LJubljana, sobota 24. junija I939
Cena 2 Din
Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva t> — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski *xg 1.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
Telefon St 190. Računi pri pošt. CeR zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga fiislo 78.180 Wien St 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 312Ì. 3126; Maribor, Grajski trg št 7, telefon St 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon £t 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Turčija in Francija
Včeraj je bila v Ankari podpisana zvezna pogodba med Francijo in Turčijo. Pogajanja so tekla že jako dolgo in že ponovno se je poročalo, da razgovori ugodno napredujejo, pa da je v kratkem pričakovati pozitivnega zaključka. Vrh tega se je v načelu že bil sklenil sporazum med Veliko Britanijo in Turčijo, kar se je moglo po pravici smatrati za ugodno znamenje tudi glede pogajanj med Parizom in Ankaro. Potemtakem zares sklep sporazuma med obema državama ne pomeni presenečenja, a je seveda vendarle sprožil veliko zadovoljstvo tako v Franciji kakor v Turčiji ter pri vseh njenih zaveznikih.
Sporazum med Francijo in Turčijo obsega po dosedanjih poročilih pred vsem ureditev vseh vprašanj, ki so se še smatrala za nerešena ali vsaj ne dovolj v obojestransko zadovoljstvo urejena. Na prvo mesto spada poglavje o Hataju, o deželici, ki je bolj znana pod starim imenom Aleksandretskega sandžaka. To je ona deželica, za katero je bil odrejen plebiscit pred leti, da odloči, katera od narodnostnih skupin ima večino. Toda preden je mogla stvar dozoreti do glasovanja samega, so se Francozi sporazumeli neposredno s Turčijo. ki je reklamirala deželo zase; prepustili so Turkom v upravi prednost pred ostalimi. Ze takrat se je smatralo, da pomeni to nekak uvod v končno prepustitev Hataja v popolno turško last. Sedanji sporazum je zares izvršil te napovedi, pomeni tedaj nekako toliko ko dokončno zaključitev procesa, ki je bil že z dosedanjim razvojem dovolj jasno nakazan. Novo je pri tem, da se Turčija izjavlja povsem zadovoljeno z mejo napram Siriji ter da se v to smer slovesno odreka vsem nadaljnjim revindikacijam kakršnekoli vrste. Tako približno vsaj tolmačijo dosedanja poročila vsebino turško-fran-coskega sporazuma.
Turčija je s tem dosegla nov uspeh, ki je tudi na zunaj dobro viden. Saj pomeni zanjo teritorialno pridobitev prav v onem sektorju, kjer je posebno ugoden dostop do Sredozemskega morja iz turške notranjosti, osobito v smeri od Armenije. To je že drugi uspeh Turčije v tem področju, zakaj Kemalu se je bilo posrečilo, da je že v prvi dobi svoje slavne kariere, takoj v pričet-ku nacionalne turške obnove, dosegel teritorialno koncesijo od Francije, ki mu je prepustila Kilikijo ter pas ob sirski meji, torej obmejno področje, v katerem se turški etnografski element meša z arabskim življem in kjer imajo velik delež tudi Armenci, ne glede na druge jezikovne in verske manjšine. Tudi v Hataju Turki niso v absolutni večini, so pa vsekakor daleč močnejši od vsake druge narodnostne ali verske skupine, kakršne tvorijo Arabci, Armenci, Alaviti itd.
More se pričakovati, da bo reakcija na turško-francoski sporazum v Siriji sami nekoliko neugodna, kakor je bila že ob priliki, ko se je opustila ideja plebiscita in se je samouprava Hataja prepustila turškemu prebivalstvu. Toda na resne komplikacije ni računati. Vzeti je tudi v poštev, da je Francija formalno samo mandatna oblast v Siriji in da ima vrh tega že dosedaj težave z arabskim nacionalizmom. Še pred leti je pod vplivom politike ljudske fronte francoska vlada sklenila sporazum s Sirci, po katerem naj bi se po preteku treh let, po ratifikaciji seveda, Francija odrekla mandatu, a Sirija postala povsem samostojna država po vzoru osamosvojitve Iraka. Toda v Parizu tega pakta niso nikdar ratificirali. Prvič zato ne, ker je ta čas režim ljudske fronte nehal, in drugič, keT se je celotna mednarodna situacija do temeljev spremenila in se je zlasti v vzhodnem Sredozemskem morju pokazala nevarnost, da bi samostojnost Sirije ne bila trajna. Kako se bo končno Francija izmotala iz te zagate in kako bo zadovoljila sirski nacionalizem, ki slej ko prej zahteva izpolnitev sklenjenega in v sirskem parlamentu že ratificiranega pakta, to je še vprašanje, ki je še na dnevnem redu, le da so ga drugi bol j važni dogodki potisnili v ozadje. Tiče pa se te zadeve tudi sedanji turško-francoski sporazum, ako je res v njem določba, kakor se poroča, da Francija ne bo nikdar pripustila, da bi kaka druga sila dobila mandat za upravo Sirije in da jo bo Turčija v tem podpirala.
Poleg tega rekli bi lahko krajevnega značaja turško-francoskega sporazuma. je seveda tudi njegov mednarodni pomen ki ga veže v celoto z ostalimi diplomatskimi akcijami. S sporazumom se je francoska pozicija v vzhodnem Sredozemlju nedvomno še utrdila in Turčija se ie še bolj navezala na francosko-britanski blok
Po najnovejših vesteh je bila istočasno s sporazumom o vseh nerešenih vprašanjih podpisana že tudi vojaška zveza o vzajemni pomoči, enaka zvezi med Turčijo in Anglijo.
ZVEZA MED FRANCIJO IN TURČIJO PODPISANA
V Parizu je bila včeraj podpisana pogodba o vzajemni vojaški pomoči med Turčijo in Francijo, v Ankari pa pogodba o odstopu aleksandretskega sandžaka Turčiji
Pariz, 23. junija, br. Danes ob 11. je bila v Parizu svečano podpisana franco-sko-turška pogodba o vzajemni pomoči. Pogodba je po svojih osnovah in bistvenih določilih povsem enaka angleško-turškemu vojaškemu sporazumu. Naperjena je proti slehernemu napadalcu na teritorialno integralnost in življenjske interese ene ali druge pogodbene države. Pogodbo sta v zunanjem ministrstvu podpisala francoski zunanji minister Georges Bonnet in turški poslanik v Parizu Suad Davaz.
Istočasno je bila v Ankari svečano podpisana pogodba, s katero je urejeno vprašanje aleksandretskega sandžaka, odnosno pokrajine Hataj, kakor se navaja v pogodbi. Francoska vlada je pokrajino Hataj odstopila Turčiji. Turška vlada se je v okviru pogodbe obvezala, da bo zajamčila vsem manjšinam v pokrajini Hataj svobodni narodnostni in kulturni razvoj. Obenem je podala tudi jamstva za neodvisnost sosedne Sirije.
Pogodba obsega prav za prav več dokumentov, in sicer protokol z dvema prilogama, zapisnik o poteku pogajanj, v katerem se navajajo natančna tolmačenja posameznih pogodbenih določil in dve pismi obeh vlad. Vse dokumente sta podpisala turški zunanji minister Sa-radzoglu in francoski poslanik v Ankari Massigli.
Bonnet o pomenu pogodbe
Pariz, 23. junija. AA. (Havas) V zvezi z današnjim podpisom turško-francoske pogodbe je podal zunanji minister Bonnet »Intransigeantu« izjavo, v kateri pravi med drugim: Turško-francoska pogodba, ki smo jo danes podpisali, pomeni srečen rezultat pogajanj in utrditev prijateljskega razmerja med obema državama. Pogodba je obenem tudi dragocen prispevek za konsolidiranje razmer v vzhodnem delu Sredozemlja. Podobno kakor pred kratkim sklenjena pogodba med Turčijo in
Nezaupanje je vzrok
zastoja v Moskvi
Rusija zahteva, da morajo biti medsebojne obveznosti že v naprej določene do vseh podrobnosti — V Nemčiji računajo z neuspehom moskovskih pogajanj
London, 23. junija, z. Po sodbi nevtralnih opazovalcev dokazuje potek pogajanj v Moskvi, da ruska vlada Angliji še vedno ne zaupa; zaradi tega zahteva do podrobnosti točno precizirane obveznosti glede jamstva za baltiške države in glede funkcioniranja avtomatske medsebojne pomoči v primeru kakega napada. Dopisnik »Daily Telegrapha« v Moskvi, ki je vedno na-glašal, da je napačno smatrati ugovore Kremlja zgolj za manever, ponovno podčrtava, da nesoglasja, ki so se pokazala pri pogajanjih v Moskvi, niso umetno izzvana, marveč slone na stari bojazni moskovske vlade, da bi mogla nasesti kakemu diplomatskemu triku Anglije. V Moskvi ne morejo razumeti, zakaj se angleška vlada, ki vodi usodo tolikih narodov, tako brani jamstva za nedotakljivost baltiških držav in ostalih sosedov Sovjetske Rusije. Londonski uradni krogi, ki so bili tudi po odhodu Stranga v Moskvo v svojih komentarjih glede moskovskih razgovorov vedno zelo rezervirani, so pa slej ko prej prepričani, da bodo pogajanja v Moskvi končno vendarle dovedla do pozitivnega rezultata.
Pariz, 23. junija, z. V merodajnih pariških krogih kljub očitnemu razočaranju nadm dosedanjim potekom pogajanj v Mo skvi še vedno ne dvomijo v končni sporazum. V pariških krogih imajo razumevanje za zahteve Rusije, prav tako pa tudi popolnoma razumejo opreznost Anglije. Smatrajo pa, da so ruske zahteve mnogo manj nevarne, kakor pa bi bil nevaren za nadaljnji razvoj dogodkov neuspeh moskovskih pogajanj. Nevarnost vojne zaradi Gdanska smatrajo v Parizu zopet za zelo akutno in so prepričani, da pri vsem odporu Poljske in kljub avtomatični pomoči Anglije in Francije edino jasno stališče Rusije lahko prepreči vojno. Dejstvo, da je smatrala nemška vlada sedanji trenutek za primeren, da pošlje v Moskvo svojo gospodarsko delegacijo in da ponudi Rusiji obsežne kredite, smatrajqo v Parizu kot dokaz, kako zelo računajo v Berlinu z možnostjo neuspeha pogajanj Rusije z Anglijo in Francijo ter celo z možnostjo znatnega poslabšanja odnošajev med Moskvo in za-padnima velesilama.
Nova angleška
navodila Strangu
London, 23. junija. AA. »Times« komentirajo v današnjem uvodniku pogaia-nja, ki se vodijo v Moskvi, ter pravi, da v Londonu ne jemljejo tragično izjave, ki jo je včeraj izdala agencija Tas. Pred in po razgovoru, ki ga je imel sir William Seeds, angleški veleposlanik v Moskvi, z Molotovom, je stopil v stik z zunamim ministrstvom v Londonu, medtem ko i e Molotov stopil v zvezo s Kremljem. Obstoja upanje, da bodo v najkrajšem času odstranjene vse ovire. »Daily Mail« in »Daily Express« poročata, da je angleško zunanje ministrstvo dalo voditeljem pogajanj v Moskvi nova navodila za nadaljevanje pogajanj in odstranitev težkoč
Rim, 23. junija. AA Stefani poroča z Londona, da je lord Halifax poslal snoči nova navodila angleškemu velepo ianiku v Moskvi zaradi nadaljevanja pogajanj s Sovjetsko Rusijo. »Daily Mai;« piše da se je Molotov uprl temu da bi vnesli klavzulo, ki predvideva posvetovanje med dr. žavami — podpisn.carni, preden bi bila dana vojaška pomoč državam, kì sc dobila jamstva. Kakor se zdi, je to klavzulo pred-logal London Moskvi po želji Pariza, ki je prej bolj naglašal načelo avtomatske vojaške pomoči. Kakor piše »Daily Mail« se je več angleških ministrov izrazilo, da je treba vnesti to klavzule o posvetovanju. Na drugi strani »Daily Expre's« pravi, da francoski zunanji minister Bonnet ni bil obveščen o tej spremembi in da je za-
Veliko Britanijo, je tudi turško-francoska pogodba temelj za nadaljnje plodovito sodelovanje in poroštvo za mir.
Pariz, 23. junija, d. Oficiozni »Temps« poudarja, da je francoska-turška pogodba velikega pomena tudi za nadaljnji razvoj na Balkanu. Dejstvo, da se je postavila Turčija iz skrbi za svoje lastno varstvo in ohranitev ravnotežja v enem za Turčijo najvažnejših pasov na stran zapadnih velevlasti. tvori z zvezami Francije in Anglije s Poljsko najvažnejši element za razvoj mednarodnega položaja. Za Nemčijo pomeni ta pogodba, da bi se morala bojevati na več frontah, za Italijo pa izgubo hegemonije v vzhodnem Sredozemskem morju. Poljska in turška karta sta aduta, ki sta jih totalitarni velesili končno izgubili.
Rim: Pakt je naperjen proti Italiji
Rim, 23. junija w. Vsi italijanski listi se bavijo s podpisom francosko-turčkega pakta o medsebojni pomoči in naglašajo, da je ta pakt očitno naperjen proti Italiji. »Popolo di Roma« piše, da to dejstvo v
Rimu ni izzvalo nobenega presenečenja, ker je Rimu že več let znana bojazen Turčije pred Italijo. Kar pa se tiče priključitve aleksandretskega sandžaka Turčiji, je to postopanje po mnenju rimskih krogov protipravno. Aleksandretski sandžak ni pripadal Franciji, nego ji je bila poverjena samo mandatna uprava. Odcepitev sandžaka, ki ima pretežno arabsko prebivalstvo, po mnenju italijanskega tiska ne bo pustila Arabcev ravnodušnih, ker je postalo s tem očitno, da je po Kemalu Ata-türku reorganizirana Turčija začela zopet voditi svojo staro politiko zatiranja Arabcev.
Neugoden odmev v Nemčiji
Dunaj, 23. junija, o. Ob priliki današnjega podpisa francosko-turške pogodbe v Parizu in Ankari nemški listi ostro napadajo Turčijo, Egipt, Francijo in Anglijo. Pravijo, da sta Turčija in Ejjipt tako kratkovidna, da ne vidita, kako spravljata s to pogodbo v nevarnost obstoj svojih lastnih držav. Nemški listi opozarjajo Turčijo in Egipt, da bosta prišla pod kontrolo Anglije in morda tudi Rusije, kar bo zanju zelo nevarno.
radi tega dal izjavo, v kateri je potrdil i prepričanje, da je sporazum praktično že , dosežen.
Nemške informacije
Berlin, 23. junija. w. Listi poročajo iz Pariza, da je novi zastoj v moskovskih pogajanjih izzval v Parizu veliko vznemirjenje in dal povod za ostro kritiko francoske zunanje politike. Francoska javnost je šele iz londonskega tiska izvedela za moskovski komunike, pa očitajo sedaj Bonnetu, da je Havas zamolčal ta komunike po navodilu zunanjega ministrstva. Po berlinskih informacijah se v Parizu boje, da so pogajanja z Rusijo že do skrajnosti kompromitirana in da tudi če pride končno do sporazuma, to ne bo imelo takega vpliva na mase, kakršnega bi si želela francoska vlada.
Iz Londona poročajo nemški listi, da je angleška vlada poslala Strangu zopet nova navodila. O včerajšnjih razgovorih v Moskvi ni v Londonu nobenih zanesljivih vesti, pač pa so danes zopet napovedovali, da bo Chamberlain v začetku prihodnjega tedna objavil v spodnji zbornici, da je sporazum sklenjen. To vest potrjuje tudi »Star«, ki velja za osebno glasilo zunanjega ministra.
Zunanjepolitična seja francoske vlade
Pariz, 23. junija. w. Jutri dopoldne se bo sestal ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike. Seja bo posvečena izključno zunanje političnim vprašanjem. V zvezi s tem je imel danes Daladier dolg razgovor z zunanjim ministrom Bonne-tom. Razpravljala sta zlasti o stanju pogajanj v Moskvi in o položaju na Daljnem vzhodu
Chamberlain bo govoril danes v Cardiffu
London, 23 junija, br. Predsednik vlade Chamberlain je odpotoval v Cardiff, kjer bo imel jutri pomemben političen govor. Snoči je bil v avdienci pri kralju, ki je trajala skoraj dve uri.
HsliSaxove konference
London, 23. junija, br. Zunanji m nister lord Halifax je ime' danes popoldne daljše razgovore s francoskim poslanikom Ccrbinom in takoj zatem z ru kim poslanikom Majskim.
Ruske vojne ladje
na obisku v Angliji !
London, 23. junija d. Kakor poroča ! »Daily Telegraph«, so se zasidrale, na potu j iz Leningrada v Vladivostok, v pristanišču j v Plymouthu štiri ruske vojne ladje, ki ostanejo tamkaj več dni. Neki angleški kontreadmiral, kakor tudi člani ruskega veleposlaništva v Londonu so včeraj izmenjali vljudnostne obiske na ladjah.
Danski zunanji minister odpotoval v Berlin
Kopenhagen, 23. junija. AA. Uradno poročajo, da je danski zunanji minister Murich, ki se mudi v Švici, odpotoval v Berlin ,kjer bo imel razgovore z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom.
Grška kraljevska rodbina odpotuje v Italijo
Benetke, 23. junija. AA. Grški kralj Jurij, prestolonaslednik Pavle in njegova soproga Friderika, princesa Katarina ter člani spremstva prispejo v sredo z jahto »Helas« v Benetke. Istega dne prispe v Benetke gréki poslanik pri Kvirinalu in italijanska uradna delegacija.
Kriza zaradi Gdanska lahko izbruhne vsak hip
Pesimistična presoja v francoskih političnih krogih Vpttv kitajskih dogodkov in moskovskega zavlačevanja
Pariz, 23. junija, d. Tukajšnji dobro poučeni krogi vidijo v Gdansku še vedno glavno ognjišče neposredne nevarnosti. Po zadnjih Göbbelsovih govorih, zlasti po njegovem včerajšnjem govoru v berlinskem stadionu nihče več ne dvomi, da so v Berlinu odločeni, priključiti Gdansk k rajhu. Kar je slišati s pristojnih nemških strani, kaže jasno na to, da so tamkaj slej ko prej trdno prepričani, da bo dobila Nemčija Gdansk ne da bi prišlo do vojne. To naziranje smatrajo pariški politični krogi za najbolj vznemirjajoč moment, ker so v nasprotju z Berlinom prepričani, da bi aneksija Gdanska pomenila vojno, če bi se izvedla brez pristanka Poljske. Göbbels v govorih ni določil roka za okupacijo Gdanska Znano je tudi. da zna biti Hitler tudi potrpežljiv. A to ne vpliva pomirjevalno, ker pomeni le, da je iniciativa izključno v nemških rokah in da si Berlin lahko izbere trenutek, ki bi se mu zdel najbolj ugoden. Uresničenje Göbbelsovih napovedi, ki so v bistvu le ponovitev tega. kar je proglasil že Hitler sam v svojem zadnjem govoru pred rajhstagom. more priti oo mnenju pariških političnih krogov čisto nenadoma, lahko pa se tudi še nekaj časa zavleče.
Vse vesti z Berlina se strinjajo v tem, da tudi v Nemčiji nihče ne dvomi, da je priključek Gdanska siguren in le še vprašanje časa. Enako mnenje vlada tudi v Gdansku samem. Čeprav propagandni minister ni imenoval glede priključitve določenega časa. smatrajo narodni socialisti v Gdansku oba govora nemškega propagandnega ministra za jasno obljubo Nemčije, da bo zastavila ves svoj diplo-matični in če potrebno tudi vojaški vpliv, da doseže priključitev Po splošnem v Nemčiji razširjenem mnenju zaradi tega ne bo prišlo do svetovne vojne, temveč bodo zapadne velesile v zadnjem tre-notku popustile in ne bodo zagrabile za orožje.
Mnogi pariški krogi se boje. da bi znali dogodki na Kitajskem in posebej še zavlačevanje moskovskih pogajanj pospešiti izbruh akutne krize Tako položaj na Daljnem vzhodu kakor neumljivo zadržanje sovjetske vlade po mnenju teh krogov le še utrjujeta nemške činitelje v prepričanju, da zapadni velesili zaradi Gdanska ne bosta šli v vojno. Tako bi se utegnilo zgoditi, da bo prav kmalu nastopil trenutek, ki se bo zdel v Berlinu pripraven za izvedbo gdanskih načrtov.
Nemške polemike
proti Bonnetu
Dunaj, 23. jun. o. Današnji listi komentirajo zelo ostro govor francoskega zunanjega ministra Bonneta v zunanjepolitičnem odboru francoskega parlamenta. Kakor pravijo nemški listi, je Bonnet v svojem govoru napovedal, da bo ob koncu julija ali v početku avgusta nastala huda mednarodna kriza v zvezi z gdanskim vprašanjem. Pristavil je, da sta Francija in Anglija odločeni z vsemi silami podpreti Poljsko, če bo napadena. Nemški listi pravijo, da če postavlja kak minister, ki mora biti bolje informiran, kakor kdorkoli drugi, tako prognezo, potem noče doseči ničesar drugega kakor to, da bi zbudil med množico fatalistično razpoloženje, da je vojna neizogibna.
Odmev Gobbelsovega
kresnega govora
Berlin, 23. junija, z. Berlinski inozemski diplomatski krogi pripisujejo velik pomen govoru, ki ga je imel propagandni minister Göbbels na kresovanju v Berlinu. V tem govoru vidijo izraz želje po pospešeni rešitvi gdanskega in koridorskega problema. Göbbels nemških zahtev tokrat ni naslovil samo na Poljsko, temveč jih je označil za mednarodno vprašanje.
Nemški listi na naslov Anglije
Berlin, 23. junija. AA. DNB: »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja članek »Nezadovoljivo za Veliko Britanijo« in pravi med drugim: »Razvoj položaja od dne, ko je angleški ministrski predsednik Chamberlain izjavi, da bo vsekakor povabil tudi Sovjetsko Rusijo k sodelovanju v »fronti miru«, pa vse do sedanjega trenutka pomeni resno lekcijo. Moskva diktira, Velika Britanija pa mora popuščati, če ne želi, da bi delo vojaškega obkoljevanja propadlo. Toda sovjeti niso niti malo razpoloženi zato, da bi hodili v vojno za demokratične države, če jim te države ne bodo dale svobodnih rok. Velika Britanija na ta način ne vidi nobenih koristi od zveze s Sovjetsko Rusijo. Nemčija je vedno priznavala zgodovinsko delo britanskega cesarstva. Toda danes moramo ugotoviti, da Velika Britanija hoče za vsako ceno rešiti svoj evropski prestiž, pa čeprav Nemčija nikdar ni mela namena izzvati kak spor z Londonom. Velika Britanija se bori trdovratno proti sami naši dobi, iz tega boja pa dozdaj ni izšel nihče kot zmagovalec.«
»Völkischer Beobachter« pa piše: »Velika Britanija si je mislila, da bo Sovjetska Rusija pripravljena sodelovati pri vsakem manevru obkoljevanja. V Londonu so bili pripravljeni nuditi Moskvi protiusluge na škodo tretjih. Moskva pa je pokazala svoje stališče in Velika Britanija je v tem trenutku uvidela, kaj je storila. Politika Velike Britanije je istočasno pokazala svoje pravo lice, kar se tiče jamstev. V takšnem položaju so bili Angleži presenečeni zaradi inOidentov, ki so se pripetili V Tiencinu. Kremelj je izkoristil priliko ln zahteval jamstva za Daljni vzhod. Glavne
držaje, ki vodijo politiko obkoljevanja, so se na mah znašle med dvema ognjema. Nekaj bo treba storiti: ali popustiti Sovjetski Rusiji, ali pa odreči jamstva.« ★
Posebna gospodarska pogajanja Anglije z USA
London, 23. junija. AA Na današnji seji spodnjega doma je podai minister Stanley pojasnil o gotovih poseDnih gospodarskih pogajanjih med Veliko Britanijo in Zedi* njenimi ameriškimi državami. Med dru. gim je dejal, da potekajo pogajanja o sodelovanju Velike Britanije in USA z na^ menom, da bi se v Veliki Britaniji za primer vojne nakopičile čim večje rezerve bombaža iz USA, v Zedinjenih ameriških državah pa čim večje zaloge surovega kavčuka iz posameznih angleških posesti. Pogajanja gredo h koncu in ni izključeno, da bo ameriški veleposlanik že v kratkem podpisal sporazum.
Angleži bodo gradili novo luko v Carigradu
Carigrad, 23. junija. AA. Minister za javna dela je povabil angleške strokovnjake, naj pregledajo carigrajsko luko ter do^ ločijo prostor za gradnjo nove luke.
Poziv Paderewskega k obrambi domovine
VarSava, 23. junija, o. Slavni pianist Paderewski, prvi predsednik poljske republike, je izdal proglas, v katerem poziva vse Poljake k prostovoljnim prispevkom za obrambo domovine.
Milijarde za javna dela
in vojsko v Ameriki
Doslej največji izdatki za narodno obrambo — Nova posojila drugim državam
Washington, 23. junija, br. Prezident Roosevelt je danes objavil podrobnosti gospodarskega programa za prihodnjih 7 let, po katerem je določenih 3.860 milijonov dolarjev izdatkov, še v letu 1939-40 bo izdanih v okviru tega programa 870 milijonov dolarjev. Ameriška vlada bo v tem času poskrbela tudi za emisijo 6 vrst raznih kratkoročnih in dolgoročnih posojil za druge države. Večinoma se gospodarski program nanaša na javna dela v Zedinjenih državah.
Ameriški reprezentančni dom je danes odobril dodatne kredite za narodno obrambo v znesku 292 milijonov dolarjev. Predlog, da bi se maksimalna produkcija vojaških letal za državo zmanjšala na 5.500 letal, je bil odklonjen.
Zanimivo je, da je ameriški parlament v teku svojega sedanjega zasedanja pristal že na 1.782 milijonov dolarjev izdatkov za ameriške vojne sile. Taka vsota v mirnem času še nikoli ni bila dosežena.
Kralj Jurij VI. o vtisih svojega potovanja
po Ameriki
London, 23. junija. AA. (Reuter) Na današnjem slavnostnem kosilu je londonski župan pozdravil v imenu prestolnice kralja Jurija in prebral tudi brzojavko kanadskega ministrskega predsednika Mackenzie Kinga.
Kralj Jurij VI. se je zahvalil županu sa pozdrav ter v izbranih besedah podal svoje vtise s potovanja. Njegovo potovanje predstavlja novo in srečno skušnjo v angleškem imperiju, ker je bil prvi vladajoči angleški kralj, ki je obiskal kako državo onstran Atlantskega morja in države, ki skupno z Veliko Britanijo tvorijo britanski imperij. Eden prvih in obenem najgloblji vtis je bila ugotovitev, da čustva vsakega posameznika še vedno pomenijo najmočnejši činitelj, ki vpliva na razvoj dogodkov v svetu. Je nekaj, kar je nad vsemi narodi, in to je skupna zavest o solidarnosti človeškega rodu. Mislim, da ta zavest ni bila nikjer močnejše razvita kot na celini, ki sem jo imel priliko obiskati.
Na potovanju me je navdušilo tudi spoznanje, da smo tudi mi na teh otokih dosti prispevali k razvoju zavesti o solidarnosti človeškega rodu.
V nadaljnjem svojem govoru je angleški kralj dejal, da je v Kanadi videl mnogo lepih in občudovanja vrednih pojavov. Prepričal se je, da skupnost med Veliko Britanijo in Kanado ne obstoji samo na skupni angleški kroni, temveč tudi na pametnih moralnih in pravnih tvorbah, ki so angleškega porekla in ki so se v teku stoletja še dalje razvijale in izpopolnjevale v angleškem duhu. Te ustanove se razvijajo še nadalje po pravilni poti, ker slone na trdnem temelju neomajne angleške vere v svobodo in pravico. Ti pojmi svobode in pravice za vse pomenijo mnogo več kot najslavnejši uspehi naše velike zgodovine, mnogo več kot največje kulturne pridobitve narodov angleškega materinskega jezika, več kot največja dela naših velikih mož.
Priprave za obrambo Hongkonga In Singapura
Francosko • angleška vojaška konferenca v Singapuru Amerika naj bi dala na razpolago svoje pomorske In
letalske baze na Filipinih
Singapur, 23. junija. AA. (Reuter). Med angleškimi in francoskimi vojaškimi strokovnjaki je že dosežen sporazum o vseh bistvenih vprašanjih. Pri dosedanjih raz. govorih je igralo glavno vlogo vprašanje obrambe Hongkonga. Strokovnjaki co bili soglasno mnenja, da bi mogel Hongkong z ozirom na izpopolnjene utrdbe v primera vojne dolgo vzdržati obleganje. Prav tako so si bili udeleženci konference edini v tem, da bi angleško-francoske sile na Daljnem vzhodu v primeru vojne mogle držati v šahu nasprotnike in mu prizadejati hude izgube vse dotlej, dokler ne bi prispela pomoč iz Evrope. V Singapuru so izvedli vse priprave za koncentracijo zelo močnih pomorskih oddelkov v pristanišču za primer vojne. Udeleženci konference v Singapuru so z velikim zanimanjem sprejeli poročilo, da bo največji del pomor, ski h sil Zedinjenih ameriških držav do nadaljnjega zbran v Tihem Oceanu. Stavka domačih delavcev, ki so zaposleni pri graditvi fingapurskih utrdb, je prenehala. Izbruhnila je zaradi tuje politične agitacije.
Na konferenci so ventilirali tudi že vprašanja o pritegnitvi Zedinjenih držav k skupni vojaški akciji, ki bi postala eventualno potrebna glede na sedanji razvoj dogodkov na Kitajskem. Generalna štaba obeh velesil bosta svetovala francoski in angleški vladi, da poskusita vplivati na vlaao Zedinjenih držav v tem smislu, da bi stavila njunim vojnim silam na Daljnem vzhodu predvsem na razpolago svoje pomorske in letalske baze na Filipinskih otokih.
Razen o skupni akciji vojaških sil na kopnem ,na morju in v zraku, so razpravljali tudi o jamstvu za Siam. Francija in Anglija sta baje pripravljeni, da podata tako izjavo v korist omenjene države.
Pelsiaj v Tiencinu
London, 23. junija, br. Položaj v Tiencinu se slej ko prej ni v ničemer spremenil. Japonske pomorske oblasti so postale sicer v kontroli nad tujimi ladjami na reki Pej-hu nekoliko bolj popustljive, zato pa so pričele na drugi strani vse strožje izvajati ukrepe na mejah koncesij, kjer sedaj natanko preiskujejo ne le vse angleške dr-
žavljane, ki prihajajo iz koncesij, ali prihajajo v nje, nego tudi druge tujce. Tako so se morali danes postaviti v vrsto onih tujcev, ki jih japonski policijski in carinski organi pregledujejo, tudi nekateri nemški državljani.
V	angleški spodnji zbornici je danes popoldne Chamberlain podal nekaj novih izjav o tiencinskih incidentih. Predvsem je sporočil, da je zunanji minister lord Halifax japonskega poslanika v Londonu Ši-gemica pozval v zunanje ministrstvo v zvezi s protipravnim postopanjem z angleškimi državljani na mejah tiencinske koncesije. Ne dvomim, je dejal Chamberlain, da bo zunanji minister japonskemu poslaniku jasno predočil, kako Angleži mislimo o tem nedopustnem in žaljivem japonskem ravnanju z našimi ljudmi.
V	poznih popoldanskih urah se je lord Halifax v resnici sestal s poslanikom Ši-gemicom.
Po poročilih iz Svatova pa so Japonci očitno opustili izpolnitev svojih včerajšnjih groženj. Štiri angleške in ameriške vojne ladje so še zmerom usidrane v sva-tovski luki. Danes je zastopnik japonskih vojaških oblasti izjavil, da so bile včeraj postavljene japonske zahteve mišljene le bolj kot prijateljski poziv.
Za represalije še ni čas
London, 23. junija. A A. (Stefani). Neki laburistični poslanec je na današnji seji spodnjega doma Chamberlaina vprašal, zakaj Velika Britanija ni začela z repre-salijami proti Japonski. Chamberlain je odvrnil, da še ni čas za izvajanje represalij.
Ruska letala nad mandžurskim ozemljem
London, 23. junija. AA. Reuter poroča lz Tokia, da je bilo objavljeno v Tokiu uradno poročilo japonskega glavnega poveljni-štva v Kvangsungu, v katerem se poroča, da je včeraj ob 16. uri 150 sovjetskih letal letelo nad ozemljem Mandžukua nad jezerom Burnor. Japonsko letalstvo je takoj stopilo v borbo s sovjetskimi letali, pri čemer je bilo sestreljenih 49 sovjetskih letal. Japonci so izgubili samo pet letal.
Kralj v Hvtu
Kotor, 23. junija, p. Nj. Vel. kralj je da. nes napravil s svojim motornim čolnom »Ajkuloc izlet iz Miločera v Tivat v Ko-torskem zalivu. Kralj sam je sedel pri krmilu in vozil z brzino 60—70 km. Ljudje ao ga povsod, kjerkoli so ga spoznali, navdušeno pozdravljali, viharne manifestacije pa so se razvile zlasti v Boki Kotor-ski, kjer se je v hipu zvedelo za njegov obisk.
Pogajanja med Rusijo in Finsko?
Stockholm, 23. junija, d. Vsi tukajšnji Usti poročajo iz Helsinkov, da je tamkaj razširjena vest, da je ruska vlada pri pogajanjih o vprašanju utrditve Aland kih otokov predložila finski vladi predlog, da naj bi se priznala Rusiji kot kompenzacija za njeno privolitev v utrditev Alandskih otokov mandatna pravica za štiri finske otoke v Finj'kem zalivu: Hogland, Seiskär, Lövskär in Tyttärskär. Razen tega bi bilä Rusija pripravljena odstopiti Finski del ozemlja na finsko.karelski meji. Navedeni otoki so gospodarsko skoro brez vrednosti in so tudi le slabo naseljeni. Za Finsko nimajo posebnega strateškega pomena, tem večje važnosti pa so za Rusijo, ki bi z njihovo utrditvijo lahko absolutno zavarovala Leningrad. Na drugi strani bi bilo ka-relsko ozemlje, ki ga baje Rusija ponuja, za Fin: ko velike vrednosti z gospodarske, ga, a tudi z nacionalnega stališča, ker je tam finsko prebivalstvo močno zastopano
Naši avtomobilisti
v Nemčiji
Koblenz, 23. junija. AA. Danes so prispeli v Koblenz preko Stuttgarta, Heidelbergs in Frankfurta jugoslovenski avtomobilisti, ki se udeležujejo vožnje skozi NemCijp.
Letalski razgovori med Nemčijo in Italijo
Berlin, 23. junija, br. Maršal Göring je povabil državnega podtajnika italijanskega letalskega ministrstva generala Vallea v Berlin na razgovore o organizaciji tesnejšega sodelovanja letalskih sil obeh držav. General Valle je vabilo sprejel in bo prispel z letalom že jutri dopoldne v Berlin. Njegov obisk bo trajal več dni.
Podkarpatska Rusija dobi avtonomijo
Budimpešta, 23. junija. AA. Madžarska vlada je izdala uredbo, s katero se ureja uprava Karpatske Rusije. Ureditev uprave je začasna ter se bo definitivno uredila zakonodajnim potem v skladu z načeli avtonomije. Šef države bo imenoval na predlog predsednika vlade komisarja za Pod-karpatsko Rusijo. Poleg komisarja bo imenovan visoki svetnik s sedežem v Užho-rodu. Za vprašanja, ki se nanašajo na Pod-karpatsko Rusijo bo ustanovljena posvetovalna komisija, ki bo štela osem članov. Uradni jezik bo madžarščina in ruščina. Prošnje oblastem in članom vlade bodo lahko napisane v ruščini ter bodo prosilci odgovore sprejemali istotako x ruščini»
Beležke
Spominska proslava ob 10-letnicl smrti dr. žerjava
V torek 24. t. m. bo poteklo 10 let, odkar je toliko prezgodaj umrl veliki voditelj naprednih Slovencev dr. Gregor Žerjav. Na predvečer desetletnice, v ponedeljek, bo Zveza kulturnih društev v Ljubljani, ki jo je dr. Žerjav ustanovil in ji bil prvi predsednik, priredila v počaščenje njegovega spomina žalno svečanost v veliki dvorani Zvezde. Spored se bo začel ob pol 9. zvečer in bo obsegal tri točke. Pevsko društvo Sava bo pod vodstvom svojega pevovodje g. Venturinija zapelo za uvod Jenkovo »Molitev«, za zaključek pa Ven-turinijev »Očenaš«. Spominski žalni govor bo imel docent dr. Stojan Bajič.
Zveza kulturnih društev vabi na spominsko svečanost vse Ljubljančane, ki so cenili in spoštovali velikega pokojnika.
Glasilo dr. Mačka o stanju prizadevanj za sporazum
_ »Hrvatski dnevnik« piše o vesteh raznih inozemskih listov in radijskih postaj, ki so se potem razširile potem tudi pri nas, da 6e namreč nahajamo tik pred zaključkom sporazuma med Hrvati in Srbi in pred imenovanjem koncentracijske vlade. Glavno glasilo dr. Mačka pravi o teh vesteh: »Nikakih konkretnih dejstev ni, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo nastopila nova vlada, ki bi izvajala srbsko-hrvat-ski sporazum. Gotovo je samo to, da HSS ne bo sodelovala v nobeni vladi, dokler ne bo sklenjen sporazum. Kar se pa tiče sporazuma samega, se more reči le to. da stoji vsa zadeva prav tam, kjer je stala 24. aprila, ko sta se po znanem komunikeju razšla dr. Maček in predsednik vlade Dragiša Čvetkovič po razgovorih v Zagrebu. Prav tako so netočne vesti nekaterih tujih listov in radijskih postaj, da je sporazum že podpisan ali da bo v kratkem podpisan. S tem pa seveda ni rečeno, da do sporazuma med Hrvati in Srbi ne bo prišlo. Eno je verovati v sporazum, drugo pa je pisati in govoriti, da je sporazum že gotov, odnosno, da bo podpisan v nekaj dneh in da se bo kmalu pričelo z njegovim izvajanjem.«
Opozicijska konferenca v Beogradu
Včeraj popoldne ob 11. so se pri Miši Trifunoviču v Beogradu sestali zastopniki vse opozicije razen HSS. Konferenco je vodil domačin. Od SDS so bili na konferenci Večeslav Vilder, Srdjan Budisavlje-vié in Sava Kosanovid, od JNS Jovo Ba-njanin, dr. Albert Kramer in Bogoljub Jevtič, od radikalov poleg Trtfunoviča še dr. Ninčič, od zemljoradnikov dr. Milan Gavrilovič in dr. čubrilovid, od demokratov pa Milan Grol in Božidar Vlajič.
Uvod dopoldanske seje je bil posvečen komemoraciji zemljoradniškega voditelja Joce Jovanoviéa. Nato so razpravljali o političnih vprašanjih. Popoldne ob 17. se je konferenca nadaljevala in trajala do večera.
Narodni poslanec HSS profesor čajko-vac je bil danes v družbi Božidarja Vla-jiča pri Ljubi Davidoviču.
Dr. Milan Gavrilovič predsednik zemljoradnikov
Zemljoradniški klub je imel, kakor nam poročajo iz Beograda, včeraj popoldne sejo, o kateri je bil izdan naslednji komunike:
»Klub je zvest poslednji želji nepozabnega voditelja zemljoradniškega pokreta brata Jovana Jovanoviča sklenil nadaljevati akcijo med ljudstvom pod vodstvom novega predsednika stranke dr. Milana Gavriloviča, ki je avtomatsko stopil na četo pokreta za realizacijo zemljoradniških idealov. Nobena zapreka ne bo zadržala zemljoradniškega pokreta pri njegovem delu in v njegovi borbi.
Zaton Stojadinovičeve zvezde
V Beogradu so imeli v četrtek zvečer izredno skupščino krajevne organizacije JRZ za topčiderski mestni okraj. Predsednik te organizacije je bil sam šef JRZ dr. Milan Stojadinovič. Na sedanjem občnem zboru pa njegovi pristaši niti niso nastopili z lastno kandidatno listo, temveč je bilo soglasno izvoljena lista z ministrom Jevre-mom Tomicem kot predsednikom. Poleg tega je ta organizacija izvolila za častnega predsednika še predsednika vlade Dra-gišo Cvetkoviča.
Tako je izgubil dr. Milan Stojadinovič že tri predsedniška mesta v JRZ: mesto predsednika banovinskega odbora JRZ za zetsko banovino, mesto predsednika beograjskega centralnega mestnega odbora JRZ in sedaj še mesto predsednika topči-derske okrajne organizacije. Kakor vse kaže, tudi ni več daleč trenutek, ko bo izgubil dr. Stojadinovič še četrto predsedniško mesto v JRZ, mesto predsednika stranke
Uspeh naše opere v Trstu
Dosegla ga je pred publiko ki je bila v veliki večini italijanska - Tudi snočna predstava razprodana
Potrjena obsodba
Joe Matošiča
Stol sedmorice v Zagrebu je potrdil obsodbo tudi naši javnosti znanega izdajatelja zagrebškega tednika »Danica« Joe Matošiča, ki je bil obsojen zaradi krive prisege na 7 mesecev ječe. Joe Matošič je bil eden tistih zagrebških prigodnih »novinarjev«, ki je napadal vse vprek in vsem očital najtežje delikte. Kot ekstremnl hrvatski nacionalist je pričel napadati dr. Mačka in njegovo okolico ter mu očitati, da ne brani dovolj energično interesov hrvatskega naroda. Pri teh napadih je užival vso podporo dr. Stojadlnoviča, ki je z veseljem in zadovoljstvom ponatlskoval Matošičeve naßadfi kot cteka^ da »ss hrvatska narodna
Trst, 23. junija, k. Predstava »Borisa Godunova« se Je končala šele davi ob pol dveh. Po sprehajališču Acquedottu, kl teče od gledališča proti centru mesta, se je razlila ogromna reka ljudi, ki so živahno komentirali ta glasbeni dogodek. Splošna sodba vseh je, da je opera glasbeno ln pevsko izredno dobro uspela. Oni, ki so videli »Borisa Godunova« že kdaj v tržaškem opernem gledališču Teatru Comunale ali pa kje drugje v kakem velikem mestu, priznavajo, da le bila morda oprema in inscenacija bolj bogata in razkošna, tudi da je morda ta ali oni protagonist bil v svoji vlogi krepkejši ali pevski bolj zmagovit, da pa je bila sinočna izvedba po ravnatelju Poliču temperamentno ter interpretativno zelo primerno dirigirana in da je ves ansambel bil izravnan, zbor zelo razgiban, glasovno polno doneč in ritmično enoten, vloge solistov izrazite in izklesane. Palmo večera pa je vsekakor odnesel Primožič v naslovni vlogi.
že snoči sem podal kratko zunanjo sliko tega lepega in za slovensko opero tako častnega večera in tudi bežno orisal ambient in odnošaje, v katerih so se nahajali vsi izvajalci in tudi mnogoštevilna publika. Solisti, zbor in orkester so naši domači publiki že dobro znani, zato jih ne bom še enkrat in posebej ocenjeval. Dovolj bo, če poudarim, da je vsak od njih postavil celega moža ter svoje že znane vrline, sposobnosti in zmožnosti to pot še prekosil. Napram nekaterim dvomom in bojaznim, ki so bili izraženi še pred prvo predstavo gostovanja, da solisti in naš zbor v takem ogromnem prostoru, kakršen je gledališče Politeama Rossetti v Trstu, ne bodo dovolj razločno prodrli ln da se bo njih glas v tej razsežnosti kar izgubil, lahko mirno ugotovim: vsi glasovi, solistični in orkestrovi, so prišli lepo in blago-doneče do uspešnega izraza in so prodrli v vsak kotiček dvorane. K temu je pripomogla seveda tudi sijajna akustika gledališča.
Aplavz in odobravanje sta od slike do slike naraščala. Publika, ki je napolnila gledališče do zadnjega kotička, in ki je bila v začetku, posebno zaradi nepoznanja jezika, dosti skeptična, se je od slike do slike bolj ogrevala in ni štedila z Iskrenim in dolgotrajnim aplavzom. Saj se je moral Primožič po četrti sliki prikazati pred rampo nič manj nego šestkrat, potem ko mu je vse gledališče na višku njegove igre
in njegovega prodornega in pretresujočega petja spontano močno zaploskalo kar ob odprtem odru. Tudi ob koncu predstave so se morali vsi izvajajoči s Poličem na čelu še in še zahvaljevati za zaslužene ovacije, ki jih ni bilo konca. Ta uspeh je tem bolj pomemben, ker je bil dosežen pred publiko, ki je bila iz včeraj navedenih razlogov po ogromni večini italijanske narodnosti.
K prvi predstavi tega gostovanja lahko prisrčno čestitamo vsem članom ljubljanske opere in njihovemu energičnemu in smotrnemu voditelju, ravnatelju Poliču, želi so vsi velik, objektiven uspeh, ponesli so našo opero do častne zmage. Prepričani smo lahko, da bosta tudi druga in tretja predstava tega gostovanja prav tako uspešni. Drevi bodo peli »Prodano nevesto«, jutri pa je na programu »Ero z onega sveta«.	L P.
Tudi „Prodana nevesta" je snoči vžgala
Trst, 23. junija, k. V Rossettijevem gledališču je ansambel ljubljanske opere nocoj predvajal Smetanovo »Prodano nevesto«. Spričo včerajšnjega velikega uspeha je bilo pričakovati, da bo tudi danes ogromna dvorana popolnoma zasedena. Dejansko se je to zgodilo in sicer v povsem enakih okoliščinah kakor včeraj, ker so tudi za današnjo predstavo naročile veliko število vstopnic dopolavorske organizacije za svoje člane. Naval na blagajne je bil popoldne spet ogromen, a že dolgo pred pričetkom predstave so izvesili lepake, ki so oznanjali, da je dvorana spet vsa razprodana.
že predigra Smetanove opere, ki jo je dirigiral Neffat, je vžgala in vsi sodelujoči so želi veliko pohvalo. Med solisti in zborom se je pokazalo sijajno razpoloženje. Glasovi in modulacije so bili še lepši kakor včeraj in pesem je še blažje donela po ogromnem prostoru.
Po prvem dejanju je bilo solistom darovanih mnogo šopkov cvetja.
Od vseh strani se je izražala želja, da bi ansambel podaljšal svoje gostovanje še preko nedelje. Posebno izražajo to željo vsi oni, ki si za včerajšnjo in današnjo predstavo niso mogli oskrbeti vstopnic. Dejansko so se že pričela pogajanja o možnosti podaljšanja gostovanja čez nedeljo.
»Samouprava« obračunava
z dr. Stcjadinovicem
Glavni organ JRZ »Samouprava« posveča kar tri članke reorganizaciji svoje stranke in likvidaciji dr. Stojadinoviča in njegovih prijateljev. »Samouprava« pravi, da so nastale v okrilju JRZ razmere, da so kričali po temeljni operaciji. Nato nadaljuje:
»Red in disciplina se morata vrniti v stranko tudi za ceno žrtev, ki niso prijetne niti članstvu, še manj pa seveda samemu vodstvu stranke. Ako bi vodstvo stranke popustilo v tem vprašanju, potem bi bil nadaljnji obstoj stranke samo še vprašanje časa. Ljudje, ki so bili in še bodo izključeni iz vrst JRZ, so morali že davno računati s kaznijo za svojo nediscipliniranost. Vodstvo stranke ni več moglo mirno prenašati separatnih in čisto osebnih akcij v okviru stranke. Pot, ki jo je ubralo vodstvo stranke, je edino pravilna. Celota je važnejša od poedincev. Posamez-
niki se menjajo, stranka pa ostane. Nismo in ne bomo žrtvovali stranke za koristi posameznih oseb, pa če so bile za njo in za ' naše javno življenje še tako pomembne.«
V glavnem glasilu JRZ se je oglasil tudi »eden ustanoviteljev JRZ« in napisal članek »Stranka je najvažnejša«. Hudo obračunava z dr. Stojadinovičem in prijatelji ter jim očita, da »postavljajo osebnost enega samega človeka nad program in pravila stranke in kluba narodnih poslancev JRZ. Politična zgodovina bo ugotovila pozneje, da je bil glavni odgovorni činitelj za vse to. kar se sedaj dogaja v okrilju JRZ, človek, ki je bil njen ustanovitelj, a tudi iniciator usodne interpelacije, ki naj bi zanesla neslogo v vrste JRZ. S tem svojim delom je poteptal ta naš tovariš in strankarski prvak pravila stranke in kluba poslancev JRZ.«
Egiptovski zunanji minister v Sofiji
Sofija, 23. junija, p. Egiptovski zunanji minister Jahja paša, ki se že od včeraj mudi v Sofiji, je imel več razgovorov z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Kjuseivanovom in drugimi bol. garskimi odgovornimi politiki. Jutri potuje dalje v Bukarešto.
Ogenj v gledališču v Sremski Mitrovici
Sremska Mitrovica, 23. junija p. An-sambl novosadskega gledališča je snoči gostoval v Sremski Mitrovici. Sredi predstave se je na doslej še nepojasnjen način vnela zavesa na odru. Zaradi tega je med občinstvom nastala panika in so vsi navalili na izhode. Nekaj ljudi je bilo lažje poškodovanih. Ogenj so kmalu pogasili.
fronta že krha in izgublja dr. Maček na vplivu«.
Sedaj bo imel g. Matošič dovolj prilike, da premišlja o tem, kako se ne sme pisati in napadati in kako resničen novinar ne bi smel delati.
Nesreča visokega
nemškega uradnika
Češki listi poročajo: Višji deželni svetnik dr. Schilling je 20. t. m. odjezdil s policijskim poročnikom Wagnerjem v Klad-rube, da bi si ogledal tamošnjo češko državno žrebčarno. Iz neznanih razlogov se je deželnemu svetniku splašil konj in vrgel jezdeca ob neko drevo. Pri tem je bil Schilling tako težko poškodovan, da je poškodbam kmalu podlegel v pardubiški bolnici. Uvedena je preiskava.
Brodi postane
madžarski poslanec
V sredo, 21. t. m. je madžarska zbornica obravnavala predlog za imenovanje nekoliko novih poslancev iz priključenih slovaških in podkarpatskih krajev, kjer se v maju niso vršile volitve kakor v ostali Madžarski. Razen onih 16 madžarskih poslancev, ki so bili brez volitev prevzeti kar iz praškega parlamenta in senata, bo priznan značaj poslanca še desetim drugim osebam iz priklopljenih slovaških krajev in desetim zastopnikom iz Podkarpatja. Dočim bodo za poslance iz slovaškega dela poklicani le Madžari ali taki, ki se za Madžare izdajajo, so za poslance iz Podkarpatja določeni tudi Rusini protiukra-jinske smeri, med njimi bivši predsednik £rye j>odkarpatsk.e vlade dr. Brodi«
Naši trgovinski odnošaji z Anglijo
Beograd, 23. junija, p. Po vesteh iz Londona proučujejo sedaj v trgovinskem ministrstvu dosedanji razvoj angleško-jugo-slovenskih trgovinskih in finančnih odnošajev. Angleška vlada je sklenila povabiti v London zastopnike jugoslovenske vlade na trgovinska pogajanja. Med drugim proučujejo v Londonu tudi vprašanje, ali ne bi kazalo Jugoslaviji ponuditi trgovinski kredit v enakem obsegu in oblikah, kakor je bil zagotovljen Turčiji.
Ureditev položaja italijanskih državljanov v Dalmaciji
Rim, 23. junija, o. Zunanjepolitična komisija fašistične korporacijske zbornice je odobrila zakonski načrt o ratifikaciji ita-lijansko-jugoslovenske konvencije, s katero se ureja položaj italijanskih državljanov v Dalmaciji v zvezi z izvedbo agrarne reforme.
Iz državne službe
Beograd, 23. junija p. V kmetijski službi sta napredovala inž. agr. Andrej Gor-jup za višjega svetnika v 4/2 in inž. agr. Ivan Zaplotnik za svetnika v 5. pol. skupini, oba pri kmetijski ogledni in kontrolni postaji v Ljubljani.
V	sodni službi sta bila nameščena kot pristava v 8. pol. skupini dr. Konrad Ble-jec pri sreskem sodišču v Logatcu in Igor Czerny pri sreskem sodišču v Velikih Laščah, doslej pripravnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
V	postni službi je bila premeščena kon-trolorka Ivana Sapricin iz Dolnje Lendave v Ljutomer.
V	učiteljski službi so bili imenovani: Ciril Drekonja s Pobrežja pri Mariboru za nadzornika kamniškega šolskega sreza, Martin Tratnek iz Dolnje Lendave za nadzornika dolnjelendavskega šolskega areza, Karel Rostohar iz Litije za nadzornika litijskega šolskega sreza in Franc Ločniškar iz Ljubljane za nadzornika L ljubljanskega šolskega sreza.
Učitelj Maks Tschinkel je bil premeščen iz Kočevske Reke v Črnečo vas.
Vremenska napoved
Zemunska: Delno oblačno, ponekod manjše nevihte.
Dunajska: Spremenljivo oblačno, nagnjenost k nevihtam, temperatura bò nei, koliko popustila,,
Naši kraji in ljudje
»Jutro« je obširneje poročalo o veličastnem pogrebu zaslužnega državnika in politika dr. Joče Jovanovica, voditelja srbskih zemljoradnikov. Poročilo najbolje spopolnjujeta pričujoči dve sliki. Na gornji sliki je krsta na lafeti s častno stražo vojske in kmetov, spodnja slika pa kaže ogromno množico pogrebcev v Ulici Kralja Petra
Bledu se obeta dobra sezona
število gostov stalno narašča — Razpoloženje kvari le
nestalno vreme
Bled je na pragu velike sezone. Število gostov je že zdaj skoraj na isti višini kakor zadna leta sredi julija. Med gosti prevladujejo Nemci, ki se že nekaj tednov mucle pri nas in prirejajo izlete iz kraja v kraj.
Bied se je za letošno sezono zelo dobro pripravil. Razširili so cesto in hodnik med Zdraviliškim parkom in Parkhotelom. Tisto staro ograjo ob jezerski strani, ob kateri so se v veliki sezoni kar gnetli ljudje, so zdaj odstranili ter po zelenih livadah napravili nekaj stezic, ki drže prav do jezera. Ob jezeru samem pa so namestili nekaj klopi za goste, odkoder imajo krasen razgled po jezeru, na gorjanske vasi in na Triglavsko gorovje.
Z modernizacijo in razširitvijo te ceste je Bled napravil znaten korak naprej. Po vsem tem prelestnem okolju se čuti zdaj prijetna sproščenost. Ko bo dograjena še Töniesova vila, bo ta najprometnejši del Bleda mnogo pridobil na svoji lepoti. V popravilu je tudi cesta, ki drži skozi vas Rečico v Gorje in na Pokljuko. Cesta, ki je bila na nekaterih krajih tako ozka in vijugasta, da je bila vožnja z avtomobili po nji življenjsko nevarna, je zdaj tako široka, da se lahko srečujejo tudi največji avtobusi.
Bied je v teh dneh že v prazničnem razpoloženju. šetališča, pota m stezice so nanovo nasuti Livade, travniki in vrtovi so polni cvetja in zelenja. Povsod se očituje-jo red, snažnost in smisel za lepoto.
Sezona je že v polnem razmahu. Število gostov stalno narašča. Kljub nestano-
Smrt
narodnega železničarja
Zagreb, 23. junija
V Zagrebu je umrl te dni g. Dominko Franjo, višji nadzornik lokomotiv državnih železnic, v 57. letu starosti. Po rodu je bil iz Bil j pri Gorici, služi/ je pred vojno kot strojevodja v Gorici, po polomu Avstrije pa na Jesenicah in preko 18 let v Zagrebu, kjer je vršil v kurilnici odgovorno in naporno službo višjega nadzornika lokomotiv. Za svoje vestno službovanje je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda. V Zagrebu je bil ob ustanovitvi sekcije strojevodij pri Združenju jugoslovenskih nacionalnih železničarjev prvi njen predsednik. V službi je bil zelo blagohoten z osebjem, zaradi česar se lahko reče, da ni imel sovražnika.
Njegov pogreb, katerega se je udeležilo velikansko število železniških uslužbencev kakor tudi uradnikov in mnogo goriških rojakov, je pokazal, kako je bil pokojni Dominko priljubljen.
Sekcija strojevodij mu je poklonila krasen venec v državnih barvah. Ob grobu sta se poslovila od rajnkega v imenu oblastnega odbora nacionalnih železničarjev g. Bosner in v imenu sekcije strojevodij g. Jovanovič, ki je očrtal vrline in zasluge pokojnikove.
Pokojni Dominko zapušča vdovo go. Rozalijo, rojeno Lasičevo, sina Fran ja, slušatelja visoke tehnične šole, hčerki Mileno in slušateljico medicine Leonoro, ketterim izrekamo globoko sožalje.
Dragi Franjo, počivaj v miru na Miro-g o ju, ohranili ti bomo lep spomin!
vitnemu vremenu, ki precej kvari razpoloženje, je na promenadi in lokalih že mnogo ljudi, ki so prišli semkaj na zabavo in na oddih.
Bled je postal središče vsega tujskega in avtomobilskega prometa na Gorenjskem. Tu se stekajo vse niti našega turizma. Gostje se vozijo iz kraja v kraj sirom Gorenjske in daleč preko nje na naš sinji Jadran in dalje v Italijo. Nemčijo in Švico.
Prometna služba je dobro organizirana. Vozil vseh vrst je na vseh koncih in krajih dovolj na razpolago. Izletniki imajo z jutrnjimi nedeljskimi izletniškimi vlaki priključek na avtobus, ki jih izpred kavarne »Toplic« vozi zjutraj na Pokljuko in zvečer do vlakov spet nazaj v dolino.
Vedno bolj pa se spet uveljavljajo kočije, v katerih se gostje za majhen denar vozijo v bližnje kraje na izlete. S kočijami se na naše ceste spet vrača stara romantika, ki nas spominja na tiste lepe stare čase, ko borba za obstoj še ni bila tako huda, kakor je danes.
Na Bledu pride lahko vsak na svoj račun. Tako tisti, ki iščejo tu zdravja in pozabe kakor tisti, ki iščejo samo užitka in zabave. Pa tudi taki, ki tu iščejo priložnostnega zaslužka. Najbolj pa pride na ra-račun ona gospoda, ki ima v prijaznih lo-gih in skritih dolinicah svoje domove, okrog katerih se bohotita cvetje in zelenje. Bled ima tudi na svoji periferiji izredne pokrajinske lepote, ki kažejo staro
vrtnarsko kulturo in umetnost, prihajajočo iz gosposkih vrtov.
Težavno je dognati, kateri del Bleda je najlepši. Za veseljake in športnike je seveda najbolj privlačna jezerska obala s plesišči in zabavišči. Za one, ki ljubijo mir in počitek pa so privlačni tihotni Mirni dol, romantična Zaka in solnčne Zagori-ce, ki s svojimi zelenimi logi, nizkimi griči in starinskimi drevesi segajo tja na široko polje, polno zlatega žitnega zrnja.
Razgled s teh gričev in gajev na sinjo jezersko gladino, na zgodovinski grad in na sence visokih gora daje pobude pesnikom, romanopiscem in slikarjem in vsem, ki imajo smisel za lepoto narave.
Sušnik Matija
Dva češnjeva sejma
Brusnice, 23. junija
Jutrišnjo nedeljo bo pri nas češnjev sejem, na katerega vabimo ljubitelje tega prvega domačega sadeža od blizu in daleč. Razstavljenih bo nekaj ton najlepših češenj raznih barv in okusov, ki si jih boste mogli nabaviti po najnižjih cenah. Iz Novega mesta so dobre zveze z avtobusi do Rateža (5 din). Državni poštni avtobus bo vozil od izletniškega vlaka in k izletniškemu vlaku zvečer. Na razpolago pa bo tudi avtobus g. Kosa iz Novega mesta, ki bo z novomeške postaje vozil od vlaka, ki pride iz Ljubljane ob 10.15. Tudi s tem vlakom pridete še pravočasno k otvoritvi razstave, ki bo ob 10.30 v brusniški šoli.
Litija, 23. junija
Na jutrišnjo nedeljo ali na Petrovo 29. t. m. pohitite na češnjev sejem v Litijo, ki ga prireja sreski kmetijski odbor s sodelovanjem vseh domačih sadjarskih podružnic. Na prodaj bodo litijske češnje hru-stavke, pakovane v transportnih zabojih po 3, 10, 15 in 20 kg. Razstavljene bodo izbrane vrste češenj iz krajev, ki uživajo sloves po odlični kvaliteti tega sadeža, od Sv. Križa, s Primskovega, Štange, Janč in iz Kresnic. Posebej vabimo Ljubljančane na obisk, ki jim je Litija spričo ugodnih železniških zvez prav pri roki za kratek izlet, zlasti gospodinje — razstavljene češnje so izvrstne za vkuhavanje — pa sadne trgovce, ki bodo imeli priliko v veliki izberi spoznati domače blago.
Brunu šibenlhu v spomin
»Po steni je senca švignila, na smreki je vran zakrakal, in mladi bolnik je vedel vse, zaprl je oči in zaplakal«...
Tako pravi naš pesnik, kakor, da je mislil nate, dragi, nepozabni Bruno. In takšen si: »V smokingu, s krizantemo in sme joči obraz.«
Dragi! Ali si vzel s seboj tudi naše pogovore iz lepe šahovske igre, sokolske vaje, sokolsko konjenico, Osijek? Ali nosiš vse, kar je bilo čar Tvoje osebnosti, s seboj? Ali boš povedal, da smo vsi Tvoji prijatelji, čeprav te ni več med nami, vendar Tvojih misli in istih ciljev? Nepozabni Bruno! Ti onkraj groba, mi pa tu — vse je ena falanga! Ukloniti si se moral zavoljo TBC, pred to neusmiljeno sovražnico našega naroda. Zmagala te je, zavratnica. Odprtega boja pa se po Tvojem zgledu nikoli ne bomo bali.
Najgloblje sožalje velja tvoji 75 let stari mami. Rodila in vzgojila je tri sinove: Antona, Dorčeta in Bruna. Tri sokole, tri junake! Anton je padel v Rusiji, Dorčeta pozna vsa starejša sokolska generacija — bil je od Nemcev ubit. Zdaj je odšel še poslednji. Naj bo plemeniti materi treh junakov v tolažbo, da z njo sočustvuje ne-broj prijateljev pokojnega Bruna in vsi se ga bomo do smrti spominjali.
Eden za vse.
Ruški Sokol razvije v nedeljo prapor
Kakor so se pred 25 leti ovile narodne in sokolske Ruše v cvetje in zelenje, ko so sprejemale v svojo sredo drage goste, ki so prišli k razvitju prapora Mariborskega Sokola, prav tako bodo v nedeljo gostoljubno sprejele vse številne brate in sestre, ki bodo prišli k razvitju prapora ruškega Sokola, ki bo obenem z razvitjem prapora praznoval še 201etnico ustanovitve.
Dvajset let trdega dela je bilo potrebno, da danes lahko ruški Sokol pokaže na 400 pripadnikov. To je brez dvoma najmočnejše sokolsko društvo na podeželju. Ponosen sokolski dom je vse leto podo-
ben čebelnjaku, v katerem je vse živo, vse dela, telovadi in se utrjuje v Tyrševem duhu. V nedeljo 25. t. m bo pri javnem nastopu vsa ta družina od najmlajših do najstarejših pokazala sadove svojega dela.
Društvu že več let vzorno starostuje sokolski oče br. direktor Krejči. Nedeljsko slavje bo zanj gotovo največje zadoščenje, da bo po lepo uspeli sanaciji sokolskega doma dobilo društvo še svoj prapor.
Vaš užitek — naša dika, časa dobrega je ^KVIKA" !

Tihotapci so v predoru ustavili vlak
Tihotapcem na Sledu, plen še ni znan
Maribor, 23. junija
Znani so triki, ki se jih tihotapci prav radi poslužujejo ob košaškem železniškem predoru, kjer so večkrat izkoristili temo predora s tem, da so pometali skozi okna vlaka tihotapske predmete, ki so jih drugi pobrali, pa so bili pri tem nemalokrat tudi zasačeni.
Danes ponoči pa so poizkusili še neiz-sledeni tihotapci z novim trikom. Ko je vozil jutranji tovorni vlak, ki bi moral biti okoli 4. zjutraj v Mariboru, iz Pesnice proti Košakom, je opazil čuječi strojevodja, da se vagoni tovornega vlaka nekam čudno zavirajo. Postal je pozoren. Medtem pa je vlak že privozil v košaški predor, kjer je moral obstati. Strojevodja pa ni izgubil duhaprisotnosti. Posrečilo se mu je, da je vlak vendarle spravil naprej in da je prispel z manjšo zamudo na tukajšnji glavni kolodvor.
Ko se je tovorni vlak jel pomikati iz predora proti Mariboru, pa se je zaradi še nepojasnjenega vzroka odtrgalo zadnjih 7 vagonov, ki so zdrveli po viseči progi nazaj proti Pesnici. Sreča je. da je zaradi funkcije zavirača drvelo vseh 7 vagonov z zmanjšane brzino, ker bi sicer iztirili. Šele na pesniški postaji so se vagoni ustavili.
V zvezi s tem dogodkom so uvedla ob-lastva preiskavo, ki skuša sedaj dognati ozadje, pri katerem gre očitno za drzen trik tihotapcev, ki so hoteli izkoristiti trenutni postanek v predoru za to, da pome-čejo tihotapsko blago z vlaka in nato še sami odskočijo v temo predora. Krivcem so že na sledu. Ni pa še točno dognano, koliko tihotapskega blaga se je posrečilo pri tem drznem in pretkanem triku spraviti v našo državo.
Po osmih letih pojasnjen vlom
Vlomilec je sam od sebe izdal svoj greh
Litija, 23. junija
Prav po naključju se je pojasnil vlom, ki je bil izvršen že pred 8 leti v restavracijo g. Vojka šribarja. Tedanje poizvedbe so ugotovile, da je bila usodno noč v začetku februarja 1. 1931. v omenjeni restavraciji večja družba gostov. Ko so se poslovili, je natakarica Kolarjeva, ki je tedaj službovala na »Pošti«, zaklenila v kredenco denar v znesku 4000 dinarjev, čez noč pa so ta denar in še nekatere dru. ge reči odnesli neznani tatovi. Vrednost vsega plena je znašala kakšnih šest tisočakov. Sum je padel takrat na nekega domačina, ki pa je zanikal svojo krivdo in je dokazal celo svoj alibi. Preiskava je bila nato ustavljena.
Kazalo je že, da ne bo drzni vlom nikoli pojasnjen, zdaj pa smo prejeli obvesti, lo. da sta v mariborskih sodnih zaiporih dva zlikovca, ki imata kopico grehov na vesti. Kolovratila sta po vsej banovini in vlamljala, kjer se je nudila priložnost. To sta Godec France ln LLpotnik France, ki sta zašla v februarju 1. 1931. tudi v Li-
tijo. Popoldne sta si ogledala razne lokale, za nočni obisk pa sta si izbrala »Pošto«. Proti večeru sta zginila iz gostilne in sta se zadrževala v neki okoliški gostilni. Sredi noči, ko je v Litij; ugasnila elektrika (tedaj so delali v litijski elek. trarni le do pol ene ponoči), sta se ptička vrnila pred »Pošto«, in ko sta začutila, da so legli vsi k počitku, sta se splazila za Savo in z vrtne strani vlomila v restavracijo. Po vlomu sta jo takoj odkurila iz Litije in niti drobec suma ni na nju nikoli padel.
Godec France je bil nedavno aretiran zaradi raznih prestopkov v okolici Celja, nato pa je bil odveden v mariborske sodne zakore. Tam so mu začeli prerešetavati grešno dušo bolj podrobno in med drugim je priznal tudi vlom, ki ga je izvršil že pred osmimi leti v Litiji.
če bi bil Godec molčal in sam ne priznal tedanjega vloma, bi še danes visel sum morda nad kakšnim domačinom. Godec je izdal tudi svojega pajdaša. Oba sta ona leta izvršila še več drugih nočnih pohodov.
Usodna črna vožnja
Eden mrtev, dva ranjena
Maribor, 23. junija
Usodna nesreča se je pripetila v noči na petek, kakšne pol ure pred polnočjo, na železniški postaji v špilju. Nesreča je zahtevala mlado življenje, razen tega pa je prinesla tudi težje poškodbe dvema drugima.
Vsi trije so znani Mariborčani: Danko, Langer in Klaneček. Vsi trije so bili delj časa brezposelni in so se potikali po Mariboru ter okolici. Stanovali so v Vojaški ulici ob Pristanu. V zadnjem času so razmišljali o tem, kako bi prišli preko meje. Ker pa niso imeli denarja, so riskirali »črno vožnjo« v odprtem železniškem vagonu, ki je bil naložen z železniškimi pragi. Snoči so se vsi trije splazili neopaženo v vagon ter se tako spretno poskrili med prage, da jih tudi pri kontroli pred odhodom vlaka niso opazili. Srečno so prišli preko meje do Špilja, kjer pa so imeli vsi trije usoden, nepričakovan doživljaj.
Na špiljskem kolodvoru so namreč po prihodu vlaka pričeli s premikanjem posameznih vagonov. Nesrečno naključje je hotelo, da se je lokomotiva premočno približala delu vagonov, kjer so bili Danko, Langer in Klaneček skriti med železniškimi pragi, prežeč na priliko, da se bodo lahko neopaženo izmuznili iz vagona. Zaradi močnega sunka pa so se železniški pragi zmajali in se zrušili. Danko, ki je ležal najbolj spodaj skrit, je bil pri priči mrtev. Rušeči se železniški pragi so mu popolnoma zmečkali glavo. Langer je obležal v vagonu z zlomljenima nogama, dočim je nesrečno naključje precej prizaneslo Klane-čku, ki je odnesel le manjše poškodbe.
V teku je preiskava, ki bo dognala, zakaj so hoteli vsi trije preko meje.
Ivan Danko, Adolf Langer in L Klane-šček so se, kakor je izpovedal Klanešček
že dalj časa bavili z mislijo, da bi prišli v Nemčijo. Ker niso imeli denarja za potne liste, so hoteli skrivaj čez mejo. Ker nihče ni znal poti, so tvegali črno vožnjo. Pre-žali so na ugoden trenutek in so snoči skočili pri prehodu v Košakih na tovorni vlak, ki odhaja iz Maribora ob 22.30. Vlak je bfl natovorjen z velikimi in težkimi hlodi, pod katere so se vsi trije tako spretno skrili, da jih v Špilju niso opazili.
V Špilju so vagon, ki je bil natovorjen s hlodi, odklopili, da ga spravijo k drugemu vlaku. Med premikanjem je lokomotiva tako močno odrinila vagon, da je treščil v drug vlak in to s tako silo, da so se hlodi premaknili. Danku, ki je sedel na koncu v vozu, so hlodi zmečkali glavo in ga stisnili čez trebuh in spodnji del telesa. Alfonc Langer je dobil poškodbe na obeh nogah, Klanešček pa je bil le lažje poškodovan.
Langer je seveda zaradi silnih bolečin klical na pomoč. Nemški železničarji so morali izrezati steno, da so lahko vse tri potegnili iz vagona. Danko je bil seveda mrtev. Langerju so nudili zdravniki potrebno pomoč, nato pa je bil prepeljan v bolnišnico v LipnicL Klaneščka so zaslišali nemški obmejni organi. Ko so ga vprašali, zakaj je hotel s tovariši preko meje, je dejal, da noče več ostati v Jugoslaviji, kjer jé samo žgance in krompir, temveč pojde rajši v Nemčijo. Ko so ga pa Nemci vprašali, če je bil že kaznovan, je odgovoril, da že večkrat, nakar so mu dejali, da si takih ljudi v Nemčiji prav nič ne žele. S prvim vlakom so ga spet poslali v Jugoslavijo.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Slepa deca vabi goste
V proslavo dvajsetletnice zavoda v Kočevju razstavijo
slepi gojenci svoje izdelke
Danes in jutri ima slepa deca iz Kočevja svoj praznik, na katerega se je z vnemo pripravljala že dalj časa. V Kočeviu je prvi slovenski zavod in šola za slepe. Marsikateri od naših čitateljev tega doslej mogoče ni niti vedel, in vendar se slepa deca iz banovinskega zavoda v Kočevju že danes veseli obiska vseh, ki imajo zdrave oči, da bodo prišli v soboto ali v nedeljo k nji v goste in si ogledali ročne izdelke, ki kronajo trud in trdno voljo do dela teh siromakov, ki jih je priroda oropala za njen najdražji dar. ko jim je že od rojstva zatemnila pogled na svet.
Do prevrata Slovenci nismo imeli svojega zavoda za slepo deco. V letih pred našim narodnim uedinjenjem so se naši slepci šolali po tujih zavodih, največ v Nemčiji. Ko pa je v svetovni vojni oslepelo 46 slovenskih vojakov, Si so bili nastanjeni v posebni strokovni šoli v Grazu, kjer so se z vztrajnostjo priučili čitanju pisave za slepe ter se izurili v pletarski in ščetarski obrti, se je v dneh po prevratu, ko so bili ti siromaki poslani v domovino, pokazala živa potreba ustanoviti v Sloveniji zavod in šolo za slepe, da bi se pouk ne prekinil. Omenjene slepe vojake je 22. novembra 1918 pripeljala v Ljubljano učiteljica gdč. Klara Vrhunče-va, ki še danes deluje na zavodu za slepo deco v Kočevju. S tem, da so bili slepci s svojo učiteljico nastanjeni v Ljubljani, je bila že zgrajena osnova za učni zavod, ki se je v naslednjem letu v resnici preselil v prostore današnje ženske bolnišnice v Ljubljani. Ko so se slepi vojaki
izšolali in zavod zapustili, so prišli v Ljubljano še slepi otroci slovenskih staršev, ki so se dotlej šolali v Grazu, Linzu in na Dunaju. Takratna ljubljanska šola za slepo deco je imela že dva oddelka, združena s pletarsko in ščetarsko delavnico. Vodstvo zavoda je bilo v rokah učiteljice Vrhunčeve, pozneje pa je šolo vodil strokovni učitelj g. Kobal.
Leta 1922. se je zavod za slepo deco moral preseliti iz Ljubljane v Kočevje in sicer v prostore zavoda lesne obrtne šole, ki je last banovine. Vzdrževanje zavoda in šole za slepce je prevzela država. Ko pa je leta 1929. prevzela zavod takratna oblastna samouprava, so bili vsi odrasli slepci iz zavoda odpuščeni, v njem pa so ostali samo otroci. Tako se je osnovala prva slovenska šola za slepo deco. Danes ima zavod 46 gojencev. Več jih ne more sprejeti, četudi se oglašajo pogosto še novi prijavljenci, to pa iz razloga, ker je stavba še za omenjeno število gojencev pretesna. Banska uprava sicer dela na tem, da bi se zavod v doglednem času preselil v bližino Ljubljane, kjer bi bilo tudi več pogojev za razmah omenjene šole. V skrajnem primeru bi se dalo današnjim neugodnim razmeram na zavodu odpomoči vsaj na ta način, da bi se stavba nadzidala vsaj še za eno nadstropje.
V Jugoslaviji imamo tri vzgojne zavode za slepo deco: v Kočevju, Zemunu in Zagrebu. Izven zavoda in šole za slepe, je slepi ded onemogočeno izobraziti se, saj zahteva pouk x Ioli za aleno deco od
učiteljstva ne samo neizmerne potrpežljivosti in ljubezni, ampak tudi strokovnega znanja.
Dolgoletni upravnik zavoda za slepo deco v Kočevju je bil strokovni učitelj g. Jelo Janežič, znan naši javnosti kot sposoben nacionalni delavec in publicist. V največji meri je njegova zasluga, da se je s sodelovanjem učiteljskega zbora na zavodu šola za slepo deco v Kočevju lepo razvijala. Ko je bil upravnik g. Janežič pred letom premeščen v Ljubljano, je prevzela na zavodu upravitelj ske posle gdč. Bogomira Dobovškova.
Danes ob 11. uri bo otvorjena razstava izdelkov slepih gojencev v Kočevju. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban. Pomemben praznik bo to za slepo deco, saj bo razstava, ki je združena s proslavitvijo prvega slovenskega zavoda za slepe, pri-egčna "virnfffftrtfliriip ž*» MQÜB do ti
jo goje gojenci v Kočevju. Kajti le v delu se izraža ljubezen do življenja, ki je pri teh siromakih močnejša kakor pri zdravih ljudeh. Edino delo izpolni slepemu človeku življenje, da ga zna vrednotiti in da ne obupa, objet često od ljudi, ki so brezbrižni za njegovo usodo. Poleg ročnih izdelkov, ki so jih izdelali slepi gojenci, bo zavod za sl-»po deco v Kočevju razstavil tudi učila, ki jih uporablja strokovno učiteljstvo pri težavnem pouku slepih. Priporočamo, naj si občinstvo in strokovno učiteljstvo iz drugih šol v Sloveniji omenjeno razstavo v Kočevju ogleda, saj je vozni red nedeljskih vlakov še posebno ugoden zaradi lepih zvez. Vsem, ki imajo zdrave čute, naj bi bila razstava izdelkov slepih gojencev v Kočevju v vzpodbudo za vztrajnost in marljivost v življenju, kakor to s svojim delom lepo i steqci k Kočevju.
Domače vesti
*	Nj. Vel. JtrgJj feter H. se jsabava z ribolovom. Po daljšem diežeyju £o na Južnem Primorju nastopili krasni dnevi. Zdaj se lahko Nj. Vel. kralj Peter II. uspešno posveča športu, ki mu je posebno pri srou: ribolovu. S 'tvojimi tovariši se vozi na motornem čolnu »Ajkuli« ribarit. Sam ravna motorni čoln. Vlovil je s tovariši že bogat plen. Ribiči navdušeno pozdravljajo mja-dega kralja. Poleg Miločera je hribček Polje, na katerem je sklenil Nj. Vel. kralj Peter II. postaviti eyojo novo poletno re. zidenco-
*	Za Prešernovo rojstno hišo v Vftoi sa darovali : predsednik senata dr. Anton Korošec 1000, župan dr. Juro Adlešič 1000, uradništvo Hranilnice dravske banovine 740, občina Kranj 500, prosv. inšpektor Wester železni mlinček za kavo z izrezljar no letnico 1804 (delo domačega obrtnika), Ivan Rozina mavec za modeliranje peči po vzorcih i? narodnega muzeji- Odbor opozarja na tole: Obiskoyalci hiše plačajo vstopnino, in sicer odrasli po 2, dijaki in učenci po 1 din. Vsi ubožni učenci in učen. ke, dijaki in dijakinje so vstopnine oproščeni. Naj bi v;akdo. ki vodi kako skupino, oskrbniku povedal, koliko je zares ubožnih. Važno je tudi, da bi vsak voditelj mladine prej prebral ali vsaj v hiši bral, kaj pomenijo reči, ki so v hiši. Denar, nabran po vstopnicah, in dohodek od tiskovin se bosta porabljala za vzdrževanje hiše in izpopolnitev hišnega inventarja.
Trgovsko učilišče Robida
s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ulica št. 15, vpisuje v enoletni trgovski tečaj za šolsko leto 1939/40 od 25. junija do 10. julija in od 15. avgusta do pričetka žole. — Natančnejša pojasnila daje raypa-teljstvo ustmeno in pismeno.
———;-r
*	Promocija. Danes ob 12. bo pro movi-ran za doktorja filozofije pisatelj in režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Bratko Kreft, prleški rojak iz Biserjan pri Sv. Juriju ob ščavnici. V svoji disertaciji razpravlja g. Kreft o vprašanju Sha. kesipeareovega vpliva na razvoj Puškinovega dramafc kega nazora. Marljivemu kulturnemu delavcu čestitamo k promociji!
*	Rezervnim podoficirjem! Dne 2. julija ob 10. bo v veliki sejni dvorani Mestnega poglavarstva v Ljubljani ustanovna slavnostna skupščina Udruženja rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije — pododbor Ljubljana. Na predvečer dne 1. ju. lija, bo v salonu gostilne Derenda (prej pri Mraku), Cesta 29. oktobra št. 4., ob 20. uri sestanek vsega članstva in delegatov zaradi posveta in sestave kandidatne liste, kakor tudi o bodočem delovanju krajevnega odbora Ker bodo poleg delegatoy iz Beograda pri-ostvovali slavnostni skupščini tudi vojaški in civilni dostojanstveniki, se pozivajo vsi oni rezervni oficirji, ki do danes svojega pristopa še niso pri. javili, da to store nemudno ali pa vsaj na predvečer, oziroma pol ure pred pričet-kom same skupščine. Naj ne bo nobenega rezervnega podoficirja, ki ne bi pristopil k tej prepotrebni organizaciji, katera je povsem strokovnega in viteškega značaja.
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve casi naravne »Franz-Josef o ve« grenke vode prebavne organe. »Franz-Jospfovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, ii) jo imajo za dobro.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
*	Natečaj za sprejem v v vojaško veterinarsko Šolo. Veterinarski oddelek ministrstva za vojsko in mornarico je razpisal r.gtečaj za sprejem gojencev v vqjno veterinarsko šolo v Beogradu. Glede potrebnih obvestil in podatkov se je treba obrniti pa najbližje vojno okrožje ali naravnost na imenovano odelenje.
' Jutri v nedeljo 35. t. m., vsi v Litijo, na veliko tombolo, ki je priredi ob 3. uri popoldne Sokolsko društvo v Litiji. Deset glavnih in preko 300 raznih drugih lepih in praktičnih dobitkov. Tablice dobite povsod v Litiji in po vsem srezu. Gena ta. blici samo 3 din, a dobitek je motorno kolo aji junec moptafonske pasme. Preskrbite si tablice, dokler so na razpolago, ker zanimanje za tombolo je izredno veliko. (—)
*	Maturantke dr£. ženskega učiteljišča v Ljubljani se zberemo pb lOletplcj matu. re 4- julija ob iß uri pri »Nacetus (Ignar cu Banku), šmartinska peßta 3- Prijave in eventualne predloge pošljite na naslov: Pregelj Iva, strokovna učiteljica, zavod za slepo depo v Kočevja
Oprema planinca ni popolna brez Slamf-čevih konzerv. Hjgijenično so izdelane iS v kakovsti brez tekmeca.
*	Okrožni nrad *a s^dpevanje
cev v Ljubljani išče *a svoje o%eyališče Jadran na ftaJm prvovrstno kuharico. Nastop takoj, plača po dogovoru- iRtere-sentke naj v leže ponudbe «a okrožni uraö v Ljubljani aU pa Sß SÉS& V Spfci |fr ga urada-
Proti	unnFahJiajte T^ehamba
fM-Kf- dvorni dobavili], OR0fifiRMA GiHSQqpje, fcjnbUana, Ffešefnav» g,
*	Novi grobqvi. V Slovenjem Graden je umrl nagle smrti V starosti 43 let g. fyan vanpot, kontrolor Okrajne for-anilmee- Pil
je panane ugledne slovenjegraške dniši-ne, Zadnjo pot bo nastop»! juM Qh 16, — v tiiuW^am je umrl g. grune fcibenifc, bivš! banpni uradni- Pagrefc ho danesi 17. izpred mrtvaške veže na Vidovdanski
ce§ti. — v ljubljanski bpiftišfliei je umri
g. Peter K9W», višji polipijski stražnik v pokoju .Pogreb hO jqtri ob pol j?- — Nadalje je umri v ljubljanski bolnišnici g. Vinko Neflustil, strojevodja z Jesenip. Zadnjo pat; nasipi} jutri oh 15- — Pokojnim blag spojin, žalujočim našp iskreno sožalje!
S Strokovna nadaljevalna gela kovinarske zadruge »Plamen« v Krepi priredi razstave izdelkov svojih učencev v Zadružnem domu v Kropi v času ed 85. de 86. f. m. Ta šola. ki je menda prva kovinar, ska strokovna šola v Jugoslaviji, zaključi letos m. razred s 16 učenci iz Krope in hližne okolice. Ogled razstave bo brezplačen. Vsem, ki se zanimajo za napredek
železarske in^ustrijt-ke delavnosti na tleh Starodavne železarske obrti, priporočamo izlet v Kropo in ogled te razstave.
* Kako se pred sto teti fotografirali,
vam pove fotovodic, ki vam ga brezplačno pošlje kr. dvorni dobavitelj Djroge ri j a Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
» ftun pojcteš v nedeljo 25. t. m.? — V
Litijo na tombolo! Tam dobiš za 3 dinarje novo prvovrstno motorno kolo znamke »Ardie« aji pa junca moctafonske pasme, če tega ne maraš, si pa lahko izbereš tablico, ki ti bo prinesla dobitek: moderno kuhinjsko opravo, moško ali žensko kolo, pa tudi sodček piva, da si uga;iš žejo. Vse to in še mnogo drugih dobitkov samo za din 3. Tablice se dobe po vseh trgovinah litijskega sreza, ali pa pred začetkom tombole pred Sokolskim domom v Litiji. Začetek točno ob 3. popoldne na gjaynem trgu. (—)
It f>Mfi9i
u— Vjšji tečajni Izpit na I. državni realni gimnaziji se je vršil od 10. do 22. junija t. 1. pod predsedstvom ravnatelja dr. Capudra Karta. K izpitu je biio pripuščenih v treh realnogimnazijskih oddelkih 98 rednih in 5 privatnih pripravnikov, v reajčnem oddelku 18 rednih pripravnikov in 1 privatist, skupaj 116 rednih pripravnikov in 6 prjvatistov. Višji tečajni izpit je uspešno napravilo 90 rednih in 5 privatnih kandidatov v realnogimnazijskih oddelkih in 15 rednih in 1 privatni kandidat v real-čnem oddelku, skupaj 111. Popravni izpit v avgustu bo delalo v realnogimnazijskih oddelkih 7, v realčnem 3 pripravniki, skupaj 10; za leto dni je bil odklonjen 1 pripravnik. Realnogimnazijsko maturo so napravili v oddelku A: Arrigler Adolf, Avanzo Leon, Babšek Miran, Bajželj Stanislav, Batič Anton, Batič Stanislav (oproščen ustnega izpita), Bedenk Rudolf, Benčina Anton, Breznik Marko, Demetrovič Ana-tol, Erzin Gabrijel, Favai Marcel, Felici-jan Vladimir, Friedrich Aleksander, Fur-lan Borut, Grum Dušan, Hadži Dušan (opr. ust. izp.), Hrovat Stojan, Ivančič Albert, Jamnik Franc, Janežie Miloš, Je-lušič Dušan, Jeras Josip, Kandare Saša, Kastelic Ivan, Kern Vladimir, Korošec Zvo-nimir, Kostanjevec Stojan, Lukan Jožef, Luzar Saša, Mausser Karel. Medved Janez, šile Miran, Vilhar Boris, Zemljič Vla-stimir, Hubmayer Zlatan (priv.). V oddelku B: Dolar Davorin (opr. upt. izp.), Ma-rolt Marko (opr. ust. izp.), Marušič Age-nor, Mayer Ernest (opr. ust. izp.), Nahti-gal Konstantin, Ostaszewski Marcelj, Os-terc Ludovik, Pahor Fedor, Pavlin Jožef, Peršič Dušan, Pestotnik Pavel (opr. ust. izp.), Peternelj Branimir, Petrin Ernest, Pirjevec Dušan (opr. ust. izp.), Pirkma-jer Smiljan, Plej Anton (opr. ust. izp.), Prešern Igor, Pretnar Jožef, Rupnik Božidar, Sark Miti jan, Sati er Jožef, Savnik Zvonko (opr. ust. izp.), Sever Bojan, Slov-nik Samo, Tornine Marjan, Trotošek Karel, Valant Ivan (opr ust. izp.). Vari Bojan (opr. ust. izp.), Verlič Jože, Vidmar Dušan (opr. ust. izp.), Vipotnik Janez (opr. ust. izp.), Wedam Albin, Zupan Goj-mir, žajdela Franee (opr. ust- izp.), čede Ivan (priv.), Erjavec Stanislav (priv.), Povše Anton (priv.). V oddelku C: Bano Dušan, Beljak Branko, Brenčjč Janez, Gruden Dušan (opr. ust. izp.), Jenko Miloš, Karič Rajko, Kompare Dušan (opr. ust. izp.), Kog Leon, Kumer Janez, I.apor-ijik Adolf (opr. ust. izp.), Lothar Janez, Molina Franc, Pust Milko, Robida Stanislav, Rus Jože. Sedjar Janko (opr- ust. izp.), Sodnik Dnšan (ppr. ust- izp.), šibe-nik Albin, Vrhovec Stanko, Žagar Maksim, žplgar Zvonko (opr- ust. }zp.), Klemene Rudolf (prjv.). Reaično maturo sp napravili; Ahčin Branko, Ciemenz Hubert (opr. ust. izp.), riemenz Viljem (opr. ust. izp.), ISfKer Emil (opr. ust. izp.), Jenko Samo, Mihič Vekoslav (qpr. ust. izp.), ®fi-kyška Jjri (opr. ust. izp.), Pavletič Karel, Pavlin Miran, Pollak Milan, Preipelč Bogomir, Schuster Anton, šuštar Maksimilijan, Tayzes Dušan, Treppo Lenart (opr. ust. izn.), Aleš Franjo (priv.).
u— Višji teda ini fzpjt na III drž. realni gimnaziji v Ljubljani je bil od 10. do 23. t. m. Opravljal se je v dvph oddelkih pod predsedstvom inšpektorja g. Leskoška Janka I»pit je delalo 88 pripravnikov, uspešno ga je opravilo 69, do avgusta je odklonjenih 12, za igto dni pa 7 kand datov. Zrelostni izpit sp opravili: v oddelku a: Ahiin Cjril (oprošpep), Bajt Aleksander Benko Dušan, Bonač Vladimir (oproščen). Bor^ dan Dušan (oprošpen), Bratovg Vidp čar. man Slavko, PPian Dušan, Fajetič Janez;, Grpm Zdenko. Grunta? Srčan, Uaš Milivoj. Jereb Igor, Kapš A]o;?ii, Kolenc Miroslav! Lavrenčič Drago. Lenščak Branko, Lovše Kaz mir, Nemorš Velimir, Oberšek Josip (oproščen), ©?vaid Radivoj. ppstevšek Anton, Piree LanisJav (oproščen). Puhan Martin, gotlar Martin, Stonar Frane, šu-lin Miloš, Tejkal Jože. Tomšič Leopold, Vila? Karej, žontar Jane^, Adamič Mirko, perger Marijan, Počkaj Draao, Sotelšek Branko, Sisglt Rudolf, pivip Karel; v oddelku h: Binder Karel, Oeč Viktor, Dro. venik Branko. Franko Miloš, Gabru« m -ran, Herman Karel. Hribar gvonimii-, Hvastija Ivan, Jaklič Vladimir. Jerman Milan (oprpščen), Kambič Vinko, Keomur Mihael, Kpršič Marijan (pprošaen) K«-šafc Martin, Lavrenčič Marolt Josin, Lavrič Anton, Lenard:č Stanislav, Maček Jožef. Martine Jane«, Pipan Alfonz, Pire Franc (oproščen), Podbevšek Rafael, Poiak b^-jan, Rak Vinpene, Rupnik Vladimir (oproščen), Sawič Vilibald, Svoljšak Franc.
Rade-
»Vila Dagmar«»
poleg Prikvenipe — solidna mešfansUa higa z velikim vrtom in verando, blizu parka «I kopališča — pričakuje svoje drage Sloyence tudi to sezono.
Zmagoslavje ljubljanske eppre v Trstu, kjer so naše glasbenike sprejeli tudi uradni krogi z vse ljubeznivostjo, je v naši javnosti i?rayalo simpatičen odmev-Brez dvoma 30 gostovanja italijanskih ujetnikov na naših gledališčih prav znatno uglasila pot ljubljanski operi v Italijo, a kar se Ljubljane sarne tiče, ima
Abbazia — N*yi zgraviliSki ^om ar, LaKatos
ni» * 11 * —
.t,- : : t ' > ' > ' •
c^V^/fceZijca
PREDSTAVE ob 10 19 21 h
Premiar» danes!
ZOPET SE RODETE DO SOLZ SSIKIAJUI
pri najboljši francoski komediji
Trife artiljerfjei I
I	Senzacijooalni zapieüja^i, krasa^ ~
M	pesmi in razkošne revijske scene ■ v napetem filmu	ff
g	y glavnih vlogah Marija An4ergaat, Albrecht
(Dei i Ga pustolovščinami
brecht Schönhato la ChariotU »um. tUmo	teL Vt-tV. Predstavi ob 16. in 19. uri. f|
pri tem svoje zasluge gotovo tudi v Ljubljani že splošno priljubljeni gost g. Christy Solari. Vprav presenetil je pa ta slavni predstavnik italijanske pevske umetnosti ljubljansko občinstvo in sploh vse Ljubljančane s svojo odločitvijo, da bo v torek v operi pel Alfreda v Verdijevi operi »Traviati« v korist revnim otrokom, ki imajo zavetje v Mestnem prehodnem otroškem domu v stari cukrarni. S tem dokazom visoke srčne kulture je slavni italijanski tenorist g. Solari dai tud; najučinkovitejši zgled vsem domačim umetnikom, kako y najplemenitejšem smislu razume poslanstyo pravega umetnika.
u— Iz sodniške službe. Prj apelacijskem sodišču v Ljubljani je 16. t. m. položil sodniški izpit g. Ciril Kovač. Čestitamo!
u— Zrelostni izpit na mestni ženski realni gimnaziji. V junijskem roku so z uspehom opravile višji tečajni izpit naslednje gojenke: A oddelek: Bajec Dragica, Blenk Tatjana (oproščena ustnega izpita), Bolaffio Liana, Cucek Božena, Dolenc Gabrijela, Favai Monika, Fiere D ju r-djica (oproščena ustnega izpita), Fiere Eda, Furlan Andreja, Hamrla Vlasta, (oproščena ustnega izpita), Jeras Marija, Kumer Alberta, Letnar Marija, Neubauer Raja (oproščena ustnega izpita), Peterlin Vera, Petrov Nina. Pogačar Danijela, Pri-havec Leonarda (oproščena ustnega izpita), Pustoslemšek Tatjana, Ravnik Zdenka, Rojic Sonja, Rožanc Jelisava, Sekula Vida, Sturz Vera, šeme Nada (oproščena ustnega izpita), Šerko Sonja, Švajgar Tatjana, Vardjan Jelka (oproščena ustnega izpita), Virant Mjlojka (oproščena ustnega izpita), Vrtačnik Tatjana, Za-krajšček Majda, Zakrajšček Velena in Zor nik Vladimira; B oddelek: Arko Brcia, Bitenc Tatjana (oproščena ustnega izpita), Brezovnik Irena, Cholewa Ana Marija (oproščena ustnega izpita), Del Linz Mija (oproščena ustnega izpita). Dobrič Ljiljana, Dodič Simonida, Erman Majda. Fantin Mira, Jagodič Vida, Jaklič Daša, Jamar Erna, Jerina Ruža, Jeršek Zdenka. Kappus Vlasta, Korinšek Nada, Kraigher živa, Krek Milena, Lavička Ljudmila. Lu-kič Katarina, Novak Nada, Peteln Metka Počkaj Doroteja, Podkrajšek Jsna, Pollak Tanja, Suhadolnik Jelka (oproščena ustnega izpita), šuster Stana, Tavčar Mi. lena, De Topi Snegulka, Virant Deža. Vagger Traute, Habijan Martina, Rihar Danica, Verbič Milena.
Flash Gordmiovo drugo potovanje na Mars
Senz&eijonalno osvajanje planet«. Marsa. Borba z Marsovci za življenje in smrt. Po fantastičnem strip-rowmpu Atena Raymond«__KINO SLOGA, tel. 27-30
u— DroftVK »Dom stepi)»« v Ljubljani so darovali: Krajevna zveza zavarovalnic za Slovenijo v Ljubljani, v počastitev spomina blagopok. g. Gvidona Pregia, ravnatelja zavarovalnice »Duoav« v Ljubljani, 600 din; gosp. dr. Lojze Zorko, pristav v finančnem ministrstvu, za pokojnega g. Mateja Tomazina 100 din in stolna kongregacija gospà v počastitev gospe Aste dr. Basajeve 300 din. V imenu najbednejših, se upravni odbor najlepše zahvaljuje. (—)
ZA PRIDNO DIJAKINJO ALI DIJAKA
je najlepše darilo fotoaparat vel, 6x6 znamke Balda z opt. 1.6.3, lepo torbico ln ivema
ISOCHROM filma. — Vse skupaj dobite za konku-
jimfe* ren6no 06110 ^
^HMr Vsak pri nas kupljen foto-aparat, se zavezujemo tudi zamenjati, ako bi z Istim ne bili zadovoljni ali če pride lz tovarne nov model.
Sveže filme zadnjih emulzij pofiiljamo zunanjim amaterjem poStnoobratno. Filme razvijamo na željo v par urah kakor tudi naredimo slike.
Priporočamo se, da vse Vaie filme lz izletov zaupate nam, kar Vam re» priznano prvovrstno razvijemo ln napravimo slike Priporoča se
Foto Touritt —1 Lofio tarnte
! fi UMANA, Aleksandrova e. I In podr Prešernova ulte» 9 — poteg glavne po*te.
u— Letovanje v Martinéói«!. Opozarjam starše, ki so vpisali svoje otroke v junijsko skupino, da bo odhod v MartinSčico 30. t m, ob 4.46 zjutraj, Ob 4,30 morajo biti vsi učenci na glavni postaji. Glede obleke in ostale opreme naj se vsak udeleženec ravna po navodilih, ki jih je dal Higienski zavod v tvojih prospektih. — Profesor Andrič.
Foto-aparati
Aparati za povečanje in projekcijo po najnižjih cenah.
Samo kvalitetna dela za amaterje.
DROGERLJA
IVAN KANC
LJUBLJANA Nebotičnik
u— Prošnji, ki jo je naredilo delavstvo s proge Zidani most—Ljubljana za preloT žitev odhoda vlakov, je Direkcija državnih železnic ugodila ip bo z 8. oktobrom izvedla sledečo spremembo: Prvi jutranji vlak iz Zidanega mosta v Ljubljano bo vozil 10 minut prej, tako da bo prišel v Ljubljano 10 minut prej Prošnji za postanek večernega vlaka na vseh postajah pa direkcija ni ugodila s pripombo, da je za lokalne potnike do Ljtjje predviden vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.05, ker delavci končajo po večini z delom že ob 17. uri. Oni delavci iz Kresnic, Jevnice in Laz, ki imajo službo do J8. ure, lahko uporabljajo vlak ob 18.27 do Litije, odkoder se vrnejo ob 19.01. Delavci iz Zaloga ip Device Marije y Polju pa imajo itak na razpolago še vlak ob 19.20.
SVILENA OBLEKA
je obleka za poletie. Lahka, prosojna kako vost in lepi, barvno bogati vzorci ; vse to je kot nalašč za vroče poletne dni. Velika izbira po nizki ccni pri
»BATA VLAJ, wolfova a.
14— Dva absolventa visoke gole drž. Konservatorija v Ljubljani Sonja Ivanči-čeva (sopran) in Ladislav Marin (violina) bosta nastopila na III. sklepni produkciji drž. kopservatorija v ponedeljek 26. t. m. Absolventka Sonja Ivančičeva bo pela naj prvo tri pesmi in Sicer Schuber tovo: Kam in Radovednež ter Janka Ravnika; Pozdrav iz daljave. Nato bo zapela s spremljevanjem violine in klavirja Mozartovo Povsod pomlad se smeje in Gre-try La Fauvettee in končno še dve ariji in sicer iz Lucie d? Lammermoor in Še-viljskega brivca. Absolvent Ladislav Marin bo zaigral na violino Händlovo sonato v d-duru in Ambrosiev koncert v h-molu. Violinsko spremljevanje pri dveh samospevih bo izvajal Kajetan Bürger, ki je prav tako gojenec prof. Slaisa, kakor absolvent Ladislav Marin, Gdč', Sonja Ivančipeva je absolventka šole prof, Foe-dranspergove. Poleg toga nastopijo še naslednji gojenca klavirskega oddelka prof. Janka Ravnika: Jože Osane, Olga Jelen-čeva. Herta Seifertova, Ksenija Ogrinava in Fdita Logarjeva, Produkcija bo v veliki Filharmonični dvorani ob 18,15, Podrobni sporedi sa v knjigarni Glasbene Matipe.
Zobozdravnik dr. PUHER ne ovdinira do 15. avg.
. „(«HHiiiiwiimiMMmiiiiMUMH
u=~ Sentvidčftne in okoličane opozarjamo, da si kupijo vstopnice »a koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske |e v predprodaii, da ne bo pri večerni hlagajni navala, Koncert bo to nedeljo točno ob 20, v dvorani Prosvetnega doma. Nastopil bo celotni pevski zbor pod vodstvom ravnatelja Poliča in bo izvajal najlepše umotne in narodne pesmi- Vstopnice dobite v trafiki Kautman, .........................................................................................
Koncert vojaške godbe
v sobote ln nedeljo »veder na vrtu
restavracije t»ot«la Union.
Razstava otroških izdelkov na bežigrajski poskusni ijiulskl šoli bo odprta šc danes dopoldne in popoldne od 9. do 12. In od 15. do 19. ure in jutri dopoldne od 9.
do 13. ure Vse, ki se zanimajo za reformno delo na ljudski šoli, vabimo, da si razstavo ogledajo Vstop prost.
u— Halo, halo! Prijatelji dobre pijače in jedače, kam? Na krstno nedeljo pa na žegnanje v Trnovo k Slovši. da proslavimo god Janeza Krstnika. Tam boste postrežem z dobro jedačo in pijačo, s pivom Ležakom, bobi in pogačo. Tudi zavrteli se boste lahko po zvokih godbe poštnih uslužbencev. Zato ne zamudite dane prilike in pridite! Začetek bo ob 4. popoldne. Vstop rost! Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vljudno se priporoča Ivanka Slovša u— O ljubljanskem železniškem proble. mu, zlasti pa o doslej znanih predlogih, bo podal kratek pregled Inž. Drago Le. skovšek v ponedeljek 26. t. m. ob 20. v predavalnici Združenja jugoslovenskih in. ženjerjev in arhitektov ljubljanske fekcije, na Kongresnem trgu l/II (poslopje Ka-zne). Glede na polemiko o tem vprašanju, k se je pojavila v zadnjem času po časo-pis.iu, bo referatu sledila debata. Vstop bodo imeli izključno samo inženjerjl in pa ti ti. ki se bodo izkazali s posebnim vabilom
Za lepo fotografijo
naš najnovejši film — naša kvalitetna amaterska dela v edini specijalni fototrgovini
JANKO POGAČNIK,
Ljubljana — Tyrèeva cesta 20.
U— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova ulica S4/I, telefon 41 52
I? Celia
e— Ob zaključku letošnjega protltuber-kulozpega tedna se odbor protituberkuloz-ne lige v Celju najiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem, zlasti pa industrijcem, trgovcem, obrtnikom, zdravnikom, odvetnikom, profesorjem, učiteljem, uradnikom, hišnim posestnikom in delavstvu, skratka vsakomur in vsem, ki so pripomogli do uspeha, ki ne bo zaostal za lanskim. Zahvaljujemo se tudi vsem damam, samari-jankam In šolski mladini, ki so tako požrtvovalno sodelovali pri nabiralni akciji, in železnlčarski godbi za uspešno prirejeni promenadni koncert. V imenu lige in vseh jetičnih in po jetiki ogroženih, ki uživajo podporo in zdravstveno skrbstvo, naj bo s tem vsem isrečena naša najtoplejša aahvala. Odbor.
e— Mestna knjižnic« bo zaprta od 1. do 25. julija. Dne 25. julija bo aopet redno poslovanje. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. bo knjiinica odprta od 10. do 12. dopoldne.
b— Sprememba posesti. Hišo trgovca g. Königa je v četrtek izdraiilo za 950.000 din Hranilno in posojilno društvo v Celju.
e— Zdravniško dežurno službo sa člane OU8D bo imel to nedeljo g. dr. Josip rln v PreSernovi uliei 1.
e— Atefcsandrov dom v Logarski dolini h» dobil električno luč, ki bo prvič zasvetila najbrž na Vidov dan 28. t. m. Električno napravo, ki jo bo poganjala voda s slap«. Palnika, gradi Savinjska podružnica SPD v Celju. Priljubljena planinsk^ postojanka Aleksandrov dom bo odslej a» vaWjivejéa, ker bo številnim gostom nudila z električno razsvetljavo še prijetnejše bivanje.
e— Umrla je v četrtek v Trnovljah pri Celju 641etna posestnica Marija Koomur-jeva. Istega dne je umrl v celjski bolnišnici 65letni posestnik Jože 2gank iz Dolenje vasi pri ftt. Pavlu pri Preboldu.
e— Usoden padec. V četrtek okrog 11. se je peljal 361etni cinkarniški delavec Marzin Pangerl iz Začreta z vozom po cesti. Ko je skočil pozneje z voza, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico.
e— Gnusno dejanje. Policija je včeraj aretirala delavca Jožeta K. iz Celja, ker je hotel storiti v sredo svoji 151etni hčerki silo. Moža so izročili okrožnemu sodišču.
e— Zagoneten molki. Včeraj je policija aretirala neznanega, okrog 30 let starega moškega, ki je imel pri sebi kolo z ljubljansko evidenčno številko. Aretiranec ne mara povedati svojega pravega imena in tudi ne more dokazati, da je kolo njegova last. Pravi, da je bil pred kratkim Izpuščen iz prisilne delavnice v Stari Gra-diški.
e— Sumljiv mladenič. Včeraj dopoldne se je pripeljal iz Maribora z avtotaksijem v Celje 261etnl S, iz Maribora. Celjska policija, ki jo je bila mariborska policija obvestila, da išče tega mladeniča, je mladeniča v Celju aretirala. Pri sebi je imel 4.600 din in nov kovčeg z modernimi oblekami in perilom. Fanta so izročili mariborski policiji,
e— Obsodba zaradi uboja v Novi cerkvi. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala včeraj 191etni posestnikov sin Konrad Črepinšek iz Novak pri Novi cerkvi, ki je 4. maja zvečer na cesti v Novi cerkvi zabodel 22-Ietnega posestnikovega sina Ivana Sivka iz Nove cerkve z nožem v srce in ga usmrtil, in 161etni posestnikov sin Ivan Trobiš iz Nove cerkve, ker je Črepin«ka udaril s kolom in ga poškodoval. Črepinšek je bil zaradi prekoračenja silobrana obsojen na 1 leto zapora. Trobiš pa bo 1 leto pod oblastvenim nadzorstvom.
e— Mladoletni vlomilci. Celjski policiji je uspelo izslediti vlomilsko družbo, v kateri so bili sami mlajši mladoletniki iz Celja in okolice. Najstarejši član te dične družbe ima komaj 15 let. Otroci so izvršili celo vrsto vlomov in tatvin ter pokradli v Celju in okolici iz stanovanj in cerkev mnogo blaga. Nekaj plena je policija že našla.
A TIA PENSION SAN MARCO VnALFV __ MONNA LISA —
Najodličnejša kuhinja. Nasproti obrežju. Tek. voda. Vrt.
Iz Maribora
a— Matura na klasični gimnaziji. Na
podlagi uspehov pri pismenem višjem tečajnem izpitu od U. do 14. junija je bilo 15 pripravnikov, ited temi 6 pripravnic, oproščenih ustnega izpita. Oproščeni so bili- iz a-razreda Lilijana Barle, Marija Brezovšek, Marija Klasinc, Vlasta Kova-čec, Anton Ladra, Vladimir Ločičnik, Franc Mlakar in Metka Perne; iz b-razre-da Stanko Heric, Jaroslav Kikelj, Ivan Krepfl, Anton Novak, Franc šmigoc, Štefanija štibler in Jožef Vesenjak. Ustni izpit je bil od 16. do 21. junija pod predsedstvom ravnatelja Martina Mastnaka. Izpit je napravilo 32 pripravnikov, med temi 2 pripravnici: Ksenija Breščak, Štefan Ci gilt, Janez Cugmas, Jožef Čeh. Maks Dimnik, Stanko Dobrodel, Franc Domik, Dragotin Flis, Ivan Iršič, Vojmir Jurko-vič, Bernard Klugler, Erih Kurzmann, Leopold Leskovar, Franc Luskar, Ivan Lužnik, Julijana Marinič, Ljubomir Marion, Miroslav Marotti, Stanko Marovt, Dušan RogI, Rudolf Ropaš, Rudolf Smer-du, Karel Stare, Borut šanda, Tomaž še-ruga, Koloman Vegi, Alojzij Zimic, Alojzij Žagar. Privatisti: Marijan Bratuš, Rudolf Knez. Alojz Logar in Anton Magdič. Popravni izpit ima v avgustu 5 pripravnikov.
Podružnica S.P.D. v Tržiču
vabi za nedeljo vse planince in izletnike
na „ŽEGNANJE"
v svoj Planinski dom na Kofeah.
a— Višji tečajni izpit na II. gimnaziji
so končani. Trajali so od 8. do 23. junija pod predsedstvom ravnatelja Matka He-rica. Prijavilo se je 48 pripravnikov in 42 pripravnic. Izdelalo je 41 pripravnikov in 40 pripravnic (5 pripravnikov in 8 pripravnic z odličnim uspehom).
a— Razstava risb in ročnih del bo na državni nepopolni mešani realni gimnaziji na Zrinjskega trgu (II. nadstropje) v soboto 24. in v nedeljo 25. junija t. 1. Starši in ljubitelji mladine vabljeni.
a— Pokošeno seno kurijo. V Slovenskih goricah so morali pokositi travo, ki je na poplavljenih travnikih silno trpela. Trava je bila vsa poblatena in so morali kmetje sedaj seno pokuriti. Zaradi tega bo v pri. «adetem delu Slovenskih goric veliko pomanjkanje krme,
a— povožen starček, v Hočah je povozil brezobzirni kolesar 861etnega Petra Oeriča, ki je obležal na tleh z zlomljeno deanlco. če rie se zdravi v bolnišnici. Orožniki at zanimajo za kolesarja.
SONČENJE
bres opeklin ta peg — samo a Partumerija >VENUSt, Tyrftav 9
LA-MA
ar- V tajni razpravi je mali kazenki senat obsodil 411etno Matildo Völker iz Maribora na 5 mesecev strogega zapora, ker je odpravila proti nagradi 150 din telesni plod 341etni Elizabeti V„ ki je bila eoobto-žena in obsojena na 3 meseee strogega za. pora.
a— šolska razstava na realni gimnaziji
bo 24. in 25. junija od 8. do 18. Starfii in drugo občinstvo iskreno vabljeni.
a— Nikar ère« nje na tla. 671etna vdova Alojzija španbauer iz Židovske ulice 5 je etopila tako nesrečno na črešnjo, ki jo je nekdo vrgel na tla, da si je revica pri padcu hudo poškodovala desne. nogo. Pre-peljali so jo v bolnišnico
a— Šahovske novice. SK Železničar razpisuje tekmovanje za šahovsko prven. etvo mesta Maribora, ki se prične 3. julija ob 20. v kavarni Bristol, Tekme bodo vsa. ko nedeljo, torek četrtek in petek od 20 do 24. čas igranja 34 potez v prvih 2 uran. potem 18 potez na uro. Prijave bo spre je. mal do 28. t. m. od 20. do 22. v kavarni Bristol načelnik sekcije g. Knechtl. Pravico igranja Imajo vsi mariborski šahi ti. Nagrade so: 300 din in častno darilo prvaka v obliki pozlačene plakete potem 250 din, 200 din, 280 din, 150 din, 120 din, 100 din 80 din ter knjižni nagradi.
a— Koncert malih harmonikarjev, ki nastopijo jutri v pestrih narodnih nošah pod vodstvom g. Vilka šušteršiča v mestnem parku, priredi jutri v nedeljo mestni Odbor Jadranske ctraže. čisti dobiček je namenjen letovanju siromašne dece na morju. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
a— OrožnikOva nezgoda. Na Kamniški
cesti je zavozil po nesrečnem naključju orožniški kaplar Sabit Bečovic v obcestni drog Obležal je s poškodovano lobanjo. Nezave tnega so ga prepeljali v bolnišnico.
a.— Usodna igra z žabami. 51etni kmečki sin Franc Dajčman iz Gornjega Jakob skega dola 45 se je šel igrat pred hišo že larke Genovefe Lubejeve. Stopil je k jami pred hišo. ki je napolnjena z vodo, ter se, kakor navadno, igral z žabami v mlaki. Pri tem pa je fantu najbrže spodrsnilo. Padel je v mlako in utonil, čez kakšno uro se je vrnila domov Lubeieva in umi-la roke v mlaki. Potegnila je nesrečnega fantka z mlake.
a— Via ml ia jo in kradejo. Starinarki Ani Samuh iz Mi nske ulice so odnesli iz stanovanja zlato žensko zapestno uro, zlato ovratnico in 3 m blaga za ženske obleke v skupni vrednost: 1500 din — Srebrno cigaretno dozo, vredno 600 din, so ukradli tkalcu Miroslavu španringu iz Tezna. — Zasebnemu uradniku F. Pečku iz Cankarjeve ulice pa je izmaknil nekdo denarnico, v kateri je b i 100 dinarski bankovec.
a— Strela je zanetila požar. V Zgornjih žerjavcih je zanetila strela požar, ki je upepelil Rokavčevo domačijo. Pri Sv. Ani v Slovenskih gor cah pa je zgorela domačija posestnika Alojzija Domanjka.
a— Avto v obcestnem jarku. Pri Sv. Be. nediktu se je hotel osebni avto izogniti vozniku. Pri tem je zavozil preveč na rob ceste in ce je avto prekucnil v jarek. V avtu so bili Franc Recer, Viktor Ipavec, Jo. ško Sernc in njegova žena. K sreči je odnesel poškodbe le Franc Recer, ki pa je ostal v domači oskrbi. Lastnik avtomobila je oškodovan za 5000 din.
Iz Zaporja
z— Gostovanje Trboveljskih slavčKov.
Na Petrovo 29. t. m. ob 17 bodo Trboveljski slavčki v cerkvi v Zagorju priredili duliovni koncert, katerega glavna točka bo Grbčeva staroslovenska maša, ki je doživela ob krstu v Ljubljani velik uspeh. Vabljeni so ljubitelji lepe glasbe in vsi, ki znajo ceniti kulturno prizadevanje malih pevcev iz sosednjega revirja.
Iz Trbovelj
t— Sedemdesetletnico praznuje v soboto. 24 t. m. ga. Alojzija Zavolovšek, pose'tnica v Braslovčah, Jubilantka, ki je po svo;ih sorodstvenih vezeh dobro znana tu. di v Trbovljah, je bila vse svoje življenje delavna žena, štedljiva gospodarica, marljiva pa tudi odprtih rok. Po možu Francu je vdova že 27 let ter navzlic svoji visoki starosti vodi vestno svoje gospodarstvo. Iz srečnega zakona sta se rodila dva otroka, in Ivan, sedaj urar v Trbovljah in hči Marija, poročena z dimnikarskim mojstrom Gevolkerjem v Mariboru. Slav-1 jen ki tudi iz Trbovelj iskrene čestitke!
t— Narodno obrambni odbor se bo na pobudo trboveljsk h nacionalnih krogov v kratkem ustanovil pri nas. Na sestanku v Delav kem domu je sodelovala večina trboveljskih društev in organizacij. Pred. sednik pripravljalnega odbora je razdelil osnutek narodno obrambnega dela, po katerem naj bi se vsa društva združila v protiakciji nasproti v" emu, kar je kvarno naši državni nedotakljivosti. Novi odbor ima vzgajati in podpirati državljansko zavest. Vsa društva obdrže svobodo akcije, vendar se obvežejo, da bodo pri svojih članih vzgajala strpnost in medsebojno spo štovanje. Posebna fkrb se bo posvetila narodno obrabni vzgoji mladine. Odbor sam bo sestavljen iz za topnikov, vseh sodelujočih društev, podrobno delo pa bo vod 1 ožji izvršni odbor osmih članov, ki naj pripadajo vsem svetovno nazorskim skupinam, sodelujočim v odboru. Zamisel ustvaritve široke narodne fronte v našem industrijskem reviriu je vsekakor koristna glede na tukajšnje socialne razmere ter bi bilo želeti, da novo ustanovljeni narodno obrambni forum deluje pri nas kar Z najve^j'm u'pehom.
DOLENJI LOGATEC, Zvočni kino So kol bo predvajal drevi ob pol 21. uri, jutri ob 15., 17. in pol 21. in v ponedeljek ob pol
21. umetnino, ki bo ostala nepozabna vsem gledalcem: »Snegulčica in sedem škratov«. Domačini in okoličani ne zamudite te pri. like!
BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri zabavni film »Sherlock Holmes« in ob čajni dodatek.
Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob poi 21. uri. v nedeljo tudi ob 15. velefilm »Tajnosti Rde. čega moria«. V glavni vlogi H. Baur. Med dodatki risana šala in Paramountov zvočni tednik. Sledi za praznik »Zveri pragozda«.
Sevnica Zvočni kino bo predvajal samo danes ob 20. uri veseli film »Neugnanka«. ki je posnet v naši Dalmaciji.
TRŽIČ. Kino predvaja dpnes in jutri barvasti velefilm »Tajfun« (Potop).
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Gospodarstvo
Zaradi manjSega uvoza surovin smo imeli v maju aktivno trgovinsko bilanco
V	prvem letošnjem četrtletju je bil razvoj naše zunanje trgovine v splošnem nezadovoljiv. Trgovinska bilanca je bila za 175 milijonov din pasivna, in sicer pri izvozu, ki je zaostajal v primeri z izvozom v istem četrtletju lanskega leta za 92 milijonov din ali za 8%.
V	aprilu se je položaj nekoliko zboljšal in je izvoz prvikrat po vrednosti prekoračil lanski izvoz v istem mesecu. Tudi najnovejši podatki za maj nam kažejo povečanje vrednosti izvoza v primeri z lanskim majem za 5% in obenem aktivno trgovinsko bilanco. Pri tem pa je treba pripomniti. da je ta aktivnost več ali manj posledica nezadostnega uvoza surovin zaradi pomanjkanja deviz.
V	maju je znašal naš izvoz 334.097 ton (lani v maju 340.005) v vrednosti 466.5 milijona din nasproti 445.6 milijona din v lanskem maju. V primeri z lanskim letom je torej izvoz po količini zaostajal za 1.7%, po vrednosti pa je bil večji za 20.9 milijona din ali za 4.7%.
Uvozili pa smo v maju 98.360 ton blaaa (lani 108.740) v vrednosti 424.1 milijona din nasproti 489.9 mili iona din v lanskem maju. Uvoz se ie torej v primeri z lanskim letom zmanjšal po količini za 9.6%, po vrednosti pa za 13.4%.
Naša trgovinska bilanca je bila v maju aktivna za 42.4 milijona din medtem ko je bila lani v maju pasivna za 44.3 milijona din Gibanje naše zunanie trgovine v prvih petih mesecih t. 1. je bilo naslednje (v milijonih din):
izvoz uvoz saldo ianuar 1939,	319.1 378.3 —59.2
februar 1939	339.5 402.1 —62.6
mare 1939	423.0 476.3 —53.3
april 1939	433.3 418.8 +14.5
maj 1939	466.5 424.1 +42.4
jan.-maj 1939	1981.3	2099.6	—118.3
ian.-maj 1938	2015.1	2233.7	—218.6
jan.-maj 1937	2404.8	1987.3	+417.5
ian.-maj 1936	1337.7	1706.5	—368.8
jan. - mai 1935	1532.8	1464.3	+ 68.5
jan.-mai 1934	1428.2	1350.9	+ 77.3
jan.-maj 1933	1182.0	1045.4	+136.6
V	prvih petih mesecih letošnjeea leta je vnašala vrednost našega izvoza 1981.3 mi-/ijona din, t. j. za 33.8 milijona din ali za
I.7%	manj nego lani in za 423.5 milijona din ali za 9.3% manj nego predlanskim v istem razdobju. Uvoz pa je letos v petih mesecih dosegel le vrednost 209S.6 milijona din, t. j. za 134.1 milijona din ali za 6.0% manj nego lani v istem razdobju.
Pasivnost naše trgovinske bilance, ki je v prvem četrtletju dosegla že 175 milijonov dfn, se je zmanjšala v naslednjih dveh mesecih na 118.3 milijona din in je bila za 100 milijonov manjša nego lani; predlanskim pa smo imeli že v petih mesecih za 417 milijonov din aktivno trgovinsko bilanco.
Naš izvoz v maju
Pšenice smo v maju izvozili 239 vagonov (lani —) v vrednosti 5.6 milijona din. Predvsem pa je v primeri z lanskim letom zaostajal izvoz koruze, ki le znašal v maju le 3364 vagonov (lani 9057) v vrednosti 34.6 milijona din (93.8). Občutno je nazadoval tudi izvoz pšenične moke od lanskih 6.2 na 0.4 milijona din ln izvoz otrobov od 3.9 na 0.5 milijona din.
Izvoz fižola je sicer po količini nazadoval od 443 na 214 vagonov, po vrednosti pa le od 7.6 na 6.4 milijona din. Povečal se je izvoz vina na 105 vagonov (lani 26) v vrednosti 3.2 milijona din (0.9) in izvoz zdravilnih zelišč na 2.1 milijona din (0.9). Hmelja smo v maju Izvozili le malenkostno količino v vrednosti 28.000 din (lani 1.1 milj. din) in tudi tobaka skoro nismo izvažali, saj je znašal izvoz komaj 34.000 din (lani 37.8 milijona din). Povečal pa se je izvoz konoplje na 16.9 milijona din (12.2).
Boljši Izvoz goved e ln svinj
Pri izvozu žive živine opažamo v splošnem zboljšanje. Goveje živine smo izvozili v maju 3916 glav (lani 1082) v vrednosti
II.8	milijona din (3.1). Izvoz svinj se je dvignil na 35.509 glav (24.213) v vrednosti 59.4 milijona din (33.3), manjši pa je bil izvoz konj, ki je nazadoval od lanskih 4.8 na 3.6 milijona din in izvoz žive perutnine, ki se je skrčil od 2.6 na 2.0 milijona din. Svežega mesa smo v maju izvozili za 9.8
milijona din (lani za 5.0), mesnih izdelkov pa za 5.7 milijona din (2.6) ln svinjske masti za 11.2 milijona din (1.8).
Primanjkljaj, ki znaša v primeri z lanskim majem samo pri koruzi in tobaka skoro 100 milijonov din, je torej do polovice krit s povečanim izvozom goveje živine, svinj, mesa in masti za 51 milijonov.
Izvoz Jajc je ostal na skoro nespremenjeni lanski višini in je dosegel vrednost 23.6 milijona din. Povečal pa se je izvoz perja in puha od 4.1 na 7.1 milijona din in izvoz surovih kož od 3.1 na 9.2 milijona din.
Večji izvoz lesa
Ze prejšnja dva meseca smo zabeležili, da se je izvoz lesa pričel zopet dvigati. Tudi statistika za maj nam pove, da je bil izvoz lesa v tem mesecu večji nego lani. V maju smo izvozili 9099 vagonov gradbenega lesa (lani 7055) v vrednosti 73,8 milijona din (59.9). Drv smo izvozili 523 vagonov (207) v vrednosti 1.1 milijona din (0.5), lesnega oglja 280 vagonov (91) v vrednosti 1.8 milijona din (0.6) ln lesnih izdelkov 43 vagonov (49) v vrednosti 2.7 milijona din (2.3). Temu povečanju izvoza gradbenega lesa, drv, oglja in lesnih izdelkov za 16.2 milijona din pa stoji nasproti zmanjšanje izvoza železniških pragov za 2.6 milijona din. od lanskih 4.5 na 1.9 milijona din. Tudi izvoz ekstraktov za strojenje je bil večji nego lani, saj je dosegel vrednost 6.0 milijona din nasproti 1.9 milijona din v lanskem maju.
Ostali izvoz
Tudi v maju je bil izvoz bakra prav
znaten, saj je dosegel 408 vagonov (387) v vrednosti 65.8 milijona din (48.4). Tudi izvoz rud se je dvignil na 29.1 milijona din (27.4) in izvoz svinca na 7.1 milijona din (3.4). Mnogo boljši Je bil v maju izvoz cementa, ki se je povzpel na 1828 vagonov (1171) odnosno na 5.1 milijona din (2.9), in izvoz kaloijevega karbida ln cia-namida, ki je dosegel vrednost 10.1 milijona din (2.7).
Uvoz surovin se je skrčil zaradi deviznih težkoč
Statistika za maj je posebno zanimiva z ozirom na znane težkoče pri uvozu surovin zaradi pomanjkanja deviz. Občutno je v maju nazadoval uvoz surovega bombaža, ki je znašal komaj 71 vagonov (lani 139) v vrednosti 8.2 milijona din (lani 17.5). Uvoz bombaža je torej padel na polovico lanskega uvoza. Prav občutno se je zmanjšal tudi uvoz volne, in sicer od lanskih 66 na 44 vagonov, odnosno od
18.5	na 8.6 milijona din.
Naša tekstilna industrija si je skušala
deloma pomagati iz stiske z večjim uvozom preje. To povečanje pa ne more nadoknaditi izpadka pri uvozu bombaža in volne. Bombažne preje smo v maju uvozili 125 vagonov (lani 116) v vrednosti 29.7 milijona din (lani 28.2), uvoz volnene preje pa se je povečal na 19 vagonov (lani 12) v vrednosti 12.2 milijona din (8.1). Povečal se je tudi uvoz preje iz umetne svile, ker tu ni omejitev, saj uvažamo vso umetno svilo iz klirinških držav Svilene preje smo v maju uvozili 29 vagonov (lani 19) v vrednosti 9.7 milijona din (8.4). Zmanjšal se je v primeri z lanskim letom nadalje uvoz železa in polfabrikatov od
18.6	na 7.2 milijona din. Uvoz železne pločevine pa se je povečal od 6.6 na 8.7 milijona din in uvoz železniškega materiala od 5.1 na 16.3 milijona din.
Prav občutno nazadovanje opažamo tudi pri uvozu surovih kož, ki se Je skrčil od lanskih 108 na 16 vagonov, odnosno od lanskih 14.8 na 2.9 milijona din. Uvoz premoga je znašal letos v maju le 3081 vagonov (lani 4166) v vrednosti 9.5 milijona din (15.3), uvoz loja pa se je skrčil od 2.5 na 1.6 milijona din in uvoz oljnih plodov in oljnega semenja od 3.1 na 1.3 milijona din.
Uvoz tkanin zaradi pomanjkanja deviz ni toliko trpel, saj smo v maju uvozili za 22 milijonov din bombažnih, svilenih in volnenih tkanin nasproti 23 milijonom v lanskem maju. Skrčil pa se je uvoz strojev in aparatov od lanskih 57 na 41 milijonov din in uvoz prevoznih sredstev od 37 na 32 milijonov.
Gibanje zaposlenosti v Sloveniji
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju zaposlenosti v mesecu maju. V tem mesecu se je zaposlenost sezonsko znatno dvignila. Od aprila do maja se je povprečno število zavarovancev povečalo za 4985 (lani za 4269) na 103.760. V pret. mesecu je bilo število zavarovancev za 3344 večje nego lani v maju. Prekoračili smo tudi za 2016 zavarovancev največjo zaposlenost v zadnjem letu pred krizo, t. j. 1 1930, ko je znašalo povprečno število zavarovancev 101.744.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v maju 25.86 din in Je bila za 1.15 din višja nego lani v maju ter 3.39 din višja nego v maiu 1936. Navzlic temu povečanju v zadnjih letih vidimo, da povprečna dnevna zavarovana mezda še vedno zaostaja v primeri z zadnjimi leti pred gospodarsko krizo, saj ie znašala v maju 1930 26,59 din. Skupna dnevna zavarovana mezda Da je znašla v maiu din 2,683.000. t. j. za 202.000 din več nego lani v istem mesecu.
Gibanje zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah
K že znanim podatkom o gibanju zaposlenosti v aprilu objavlja sedaj Okrožni urad še številke o gibanlu zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah v tem mesecu.
Od marca do aprila se Je število zavarovancev povečalo za 3063. To povečanje ima docela sezonski značaj, kaiti samo na gradbene stroke odpade povečanje za 3494 zavarovancev, torej več kakor znaša celotno povečanje. Gozdno žagarska industrija zaznamuje še vedno nazadovanje in je v tem mesecu število zavarovancev v tej stroki nazadovalo za 288 Nazadovanje v manjšem obsegu ooažamo tudi v usnjarski in čevljarski industriji, v živil-
ski industriji in v trgovini. Število zavarovancev v tekstilni industriji se je ! zmanjšalo za 142, kar je očitno v zvezi z redukcijami zaradi pomanjkanja surovin, medtem ko kaže oblačilna industrija povečanje števila zavarovancev za 142.
Spremembe nasproti lanskemu aprilu
Primerjava z aprilom lanskega leta
nam kaže naslednjo zanimivo sliko: Privatna gradbena delavnost je letos manjša nego je bila lani. Pri gradnjah nad zemljo je bilo v maju povprečno 5436 zavarovancev, t. J. za 643 manj nego v prejšnjem letu. Večja pa je bila zaposlenost pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradbah, kjer je bilo 3889 zavarovancev t. j. 1122 več nego v lanskem maju. V industriji gradbenega materiala pa je bilo 5386 zavarovancev t. j. za 361 več.
Manjšo zaposlenost nego lani beleži gozdno žagarska Industrija, kjer je bilo v maju 7246 zavarovanih delavcev, t j. za 717 manj nego lani, medtem ko je bilo v industriji za predelovanje lesa zaposlenih 4517 delavcev, t j. za 403 več. V čevljarski in usnjarski industriji ie bilo vsega 5138 delavcev, t. j. za 280 manj nego v lanskem maju
Tekstilna industrija kaže navzlic nazadovanju v maju še vedno večje Število zavarovancev nego lani, namreč 17.209 (plus 910), oblačilna industrija pa 5634 (plus 317), v kovinski industriji le bilo v maju 8040 zavarovancev (plus 303), v kemični industriji 2511 zavarovancev (plus 178) in v papirni industriji 2123 (plus 249).
Gospodarske vesti
= Stalna delegacija lesnega gospodarstva ln strokovni odbor pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. ZagrebSkl . »Jugoslovenski Lloyd« objavlja na proS- J
njo stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije, da ta stalna delegacija ni nikoli razpravljala o možnosti, da se odpove sodelovanje lesnega gospodarstva v strokovnem odboru za les pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, niti ni napravila korakov pri članih tega strokovnega odbora, da bi iz njega izstopili. Potemtakem ne ustrezajo dejstvom tudi zaključki, ki bi se lz te predpostavke lahko izvajali.
= Rudosledstva brez oblastvenega dovoljenja. Rudarsko glavarstvo dobiva ponovno pritožbe od kmečkega prebivalstva, da različne osebe opravljajo rudosledna dela. ne da bi se prej pogodile z lastnikom dotičnih zemljišč za odškodnino, kakor to določa § 98. in si. občega rudarskega zakona. Pogosto se celo dogaja, da rudosledec obljubi lastniku zemljišča dobro odškodnino, ki Je pa pozneje sploh ne plača in pusti zemljišče razkopano. raz-rito in poškodovano. Opozarja se prebivalstvo. da nikjer ni predpisano, da bi moral lastnik zemljišča svojo zemljo odstopiti rudosledcu za rabo. t. j. za Iskanje rudnin v zemlji, dokler ne sprejme zahtevane oziroma pogojene odškodnine za zemljišče. Vsako rudosledenje v razdalji 38 m od stanovanjskih in gospodarskih poslopij je v smislu § 14. cit. zakona sploh prepovedano. V vsakem primeru se mora rudosledec izkazati z rudoslednim dovoljenjem, ki ga za vsak primer posebej izda rudarsko glavarstvo v Ljubljani.
= Dobave. Direkcija drž rudnika v Vr-dniku sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo polnilnih elementov, do 13. julija za dobavo 2 elektromotorjev za istosmerni tok. Direkcija drž. železnic — gradbeni oddelek — v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo strešne lepenke, stojalnih vijakov, kotnega železa, rebraste pločevine, železne žične vrvi. verig, zakovic, vijakov, krede, kleja, mavca-alabastra. čopičev za pleskanje, krtač itd. Štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo filtrirne naprave, do 30. t. m. pa za dobavo pločevinastih 200-Iiterskih sodov. Dravska delavnica v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo jesenovih, bukovih in smrekovih desk. Uprava zavoda »Čačak« v čačku sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo kotlov s pokrovom iz železne pločevine, ki ne zarjavi. Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 30. L m ponudbe za dobavo raznega materiala za barvanje, lakov, krede, mila, mavca, lima, olja,
Borze
23. junija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. češke klirinške krone so se trgovale v Ljubljani po 151, v Zagrebu po 150.25 in v Beogradu po 150.50. Grški boni so se trgovali v Zagrebu in Beogradu po 31.25. Na svobodnem deviznem trgu je tečaj angleškega funta ostal nespremenjen.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri stalni tendenci nudila po 468 (v Beogradu je bil promet po 466). Zaključki so bili zabeleženi v 4°/0 severnih agrarnih obveznicah po 59.75, v 7°/o investicijskem posojilu po 100 (v Beogradu po 99.75) in v delnicah Trboveljske po 174.
DEVIZE
Ljubi jana. Oficielni tečaji: London 206.07 — 209.27, Pariz 116.36 — 118.66, New York 4381.75 — 4441.75, Curih 995 — 1005, Milan 231.85 — 234.95, Praga 149.25 — 150.75, Amsterdam 2336—2374, Berlin 1770.12 — 1787.88, Bruselj 748.50 —760.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.83—147.13, New York 5456.13 — 5516.13. Curih 1237.32 — 1247.32, Amsterdam 2906 66 — 2944.66, Bruselj 931.33 — 943.33.
Poslednji sem, stojim na koncu čvrsto, a jutri vsi postavimo se v vrsto.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.75125, London 20.7675, New York 443.6250, Bruselj 75.45, Milan 23.34, Amsterdam 235.50, Berlin 177.90, Stockholm 106.90, Oslo 104.35, Köbenhavn 92.70, Sofija 5.40, Praga 15.00, Varšava 83.62, Budimpešta 87, EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 468 bL, 4°/o agrarne 62 den., 4«/o severne agrarne 59 — 59.75 (59.75), 6% dalm. agrarne 85 — 85.75, 7'•/» stabiliz. 100 den., 7% invest. 99.75 — 100.25 (100), 7«/o Seligman 99 den., 7o/o Blair 92 den. 8«/« Blair 100 den.; delnice: PAB 213 den., Trboveljska 172.50 — 175 (174), Gutman 40—50, Sečerana Osijek 85 — 90, Osiječka ljeva-onlca 155 — 165, Jadranska 320 den.
Beograd. Vojna škoda 465.50 — 466.50 (466). za julij 465.50 — 466 (465), 4% agrarne 62.50 den. (63), 4% severne agrarne 59.75 — 60 25, 6% begluške 87.50 —88, 6°/o dalm. agrarne 85.50—85.75,7»/0 invest. 99.50 den. (99.75), 7°/o Seligman 100 den., 7°/o Blair 92 — 94. 8% Blair 100 50 — 102, Narodna banka 7400—7450 (7400), PAB 210 — 211 (210.50—211).
Blagovna tržišča
ZITO
+ Chicago, 23. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 68.75, za sept. 69.50, za dee. 71.875; koruza: za sept. 49.125,
+ Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: 78/79 kg baška 149 — 151; sremska 149 — 151; slavonska 150 — 152; banatska 148 — 152. Rž: baška 135 — 13750. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 147.50 — 150 jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski m slavonski 144 — 146 Koruza : baška 119
—	121; baška pariteta Indjija in Vršac 119
—	121. Moka: baška in banat ka »0g« m »Ogg« 230 — 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; »6« 170 — 180; »7« 145 — 155; »8« 115 — 120 Fižol: baški in sremski beli 295 — 300 Otrobi; baški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatski 100 — 102.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 22. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 3.17 (prejšnji dan 5.23), za sept. 4.73 (4.78), ŽIVINA
+ Na svinjski sejem 23. junija je bilo pripeljanih 178 svinj. Prodanih je bilo 106 komadov. Cene so bile naslednje: 5—6 tednov stari prasci 80—100 din, 7—9 tednov stari 110—120, 3—i mesece stari 180—240, 5—7 mesecev stari 310—450. 8—10 mesecev 470—515, leto dni stari 710—920. Svinje 5o se prodajale po 6 do 8 din za kg žive teže in odn. po 8—11 din za kg mrtve teže.
Prekmurski teden podaljšan
Zaključen bo prihodnji četrtek zvečer
ko nagajivo, da je marsikoga zadržalo do-
Murska Sobota, 23. junija.
Nihče ni pričakoval tako velikega odziva, kakor ga je deležen Prekmurski teden. Na tisoče in tisoče ljudi je v tem času prihitelo v Mursko Soboto, da vidijo največjo kulturno ln gospodarsko manifestacijo na prekmurskih tleh. Zadovoljni so se vračali v oddaljene domove ln s svojim pripovedovanjem o uspehu razstave privabili nove obiskovalce. Spričo tega so se ugodno razvijali tudi kupčijski posli. Obisk bi bil še mnogo večji, če ne bi bilo vreme ta-
rna.
Zato je bila razumljiva želja, da bi se Prekmurski teden podaljšal za nekaj dni. Uprava se ni ustrašila ne truda in ne stroškov in je ugodila splošni želji tako, da bo Prekmurski teden podaljšan do četrtka 29. t. m. Zaključek Prekmurskega tedna torej ne bo v nedeljo, ampak šele v četrtek zvečer 29. t. m. Prepričani smo, da bodo to odločitev pozdravili vsi, ki doslej še niso mogli posetiti Prekmurskega tedna.
lost se je podrl i__________
šoferja so komaj rešUi iz prevmjenega vozila
Železniki, 23. junija. V četrtek zjutraj sta naložila šofer Vr-hunc Mihael in njegov spremljevalec Dolenc Janez na lesnem skladišču g. Thalerja Marjana v Železnikih gradbeni les na tovorni avtomobil, last g. Košmelja Jožka, gostilničarja in posestnika v Železnikih. Ker sta žaga in skladišče na desnem bregu reke Sore, sta avto zapeljala prav do skladišča. Malo pred osmo uro je šofer Vrhunc hotel zapeljati avto čez most na cesto, kjer bi bili še doložili, ker avto še ni bil čisto naložen.
Nesreča pa je hotela, da se je most, ki je bil zgrajen pred dobrimi dvanajstimi leti, pod težo vozila podrl. Avto je z lesom in šoferjem v kabini zgrmel v strugo reke Sore kake štiri do pet metrov globoko.
Res, sreča v nesreči za šoferja je, da je ostal živ, kajti avto se je prevrnil v strugo tako, da so bila kolesa nad vodo, a ostali del v vodi. Sreča za šoferja je bila v tem, ker je bila pomoč takojšna. Naglo so razbili vrata kabine in šoferja spravili na suho. Če bi se bila nesreča zgodila pred nekaj dnevi, ko je bila voda še visoka, bi šoferja najbrž sploh ne bilo mogoče rešiti.
Materialna škoda je precejšna. Šoferju Vrhuncu je usoda sploh nenaklonjena. V nekaj mesecih se mu je pripetila že peta nesreča. Pred tedni je povozil do smrti neko petletno dekletce, sedaj pa je komaj ušel smrti sam. Lastnik lesa g. Thaler Marjan je takrat šoferja opozarjal na nesrečo, da jc most slab, a šofer se ni dal oplašitL
I CI
Sobota» 24. Junija
Ljubljana 12: Vesela godba krajša čas
(plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: "Nadaljevanje otroške povesti in mia. dinska zvočna igra »V kresni noči« (Ribičič). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Predavanje insp. drž. obrambe. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Slo. venski kresni večer. — 22: Napovedi, po-ročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
Beograd 18 30: Narodna glasba. — 20: Orkester ln pevci. — 21: Lahka glasba. — 22.20: Ples in narodne pesmi. — Zagreb 17.15: Petje. — 20: Pesmi in klavirske skladbe. — 21: Godba na pihala. — 22.20: P1W. — Praga 20: Iz operet. — 21.20: Plesi Joh. Straussa. — 22.10: Ples. — Sofija 18: Bolgarske pesmi. — 19.30: Orkestral-
ni in violinski koncert. — 21: Lahka godba. — 2140: Ples in narodni napevi. — Dunaj 12:' Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.55: Zborovsko petje. — 20.15: Pe. ster glasbeni spored. — 22.30: Lahka ln plesna muzika. — Berlin 19: Operne melodije. — 20.15: Arije in pesmi. — 22.45: Nočni koncert in ples. — 24: Lahka glas. ba. — München 19; Plošče. — 20.15: Večer humorja. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Pariz 20.30: Operni prenos. -
Sokol
Sokolsko društvo Medvode proslavi ju-tršnjo nedeljo, v primeru slabega vremena pa na praznik 29 junija, 20letnico obstoja, združeno z razvitjem naraščajikega prapora, javnim nastopom in veliko narodno veselico. Zato vabimo vsa bratska društva in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da na ta dan pohite v naše lepe Medvode, da skupno z nami proslave naš fokolski praznik. Skušnja za vse telovadne oddelke bo ob 13. Zveze z vlaki o zelo ugodne. V nedeljo na bratsko svidinje*
Poiueuek z mofločnlkoiB
V Carigradu so prijeli te dni mlado Tur-kinjo, ki so jo v krogih trgovcev in tihotapcev imenovali »Hudičev svet«. Bila je voditeljica doslej največje tolpe tihotapcev, kar so jih zgrabili v Turčiji.
S »Hudičevim cvetom,« ki se imenuje z meščanskim imenom Gul, so prijeli osem njenih tovarišev. Tolpa je imela svoj lastni, dobro opremljeni laboratorij, kjer je pod vodstvom izkušenih kemikov izdelovala opij, hašiš, morfij in heroin. Od tu so šle velike količine mamil ne samo v balkanske dežele, temveč po morski poti tudi na Daljni vzhod in v Zedinjene države. Zaloge so hranili deloma v poslopjih, ki jih je hotela mestna uprava podreti in so bila zato prazna. »Hudičev cvet« je šla v past, ko jo je mlad detektiv, ki jo je imel na sumu, poprosil za sestanek in ! se mu je odzvala.
Pomanjkanje profesorjev na Slovaškem
Japonske žične ovire
! »Hudičev cvet«
pod ključem
Stalin se razgovarja s predsednikom Zveze ruskih komisarjev, Molotovom
čuden zakonski trikot
če ima poročena žena pri sebi sestrično . • •
Na angleški peščini je letos zelo priljubljena zabava »hockey-ball«, ki nudi ženskam
priliko za razgibanje
Maršal Mannerheim {ANEKDOTA
Japonsko vojaštvo brani Kitajcem dostop v mednarodno koncesijo v Tiencinu
Iz slovaških listov povzamemo, da bo v prihodnjem šolskem letu na slovaških šolah še vedno ostalo v službi 127 profesorjev češke narodnosti, in sicer zategadelj, ker Slovaki še ne razpolagajo z zadostnim številom lastnih profesorjev za srednješolski pouk. V teku poletja bo v Bratislavi več počitniških tečajev za izpopolnitev strokovnih učiteljev slovaške narodnosti, ki bodo potem kot profesorji poslani za učne moči na srednje šole.
Kadar se krčijo porodi...
Francija v nevarnosti, da izgubi dvanajst milijonov
prebivalcev
Odkar preti Franciji zaradi zadnjih mednarodnih dogodkov novo prelivanje krvi, piše »Züricher Zeitung-«, so francoski demografi zopet postali predmet zaslužene pozornosti. Francoski tisk se je zavzel za njihove pobude in pod tem pritiskom je demografska stvar storila velik korak naprej.
Število porodov pa.da v Franciji neprestano že skozi pol stoletja. L. 1876. je znašal otroški prirastek v Franciji en milijon 22 tisoč otrok. Lansko leto je statistika zabeležila samo 612.000 rojstev.
Posledice padanja števila francoskega prebivalstva so se dale v prvi dobi po svetovni vojni prvikrat na podlagi številne emigracije, ki se je iz vseh krajev sveta zatekla v Francijo in našla ondi novo domo-vino. Poleg tega se je zmanjšala umrljivost Francozov zaradi napredka medicine. Toda od 1. 1935. ni mogoče prikriti dejstev, število francoskega naroda pada. L. 1938. se je skrčil za 34.700 duš.
Demografi računajo, da znaša primanjkljaj na prebivalstvu v Franciji 15 odstotkov na leto. če se ne bodo porodi povečali v kratkem času, bo številka v kratkem še višja. Francija bo v naslednjih petdesetih letih, če se število porodov takoj ne dvigne, izgubila dvanajst milijonov prebivalcev, t. j. nad četrtino današnjega prebivalstva, ki znaša 42 milijonov. Njeni sosedi pa se bodo v tem času zopet pomnožili. V prvi vrsti velja to za Italijo.
švicarski list opozarja, da gre skrčeno število porodov gotovo v veliki meri na račun izgub v svetovni vojni. Francija je takrat izgubila nad poldrug milijon mladih življenj. Izgubo približno dveh milijonov prebivalcev so Francozi zaenkrat popravili z naturalizacijo številnih emigrantov, ki so se zatekli na francoska tla in našli tam novo domovino. Toda vedno
Narava je največji umetnik
čudovita notranjost Postojnske jame
Primerov, ko je človek skušal posnemati naravo, je brez števila, uspešnih in jalovih. Toda kako malo je primerov, ki kažejo, da tudi narava posnema stvaritve človeškega duha!
Eden takšnih primerov je Postojnska jama s svojo prekrasno in bogato notranjščino, ki so jo občudovali in jo še občudujejo obiskovalci iz vseh koncev sveta. Najbolj se pa začudi tisti obiskovalec čudovite jame kraškega podzemlja, ki prihaja iz Milana ali je vsaj kdaj videl to mesto in njegovo stolnico, ki je pač edinstvena umetnina na svetu. Podoba milanske stolnice namreč — pomanjšano, seveda — najdemo v Postojnski jami, kjer so jo odkrili šele v minulem stoletju.
Če stopaš v Postojnski jami po serpentinasti poti k podzemski Kalvariji, se ti na nekem ovinku ustavi korak sam od sebe in oči ti prevzame slika nanizanih stolpov in stolpičev, ki se dvigajo do stropa, kjer izginejo v nekakšnih oblakih ... Osrednji »stolp« te skupine je najmogočnejši in moli iznad gotske umetnine, ki jo je ustvarila narava sama To je sloviti milanski dom. katerega vtis mogočno povečuje razsvetljava žarometov. Človeku se ob takšni priliki zdi. da stoji na terasi kavarne galerije Vittoria Emanuela in gleda na milansko stolnico. Toda to, kar dela to stvar v Postojnski jami še lepšo, je kipec, ki mu pravijo Madona ter ima neverjetno sličnost s kipom Marije v milanski cerkvi.
Poleg te kapniške skupine, ki razvnema človeško domišljijo, ima Postojnska jama še mnogo drugih zanimivih privlačnosti. Zelo sta znana stalagmita, predstavljajoča sv. Miklavža in sv. Antona. Slednji stoji pred končno postajo podzemske železnice. Poleg tega najdeš v Postojnski jami obilico drugih kapnikov, okraskov, arabesk, stebre, spominiajoče na jonski, dorski in korintski slog ter celo tri stebre, pokrite z rdečo skorjo. Ta skorja je nastala s pomočjo raznih kemičnih nroce-sov. Med obiskovalci slovi zelo tudi priž-Bica, kropilnik in pregrinjalo ter zvon.
Kristalnih omar, stolov in sličnih kapnikov je brez števila. Seveda so kropilniki vedno polni — za kar skrbi zopet narava sama.
Poleg tega vsebuje Postojnska jama mnogo oltarjev in kapel ter celo jamo z grobom, kjer pa seveda ne počivajo človeške. ampak živalske kosti. Širom sveta so znane orgle z nastavkom za note. Po piščalih orgel lahko rahlo udariš s pal-čico. Izvabil boš iz njih čiste kovinske zvoke...
Za milanski dom so se stavbeniki trudili več stoletij. Postojnsko jamo pa je ustvarila narava sama v tisočih in tisočih let. Kajti stalagmiti in stalaktiti, od tal dvigajoči se in od stropa viseči kapniki nastajajo počasi brez človeške pomoči in sg izoblikujejo sami od sebe. -	(—)
ge Newbouldovi napisala tista dva listka zato, ker ji je bila ta obljubila nekaj obleke in denarja.
Sodnik je poskušal sedaj doseči ločitev zakona po obojestranski krivdi. To pa ge Newbouldovi ni bilo všeč in se je energično uprla. Nazadnje je g Newbould povedal, da prevzame tako krivdo kakor sodne stroške nase in potem je sodnik lahko izrekel ločitev. Tako je, če imajo nekje paragrafe za ločitev zakonov, kakor jih imajo na Angleškem
Čehi poslušajo radio
V zadnjem času silno narašča število naročnikov radia na Češkem in Moravskem. Letos so našteli v protektoratu nad 721 tisoč naročnikov radia. Med njimi jih odpade skoro četrtina na Pražane. Čehi pravijo, da predstavlja radio v današnji dobi edino dobro in ceneno zabavo.
Dve konzularni aferi zaradi vohunstva
Angleška vlada je pred dnevi zahtevata odpoklic nemškega generalnega konzula Reinhardta v Liverpoolu zaradi dokazane udeležbe pri vohunskih poslih v prid Nemčije. Zdaj zahteva iz enakih vzrokov nemška vlada odpoklic angleškega generalnega konzula na Dunaju Donalda Sin-claira Gaynora, ki je bil poprej generalni konzul Anglije v Monakovem.
za ženske
„Kralj peska"
Pustolovsko življenje pisatelja pustolovskih romanov
J ne bo tako. Razmere so se spremenile, do-Ì tok tujcev v Francijo postaja čedalje red-j kejši. V Italiji se nasprotno porodi množi-« jo, velika nevarnost pa lahko nastane tudi na evropskem vzhodu, kjer Slovani številčno silno naraščajo.
Kako se je potopila „Phenix"
Pariški listi pišejo o poročilu, ki ga je podal poveljnik nekega vodnega letala o potopitvi podmornice »Phenix«. Letalo se je udeležilo brodovnih vežb, med katerimi je podmornica izginila. Po omenjenem poročilu se je v trenutku, ko se je podmornica potopila, pokazal na morski površini močan vrtinec. Torpedo, ki ga je hotela podmornica izstreliti, ni zapustil ladje.
Iz tega sklepajo strokovnjaki, da je ostala pri potapljanju podmornice kakšna odprtina odprta ali pa da je prišlo do kakšne eksplozije. Lego nesrečne ladje so sedaj natančno ugotovili. Dosedanji poskusi, da bi jo dvignili, so ostali brez uspeha, ker so se verige potrgale. Podmornico hočejo sedaj zvleči na plitkejši kraj, kjer bi bila potapljačem dosegljiva.
Že od leta 1935 je živela v hiši ge New-bouldove v Londonu njena 181etna sestrič-na Hilda. To dekle je postalo zakonu usodno, kajti po zatrdilih ge Newbouldo-ve se g. Newbould ni mogel ustavljati dekletovim čarom. Zgodil se je zakonolom in ga Newbouldova ga je jasno videla na svoje oči.
Ko sta bila nje mož in Hilda zdoma, je izvrtala v pod sobe nad stanovanjsko moža in usodno Hildo sama. Odšla je v Sobo nekoliko lukenj. Zvečer je ostavila opazovalno sobo in tam je gledala, ležeč na trebuhu, kaj se dogaja spodaj. Stvar je prišla pred sodnika. G Newbould je ogorčeno zavračal trditve svoje žene in tudi lepa Hilda ni hotela priznati nič takšnega. Tedaj je Newbouldova potegnila iz ročne torbice svoj adut, dva listka s sledečim potrdilom: »Potrjujem, da so se zgodile med g. Newbouldom in mano dne tega in tega intimnosti. Hilda Fulle-Icva.«
G. Newbould se pa ni vdal. Z isto ogorčenostjo je trdil, da sta ti domnevni potrdili prostaški potvorbi in potem je še sam stopil na dan s strašnimi obtožbami. Po njegovem zatrjevanju je bila ga Newbouldova tista, ki se je pregrešila na vse načine, s katerimi se more poročena žena sploh pregrešiti. A tudi njegovi dokazi niso bili bogve kako prepričljivi. Končno je lepa Hilda s solzami v očeh priznala, da je bila
Nov sport
Letošnjo nagrado za najboljši pustolovski roman je prejel Pierre Apesteguy za knjigo »Kralj peska«, ki se dogaja na temelju njegovih lastnih doživljajev v pušča-
častni doktorat dr. Beneša
Bivšemu prezidentu ČSR dr. Benešu je podelilo ameriško vseučilišče Trinity College častni doktorat
Admiral Percy Noble
poveljnik angleškega brodovja v Kitajskem morju
Poročilo preiskovalne komisije o „Squalusu"
V ameriškem Portsmouthu je začela te dni mornariška komisija raziskovati vzroke potopa podmornice »Squalusa«, ki je doslej še niso dvignili. Izpoved prve priče, komanderja Mc Geeja, navaja možnost, da je kakšen ventil za dovajanje zraka imel napako in so skozenj vdrle v ladjo vodne mase. Mc Gee je izjavil, da je kontrolna žarnica ob kontrolni deski kazala »zaprto«, medtem ko je bil yentil odprt
poveljnik finske vojske, o katerem so se v zadnjih dnevih raznesle vesti, da je odstopil zaradi napovedanega obiska šefa nemškega generalnega štaba v Helsinkih
Postani in ostani član IVpdnikeve družbe!
»Da ljubica, tako je... tako je ... tak« je-»,*	(»Everybodys week]y«J
vah Sirije in Male Azije. Apesteguy sploh še ni ničesar napisal, česar bi ne bil sam doživel in moč njegove nadarjenosti je baš v stvarnem opisovanju lastnih doživljajev.
Po rodu je Bask in ker so njegovi starši obubožali, ko je bil še mladenič, se je lotil tihotapskega posla, ki je ob divji pirenejski meji združen z mnogo romantike. Uganjal pa je tudi mnogo sporta in nekega dne je postal avtomobilski dirkač. V tem področju pa ni uspel in nekega dne je ostal v Parizu brez beliča v žepu.
Dalj časa je živel kot dninar, potem kot nosač na trgu. Ob tem času se je seznanil s človekom, ki ga je pognal popolnoma v življenje pustolovščin. Nekakšen im-presarij mu je predlagal predavateljsko turnejo po Združenih državah. Apesteguy je njegov predlog sprejel, toda potovanje se je končalo kmalu s tem, da ga je im-presarij nekega dne pustil na cedilu.
Z veliko težavo in kot potnik zastonj-kar se je Apesteguy prebil do New Yorka, kjer je delal v ladjedelnicah, potem se je dal najeti za neko francosko ladjo in se je vrnil v domovino., kjer je postal spet nosač na pariškem trgu. Toda dotlej jo bil že toliko reči videl in doživel, da se je lotil pisanja. Že s svojo drugo knjigo »Baskiška srca« je imel izreden uspeh. Postal je časnikar in reporter in kot takšen je prišel v Sirijo, kjer je nastala tudi knjiga, ki so mu jo sedaj nagradili.
Bata v Kanadi
Kanadska vlada je sprejela prošnjo tvrdke Bata za naselitev 250 čeških strokovnjakov za izdelovanje čevljev. Bata je že kupil zemljišče in zdaj delajo načrte za novo tvornico na ameriških tleh.
Nova „Mauretanija"
V Angliji se približujejo svojemu koncu gradbena dela »Mauretanije«, največje ladje, ki je bila kdaj izdelana v angleških ladjedelnicah »Queen Elisabeth« in »Queen Mary« sta namreč bili napravljeni na Škotskem. Nova »Mauretanija« bo imela dva dimnika, zelo prostrano palubo za potnike III. razreda in druge ugodnosti. Ladja, ki ni zgrajena za rekordne brzine, bo vozila na progi Southampton—Havre— New York.
VSAK DAN ENA
Bernard Shaw je bil v nekem kalifornijskem kopališču. Vzel je kabino, se slekel in izročil kopališkemu mojstru ključ, kakor je predpisano. Mojster mu je dal majhno kovinsko ploščico z neko številko, ki naj bi si jo Shaw obesil okrog vratu, »čemu to?« je vprašal Shaw malo nepotr-pežljivo. »Nu, veste,« je menil kopališki mojster, »to se je izkazalo za zelo praktično. Utopljence potem lažje identificiramo^«
Kulturni pregled
Gledališko pismo iz Pariza
I	Pariz, v začetku junija
Pariz kot duhovno središče Francije ima pestro in bogato gledališko življenje kakor malo katero med velemesti sveta. Vse duhovno življenje Francije je osredotočeno že od srednjega veka sem v prestolnici ob Seini, kar velja posebno še za gledališko življenje, ki ima večstoletno sijajno tradicijo in ki je močno vplivalo na razvoj gledališke umetnosti sirom Evrope. V Parizu deluje vedno okrog petdeset gledališč: dve državni operi, dve državni dramski gledališči, drž. ljudsko gledališče, veliko zasebnih dramskih gledališč, pariški genre; avantgardistično gledališče ter nekaj operetnih gledališč in revij, ne računajoč sem čiste music-halls. V nekaterih gledališčih, «r! se dajejo v najem, gostujejo razne sku-pfne, včasih se kakšno novo gledališče odpre in drugo zopet zapre, toda v glavnem se dižijo v zadnjem času tudi vsa zasebna gledališča, izmed katerih so nekatera znana tudi že v inozemstvu, dočim uživajo vsa državna gledališča, po vrsti svetovni sloves, zlasti velika pariška opera. Poleg opernih standardnih in dramskih klasičnih del v državnih gledališčih, ki se vprizarjajo zaradi umetnosti same, skušajo zasebna dram ska gledališča, z večjim ali manjšim uspehom, uveljavljati novejša dela sodobnih piscev.
Skoraj neverjetno je, koliko ima Pariz gledališkega občinstva, seveda s tujci, ki jih je vedno na tisoče. Kamorkoli pridete zvečer, v vseh petdesetih gledališčih je vedno vse nabito polno, če hočete dobiti boljšo vstopnico, jo morate vzeti že na dnevni blagajni, v veliki operi kar za več dni vnaprej. Ni lahko zadeti vkus do skrajnosti rafinirane velemestne publike, toda če ga je srečni ravnatelj gledališča zadel, potem vprizarja uspelo »pièce« mesece in zasluži milijone. Na blagajni dobite samo vstopnico, potem vam šele gospod v smo-kingu napiše številko sedeža in je od njega odvisno, kje boste sedeli, končno vam »ouvreuse« pokaže mesto, ki ga sami nikakor ne morete najti. V veliki operi in ob četrtkih tudi v Opéri comique je predpisano za vse sedeže razen četrte étage »tenue de soirée«, vendar kar se tiče dodatka j-de rigueur« v zadnjem času ni več tako hudo. Igra se prične ponavadi med osmo in deveto zvečer in traja do polnoči. Točni seznam vseh teh številnih gledaliških predstav najdete v vseh pariških dnevnikih, še boljše v »La semaine à Tsu-ris«, ki kratko in bistveno označi vsako delo in objavlja tudi kritike.
Francoska dramska umetnost
če ne štejemo francoske klasike v širšem smislu besede, ki zavzema častno in trajno mesto v svetovnem dramskem slovstvu, lahko trdimo, da pariškemu gledališču splošno primanjkuje novih dobrih del. Ako kakšno delo le prodre, potem je to žal le sezonski uspeh. Najboljši dokaz za našo trditev so vprizoritve starejših del in veliko število dramatizacij. Veliko mlajših dramskih pisateljev dela za film, kar je veliko prijetnejše in manj odgovorno, ker pri filmu je za uspeh odgovorna tehnična izvedba. Pisati filmske sižeje je tudi veliko dobičkanosnejše. Nekaj bo kriva tudi sodobna publika, ki išče samo zabave in nikakor noče še v gledališču resnih problemov. Zato se je cela vrsta resnih francoskih dramskih avtorjev, ki hočejo živeti predvsem za Muzo. zapustila dramo in se posvetila romanu, ker smatra, da je epska oblika prikladnejša za razmotrivanje težkih sodobnih problemov (Bernstein, Bira-beau. Giraudoux, Cocteau, Jean Sarment).
Toda če dela niso vedno prvovrstna, so pa, igralci vedno in povsod res prvovrstni. Pravi je užitek opazovati, kako francoski igralci naravno in živo podajajo svoje vloge in zlasti kako sijajno govore, ne glede na. slovstveno raven dela. Nasprotno pa režije niso vedno na potrebni višini. V državnih gledališčih se igra še na stari klasični način, dočim zasebna gledališča, posebno avantgardistična, iščejo novih, modernih načinov izražanja. Sižeji v moderni francoski drami stremijo za tem, da zadoščajo pretkanemu vkusu velemestne publike in velikega naroda s starimi umetniškimi tradicijami, sladokuscem, ki reagirajo samo na finese in žive svoje zgoščeno življenje brez romantike in sentimentalnosti. Jasno je, da v tej sredi nastajajo podobe, ki so nam Slovanom, v našem pri-rodno zdravem življenju, skoraj nerazumljivi. Zato so tudi za nas francoska dramska dela nekam tuja. Obravnavajo probleme velikega mesta in velikega sveta, tuje naši majhni in skromni sredini in našemu za te pojme še preprostemu načinu življenja. Državna dramska gledališča dobijo bogato podporo, zlasti Comédie-Fran-caise. ki dobiva težke milijone, da se lahko drži na izredni umetniški višini, prvega dramskega gledališča Francije. Zasebna gledališča in posebno avantgardistična pa delajo brez popor.
Da se postavi v Parizu na oder dramsko delo, je treba okroglo malenkost 200 tisoč frankov, nam je izjavil ravnatelj nekega zasebnega gledališča. Dostikrat dajejo kar deset predstav za reklamo, gledališko publiko je treba na vse mogoče načine opozarjati, kar je zelo drago. Vendar brez kvalitete ni uspeha, ni publike, ki bi jo zanimali naivni konflikti. Toda, če je reklama napravila svoje, potem se. lahko računa tudi na sto predstav in še več V teh številnih delih, ki se vprizarjajo, ni morda nič monumentalne-ga. toda povsod dominira duhovitost dialoga. l'esprit fran^ais. Dočim je pri slove-čih zasebnih gledališčih vse hudo trgovsko, delajo avantgardisti iz čiste ljubezni do umetnosti.
Comédie-Fran^afse in Odèon
Na čelu francoskih dramskih gledališč stoji ugledna in priznana Comédie-Fran-raise, akademija francoskih igralcev, stari Molièrov teater z večstoletno tradicijo. Tukaj se goji umetnost izključno zaradi umetnosti. Na tradicionalnem programu so v glavnem: klasične drame (Molière, Racine, Corneille), dramske pesnitve romantike (Victor Hugo., Musset), toda tudi nova in najnovejša dela klasičnega stila (Mirbeau, Donnav, De Flers, Perto-Riche in drugi) z izvestnimi izjemami. Zlasti je vodilno gledališče doseglo zopet svoj stari sijaj, odkar je prevzel ravnateljstvo izredno sposobni Edouard Bourdet. Poleg cele vrste lastnih sijajnih režiserjev se poslužuje včasih tudi zunanjih, tako Char-ieaa Dullina in Gaston Batty-a, ki sama
vodita svoji priznani gledališči. Poleg rednega klasičnega sporeda je bil letošnji sezonski dogodek Rostandova komedija v verzih, tudi pri nas znani »Cyrano de Ber-gerac«, ki je v Duxovi inscenaciji postal skorajda eteričen in ki je dosegel nepričakovan uspeh. Tudi Beaumarchaisova komedija »Le mariage de Figaro« v novi, izredno učinkoviti inscenaciji Dullina je lepo uspela. V zadnjem času so zlasti vpri-zorili med drugim: »Les trois Henry«, zgodovinsko dramo od André Langa, efektno dramo »Asmodée« od Mauriaca ter komediji »Le maitre de son coeur« od Ray-nala in »LTndiscret« od Sée-a. Premiere so kakor v vseh pariških gledališčih zelo redke ter so vedno velik umetniški in družabni dogodek. Tudi zadnja premiera drame Raynala »A souffert sous Ponce Pilate« je dosegla lepo priznanje in obeta, da se bo dolgo držala na repertoarju.
Med drugim dramskim gledališčem, Odéonom, ki nekako odgovarja našim dramskim gledališčem in njegovim vzorom, kar se programa tiče, ni tako velike razlike kakor poprej, saj je gledališče pri Luxembourgu samo depandansa Komedije. Odèon igra ravno tako klasični repertoar, ki smo ga zgoraj omenili, poleg tega pa tudi sodobno dramo in lahko situacijsko komedijo. Od slednjih je največkrat šla preko odra Feydeau-jeva komedija »La Dame de chez Maxime«, ki je pri publiki dosegla izreden uspeh. Večje vrednosti je dramatizacija »Dans les Orangers« po ro-
manu Blasca Ibafieza, ki je pod spretnim peresom Mme. Ferrare postala uspela komedija. Publika se je dobro zabavala tudi pri komediji »Mile Josette, ma femme« od Gavaulta. Od resnejših del naj omenimo zopet dve dramatizaciji: »L'Arlesienne« po Alphonsu Daudetu in »Grillon du Foyer« po Dickensu. Tudi komedija »L'abbé Con-stantine od Halévyja je dosegla svoj namen. Bissonova drama »Le Rosaire« in komedija »Le jeu de l'amour et du hasardv-od Marivauxa sta tudi zapustili v glavnem dober vtis. Naposled se je izkazala tudi dramatizacija (zopet!) »Goha le Simple«, romana sodobnih pisateljev Adèsa in Jo-sipovicija, ki je dosegel ponovni uspeh tudi na odru.
Gledališče širokih slojev
Ker so gledališke vstopnice v Parizu precej drage in skoraj nedostopne širokim slojem, je prišel bivši agilni ravnatelj Odéona Gémier na srečno misel ustanoviti posebno ljudsko gledališče za ljudstvo, ki bi imelo svoj lastni ansambl, toda nastopali bi ob skromnejši inscenaciji tudi ansambli obeh državnih opernih in obeh velikih dramskih gledališč. S to svojo odlično idejo je gledališko umetnost močno približal pariškemu ljudstvu. Prvi Théàtre National Populaire je deloval v stari palači Trocadéra. Sedaj je ljudsko gledališče, ki ima okroglo tri tisoč sedežev, v palači Chaillot na trgu Trocadéro. Poleg dramskega ansambla delujejo v ljudskem gledališču tudi Artistes lyriques associés, ki so zadnjič vprizorili Mozartovo komično opero »Ugrabljenje iz Serajla« s splošno priznanim uspehom. Tako je zasluga gledališča Chaillot, da je postala francoska gledališka umetnost, nekoč izključno dvorska in po revoluciji buržoazna, naposled res splošno narodna.	O. A.
I
Kip Franceta Kralja na Muzejskem trgu
V muzejskem parku v Ljubljani, v hladnem brezovem gaju smo dobili nov spomenik. Preko noči je zrasel iz tal, kakor goba po obilnem dežju, čeprav takih prilik ne izpustimo radi, da bi šle mimo nas brez parad, so ta spomenik odkrili tiho in skromno, zaprav na skrivaj. Niti besedice ni bilo zapisane, da nekdo pripravlja olep-šanje Ljubljane z javnim monumentom.
povojih in snop žita. Plastika je v oblikah tako nakazna, da človeka odbija. Ni, da bi resno razčlenjal njene umetniške pomanjkljivosti, ko se zdi skoro nemogoče, da je delo izpod rok poklicnega kiparja.
Delu pa ni iskati vzroka morda v kakem nagnjenju po iznakaženju človeških oblik. Pač pa je ta kip naravna posledica propagiranja poduhovljene umetnosti, kakor jo
»Simbol slovenske žene«
Kar čez noč je bil spomenik tu, stoji na javnem prostoru, ne zasluži pa, da ga nosi slovenska zemlja. Prostor zanj je dala občina, ki ne more biti brezbrižna, kako so okrašeni javni prostori. Nikogar ne briga, kako si posameznik zadošča svojim duševnim potrebam, tudi ne bi imel ugovora, če si odrasli ljudje ogledujejo kot kurio-zum take sorte monumenta artis, pač pa hodijo tod mimo otroci in dekleta ljudske šole na Mladiki in dijakinje obeh gimnazij na lice ju, ki se ob spomeniku zgražajo in kvarijo estetski okus. Ko ne bi imeli nobenega drugega ugovora, bi moral že ta zadoščati, da spomenik pri priči odstranijo.
Kip naj bi predstavljal simbol slovenske žene: kmetico, ki objema z desnico govejo glavo, z levico pa drži otroka v
že mnogo let sem pridigajo nekateri kritiki in umetnostni zgodovinarji, pri katerih je našlo take sorte delo vsikdar poveličevanje in odlično pohvalo.
Brez ozira na plastiko samo je spomenik tudi v arhitektonskem pogledu nemogoč. Podstavek iz podpečana bi bil primeren in uporaben za kako drugo plastiko, za to cementno skupino, ki jo bo k sreči v par letih uničil čas, pa ga je res škoda. Tudi ì tako nizek, da je zvrha videti grde lise od malte in vse lesene zagozde, s katerimi so skupino podprli.
Rad bi vedel, koliko časa nas bodo pod krinko umetnosti s takimi nestvori vlekli za nos. Kdaj bomo poklicali na zagovor zaščitnike in propagatone take »poduhovljene« umetnosti. Skrajni čas je, da obračunamo s tako »umetnostjo«.	č. š.
9 držav je prijavljenih
za XII. olimpiado v Helsinkih
Kakor objavlja organizacijski odbor za XII. olimpiado v Helsinkih, je bilo do konca maja t. 1. za prihodnje olimpijske igre prijavljenih 39 držav, med njimi dve tretjini evropskih.
Dozdaj so prijavili udeležbo: Anglija, Danska, Norveška, Italija, Rumunija, Palestina, Švica, Belgija, Jugoslavija, Costarica, švedska, Liechtenstein, Luksemburg, Portugalska, Grčija, Holandska, češkoslovaška (ki bo lahko nastopila kot samostojna olimpijska država), Nemčija, Amerika, Madžarska, Argentinija, Estonska, Avstralija, Brazilija, Haiti, Indija, Islandija, Latvija, Malta, Bolivija, Kanada, Kuba, Poljska, Bolgarija. Južna Afrika, Francija, Ceylon, Mehika in Finska.
V ostalem pa bodo Helsinki že letos prizorišče številnih mednarodnih športnih srečanj. Tako bodo imeli tamkaj več velikih lahkoatletskih nastopov ter kolesarskih in veslaških prireditev, pa tudi ne-
katera zanimiva nogometna srečanja. Med drugimi bo 20. julija v finski prestolnici igrala Italija, 4. avgusta Estonska, 3. septembra Norveška in slednjič 24. septembra še Poljska. V teku avgusta bodo tudi razne plavalne tekme, med njimi večdnevne prireditve v dvoboju med Poljsko in Finsko ter za nordijsko prvenstvo.
Finska lahkoatletska državna prvenstva bodo v dnevih od 26. do 28. avgusta v olimpijskem stadionu. Ta tekmovanja bodo glavna preizkušnja za olimpijski organizacijski aparat, predvsem za sodnike in funkcionarje. V »olimpijskem tednu«, ki bo tamkaj letos v času od 20. julija do 4. avgusta, torej prav v dnevih, v katerih bodo drugo leto olimpijske igre, bodo vsi udeleženci lahko najbolj natančno opazo-, vali in proučevali vremenske razmere ti-; stih dni, kar je za nastopajoče atlete ! ogromnega pomena.
Olimpijski dan
na Jesenicah
Danes in jutri v izvedbi mestnega olimpijskega odbora
Radi velikih prireditev, ki so se vršile v nedeljo, dne 18. t. m. na Jesenicah in na Bledu, se je moral olimpijski dan na Jesenicah preložiti na nedeljo dne 25. t. m.
Mestni olimpijski odbor na Jesenicah je za nedeljski olimpijski dan, ki se bo vršil na igrišču SK Bratstva določil naslednji spored:
V soboto 24. t. m. ob 19. uri: Otvoritev olimpijskega dneva po zastopniku mestnega olimpijskega odbora iz Ljubljane. Ob 19.15: Odbojka dveh moštev Sokolskega društva Jesenice. Ob 20.20: Nastop sokolske vrste na drogu, ob 20.45: nastop članic in naraščaja na dvovišinski bradlji. Ob 21.
uri: Nastop naraščaja s skoki s prožno desko in nato zabavni večer.
V nedeljo dne 25. t. m. ob 9. uri: nogometna tekma SK Kovinar jun. - SK Bratstvo jun. Ob 11. uri: izmenični tek okoli Jesenic za prehodni pokal SK Borec. Sodelujejo člani Bratstva, Kovinarja in Gorenjca.
Popoldne ob 14. uri: finale v table-tenis turnirju (Bratstvo, Kovinar, Gorenjec). Ob 15.30: Lahkoatletska tekma v naslednjih disciplinah: tek na 100 m, met diska, skok v daljino, skok ob palici in stafetni tek 4X100 m. (Sokol, Bratstvo, Kovinar, Gorenjec).
Ob 17. uri nogometna tekma SK Kovi-nar-SK Bratstvo.
Krajevni olimpijski odbor apelira na vso jeseniško javnost, da se te prireditve pol-noštevilno udeleži.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
V nekaj vrstah
Prvi nastop BSK v tekmah za s.e. pokal
To nedeljo bodo v tekmovanju za srednjeevropski pokal že prve tri povratne tekme iz I. kola, medtem ko bo naš udeleženec, beograjski BSK, zaradi znane prepovedi športnih prireditev v češko-morav-skem protektoratu imel jutri šele prvo preizkušnjo. Strokovnjaki so glede uspehov našega državnega prvaka v srečanju s prvim nasprotnikom praško Slavijo precej v dvomih, če BSK jutri na svojih tleh ne Ido izdatno zmagal nad Pražani, je komaj verjetno, da bi po drugi tekmi z njimi na domačih tleh ostal končni zmagovalec. Če pa bi Slavija že jutri zmagala v Beogradu, je precej sigurno, da bo naš predstavnik moral dati slovo temu tekmovanju že kar po prvem kolu.
V ostalem so že prve tekme v tej konkurenci prinesle prav zanimive in nepričakovane rezultate. Sparta je sredi Budimpešte zmagala nad madžarskim prvakom Ferencvarosem, Ambrosiana je s prav tesnim izidom uklonila drugega madžarskega predstavnika Ujpesta, rumunska Venus pa je tudi z enim samim golom razlike zabeležila zmago nad drugim italijanskim moštvom Bologno. Poznavalci menijo, da bodo jutrišnji rezultati taki, da bo Sparta ostala še dalje v konkurenci. Bologna krepko zmagala na domačih tleh nad Rumuni in jih vrgla iz tekmovanja, medtem ko daje tekma med Ujpestom in Ambrosiano v Budimpešti mnogo več nade Madžarom kakor Italijanom.
Druga tekma beograjske Jugoslavije v Hamburgu
Beograjska Jugoslavija, ki je zdaj na turneji po Nemčiji, je v sredo zvečer v nočni tekmi nastopila proti kombinirani enajstorici Hamburga. Jugoslavija je zasluženo zmagala s 4:3 (2:1). Beograjčani so vodili 20 minut pred koncem igre že s 4:2 in so sploh v vsej tekmi pokazali dober nogomet.
Domač spored v Zagrebu
Zagrebčani spričo znanih homatij z nogometnim savezom in zaradi neodrejenega razmerja do nehrvatskih klubov še zmerom ne morejo priti do pravega nogometnega sporeda. Tudi jutrišnja lepa nedelja bo minila brez večjega dogodka na zelenem polju. Za silo so spored zakrpali tako, da bosta na igrišču Gradjanskega odigrala prijateljsko tekmo — kar Gradjanski in Concordia. To bo ena običajnih domačih tekem, ki najbrže nc bo prinesla mnogo veselja niti gledalcem, niti igralcem.
To so rekordi!
Nogometnim tekmam za prvenstvo Nemčije, ki so bile letos odigrane med prvaki posameznih okrožij, je skupno prisostvovalo 1,250.000 gledalcev, in. to na vsega 55 tekmah. Te številke pomenijo, da je povprečno na vsako tekmo prišlo nad 22.000 gledalcev.
SK Ljubljana v Mariboru
Danes proti Rapidu — jutri proti I SSK Mariboru
Danes v soboto in jutri v nedeljo 25. t. m. gostuje v Mariboru ' ligaško moštvo SK Ljubljane, ki bo danes nastopilo proti SK Rapidu, jutri pa proti ISSK Mariboru. Obe tekmi bosta na igrišču SK Rapida in sicer vsakokrat s pričetkom ob 18. SK Ljubljana bo nastopila v najmočnejši postavi, prav tako oba nasprotnika SK Rapid in ISSK Maribor. SK Ljubljana je prav sedaj v odlični formi, kar dokazujejo med drugim tudi rezultati, ki jih je preteklo nedeljo dosegla odlična ligaška cnajstorica v Beljaku in v Celovcu.
Obe teknii bosta ob vsakem vremenu.
Kdo ima boljši nogometni naraščaj ?
Celje ali Maribor?
V nedeljo se bo pričelo prvo izločilno tekmovanje mladinskih moštev naših najboljših klubov. Na celjski Glaziji bo prva izločilna tekma med najmlajšimi predstavniki nogometa Celja in Maribora. Zmagovalec se bo v končni borbi srečal s predstavniki Ljubljane. 2e samo dejstvo, da so se samo trije najmočnejši predstavniki spustili v končno borbo za ponosni naslov prvaka LNP, daje slutiti, da so vsi temeljito pripravljeni in da bodo priča ogorčenim borbam, ki nam bodo nudila vsa tri moštva. Za nedeljsko srečanje na celjski Glaziji vlada veliko zanimanje. Saj se sreča mladina slovenskega prvaka s še letos neporaženo mladino SK Celja. Gotovo bodo Celjani naleteli na prvo zapreko, ki jo bo težko premostiti, vendar upamo in smo prepričani, da se bodo častno odrezali.
Tekma bo na Glaziji in se bo pričela šele ob 18., ko vročina že pojema.
Akademska table-teniška reprezentanca v Beogradu
V Beogradu bo jutri ves dan tableteni-ško prvenstvo naših univerz, na katerem bodo sodelovali akademiki iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Sodelovali bodo naši najboljši zastopniki te panoge, kakor Do-linar ž., Ratkovič, Heksner, Merksamer, Stein in drugi. V petek so ljubljanski re-prezentanti odpotovali v Zagreb, kjer bodo odigrali medmestno tekmo, nato pa skupno z zagrebškimi odpotovali v Beograd. Ljubljansko akademsko tableteniško reprezentanco sestavljajo: Djinovski Vojo, Krečič Dušan in Scagnetti Drago.
Našim vrlim akademikom želimo na tem turnirju čim več uspehov!
Otroku komaj bolj koristite o počitnicah, kakor če mu nudite po napornem šolskem letu okrepčila in utrditve zdravja v plavalni šoli v kopališču SK Ilirije. Pod strokovnim vodstvom se nauči tamkaj deca plavati, gibati se na svežem zraku in uživa čisto vodo s plavanjem v bazenu. Počitnice v plavalni šoli nadomestijo drago bivanje izven doma. Plavalna šola že deluje, uredila pa je možnost pristopa tudi zamudnikom, ker želi čim več mladine pritegniti v plavalni tečaj. Za prijavo zadostuje kratko pismeno dovoljenje staršev. One, ki prijavnine ali vsakokratne vstopnine po 1 din ne zmorejo, šola oprosti plačevanja. Prijavite se še danes.
L'gotovitve glede nogometnega turnirja na olimpijskem dnevu v Mariboru. Okrožni odbor ljubljanskega nogometnega podsaveza v Mariboru nas je naprosil za objavo o naslednjem: Mariborski Rapid, ki je tudi sodeloval pri olimpijski proslavi s svojim nogometnim moštvom, ni bojkotiral tega turnirja — kakor je bilo čitati v poročilu poned. »Jutra« — s tem, da ni nastopil s kompletnim moštvom, temveč z nekaterimi rezervami. Dejstvo je namreč, da je bilo prvotno nameravano izvesti ta dan samo juniorski turnir in so bili klubi šele dan pred nastopom na prošnjo olimpijskega odbora pripravljeni po možnosti sodelovati s prvimi moštvi. Krivda torej, da nekatera moštva niso bila kompletna, ne zadene posameznih klubov, temveč kvečjemu olimpijski odbor, ki se za nastop prvih moštev mariborskih klubov ni pobrigal prej, tako da so klubi deloma že sklenili druge tekme ali pa niso mogli obvestiti svojih igralcev.
SOKOL
Spored zleta zagrebške sokolske župe ju-
tršnjo nedeljo je prav obsežen. Ob 8. zjutraj bo pohod z vežbališča na Wilsonovem trgu. Ob 10. bodo glavne skušnje nato kosilo na stadionu kralja Aleksandra, poleg Maksimira (dvojni zeleni kupon za zajtrk in kosilo velja 6 din). Ob 16. bo javni nastop in bodo vsi oddelki pokazali svoié vaje Nastopijo tudi gojenci podoficirske šole kraljice Marije.
Naše Gledališče
OPERA
Soboto, 24.: Zaprto. (Gostovanje v Trstu!
Ero z onega sveta). Nedelja, 25.: Zaprto.
Ponedeljek, 26.: Werther. Gostuje Jo'ip
Gostič.' Red Sreda. Torek. 27.: Traviata. Gostujeta Christi Solari in Zlata Gjungjenac. Dobrodelna predctava v korist Mestnega prehod, nega otroškega doma. Izven. Sreda, 28.: Boris Godunov. Izven. Slavnostna predstava v proslavo Vidovega dne.
Drevi bo v Trstu zaključna predstava
opernega gostovanja. Peli bodo Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« s Francljem, Hejbalovo, Kogeievo, Jankom in Lupšo v glavnih vlogah. Dirigiral bo ravnatelj Po. lič.
Abonenti reda Sreda bodo imeli za svoj abonma v ponedeljek 26. t. m. predstavo »Wertherja«, z Josipom Gostičem kot gostom.
Slavni italijanski tenori* CStrr^ty Solari, ki je v letošnji sezoni večkrat gostoval v naši operi, je predlagal ravnateljstvu opere, naj bi bila poslednja predstava »Traviate« dobrodelna ter je ponudil sodelovanje brez honorarja. Ravnateljstvo je njegovo ponudbo sprejelo in vabi občinstvo, da se te predstave mnogoštevilno udeleži. Čisti dobiček je namenjen Mestnemu prehodnemu otroškemu domu. Pri tej predstavi bo pela »Traviato« gospa Zlata Gjungjenac.
Iz Tržiča
č— Državna meščanska šola v Tržič«, V nedeljo 25. t. m. bo na tržiški meščanski šoli razstava risarskih izdelkov, roč. nih del, in kuharske umetnosti. Priključena bo tudi razstava izdelkov strokovne nadaljevalne šole. Celotna razstava bo nameščena v sobah II. nadstropja meščanske šole in bo odprta od 7. zjutraj do 18. zvečer. Obiščite jo!
Nenadoma nas je zapustil naš zvesti uradnik, gospod
Vaupot Ivan
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 25. junija 1939 ob 16. uri.
Blagopokojnika, marljivega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Slovenj Gradec, dne 23. junija 1939.
Upirava in uradništvo OKRAJNE HRANILNICE Slovenj Gradec
L. WINDEB:
101
QosMnKnopi$k
Roman o Francu Ferdinanda
(Avtorizlran prevod)
Conrad je videl v cesarjevih sinjih, strogih star-čevskih očeh to hladno, mirno pripravljenost na odpor in je jel govoriti živčno, hlastno in neobrzdano. Vkljub nervoznosti, ki ga je bila obšla, je hitro pomislil, da mora navesti cesarju drugačne razloge kakor prestolonasledniku. Prestolonasledniku je venomer govoril, da se Italija že dolgo pripravlja na vojno; da Italija gradi trdnjavo za trdnjavo in oskrbuje svojo vojsko z najnovejšim orožjem in topovi; Avstrija je torej v nevarnosti, da bo sovražnikovi premoči tem manj in manj kos, čim dalj bo monarhija odlagala preosnovo armade in dajala sovražniku časa za vojne priprave. Cesarju je rekel, da bo igrača, premagati Italijo: nesodobno italijansko topništvo ni nevarno; v Gornji Italiji je le ena utrdba zmožna resnega odpora, namreč utrdba pri Veroni; italijanske trdnjavice na mejah so tako šibke, da je moči vsako v štiriindvajsetih urah porušiti s 15-centimetrskimi topovi. Treba je samo hitre odločitve in takojšnjega vkorakanja v dolino Pada. Čez malo dni bo mogla vojska vkorakati v Benetke in Milan.
Cesar je mirno in razumno poslušal. Načelnik generalnega štaba, ki je govoril o Benetkah, se je dotikal rane, ki še ni bila povsem začel j ena. Za kratek trenutek se je pazljivo poslušujoči cesar
vdal sanjam o novi osvojitvi Benetk. Nato si je potegnil z zgrbančeno starčevsko roko po zgrban čenem čelu in zmajal z glavo. Mirno, razumno je sklenil, da vročeglavcu kratko odgovori, ne da bi vobče resno utemeljil odklonilni odgovor. Mirno je rekel: »Zaveznici ne morem napovedati vojne.«
Ta odgovor je Conrad prinesel prestolonasledniku. Franc Ferdinand se je grenko zasmejal. Ali je bilo mogoče, da je imel cesar zavezništvo Italije za resno? Conrad je očitajoče pogledal zaščitnika. »Potrpeti morava, dragi Conrad«, je rekel Franc Ferdinand. »Potrpeti in se premagovati, da ne skočiva iz kože.«
Conrado v očitajoči, na pol nezaupni, na pol sočutni pogled je zbudil v Francu Ferdinandu sum. »Ta mož me nima rad, rad ima le svojo misel«, je dejal sam pri sebi, pozabivši, da je Conrad že pri prvem srečanju govoril samo o misli, ki je bila vsebina njegovega življenja, samo o stvari, ki mu je bila sveta.
To so bili hudi dnevi, bilo je hudo leto. Maks Vladimir pl. Beck je sklenil z Ogrsko desetletno nagodbo. Franc Ferdinand, ogorčen nad popustki, ki so jih bili dovolili Madžarom, je kar besnel. Deset let! Beck ni mogel misliti, da bo živel sivolasi cesar še deset let. Obnovljena nagodba naj bi torej zvezala roke bodočemu cesarju. To nagodbo je imenoval Franc Ferdinand vrhunec zavratnosti. Tudi uspeh avstrijskih državnozborskih volitev po uvedbi nove pravice je imel za nesrečo, ki jo je zakrivil Beck. Socialni demokratje so postali poj ;eh volitvah mogočna stranka. Čeprav je veliko' število socialnodemokratskih mandatov v novem parlamentu ministrskega predsednika enako presenečalo kakor prestolonaslednika, je Franc Ferdinand vendar mislil, da je »izdajalec« Beck nalašč
omogočil socialnim demokratom to zmago, ker hoče izpodnesti bodočemu cesarju njegove načrte za prihodnost. Kajti nihče ni vedel bolje od Becka, da ima bodoči cesar sicer namen, izpremeniti monarhijo v federacijo in s tem končati narodnostne boje, da pa noče nobenemu stanu — nikar že delavcem — dovoliti, da bi se polastil moči. Kot neomejen vladar voditi usodo federalizirane habsburške države: takšen je bil vrhovni cilj Franca Ferdinanda. Ali se je božja previdnost soglašala s tem ciljem? Cilj se ni primikal bliže, pot je bila čedalje težavnejša. Na mesto starih sovražnikov so stopali novi, posledice neuspehov so trajale dolgo in zatemnjevale prihodnost, med tem ko je za uspehi komaj da ostajala sled. O sreči, v katero je veroval Franc Ferdinand slavnega leta 1906., ni ostalo že čez leto dni nič drugega kakor razočaranje in grenkoba. Domnevni prijatelji so bili sovražniki: Schönaich, vojni minister, se je drzno dogovarjal z Madžari, Aehrenthal je prestolonasledniku in načelniku generalnega štaba čedalje razločneje kazal, da je cesarju zvest služabnik in da misli belvederske želje hladnokrvno prezirati. Tudi Conrad ni bil prijatelj, ki bi se bilo moči zanesti nanj, temveč obsedenec. Kdor bi mu dal moč, vojskovati se, tistemu bi rad služil. Schönbrunnu ali Belvederu — to mu je bilo vse eno. Podpolkovnik Brosch je bil zanesljiv. Toda njegovo neutrudljivo drobno delo — kakšen smisel je imelo? Vseh tisoč drobnih uspehov, ki jih je dosezal, je vsak čas hipoma uničil en sam velik uspeh mogočnih nasprotnikov.
Pobožna Zofija je sleherni dan po trikrat molila k Bogu za pomoč v tej stiski. Milo je prosila ljubljenega moža, naj poklekne zraven nje, naj moli,
naj zaupa v Boga. Pokleknil je, molil je, toda njegovo zaupanje v Boga je bilo omajano. Jezil se je na Boga, njegovo verno srce se je upiralo zoper Boga, ki je reševal starega cesarja iz vseh stisk in mu dajal, da je vstal iz vsake bolezni čil in pomlajen. Zofija ni smela vedeti, ni smela slutiti, kaj se godi v srcu moža, ki je mrk in nem klešal ob njeni strani. Raztezala je bivanje v kapelici, tu ji je bilo najbolje, bolje kakor v moževem objemu, bolje kot sredi veselega koncerta jasnih otroških glasov, ki so se razlegali iz otroških sob. V svojih molitvah je Boga, Odrešenika in sveto Mater božjo goreče prosila pomoči. Pomoči je bilo treba! Strašno je kipela togota Franca Ferdinanda, strašni so bili izbruhi njegove jeze, strašen obup njegove mrke duše, zatemnjene od dolgega jalovega čakanja milosti in luči. Strašna je bila njegova groza pred starostjo, ki mu je hotela ugrabiti prožnost. samozavest, upanje v izpolnitev njegovih želja. Še strašneje je bilo — to je kdaj pa kdaj čutil v razsvetljenih trenutkih — da svojega cilja ni več tako razločno videl kakor minula leta. Tisočera dela, s katerimi sta on in Brosch strastno, zagrizeno napolnjevala svoje dneve, tisočeri na pol uspeli ali neuspeli poizkusi, strmoglaviti kakega sovražnika, razžaliti nasprotnika, uprežati kakšno korist, so Franca Ferdinanda, ki se je skrivaj pravda! z Bogom, varovala blaznosti in uničenja samega sebe. Toda velika dejanja, ki je nekdaj sanjal o njih, so začenjala bledeti; male želje, za ka-rimi se je gnal, so izpodrivale velike, ki so mu nekdaj pomagale, da je veroval v svoje visoko poslanstvo. Prepuščal se je valovom. Brez miru, z la-komnimi rokami tipai^ za stezami in oporami, se je gibal v krogu.
MALI OGLASI
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
V gostilni Putrich
danes in jutri domača zabava. Izborna vina. — Lep senčnat vrt. Vljudno vabljeni.	15481-18
Frizerka
dobra delavka, dobi stalno službo 3. julija. Zrimšek Rudolf, Litija.
15395-1
Prodajalko
za sladoled, izvežbano, išče za takoj Daj-Dam.
15488-1
Službo dobi
Vsaka beseda 50 par, za davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din
Prodajalko
galanterijske in modne stroke, sprejmem. Ozira se samo na izvežbane moči. Cenj. ponudbe pod »Nastop takoj 8896« na ogl. odd. Jutra.
15424-1
Krojaško
pomočnico
išče Za tako! damski modni atelje Rasch, Celje, Gosposka 19-1.
15417-1
Mladega pekov.
pomočnika
iščem za takoj. Kukanja, Gorje pri Bledu.
15470-1
Pletilce in pletilje
(štrikerje-ice) samo izučene išče za stalno delo preko celega leta tvornica trikotaže in pletene robe Bencion D. Gaon, Sarajevo, Despiča ulica 8.	15369-1
Korespondentko
Za slovensko, srbohrvat. in nemško dopisovanje, sprejmemo takoj. Ponudbe z vsemi podatki je poslati takoj na tovarno dežnikov, noga-vi: in triko perila Josip V:dmar, Ljubljana, Savlje 18 15365-1
Trg. nastavljenca
železninarja z daljšo prakso, spretnega prodajalca, sprejmem z boljšimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soudeležba mogoča«.
15472-1
Službe išče
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Plačilni natakar
srednjih let, išče službo v kavarni ali restavraciji, po možnosti na račun ali v ge-bind. Ekert. Maribor, Wil-denreinerjeva 6-1.
15420-2
Dekle
19 let staro, pošteno, navajeno vseh hišnih del, bi rada šla k boljši družini v službo v mesto ali na deželo. Službo nastopim takoj. Naslov Trojer Matilda, pri Pollaku št. 91,92, pošta : Kamnik.
1548^-2
Pouk
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
1. septembra bo otvorjen |
dekliški penzionat »NADA«
konverzacija v tujih jezikih. Ljubljana, Cesta v Rožno
dolino 14. Gojenke bodo imele v pensionarti stanovanje, hrano, sodobno vzgojo in konverza-cijo v angleščini, francoščini in nemščini. Zahtevajte prospekte I
14225-4
Lokali
I Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje I naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Pisarniške prostore
ne daleč od centra, 5—6 sob, iščemo za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidno podjetje«.	15479-19
Manjše suho
skladišče
vzamem v najem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Suho 17« 15415-19
Opremljeno sobo
lepo, mirno in čisto, s souporabo kopalnice na Mir-ju„ oddam solidnemu stalnemu gospodu. Hilbert, Dobrilova ul. 6, Mirje, ob Gradaščici.
15259-23
njijk
r/
2111
Vaj enei (ke)
"''!'i!i:!i|iiiiiminm!iiii|iiiiii!imiiiiiir.wmi!m! Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Učenec
stanujoč v Ljubljani, po možnosti z malo maturo, dobi mesto v trgovini Josip Gagelj, Semenišče.
15471-44
Zaslužek
Beseda 1 din, davek -din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Vsaki osebi, družini
nudi stalni zaslužek doma »Mara«, lzdelo-valnlca nogavic to pie tento. Maribor. 123-S
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Krapinske toplice
Starodavno znamenito radioaktivno kopališče in zdravilišče uspešno zdravi revmo, išias, giht, ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopeli v hiši, novo zgrajeni veliki bazen na odprtem, dobra nrana, nizke cene, znatni popusti za pred in po sezoni, pavšalne kure, lastni avtobus na postaji Zabok-Krapinske toplice, po železnici brezplačen povratek itd. — Zahtevajte prospekte!
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Provizijske
zastopnike
kateri obiskujejo podeželske hiše, sprejmem za razprodajo najnovejših patentov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priznamo«.
15436-5
Prodani
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj §1 znesek 17 din
Šotor
skoraj nov, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15452-6
Jedilnico
in črno hrastovo pisarniško opremo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«.
15460-6
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova S din, najmanj šl znesek 17 din
j Tristanovan jsko
hišo
lepo, novo, klet, sončnat vrt, studenec in gospodar [ sko poslopje, ugodno pro-I dam v Kamnici pri Mariboru. Vprašati v trgovini Štromajer.
15496-20
		
vTFTTIf	USL	S
odd	PS 1	
Beseda 1 din, davek j din za šifro ali dajanje I naslova S din, najmanj šl znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, z uporabo vrta in pralnice v Staretovi ulici odda : Tehna, Mestni trg 25 15457-21
Enosob. stanovanje
I moderno in solnčno oddam I v novi vili v severnem okra ju Ljubljane za 280 din mesečno dvema osebama, ki se lahko takoj vselita. Prednost imajo upokojenci. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
15461-21
Berkel tehtnico
ugodno naprodaj. Povpra-1 sati Aloma Company d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2-1.	15480-6
Vinski sodi
4 kom. od 30 hI naprej, naprodaj. Poizve se pri J. Oražem, Moste, Ljubljana.
15302-6
G. T. Rot man:
S Plazom — okrog sveta
»čudim se, da jih srečavamo tu,« je menil čez nekaj časa, »kajti navadno letijo preko Gibraltarja ali pa vzhodno od Sredozemskega morja, preko Sirije.« Toda zadnje besede ni več utegnil izgovoriti: polagoma, a neizprosno je ropot motorja pojemal, in »Pegaz« se je čudno opotekal v globino. Bencin je bil porabljen!
Orehova jedrca
zdrava in lepa po din 20.-in orehe po din 6.- nudi Sever & Komp., Ljubljana.
15383-6
Kupim
Beseda 1 din. davek 31 din za šifro aH dajanje [ naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Lovsko puško
in ostalo opremo za lovca, kupim. — Ponudbe: poštni predal 174, Ljubljana.
15358-7
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aU dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Brez otrok
iščeva enosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nižji drž. uradnik«.
15046-21a
Dvosob. stanovanje
iščeva. Sva brez otrok. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Nižji držav, uradnik«.
15046-21a
r/
/j
Beseda 1 din. davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Moderno spalnico
iz mahagoni furnirja, rabljeno 3 leta. prodam Za 4.500 din. Ljubljana, Prečna ulica 6.
15489-12
Ö32SS9333
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aU dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din
Tovorni Ford
A 2 tonski in 4 tonski, prvi na bencin, drugi na bencin in oglje, ugodno naprodaj. Tome, Moravče.
15492-10
V najem
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Industrijsko
podjetje
s saugas električnim po gonom naprodaj ali v najem v Banja Luki, vr baska banovina. Naslov v vseh posi. Jutra.
14527-17
Stanovanje 2 sob
s pritiklinami, išče mirna družina za avgust Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »39«.
14890-2U
Dvosob. stanovanje
iščem za julij ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka, točen plačnik«.
15394-21a
2-sobno stanovanje
s pritiklinami, išče mirna I stranka za 1 .avgust. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod I »Mirna 36«.
154l3-21a
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din
Sostanovalca
z vso oskrbo, sprejmem v čisto sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15447-23
Sobo
opremljeno ali prazno, zftč-no in sončno, z izgledom na vrt oddam 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15466-23
Opremljeno sobico
z vso oskrbo, oddam 1. julija stalnemu boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14779-23
Sostanovalca
boljšega, v cenru, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14780-23
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Mirno sobo
išče v bližini banske uprave uradnik. Ponudbe pod »Miren«.	15423-23a
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Malega konjička
(ponija) kupim, zelo krotkega, do 8 let starega. A. Pavlin, Podbrezjc, Podnart, Gorenjsko.
15438-27
Izgubljeno
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Na cesti iz Ptuja
do Maribora
sem izgubil vojničko izpra-vo, knjižico od kolesa, potni list in 200 din gotovine. Pošten naiditelj se naproša, da mi proti nagradi vrne I navedene predmete na na- [ slov: Luci Ladislav. Ormož.
15427-28 I
KllftJE
ENO VEČBARVNE
JUGOtìRANKA SV «TUA NAM
Razno
INSERIRAJTE
V »JUTRO« 1
Dopisi
Vsaka beseda 2 din; da-davek 5 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj SI znesek 20 din.
Gospod
35 let, išče prijateljico. Dopise na ogl odd. JuUa pod šifro »Dober prijatelj«.
15495-24
rtSERIRAJ V „JUTRU"!
Za jugoslovenski patent št. 9542 od 1. aprila 1932 na:
JEKLENA ZLITINA ZA IZDELOVANJE PREDMETOV (n. pr. visokotlačnih parnih kotlov, visokotlačnih plinskih posod, tlak prenašajočih aparatov za kemično industrijo, cevi za topove, cevi za puške in drugih delov strelnega orožja) — KATERI ZAHTEVAJO POSEBNO VISOKO ODPORNOST PROTI OBREMENITVI, NASTOPAJOČI PRI EKSPLOZIJAH IN DETONACIJAH
se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na:
ing. HINKO PETRIČ
patentni inženjer, Ljubljana, Beethovnova 2
_>
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj 61 znesek 17 din
Nega lepote
zanimivo brošurico dobite brezplačno .ako javite na slov z dopisnica • Superba Zagreb. Ilica 64.
11843-37
|Pt priznano
nah si nabavit najboljše moške oh bleke, perilo ln raktična obli Pri
Preskerju
J U BLJ A N v Petra cesta 14
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Dobro obrit-
dobno volje!
ZaSč. znamka
ROTBART
•HUlSmBHUlf
■p^, • • • •
KS p.B a m&.m um zFsmrnas
RAZPIS
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih, steklarskih in ključavničarskih del ter vpeljavo vodovoda in plina s sanitarno opremo za novogradnjo stanovanjske hiše v Celju na zemljišču bivše posesti »Krona« v Krekovi ulici.
Vsi razpisni podatki, proračuni, gradbeni pogoji in načrti objekta so interesentom na razpolago in vpogled pri uradu v Ljubljani, Gajeva 5/It. v sobi št. 221 med uradnimi urami od 26. VI. 1939. dalje, kjer morejo ponudniki dvigniti vse razpisne pomočke proti odkupu.
Pravilno sestavljene, nekolekovane ponudbe je zapečatene v ovoju vložiti do dne 30. VI. 1939. do 12. ure v zavodovem vložišču v Ljubljani.
Predpisani vadi j v višini 10% od vsakega ponudenega dela vlagajo ponudniki v zavodovem knjigovodstvu v sobi št. 226. V Ljubljani, dne 22. VI. 1939.
Pokojninski zavod za nameščence v LJubljani
ZAHTEVAJTE

Zapustil nas je naš dobri oče in soprog, gospod
Vinko Nepusti!
strojevodja na Jesenicah
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 15. uri iz mrtvaške veže Splošne bolnice v Ljubljani.
LJUBLJANA, dne 23. junija 1939.
Žalujoči ostali:
Helena, soproga; Ivan in Keda, otroci

v : ^rafpi
Nenadoma nas je zapustil v najlepši moški dobi, star 43 let naš ljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
VAUPOT IVAN
KONTROLOR OKRAJNE HRANILNICE
Pogreb blagega nepozabnega pokojnika, bo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 16. uri popoldne na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 26. t m. ob pol 7. uri zjutraj v mestni župnijski cerkvi.
Slovenj Gradec, Maribor, Dolič, Cankova,
Ljutomer, dne 23. junija 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
GUMO
v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, skrbni oče, brat, stric in svak, gospod
PETER KOREN
vii, polic, stražnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 25. junija ob pol 5. uri popoldne Izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana—Maribor, dne 23. junija 1939.
Žalujoči: MILKA, soproga; PERO, ZVONKO, sinova In ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dotrpel naš ljubljeni sin, brat, stric in svak
Bruno šibenik
BIVŠI BANČNI URADNIK
Pogreb nepozabnega pokojnika bo iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti v soboto ob 5. popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoče rodbine Šibenik—Klobčič
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak.	.. T