da z njimi mehko postelje »gnezdo« za svoje mladiče. Zaradi takih znakov so tisto zimo tudi sklenili poiskati medvedov brlog. Dne 27. februarja tistega leta se je gote-niški gozdarski čuvaj odpravil s tremi tovariši v ondotni »pragozd«. Ko so dalj časa hodili sem in tja po gozdu, so prispeli do kraja, kjer so spoznali po znakih na smrekah, da je tu gospodarila medvedka s svojimi mogočnimi šapami. Hodeč za sledjo, so kmalu odkrili brlog. Odprtino votline so zadelali z močnimi bruni. Ujeta medvedka se je najprej odzvala le z brundanjem. a ko so pred votlino zažgali ogenj in se je začelo kaditi v brlogu, je razkačena medvedka planila s strahotnim rjovenjem do zaprtega vhoda. Na to so pa lovci čakali. Dva strela v tilnik sta medvedki končala življenje. P1 en so spravili domov in 28. februarja se je odprava ponovila. Spet so našli izdajalsko sled. odkrili votlino in z bruni zadelali vhod. Z ognjem so izvabili medvedko ven in jo nato ustrelili. To pot je bil plen še obilnejši, ker sta se prikazala iz ozadja brloga tudi dva mlada, n že precej razvita medveda. Seveda ju je zadela isla usoda, kot njuno mater. Drugi dan so naložili vse tri medvede na voz s par konji. Z vseh strani je vrelo ljudstvo, ko se je pomikal voz zmaeo«lavno po kočevskih cestah. Lovci niso dobili samo nagrado, ki je hila takrat precej visoka — 150 goldinarjev — ampak «o dobili tudi denar za kože in medvedje meso, ki so ga prodajali po 5 krajcarjev za funt. Ljudje so se kar tepli zanj. 289. Turškega poveljnika je razjezilo sporočilo, da mu je izpodletel nočni napad na tabor pod Rožčico. Na mestu ukaže, naj poiščejo onega starega Tresoglava in takoj pripeljejo pod stražo v njegov šotor. Ob glavo ga hoče djati, goljufa starega, še celo pa, če se bo še sedaj obotavljal izpolniti svojo obljubo, dano mu na svečan način tu v šotoru. 290. Tresoglav pa začne moledovati: >Poslušaj me, mogočni gospod! Ni nesreče med srečo. Mnogo tvojih vojakov je res ubitih in ranjenih. Tudi jaz bi )ikoro prišel ob življenje. Toda to je bila pot, ki jo je pokazal Mohamed in edina vodi do zmage. Zc prihodnjo noč bo padlo Gradišče v naše roke! Zaupaj mi! Trisegam Ti pri tvojem Bogu!« 291. Turški poveljnik se je zavzel nad tako odločnimi besedami ter se je pomiril: Govori, žid, kje in kako? Ako lažeš, si ob glavo!« — »Poglej mojo glavo: ta obveza je kos ženskega krila moje hčerke Almire. Ona je v onem nepristopnem taboru po Rož.co. Ko je slišala moj klic, je prišla k meni, mi obvezala glavo in rekla, da pozna tajni vhod na Gradišče. To noč mi razdene vse in mi da ključ od vrat!« Carjeve ure Neki ameriški list je objavil kratko poročilo, da je bilo gospe Nlarioni Rnntzeejevi dovoljeno, da si je ogledala svojevrstno dragoceno zbirko neke ncwyorške banke. Ta zbirka je edina te vrste na svetu in je vredna več milijonov dolarjev, saj vsebuje prekrasne ure samega ruskega carja. V tej zbirki sta tudi stenska ura carice Katarine II. in zlati časo-mer Aleksandra II. — Vse te ure so v dobi revolucije I. 101T na skrivnosten način prišle v daljnji Newyork. Stenska ura velike carice Katarine II. je stara že 200 let. a ura Aleksandra II. 92 let, saj je bila narejena že leta 1850. Izdelana je v Švici in sicer sta jo naredila dva prava prav-cata umetnika na tem področju, in sicer Lenart Nardin in njegov sin Ulrik. Za izdelavo te ure sta rabila 8 let. Leta 1850 jo je dokončal Ulrik Nardin. Ta ura je iz suhega zlata, vanj pa so vdelani kosci platine — te najdragocenejše kovine, ki je bila za tiste čase še povsem nova — a kazalo je posuto z demanti. Znotraj je ura polna draguljev. To uro je naročil princ Jerome Bonaparte, bratranec cesarja Napoleona III., ki jo je dal okrasiti s posebnimi okraski znamenitemu pariškemu graverju. Risbe za okraske so posnetek risb velikega Florcntinca Cel lini ja, ki je napravil osnutek za okraske za zapestnico Katarine Medicejske. Princ Jerome Bonaparte je imel fin čut za umetnost. Sam je od časa do časa nadzoroval delo pariškega graverja na slavni uri in je tako nastala zares prvovrstna umetnina. Dragoceni uri ni bilo usojeno, da bi prišla v roke princu Jeromeu. Dobil jo je v dar ruski car Aleksander II., oziroma je bila namenjena njegovi sestri, veliki vojvodinji Olgi. Po krimski vojni. — Koma j čez tri leta no vojni na Krimu in po padcu Sebastopo-ga, ko je bila Rusija vsa ogrožena po sovražnem brodovju, se je začela Rusija bližati Franciji. Grof \Valevski. sin velikega Korzičana in grofice Marije Walevske, zunanji minister v vladi Napoleona 111.. je zelo oboževal svojega vladarja in je želel, da bi se njegov oboževani vladar poročil s princeso iz kakšne stare vladarske hiše. Zato mu ie bilo zelo hu-. do, ker se je Napoleon III. tako na hitro poročil s špansko grofično Eugenijo Montiljo, v katero se je zaljubil kakor kak petošolec. Ko bi bil Napoleon lil. nekoliko počakal in se nekoliko razgledni po svetu, bi mu bilo prav gotovo uspelo, da bi se bil poročil s kakšno rusko, nemško ali pa avstrijsko princeso iz vladarske hiše. Grof Walevski si je sploh prizadeval, da bi si napoleonski princi poiskali politično ugodne zakonske zveze. Princu Jeromeju je na-svetoval, naj se poroči s kakšno rusko prin- cesinjo. Rekel mu je, da bi bila velika kne-ginja Olga, sestra ruskega carja, primerna nevesta zanj. Princu Jeromeju je bil ta laskavi predlog zelo všeč. Treba je bilo velike previdnosti. Kajti v Parizu še niso bili pozabili, kako slal»o je naletel pred pol stoletja I. 1810 Napoleon Prvi, ko je snubil sestro tedanjega carja Aleksandra I., in se je nato mati neveste izrazila, da bi ' ne marala imeti za zeta takšnega razvpitega pustolovca, kakor je Napoleon. Toda to pot snubitev ni zadela na takšne ovire. Za zakon velike kneginje Olge s princem Jeroinejetn na ruskem dvoru niso pokazali niti navdušenja niti niso nasprotovali. Treba jo bilo tedaj postopati zelo previdno in čakati. Do te točke so se zadeve glede ženitve kar lopo razvijale. Da bi si pridobil naklonjenost carja Aleksandra II., mu je poslal princ Jerome v dar ono znamenito uro. To je bilo leta 1858. Toda v Torinu je bil snovatelj budno nn delu. Tako v Parizu kakor po vseh evropskih dvorih je imel svoje tajne poročevalce, ki so mu sproti poročali vse politične spremembe in dvorske marnje. To jo bil grof ( avour, ki je snoval združitev Italije v samostojno kraljevino. Tako je izvedel tudi za nameravano snubitev princa Jeromeja na ruskem dvoru. Ako bi prišlo do tega zakona, bi francosko-sardinske težnje ogrožale združitev Italije, Grof Cavonr ni mogel pozabiti, da ruski car malemu Pie-mnntu ni bil naklonjen iz vzroka, ker se je le-ta drznil napovedati vojsko, da bi dosegel osvoboditev izpod tujega jarma. In kako je ruski poslanik na kongresu v Parizu 1. 1856 ošabno zafrknil grofa Cavourja. ki je bil majhne postave, in mu rekel: »No, kako pa Vi, mali Piemont? Zakaj ste napovedali vojsko?« Toda malega velikega grofa ni bilo lahko ugnati: s pravo napoleonsko odločnostjo se je lotM osvoboditve. V resnici pa tudi ni kazalo izgubljati časa. Veliki minster je izzval spopad med Plombieri in Napoleonom III. In Plom-bierijem je res prišla na pomoč francosko-sardinjska zveza, z ozirom na zaroko princa Jeromeja s princeso Klotildo, hčerko velikega kralja. Snubitev na ruskem dvoru je izostala: potek zgodovinskih dogodkov pa je krenil v drugo smer. Kako je bilo 7, dragoceno uro? Car Aleksander II. je bil daru zelo vesel. Ura se mu je tako zelo priljubila, da jo je nosil vedno pri sebi; zvečer pa jo je položil k znameniti uri carice Katarine II. Nič ga ni motilo, da nosi.ura urezano ime in grb darovalca, člana Bonapartejeve družine. (Gazzetta del Fopolo della Sera.) MATOGRA Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedeljah In orainUtlh ob 10.30. 14.30. 16.30 In 1».?0 Pretresljiva ljubezenska drama Turbine - Vihar V glavnih vlogah Pavla Barbara in Friderik Benfer KINO SLOGA - TFL. 27-30 Izredno zanimiv film globoke in pretresljive vsebine Trgovec s sužnjami Annette Bach — En7.0 Fiermonte KINO MATICA - TEL. 22-41 Sijajna ženitvena komedija StromoSlvo In plemstvo V gl vlogah Vincenzo Scarpetta. Elli Parvo, Maria Donati, Dtna Sassoli KINO UNION - TEL. 22-21 B Stolte j Dobe: Iščem učiteljico klavirja na dom. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Klavir« št. 4142. b j Službe g luno: Mlajša dekle vajena vseh hišnih del, želi nastopiti pri krščan-skl družini. Ponudbe poslati podruž. »Slovenca« Novo mesto pod »Zmožna« št. 4143. b gStanovanial Jitclo: Enosobno stanovanje s posebnim vhodom Išče akademlčarka približno v središču mesta. Naslov v upravi »Slov.* pod »Plačujem vestno 4128«. č Beli luk srebrnjak Je najranlja, zelo čislana čebula. Sejemo Jo od junija do septembra. Prezt-ml brez pokrivanja. V rani pomladi napravi za prst debele, poru podobne rastline. Večji del se Je porabi v nedozorelem stanju. Kar Jo nismo porabili, pa dozori meseca maja v srednje debelo čebulo. Sever & Komp., LJubljana. I MMM^mm DARMOl najboljše odvajalno sredstvo Kupim ln prodajam umetniške predmete, slike 1.1, d. — »Umetnost«, Kolodvorska št. 30. 1 ■ Sobe ■ Jšlejo: Opremljeno sobo B posebnim vhodom Išče uradnica bolj v središču mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Dobra plačnica« št. 4127. s Eznsi Prazne steklenice od Jekocltrola. Tonovlna, Efetuslna ln Eukalcina, očiščene, kupujemo. Ce-hostaklo, Resljeva 8. k Razne prošnje ln druge prevode v Italijanščini ln nemščini sestavlja strokovnjak. -Vprašati na tel. 23-67. r t Umrla nam je naša nepozabna, dobra mama, gospa Marija Maurin roiVaienčič v visoki starosti 94 'let. Pogreb bo v nedeljo, dne 19. julija 1942, ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. julija 1942. Žalujoči: Štefka, h^i — in ostalo sorodstvo. Giovanni Vergai 10 Tone Nevolja Roman. No torej, če svakinja Maruzza položi v to svojo roko, bi vse bilo poravnano.« Uboga žena ni mogla ugeniti, kam naj bi položila svojo roko. »Položiti jo morate v prodajo in odpovedati se dolgu na doto, četudi volčjega lxiba niste vzeli vi.« ji je de.jal don Silvester. »Volčji bob smo vze pisal za denar, ko bo tam doli in če mu bo Rog dal dolgih dni, bo znova dvignil dom pri ncšpljevem drevesu.« je mislil stari. Toda Bog mu ni da'l dolgih dni, prav zato, ker je bil iz takega testa. In ko je pozneje dospela vest, da je umrl, je Dolginko brez prestanka borilo v srce kot trn, ker ga je pustila oditi v dežju in ker ga ni spremila na postajo. »Mama!« je dejal Luka. ko se je vrnil, ker mu je plakalo sroe. da bi jo pustil na mostovžu tako čisto molčečo, kot Mater Prežalostno. »Ko se bom vrnil, Vas bom popreje obvestil in tako mi boste vsi prišili nasproti na postajo.« In teh besedi Maruzza ni pozabila, dokler ji niso za-tisnili oči. Do tega dne je nosila' zasajen v sreč še drugi trn: da ni njen dečko bil prisoten pri praznovanju, ko so znova spustili na morje .Previdnost'. medtem ko je tam bila vsa vas in se je Barbara Zuppidda pojavila z metlo, da bi pomedla skohljance. »To delam Vam na ljubo, ker gre za vašo .Previdnost'«, je dejala Tonetu, sinu gospodarja Toneta. »7. metlo v roki si mi zdite kot kraljica: v vsej Trezzi ni tako pridne gospodinje, kot ste Vi!« ie odvrnil] Tone. »Zdaj, ko si boste odnesli .Previdnost', ne boste več prihajali tod naokoli, boter Tone.« »Bom prihajal, bom. In potem, do ,scia're' je ta pot najkrajša.« »Prihajali boste, da bi videli Rožičevko, ko stopa k oknu, ko greste mimo.« »Rožičevko prepuščam Roku Spatu, ker mi hodijo druge misli po glavi.« »Bog vč koliko vam jih roji po glavi, lepih deklet izven kraljevine, ali ni res?« »Tu so tudi lepa dekleta, botra Barbara, to vem.« »Ros?« »Pri moji veri!« »In vam je kaj do lega?« »Mi je do tega. da. Toda njim ni do mene, ker imajo gizdaline z lakastimi čevlji, ki se jim sprehajajo pod okni.« »Jaz jih niti ne pogledam, lakastih čevljev, pri agninski Materi Wtž.ji! Mati pravijo, da so lakasti čevlji zato tu, da nam požro doto in vse. In nekega lepega dne bo stopila na cesto s pres-liro v roki, da napravi komedi jo s tistim donom Silvestrom, če me ne bo pn«til pri mirou.« »Govorite to resno, botra Barbara?« »Da, zares!« IT-i Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: lni Jože Sodja Urednik: Viktor Čenči*