29. V Llublfanl, dne 22. lultja 192«. Mesečna priloga »Novice v slikah". Poštnina plačana v gotovini, leto XXXIX. ..j. jmiloritiKkt kmeteke itm«. - Cen» »8 Din r.a relo let«. - Z» Inoiemstro 60 Din. - l>o«» meni« Stffllka I IHn. - V lusfMlnf« drl« rsak« drobna r rutin ali njo prostor KI liln. tekli* raako sredo ob fi zjolr»|. - Spisi In rtonlal »sj se poSIMajo TrednUlm ..Domoljub«", naročnin a reklamarl|» In imentl p» IprarnlSItn „l)oMol|nba" v I.Jubljanl, Kopitarjev* ulica Ster. 6. Počitnice rešitev za RR vlado. Belgrajski parlament je zaključil svojo politično leto približno istočasno kot jole šolsko leto. Radikalno radičevski vla-jise je mudilo odsloviti poslance na po-iitnice, ker se ni čutila več trdne in bo iiie zdravila svojo težko bolezen, če bo isela mir pred nadležnim parlamentom. Kakšna je bolezen vlade RR, smo že v predzadnji številki povedali. Ta vlada, ki ima po številu največjo moč izmed vseh dosedanjih belgrajskih vlad, ne more naprej, manjka ji solnca in svežega zraka. Solncc za vsako vlado je njen delovni program. Radičevci in radikali pa so se vsedli za vladno mizo z eno samo mislijo, uko bodo drug drugega med seboj in pa svoj narod goljufali. Sklenili so znani isporazum*, ki ga je narekoval Pašič Ra-liču kot jetniku v zagrebških zaporih. Ra-k je vse podpisal, češ: »Samo da pridem i: luknje, potem bomo že drugače govorili«. Radič je prišel iz luknje na ministr-4istol, toda » drugače« ni mogel niti smel (dvoriti, ker so mu radikali nedvoumno M vedeti, da bo jadral nazaj, če ne tiho. »ko sedijo radikali in radičevci za isto ™lno mizo in vladajo državo kot dve ki imata skupen plen, pa prežita ija drugi po življenju, ker iz nevoščljivi in sovraštva druga drugi ne privolita kosca. Ta plen je žal naša država, ki med 'to. ko ima leto dni tako vlado, gnije in Pjopada. Leto dni RR Pucljeve vlade je fJMlo nad nas toliko novega gorja, da * M hujši samo še bandltski PP2 režim, Kaj potem čuda, da se je vlada bala roancev ne samo onih Iz opozicije, tudi "v? lastnih. Kaj čuda, da so se začeli vL I" Upori v vl*dnih strankah, da je , „ k0I"a) čakala na počitnice in pred-poslala parlament k počitku, kako zadušljivem ozračju brez 4ni»a 'r.renosti in poštenosti vlada se-nielmim,s,trstvo' 80 lepo pokazale zad-to n f,°dborov za Enačenje davkov.in *W»vo korupcije. ikaL°d,bori! za 'enačenje davkov je ra- 2a«o L run a sama ovirala delo. Zakaj? tije davL novi zakon prinašal poviša-ilavkilr udi 28 Srbijo. Doslej so se dansko zviševali le v hrvatskih in slovenskih pokrajinah, sedaj bi pa zakon zadel nekoliko tudi Srbe. Seveda veliko manj kof Slovence in Hrvate. Pa, ker so prizadeti Srbi, se upirajo radikali svojemu lastnemu zakonskemu predlogu ter puste uboge slovenske in hrvatske radi-čevce, da sami zagovarjajo predlog in prevzemajo večji del odgovornosti za vse zle posledice, ki jih bo rodil. V korupcijskem odboru sede pravzaprav na obtožni klopi vsi režimi, pri katerih so imeli pašičevci svoje prste. Vsi ti režimi so podpirali podkupovanje in redili najrazličnejše pijavke na račun ljudstva. Ista radikalna stranka, ki je obtoženec, ima pa v odboru za preiskavo skupaj z radičevci, ki morajo lepo ubogati, sama večino. Obtoženec torej preiskuje sam svoj greh. Tem bolj se moramo čuditi, da ima preiskava vendarle gotove uspehe. Na zadnjih sejah tega odbora so se odkrile prav zanimive stvari. Samo pri neki popravi vagonov, bi bilo državi prihranjenih na milijone dinarjev, če bi ne bilo v naši državi korupcije. Ker je bila korupcija prav povsod, je tovarna lahko goljufala državno upravo kakor je hotela, izvrševala naročila kakor je hotela, računala kakor je hotela in še ko je ponudila 30 odstotkov popusta, ponudbe niso sprejeli, ampak — vse plačali. Korupcija je pomagala, da je v ta namen bil denar, ko ga je drugod krvavo manjkalo in korupcija je povzročila, da sedaj o tem ni uradnih spisov, ki so nekdaj bili in bi morali še biti. V teh sramotnh razmerah končuje radikalno radičevski režim prvo in upamo zadnje leto svojega poslovanja. Jeseni bo po vseh znakih zasedanje kratko in v začetku 1927. 1. moremo računati z novimi volitvami. Mi, ki lahko kažemo s čisto roko in mirno vestj"> na vse svoje delo za narod in državo, se novih volitev le veselimo. Saj je naš narod kljub slabim priložnostim in zgledom še vedno pošten in gre !> tistimi, ki se bore za poštenost. Za tiste pa, ki so omogčili, da imamo vedno kakega Lažislovenca v druščinah, ki nam delajo žalost in sramoto, so pa volitve najlepša priložnost, da se skesajo in svojo zmoto popravijo. Kako se Nemci pripravljajo. da bi se Avstrija in Nemčija združili v eno državo? Na kaj mioramo biti Slovenci in Jugoslovani pripravljeni? Zadnje ani pret. meseca se je vršil v Frankfurtu na Majnl redni občni zbor avstrijsko-nemškega >Volksbunda« (Ljudske zveze), društva, ki šteje v Avstriji okrog 200 tisoč, v Nemčiji pa okrog 800 tisoč rednih članov in katerega namen je, da pripravlja pot za priključitev Avstrije k Nemčiji. Predsednik društva je social. demokratski poslanec in preds. nemškega drž. zbora dr. Loebe. O tem obč. zboru so obširno pisali ne samo nemški in avstrijski listi marveč tudi listi drugih držav. Ker so stvari, ki so se obravnavale na tem obč. zboru, velike važnosti tudi za nas Slovence, zato poročamo tudi mi o njem nekoliko podrobneje. Glavni del občnega zbora so tvorila poročila odsekov, katerim je poverjeno proučevanje posameznih vprašanj, ki se tičejo priključitve. Dr. Brandl, profesor berlinskega vseučilišča, je poročal o delu šolskega odseka. Najvažnejše delo tega odseka je bila propaganda med šolsko mladino (v Avstriji in Nemčiji) s pomočjo različnih predavanj in brošur, da bi najmlajši nemški rod čimprej postal pionir velike ideje zedinjenja vseh Nemcev v eni državi. — Zelo zanimivo je bilo poročilo dr. Boh-ma, predsednika odseka za gospodarska vprašanja. Glavno delo tega odseka obstoji v tem, da prouči možnost enotne trgovske politike, popolno odpravo meja v gospodarskem oziru in odpravo vseh uvoznih in izvoznih carin med obema državama. Poudaril je, da je edina rešitev Avstrije v go. spodarski združitvi z Nemčijo. Vse trgov-sko-lndustrijske zbornice v Avstriji so iste ga mišljenja; edini izhod iz stalne avstrij. gospodarske krize vidijo v tem. — Bivši nem. minister dr. Schiffer je podal poročilo pravnega odseka, katerega naloga je, da prouči pravno stran proklopitve in bodoče pravne odnose med obema državama. Avstrija naj bi v okviru Nemčije zavzemala enak položaj, kakor ga ima Bavarska. — — Avstrijski odposlanec Deutsch in preds. HlAfilAfAII PRSTANI r. ČUDEN IflfiElflrel PtttSEBNom M-icm dr. Loebe, kateri je glavni voditelj prildo-pitvene akcije, sta ostro obsodila in napadla stališče voditelja avstrijske kršč. social. stranke dr. Seipla, ki je nedavno v Parizu zanikal željo Avstrije, da se združi z Nemčijo. Za našo državo, zlasti pa za nas Slovence, je potrebno, da pazno zasledujemo vsako gibanje, ki gre za tem, da se združita Nemčija in Avstrija; kajti v tistem trenut-zahteva: Koroški Slovenci, Slovenci v tako zvanem »radgonskem kotu-« in Beli Hrvatje v Bursjenlandu so naši! Meja Velike Nemčije ne sme iti po vrhovih Karavank, marveč visoko gori nad Dravo in Muro, da bo sleherni Slovenec ozir. Jugoslovan pripadel pod Jugoslavijo. Naj bi nas tisti čas ne našel nepripravljene 1 Gradbeni predpisi. Minister za javna dela jc izdelal pra-v;1nik, po katerem smejo načrte za gotove stavbe izdelovati le inženerji in tisti, ki so v to pooblaščeni. Na videz ta naredba ne kaže nič hudega, v resnici pa povzroča zelo občutno škodo. Če smejo le inženerji delati načrte, potem bodo zidarski in lesarski mojstri ob vse dosedanje pravice, ki jim jih daje obrtni zakon iz 1. 1893. Isti minister je izdal tudi nalog, da se sme le onim podjetjem, n. pr. mostovom, cestam i. dr., priznati drž. podporo, ki se delajo na podlagi načrtov, ki so jih izdelovali inženerji. Le take načrte je mogoče priložiti prošnjam za podpore! Tudi to je v škodo, posebno kmetu. Doslej je napravil lahko domači zidar načrt za kak most ali cesto, odslej pa bo moral vsakdo, ki bo zaprosil za drž. podporo, najeti in-ienerja, ki mu bo napravil načrt in predpisani proračun! Tako n. pr. se dela most v Papežih pri Osilnici. Zidar je napravil načrt, a odbita je prošnja za podporo, ker ni delal načrta inžener. Vas Papeži so 58 km od železnice, koliko bo stal inžener in njegov načrt? Lahko več kot bo znašala pbdpora, ali pa še več kot bo stal most ali cesta! S tem se delo silno podraži! V obeh slučajih je nastopil pri ministrstvu posl. Škulj in zahteval, da se obe naredbi odstranita in da-naj ostane pri dosedanji praksi. Dr. Žerjav je bil upeljal, da smejo zidarska, tesarska in vodnjakarska dela vršiti le mojstri z drž. izpitom! Ker je bilo takih malo, zato so mestni mojstri prevzemali dela na deželi, vršili so jih seveda domači mojstri in tako je bilo treba plačati dva podjetnika v gotovi obliki. Posl. Škulj je nastopil proti takemu pritisku in uspel je, da tudi podeželski mojstri smejo prevzemati zgradbe. Največja izbira vsakovrstnega sufena in blačevine za moške obleke A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Meatni trg 10 ommmmmmmmmmmmmmt^mmmmm 21 f.......Milili T ' p Za kmetske občine so sc naenkrat začeli zanimati naši liberalci. Žerjav je v zadnji »Domovini« opozoril na občinske volitve v letu 1927. in priporoča svojim naj že sedaj premišljujejo, koga bodo kandidirali v odbor. No, naj bodo potolazeni liberalci z dr. Žerjavom vred. Pristaši SLS bodo poskrbeli, da liberalno premišljevanje o kandidatih ne bo težavno, ker itak v največ slovenskih občinah noben liberalec izvoljen ne bo. Preveč imajo naši občinarji še v spominu, kako je ravno Zer-javova stranka preganjala ljudske župane in občinske odbornike, kako je uničevala vsako občinsko samoupravo inkako vneto zagovarja načrt velikih občin, v katerih bi imel prvo n zadnjo besedo nastavljeni tajnik, župan pa bi smel biti samo njegov pokorni sluga. Centralizem je že itak spravil slovensko občino tako daleč, da je bolj pisarna srezkega poglavarstva kot pa urad ljudskega zastopstva. Liberalci pa hočejo, da bi bil občinski odbor samo še hlapec in eksekutor. Zato bodo naši liberalci pod vodstvom dr. Žerjava, ki ima glede naših občin največ grehov na glavi, izšli tudi iz prihodnjiji volitev z dolgimi nosovi. p »Farji naj bodo v farovžu«, tako grmi liberalno časopisje ob volitvah. »Za cerkev naj se brigajo, tam jim prizn.imo vso oblast, drugo naj pa pustijo pri miri'.« Zadnja »Domovina« pa napada žurmika R o g 1 j a v Nemški loki, ker jc nekemu Lukanu odrekel cerkveni pogreb. AH cerkveni pogreb ni cerkvena zadeva ali ne? če jc torej cerkvena zadeva, mora lam odločati župnik ali nc? In vendar se »Domovina« zaletava v župnika in proslavlja pogreb brez duhovnika. Zapisali smo ta zgled za dokaz, da liberalno časopisje blati duhovnika povsod, ne samo v po'i-tičnih, temveč tudi v cerkvenih zadevali. Spomnimo se tega, kadar bodo zopet drugače lagali. p Pazite in nastopite! V nedeljo zvečer se je na dobrepoljski postaji dogodilo to-le: Pred odhodom večernega vlaka se privpije v čakalnico dolgo kraki fante, ki je zgledalo pijano. Vsede se na peronsko klop in začne blizu stoječega Dobrepoljca izzivati. Ko začne fante opletati s strankami, se Pole postavi, češ, jaz sem SLS, dočim zahropi fante, češ, jaz sem pa Orjunaš. Nato se razkorači pijani Orjunaš in začne groziti z bojem, češ, Orjunaš se nikogar ne boji in sme vse. Pole mu jih je belil po zasluženju. Ko fante ni moglo z besedo naprej, takrat skoči k Dobrepoljcu in mu zakliče: Živjo Aleksander kralj! Napaden je takoj spoznal, kaj namerja iz-zivač in ga tudi na to primerno zavrne! Konec je naredil g. postajenačelnik, ki je od izzivajočega zahteval ime, da se ga primerno pouči! Fant je iz Sodražice in dela docela po nauku gotovih 'strankarjev, ki s takimi klici na kralja hočejo izzvati kakšno nepremišljenb besedo, da bi ga V ST. VIDU PRI STIČNI BO DNE 29. AVGUSTA 1926 BLAGO-SLOVITEV NOVEGA DOMA IN PRVI DOLENJSKI PROSVETNI TABOR. Orlovski izlet v Rim. (od 30. avgusta do 8. septembra t. I.) 1. Za vodstvo v Rimu bi rabili še nekaj vodnikov. Naprosili smo že nekaj gospodov, ki pa so se zelo pičlo odzvali. Prosimo, da pohite z odgovorom. Obenem prosimo tudi druge, da se prijavijo, 2. Polovična vožnja od vstopne postaje vsakega udeleženca do Ljubljane, kjer bo pripravljen posebni vlak, je dovoljena. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji celo vozno karto, ki pa jo v Ljubljani ne sme oddati, ker bo veljala, ko se vrnemo iz Rima, tud za vožnjo nazaj. Mesto potrdila bo služila potovalna knjižica, ki jo bo vsak udeleženec prejel pravočasno. Polovična vožnja je dovoljena za Slovenijo, Hrvatsko ni Slavonijo, Vojvodino ter Bosno, 3. Med priglašenimi je tudi nekaj takih, ki imajo po Italiji prosto vožnjo. Zaprosili smo, da bo veljala njihova prosta vožnja tudi za posebni vlak. O uspehu bomo bvestili. 4. Za vožnjo v II. razredu Ljubljana— Rim in nazaj je doplačati h prispevku za ves izlet še 320 Din. 5. Za gg. duhovnike ljubljanske in la-vantinske škofije bomo za »celcbret« zaprosili skupno. 6. Nekaj priglašencev še _ ni poslalo potrebnih osebnih podatkov (ime in priimek, poklic, rojstni kraj, leto, pristojnost v občino in srezko poglavarstvo) za skupni potni list. Prosimo, da takoj pošljejo, ker si bodo morali sicer omisliti svoj polni list. Ravno tako potrebuje svoj potni list vsakdo, ki bo ostal še dalje v Italiji in se nc namerava vrniti s skupino, 7. Naročila za vožnjo v II. razredu in posebna prenočišča (sobo z eno ali vei posteljami) še sprejemamo, 8. Naročili smo večje število načrtov Rima. Stali bodo približno 6—10 Din; naročila sprejemamo. Na Breziiafe. bo dne26. t. m., na praznik sv. Ane velik: shod naših mater za vse župnije radovljiške dekanije. — Oj 7 bo sv, maša z blagoslovom, potem p« diga, ki jo bo imel znani govornik cti R o ž m a n , vseučiliški profesor iz Lju» ljane, nato zopet sv. maša. — Matere, _ bo res vaš dan, zato pridite na Brezje, 0 le količkaj morete! ......^ ovadil in spravili v ječo! Taki izzivači » silno nevarni, ker hočejo naše ljudi sp viti ob kredit, češ da so proti državi. POLITIČNI 1 ZAPISKI! ■i.miiiiM.iiirnim— Uničena polja. Premislite in pomagajte! Tam, kjer so še pred 14 dnevi cvetela polja, so'danes močvirnate, smrdeče puščave, Tam, kjer je bilo polno klasja in žilnega zrnja, gnije naplavljeno dračje. Kjer so bili hlevi polni živine, so ostale razvaline, valovi pa so odnesli prašiče, krave in kuretino. Kjer so bila mesta in vasi, so sedaj (robovi, močvirski ptič osamljen preletava puščobno ravan naplavin, poje mrtvaško pesem ter se sem pa tja spusti v smrdečo vodo po mrhovino, ki je priplavala od bogvekod. Velik in eden najbogatejših delov na-ie države je uničila voda. Tisoče ljudi je moralo zapustiti domačije, da si reši golo življenje. Tisoče in tisoče ljudi, bosih, nagih, lačnih in žejnih imamo v Sloveniji In v državi. In mi? Mi, ki smo tako srečni, da nas neizmerna nesreča ni zadela? Ali čutimo 5 ponesrečenimi brati? Ali se vprašamo, kako bi bilo, če bi nam voda vse ugrabila? Ali smo pripravljeni pomagati svojim bližnjim? Nesreča je tako velikanska, da jo bo mogla omiliti le splošna, vzajemna pomoč vseli državljanov. V vsaki občini in vasi se mora osnovati dobrodelna organizacija in sleherni mora prispevati za ponesrečence. Nihče naj se ne izgovarja — če bi bila tvoje posestvo voda vzela — bi te noben Izgovor ne rešil. To pomisli, pa ti ne bo težko storiti dolžnosti napram svojemu bližnjemu. * Povodnji so trajale ves teden. V Slo-«niji je največ trpela južna Štajerska in Zasavje od Zagorja do Trbovelj. Katastrofalna je povodenj v Bački in Baranji, kjer I« cela pokrajina, polja in travniki, mesta » vasi pod vodo. Tudi po drugih krajih ave so divjale nevihte in viharji. Na '« mestih se je utrgal oblak. V Celju, G^n* 0Pustošenja je napravila Sa- ki je narastla, da je zalila velik del wi|Skega mestnega parka in zgornji del ti,h , se 'e P° vse> Savinjski dolini 1' , P'?ko bregov in poplavila polja na k 1 I*"1', Daleč naokoli so n)ive, travni »lom ' nasadi P°d vodo- Poli« so An«/ '. nasadl pod vodo. Polja so tudivP°r. T® uničcna- Voda udrla fila l,s.ko kemično tovarno in povzro-kJee e^pIozij. V tovarni je nastala in dM.panika P^d grozečo nevarnostjo reži !!• V°. >,e bežal° na vse strani, da si vo!e življenje. je po/,eh"ski in šentlovrenški dolini niki), ^oglajna divjal po poljih in trav-stove e r stanDvanja in odnašal mo-Polja je odnesel setev in rodo- vitno prst ter nanesel gramoza z železniškega nasipa. Pritoki Savinje in Savinja no napravili velikansko škodo v okolici Laškega. Voda je vlekla s seboj ogromne množine lesa in opazili so tudi eno govedo. V Trbovljah je potok udaril čez strugo, ruval drevesa, odnašal zemljo, trgal škarpe, s hruščem in bobnenjem valil s hribov v dolino velike množine proda in dračja, ki so zamašili redne odtoke. Voda je razjedla vsa pota. V celjski okolici se je neurje ponovilo. Povodenj je divjala tudi v Hrastniku in okolici ter v Zagorju ob Savi. V Št. Rupertu nad Laškim so celi vinogradi in travniki zdrknili z bregov v nižave. Ljudstvo je obupano, vse sadeže je voda uničila. Zemeljski plaz. Dne 14. julija okrog 13 popoldne se je usul kakih 50 m širok plaz čez poslopja zakoncev Franca in Rozalije Slemenšek, p. d. Mihelaka v Pečicah pri Ponikvi. Uničil jima je nov vinograd s kakimi 400 trsi, stri zidano stanovanjsko hišo, da je zdaj kup razvalin, uničil marof z mlatilnico, slamoreznico in vsem kmetijskim orodjem, zasul kapelo Matere božje, prenovljno pred dvema letoma, uničil velik sadonos-nik mladih dreves, polnih zelenega sadja, podsul in ubil dva vola, kupljena pred nekaj dnevi za 9000 Din, pokopal nov kozolec s senom in vozovi vred, uničil klet z vinom in jabolčnikom ter sodov za 100 hI, razrval do 3 orale rodovitne zemlje, zasul občinsko cesto s prstjo, debelo nad štiri metre. Pogled na te razvaline je strašen. Trsi in drevesa ležijo križem, polomljene strehe štrlijo iz zemlje, podrta kapelica se komaj vidi iz zemlje. Ljudje prihajajo od vseh strani in s solzami v očh zapuščajo kraj nesreče. In vse to se je zgodilo v dveh minutah. Strašno neurje nad Zagrebom. 11. t, m, je bila v Zagrebu strašna nevihta. Vihar je divje besnel, strele so švigale in silen grom je pretresal ozračje. Hud naliv je v kratkem času zamašil kanale in voda je začela teči po ulicah. Vodni toki so medtem prodirali v kleti in so jh napolnili skoro do 2 metra vsoko. Kakor se je kasneje dognalo, se je nad se-verozapadnim zahodnim delom mesta utrgal oblak. Dve vasi izginili s površja. V četrtek se je v Valjevu utrgal oblak, ki je povzročil ogromno škodo. Voda je v vaseh Solja in Bogdanoviči gospodarila in rušila s tako silo, da sploh ni mogoče videti in spoznati, da je na teh krajih kdaj prebivalo človeško bitje. V petek je v celi Srbiji divjal velik vihar. V dveh krajih se je utrgal oblak, Ne- 1 vihta je uničila mnogo polja. Voda je po- 1 rušila mnogo mostov in zahtevala veliko človeških žrtev. V Mačvi je voda prodrla nasipe in poplavila 1800 juter zemlje. Nad Užicami, Travnikom in v nekaterih krajih v Črni gori so se utrgali oblaki. 6000 ha polja pod vodo. Pri vasi Bolaja je Sava podrla nasip in preplavila nad 6000 ha polja, zasejanega s koruzo. Škoda, ki je nastala vsled te katastrofe, se ceni na 30 milijonov dinarjev. V južni Srbiji se je nad Rudovačko planino utrgal oblak. Potoki, ki so s seboj valili cele skale, so razjedali več vasi. Bilo l je tudi več človeških žrtev. Celo mesto izginilo v vodi. Ve popisane strašne nesreče pa pomenijo prav malo v primeri z nepreglednimi poplavami v Bački, Baranji in Vojvodini. V teh ravninah se zbirajo in stekajo Sava, Drava, Donava, Tisa in vse reke iz Mažarske na severu, Slovenije na zapadu in Hrvatske na jugu. Vse te vode so vsled neprestanega deževja v celi srednji Evropi narasle v nepričakovane množine. 14 dni so že pričakovali, da bodo preplavile to ozemlje in so se tresli, kdaj bodo ogromne vodne sile razdrle nasipe. V petek je izbruhnila nesreča, Ob 3 zjutraj se je pri mestu Apatinu podrl glavni nasip. Med prebivalstvom je nastala silna zmešnjava. Voda je vdrla skozi 50 m široko odprtino z največjo silo. Istotako se je porušil nasip nedaleč od Novega Sada. Pri Apatinu je voda poplavila 9000 jutrov zemlje, pri Novem Sadu pa 2000. Pri Val-povu sta se razlili Drava in slavonska Ka-rašica. Pod vodo je 4000 jutrov. Voda je z veliko silo vdrla na polja in travnike in v kratkem času preplavila 12.000 jutrov polja. Naselbina Sonta, ki je precej velika, je popolnoma pod vodo in uničena. Naslednji dan je Donava podrla še druge dele glavnega nasipa pri Bogo-j e v u. Voda se je razlila preko novih zemljišč, tako, da so cenili vso poplavljeno zemljo na 19.000 juter. Za Donavo je prišla Sava. Porušila je nasip pri Sisku in se razlila po mestu? Poplava je tolikšna, kakršna niti ni bila pred sto leti, ko je bila zadnja velika poplava. Preko noči je tudi Kulpa zelo narastla. Uničene vasi — človeške žrtve. V Peči se je utrgal oblak, ki je napolnil vse gorske potoke, ki so z velikansko naglico in silo udrli v doline in naplavili na polje velike množine peska in drobnega kamenja. Hudourniki so uničili več vasi. V valovih je našlo smrt devet oseb. Med Andrijevico in Pečjo je bilo pri popravljanju ceste zaposlenih precej delavcev, od katerih jih je 40 našlo smrt v valovih hudournika. Živina potonila. V Črni gori je povodenj napravila veliko škode. Hudourniki so zajeli mnogo živine, ki je potonila v deroči vodi. V valovih je našlo smrt mnogo ljudi, ki se niso pravočasno mogli umakniti, in pa, ki so hoteli reševati ogroženo živino. 3l Stran 456.______ Porušene ceste. Hude nevihte so bile v Dalmaciji, Bosni in južni Srbiji. V Bosni so nalivi porušili ceste. Pri Žepčah (proga Brod-Sara-jevo) je voda porušila okrajno cesto 8 km daleč. Povodenj je razdrla in močno poškodovala ceste Banjaluka, Doboj, Tešanj, Črni vrh, Novi Šeher, Kotor, Vareš, Pri-binič, Brčko in Tuzla. Škoda, ki je nastala na teh cestah, znaša preko pol milijona dinarjev. Podrte železnice in mostovi. 14. julija med 9. in 10. uro je potok Voglajna poplavil železniško progo na daljavo 600 m med postajama Št. Jurij in Štore. Postaja Štore je bila pod vodo na 30 m daleč in odtrgal en tir na daljavo 30 m, drugega pa na 12 m ter odplavil ves nasip 2 m na globoko. Na progi Št. Jurij-Štore se je promet prekinil. Isti dan popoldne se je na koroški progi med postajama Fala-Ruše utrgal plaz in zasul progo. Na progi Zaprešič-Varaždin-Čakovec so se usuli plazovi na več mestih, na nekaterih mestih je voda preplavila progo. Vsled tega se je moral ves promet za par ur ustaviti. Ker so se porušili nasipi med Bogojevem in Apatinom, se je mora! promet na progi Dalj-Sombor do nadaljnega prekiniti. Promet med progami suboti-škega in zagrebškega železniškega ravnateljstva se vrši preko Indjije. To velja tudi za ekspresne vlake. Dve miljardi dinarjev škode. Dosedanje škode vsled povodnji še niso precenili ter bo mogče to storiti šele, ko vode odtečejo. V splošnem se sodi, da znaša škoda vsled poplav čez dve miljardi dinarjev. Strašna eksplozija v Ameriki. V Ameriki, približno 40 milj od New-yorka je eksplodiralo eno največjih skladišč za vojaško municijo na svetu. Nesreča se je dogodila v municijskem skladišču ameriške vojne mornarice v Lake Denmark pri mestu Dover in se je razširila tudi na vojno skladišče v Piccadilly. Približno 300 poslopij je zletelo v zrak. Vojno skladišče v Picadilliy je tretje največje municijsko skladišče na svetu. Tam so deponirane predvsem granate največjih kalibrov. Lake Denmark je največje skladišče ameriške vojne mornarice. Med viharjem in nevihto je udarila atrela v eno izmed skladiščnih poslopij. V trenotku je sledila ogromna eksplozija. Veter je raznašal ogenj v sosedna skladišča, ki so eksplodirala druga za drugim, tako, da so se eksplozije vrstile dva dni s tako silovitostjo, da so ljudje v okoliških krajih mislili, da je hud potres. Sreča v nesreči je, da je strela udarila na prazničen dan, ko so bile tovarne prazne in je doletela nenadna smrt samo vojaško stražo. Prebivalstvo okoliških vasi in mest je v mrzličnem begu zapustilo stanovanja. Dve manjši mesti, Mount Hope in Hiber-nija, sta se deloma vsled potresa, deloma neposredno vsled strelov, ki so padali iz skladišč popolnoma poružili. Tudi v Ro-ckavay so se vsled zračnega pritiska od- r trgale vse strehe in so posamezni kosi padali zopet na zemljo, tako, da tudi tu vse prebivalstvo prebiva na prostem. V krogu 50 kilometrov so strta vsa okna. Granate, ki so eksplodirale, so metale kosce železa milje daleč naokoli in ranile veliko potnikov, avtomobilov in tamošnjih prebivalcev. Časopisje primerja grozovito nesrečo z zadnjim potresom na Japonskem. Škode, ki jo je utrpelo civilno prebivalstvo ni mogoče niti približno oceniti. Samo stvarna škoda v municijskem skladišču Lake Denmark se ceni na 80 milijonov dolarjev. Dve milji dolgo in miljo široko ozemlje izgleda kot francosko-nem-ška bojišča v svetovni vojni. Vse je razdejano. Opustošenja ni mogoče popisati. Vsi gozdovi v okolici so zgoreli. d Dolenjska društva, 29. avgusta je vaš dan. Ta dan naj bo v Št. Vidu, v središču Dolenjske, zastopana vsa Dolenjska. Skrbite sedaj za častno udeležbo narodnih noš. Orli, pridite v krojih! Pevski zbori se zavedajte, da je to prvi največji nastop združenih dolenjskih pevskih zborov. Zato pridite polnoštevilno. Natančnejša navodila slede v okrožnicah, ki jih v kratkem prejmete. Izpolnite jih v določenem roku in točno! Orlovski dara LJUBLJANSKEGA ORLOV. OKROŽJA V ŠMARTNEM PRI LITIJI v nedeljo 1. avgusta 1926. Ob pol 9 sprejem na postaji v Litiji, nato odhod k sv. maši v Šmartno, ob 10 sv. maša, po maši velik ljudski tabor pred cerkvijo. Popoldne ob 2 litanije, po lita-nijali ob 3 javna telovadba. Po telovadbi bo koncert žel. godbe ;Sloga« iz Ljubljane, prosta zabava. Pri telovadbi nastopi med drugim tudi izbrana vrsta na orodju (tudi na krogih), naraščaj iz Šmartna. Najbolj napeta točka bo pa gotovo štafetni tek med srenjami za preiiodno darilo. Zmagovalec dobi za 1 leto lep kip tekača. Lani si ga je priborila šent-petereka srenja, če si ga bo tudi letos, bomo videli pri tekmi. Narodne noše narede sprevod nad vse pester. Skrbite, da ne ostane nobena doma. Saj imate vendar narodne noše zato, da v njih lahko nastopate in ne za skrinje. Pokažite koliko nas je. Polovična vožnja je dovoljena. Vsak naj kupi na odhodni postaji celo vozno karto in jo da žigosati, v Litiji je ne sme oddati, ker velja v zvezi s potrdilom o udeležbi tudi za nazaj. Izkaznice za polovično vožnjo (potrdila o udeležbi) dobite pri blagajnah na telova-dišču ali pa pri koncertu. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. V slučaju, da bo dež bo samo koncert žel. Naj nihče ne ostane doma, vsaj naj pride v nedeljo dne 1. avgusta v Šmartno na orlovski dan, d Orlovski odsek na Jesenicah praznuje dne 25. t. m. dvajsetletnico svojega obstoja. Zato ta dan vsi na Jesenice, da bo proslava čini večja. Vabimo orlovske od-seke in prosvetna društva. Polovično voz-' njo smo dobili. Na vstopni postaji kupite celi vozni listek, ki velja tudi za povratek. Izkaznice za polovično vožjo dobite na te-lovadišču na Jesenicah. d Koncert železniške godbe »Sloge« iz Ljubljane bo v nedeljo dne 1. avgusta po telovadbi Orlov v šmartnem pri Litiji. Ta godba je menda sedaj ena najboljših v Sloveniji. Pri koncertu bo tudi prosta zabava i nzelo bogat ribolov. d Za šolska poslopja. V ministrstvu za prosveto je odobren kredit 20,000.000 Din za zgradbo šolskih poslopij. Na Slovenijo odpade 500.000 Din, Srbijo pa 7 milijonov dinarjev. d Stalna razstava poljedelskih pridelkov, Društvo »za zemaljske izložbe« v Belgradu je stavilo ministrstvu za poljedelstvo predlog, da se v Belgradu osnuje stalna razstava poljedelskih pridelkov, d Nova postaja Gorenja vas-Retečs, Na gorenjski železnici smo dobili novo postajo Gorenja vas-Reteče. Ker železniška uprava ni uslišala prošenj Retečanov, da bi zgradila postajo, so si jo zgradili sami in jo 11, t. m. izročili prometu. Blagoslovitev in otvoritev postaje se je izvršila t. veliko slovesnostjo, ki je pokazala, kako zelo sc vesele domačini te pridobitve. d f V nedeljo, dne 11, julija je umrl slovenski pisatelj dr. Fran Detela. Rodil se je 3. decembra 1850 v Moravčah. Bil je profesor in ravnatelj gimnazije v Novem mestu. Po tridesetih letih službovanja je stopil v pokoj in od tedaj bival v Ljubljani, Dr. Detelove spise je začela izdajati Mohorjeva družba, ki bo prinesla tudi še zadnjo njegovo, doslej še nenatisnjeno povest, d Dijakinje iz Jugoslavije pri papežu. Dijakinje osješke dekliške gimnazije potujejo pod vodstvom svojih profesorjev po Italiji. Doletela jih je sreča, da jih je sv, oče sprejel v skupni avdijenci ter dal vsaki spominsko svetinjo. d Stoletnica katoliškega lista. Katoliški list »Rottenburger Zeitung« je praznoval 1. julija letos stoletnico obstoja. Škof Keppler je k slovesnosti spregovoril te-le pomembne besede; »Če govorimo o moči časopisja, ne smemo vedno misliti samo na največje liste. Tudi mali listi majo svoj pomen in so važni. Njihov vpliv prodira globlje med ljudstvo m v življenje posameznika. Slab list dan za dnem zastruplja ozračje življenja, občine in družin. Dober list je kakor živ studenec, ki s svojo vodo oživlja ravnino ljudskega življenja, zlasti takrat, če zajema pri večnih vrelcih sv. vere.« d Zlatomašnik. 18. julija je obhajal svojo zlato mašo župnik v Sv, Juriju v Slov. goricah, bivši prošt v Tinjah Gregor Einspieler. Častitljivega starčka so Nemci pregnali iz Slovenskega Korotana. Uničili so mu vse premoženje. Novi farani na Štajerskem ga ljubijo kot svojega očeta, Gospodu zlatomašniku želimo obilo božjega blagoslova. d Biseromašnik Matija Kadunc umrl. V Žužemberku je v petek 16. julija popoldne umrl biseromašnik, župnik v pokoiti Matija Kadunc. Pogreb je bil v nedeljo K <; nopoldne. — Rajni je bil rojen v Žu-- Jhprkii 24. februarja 1839 in bil v mas-2 posvečen 30. julija 1865. . d Smrt župnika na Zgornji Polskavi nri Pragerskem. V sredo po polnoči je umrl na Zgornji Polskavi tamošnji g. žu-onik Anton Š e b a t. Rajni je bolehal že dalje časa na srčni liibi in ga je zadela omenjenega dne kap. Kljub bolehnosti je še bil zadnjo nedeljo na novi maši v Slov. Bistrici. Blagopokojni se je rodil 7, jan. 1866 na Sladki gori. Po končanih bogoslovnih .študijah v Mariboru je postal kaplan v Vitanju, na Dolu pri Hrastniku, v Poljčanali, pri Sv. Barbari in v Slov. goricah. Od Sv. Barbare je prišel za provi-zorja na Žusem in postal tamkaj tudi župnik. h Žusma se je preselil na Zgornjo Polskavo, kjer je župnikoval do svoje smrti. Bil je radi miroljubnosti in gostoljubnosti pri tovariših in vseh, ki so ga poznali kot gorečega dušnega pastirja in postrežljivcga družabnika. Naj počiva v miru! d Za vojne invalide, vdove m sirote! Nanovo se nameravajo ustanoviti trafike: Cankarjevo nabrežje 7 v Ljubljani, Kode-ljevo št. 2G2, Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Dob št. 72 okr. Brdo. — Proste pa so sledeče trafike: Vodice sit. 13, Radomlje št. 14, _ Vojne žrtve, ki reflektirajo na podelitev katere navedenih trafik in iinajo tozadevni potrebni lokal in kapital, naj se takoj z;,'las;; v pisarni Združenja vojnih invalidov, Krajevni odbor v Ljubljani. d Nesretu na Dravi. Utonil je 8. julija splavar Feliks š a r ni a n pri Breznu v valovili Drave. Odnesel ga je val na najbolj nevarni točki s splava. Splav je bil ludi preslabo zgrajen za tako naraslo in deročo Dravo, sarman je bil vzoren fant. Lani je odslužil vojake. Bog inu bodi milo-stljiv, staršem naše sožalje! d Iz Francije. 25. junija je nenadoma umrl slovenski rudar Martin Mozar. Bil je še malo časa na Francoskem. Šel je za svojim bratom, da si prisluži nekaj frankov in jih pošlje v domovino. 25. junija jo šel vesel in zdrav z dela domov, ko ga na polu radene električna žica in ga umori na mesto. Na stanovanju brata Janeza so umrlemu priredili mrtvaški oder ves posut z venci in cvetjem, ki so ga darovali tovariši slovenski rudarji, Bog mu daj večni raj. To novico sporočajo Ivan Mozar, doma iz Pabere Pnst. Janžu, Zavrl Anton, Flajs Fr. In F i s t a r Ivan. d Umrl je 2. t. m. ob pol 3 zjutraj posestnik g. Janez C o p , v starosti 73 let. ,n! le bil vcleugleden mož, globoko veren m zvest pristaš SLS. Bil je načelnik »ospodarskega odseka, sodnjiski cenilec itd. m svojega kremenitega značaja je bil pri e!1 priljubljen. Vsej njegovi mnogo-»jm rodovini naše iskreno sožalje, raj- J'kH Pfl leP spomin na zemlji in večno luč huda"soboto je tu razsajala hle nevihta. Strela je udarila v Otavnikov ,lfI'n m.u je ubila ' konja in tele. Druge nesrece ni bilo. da J Fn.ntie iz Nestoplje vasi nam pišejo, vemL°n! "iso Potepali v Petrovi vasi. Ne sedaj ali se je naš dopisnik zmotil ali pa so se tepli kaki drugi fantje in ne tisti, ki se sedaj jeze. Naj bo kakorkoli, * Domoljub« se ne bo več vtikal v to zadevo.^ d Ogenj m Mirni. Dne 10. julija krog tretje ure zjutraj se je vnelo oglje spravljeno v hlevu g. Majcen iz št. Janža. Ljudje in požarna bramba so ogenj zadušili. d Novi sejmi v Nadlesku pri Ložu, V vasi Nadlesek pri Starem trgu se bodo odslej vršili vsako leto po trije novi sejmi. Prvi tak sejmski dan bo dne 20. septembra letos. Nadaijna dva sejmska dneva sta 15. oktober in 25. marec. Na te sejme opozarjamo posebno živinorejce z bližnje in daljne okolice. d Ne prezrite! Vse naročnike, ki še nimajo poravnane naročnine za II, polletje in so v zadnjih dneh prejeli položnice za plačilo zaostanka, nujno opozarjamo, da nemudoma store svojo dolžnost kot na-ročniki-plačniki. Vsem, ki do konca tega meseca ne pošljejo zaostale naročnine, bomo »Domoljuba« ustavili pričetkom meseca avgusta. Ako kdo pomotoma ni prejel položnice, naj jo naglo zahteva po dopisnici. d Jožefa Kepic, Moers Rheinland, Nemčija, je prispela v Jugoslavijo obiskat svojo mater v Tržiču. d Strela in povodenj. Dne 10. julija je krog ene ure popoldne razsajala na Mirni huda nevihta. Strela je udarila v cerkev, na pošti pokvarila brzojavni aparat, udarila v mnoge hiše in pokvarila električno napeljavo. Požarov in osebnih nesrrč ni bilo. Mirna jo narastla in prestopila bregove. d Nore ženske. V Veroni se je ustrelila 15 let stara deklica, ker ji je kupila mati par nogavic, katerih bana se ni skladala z barvo njene obleke. V Lyonu na Francoskem se je pa mlado poročena žena vrgla poti avtomobil, ker je ni hoiel vzati mož s seboj v kino; bila je težko ranjena. d Poroke brez zdravstvenega pregleda niso dovoljene. Meksikanska vlada je zakonito odredila, da se ne sme nihče prej poročiti, dokler ni bil zdravniško preiskan in ni dobil certifikata, da je zdrav. d Dolg kanal. Dva turinska inženirja sta naredila načrt za zgradbo vodnega kanala od Trsta do Dunaja. No, tako brž se ne bo9ta vozila po njem. d Strela ranila celo družino. Na Tra-tinski cesti v Zagrebu jc bila mala hišica, v kateri stanuje tramvajski voznik Ancel s svojo rodbino. Ob 1. uri zjutraj je udarila strela v železni dimnik. Strela jc šla skozi štedilnik, ga razbila, od tam švignila v sobo, obšla vse tri postelje, od tam udarila v ostale tri sobe, ter spotoma zapalila čipkaste zastore, platnene predmete in ranila šest oseb, ki so bile v globokem spanju. Ranitve so strašne, Ancelnu je strela na rokah ožgala meso do kosti. Trimesečni hčerki je ožgala lice, ženi pleča, ostali trije otroci pa so opečeni po glavi in na rokah. V stanovanju je^ nastal ogenj. Vsled silnega groma so se vsi sosedje zbudili in so takoj prihiteli gasit. Bil je strašen prizor, ko so se nesrečni ranjenci zvijali v bolečinah in zdajpazdaj padali v nezavest. Ranjenci so bili prepeljani v bolnico. Zdravnik je ugotovil, da je njih stanje opasno, vendar bodo ostali pri življe- nju. Zanimivo je, da je estal nek deček, ki je spal v kuhinji, popolnoma nepoškodovan. d Mrtvi jeleni. V baranjskih vodah je potonilo vsled zadnjih poplav okrog 2000 jelenov, Gniloba^-azširja neznosni smrad po okraju, d Vrednost razbojnikov. Ministrstvo za notranje zadeve je razpisalo na glavo razbojnikov Petra Roganoviča po 50.000 d Samomor zdravnika. V Pakracu se je obesil primarij umobolnice dr. Stevo Nenadovič radi neozdravljive bolezni. d Grozen samomor. V Subotici se je vrgel pod vlak dimnikar Grga Šarič. Vlak mu je prerezal truplo na dvoje. d Roparski umor v župnišču. V vasi Orehovici, okraj Zlatar so našli 15. t. m, v župnišču ubitega tamkajšnjega župnika Konrada Priberška. Ropar se je po vsej priliki čez dan skrivoma izmuznil v župni-šče, se skril pod posteljo in ponoči, ko je župnik zaspal, izvršil svoje krvavo dejanje. Župniku je bi'a glava do nosu popolnoma razklana. Zločinec je odšel nato v sobo, kjer je spala župnikova gospodinja Jagica Trkanjec in je tudi njo pobil s sekiro; vendar so njo našli še živo. Čudno je, da ropar ni ničesar odnesel; morda je iskal samo denarje in ker ga ni našel, je odšel, praznih rok. Ni pa izključen umor iz maščevanja. Usodno noč je spal v župnišču neki Slovenec — ugiaševalec orgel; leta pravi, da ni slišal nikakega sumljivega šuma. d Roparski umor na kolodvoru. Na državnem kolodvoru v Osijeku so našli 13. julija ob treh zjutraj blagajnika Reich-herzerja pri mizi sedečega, s peresom v roki popolnoma mrzlega — mrtvega. Ropar je prišel ponoči v urad, zabodil ostro pilo uradniku v rrce, ki je takoj nehalo biti, mrtvemu uradniku pa je posadil napadalec še službeno kapo na glavo in potem mirno izropal kolodvorsko blagajno, iz katere jc odnesel 450.000 Din. d Križevniska vas: Ni podpisano — v koš. •k Zlatnike v »Gazela« milu so našli dalje naslednji: Antonija Serušnik, p, d. Prbul, Le-gen pri Slovenjgradcti, kupila milo pri tvrdki Albert Verdnik v Slovenjgradcu; Marija Tom-šc, Malnicc pri Brežicah, kupila milo pri tvrdki Franc Matheis v Brežicah; Marija HlebS, Bizovik pri Ljubljani, kupila milo pri tvrdki M. Urek, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje; Helena Roje, Prekorje 8 pri Celju, kupila milo pri tvrdki V. M. Rozman, Šmarjeta pri Celju; Jovan Pavkovič, Donji Budački, kupil milo pri tvrdki »Konzum« v Kalovcu; Neža Kova-čič, Št. Rupert pri Laškem, kupila milo pri tvrdki Miloš Kostanjšek, I.aško; Rozika Bogatin, Malaliorna p»i Konjicah, kupila milo pri tvrdki Martin Sumer, Konjice; Frančiška Mirtič, Vavta vas, p. Straža-Toplice, kupila milo pri tvrdki Franc Štrumbelj, Vavta vas, p. Straža-Toplice; Anka ud. Sušič, Senj, kupila' milo pri tvrdki Nikola Modrič, Senj. d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! 5\t »DOMOLJUB« 1920 PO DOMOVINI ADLEšfcl. Zapustili so nas preč. g. župnik Alojzij Tome. V kratkih štirih letih so prenovili župnijo. Počitka niso poznali. Njihovi zgledi, nauki in očetovski opomini so rešili veliko zakrknjenih duš. Župljani smo jih ljubili kot očeta, le nekateri napolizobraženi liberalni tujci so župniku nasprotovali in ga blatili po »Domovini«, ki žal v precejšnjem številu prihaja v našo faro. ŠT. GOTARD PRI TROJANAH. V nedeljo, dne 4. julija je imela podružnica Kmet. družbe svoj občni zbor. Za načelnika je bil izvoljen Štefan Brvar, za odbornike pa Gotard Brvar, Metod Novak, Franc Pfajfar in Franc Ocvirk. Delegatom le bil izvoljen Štefan Brvar, posestnik v Trojanah. Po občnem zbora je predaval g. Franc Krištof prav poljubno in zanimivo o mlekarstvu. Navzoči so zelo pazno sledili temu predavanju in sprevideli, da je treba res nekaj storiti, da bodo imeli pravo korist od živinoreje. Izvolil se je pripravljalni odbor 13 članov, ki naj pridobi posestnike, da se vpišejo v mlekarsko zadrugo. Prostori za mlekarno so že odbrani. Potrebujemo le še kmete-gospodarje, ki hočejo vstopiti v zadrugo in plačajo polagoma delež 250 Din in v kratkem času bo začela mlekarna obratovati. Možje-posestniki, pokažite sedaj, da imate nekaj smisla in požrtvovalnosti za skupno delo v zadrugi, kar bo vsakemu v veliko korist. SOSTRO. V nedeljo, dne 11. julija 1926, se je vršilo pri nas odkritje spominske plošče In posvečenje zvona 65 v svetovni vojni padlim vojakom župnije Sostro (Sv. Lenart). Hud naliv, ki je trajal skozi vso noč, je grozil preprečiti celo slavlje, a vzraj-nost in vnema župljanov je prenesla vse napore, tako, da je bil cel sprevod na ve-lesejmskem prostoru, kjer je bil zvon pripravljen za odvoz, točno na mestu. V sprevodu sta bila boter in botrica (Vin-cenc Mlakar In njegova žena), zastopnika zveze bivših vojakov Bonač in Lončar, konjeniki v narodnih nošah, kolesarji na čelu godbe Mladinskega doma. Sprevod se je pomikal ob splošni pozornosti Ljubljančanov od velesejma preko Poljan, Šle-panje vasi in Hrušice proti Sostrem. Njegov prihod so naznanili streli iz topičev in 2000 glava množica se je zbrala okrog Župne cerkve, kjer jo je nagovoril g. bivši voj. kurat Bonač in razložil pomen današnje slavnosti. Nato je maševal v župni cerkvi sv. mašo za padle vojake domači g. kaplan, a cerkveno pridigo je imel kurat Bonač. Po pridigi je opravil domači župnik ob asistenci lipoglavskega župnika cerkvene obrede za mrtve in blagoslovil spominsko ploščo, vzidano na zunanji strani župne cerkve. Plošča je iz brona in je vlitih vanjo 65 imen, ločeno po vaseh. Slavnostni govor je govoril predsednik zveze g. major Colarič, ki je pozival zbrano množico, posebno mladino, k vztrajnemu, vestnemu delu, s katerim naj se oddolžimo padlim tovarišem. »Le narod poštenjakov ima pravico do obstoja«, je za-klical s povzdignjenim glasom, Besede resnega moža so našle odmeva pri vseh navzočih. Pri blagoslovljenju spominske plošče je zapel domači pevski zbor pod vodstvom g. organista nagrobnico »Blagor mu« in »Oj Doberdob«. Godba Mladinskega doma pa je zaigrala dve žalostin-ki. Popoldne ob 3 se je izvršilo posvečenje novega zvona. Zvon je iz brona in tehta 2050 kg. Vlila ga je zvonarna in livarna v Št. Vidu nad Ljubljano. Po izvršenih litanijah je imela dom?ča podružnica Zvez bivših vojakov svoje zborovanje. Nato se izvršilo dvignjenje zvona v zvonik, in je ob 6 zvečer zvon že prvikrat zapel v počaščenje spomina padlih sinov. Vsa tisočglava množica se jc v tem trenotku odkrila in poklonila spominu padlih junakov. Lep je bil prizor, ko je ob dvigan J zvona posijalo solnce izza oblakov in sc. s | svetlimi žarki uprlo v zvon. Končno sta se . zahvalila v krogu predstaviteljev sorske | fare predsednik Žvezc g. major Colarič in g. Pire za trud, ki so ga imeli zlasti gg. župnik, kaplan, župan in organist za lepo uspelo slavnost. ŠMARJETA PRI NOVEM MESTU. Pred leti je bila naša farna cerkev manjša kakor slapška podružnica. Toraj je bilo nujno potrebno, da se poveča sta, a cerkev ali pa zgradi nova. Zato se je že lotil dela pokojni g. župnik Andrej Za-morc, ki je bil zelo vnet za čast in lepoto hiše božje. Sezidal je nov presbiterij in čez 60 m visok zvonik (stolp), baje najlepši na celem Dolenjskem. Pokojni gospod je nameraval sezidati celo farno cerkev, pa mu to ni uspelo, ker mu merodaj-ne stare avstrijske oblasti niso šle na roko In so mu naravnost nasprotovale. Sedajni g. župnik se je zavzel, da nadaljuje zapo-četo delo svojega prednika in s pomočjo za dobro stvar vnetih faranov dozida cerkev. Par let so se vršile priprave. Letos smo pa že dobili zidarje in delavce, ki se pridno gibljejo na odrih. So sami domačini. Delo vodi na$ goriški rojak g. Špa-capan iz Renč. Imenovani je postavil na Dolenjskem še več cerkva, šol in drugih pomembnih stavb. Kakor povsod, vodi tudi pri nas delo v splošno zadovoljstvo. Pri zgradbi sodelujejo skoraj vsi farani z veliko vnemo. Nekateri so darovali les, drugi napravljali kamen, kopali pesek, do-važali potrebne stvari itd. Čaka nas še obilo truda in dela. Tega se pa ne ustrašimo, ker se zanašamo na božjo pomoč, na požrtvovalne farane in naklonjene sosede. Dobrega Boga pa prosimo, da nam obudi še veliko dobrotnikov, da bomo mogli postaviti lep in častitljiv hram božji. Štev, 29, Vojaške nadeve. Vprašanje. Bil sem trikrat na naboru, vselej nesposoben. Letos bom moral četrtič. Pred kratkim sem se poročil in imam poleg žene preživljati tudi njenega očeta, ki ima malo posestvo ter je že 60 let star in ne plačuje 20 Din davka. Ali bom oproščen, ali pa bom služil skrajšan rok? Odgovor : Vaša žena in njen oče nimata na vašo vojaško službo nobenega vpliva. Zato radi njih ne boste niti oproščen niti ne boste služili skrajšan rok, če nimato drugih zakonitih pogojev zato. Pravico do skrajšanega roka imate, ako ste edini sin, ali če sta dva v vaši družini služila polni rok. Vprašanje : Rojen sem leta 1006., imam enega brala 16 let starega, nimam pa več staršev. Sem lastnik posestva in sem se moral poročiti. Ali bom prost vojaščine? S. I. Odgovor: Če no plačujete 20 Din ali več davka, imate v smislu zakona o ustrojstvu vojske pravico do oprostitve. V r a š a n j e : Letos grem na nabor. Ko od lužim svoj rok, želim iti v podčastniško šolo. Izmed vseh vrst orožja me najbolj veseli kraljeva garda. Kam bi bilo bolje prositi, h kraljevi gardi, k mornarici, pešadiji itd. Kje bi se moglo prositi za vstop v podčastniško šolo? F. B. Odgovor : Če mislite vstopiti v podčastniško šolo, vam pač ni treba čakati s« je pokojnlca Wm«V°l "bližjih In se preselila niru D„H°g?™mu Po večno plačilo. Naj v POClva! Ostalim naše sožaljel 0 PREČNA, '•J In ,?!"6 kaPc"ce pred vasjo, visoki "nogo manjših smrek okrog cer- kve ter na prostoru pod cerkvijo in prav lepo z venci na vse strani prepletena cerkev v Dol, Straži, vse to je oznanjalo, da se je vršilo 2. julija tukaj nekaj nenavadnega. Cez 400 deklet iz Marijinih družb sosednih župnij je prihitelo v Stražo, kjer so imele svoj shod. — V Dol. Straži je umrla Amalija Kramaršič. Bolna je bila osem let. Bila je zelo skrbna in pobožna mati. Sedaj se veseli v nebesih. Od trinajstih otrok živijo štirje. Ves čas bolezni so otroci prav lepo skrbeli za svojo mater. Blagoslov, ki ga Bog obljublja v četrti zapovedi, naj se nad njimi izpolni. — Hranilnica in posojilnica, ki se bo kmalu ustanovila v Prečni, bo poleg vsestranskih gospodarskih ugodnosti imela pred drugimi denarnimi zavodi to prednost, da ne bo imela nobenih obveznosti, ki bi jo obremenjevale in škodo delale. Mnogim so denarni zavodi dali posojilo, ki ga ne morejo vrniti. Hranilnica In posojilnica v Prečni takih težav ne bo imela In bo zato tudi Imela zaupanje. SKARUČINA. Romarski shod pri sv. Luciji na Ska-ručlni je letos v nedeljo, 1, avgusta. Velika romarska shoda sta vsako leto 4. nedeljo po veliki noči in pa v nedeljo po sv. Ani. Za bližnjo okolico so tudi še v nedeljo po sv. Luciji (v adventu) In v nedeljo po sv. Jožefu (v postu). ROMANJE NA TRSAT. Vse pevce, ki hočejo sodelovati pri pevskem zboru, obveščamo, da se bodo pele sledeče pesmi: Takoj po prihodu vlaka 14. avgusta blagoslov .Tantum 12 (A. Foerster), Ave Marija št. 29 (Fr. MH-nar-CIgale) In 40. Mar., uredil St. Premrl. Ob 7. uri zvečer: Brezmadežni št. 31 (dr, Fr. Kimovec) In 40. Mar., uredil Stanko Premrl. Lemenaterske pete litanije, poje moški zbor. Tantum (A. Hribar). Zdrava Marija (dr. A, švab). — Ob pol 6. uri zjutraj 15. avgusta: Slovenska maša (Ant, Foerster.) Vstop, glorla in evangelij, Marija, moja mati, bariton- In sopran-solo, Obhajilna št. 66 (A. Tevž) Iz Evharlstlč-nih. Marija nam veselje (Jos. Gruber), Povsod Boga (St. Premrl). — Pred odhodom: Vsi zbori zadonite (J, Grubar), Hitite 8 prijavami in ne odlašajte več! Odbor. JURKLOšTER. V nedeljo, 25. t. m., bo pri tukajšnji podružnici sv. Trojice fantovska lepa nedelja. Sv, maša 3 pridigo In procesijo ob 10. Okoličani vabljeni, — Kakor drugod, tako je tudi pri nas neprestano deževje povzročilo povodenj, Potok Gračnica, feji se blizu Rimskih toplic steka v Savinjo, je preplavil travnike in njive, cesto spodje-del ♦na 15 mestih in odnesel veliko lesa In sena ob bregovih. Plazovi zemlje in kamenja so na več mestih zasuli cesto. Okr. zastop se je hvalevredno potrudil, da je v enem dnevu cesto za prvo silo potrebil in odprl prometu. Ljudje še ne pomnijo take povodnjl, V župni kroniki je vpisanoi »27. oktobra 1895 je bila v Jurjevemklo-štru velika povodenj. Potok Gračnica je po vednem deževju tako narastel, da je voda silila na graščinsko dvorišče tako na visoko, da je segala do živinskih jasel. Krave in svinje bile so čez noč v župnij" skem hlevu.« — Sedaj voda ni prišla na dvorišče, RIBNICA. (Naš razpuščenl okrajni odbor.) Ml bi ne pisali o tem, če bi ne bilo ljubljansko »Jutro« namigavalo na nekaj, kar baje spada po migljajih dopisnika iz liberalne neznatne garde — bodisi iz Ribnice aH pa iz Sodražice — pod kriminal. »Jutru« je treba na kratko odgovoriti, da bo že dobilo priliko govoriti tudi pred »kriminalom«, če ne bo morda raje prepustilo zagovor — dopisniku. Vsi pa smo prepričani, da je bilo po« slovanje razpuščenega cestnega odbora popolnoma v redu in da do danes ni nikdo dokazal kakega nereda. Nasprotno moramo ugotoviti, da se je pričel nered sto-prav po razpustu. Ko je prejšnji načelnik moral oddati posle, je oddal vladnemu ge-rentu Arkotu obenem tudi 25.000 Din de« narja. Ne glede na to in na prejete terjatve in naldade kakih 50.000 Din je gospodaril gerent tako, da je »prigospodaril« cestnemu odboru že 32.000 Din — dolga. Tako je šlo v dobrih šestih tednih nad 100.000 Din. A ko je prevzel cestni odbor novi gerent Lovšin iz Sodražice, je moral podpisati menjico za 45.000 Din, Enodnevni tečaj o brezalkoholnem gospodarstvu (vkuhavanje sočivja, iagodf-čevja, sadja; sušenje} pridelovanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov v do« mačem gospodarstvu (za družino) In v ve« čjih obratih (za prodajo, gostilne, restavracije Itd.); ohranjevanje svežega grozdja, organizacija prodaje teh pridelkov Itd,) priredi o priliki kmetljsko-gospodarske razstave, ki se vrši od 4, do 13. septembra t. 1, v Ljubljani, na željo novih Interesentov »Brezalkoholna Produkcija« v Ljub« ljani, Poljanski nasip 10. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj to Čimpreje sporoči p« dopisnici, na kar prejme podrobnejša pojasnila, tf/ ZOBRAZD Iz življenja katoliških mož PAPEŽ MOŽEM. Na praznik Marijinega darovanja je sprejel papež 10.000 mož-romarjev iz Lom-bardije. Dejal jim je med drugim: -.»Obogateni po zakladih svetega leta v večnem mestu ostanite vzorni možje v svojem kraju. Ne hodite samo zase dobri, pobožni, verni, udani Cerkvi, ampak skušajte po tati tudi apostoli. To je, kar Cerkev od vas pisebno pričakuje: bodite apostoli z besedo, z opominom, z zagovorom vsega dobrega; predvsem pa apostoli tega, kar more vsakdo izmed vas izvrševati, namreč apostoli molitve in bolj apostoli tega, kar ni le mogoče vsakomur, ampak tudi dolž-iKst vsoko«ar to je apostoli dobrega zgle* da. Uprav ta apostolat kaže najočitneje, kakšnr» bodi resnica in čednost, uprav ta apestolat nas uči, kako bodi vsak dan, vsako delo, vsak kraj in vsak čas urejen, da v resnici odgovarja zahtevam krščanskega živ'en a. MOŽ IN SVETO OBHAJILO. Kardinal Newman je bil pred svojo izr>reo: rn'!vi;o protestantovski duhovnik z letnimi dohodki 100.000 frankov, študiral je dolgo časa katoliško vero, predno se je odlnčii, da jo sprejme. Pri tem študiju ga je prevzelo posebno hrepenenje po sveti evharistiji. Nekaj dni, predno je prestopil v katoliško Cerkev, mu pravi eden njegovih prijateljev: »Pomisli, kaj delaš. Če postaneš katoličan, boš vsako leto ob 100.000 frankov. Newman pa vstane in ga odločno zavrne: »Četudi; pa kaj je tudi 100.000 frankov v primeri z enim samim svetim obhajilom! MOž-VODITELJ SE JE VRNIL. Iz Madrida poročajo, da je prejšnji glavni tajnik socialistične stranke Lopez Pelaez napravil duhovne vaje pod vodstvom jezuitskega patra Garcia. Pri tem se je popolnoma izpreobrnil. Cerkev, ki jo je strastno napadal, je prosil odpuščenja, civilni zakon je popravil s cerkvenim, svoje nekrščene otroke je dal krstiti, vrh tega ne neha Boga hvaliti za milost sreče, ki jo je našel v Cerkvi. MOŽ OB ZADNJI URI ŽIVLJENJA. General Ignaee de Vanientimille, ki je bil obenem predsednik republike ekvadorske in kot tak prostozidar, je doživel vendarle izredno srečo, da se je ob svoji zadnji uri spravil z Bogom. Ko pa ga je vprašal njegov prijatelj general Mozago, zakaj se je vendar dal prevideti, ko poprej ni držal na te stvari, mu Ignaee de Vanientimille odvrne: »Verjemi mi! Ko stoji smrt človeku blizu, takrat gleda človek vse z drugačnimi očmi kot poprej v življenju. Ne le ti, ampak vsi naj sledijo mojemu zgledu.« PRAKTIČNA POKORA ZA MOŽE. K sv. župniku Janezu Vianeju pride iS nekoč v Ars tudi mlad ugleden mož, star šele '26 let. »Ali stanujete v rojstnem kraju?«, ga vpraša župnik?* »Da, gospod, župnik.« - »Koliko pa šteje vase mesto prebivalcev?« - »25.000.' - Ali vas ljudje na splošno poznajo?« — >tiotovo da; malo jih je. ki bi me ne poznali.« — >Dobro! Pojdite na praznik sv. R. I. v procesiji in sicer prvi za nebom!« — * roda, gospod župnik...« - »Je že dobro; le storite kot sem naročil!« — Dan, ki se pa je mladi mož tako ustrašil, je prišel. Mnogo se je obotavljal, vendar je ubogal svetega župnika. Pozneje je pripovedoval: ■»Četudi bom sto let živel, nikdar ne pozabim, kai sem prestal tisti dve uri med procesijo. Oči sem imel uprte v tla, kolena so se mi tresla, na čelu mi jo stal pot ne samo od poletne vročine, ampak še bolj od sramu.c — Toda vendar je bil moz od takrat ozdravljen. Nikdar več se ni bal pokazati svoje vere. Taksh zakonov si žete brezverci. Leta 1917 je socialistična stranka v Mehiki, ki je ?. nasiljem in goljufijami prišla na vlado, sprejela temeljni zakon, ki je ena sama veriga tiranskih odredb preti katoliški cerkvi. Poglejmo nekatera določila tega zakona, da bomo razumeli vso njegovo hudobo. Člen 34. pravi: »Vsak je svoboden in neomejen v izvrševanju svoje vere najsibo na krajih javne službe božje ali pa v domači hiši.« Kajne kako lepo se to sliši. Toda iz izvajanja se vidi vsa zloba tega besedila. Vlada pravi, da ta zakon dovoljuje češčenje božje samo doma in v cerkvah, v društvenih dvornah pa že ne sme biti Boga, v šoli in na cesti ne. Prepovedano so zato vse procesije. T^-da niti to ne. Tudi v cerkvi katoličani niso svobodni. Kajti člen 130. tega zakona pravi: »Vladni organi imajo pravico odločati o vprašanjih službe božje in zunanjih oblikah verskega češčenja. In vlada se teh pravic poslužuje tako, da so vohuni vsakemu duhovniku vedno za petami. Ali nas ne spominja to postopanje me-hikanske vlade na delo Žerjavove stranke med zadnjimi volitvami? Ali niso tedaj žan-darji vohunili po vseh cerkvah in beležili vsako besedo, ki jo je izpregovoril duhovnik? In v Dalmaciji so na povelje iste stranke uglednega župnika aretirali v cerkvenem oblačilu samo zato, ker je kot svoboden državljan odločno nastopil za ljudsko stranko. Ali se pri tem ne spomnimo kako je naš liberalni minister na ovadbe slovenskih liberalcev prestavljal katehete, jemal plače učiteljicam v samostanskih šolali, delil podpore samo brezverskim visoko-šolcem, preganjal krščanske učitelje in profesorje itd. m Pri nas ni še tako hudo kot v Mehiki toda še huje bi bilo, če bi naši liberalci' dobili rooč v roke in ljudstvo v svoir stranko. Ali ni to nauk za nas? Člen 27. istega zakona pravi, da je vs« premoženje cerkva in samostanov lasi države, da celo kar kdo cerkvam daruj5 zapade državi. Vlada razpolaga z vsem cer. kvenim premoženjem. Škofijske palače zavode, bolnišnice, ki so jih zgradili re. dovi ali katoliške organizacije, vse je za. segla vlada. To je ogromna tatvina s strani držav Ali mislite, da naših svobodomislecev no skomina po cerkvenem premoženju? Le spomnimo se kakšen vrišč so zagnali, da mora agrarna reforma najprej razdeliti cerkvena posestva, čeprav so ta posestva vzdrževala nešteto ustanov, ki služijo juv. nemu blagru? Kako so divje napadali'našega knezoškofa med tem. ko so z drugimi posestvi ravno voditelji liberalcev uganjal korupcijo. Saj so znane afere s sekvestri, Zapomnimo si! Tudi z obrambo našili cerkva in dobrodelnih ustanov moram imeti močno politično stranko. Kdor ruši njeno slogo in moč je grobokop svobode cerkve in vere. PREGANJANJE CERKVE V MKIllKI DIVJA DALJE. Nastopi blazno strastnih sovražnikov cerkve v Mehiki so vedno okrutnejši. V mesecu marcu so izgnali 202 duhovnika iz države. Po nekod je policija in vojaštvo aretiralo duhovnika pri cerkvenih slovesnostih in ga tiralo izpred oltarja na železniško postajo. Vernemu ljud tvu je pri teh grczctalj zavrela kri in prišlo je do težkih nemira/ in spopadov s policijo. Ponekod so verniki tako vztrajno branili svoje duhovnike, Bog mi je priča —« jPssstl Nič več se ne rotite. Toda malo manj »litve in miren jezik bi vam nič ne škodoval, Sam.« Slišal sem namreč bil, da je raznese! po župniji test da dela Amerikanec veliko spoved in da mora imeti j vražje mnogo grehov , kajti spoved se vleče je tri tedne in se bo najbrže nadaljevala še štiri tedne. A povrniti se moram zopet k povesti, ki mc je ttdaj začela zelo zanimuti. XXI. poglavje, N e o g i h n o. jlinel sem dva prijatelja, ki sta žarko sijala v a mlada leta, ne da bi »ni obenem razsvetljevala jodovine moje preteklosti. Eden jc bil živ, drugi irtev. Donal Connors je liil zaupen in poseben pri-lj naše male družine. Medtem ko so drugi postori hodili v kovačnico na pogovor ali po opravkih, » je on redkokdaj mudil tam dalj časa, pač pa je večkrat prihajal v hišo, kjer jc bil vedno iz srca popravljen. Zapazil sem, (lasi mi ni nihče ničesar povedal, da ga veže neka skrivna vez iz prejšnjega časa znašo družino, kajti obnašal se jc zaupljivo, česar se c vsakdo drugi ogibal. Prihajal je v kuhinjo in od-kakor član družine in zapazil sem, da jc bil 91 edini človek, ki sta ga oče in mati v vseh važnih adevah izpraševala za svet. O tragediji, ki se je od-i na Glenanaaru pred dvajsetimi leti, sem temno kakor o kaki stari bajki. Toda v kaki zvezi je »ja mati z njo, to so mi skrbno prikrili in jaz sem IS preponosen ali preboječ, da bi izprašava]. Niti w,niti mati, niti jaz nismo nikoli obiskali samotne jfe tam v globokem sedlu med gorami. Donalovo w sem osebno seveda poznal in reči moram, da ni posebno prikupljiva. Toda ona ni z nami nikoli Wla in tudi mi ne z njo. Edini Donal mi je kazal ^prijateljstvo s tem, da me je svaril pred pre-totam rcdoljubjem. Včasih so je smehljaje ponorel iz mojih navdušenih govorov o Irski ali pa me PMrito posvaril. ;Če ne boš pri miru, fant, verjemi mi, da boS dne dobil konopno ovratnico ali pojdeš dru-10 delat jetnikom v Botanyjskem zalivu.« glolom•te besecle sem Jaz odgovarjal z žarečim po- Veliko lepši grob je ali ječa, kjer domu zvesto plameni srce, kot ie trofeja slavnih zmag, blesteča na razvalinah tuje svobode. f?. nil(omur nisem do sedaj zaupal, če je znal jezikom4'0'' 56 odgovar^al Donal- ,Sablja se ne mitem'PaJ° P°tem z Emmelovimi in Meagherjevi-meii^ .mi?> &emv vprašal jaz. ,Ali niso njihove pla-prsih mladfh fr VŽ?®le oneSa rodoljubnega ognja v Emmet in Meagher sta prej isama mar-Pozivan ' Preden sta mislila, da imata pravico au d™ge, naj jxl posnemajo/ ln jaz, ki nisem drugega storil, razen da som na-brušil eno ost, som obmolknil. On je najbrže govoril tudi z mojo materjo, naj me nekoliko kroti. Kajti posvarila me je na svoj nežni način, naj previdno govorim in naj ne pozabim, da so kričači vedno več ali manj sumljivi. ,Sumljivi?' sem vzkliknil. ,Kdo bi mogel mene sumničiti? Ali ne vidi ves svet mojega življenja in Ikdo bi mogel pokazati na kom izmed nažih kak madež?' Nato je njen bledi obraz zardeval. a jaz seveda nisem mogel razumeti, zakaj. Tako slepa je mladino, tako srečno slepa. Bila jo hudobna roka, ki mi je strgala prevezo z oči. Moj drugi prijatelj je bil mrtev. Vsako nedeljo, ko smo se vračali od maše, smo morali iti zraven slarega pokopališča v Templeroanu. Dobro se spominjam, kako sem, držeč mater za roko, zavil s ceste in stopil skozi železno ograjo v senco dreves. Mnogokrat sem si klical v spomin to sliko, ko sem bil daleč v tujini — staro, podrto opatijo, preraslo z bršljancm, mahovite. vegaste nagrobne spomenike, velike, rjave I i saje na zidov ju — vse tako starodavno in častitljivo. Morda se spominjate, gospod župnik, samotnega groba ravno >rcdi stranske ladjo v stari cerkvi? Kamen so je sedaj nagnil in napis je težko brati, toda v mojih otroških in mladenlških letih je bila plešča še nova in je nosila napis: ,Posvečeno spominu Edmonda Con-norsa' ter dan smrti in starost. To jo tedaj bilo svetišče, kjer sva moja mati in jaz, odkar se spominjam, vsako nedeljo klečala in molila. Tu sem moral ponavljati za materjo lilanije za umrle, besedo za besedo, in nato poljubiti travo, ki je prerastla grob, ter ime na kamenu. Nato sva šla skupaj domov. Nikoli nisem i/praševal. dokler nisem popolnoma odrastel. Tedaj sem izvedel, da jo ta starec žrtvoval svoje življenje za mojo mater, več me pa ni zanimalo, dokler nisem izvedel vsega. Medlem sem pa rastel in postajal od dne do dne močnejši in urnejši. Okusa svežega ali, kakor so ga imenovali, ,me£niškega' mesa nisem poznal. Samo ob nedeljah smo dobili kos slanine ter o Božiču in Veliki noči kuretino. ('e nismo imeli gosta, nam je bila vsakdanja hrana mleko, domač kruh ter krompir in od tega sem pc-stal močan kakor velikan. V kratkem se je poleglo razburjenje, ki so ga povzročili Kenijani, in z njim tudi precejšnji del naše mladeniške navdušenosti. Nato so se /ačele keltske igre in tu sem se odlikoval tako, da sem postal načelnik našega kluba za tekmo z žogo in zaslovel v polovici dežele.« »Res je!« sem vzkliknil, »Če se o kom pojejo balade, tedaj je njegova slava splošna in gotova.« »Da, če jo kaj na njej/' je odgovoril. »Pa ne vem, ali bi ne bilo zame bolje, da sem ostal tedaj neznan, kakor želim sedaj biti.« »Menim, da to ni moško. Vsakdo mora brez bojazni in brez upanja na plačilo dati svetu, kar je najboljšega v njem.« »Tega nisem mogel nikoli razumeti. Ne razvi-dim, zakaj bi človek ne ohranil sebi in zase, kar ima velikega in dobrega.«. »Zato ker je veleumu plačilo delo samo in nima pravice še drugega iskati.« Utihnil jo in premišljeval o tej čudni trditvi. Slednjič je dejal: »Ne razumem. Vem samo to, da sem se z vso dušo vrgel v boj, in tu se mi je odkrila moja preteklost in tu sem doživel veliko razočaranje svojega življenja.« Obmolknil je, da se domisli dogodkov iz svojega življenja in dozove podrobnosti iz svoje preteklosti. Nato je nadaljeval: Razno. Usoda topov. Tisle velike nemške lopove, ki bo imeli spredaj pri odprtini premer 45 cm, so v Ameriki prelili ln so jih spremenili v kolle, v katerih se pretvarja gosti petrolej v redkega. Divji lov. V Chicago stoji oh obali Michigan-skega jezera velikanski hotel »Drake«. Morda ga jo kdo naših ameriških izletnikov te dni videl. Hotel jo zmeraj prenapolnjen, policisti pred hotelom urejajo promet, hotel ima lastne detektive. In vendar je vdrla vanj roparska tolpa, preoblečena, oh belem dnevu, popoldne ob treh. Presenetili so hotelsko osebje, njih glavar je z revolverjem krotil Upkari.-e, drug ropar je pa prisilil blagajnika, da mu je izrodil 10.000 dolarjev. Neka pogumna tipkarica je kljub revolverju zaloputnila vrata glavarju v obraz, nakar jo je vrgel po stopnicah dol. Bila je sicer ranjena, vendar je pa že mogla poklicati hotelskega detektiva. Ta je ranil glavarja s strelom, nakar so se vsi roparji spustili v beg. Trije so skočili v pripravljeni avto, in začel se je divji lov po mestu. V eni glavnih cest je trii! avto roparjev z drugim avtom skupaj; eden od roparjev je skočil kar v mimo prihajajoč avto-taks, je vrgel notri sedejo damo ven na tlak in je prisilil šoferja, da je 7. največjo hitrostjo dirkal naprej. Avto je zadel ob cestno železnico, ropar je skočil ven in je bežal v neko hišo, in šele tam so ga prijeli. Dobili so pri njem onih 10 tisoč dolarjev, prej je bil za natakarja v hotelu. Glavarja so pri zasledovanju ustrelili, tri njegove tovariše so ujeli. Zadnji ropar je prišel v bolnišnico, da bi si dal zavezati rane; spoznali 60 ga in zaprli. Oklofutani komunist. Ko sta se angleški kralj in kraljica peljala zadnjič na kolodvor, je nekdo v množici zavpil: sživio komunizem!'? Takoj mu je pa neki delavec prisolil tako klofuto, da mu je pognal klobuk čez oči dol, in so se vsi navzoči smešnemu prizoru prisrčno smejali. Čudno zborovanje. V Parizu je zborovalo 800 oseb; zelo so bili živahni, a nič niso govorili in so napravili na gledavce vtis posebne vrste. Bili so to gluhonemi z vseh strani sveta in so se zbrali, da so »pogovorijo« o svojih zadevah. Veliko Jo med njimi takih, ki so si pridobili v znanosti iu umefc nosti žo lepe zasluge. ORZEK IN NJEGOVO BURKAJTO ŽIVLJENJE Otroška pravljica. Prevedel dr. Joža Lovrenčif. »Obrekovanje, saino obrekovanje!«. »Kaj ga ti poznaš?« »Tako na videz.« je odgovoril dondek. »No, in kaj misliš ti o njem?« ga je vprašal »Zdi se mi, da je dober otrok, priden pri učenju, Ubogljiv, vdan očetu in družini.. .< Medtem ko je vil dondek te čednosti s trte, se b dotaknil nosa in opazil, da se mu je za ped po-aalj&al. Ves prestrašen je začel kričati in popravljati: »Ne verujte, dobri mož, vsega tega, kar sem vam povedal, ker Storžka poznam prav dobro in tudi jaz pam potrdim, da je res pobalin, neubogljivec in Iguba, ki se klati rajši s tovariši, kakor bi šel v šolo! Komaj je to rekel, se mu je nos skrčil in dobil svojo navadno velikost. »Zakaj pa si tako bel?< ga je naenkrat vprašal »tarček. »Povem vam... nevede sem se naslonil na zid, ki ie bil sveže pobeljen,- je odgovoril dondek, ki ga |e dUo sram povedati, kako je bil povaljan v moki, fla bi prišel v ponev-... »A kaj si si napravi! z jopico, s hlačami in s ?epico?« »Srečal sera tatove in eo me do golega slekli. Mogoče bi mi mogli dati vi, dobri starček, kako ob-lekco, da bi se le mogel domov vrniti? ■»Otrok moj, kar se tiče obleke, nimam drugega rego majhno vrečico, v kateri hranim volčiče. t"'e jo hočeš, jo kar vzemi, tamle je! Tako oblečen se je napotil proti vati. Storžku ni bilo treba dvakrat reci; koj je vzel S'Olčjo vrečico, ki je bila prazna, izrezal sredi na dnu s škarjami majhno luknjo, dve pa pri strani, in jo oblekel ko srajco. Tako lepo oblečen se je napotil proti vasi. Med potjo pa ni bil povsem miren; toliko je res, da je pri vsakem koraku naprej, napravil enega Sazaj in je, razpravljajoč sam s sabo. drobil dalje 1 govoril: »Kako naj se prikazom pred dobro Sojko? Kaj tttf poreče, ko me zagleda?... Mi li odpusti tudi Drugo pobalinstvo?... Stavim, da mi ne odpusti... o cotovo mi ne odpusti... In zaslužim, ker sem oo-baHn, ki obljubljam, da so poboljšam, n ne dr Hm nikdVrvbaesSied°dospd, ko je bila že temna noč, h ker jo bila nevihta, da je lilo ko iz škafa, je stopal naravnost proti Sojkini hiši. trdno odločen, da potrka in mu odprejo. , , , Ko pa je obstal pred hišo, mu je splahnel pogum in mesto da bi potrkal, se je oddaljil v hitrem teku M kakih dvajset korakov. Potem se je vnovič približal vratom in se ni odločil; približal se je tretjič, nič; četrtič je prijel, tresoč se, za železni tolkač in je ž njim rahlo potrkal. Čaka, čaka, končno se je čez pol ure odprlo okno v zadnjem nadstropju (hiša je imela štiri nadstropja), in Storžek je videl, da se je prikazal velik polž, ki je imel na glavi drobno lučco, in rekel: >Kdo je tako pozno? Sojka spi in ne mara, da bi jo budili. A kdo si?« >Jaz sem.-' Kdo je to jaz? ■»Storžek. »Kakšen storžek ?i »Lutek, ki stanuje v Sojkini hiši! »A, že vem!« je rekel polž. »Počakaj me, koj stopim doli in ti odprem. »Požurite se, prosim, ker umiram od mraza! Minila je ena ura, minili sta dve, in vrata se niso odprla. Storžek, tresoč se od mraza, strahu in vode, ki ga je premočila, se je opogumil in je potolkel vdrugo in je potrkal bolj močno. Na drugo trkanje se je odprlo okno v tretjem nadstropju in na njem se je prikazal polž. >Polžek prijazni,< je zaklical Storžek s ceste, dve uri je že. kar čakam. In dve uri pred zaprtimi vrati sta daljši ko dve leti! Podvizajte se, prosim lepo! Otrok moj, mu je odgovorila z okna živalca mirno in polagoma, > otrok moj, jaz sem polž in polžu se nikamor ne mudi. In okno se je zaprlo. Kmalu nato je odbilo polnoč, potem eno, potem dve popolnoči in vrata so bila še vedno zaprta. Storžek je zgubil potrpljenje; jezen je zgrabi! za tolkač. da bi z vso silo potrkal in bi odmevalo po vsej hiši, a železni tolkač se je spremenil v živo jeguljo, ki mu je izmuznila iz rok in izginila v mla-kužo na sredi ceste. •Ah! Tako?< je zavpil Storžek, zelen od jeze. ■Če je zginil tolkač, bom poizkusil pa z brcami! Pomaknil se je nekoliko nazaj in udaril z lepo zaokroženo brco v vrata. Sunek je bil tako silen, da mu je ostala noga v lesu do gležnjev in ko jo je hotel dondek izvleči, je bil ves trud zaman, ker ie bila zabita v vrata ko žebelj. Predstavljajte si ubogega Storžka! Celo noč je moral prebiti, stoječ z eno nogo na tleh, z drugo v zraku. Zjutraj, ko se je začelo daniti, so se šele odprla vrata. Pridna polžja živalca je namreč rabila za pot iz četrtega nadstropja v pritličje celih slovesnih devet ur. Priznati se mora. da je napravila dolgo pot! Kai pa delate z nogo v vratih?« je vprašal strmeč v dondka. »Nesreča! Poizkusite, prijazni polžek, Če bi me mogli rešiti iz tega mučnega položaja!« -'Otrok m°b 1A t0 ie ,r^ba mizarja in jaz se nisem učil nikdar mizarstva - >Pro?ite Sojko v mojem imenuj...« ■»Sojka spi in je ne smem buditi.« ^Kaj naj potem začnem cel dan pribit na ta vrata?« »Zabavaj se in pripoveduj mravljam, ki pojdejo po cesti, kaj se ti je primerilo.« izčrpan!«11^'46 ^ k** prigrize4c' ker sem čisto Puščavski avtomobil v ».Slovencu« ste brali LI ke o potovanju dr. ta skoz Sirsko pu> \ ozil »e je v avtomobil« . J I" ''»'"'"z Norm , Nairn zgradil nov avto „ vožnjo sko/, puščavo, stveno drugačen kot „ bili dosedanji. \a,j 17 je dolg, najmanj 700o k, ezak, motor ima šest d. lindrov. Notri je nekak sa. Ion s 16 Bedeli Mokolli Ker morajo biti med voi, njo zaradi ,,eska in prah« okna zaprt«. R0 napravili novovrstno ventilacijo ki prinaša zmeraj svež /,'rak Druga naprava varuje no. potnike pred žgočimi solncmmi Žarki. V 4a|ona je posoda s tekočo pit,,® vodo. Pri 1200 kilometrov dolgi poskusni vožnji je vozil avto s povprečno hitrostjo 37 Um na uro, brei vsakega motečega dogodka Železnica itj 1'redel, Že takoj po končani vojni so začeli govoriti Italijani o železnici čez Predel, med Koroško in Goriško, S tem bi imeli direktno zvezo med Heljakom m Gorico in bi bila izločeni pot skozi Jugoslavijo čel Jesenice Sedaj je rekel italijanski notranji mini, »ter, da bo to ena prvih železnic, k; jih bodo v prihodnjih fa-h gradili, Najvišjih točk ..e bodo ognili a predorom. .skrbi n lolie! Vsa premalo se znnje brigam« in tudi premalo vemo, kaj je zanje najboljše. Sir Harrv Kal I« ,n je tvorni zobozdravnik na angleškem dvoru Pri predavanju v društvu U M sko zdravje jc pove< ' da je najtiotjši način obranjenje zob t i. la rai lopimo majhno žličico n» vadne soli v kozarcu vo de in rabimo to kot 7-ob no vodo Cbop sultan V Sai Kemo na Laškem je umr zadnji turški sultan M» hamed VI v pregnanstvu Denarja ni zapustil n« benega. pač pa 200-«*1 li dolga. Upniki hočejo za rubiti sedaj dragoceno ra kev, v kateri počiva aul tanovo truplo. Mladi iisiljevaler. Aa gleški plemenitaši so on v zadnjem času zelo rai burjeni Dobivali so g« žilna pisma, podpi.-an« -komunist', naj dajo M koj po 5000 funtov, to 1,375.000 dinarjev, sir jim bodo otroke odpel)! li. Policija je dognal®- ■ je pisal pisma sele l < ' stari odvetniški pisar A tur Fisher. Mladi lzsrtj valeč je pri zaslišanju I" vedal, da si je izposoj v knjižnici knjigo z vi angleških plemen" ?ev in njih rodbinski« razmerami. Potem je R kar po vrsti pisal je veliko ujel na li®' n!c« 2 Meh za smeh. Vandrovec: »Gospa, vedno nisem bil i»ko pohabljen«. Gospa: -Se mi je zdelo, da ne. Zadnjič ste imeli ono drugo roko v obvezi«. Z vlakom došli gost, jezen, ker je moral na postaji čakati: Tako, niste mo mogli tukaj najti? Ali me ni vaš gospod natančno opisal, kakšen sem?« Šofer: »O pač. Toda, ko je pa toliko fospodov, ki imajo plešo in rdeč nos . Ka nekem shodu je neki poslušalec (e(]no delal medklic »lažnik«. Ko je bilo poslancu tega dosti, je prenehal z govorom ter mimo rekel: »Zelo bi me veselilo, ko bi oni gospod, ki me vedno prekinja, hotel povedati t *li svoje ime, ne samo poklic . Imel je nato mir. Tožnik: Vse sprednje zobe mi je iztok Obtoženec: Kaj bi tisto 1 Saj jo imel urno dva, ko sva se začela«. Zdravnik: Prav ničesar vam ne manjka. Popolnoma zdravi ste. Žila vam bije ločno kot ura . Bolnik: Gospod doktor, a vi me dr-iile za mojo zapcstno uro, ne za žilo Prevzetnost f. preveč sc z.inaš;iti nn srečo zdravja, misleč: iMtni sc no more ničesar zgodili!« Nikomur šc ni kilo ob lihe I k i sojeno, da ga ravno nikdar ne bodo iidclc bolečine. Najmanjši prepih često zadostuje, it «c dobe občulne revmatične bolečine, trganje, Kaj napravi vejica na nepravem mestu. Gospod profesor je vstopil na glavi, slamnik na nogah, rujave čevlje na čelu, nič prida obetajoči oblak v roki, umetno izrezljano palico v svetlih očeh, prikrito grožnjo. Zobozdravnik asistentu: »Veste kaj, ampak to je pa vendar preveč, toliko časa ruvati zob, kakor sto delali s tem gospodom«. Pomočnik: »Vem. Toda to je oni, ki mi je dekle prevzel ter jo poročil. Postrežnica vstopivša iz bolniške sobe: »Gospod, dvojčka sta, močan fant in lepa punčka«. Oče: »Pravzaprav bi bil to že lahko naprej vedel. Od k ur sem oženjen, so se vsi moji izdatki podvojili«. »Mi takih stvari ne natisnemo kakor so te« je zavrnil urednik pisatelja ter mu vrnil spis. »No, no< se je zarežal pisatelj »ni treba tako visoko govoriti, saj niste vi edini, ki bi mojih stvari ne hotel natisniti-«'. Kaj pa so s teboj ves čas počenjali v zaporu?« »Prizadevali so se, da iz mene narede poštenjaka. zbadanjc, zohoho! ali nadležen nahod. Previdni ljudje imajo vedno v hiši Fellerjev blagodišeči »Klsa-ftuid«, ki jih zavaruje zoper nemile slučaje. Tudi našim čilaletjem priporočamo to preizkušeno, staro, dobro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejše in večjega delovanja kot francosko žganju in je najboljSe sredstvo te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki spec. slekl. za 63 Din, 12 dvojn. ali 4 vel. »In so uspeli? Kaj pa si pravzaprav delal?« »Seveda so. Dali so me učiti čevljarstva kjer sem na čevlje pribijal lepenko mesto usnjenih podplatov «. Marta: »Torej ti in Berta sta poročena in srečna?« Ivan: »Da, lo se pravi ona je srečna in jaz sem poročen On: »Tvojega psa ne boš nikoli navadila, da bi te ubogal«. On: »Nocoj bom pripeljal seboj prijatelja Revna Ona: »Kaj se ti blede? Saj nimamo nič jesti, kuharica je bolna, otrok ima oslovski kašelj in ob šestih pride z vlakom tašča.« On: »Saj ravno iato ga bom pripeljal; ta tepec se misli namreč ženiti.« ~la GONILNA JERMENA in MLINSKE KAMNE za vsakovrstno meljavo ima po konkurenčnih cenah! na zalogi tvrdka ČADEŽ & BRCAR, LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35. spec. steklenice za 99 Din, 36 dvojn. ali 12. spec. stcklenic za 250 Din, že obenem t zavojem in poštnino, razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanemu denarju lekarnar Eagen V. Feller T Stubici Donji, Etsatrg 16, Hrvatsko, t- Posamezne slcklenicc »Elsaflitida« po znižani ceni 9 Din V lekarnah in sorodnih trgovinah. fiajtrpežnejše strešno kritje! — Združene opekarne d. d. Ljubljana — Miklošičeva ccsla 13 preje V1D1C-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor bobrovcev (biber) in * * zidno opeko * * Na željo sc pošlje takoj popis in ponudba I Stekleni strešniki stalno na zalogi! Žagar ki je vešč v delu na žagi in v mlinu . , ter vseh popravil, se sprejme, Nastop ™>c takoj. Plača po dogovoru. Naslov v upravi 'Qomol)uba« pod šifro: »Stalna služba« it. 4839. Vajenca P°Jten'h Staršev, starega 14—15 let, tf[ , sprejmem za pekovsko obrt. Po- » po dogovoru. Naslov v upravi pod št. 4817. KREMENE ZA VŽIGALNIKE L;5 Au« - kovina in vžigalnike vseh vrst, dobo, i p.°..lov«rniški ceni I. WIPPLINGER, Mari-™ Jorciceva 8. Zastopstvo in zaloga itemične lreibacher-tovarne. HIŠA NAPRODAJ I J?1«! .E ,TIlt0" I""1 VlSnJIitorl n n Dolenjskem se ai&A , 4 ! , ''»smer I'cuo proda dobro ohranjona Won, j,' s"wiml in vsemi pritiklinaml, lepim sadnim Klikni, A, 7,n zelenjavo ter gozdom. Posestvo if'pMko HA«, iV ,ces,i 'k le 1'2 minut oddaljeno od lJ?bl mir ajc' 1 riporofcljivo Jo za vpokojoncu, ki » htsi ,fi0mn,zn knltotra obrtnika: uvojef-asno Jo 2'esrnU innim ,i"ri8kn' delavnic«. Tnill Amerikance bi Kurent i ■ a in cenejša kot usnje. En poskus Vas ho takoj uveril. Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brez ,,1'alme" iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiii Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno »MASTIN« ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat 46 Din, 10 škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana. Mestni trf 4 Hrastov okrogel LES tudi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. z o. z. v Črnomlja. 1537 Edino najboljši Slvallll SlrOjI lil HOltM za rodbino, obrt in industrijo so U los. Peleifnca Orlfzner, Adler Najnižje cene! Tudi na obrokel Lfublfana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Zadružna gospodarska banka d. d. Tel.št.57, 979 in470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzolav.. Gospobanka. Ratan pofctntdi Stkomda vidi ca Siorialjo »L 11.945 v lastni palači (vis A vls hotela »Union"). Podružnice: Celje, D]akovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo -( vloge nad Din 25o,ooo.ooo-. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vWne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogor Amerlkanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami, — Urejevanje ameriških zapuščin. ■T Prodaja srečk Državne razredne loterije. TW - izdajatelj: Dr. Frane Kulover. Urednik: Franc Zabret, Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce6.