LETO XXIX, ŠT. 35; PTUJ, 2. septembra 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA ZAKLJUČENE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE SLOVENSKE GORICE 76 Akcija je dala izredno dobre rezultate Mnof^e misli so se utrnile ob slovesu; tudi solza se je zalesketa- la ob slovesu brigadirjev. Slovo je bilo neizbežno, vendar toliko lepše, ker se je prepletalo z obljubo: na svidenje na akciji Sloven- ske f^orice 77. Pa ne samo zato, tudi zaradi velikih uspehov, ki so jih mladi brigadirji dosegali skozi ves čas akcije, od 6. junija do vključno 28. avgusta, ko je akcija slovesno zaključila svojo letoš- njo obvezo z nadpovprečnimi rezultati. Besede, izrečene ob slovesu niso bile prazne besede, veliko pa je ostalo nedorečenega, veliko te- ga se je zapisalo v osebnost slehernega posameznika, ga obogatilo za novo skušnjo, kajti biti brigadir, pomeni mladost, pomeni pri- jateljstvo, ljubezen, tovarištvo, solidarnost . . . to niso samo metri izkopanega jarka, lopata, kramp, žulji. . . to je veliko več — ŠOLA SAMOUPRA VLJANJA — šola za jutri, za vedno. Ne biti brigadir v naši družbi, pomeni biti osiromašen za mladost. Brigadirji so za ddepno slovesnost pripravili bogat kulturni nrogram. Foto: D. Škofič Zdravo do prihodnjega leta! Ob 11. uri dopoldne se je v sobo- to, 28. avgusta 1976 pričela zaklju- čna slovesnost mladinske delovne akcije Slovenske gorice 76. Sloves- nosti so se udeležili številni pred- stavniki družbeno-političnega živ- ljenja občine Ptuj, krajevne skup- nosti Dornava, predstavnik republiškega izvršnega sveta, pred- stavniki republiške konference Zve- ze socialistične mladine Slovenije in drugi gostje. Brigadirji so konec akcije popestrili z zelo bogatim kul- turnim programom, skozi katerega seje vlekla nit akcije. O tem, kako so mladi delali skozi akcijo je govorila l.idija Korpar, namestnica komandanta akcije, Jo- žeta Novaka. 488 brigadirjev je v 65 delovnih dneh opravilo delo v vrednosti 2,437.728,50 dinarjev in izkopali 710 m več jarkov, kot je bilo planirano. Delali so na trasi vzporednega cevovoda na odseku črpališča v Skorbi do vodohrama v Novi vasi pri Ptuju, ki je del tran- sportnega vodovodnega voda za oskrbo levega brega Drave s pitno vodo in ki bo temelj za nadaljnje delo na področju oskrbe z vodo žej- nega območja ptujske občine. V akciji so sodelovali mladi iz mari- borske, ljubljanske, primorske, celjske, zasavske, koroške, notranjske in prekmurske regije pa tudi nekaj mladih iz sosednjih re- publik in skupina iz Nemčije. Brigadirje so pozdravili Še Franjo Gnilšek, predsednik izvr- šnega sveta SO Ptuj, Konrad Ver- tič, predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Dornava, pred- stavnik republiškega izvršnega sve- ta, tov. Lipič in predsednik občin- ske konference SZDL Ptuj, Stanko l-epej. Vsi so brigadirjem izrekli pohvalo za njihovo delo na trasi in v interesnih dejavnostih ter jih po- vabili, da se znova odzovejo klicu solidarnosti tudi prihodnje leto. Metod Zalar, član sekretariata re- publiške konference ZSMS pa je nato podelil udarniške značke vsem, ki so še dodatno prispevali k uspehu akcije: Franju (lUilšku, Fer4u Veingerlu, Jožetu Cvetku, Dušanu Parazajdi, Milanu Čučku, Petru Kodriču, Alojzu Korošcu in Romanu Sagadinu ter delavcem zavoda dr. Marjana Borštnerja v Dornavi. l'o tem, ko so komandanti posa- meznih brigad pristopili k drogu z zastavo in jo spustili ter tako sim- bolično zaključili akcijo, se je po bližnji okolici začelo viti kolo brigadirjev. Brigadirska pesem pa je še dolgo zvenela in (»dmevala, vse do trenutka, ko je bilo treba oditi, reči srečno prijazni okolici, ljudem novim prijateljem, tovarišem in re- či ZDRAVO do prihodnje akcije, akcije SLOVKNSKF CORICE 77. MG PRENOVLJENE ŠOLE SPREJELE SPOČITE UČENCE Kot bi trenil, sta minila dva meseca brezskrbnih počitniških dni in učenci so včeraj zopet napolnili učilnice. Ne samo to, marsikje so se morale male, znanja željne gla- vice stiskati tudi po šolskih hodni- kih, da so jim tovarišice lahko povedale kje in kdaj bodo imeli pouk, kajti učilnic je zmanjkalo. Ta prostorska stiska je bila včeraj prisotna skoraj na vseh osnovnih, pa tudi na nekaterih srednjih šolah v ptujski občini. Mnogokje so še v zadnjih počitniških dnevih hiteli z obno- vitvenimi deli šolskih prostorov, da lahko pouk poteka brez motenj in zastojev. Seveda je delavce marsikje prehitel čas in adaptacij- skih del niso mogli končati v času počitnic. Tako so na osnovni šoli Toneta Znidariča v Ptuju do 1. septembra opravili le najnujnejša pleskarska dela, medtem ko adaptacija strehe poteka še v teh dneh. Precej se je zataknilo na nekaterih šolah na podeželju. Tako se bodo učenci s Ptujske gore in okolice v septembru vozili v Majšperk k pouku, saj delavci ,,Drave" niso mogli dokončati vseh del v avgustu. To je prav gotovo neprijetno za učence, tako s pedagoških kot tudi iz drugih vidikov. Ob vsem tem ne moremo stati ob strani in mirno gledati na šolsko mladino, ki se srečuje s takšnimi problemi. Porajajo se nam razna vprašanja: Kako bomo rešili prob- lem šolstva v naši občini? Kdaj bo šolstvo v ptujski občini doseglo republiško raven? Se bi lahko našli mnogo takšnih in podobnih vpra- šanj, čeprav je odgovor na vsa ta vprašanja: KO BO ZGRAJEN SREDNJEŠOLSKI CENTER V PTUJU. To bo možno le, če bomo v akcijo stopili vsi občani in s tem pripomogli k boljšim razmeram šolstva v naši občini. Upamo lahko na najboljše, vendar se bodo odlo- čali med ,,za" ali ,,proti". Morali bomo napeti vse sile, da bo akcija uspela, saj je za razvoj naše socialistične samoupravne skup- nosti nujno potreben izobraženi kader, ki ga pa danes žal še marsi- kje primanjkuje. B. Vodušek Naša vina na sejmu v Ljubljani PrejSnji torek je bila v dvorani gospo- darskega razstavišča v Ljubljani tiskov- na konferenca posvečena 2. svetovni raz- stavi vin in 22. mednarodnem vinograd- niško-vinarskem sejmu. Novinarje so se- znanili tudi z otvoritvijo vinoteke, v ka- teri bodo najzanimivejši in tudi najkva- litetnejši arhivski primerki vin. Med letošnjimi razstavljalci na med- narodnem vinogradniško-vinarskem sej- mu v Ljubljani je tudi TOZD Kletarstvo, Slovenske gorice Ptuj. Razstavlja v okvi- ru poslovnega združenja Slovenije. Svo- ja vina ima tudi na voljo na posebnih poizkušnjah. Uradna otvoritev je bila v ponedeljek 30. avgusta. S. M. Zavarovanje plačil - upoštevanje zakona Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na eni od zadnjih sej obravnaval tudi informacijo okrožnega javnega tožilstva o izvajanju zakona o zavarova- nju plačil, ki je začel veljati s prvim aprilom letos. Podatki, da je bilo do konca julija letos takih kršitev na območju ptujske in ormoške občine, obe občini spadata pod območje SDK — podružnice Ptuj, razmeroma malo, kažejo na to, da so delavci SDK Ptuj storili mnogo na tem področju. Poskrbeli so za to, da so bili vsi računovodje in drugi delav- ci na delovnih mestih, ki imajo opravka z računi, v glavnem seznanjeni s predpisi, na posamezne spodrsljaje pa so sproti opozarjali. Kljub temu je bilo nekaj drobnih kršitev, na katere v bodoče ne bodo organi kontrole le opozarjali, temveč bodo morali kršitelje zakona o zavarovanju plačil tudi prijavi- ti. Zlasti še to velja za delavce, v negospodarskih dejavnostih — v šolah, raznih zavodih, v krajevnih skupnostih, raznih organizacijah in društvih, kjer delavci ne opravljajo le računovodskih poslov, temveč tudi druge administrativne in organizacijsko-tehnične, zato se kaj lahko zgodi, da spregledajo" to ali ono podrobnost, ki pa že pomeni kršitev. Doslej ie bilo največ kršitev v tem, da so si posamezniki napačno razlagali, kdaj nasta- ne dolžniško-upniško razmer- je, eni so si tolmačili, da velja datum izstave naročilnice, dru- gi, da šele datum prejema računa in podobno. Tu je tre- ba znova predvsem opozoriti na to, da začne teči rok plačila od datuma, ko je bil sklenjen pravi posel, dobavljeno blago ali izvršena storitev in da praznični dnevi ne prekinjajo roka plačila. Sicer je treba opozorila SDK v zvezi z izvajanjem tega zakona vzeti resno in odgovorno pa ne bo večjih kršitev. Mladinska delovna brigada .Jožeta Kerenčiča" Tovarna ,,Jože Kerenčič" v Ormožu je pokrovitelj mladinske'; delovne brigade ,,Posočje 76". Preteklo nedeljo, 29. avgusta, je iz i Maribora odpotovala mladinska delovna brigada na delovno ak-i cijo ,,Posočje 76". Brigada, sestavljena iz 55 mladincev maribor- ske regije, nosi ime po narodnem heroju Jožetu Kerenčiču. Tako je nastala prva mladinska delovna brigada, ki bo nosila ime po zna-: nem revolucionarju, ki je živel in delal v Ormožu. Tovarna Keren- i čič je prispevala celotno delovno in športno opremo, ki jo brigadaj Potrebuje za normalno delo. Akcije, ki bo od 29. avgusta do 19. septembra letos, se bodo! udeležili mladi iz Slov. Bistrice, Ormoža, Lenarta, Maribora in Ptuja. zk I Ocena najširšega dogovora Počitnice so za nami; dokaj šibkemu političnemu utripu, ki se je vlekel skozi ta čas, se približuje močan političen trenutek, trenutek, ko je treba akcijo približati koncu. Tega pa ne razumimo napak, da med počitnicami nismo ničesar delali; smo, vendar smo težišče dela usmerili v predpočitniški čas. Široko zasnovana akcija javne razprave osnutka zakona o združenem delu kot najširšega dogovora delovnih ljudi v naši družbi, se počasi bliža sklepu. Zakon, ki ga je naš človek sprejel kot pomemben prispevek k družbeni stabilizaciji in kot najpomembnejši revolucionarni akt po sprejetju novega besedila ustave, je prisoten v vsakodnevnem življenju delovnega človeka. Pomeni še več_temelj, na katerem gradi združeno delo, pomeni položaj delavca v naši družbi. Že v pripravah na javno razpravo smo pudarjali, da je zakon temeljna sestavina našega današnjega in jutrišnjega razvoja v boju za enotno, celovito, zakonsko ureditev združenega dela. V razpravi smo v ospredje postavili vsebinsko plat zakona, ne le zgolj informacijo. Zato jo je vodil in usmerjal, ne samo družbeno-političen delavec, temveč temeljni nosilec proizvodnega procesa — delavec, ki je tudi predmet razmerij, ki jih ureja ta zakon. Analize samoupravne organiziranosti so ob soočanju z zakonom pokazale stopnjo samoupravne organiziranosti. Analize pa niso bile zgolj same sebi namen; njihova vloga je trajnejša in daljnosežnejša, saj bo v veliko pomoč v nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov, ne samo v organizacijah združenega dela, temveč v družbi kot celoti. Zakon, kije pred nami pa ni postavil piko na i, je le okvir, v katerem bo gradila vsakodnevna praksa. Ko se v tem trenutku pripravljamo na obračun, na oceno javne razprave, ugotavljamo, da le-ta ni tekla povsod tako kot smo želeli; ugotovitev velja tako za TOZD kot tudi za krajevne skupnosti. Zamudniki in vsi tisti, ki so javno razpravo sprejeli zgolj kot breme in se niso soočili s svojo analizo samoupravnih odnosov, morajo na popravni izpit! Za vse te pa velja, da bodo to napako krepko občutili že v prihodnjem letu, ko bo nastopila široka akcija usklajevanja. V mesecu septembru bomo zbrali dokončne pripombe k osnutku zakona o združenem delu v SR Sloveniji. Republiška konferenca Zveze sindikatov z oceno javne razprave bo zasedala okrog 20. septembra. Občinski sveti zveze sindikatov se pripravljajo na občinske konference, na katerih bodo politično in samoupravno pa tudi organizacijsko ocenili javne razprave v okviru občine. Ocene, zbrane v občinah skupaj z ocenami republiških odborov bodo zrcalo celotne javne razprave in temelj za izdelavo enotne ocene razprave. V ptujski občini je večina odborov sindikata delavcev posameznih dejavnosti že izrekla oceno razprave v svojih sredinah; občinska konferenca pa se bo sestala do 15. septembra. Že prve ocene razprave v ptujski občini kažejo pozitivne rezultate; delavci so zakon sprejeli kot svoj zakon, kot zakon, ki jim omogoča najširšo samoupravo na vseh področjih našega družbeno-političnega življenja. Enako velja tudi za ocene javnih razprav v ormoški in slovensko-bistriški občini. Predlog zakona bo sprejet do konca letošnjega leta. Ker gre za dolgoročno spreminjanje družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov v naši družbeni skupnosti, je njegova vsebina last slehernega izmed nas in hkrati obveza, da bomo njegovo vsebino v praksi tudi dosledno uresničevali. M. Gajzer Protesti se nadaljujejo v naše uredništvo še kar naprej prihajajo kopije protestnih pisem, ki jih delovni ljudje in občani ptuj- ske občine pošiljajo na pristojne forume, v njih izražajo ogorčenje zaradi postopkov avstrijske vlade, ki krnijo pravice slovenske in hrva- ške manjšine v Avstriji. Delavci po- djetja za PTT promet, TOZD Ptuj so v svojem pismu obsodili ravna- nje avstrijske policije proti Sloven- cem na Koroškem in sprašujejo av- strijsko vlado, ki sama zase trdi, da je demokratična, zakaj dovoljuje take brutalne postopke. Ko so se koncem avgusta prosve- tni delavci, po počitnicah vrnili na svoja delovna mesta, so se v marsi- katerem delovnem kolektivu tudi zbrali na protestnem sestanku, od- ločno obsodili politiko preštevanja in pritiska, politiko popuščanja fa- šističnim silam v sosednji Avstriji. ,,Prosvetni delavci zahtevamo, da sklepi Helsinške pogodbe zaživijo v vsej svoji veličini . . ."so zapisali v svojem pismu člani kolektiva , osnovne šole Franca Osojnika iz \ Ptuja. Tik preden je šel ta sestavek v ti- skarski stroj smo še zvedeli, da so se učitelji in vodstvo mladinske in pionirske organizacije na 0§ Martina Koresa v Podlehniku, vče- raj na prvi dan pouka v novem šol- skem letu, dogovorili, da bodo da- nes organizirali protestno zborova- nje vseh učencev in učiteljev na tej šoli. ff Zadnja izmena brigadirjev akdje Slovenske gorice 76 je v protestni povorici obšla ptujske ulice. Foto: B. Vodušek 2. stran TEDNIK — četrtek, 2. septembra 1976 Kmalu razširjena tovarna močnih krmil v začetku lanskej^a lela je Mesokomhinal Perutnina Ptuj za- čel razširjati svojo tovarno močnih krmil na lurnLščah pri Ptuju. /.);radili so nekaj silosov in še dru- ^e objekte, ki so nujno potrebni za sodobno gospodarjenje same}{a obrata. Silosi imajo precejšnje zmogljivosti, saj sta dva visoka 40 metrov, dva 30 metrov, mešalniee pa kar 46 metrov. (Gradbena dela so potekala po načrtih in okviru določenih rokov. IK'lavci Krudbenega podjetja (ira- Sitosi z mešalnico pred doijradilvijo (lis Ljubljana, Maribor so jih končali v prvih dneh avgusta. Sedaj že poteka opremljanje notranjih prostorov, saj na- meravajo že jeseni predati objekt svojemu namenu, naslednjega leta. I o bo prav gotovo velika delov- na zma^a celotnega kolektiva Mesokombinuta Pertunina Ptuj. V celotno investicijo so vložili kar 100 milijonov dinarjev. Besedilo in slika: B. Vodu.šek Poslovanje s tekočimi računi občanov Razgovor z Albinom DREVENŠKOM, vodjem oddelka za dinarsko in devizno poslovanje ptujske podružnice KB Maribor. Povejte nam, kako je urejeno poslovanje s tekočimi računi občanov? Poslovanje s tekočimi računi občanov ureja pravkar podpisani medbančni sporazum o uporabi enotnih principov in meril o odpiranju in vodenju tekočih računov občanov in postopku pokrivanja čekov, za katere plačilo jamčijo banke. Ta sporazum je doslej že podpisala večina vseh poslovnili bank v državi,čemer je praktično tudi stopil v veljavo. Doslej enotnega sporazuma banke niso poznale, zato so različno pristopale k izvajanju tekočih računov in te posle prilagajale lastnini iznajdljivostim in možnostim. Posledica dosedanjega neorgani- ziranega pristopaiija k odpiranju tckočili računov je seveda bila, da se niso razvijali vzporedno z razvojem varčevanja na hranilnih knjižicah. Kakšni so vzroki za počasen razvoj in slabo rast, skratka stagnacija v poslovanju s tekočimi računi? Ko so banke koncem leta 1970, in v začetku 1971 pričele z organizacijo vodenja tekočih računov občanov, niso nameravale vpeljati primerne oblike brezgotovinskega plačevanja, s katero bi masovno spremljale prejemke občanov (osebne dohodke), marveč so zajemale le določeno število (odbranih) komitentov z visokimi prejemki, ki bi se posluževali bančnili storitev v brezgotovinskem plačilnem prometu. Organiziranemu poslovanju s tekočimi računi občanov so pristopile le določene banke, od teh pa se nekater do danes še niso prav lotile teh poslov. Samo nekaj bank je že odločno usmerjeno in sprejema vplačUo osebnih dohodkov in pokojnin na tekoče račune. Vzrokov omejenemu obsegu, slabemu porastu in stagnaciji v razvoju s tekočimi računi, razen redkih izjem, je bilo več, kot so: - nezadostna informiranost in nezaupanje občanov, - nesprejemanje čeka za plačilno sredstvo, - nepoznavanje postopkov plačila s čekom, - nerazvitost ostalih načinov plačevanja s tekočim računom, - nižja obrestna mera. - zaračunavanje provizije za pokrivanje čeka, - neopravljanje storitev nekaterih bank, - nepripravljenost in nezadostna aktivnost banka pri razvoju poslovanja s tekočimi računi in - odstotnost stalne in sistematične dru2)eno- politične podpore. Na splošno so občani zelo salbo obveščeni o ugodnostih in prednostih koriščenja tekočega računa in njegovili inštrumentov plačevanja. Redki so posamezniki, ki so povsod seznanjeni s tem, da se laliko poslužujejo plačevanja s čekom in da poznajo možnosti in ugodnosti, ki ji omogoča tekoči račun. Katere ugodnosti omogoča novi medbančni sporazum o tekočih računih? Novi sporazum o tekočih računih občanov nudi imetnikom tekočega računa zlasti tele ugodnosti: - banka laliko dovoli, da tekoči račun preide v dolgovni saldo največ do zneska povprečn^a enomesečenega priliva ter do šestih preteklih mesece. To pa že pomeni kredit, ki lahko traja največ šest mesecev in ne more presegati zneska 10.000 din. Naslednja zadolžitev se lahko ponovi po poteku treh mesecev po vrnitvi zadnj(^a obroka kredita. - obrestna mera na sredstva tekočega računa je izenačena z obrestno mero na prihranke na hranilni knjižici in znaša odslej 7,5 %, - 'astnik tekoč^a računa lahko pooblasti banko, da zanj s tekočega računa poravnava tudi vse periodične obveznosti, kot so najemnine, naročnine, članarine, da;4ci in druge obveznosti, - lastnik tekočega računa ne plačuje nobenih manipulativnih stro3cov v poslovanju s čekom, itd. Kakšne so sankcije za kršitelja v čekovnem poslovanju? Gospodarska organizacija^ !d ne sprejme čeka namesto gotovine, je lahko kaznovana z denarno kaznijo do 10.000 din. Lastnik tekočega računa, ki izda ček brez kritja je lahko kaznovan z denarno kaznijo 10 % do 20 % izplačanega zneska, vendar najmanj s 500 dinarjev. Tistemu, ki zlorablja tekoči račun, le-tega banka po predhodnem opozorilu tudi ukine. Marjan Šneberger RUŠE - NOVO V STAREM OKOLI 110 MIUJONOV ZA NAPRA VE, KI BODO OMO- GOČILE PR 01Z VODNJO 125.000 TON KOMPLEKS- NIH GNOJIL V primerjavi z drugimi republi- kami, je Slovenija v potrošnji umetnih gnojil na zadnjem mestu, da ne govorimo o primerjavi z razvitejšimi deželami v Fvropi in v svetu. V okviru zelenega plana je predviden močan porast kmetijske proizvodnje do leta 1980, kar pa je mogoče le ob intenzivnejšem in racionalnejšem izkoriščanju že obstoječih obdelovalnih površin, ki se sicer iz leta v leto zmanjšujejo. Zato je potrebna še intenzivnejša modernizacija agro- tehničnih metod in posodabljanje, predvsem zasebnih kmetij, ki tukaj močno zaostajajo. Sedanja potrošnja v Sloveniji znaša okoh 25 kg čistih hraniv na ha obdelovalne površine. Fres^ed potrošnje v razvitejših deželah s podobno strukturo obdelovalnih površin pa kaže potrošnjo nad 200 kg na ha, (Avstrija celo 246 kg/lia). Ze samo to kaže na nujnost povečanja porabe umet- nih gnojil pri nas. Razlog za tako nizko potrošnjo leži nedvomno v neustrezni kreditni politiki v naši republiki, nemalo pa tudi v zaostali proizvodnji naše bazične kemije. Ker predstavlja proizvodnja umetnih gnojil v narodno-gospo- darskem smislu pomemben de- javnik in ker je v tovarni dušika v Rušah že tradicionalna, so pred dvema letoma začeli z intenzivno obnovo sedanje tovarne v okviru I. faze gradnje. V 11. fazi je namreč po letu 1980 predvidena zgraditev povsem nove tovarne za proizvod- njo 150.000 ton gnojil, ki bo veljala okoli dve in pol miUjardi. Takšnili sredstev pa seveda sama tovarna ne zmore, zato bodo morali angažirati in zainteresirati širše družbeno ekonomske sile v Sloveniji. S sedanjo rekonstrukcijo in gradnjo, ki bo že septembra letos omogočila proizvodnjo 125.00 ton kompleksnih gnojil, pa bodo še močneje navezani na proizvajalce osnovnih gnojil in na uvoz, kajti v Jugoslaviji jih je premalo. V novih napravaJi, katerih nameščanje pravkar dokončujejo, bodo lahko proizvajali praktično vse vrste sestavljenih umetnih gnojil v zaželjenih in potrebnih koncentracijah. Tako bodo že letos proizvedli 40.000 ton gnojil, ki bodo namenjena predvsem gnojenju za jesensko setev in založnemu gnojenu v sadjarstvu. Poudariti je treba, da bo kakovost novo proizvedenih gnojil bistveno boljša od dosedanje, saj bodo gnojila sušena, izboljšane bodo njihove fizikalne lastnosti, povečana bo trajnost, izboljšana trosnost in povišan delež hranivih sestavin. Izboljšala pa se bo tudi embalaža, saj bodo gnojila zavar- jena v posebnih plastičnih vrečah, kar bo omogočilo potrošnikom tudi skladiščenje na prostem. M. Ozmec Za lepše okolje... Računalnik je pred letom dni Ptuju izbral 8. mesto med najbolj čistimi mesti v Sloveniji. Skrb za varstvo okolja, za naš ,,čisti vsak- dan" postaja nujna sestavina raz- voja, zato smo ji dali ustrezno me- sto v petletnem planu razvoja. V ptujski občini smo akcijo za lepše okolje skrbno zastavili. Tako se bo zdajšnjim 10 ha zelene površine v mestu, pridružilo še več urejenih površin. Med drugim je v načrtu ureditev ljudskega vrta, grajskega hriba in podobno. Industrijski raz- voj človeka znova potiska v naročje narave, ki smo ji do tega trenutka vse preveč jemali, premalo pa daja- li. Človek se je ob številnih prime- rih zamislil, njegova zavest se pre- buja, zaveda se, da bo brez narave njegovo življenje umrlo. Bilka za urejeno okolje ni le boj posameznika, temveč družbe kot celote. V ta boj v zadnjem času po- segajo komunalni servisi, komunal- ni skladi in tudi stanovanjske skup- nosti, ki priznavajo, da je zeleno okolje sestavni del novega stano- vanjskega naselja. V naši sredi seje to sodelovanje med komunalnim podjetjem — TO/l) komunalni servisi in stanovanjsko skupnostjo že odrazilo v ureditvenih delih v Kvedrovi ulici, kjer so uredili oko- lje na površini 9000 kv. m, zasaje- nih pa je bilo med drugim tudi okrog 700 dreves in raznih vrst okrasnega grmičevja. Svoj prostor v urejenem okolju je našla tudi oprema, kot so stojala za kolesa, parkovne klopi, smeti.ščne košare in drugo. Komunalni sklad občine Ptuj se je vključil v urejanje okolja v dru- gem delu naselja v Volkmerjevi uli- ci na površini 7000 kv. m. V načrtu pa so še številne ureditve tudi ob ostalih stanovanjskih blokih, no- vem zdravstvenem domu, novem otroškem vrtcu in drugod. Akcija olepšajmo svojo okolico je naletela na širok odmev med zasebnimi gra- ditelji stanovanj. /.a ,,življenje" javnih nasadov, parkov in zelenic skrbi enota vrt- narstva in skupina za vzdrževanje v okviru TO/i) komunalni servisi, komunalnega podjetja Ptuj. Njeno delo zajema vzdrževanje in uredit- vena dela na novih površinah. V enoti je zaposleno okrog 25 delav- cev, pretežno ženske, ki se ukvarja- jo še z ostalimi vrtnarskimi deli in vrtnarsko ,,proizvodnjo", s pro- dajo rezanega cvetja, vseh vrst lon- čnic in podobnega, tudi materiala za urejanje vrtov in drugih zelenih površin. Njihova proizvodnja se odvija na skromnem prostoru 2 ha površine, od tega je pol ha pokrite površine. Rezultati, ki jih ta enota po združitvi s skupino za vzdrževa- nje pri krajevni skupnosti dosega, so več' kot zadovoljivi, kljub omeje- nemu ..proizvodnemu" prostoru. M(; Več tisoč hektarjev zemlje za peso v (lornji Radgoni je bil posvet pridelovalcev sladkorne pese. v Sloveniji. Posveta se je udeležilo okrog 70 kmetijskih in drugih strokovnjakov za pridelovanje pe- se. Severovzhodna Slovenija bi v prihodnjih letih lahko nudila na tisoče hektarjev zemlje za pridelovanje sladkorne pese. Poskusno pridelovanje je sicer že v teku. Na poskusnih poljih, kjer se- daj proučujejo obdelavo zemlje, gnojenje, škropljenje, izbiro seme- na, kvaliteto pese in zemlje, je posejano okrog 80 ha sladkorne pese. Najboljše rezultate so za se- daj dosegli v okolici Ormoža. Ptuja in Ljutomera. Pesa. ki je nasejana v okolici Pragerskega. ni najboljša, ker zemlja ne ustreza razmeram pese. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je v zemlji premalo bora. ki je za peso pomembna rudnina. Seveda se ob pridelovanju sladk(»rne pese in pri gradnji ormoške sladkorne tovarne pojav- lja mnogo važnih vprašanj, ki jih je potrebno že zdaj analizirati in predvideti. Namreč že zdaj je potrebno razmišljati o nakupu strojev. o ekonomičnosti pridelovanja, o odkupnih cenah pese. o kreditiranju in o sodelova- nju s kmeti-kooperanti. Ves posvet je bil usmerjen pred- vsem v to. kako spodbujati že zdaj zasebne in tudi druge družbene kmetijske dejavnike k uresničeva- nju načrta o proizvodnji sladkorja v severovzhodni Sloveniji. Na Hrvaškem je te dni stekla prva proizvodnja in predelava sladkorne pese. Tako je začela s pr«>izvodnjo sladkorja tovarna v (Kijeku. ki lahko predela okoli 55 tisoč vagon«)v sladkorne pese in je tako največja med 13 tovarnami sladkorja v Jugoslaviji. I gotavljajo. da je v pesi zadovoljiv odstotek sladkorja. Po ocenah je sladkorja v pesi do 15 odstotkov. Naj omenimo, da zdniženje tovarn sladkorja v Ju- goslaviji predvideva, da bo letošnja proizvodnja sladkorja pri nas znašala 60 tisoč vagonov. zk Srečanje „lzbira" - Elektroporcelan Tradicionalne oblike pove- zovanja in sodelovanja med pobratenima občinama Ptuja in Arandjciovca se n:Klalju- jejo. Tem oblikam bratskega sodelovanja se je pridružil tudi kolektiv ptujske Izbire, ki je v Arandjelovcu obiskal kolektiv Klektroporcelan. Pred nedavnim obiskom, ki so med drugim obsegali pogo- vore o nadaljnjih sodelovanjih so se delavci enega in drugega delovnega kolektiva srečali tudi na športnem polju. Podobno srečanje bo predvi- dena v jeseni v Ptuju, žk Neodgovorno V nekaterih krajevnih skupnostih Na občinskem štabu za vpis jav- nega posojila v občini Ptuj se vpisa- na vsota veča iz dneva v dan. Neka- tere krajevne skupnosti in delovne organizacije so se z vso resnostjo lotile vpisa, saj se zavedajo velike pomembnosti te za širšo družbeno skupnost nadvse koristne akcije. Medtem, ko si povsod prizadevajo, da bi predpisan znesek kar največ presegli, pa imamo žal tudi take sredine, ki so se akcije za vpis jav- nega posojila za ceste lotile neodgo- vorno. To so predvsem tri krajevne skupnosti v ptujski občini: Dolena, Markovci in Hajdina, katere do da- nes kljub dogovoru niso poslale še niti enega poročila o poteku vpisa na njihovem območju, kar neugo- dno vpliva tudi na druge vpisnike posojila v celotni občini. Do 31. avgusta 1976 je stanje vpisa na ptujskem območju nasle- dnje: iz skupine ,,A" je vpisanih 22,222.066 dinarjev, skupina ,,B" je vpisala 2,275.230 dinarjev, sku- pina ,,C" pa 5,692.114 dinarjev. Tako je skupna vsota vpisa že 30,189.411 dinarjev, kar pomeni, da smo predviden znesek dosegli za 151,42 odstotkov do republiške in 120,75 odstotkov do občinske ob- veze. Do konca vpisa je še natanko dva meseca, zato bo znesek ob kon- cu prav gotovo še višji. B. Vodušek . Ormož VISOKA PRIZNANJA ZA JERUZALEM v Ljubljani je do sobote odprta svetovna razstava vin in mednarodni vinogradniški sejem. S celo vrsto dobrih in kvalitetnih vin se tucb letos precištavlja ormoški Jeruzalem, TOZD Kmetijstvo, ki nadaljuje s tradicijo razstav^anja. Na letošnji drugi svetovni razstavi vin jc ormoški Jeruzalem dosegel velik uspeh. Peneče vino Club Slovin 73 jc dobilo najviše pnznanje, šampion 76, ki ga podeljuje mednarodna komisija za podeljevanje nagrad. VeUko častno diplomo z vchko zlato medaljo je dobil tudi beli burgundec71, veliko častno medaljo šipon 71 in laški rizhng 71; častne dipfome so prejela tuth vina sauvignon 75, renski rizling 71, rulandcc 71 in šipon 71. Ta visoka priznanja so krona vsem prizadevanjem ormoških kmetijccv in uspeh, ki so ga dosegb je hkrati tudi obveza za uspešno delo v bodoče. zk Avtobusna v Ptuju Foto: Zdenko Kodrič Na avtobusno postajo v Ptuju vsak dan, razen v nedeljo, pripelje in odpelje 270 avtobusov. Po približnih ocenah se v enem dnevu pripelje okrog 15 tisoč ljudi. Na avtobusnih postajališčih je seveda največ avtobusov Komunalnega podjetja, TOZD Avtopark in mariborskega Certusa. Največja frekvenca voženj je med Ptujem in Mariborom, kjer dnevno vozi 120 avtobusov. Z avtobusnim prometom se tako povezujejo mesta Ptuj, Maribor in Ormož z mnogimi še tako oddaljenimi in nepristopnimi vasicami Haloz in Slovenskih goric. Šoferji avtobusov imajo naporno delo, a pravijo, ko bo več asfaltnih cest, bo tudi naše delo lažje in tudi potniki bodo hitreje potovali. I Besedilo in slika: zk Kakšna cena krompirju Za kmetovalce je sedaj gotovo zanimivo vprašanje in situacija odkupnih cen krompirja, kajti v prihodnjih dneh se bo odprla" krompirjeva sezona. Oglasili smo se pri Kmetijskem kombinatu v Ptuju, obrat za kooperacijo in zvedeU,da odkupna cena krompirja še ni določena, a je v razpravi predlog, da bi za Slovenijo in Hrvatsko veljala enaka odkupna cena in sicer v višini 3,50 din. Na našem območju se pri sajenju uveljavljata dve vrsti krompiija in sicer Igor ter Sasky, ti vrsti sta tudi med najkvalitetnejšimi. Na Hrvatskem KK Ptuj odkupuje tudi vrsto Jarla in Desire. Kmetijski kombinat Ptuj odkupuje nekatere vrste krompiija predvsem na našem območju in v sosednji republiki Hrvatski. Letošnja suša je prizadela tudi krompir. Na Ptujskem polju celo do 30 odstotkov. Gomolji bodo zato drobnejši, vendar bo kvaliteta še vedno dobra. Geografsko je zelo težko ocenjevati posledice suše, kajti od njive do njive se ta različno prikazuje. KK Ptuj vsako leto odkupi približno 3500 ton krompirja, v letošnjem letu bo krompirja manj in bo odkup znižan na 2500 ton. Torej o cxlkupni ceni še nič določenega. O ceni krompirja so že razpravljali in je predlog 3,50 za kilogram. Morda bo cena tudi nižja. zk TEDNIK - četrtek, 2. septembra 1976 3. stran Usoda neke kmetije Vsi smo več aii manj še dopust- niši^o razpoloženi, le kmetje ne, ti se spopadajo z vremenom in časom. Avtomobili polni turistov se v kolonah podijo po naših ure- jenih in neurejenih cestah. Ko se ta- Ico mirno, ali razposajeno vozimo skozi nekatere naše vasi, se nam pogled nehote ustavlja na hišah, po kmetijah, ki jih že načenja zob časa. Takrat niti ne pomislimo na vso tragiko, ki se dogaja znotraj zi- dov skromnih kmečkih hiš. Zal mi je, da jim čas piše usodo. Smo v Halozah, se peljemo skozi vasi Ptujskega in Dravskega polja, smo v Slovenskih goricah in povsod se srečamo s propadlo kmetijo, s slamo krito, neurejeno domačijo. Hiša je zapuščena, trava sili izpod slame, tudi žitno klasje je že poru- menelo v žlebu, a življenja kljub temu ni. Hiša razpada, ljudje so se izselili, ali pa se skrivajo v zavetju še ne propadlih zidov. Nekateri so pobegnili pred propadom. Oče še živi, mati je umrla, otroci so se po- razgubili in zapustili domačo hišo in zemljo. Zdaj se tudi čez soboto in nedeljo ne vračajo. Zakaj? Ker jih je zamikalo mesto in so tam, za- Foto: M. Ozmec radi ugodja ostali, naveličali so se trdega in težkega dela, bojijo se ta- kole životariti, sram jih je propadle domačije. Ne vračajo se prepričani so, da kljub delu ne bodo uspeli, ker naše kmetijstvo še ni napravilo tistega usodnega koraka, ki je po- treben za nemoten in dober razvoj. Težko delo, neurejeni družinski odnosi, pijača, revščina so vseka- kor globoki razlogi, ki drobijo kmečki živelj. Tudi naša kmetijska politika nekaj let nazaj je bila po- sledica, da so kmečki otroci zapu- ščali kmetije in si zaslužek poiskali v tovarni. Z ustavo je naše kmetij- stvo dobilo tisto mesto, ki mu v go- spodarstvu gre. Moramo biti pre- pričani, da napak ne bomo več po- navljali in ne bomo ponovno kmete pripeljali v negotovost. Kmetu, ki se ukvarja s kmetova- njem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je za- jamčena pravica, da uveljavlja svoj samoupravni položaj, razpolaga z rezultati svojega dela. Na podlagi osebnega dela imajo kmetje enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. (Potrebno bi bilo spregovoriti tudi o naših ,,ne- kmetijskih" zadrugah, ki kmeta ocenjujejo s povsem drugačnega zornega kota, kot pa to določa ustava). Ko bo naša kmetijska politika urejena in ko bo šla po poti, ki jo je začrtala ustava, konkretiziral pa zakon o združenem delu, ljudje ne bodo zapuščali zemlje, je zanemar- jali, neobdelovali in zapuščali do- mačije, odhajali v mesto in tam po- skušali živeti na novo. Nekaterim bo res uspelo, drugim se bo svet še bolj maščeval. Takih begov je še vedno precej in to je velik socialni in tudi splošno gospodarski problem. Nujno bi bi- lo napraviti res temeljito analizo bega v mesto, propad domačij in začeti strokovno ukrepati, pomaga- ti revnim, jih ponovno dvigniti iz revščine, alkoholike zdraviti, kme- tom svetovati, delo, način obdelo- vanja zemlje, jih s kreditiranjem spodbujati, ugotoviti, kaj je za njih najbolje, katera kultura ali panoga je najustreznejša. Zares škoda trd- nih domačij, ki jim je usojen pro- pad. Rosne so naše oči, ko skozi načeto ograjo gledamo ta uničujoči proces razkrajanja ip propadanja, ko vidimo skrušen in izmučen ter od zemlje odtrgan kmečki obraz, ki nemo strmi predse in čaka konkret- ne pomoči, ko gledamo slamnate strehe, ki kažejo rebra. Človek si hiše ne postavi na naj- slabšem mestu, rine tja, kjer se mu zdi najbolje in da bo tam svoj koš- ček zemlje že znal pridno izkoristi- ti. Ce mu je uspelo izkoristiti pred- nost njegove zemlje in če mu je družba znala pomagati, je uspel, drugače ga je pograbil tok propa- da. In prav ljudem, ki svojega iz- branega prostora in zemlje ne znajo izkoristiti je potrebno pomagati. Tukaj je potreben nekakšen ključ pomoči. No, to je zelo posplošeno mnenje, ki pa me je vseeno vodilo k razmišljanju, vendar naj bo ta za- pis tih in skromen opomin vsem tistim in vsem nam, da propadlim kmetijam in kmetom pomagamo, svetujemo in jih rešimo propada. Usoda neke kmetije je naša usoda, zato je potrebna širša družbeno- politična pomoč. S petletnim pla- nom razvoja se že konkretno vklju- čujemo v akcijo poboljšanja našega kmetijstva. Namreč misliti moramo predvsem na mladino, ki se bo po šolanju vrnila na domove, misliti moramo na zdomce, ki morajo za- poslitev najti doma. zk „MAKOLE 76" Čeprav smo v našem listu že namenili precej prostora mladinskim delovnim akcijam v zveznem in republiškem merilu, letos še posebej MDA Slovenske gorice 76, ne moremo mimo lokalnih mladinskih akcij, ki potekajo na našem območju in so prav tako pomemben dejavnik pri razvoju nerazvitega predela. Tako so se tudi mladi iz občine Slovenska Bistrica letos odločili, da pomagajo na manj razvitem predelu občine, v krajevni skup- nosti Makole. Organizirali so lokalno mladinsko delovno akcijo, kije trajala od 23. do 28. avgusta. Glavni namen te akcije je bil, da mladi izkopljejo jame za daljno- vodne drogove od zaselka Trnovce do .Makol, poleg tega pa so mladi opravili še nekaj drugih potrebnih del. Delo na trasi je bilo težavno, ssj so brigadirji kopali večinoma na gozdnatem in hribovitem ob- močju. Daljnovod, ki ga bodo v kratkem napeljali do Makol pa ni namenjen samo za boljšo oskrbo naselja z električno napetostjo, temveč bo napajal tudi novi obrat tovarne Iskra, ki ga bodo v Makolali začeli graditi naslednje leto. V tem obratu bo našlo zaposlitev precej mladih ljudi iz celotne krajevne skupnosti in tako jim ne bo treba na delo v večja industrijska središča. To bo tudi precej pripomoglo k razvoju celotne krajevne skupnosti, saj so v zadnjem času beležili precejšnje odhajanje mladih iz njihovega okolja. Svoj štab in prenočišča so si udeleženci, bilo jih je 25, uredili v osnovni šoh Anice Cerne" v Makolah. Tam so organizirali pravo brigadirsko življenje tudi v Brigadirji MDA Makole 76 pred svojim štabom popoldanskem času. Pripravil so razna predavanja, srečanja z udeleženci NOB, organizirali so protestno zborovanje, na katerem so ogorčeno protestirali zoper gonjo proti Slovencem na avstrij- skem Koroškem. Brigadirji so prav tako poskrbeli za družabno življenje v taboru. Tako so priredili taborni ogenj, razne kulturne programe, nadvse slovesno pa je bilo ob zaključku akcije v soboto, ko je bilo vsem zelo žal, da akcija ni trajala dalj časa. Sklenili so, da se prihodnje leto zopet dobijo v še večjem številu, da tako pripomorejo k hitrejšemu razvoju, ne le nerazvi- tega območja - temveč celotne domovine. BESEDILO IN SLIKA: B. Vodušek Oplotnica Razvitje prapora in novi metri asfaltirane ceste v nedeljo 29. avgusta 1976 so krajani KS Oplotnica pod Pohorjem slavili dvojni pomemben dogodek. Krajevna organizacija SZDL Oplotnica je najprej razvila svoj prapor, nato pa so predali svojemu namenu še novo asfaltirano cesto iz središča naselja Oplotnica v smeri vasi Cadram. 2e v dopoldanskih urah je bilo v Oplotnici tekmovanje gasilskih enot .širše regije v spretnostih gašenja ognja. Popoldne ob 14. uri je bila osrednja slovesnost, na kateri je najprej SZDL Oplotnica razvila svoj prapor, nadaljevali pa so s kulturnim programom, ki so ga izvajali člani KUD in učenci osnovne šole Oplotnica. V nadaljevanju svečanosti so odprli 3 km dolgi cestni odsek, katerega so asfaltirali iz sredstev, v letošnjem juniju izglasovanega krajevnega samoprispevka. Za asfaltiranje tega cestnega odseka so porabili 1,500.000 dinarjev. Dela je izvajalo podjetje Slovenija—ceste, medtem ko so pripravljalna in ostala potrebna obrobna dela opravili domačini s prostovoljnim delom. V. H. Oddelek zdravstvene šole v Ruju v gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju je bil v ponedeljek sestanek, na katerem je tekla beseda o otvoritvi prvega letnika zdravstvene šole pri ptujski gimnaziji kot dislociranega oddelka zdravstvene šole Maribor. Udeleženci sestanka so si bili enotni v tem, da je otvoritev oddelka zdravstvene šole v gimnaziji Dušana Kvedra Ptuj izrednega pomene, saj ga bo že v tem šol.skem letu lahko obiskovalo 30 učenk in učencev. Kot so ugotovili, se je zanj že do danes prijavilo 19 kandidatov, razpis za vpis pa še traja. V Ptuju so dani tudi vsi pogodi za delo oddelka zdravstvene šole, ki je hkrari velika pridobitev za ptujsko zdravstvo, še posebej za bolnišnico. Oddelek zdravstvene šole pri gimnaziji Dušana Kvedra Ptuj bo začel z delom 15. septembra. GF KRATKE NOVICE BRESNICA: Osnovna organizacija ZSMS bo v prihodnjem mesecu pripravila veliko srečanje ormoške mladine. Prireditev bo pod skupnim imenom ,.Olimpijske igre na vasi". Mladi bodo tekmovali v več disciplinah. Pomerili se bodo v krosu, teku, kolesarjenju, v vlečenju vrvi in še v nekaterih drugih atletskih disciplinah. Prireditev bo 12. septembra v Bresnici, KS Podgorci. zk HAJDINA: V ponedeljek, 23. avgusta so hajdinski upokojenci pripravili izlet na Dolenjsko. Pridružili so se jim tudi 4 Ptujčani, tako da je bilo 38 vseh udeležencev. Ogledali so si Kočevje, Kočevski Rog in zanimivo Novo Štifto z nad 3(X) let staro lipo, na kateri je razgledna hišica. Z izletom so bili vsi udeleženci izredno zadovoljni in si še želijo podobnih poučnih izletov po naši domovini. —i— KIDRIČEVO: V vseh TOZD delovne organizacije TGA ,,Boris Kidrič" so začele dobro delovati notranje delavske kontrole, kar še zlasti velja za delavsko kontrolo v TOZD tovarne aluminija. Prav v zadnjem času imajo ti organi precej dela, saj pripravljajo vrsto predlogov s področja boljšega gospodarjenja. Z njimi bodo seznanili v obliki priporočil samoupravne in' vodstvene organe. Bdeli bodo tudi nad doslednim izvajanjem določil, ki so zapisana v samoupravnih aktih. FM Na redni seji izvršnega odbora krajevne konference SZDL so med drugim razpravljali o pripravah na zbore občanov, ki bodo v vseh krajevnih odborih. Na njih bo stekla razprava o poslovanju krajevne skupnosti v preteklem obdobju in o pripravah na referendum za gradnjo šolskega prostora v ptujski občini. Govorili so tudi o ustanovitvi sveta potrošnikov in o imenovanju sekcij pri SZDL, zlasti sekcije za kmetijstvo in za družbeno aktivnost žensk. FM 0RM02: V Lahoncih pri Ormožu so arheologi ptujskega pokrajinskega muzeja našli ostanke velike, neznane živali. Iz zemlje so odkopali veliko živalsko glavo z močnim zobovjem in več drugih kosti, ki so bile v globini okrog tri četrt metra. Strokovnjaki domnevajo, da gre za najdbo kosti prednika mamuta ali slona. Na kosti so naleteli domačini, ko so kopali jarke za vodovod in so o najdbi takoj obvestili strokovnjake, za kar gre domačinom, zlasti družini Kralj vsa pohvala. zk GABERNIK: Gasilsko društvo je v nedeljo pripravilo večjo zabavno prireditev, v katero so vključili tudi začetek gradnje gasilske dvorane, ki bo stala tik ob starem gasilskem domu. Skupno s člani ga.silskega društva so doslej krajani opravili že več kot 3 tisoč ur prostovoljnega dela. V nedeljsko zabavno prireditev so vključili tudi tekmovanje oračev, čisti dobiček prireditve so namenili za gradnjo dvorane ob gasilskem domu. zk MAJSPERK: Na območju krajevne skupnosti so letos dali glavni poudarek urejanju cest, zlasti v hribovitih predelih. V ta namen so imeli dalj časa izposojen buldožer od Agrotransporta v Ptuju. Program vodstva krajevne skupnosti je, da bo ob lepem vremenu možno do vsake hiše na območju KS priti z motornim vozilom. BV PTUJ: Na delovišču v Volkmerjevem naselju, kjer je treba pred začetkom gradnje stanovanj zemljišče arheološko raziskati, so zadnje dni odkrili precej dragocenih in redkih predmetov. Arheologe ptujskega pokrajinskega muzeja je presenetila'najdba treh srebrnih prstanov s poldragimi'kamni, povrh tega so odkopali še vrsto koščenih in bronastih igel, rimske novce, keramično posodo in še več drugih predmetov. zk ROGOZNICA: Mladi z območja celotne krajevne skupnosti se bodo množično vključili v praznovanje prvega krajevnega praznika, ki ga bodo praznovali 17. septembra, to je na obletnico rojstva narodnega heroja Jožeta Lacka. Med drugim pripravljajo tudi pohod, ki se ga bodo mladi množično udeležili. MG STOPE RCE: Na območju krajevne skupnosti so kmetje, obrtnika nimajo niti enega, presegli planiran vpis posojila za naše ceste za kar 143 odstotkov. Krajani so vpisali 34.100 dinarjev, od tega so 12.950 din že plačali, njihova planska obveznost pa je znašala le 14.000 dinarjev. NP STUDENICE: Aktiv ZSMS je v okviru poletnih rekreativnih dejavnosti letos Organiziral tudi pouk plesov. Plesne vaje so bile dnevno, obiskovalo pa jih je okrog 30 mladih. Vaje je vodil domačin Janko Košar. Skupno so 'frieli 50 ur plesnih vaj. VH, Velika Nedelja Prizadevni,J!vončki medvedki in čebelice" Taborniki iz Velike Nedelje z . imenom ,Zvončki" so se ! organizirali pred tremi leti. Ideja o ] organiziranem tabomiScem odre- du na osnovni šoli Velika Nedelja \ je nastala pravzaprav že pred 9 i leti. Takrat je namreč iz literamo-dramskega krožka nastal i tabomi3ci odred, ki ima sedaj že i kar bogato tradicijo. Z denarjem, ; ki si ga je »prislužil" dramski ; krožek so kupili šotore in drugo i opremo in začeli ... ! Starešina odreda ,Zvonček" ; Alojz Ambruš, drugače tudi | predmetni učitelj slovenščine na . soli, je takole pripovedoval: \ , Interesa za dramsKi krožek ni j bilo, zato .sem se odločil, da z . mladimi, predvsem s šolsko \ mladino večkrat priredimo kakšen ; izlet v naravo. Od tu tudi ideja o ! taborniškem odredu. Pred deve- timi leti je bilo precej klavrno. Sedaj se lahko pohvalimo z 8 šotori, tipa Tabornik, z lastno • kuhinjo in z vso opremo, ki sodi k taborjenju. Šotore smo kupili pred • tremi leU, prav tako kuiinjo in i na.šemu odredu smo nadeli I nadebudno ime „Zvončck". Zdaj že vrsto let pripravljamo . šolo za vodnike. Vsako leto doslej , smo bili ob Bukovniškem jezeru v j Prckmurju, letos pa smo se [ odločili, da pojdemo taborit v i Ozalj, blizu Karlovca na Hrva-1 škem. Organiziranih je 60 \ i tabornikov. V odredu so mladi i ■ delavci, srednješolci in šolarji naše ! osnovne šole. Prizadevam si za več I stikov z osnovno organizacijo j ZSMS pri Veliki Nedelji, žal pa j sUki niso takšni kot bi si jih mi i taborniki želeli. ^■ Zdaj ko smo organizirani * dobimo denar od občinske' telesno-kultume skupnosti Or-j mož, letos smo dobili 6 tisoč din. i Sodelujemo z oddelkom za. narodno obrambo, ki nam posojaj spalne vreče, večjo kuhinjo, velik | šotor, ki ga uporabljamo za i jedilnico in drugo tabomiacoi opremo. V sodelovanju z oddel-J kom za narodno obrambo iz Ormoža bomo organizirali tudi predavanje o osnovah narodne obrambe. Sicer pa skoraj vsako soboto pripravljamo sestanke vodov, da vodnik z ,>ledvedki in Čebelicami" vodi predavanja o taborništvu in taborniških vešči- nah. Lani smo pripravili propagandni tabor v Veliki Nedelji in posvet vseh vodnikov s pomur.ske podro6 ne rejuje. Namreč naš odred je vključen v pomursko regijo. Zbralo se je okrog 100 tabornikov, ki so prikazali vse taborniške veščine. V maju prihodnjega leta načrtujejo v Veliki Nedelji taborniški mnogo- boj. Sodelovalo naj bi 1000 tabornikov iz celotne pomurske regije." V letošnjem letu je bil odred „ Zvonček" v Ozalju. Bi nam povedali, kako poteka tabomiaci dan? ,Tabomiki vstajajo ob 7. zjutraj, sledi jutranja telovadba, umivanje in pospravljanje šotorov in tabora. Ob 7. uri je zajtrk, ob 8.30 pa ob himni dviganje zastave. Tako se začne delovni dan. Do 12. ure je kopanje, sledi kosilo, ob 13. arije ura molka (v taboru mora biti popolna tišina), za tem sledi ura aktivnega počitka v katero spadajo razne igre oz. delo po želji Najmlajši tabomiki pred svojim ,,domom" Foto: Z. Kodrič tabornikov. Ob 15. uri se začne delo po vodih. Tabomiki se učijo raznih tabomi3<.ih veščin kot npr.: kuhar, izletnik, zbiralec, partizan.ski kurir itd. Najtega taborniška veščina je značka za partizanskega kurirja, ki si jo tabornik pridobi, če en dan nič ne je in en dan nič ne govori. V Ozalju si je to nalepko »zaslužil" najmlajši udeleženec tabora. Ob 16. uri je malica za tem kopanje do 18., ko se spet vsi zberemo v taboru. Ob 19. je večerja in 19.30 ob himni spuščanje zastave. Takrat se določi straža in dežurstvo za naslednji dan. Po tabornem ognju ob 21.15 je počitek. Najmlajši udeleženec letošijega tabora v Ozalju je imel 6 let, najstarejši 20 let, na taborjenju pa je bilo tudi 8 deklic. Cena za 10-dnevno taborjenje znaša za udeležence 500 dinarjev. V to je všteta vožnja, prevoz opreme, hrana in tabomina. V Ozalju smo imeli redne stike z mladino in smo organizirali več prireditev. Naj omenim, da je bil letošiji odred kot nekakšia izvidnica za rekreacijski center, ki ga poskuša zgraditi občina Ozalj. Tako bo tabor že drugo leto trajal skozi celo leto in smo mi dejansko pionirji pri realizaciji bodočega rekreacijskega centra. V Ozalju se nam je pridružil taborniški odred iz Gornje Radgone. Prepričan sem, da se bo odred „Zvonček" drugo leto številčno povečal in še bolj organiziral. Osnovna šola nas ob naših prizadevanjih finančno podpira in nam nudi prostore za našo dejavnost." Pridružujemo se mnenju stare- šini Alojzu Ambrušu, da je potrebno še več organiziranega dela, sodelovanja z mladino pri prijatelj.skih stikih z odredom .Vinko Megla" iz osnovne šole Ormož- V takaicm združenju bi namreč oba odreda postala še močnejša. Slika m besedilo: zk 4. stran TEDNIK — četrtek, 2. septembra 1976^ ŠAH Ptujski šahisti pred novo tekmovalno sezono v slovenski šahovski ligi Poletni meseci, ko ni večjih muštveitih tekmovanj, predstavlja- jo za šahiste ,,mrtvo sezono", v kateri analizirajo dosežene rezulta- te in sprejemajo projjrame deta za naslednje obdobje. Šahovska zveza Slovenije je v skladu s ,,portoro- škimi sklepi" v tem času spremeni- la tekmovalni sistem tako, da bo v sezoni 1976/77 namesto 24 moštev v dveh skupinah slovenske šahov- ske lige nastopilo le 10 ekip v enot- ni slovenski šahovski ligi, ostale ekipe pa bodo nastopile v občin- skih medobčinskih ligah. Moštvo šahovskega društva ,,Izbira" Ptuj je na podlagi uvrstitve v pretekli sezoni član enotne slovenske šahovske lige, v kateri bodo natopili še: Celje, ,,Branik" Maribor, ,,Rudar" Irbovlje, ,,Radenska" Murska Sobota, l.esce, Jesenice, Novo mesto, Kočevje in ,,Iskra" Ljubljana. Ptujski šahisti imajo na tekmovanju, ki se prične v mesecu septembru, odgovorno nalogo, na- daljevati s tradicionalno dobrimi rezultati na moštvenih tekmova- njih in ohraniti status člana v najkvalitetnejšem tekmovalnem razredu. /a domačine bodo na tem tekmovanju nastopili mojstrski kandidati: Janez Podkrajšek, Jan- ko Bohak, Svetozar Jančikin in Danilo Polajžer, prvokategorniki Martin Majcenovič, Milan Seruga, Jurica Škarja, Milan Kneževič in Miladin Markovič, drugoka- tegorniki Ignac Habjanič, Ludvik Bakuš in Jože Cerenčer, tretje- kategornik Jože Dajnko ter članici Tatjana Vaupotič in Silva Razlag. Priznanje šahovske zveze Slove- nije za dosežke v dopisnem šahu Ptujski šahisti že več let uspešno nastopajo na najrazhčnejših »do- mačih in mednarodnih tekmo- vanjih v dopisnem šahu. Na dopisnih šahovskih tekmovanjih nastopajo Janez Podkrajšek, Jan- ko Bohak, Milan Šeruga, Danilo Polajžer, Jože Dajnko, Branko Sedlašek, Tatjana Vaupotič in Janez Bekič, ki je pred nedavnim zmagal na kategorizacijskem turnirju ter osvojil II klaso (kategorijo) v dopisnem šahu. Julija letos je bil osnovan odbor za dopisni šah pri Šaliovski zvezi Slovenije, katerega član je tudi Janko Bohak, ob tej priliki pa so bila podeljena tudi priznanja šaliovske zveze Slovenije za dosežke v dopisnem šahu. Moštvo šahovskega društva ,Jzbira" Ptuj je prejelo priznanje za osvojeno prvo do drugo mesto na petem moštvenem dopisnem šahov- skem prvenstvu Jugoslavije, Janko Bohak pa za uvrstitev na polfinalni turnir za svetovno prvenstvo v dopis- nem šahu. Odbor za dopisni šah pri šahovski zvezi Slovenije bo jeseni priredil vrsto tekmovanj v dopisnemnem šahu, ki se jih laliko udeležijo vsi šahisti ne glede na kategorije in članstvo v temeljnih šahovskih organi- zacijah. Ljubitelji šahovske igre, ki bi želeli nastopiti na dopisnih šahovskih tekmo- vanjih lahko dobijo podrob- nejša pojasnila pii šaliovskem društvu ,4zbira" Ptuj ali neposredno pri odboru za dopisni šah pri šahovski zvezi Slovenije, Ljubljana, Cankar- jeva l/I. 4)j- Danilo Polajžer uspešen na slovenskem mladinskem in članskem šahovskem prvenstvu Mladinec Danilo Polajžer je v mesecu juliju in avgustu nastopil na vrsti tekmovanj, na katerih je uspešno zastopal ptujske šahiste. Na mladinskem prvenstvu Slovenije na Jesenicah sicer ni ponovil lanskoletnega rezukata, osvojil pa je kljub temu odlično tretje do peto mesto ter se uvrstil v slovensko mladinsko šahovsko reprezentanco. Na tekmovanju za ,,alpski pokal" na Bledu, je kot član mladinske šahovske reprezentance osvojil 50% možnih točk in bil med uspešnejšimi člani ekipe. Izreden uspeh pa je dosegel Danilo Polajžer na nedavno končanem; 26. članskem šahovskem prvenstvu SR Slovenije v Ljubljani, ko je med^ 30 udeleženci, med katerimi je bil eden mojster in 21 mojstrskih; kandidatov, osvojil odlično tretje do sedmo mesto. Na tekmovanju, ki jej potekalo po švicarskem sistemu in trajalo enajst kol, so bili doseženi- naslednji rezultati: Ivačič in Slak (oba Domžale) 7,5 točk, Šteiner in Konvalinka (oba ,,Iskra" Ljubljana), Orel (Zagorje), Zorko (Jesenice) in! Polajžer (,,Izbira" Ptuj) 7 točk. Petek (Lesce) 6,5 točk itd. j Gozdovi - skrita zaiiladnica naše bogate preteidosti Poletje je čas pogostejših izletov v naravo, kamor pa se mnogi velikokrat odpravijo dokaj ,,površno", saj jih zanimajo pred- vsem nabiranje gozdnih sadežev, katerih je sedaj že kar na pretek, ali naravna sprostitev ob pikniku in čistem zraku. Med obiskovalci gozdov so tudi takšni, ki hodijo med drevesnimi debli in krošnjami z odprtimi očmi. Takšnim pomeni izlet v naravo veliko več kot samo polne posode borovnic, malin, gob ali drugih sadežev. Pomeni jim novo kulturno doživetje in spoznanje, da so bile prenekatere površine, katere danes pokrivajo gozdovi še pred več leti prostrane jase ali celo naselja ljudi, kateri so se iz raznih vzrokov, največkrat ekonomskih odločali seliti v nižje in rodovitnej- še predele. Njihova bivališča so Ostanki kmečke domačije ob potoku Bistrica. prerasla drevesa in jih pokrila odeja mahu. Takšne ostanke je mogoče najti še danes na več mestih bistriškega Pohorja. Mnogi med njimi so tako prostorsko kot tudi gradbeno še danes zelo zanimivi, čeprav skriti globoko v gozdovih in jih pokri- vajo že drevesa. Bile so to majhne kmečke zidanice. Trdo in brez pripomočkov, zelo preprosto kmečko delo jim je jemalo veliko časa, katerega so preživljali na poljih ali v gozdovih, zato ni osta- jalo časa za urejanje razkošnejših domov. Prav bi bilo, da obiskovalci gozdov, razen svežega zraka in oddiha v mirni naravi, spoznajo tudi vrednote, katere gozdovi še vedno ohranjajo. BESEDILO IN SLIKA: V. H. Tečaj za kolesa z motorjem Avto moto društvo Ptuj pripravlja tečaj za voznike koles z motorjem. Tečaj bo v mesecu septembru. Vsi, ki želijo pridobiti vozniško dovoljenje za vožnjo se lahko prijavijo v pisami AMD Ptuj (Cvetkov trg 4 - pri kinu) dnevno od 7. do 14. ure. AVTO MOTO DRUŠTVO PTUJ razpisuje prosti delovni mesti ZA INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE za nedoločen čas Pogoj: instruktorski izpit. Razpis velja do zasedbe de- lovnega mesta. PRSTEC V LiNZU ODLIČEN TRETJI Na mednarodnem mitingu, ki je bil 29. avgusta v Linzu, udeležili so se ga atleti iz Avstrije, Madžarske, NDR, ZRN, ZDA in Jugoslavije, so sodelovali tudi ptujski atleti. Miki Prstec je v teku na 200 m osvojil tretje_ mesto s časom 22,20 sek., Tanja Butolen pa je v teku na 100 m zasedla četrto mesto s časom 11,90 sek. V teku na 800 m je s časom 1,57,10 zasedel sedmo mesto Milan Žohar. Vsi trije Ptujčani so tako z uspešiim nastopom dokazah, da so v odUčni pripravljenosti, pgsebej pa so z dobrimi rezultati upravičili svoj nastop na mitingu. ATLETIKA BRMEŽEVA ZMAGALA v soboto in nedeljo so se na področju Slovenije pomerili atleti in atletinje za republiške naslove v posameznih disciplinah. Starejši mladinci in mladinke so nastopile v Kranju, mlajši vrstniki pa v Novem mestu. Od Ptujčank je presenetila Zlatka Brmež, ki je v metu diska pri st. mladinkah zmagala in osvo- jila zlato odličje. Odlična je bila tudi Miša Zorko, ki je prejela srebro v isti disciplini in bron v metu krogle. Drugo mesto so si priborile tudi tekačice Partizana Ptuj v postavi, Irena Kolar, Danica Hameršak, Marija Horvat in Marija Tili v štafeti 4x400 m. Odlikoval se je tudi Zlatko Mar- čič, ki je osvojil peto mesto v skoku v višino in daljavo. Soliden je bil tudi Makovecki v suvanju krogle. Pri mlajših mladinkah v Novem mestu je med atletinjami Ptuja imela največ uspeha Alda Juras, ki je preskočila 150 cm in Vita Tominc z osvojenim petim mestom v metu diska. Štafeta 4 x 200 m v postavi Hameršak, Cestnik. Šolar in Horvat pa je pristala na petem mestu. OP Ptujčani drugi v Sloveniji Minuli teden je bilo V Celju republiško ekipno atletsko prven- stvo Slovenije, kjer so atleti in atletinje TVD Partizan Ptuj dosegli svoj največji uspeh. Moški so osvojili drugo mesto, dekleta pa tretje. Pri članih je zmagal Kladi- var iz Celja, ki je zbral 31.353 točk pred Partizanom Ptuj s 24.144 točkami. V kategoriji članov je osvojila prvo mesto Olimpija s 16.6% točkami pred Kladivarjem s 15.672 in Partizanom Ptuj, ki je zbral 12.330 točk. Od posameznikov so se odliko- vali Prstec s tremi zmagami, Zohar in Butolenova. Prav gotovo pa so tudi vsi ostali tekmovalci dopri- nesli svoj delež k dosedaj naj- večjemu ekipnemu uspehu ptujske atletike. Tekmovanje je dokaj zahtevno, zlasti za manjše klube in je prav /aio uspeh Ptujčanov še večji. Tekmovanje šteje tudi za ekipno uvrstitev državnega prvenstva, ki se odvija po posameznih republi- kah, šest najboljših pa se pomeri ponovno v zveznem finalu. OP MOTOKROS Motokrosisti na dveh frontah v nedeljo je bilo nadaljevanje državnega prvenstva v motokrosu v vseh kategorijah in to: v Tolminu 50 in 125 ccm ter v Šentvklu pri Stični 250 cc ,A" m „B" skupina. V skupini 50 ccm motorjev-mopedov Jerič in Skok nista uvrščena, ker dirki msta zvozila, v skupini 125 ccm motorjev pa je zmagal Predan iz Orehove vasi, Cuš 5. mesto. Vesenjak Stanko 6. mesto, Gomik 13. mesto, Ptirg 15. mesto in Pajnkiher 22. mesto. V skupini 250 ccm ,vA." je zmagal Šoštarič iz Karlovca, Segula je dosegel 5. mesto, Lacko pa je ostal brez uvrstitve. V skupini 250 ccm je ponovno zmagal mladi Silvin Vesenjak (to mu je 3 zaporedria zmaga), Habjanič se je uvrstil na 9. mesto, Jariko in Drago Strafela, Spuraj in Simonič pa so prav tako zaradi okvar motorjev ostali brez uvrstitve. V nedeljo kategorija 250 ccm nadaljuje prvenstvo in to v Karlovcu v borbi za toa^e.____.__________ KOROŠKA ŠE VEDNO V ZNAMENJU KLJUKASTEGA KRIŽA Ivan Kreft (1. nadaljevanje) Germanizatorjem koroških Slovencev je dr. Carstanjen s svojo teorijo o ,,vindišarjih" še danes potreben. Uveljaviti jo skušajo pri Slovencih, ki so ostali pod Avstrijo, ki je izgubila vojno skupaj z Reichom. Nismo pozabili, da so se enote, sestavljene iz Avstrijcev, proti jugoslovanski vojski v drugi svetovni vojni do zadnjega vojevale, niso pa takorekoč oddale niti enega strela, ko je reichovska vojska dne 12. marca 1938 zasedala Avstrijo. Tedaj so se začele še intenzivnejše priprave za napad na Jugoslavijo, priprave, ki so jih na primer petokolonaški apaški Nemci razumeli tako, kakor da bodo takoj tudi oni priključeni tretjemu Reichu. Tako je bilo mogoče sklepati iz gesel, ki so jih apaški nacisti vzklikali v marčnih demonstracijah proti Jugoslaviji in za priključitev Reichu prek avstrijskega ,,Anschlussa". Navodila za tako obnašanje so dobili od nacističnih zaupnikov na drugi strani Mure. Program germaniziranja Slovencev so poznah volksdeutscherji v Sloveniji že pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji in dokazano je, da so pri njegovem izvajanju sami vneto sodelovali, vendar ne šele po 6. aprilu 1941, ko so postali Slovenci popolnoma brezpravna raja in so ravnali z njimi temu primerno, temveč že nekaj let prej. Takoj po okupaciji pa so začeli zaplenjevati slovenske javne in zasebne knjižnice z okoli 2,200.000 knjigami. Zaprli so vse slovenske šole, slovenske učitelje in profesorje pa so izgnali ali zaprli. Dr. Uberreiter je že 10. maja 1941 ustanovil — že prej pripravljeno — germanizatorsko organizacijo ,,Steirischer Heimatbund", katerega voditelj je postal Franz SteindI, sin radkersburškega zdravnika dr. Kamnikerja. Oče in sin sta bila velenemška nacionalista, vendar je bil sin Franz tako nestrpen, da je spremenil celo priimek, ker se mu je očetov zdel preveč slovenski. ,,Heimatbund", ki ga je vodil že omenjeni Franz SteindI, je bil ob začetku okupacije na spodnjem Štajerskem edina dovoljena politična organizacija z naslednjim programom: ,,Steirischer Heimatbund" je organizacija, v kateri bodo vpisani Spodnje-Stajerci in sorojaki, ki so na spodnjem Štajerskem stalno zaposleni. Član lahko postane le tisti, ki iskreno prizna Fiihrerja in Reich. Steierischer Heimatbund je organizacija z nalogo, da vodi ljudi duševno, duhovno in politično in da jih napravi za zavedne državljane Reicha in polnopravne člane nemške narodne skupnosti. Steierischer Heimatbund je zgrajen na vodstvenem načelu in na osnovnih načelih NSDAP. Steierischer Heimatbund je edina politična organizacija na spodnjem Štajerskem, katere obstoj je časovno omejen. Po likvidaciji bo nastal iz nje NSDAP z vsemi oddelki in priključenimi zvezami." Da bi potekala germanizacija Slovencev čim hitrejše, so v okviru ,,Heimatbunda" osnovah ,.Vodilni urad 11", ki je skrbel za propagando, za organizacijo obveznih tečajev iz nemščine in političnih sestankov. V kratkem času do sredine avgusta 1941 je bilo na spodnjem Štajerskem 816 jezikovnih tečajev s 33.000 prisilno vključenimi udeleženci, do 15. marca. 1942 je število tečajev naraslo na 3030, udeležencev pa na 123.058. V to število je vštetih tudi 454 posebnih obveznih mladinskih tečajev z 18.211 udeleženci. Enako vlogo je imel ,,Karntner Volksbund", ki ga je ustanovil Kutschera, vodil pa ga je Wilhelm Schick. Poglejmo, kaj o njem piše R. W. Moschner v članku z naslovom ,,Karnten ist grosser geworden" (Koroška se je povečala) v Donauzeitung z dne 16. maja 1942: ,,Najjužnejše področje Velike Nemčije je doseglo z Gorenjsko (Oberkarnten) sijajno dopolnitev ... Do nemške zasedbe se je čutilo ljudstvo te dežele po svoji politični zavesti skoro 95 % Slovence, medtem ko se je samo 5 % smatralo za Nemce . . . Sramežljivo se je smehljala plavolasa in modrooka otročad, ko so jo ogovarjali v nemščini in niti ena nemška beseda ni prišla iz njihovih ust . . . Ze od začetka ,,Karntner Volksbund" ni imel le naloge, da obnovi ponemčevalni proces (Wiederverdutschungsprocess) ... z njim je bilo ustvarjeno politično vodstvo, orožje za to, da bi se izpolnila zapoved Fuhrerja, da postane ta zemlja zopet nemška . . ." Ker pač obstojajo dokumenti te vrste iz tridesetih in poznejših let, se verjetno Kreisky tako odločno upira, da bi se kdo ne skliceval nanje in primerjal preteklo s sedanjim zatiranjem Slovencev na Koroškem. Preveč jasno je, da je vse, kar se danes dogaja na Koroškem, ponovitev tistega, kar poznamo že iz prejšnjih časov in tudi iz tridesetih let, o katerih noče Kreiskv ničesar slišati. Avstrijski nacisti so se zavedali, da samo s tečaji, na katerih se naj Slovenci naučili nemščine, še ne bodo iz Pavla napravili Savla. Zato so že pred napadom na Jugoslavijo začeli mishti tudi na nasilno izseljevanje Slovencev. Hitlerjev govor v Miinchnu 25. februarja 1940. leta je samo pospešil izdajo knjige ,,Južne meje Reicha na Štajerskem", ki jo je napisal za ,,Sudostdemvahesinstifut" v Grazu dr. Hermann Ibler. Knjiga ni mogla biti napisana v kratkem času od Hitlerjevega govora 25. februarja 1940 pa do julija 1940. Gradivo je moralo biti zbrano že prej, naknadno je bilo lahko le redigirano v smislu Hitlerjevih navodil o germanizaciji Slovenije. Dalje sledi Poljčan^ Razvili lovski prapor Pred kratkim so člani lovske družine „ Laporje" iz Poljčan, skupno s številnimi ljubitelji lova in gozdnih živali proslavili 30 let delovanja te družine. Istočasno pa so svečanosti posvetili tudi 31. obletnici osvobodi tv^e in 35. obletnici ustanovitve OF. Lov in lovni turizem imata na tem območju že tradicijo. Povsem na novo pa so začeli leta 1946, ko so se združile v LD Laporje dotedanje dnižine Pekel, Stude- nice in Stanovsko. Družina je štela ob ustanovitvi 18 članov, njihova lovna površina pa se je povečala na 3480 ha. LD Laporje danes šteje 36 aktivnih in enega častnega člana Svoj največji uspeh so dosegli v letu 1972, ko so odprli svoj novi dom LD ,,Laporje" v Poljčanah. Dom so zgradili predvsem s prostovoljnim delom članov in ljubiteljev te dejavnosti in z vlaganjem lastnega denarja. S sredstvi in delom so jim pomagale tudi nekatere organizacije in posamezniki iz Poljčan in okohce. Danes je ta dom ponos članov družine, saj služi za nedeljske oddihe vsem lovcem pa tudi drugim obiskovalcem V njem organizirajo tudi srečanja, preda- vanja in druge izobraževalne oblike za področje celotne občine Slov. Bistrica. Člani lovske družine Laporje niso samo lovci, temveč tudi aktivno skrbijo za razvoj lovnega turizma in za prirastek divjadi v lastnih loviščih. V svojem revirju imajo dve večji, prosto stoječi in še 8 drugih manjših prež, veliko število solnic, krmišč za fazane in še posebno oboro za gojitev fazanov. S posebno pozornostjo pa sodelujejo s kmetovalci na območju lovišč, saj morajo zaradi škode po divjadi iskati večkrat najprimernejšo skupno pot. Med zadnje uspehe dejavnosti LD Laporje pa štejejo pred nedavnim razvit lovski prapor, kateri nosi kar 21 trakov in 330 zlatili tersrebrnili žebljičkov. Besedilo in slika: V. Horvat Razvitje lovskega prapora LD Laporje v Poljčanah. Foto: V. Horvat TEDNIK - četrtek, 2. septembra 1976 5. stran Ivan Cankar in delavsko gibanje Razstavo je odprl Vladimir Ban, predsednik skupščine kulturne skupnosti Ptuj. Foto. Langerfiolc v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju je bila v sredo 25. avgusta v okviru VI. ptujskih kulturnih srečanj otvoritev raz- stave Ivan Cankar in delavsko gibanje. Razstavo je pripravil Arhiv SRS ob stoletnici Cankarje- vega rojstva. Razstava je prikaz Cankarjeve politične poti, njegove vključitve v delavsko gibanje, vstop v Jugoslovansko socialno demokratično stranko. Razstavljeni dokumenti nam pri- čajo o politični opredelitvi Cankarja, o njegovi kandidaturi na državnozborskih volitvah leta 1907, njegova predavanja, ki jih lahko preberemo na razstavnih panojih pa nam pričajo, kako živa in aktualna je Cankarjeva beseda še danes, saj je njegova misel o vlogi delavskega razreda v boju za narodno in socialno osvoboditev bila že sestavni del našega narodno osvobodilnega boja. Ptujski Zgodovinski arhiv je k razstavi Arhiva SRS dodal še gradivo o dogodkih v Ptuju, leta 1908, kot odmev na Cankarjevo predavanje istega leta v Trstu, ki ga je pripra- ; vil ob štiristo-letnici Trubarjevega : rojstva. Razstava je odprta vsak dan od 11. do 16. ure, skupine pa, ki bi si želele ogledati razstavo izven tega časa morajo to sporočiti Kulturni skupnosti občine Ptuj. Gotovo bodo s pričetkom pouka razstavo obiskali dijaki in šolarji, pričako- vati pa je, da si bodo razstavo ogledali tudi delovni kolektivi in tako počastili stoletnico Cankarje- vega rojstva. Razstava, ki je v okviru VI. ptuj- skih kulturnih srečanj bo odprta do 14. septembra 1976. Ce se spomnimo znamenitega Cankarje- vega Hlapca Jerneja in njegove pravice ter besed, ki so med nami še danes iz dneva v dan močnejše: ,,Ti, ki si delal, tvoje je delo, to je postava!", potem je razstava vsekakor vredna naše pozornosti. N. B. Rimske vladavine pri nas je bilo konec pred 1600 leti, nas pa vedno bolj zanima, kako so živeli naši predniki v starodavnem Peotoviu. V nahajališču rimskih izkopanin ob Volkmerjevi cesti v Ptuju že tri tedne dela skupina mladih arheologov — študentov pod vodstvom Božidarja Slapšaka, asistenta na filozofski fakulteti v Ljubljani. Izkopavanje starin je organizirala raziskovalna skupnost Slovenije in pri izkopavanju sodelujeta arheološki seminar ljubljanske fakultete in pokrajinski muzej v Ptuju. Študentje pri tem raziskovanju uvajajo nov način pri obdelavi izkopanin. Obdelujejo jih kar na terenu. Odkrili so obrtno pred- mestje antičnega Ptuja. Temelji zgradb in cesta, ki je vodila mimo njih kažejo značilno rimsko arhitekturo. V eni izmed hiš so našli tudi ostanke preproste cen- tralne kurjave. Rimljani so imeli v svojih hišah posebne prostore, kjer so kurili, pod podom in v stenah pa je bil prazen prostor. Zrak v njem so segrevali in tako ogrevali ves prostor. Stene hiš so bile grajene v obliki ribje kosti. Med zidovi so črepinje lončenih vrčev, skled, pokrovk, krožnikov, kipcev . . . Izkopali so tudi kovinske posode, okrasne sponke, nože, kipce in steklene predmete. Veliko izkopanih posod ima okrasne ornamente. Študentje začno delati ob šestih zjutraj in z delavci izkopavajo in umivajo predmete na terenu, popoldan pa obdelujejo izkopani materijah Vse predmete umijejo, posušijo, jih narišejo iz različnih Ptuj - neizčrpna jama rimske arhitekture perspektiv, nazadnje jih spravijo v papirnate vrečke. Izkopanine bodo preučili na fakulteti, jih z mavcem zlepili, ker so skoraj vsi lončeni in stekleni predmeti v črepinjah in na koncu vrnili pokrajinskemu muzeju v Ptuju. To nahajališče sodi v čas od drugega do četrtega stoletja po našem štetju in odkrivajo urbani- stično zgodovino tega dela Ptuja. Ob tem izkopavanju še niso prišli do dna zanimivega izsledja in upajo, da bodo v nadaljevanju akcije odprli še večje komplekse, celotne arhitekture, tako da bo poslalo jasno sožitje med razkošnimi in obrtnimi gradnjami. Vedno hitrejši napredek tehnike, nova nahajališča izkopanin in nova obdelava le-teh nam vsako leto bolj osvetljujejo mrak pretek- lih obdobij. Tudi najbolj drobni in 7jsi nestrokovno oko nepomembni koščki stare posode, okraskov, nakita in številnih podobnih predmetov nam kažejo življenje že zdavnaj preživelega. In kako gledamo na to mi, Ptuj- čani? Morda se v vrvežu vsako- dnevnega življenja niti ne ozremo tako daleč nazaj in nam gre takšna novica pri enemu ušesu noter, skozi drugo pa ven. Naše staro mesto skriva v sebi ostanke starih kultur, mnoge grobove naših prednikov in molči. Vesna Krajnc Študenti pri izkopavanju temeljev rimskih zgradb. Foto: M. Ozmec Vojaki - ljubitelji domačili viž Za domačo zabavno glasbo je precejaije zanimanje tudi med mladimi vojaki, ki služijo kadrovski rok v Ptuju. Med nedavnim osmim ptujskim festivalom DZG je ansambel Vikija Ašiča iz Celja s pestrim programom razvedril vojake v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju. Vojaki ptujske gaznizije so z zanimanjem spremljali program ansambla Vikija Ašiča (harmonika) in ga nagradili z živahnim aplavzom. Foto: M. Ozmec Z združenimi močmi OBČANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI JURŠINCI, VITOMARCI IN POLENŠAK V ENOTNI AKCIJI ZA UREDITEV KINO DVORANE VJURŠINCIH Ptujski del Slovenskih goric in Haloz imata poleg drugih manj razvitostnih pokazovalcev tudi izredno reven pogled na veliko filmsko platno. SlovenskogoriSce krajevne skupnosti nimajo niti ene kino dvorane, v Halozah pa imajo veliko filmsko platno le v Majšperku in Za vrču. V Juršincih so sklenili, da bodo sedanjo prosvetno dvorano ustrez- no preuredili tudi za potrebe kino predstav. Akcija že uspešno teče ob pomoči vseh krajevnih organizacij in društev, vodi pa jo gradbeni odbor, ki mu predseduje Jože Novak, predsednik krajevne konference SZDL Juršinci. Jur- šinčani bi akcijo sami te3d bi pomagali hudo ogroženi vojski Ljudske fronte v Španiji, so komunisti po vsem svetu, pa tudi druge demokratične sile, začeli zbirati takoj po izbru- hu španske državljanske vojne prostovoljce in jih zbrale leta 1936 in 1937 okrog 35.000 i/ 53 dežel. Med njimi je bilo tudi okrog 1660 Jugoslovanov. Več kol polovica prijavljenih Jugoslovanov je bilo izseljencev, največ iz Francije in Belgije, manj pa iz Amerike. Sov- jetske zveze in iz drugih dežel. Že 1. novembra 1936 so v Španiji oblikovali prvo mednarodno brigado, ime- novano Xi. brigada, nato pa še druge. I>eta 1937 je štela moč Francove armade okrog 500.000 mož, približno toliko pa tudi republikanske armade. V Frankovi armadi se je nakopičilo kar 150.000 italijanskih in 50.000 nemških ter 10.000 por- tugalskih vojakov; drugi pa so bili Afrikanci in po zavzemanju pokrajin domači mobiliziranci. Po končani vojni so našteli nad milijon padlih. Španska državljanska vojna v letih od 1936 do 1939 pa je kljub zmagi desnice pomenila velik korak k razvoju mednarodne demokratične solidarnosti in je španskim borcem posredovala toliko bojnih izkušenj, da so z njimi prispevali k zmagam sirom posvetu v boju proti fašističnim silam med drugo svetovno vojno. Zelo lep primer za to je sama Jugoslavija, kjer so španski borci zavzemali odgovorne položaje v osvobodilni vojski. Španski borci pred odhodom v Španijo pri Lacku v Novi vasi pri Ptuju je kmet Jože Lacko in član KP od leta 1932 sprejel pod svojo streho prostovoljce pred odhodom v Španijo iz ptuj.skega okraja. Leta 1936 sta se pred odhodom v Španijo pri njem zadržala več dni znana jugoslovanska komunista Otmar Krea- čič in Rudi Simunovič, nato pa še ptujski prostovoljci Franc Dolenc, Franc Lazar, Polde Mendaš in Du.šan Paular, ki so prispeli v Španijo leta 1937. Iz ljutomerskega okraja je odšel v Španijo Drago Senčar roj. 1912 v Mali Nedelji, po poklicu delavec, ludi on je prišel v Španijo leta 1937. padel pa jc ob umiku v Kataloniji v prvih dneh februarja 1939, ali pa že v zadnjih dneh januarja. Za njega ne vemo, če seje pred odhodom v Španijo leta 1937 tudi zadrževal pri Lacku. Pred odhodom v Španijo so se ptujski prostovoljci za špansko republikansko armado zadrževali še nekaj dni pri železničarju Jakobu Hercegu v Rabeljčji vasi, Lazar pa pri Francu Krambergcrju. Ko je bilo pa vse urejeno za pol so odrinili. Kako so potovali, je zavito v skrivnost. Vemo, da se španskim prostovoljcem, ki so ilegalno prestopali meje, ni vedno posrečilo priti že pri prvem poizkusu čez meje in se prebiti do Pariza, kjer je bilo centralno zbirališče španskih borcev pred tajnim prehodom iz Francije v Španijo. Ohranjeni pa so dokumenti, ki na- vajajo, kdaj so se prostovoljci prijavili v španskem mestu AIbacete, sedežu mednarodnih brigad. Po vrst- nem redu prijav bomo, v kolikor je pač odkrilo, spo- znali življenje španskih prostovoljcev v Španiji iz ptuj- skega območja. Na pol iz Ptuja so odšli, kakor je ohranjeno v spo- minu znancev že v jeseni leta 1936 Franc Lazar, Polde Medaš, Dušan Rautar in Franc Dolenc, v Španijo pa so prispeli leta 1937. Iz Sovjetske zveze je odpotoval v Španijo Ptujčan Tone Žnidarič iz samega Pariza pa Dušan Kveder, ki je tam bival kot politični begunec. (Še dva nadaljevanja) V. Roje Dr. Fran Brumen Po/)o/usno&^( (4. nadaljevanje in konec) Kakor povsod v zdravljenju, ta- ko je tudi pri shujševanju zelo po- memben SMOTRNO USMERJEN PSIHIČEN VPLIV, ki ga vidno hujšanje pri zdravem počutju še posebno vzpodbuja. Nekateri priporočajo uporablja- nje sredstev za zmanjševanje ape- tence. Uspešnost takih sredstev je zadovoljiva le v nekaterih primerih in v začetni dobi uporabljanja. Nji- hov vpliv z daljšim časom uporabe popušča. Zato je njih uporabljanje uvajati le individualno in vselej pod nadzorstvom zdravnika. Posebno pozornost je potrebno posvetiti preprečevanju zamastitve predvsem pri ženskem spolu in sicer V DOBI PUBERTETE, NOSE- ČNOSTI IN KLIMAKTERIJA, ko nastopajo večji premiki v spolno- hormonalnih funkcijah. Ocenitev in prognoza stanja de- belušnosti. Posebno opozorilo ve- lja, da so najtrdovratnejše tiste za- maščenosti, ki nastopajo pred 10. in po 16. starosti. Pri njih je nam- reč najtežje doseči izravnavo v teži in trajnejša izboljšanja. Praksa do- kazuje, da dosežemo najboljše uspehe pri začetnih oblikah pri ti- stih primerih, ki predhodno še niso doživeli neuspeha v takem zdravlje- nju. Psihična stabilnost prizadete osebe in dobra utemeljitev sta neiz- bežni! brez smotrnega psihičnega sodelovanja ni pričakovati zadovo- ljivega uspeha! Svetovno za- jete statistike kažejo le 10-odstotne uspehe trajnega znižanja telesne te- že po preteku več kot dveh let. Statistični podatki, ki obravna- vajo tako imenovane rizične fakto- rje doživetje (pri različnih življenj- skih zavarovalnicah) kažejo za debelušne okrog deset- letno skrajšanje Živ- ljenjske dobe! Obenem pa tu- Ce kje v zdravljenju, potem so pri shujševalnih kurah uspehi najbolj odvisni od trdnosti volje prizadete- ga in vstrajnosti zdravnika in bolni- di dober znak, da dosegajo tisti, ki so si zopet pridobili trajnost nor- malne teže, enako dolgost življe- nja, kot normalno težki. Na koncu še tabela, iz katere je razvidno, kolike naj bodo količine kalorij, ki so pri srednji telesni ak- tivnosti in srednji toploti življenj- skega okolja dnevno potrebne za OBDRZANJE IDEALNE TEZE. (Po National Acadcmy of Sciences, National Research Council, Eood and Nutrition Board, Publ. 1146,6. izdaja, Washington 1964) ka. (Sestavek je dopolnjen po razi- skovalcih s tega področja; Dr. W. Kahlke, Dr. R. Sanvvald, Dr. K. Schlierf in Dr. P. Wahl-u) 6. stran TEDNIK — četrtek, 2. septembra 1976 iniadi dopisniki Vse kar je prav, tovariš urednik, sedaj pa je že čas, da enkrat tudi nam mladim dopisnikom, posebno pa še meni kot posebnemu dopisniku pustite priti do besede. Koliko takih aktualno aktualnih in drugih podobnih što- sov, h katerim bi tudi mladi morali povedati, kaj mislimo ali kako gleda- mo, je šlo v tem času mimo, ko ste v časopisu dajali prednost ekonomsko- propagandnim in podobnim bolj manj zanimivim fintam. Odkar mi niste pustili skromnega kotička na strani mladih dopisnikov je minilo že zelo, zelo veliko dogodkov. Prešlo je obdobje suŠe, prešlo ob- dobje deževja z najbolj mrzlim avgustom, konec je počitniške in dopustni- ške ere, festivalska mrzlica (mrzlica zato, ker me je vsak večer tako treslo kot šoferja na makadamsko luknjasti regionalni cesti) in še več temu sorod- nih štosov. Zdaj se začenja novo šolsko leto, toda jaz bom danes, v duhu moje špecijalizacije, da se vsakikrat sučem okrog enega problema, napisal raje nekaj o problemu GOBE, GOBE, GOBICE Iz javnih občil sem zvedel .... Ne zamerite, da ob tem povem, da javna občila nimajo nič skupnega z neko deklino iz sosedne ceste, ki je za- voljo javnega občevanja prišla pred sodnika za prekrške . . . Torej, iz sred- stev obveščanja javnosti sem zvedel, da je na slovenskem, zlasti v Istri, za katero pa ne vem, če je v Sloveniji, izbruhnila prava epidemija gob. S prijateljem sva se odločila, da jih tudi midva greva nabirat. Hodila sva po gozdu in hodila pa nič našla. Da ne bi prišla domov brez vsega, sva .se oglasila na ptujski tržnici, da bi kako gobico kupila. Ne se čuditi, moj ati, ki je praznični ribič je tudi šel k podlehniškemu jezeru ribe lovit in je ujel pol kg sardelic. To lahko potrdim, saj sem jih za večerjo pomagal poje- sti. Žal pa s prijateljem nisva imela take sreče kot moj ati, ker na ptujski tržnici sploh ni bilo gob, oziroma kot sva zvedela je zjutraj neka teta prine- sla dve mali gobici, ki jih je takoj prodala za celega novega petdesetaka, pa še cene ji ni bilo treba navijati! Slišal sem, da gobe zelo rastejo v Halozah, zato sem se spomnil na svo- jega bratranca, s katerim sva skupaj krave pasla in seno sušila. Sklenil sem ga obiskati in da ne bi izpadel kot kaka mestna neznalica, sem se do zob oborožil z gobjo literaturo. Bratranec, ki je med poletnimi počitnicami pra- vi kmečki hlapec, mi je zatrjeval, da razen divjač in strupenjač gobe sploh ne ra.stejo, zato je škoda časa in tistega kar zraven spada za sprehajanje po gozdovih, jasah in obronkih, rebrih in lazih, gajih, logih in smet že naj ve, kako se razni odtenki gozda vse imenujejo. Spričo tega sem se odločil, da grem sam po naših gozdovih, ker se ne smatram za tako norega, da ob pomoči strokovne literature ne bi našel no- bene gobe. In resnično sem jih našel, kar precej nabral, najrazličnejših vrst, katerim ne bi vedel imena, če se ne bi posluževal gobjih priročnikov z barv- nimi slikami. Najprej sem našel en kup čisto mladih jurčkov, zdravih, klenih, kot krompirček trdnih, prvovrstnih za vlaganje. To bo mamica vesela, sem si mislil . . . Potem se našel nekaj rdečih karželjev, pa še eno užitno golobico, pa bisernice, pa dve vrsti različnih kolobarnic, pa še cigančke, sirovke, mlečne pečenice, maslenke in celo eno veliko vlažnico in dva orjaška dežni- ka sem našel. Bogat gobji plen, da le kaj. Od strupenjač sem videl edino rdeče mušnice, ki so se mi zdele zelo lepe, pravi okras naših gozdov, vendar sem jih iz previdnosti pustil pri miru, ker so bojda zelo strupene. Ko sem s svojo bogato gobjo bero prišel na stričev dom, se mi je najprej začel krohotati bratranec, potem pa še vsi drugi. Ko so se ven in ven nakrohotali moji gobji zbirki in uživali v solzah gneva, ki so mi tekle po li- cu, me je vzel v uk stric in mi s pomočjo moje gobje literature in njegovega naravnega poznavanja narave in gob, takole pojasnil in analitično ocenil mojo zbirko: Tisti mladi jurčki so mladi vražji gobani, kravjača ali satanska ali svinjska goba, ki je hudo strupena. Z jurčki sem jih zamenjal zato, ker se pri mladih še ne vidi dovolj rdeča trosna plast. No, tiste lepe bisernice so bile čisto ta prave zelene mušnice, ki je od rdeče še mnogo bolj strupena, rdeči karželj je bil dejansko bljuvna golobica. Nadalje so bile vmes pantar- jeve mušnice pa srebrne pantarjevke, lisaste debelonožke, razcepljenke in rdečelistke, skratka — same strupene gobe, razen seveda — orjaški dežnik je bil pravi, pa še tistega sem zavrgel, ker je bil v družnbi strupenjač in seje najbrž okužil. Tako vidite, dragi mladi in stari otročji bralci, kaka polomija bi lahko nastala, če moje gobarske vneme ne bi kontrolirali starejši in izkušeni lju- dje. Tudi strokovna literatura brez prakse nič ne pomaga. Zato tudi pri na- biranju gob združujmo teorijo s prakso in tako delajmo tudi na drugih po- dročjih, če hočemo, da bomo dolgo živeli in da nam bo dobro na zemlji. Z gobarskim zdravo! Posebni dopisnik IZ OTROŠKIH DNI Velikokrat se spominjam svojih otroških dni. Včasih se ob spomi- nu nanje sladko nasmejem, včasih pa se mi potemni obraz. Sladko sem spala, ko me je pre- budilo ščegetanje po nosu. Odprla sem oči in pogledala naokrog. Nikjer ni bilo nikogar. Zunaj je že sijalo sonce in zapeljivo vabilo pod svoj krov. Ptički so se spreletavatli z veje na vejo in prepevali vesele pesmi. Vstala sem, se oblekla in odšla na dvorišče. Poiskala sem sosedo- ve otroke in se z njimi igrala. Ko je bila igra najlepša, me je poklicala mama: ,,Pridi, boš prinesla drva!" ,,Pusti me pri miru!" sem zakriča- la. Mama je prizadeta odšla v hišo. Ko je ura odbila eno, sem prišla v kuhinjo. Hitro sem se najedla. Ze sem hotela oditi, pa me je ustavila mama, rekoč: ,,Nikamor ne hodi! Ne vidiš, da se pripravlja k nevih- ti." Nisem je ubogala. Vrnila sem se premočena do kože. Močno sem se prehladila. Morala sem leči in mama mi je ku- hala čaj. Ko mi je prinesla skodeli- co zdravilne pijače, ni mogla za- držati solz. Stisnilo me je v grlu in komaj slišno sem zajecljala: ,.Oprosti, mama!" Pobožala meje po vročih licih, jaz pa sem šepeta- la: ,,Prosim, mama, oprosti! Nik- dar več ne bom storila kaj takega" Mama se je smehljala skozi solze. Takrat sem začutila, da mi je odpustila. Kadar se spomnim na ta dogo- dek, mi je vedno hudo, saj sem ža- lila mamo, ki jo imam vendar tako rada. ,,Toda takrat sem bila še majhna," se tolažim. Mira Kostanjevec, 7. a. PODELILI SMO BRALNO ZNAČKO V petek 21. maja 1976, smo v os- novni šoli Poljčane podelili bralno značko. Obiskali sta nas pisateljica in pesnica Kristina Brenkova in pe- snica Milena Batič. Za bralno znač- ko je tekmovalo veliko učencev. Najbolj priden razred je bil 3. a. V 3. a so vsi učenci tekmovali za bral- no značko. Andrej Pihler, Lidija Kunst, Selma Krivec in Darja Košič so tekmovali od prvega do osmega razreda in so dobili lepe knjižne nagrade. Knjižničarka Jelka Bračič je v tem šolskem letu vodila knjiž- nico. Na začetku proslave je tambura- ški zbor, pod vodstvom Jožeta Kranjca zaigral 3 pesmi. Najbolj všeč mi je bila zadnja. Nastopil je tudi pevski zbor pod vodstvom to- varišice Majde Stepanič. Želim da bi drugo leto tekmovalo še več učencev. Jelka Trdin 6. b Os. š. Poljčane OGLEDALI SMO SI IGRICO Včeraj smo gledali igrico Sneguljčica. Igrali so jo učenci na- še šole. Najbolj všeč so mi bili pal- čki in Sneguljčica. Jezna sem bila na hudobno kraljico, ki je za- strupila Sneguljčico. Zelo sem se ustrašila, ko jo je lovec hotel ubiti. Bilo je zelo lepo. Marjana Sprah, 2.a Osn. šola Martin Kores ______fedifitmiL. Otroci so letovali v Biogradu na morju Skupnost otroškega varstva je tudi letos ob pomoči zveze prija- teljev mladine organizirala bivanje na morju številnim otrokom iz Ptuja in okolice. Od 24. junija do 24. avgusta je v štirih izmenah po deset dni preživelo razburljive in razigrane počitnice 400 otrok, V koloniji je bilo največ takšnih otrok, ki jim starši niso mogli nuditi družinskega dopusta na morju. Eno izmeno so v Biogradu preživeli tudi taborniki ptujske gimnazije. Najbolj zanimiva pa je bila gotovo zadnja izmena, v kateri so prvič letovali predšolski otroci iz vrtca. Otroci so vstajali ob sedmih zjutraj in zajtrkovali, nato so se kopali do enajstih. Od dvanajstih do enih so imeli kosilo in do treh popoldanski počitek. Mahcali so ob treh in se kopali do šestih zvečer. Večerjali so ob sedmih in po večerji so se lahko do pol deve- tih z.abavali, nato pa so zaspah. Med otroci v Biogradu je bilo veliko takšnih, ki so bili prvič na morju in zanje je bilo to letovanje gotovo nepozabno doživetje. Veliko otrok se je naučilo plavati. V vsaki izmeni je bil le en plavalni učitelj, ker niso pričakovali, da bo toliko otrok neplavalcev. Vendar je kljub temu naučil plavati 80 % vseh neplavalcev. Zraven njega so spremljale otroke še vzgojiteljice in medicinsko osebje. Otroci v vsaki izmeni so si ogle- dali otok Pašman in nekateri tudi Kornatske otoke. Sami so prirejali kulturno-zabavne prireditve, na katerih so peli, recitirali pesmice, plesali ... Ob večerih so imeli tudi šolo v naravi, v kateri so spozna- vali značilnosti Jadrana. Vesna K rajne AEROKLUB PTUJ Prvenstvo motornih pilotov Slovenije v soboto 28. in v nedeljo 29. avgusta je bilo prvenstvo motornih pilotov Slovenije. Prvenstvo se je odvijalo v Novem mestu, udeležilo pa se ga je 16 motornih pilotov iz vse Slovenije. Aeroklub Ptuj so zastopale 3 ekipe in sicer: Danilo Hojnik z letalom Aero-3, Milan Kralj z nav^atorjem Igorjem Ko- laričem z letalom Citabria in Drago Krepfl z nav^atorjem Bran- kom Joha, letalo Aero-3. Rezultati: 1. mesto je o.svojil Kos in AK Novo mesto; 2. mesto je osvojil Vrbanič iz AD Maribor. Ptujčani so osvojih naslednja mesta: Milan Kralj 5. mesto; Danilo Hojnik 6. mesto; Drago Krepfl 9. mesto. mk XiX. jugoslovanski aerareli za prehodni pokal Maršala TITA Jugoslovanski aeroreU so pričeh v torek 31. avgusta 1976. Acroreh se bo odvijal na maršruti Štip-Kraljevo-Sarajevo. Udeležila sta sega dva motoma pUota iz AK Ptuj in sicer Danilo Hojnik z letalom AERO-3 in Drago Krepfl z letalom Citabria. mk Ptujski modelarji zopet prvi Med 90 tekmovalci iz 23. aeroklubov, ki so se pomerili na tekmovanju jadralnih modelarjev za 17. Soko pokal v Mostarju, so bili ptujski modelarji ekipno prvi. Med posamezniki se je najbolje odrezal Oto Velunšek, ki je bil v kategoriji vzpenjačev prvi, pa tudi kot ekipa so zascdU prvo mesto. Tretje mesto je ptujska ekipa zasedla še v kategoriji gumenjakov in jadralnih modelov. N. ?. OdloČite se za ugoden nakup pri trgovskenn podjetju ^IZBIRA" Ptuj ORDIPA poziva ORganizacija Divjih PAstirjev poziva vse lastnike travnikov, da takoj pokosijo otavo, ker je datum 15. avgust - pričetek tradicionalne proste paše že zdavnaj minil. Protestiramo tudi proti preganjanju naših, že itak precej zdesetkanih članov, ki so se morali že spomladi s kravami skrivati med grmovjem, pozneje med žitaricami, sedaj pa med koruznimi posevki, kjer so jim na voljo le sočne buče. Čeravno sodišče s tem ne soglaša, mi ohranjamo tradicijo in se ravnamo po našem starem geslu: „Kjer vidimo, tam vzamemo, čigavo je ne vprašamo . .." Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3—8/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29—263/72) ter 56. člena statuta Krajevne skupnosti Kog je zbor delegatov Krajevne skupnosti Kog na seji, dne 25. julija 1976 sprejel SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje komunalnih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju Krajevne skupnosti Kog I. V Krajevni skupnosti Kog se na podlagi odločitve občanov na referendumu, dne 25. julija 1976 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uvede v denarju za sofinanciranje gradnje komunalnih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju Krajevne skupnosti Kog. 11. Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1. julija 1976 do 30. junija 1981. 111. Samoprispevek v denarju znaša: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in nadomestila, po stopnji 2% od mesečnega neto dohodka. — za zavezance, ki imajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 2% za vsak mesec, — za zavezance, ki imajo dohodke iz kmetijske dejavnosti, po stopnji 15% od katastrskega dohodka negozdnih površin, — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po 4% od davčne osnove, — od zaposlenih v inozemstvu 300 dinarjev letno, — od traktorjev 10 dinarjev po KS letno (samo od enega traktorja v gospodinjstvu). IV. Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Kog. V. S samoprispevkom bo zbranih 1,000.000 dinarjev. S temi sredstvi bo krajevna skupnost financirala in sofinancirala naslednji delovni program: 1. FINANCIRALA rekonstrukcijo krajevnih cest, ureditev in vzdrževanje pokopališča in nabavo opreme za potrebe krajevne skupnosti. 2. SOFINANCIRALA občinsko cesto Središče — Vuzmetinci, gradnjo transformatorjev, za potrebe ljudske obrambe in civilne zaščite in skupnih potreb krajevne skupnosti. 3. VZDRŽEVALA krajevne ceste, javno razsvetljavo, zgradbe in prostore ter ostale komunalne objekte in naprave, ki so v upravljanju krajevne skupnosti. VI. Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oz. pokojnin ob izplačilu in ga nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti mesečno. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z zasebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, odmeri svet krajevne skupnosti po predhodni sestavi seznama obvez zavezancev in ga razgrne na vpogled zavezancem v prostorih krajevne skupnosti za čas 15 dni zaradi dajanja pripomb ter o tem obvesti zavezance z javnim razglasom. Po preteku roka dajanja pripomb odmeri svet krajevne skupnosti vsakemu zavezancu krajevni samoprispevek in o tem obvesti zavezanca do konca marca vsakega leta. Delavce, zaposlene v tujini, obvesti svet krajevne skupnosti s posebnim dopisom o samoprispevku in ga le-ti nakazujejo na žiro račun krajevne skupnosti. Vil. Svet krajevne skupnosti Kog je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu. Vlll. Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti plačila samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. IX. Sredstva prispevka se smejo uporabiti le za tiste namene zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. X. Samoprispevka v denarju so oproščeni krajani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka, pomoči /a šolanje, od štipendij, vajeniških nagrad in od dohodkov glede katerih velja oprostitev po zakonu. Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločati, da se dolg na samoprispevku v celoti ali delno odpiše, oziroma v izjemnih primerih odloži plačilo za določen čas, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. XI. O uporabi sredstev samoprispevka se vsako leto sestavi program del in zaključni račun, ki se dostavita zborom krajanov ter ju dokončno potrdi svet krajevne skupnosti. Morebitni višek dohodka samoprispevka, navedenega s tem sklepom, se lahko uporabi tudi za druge nenaštete dejavnosti v krajevni skupnosti, po predhodnem sklepu sveta krajevne skupnosti. XII. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Predsednik zbora delegatov Številka: 84/1976 krajevne skupnosti Datum: 25. julija 1976 Viktor BORKO I. r. DES TOZD Eiektro Ptuj obvešča prebivalce naselij Cirkula- ne, Hum, Gradišče in druge, da sta novozgraje- na elektroenergetska ob- jekta visokonapetostni vod in jamborska trans- formatorska postaja Cir- kulane —Gradišče pod napetostjo. Plezanje po drogovih in jamborih ter pribli- žanje delom, ki so pod napetostjo, je nevarno za življenje. v SPOMIN Kram berg erje vima IZ BRSTJA Nesrečna smrt, kaj si nama ti storila, mlada srca si nama ranila, zakaj sla mamica in ata naju prerano zapustila. Draga mama, leto je minilo odkar te ni med nami, povsod vlada žalost in tihota. Niso se še zacelile rane. spet so se odprle nove. Poteklo je pet mesecev, že je znova potrkala smrt na naša vrata. Vzela je tebe, dragi ata, ki nisi mogel preboleti strašne usode, katera te je prizadela, midva pa sva ostala tako sama. Mama in ata, sedaj bi bila najbolj potrebna vajine ljubezni in vajinih rok pa jih ni. Nikdar vama ne bova mogla reči hvala za vajin trud, katerega sta imela z nama. Zahvaliva pa se vsem tistim, kateri prižigate svečke in jima krasite prerani grob. Žalujoča sinova in vsi vajini. Aluminij - Dravinja 7:0 (4:0) v prijateljskem nogometnem srečanju je Aluminij ugodno presenetil, saj je slavil visoko, vendar povsem zasluženo zmago nad gostujočo ekipo iz Slovenskih Konjic. Domačini so biU skozi vso tekmo mnogo boljši nasprotnik, rezultat pa bi bil lahko še višji, če ne bi imela gostujoča ekipa svojca najboljšega moža v vratarju. Strelci: J. Vindiš 2, Teodorovič 2, Kajič 2, Vinkler. Pred okrog 100 gledalci je srečanje dobro vodil domačin Frčeč. liinko Vodušek TEDNIK - četrtek, 2. septembra 1976 7. stran \f novo šolsko leto z dediščino preteklosti Po vsej počitniški prešernosti, ki je včeraj uradno minila, se je kaj težko spoprijazniti z novimi, tokrat šolskimi skrbmi. Tekanja iz knjigarne v knjigarno za šolskimi potrebščinami so za nami, šolski zvonec pa znova neusmiljeno bije, da pričeti bo treba... Ob vsem tistem vrenju, ki ga je prineslo konec preteklega šolskega leta, se je stanje umirilo; zakoliko časa? Do prihodnjega šolskega le- ta? Za vse tiste, ki so imeli nekoli- ko slabši učni uspeh je v začetku kazalo, da bodo za njih vrata učenosti na nekaterih sred- njih šolah zaprta, tako je bilo v gimnaziji, ekonomski srednji šoli in še kje. Pa se je tudi za te prižga- la zelena luč. Odličnjaki so se s takimi problemi niso srečevali. Včasih bi bilo treba le malo ,,pobrskati" med odličnjaki, rezultati bi bili presenetljivi. V nekaterih osnovnih šolah baje kar ,,fabricirajo" odličnjake... Ce je vpis v nekaterih srednjih šolah prevelik, pa za tehnične in podobne šole primanjkuje dijakov. Letos že razveseljivo beležimo na vseh kmetijskih šolah nadpovpre- čen vpis; tudi v poklicno poljedelj- sko živinorejsko šolo v Turniščah se je letos vpisalo skoraj dvakrat več dijakov kot v preteklem letu. Za oddelek za kmetovalce, ki bi naj pričel s poukom v začetku oktobra pa zaenkrat ni zanimanja. Povečan vpis v kmetijske šole je v tesni povezavi s kmetijsko po- speševalno službo, s stiki s kmeti- kooperanti in ne nazadnje z obiski predstavnikov šol na osnovnih šo- lah. Tudi na ptujski gimnaziji so letos odprli en oddelek splošne smeri več kot je bilo zaključnih razredov v miniilem šolskem letu. Povečan je vpis tudi v šolskem centru za gospodarstvo in upravo Jožeta Lacka, enako v ŠC za kovinsko stroko ,,Veljko Vlaho- vič". Probleme, s katerimi se bodo tudi v novem šolskem letu srečeva- le srednje šole v Ptuju, lahko strnemo v naslednje: kadrovske, materialne in prostorske. Rešitev prostorskega problema bomo poiskali v referendumu za gradnjo šolskega prostora. Problem kadrov pa še vedno ostaja, največ vzrokov je iskati v nedoslednem uresni- čevanju kadrovske politike. Prav na področju vzgojno- izobraževalnega procesa se dnevno srečujemo z velikim odlivom kad- ra, te vrzeli pa potem zapolnjuje- mo z ,,nekvalificiranim" kadrom. To je izhod le za kratek čas; ne more pa biti trajen. Načrti potrebnih kadrov nastajajo še vedno v ozkih okvirih in za to, da ,,prikrijemo" dejan- sko stanje. Zakaj učitelj beži iz šo- le, vzgojno-varstvene ustanove in podobno? Na svojem mestu ne vi- di perspektive v primerjavi z drugimi poklici, ki jim je pot odprta še naprej. Morda je iskati vzrok tudi v še neizpolnjenem enotnem nagrajevanju na enakem delovnem mestu. Število potreb po pedagoških kadrih se bo s preho- dom na usmerjeno izobraževanje občutno povečalo, akcija za prido- bitev potrebnega kadra pa je še prešibko zastavljena. Ne more nam biti vseeno kdo in kako uči našega olroka, bodočega samoupravljalca — posledice bodo z neodgovornostjo in nedosledno- stjo močno bremenile jutrišnjo generacijo. MG VESELO V PRVENCIH Prostor pod mogočmm vaScim kostanjem v Prvencih na Ptujskem polju je bil v nedeljo popoldne prizorišče uspele kmečke prireditve, ki jo je organiziralo prosvetno društvo Prvenci - Strelci. Po pozdravnem nagovoru Ivana Galuna, predsednika prosvetn^a društva smo videli zanimive kolesarske dirke najmlajših predstavnikov mlade generacije s tega dela Ptujskega polja in še poseebej zanimiv tek starejših občanov po makadamski cesti, ki je že v načrtu vaške solidarnosti in marljivosti - za asfaltiranje. Starejše kmečke ženice, gospodinje iz Prvencev, so na prireditvi lepo zapele nekaj pesmi in dokazale, da trdemu kmečkemu delu sledita tudi pesem in razvedrilo. V sklepnem delu prireditve je strokovna komisija, v kateri so sodelovah tudi gledalci, izbrala najlepšo kmečko predstavnico nežnega spola. V konkurenci 10 kandidatk je zmagala Angelca Prosenjak iz Dornave, pred Milenko Šimenko iz Cunkovcev in Majdo Strelec iz Stojncev. Kandidatke so morale odgovarjati tudi na vprašanja s področja kmetijstva, za nagrade hranilne knjižice KBM - podružnice Ptuj pa so morale zlomiti tudi nekaj „orehov" s področja denam(»a varčevanja. Na pleseišču pod kostanjem je potem zavrtel staro in mlado ansambel bratov Kranjcev iz Ptuja. JOS Angelca Prosenjak, Milena Simenko in Majda Strelec so najbolj uspešno opravile lepotno in kmetijsko preizkusijo. Foto: Kosi Ko se „račka" omoži... Vlado Šerc, snemalec RTV Ljubljana izroča nevesti novinarski simbol - živo račko, ki se skriva za poročnim šopkom Foto: J. S. v soboto je na matičnem uradu v Ptuju zaplula v zakonski pristan tudi naša sodelavka Nevenka Poljanšek. V zakonski jarem jo je skupaj z njenim življenjskim sopotnikom — ,,zapreger' Tedni- kov odgovorni urednik Franc Fideršek, ki je tudi pooblaščen delegat. S tem je mladi par dal tudi svečano izjavo o zvestobi Radio- Tedniku. Ko sta mladoporočenca na magistratu izdahnila vsak svoj ,,da", so ju pričakali na Trgu MDB sodelavci Radio-Tednika, Večera, Dela in RTV Ljubljana, ki so se vračali s sklepne slovesnosti MDA Slovenske gorice 76 v Dornavi. V tem kraju so kupili ži- vo račko in jo pred magistratom izročili nevesti kot poročno darilo poklicnih kolegov. Mladoporočencema in rački želimo mirno plovbo po razburka- nih valovih življenja. JOS Štatenberška noč Cas letnih počitnic in dopustov se izteka in s tem bo zaključek tudi velikih prireditev na prostem. Ena takšnih je bila še v soboto 28. avgusta in sicer pri znanem baročnem gradu Statenberk. Prire- ditelji so ji dali naslov kar Štaten- berška noč. Program je bil pester, saj so nastopili znani ansambli in skoraj vsa smetana slovenske zabavne glasbe. Škoda je le to, da Štatenberška noč ni v celoti zaslužila svojega imena, saj je prireditev trajala le do 2. ure zjutraj in več sto zabave željnih ljudi je moralo na svoje domove. Nekaj zapetljajev je bilo tudi s prostorom, čeprav je bil ves program na travniku ob gradu. Upamo, da bodo naslednje leto. Pročelje baročnega štatenberScega gradu. ob že drugi Statemberski noči, vse te slabosti odpravljene. Od 9. do 11. septembra 1976 bo grad Šlatenberg gostil pisatelje iz vse Slovenije, ker bodo imeli tam svoj simpozij. B. Vodušek STRAN ČRNE KRONIKE Minuli teden je bilo na naših cestah dokaj mirno, zato je tudi naša j stran črne kronike danes bolj pusta. Bilo je nekaj trkov predvsem zaradi i nepravilne vzvratne vožnje, nepravilnega prehitevanja, izsiljevanja i prednosti, neprimerne hitrosti, vožnje po levi strani; razveseljivo pa je, ' da organi prometne varnosti niso zabeležili nobene prometne nezgode, ; kateri bi botrovala žlahtna kapljica. Materialna škoda pa se je gibala od , 2000 dinarjev do 30.000 dinarjev. j V Tržcu se je 29. avgusta ob 11. uri pripetila prometna nezgoda, \ zaradi neprimerne hitrosti. V nesreči sta bila udeležena Ludvik Rozman izi Jurovec, voznik osebnega avtomobila nemške registracije in Jože Hliš,, voznik traktorja s prikolico iz Majskega vrha. Materialna škoda znašaj 30.000 dinarjev. ' MG' OBVESTILO ČLANOM, BORCEM ZA SEVERNO MEJO 1918/1919 Izgotovljene so slike z naše proslave 3. julija 1976 člane vabimo, da slike dvjgnejo dobijo jih brezplačno pri blagajniku Konradu Krajncu na dan 10. septembra pri društvu upokojencev Ptuj. Kandidate za morebitni izlet prav tako vljudno vabimo zaradi dogovora kam bi potovali. J. D. V osnovnih šolah so se otroci že štirinajst dni pred začetkom pouka pripravljali na novo šolsko leto. Dodatno pomoč so nudili tistim otrokom, ki so imeli težave pri kakšnem predmetu v lanskem šol- skem letu. Na sploh so imeli otroci največ težav pri matematiki, slovenskem jeziku in spoznavanju narave in družbe. Pri urah dodatne pomoči so otroci ponovili lansko snov, da bi lažje delali v novem šolskem letu. Otroci se pridno učijo v šoli, delajo domače naloge in ponav- ljajo snov tudi doma. Nekateri ob pomoči staršev, drugi pa kar sami. Sedaj, ko jih je manj njihovo delo poteka v obliki krožka tako, da se. s tovarišicami pogovarjajo o snovi. Med počitnicami so otroci dosti pozabili, zato se jim je zdela snov, ki so jo ponavljali nova. Povedali so mi, da imajo najraje spozna- vanje narave in družbe, ker pri tem predmetu spoznavajo svojo domo- vino, gorski svet, jadransko obalo, življenje v morju, živali in rastline, iščejo kraje na zemljevidu, spoznavajo osebnosti, ki so s svo- jimi deli zagotovili nesmrtnost itd. Osnovne šole morajo nuditi otrokom vsaj deset ur dodatne pomoči pred začetkom pouka, to pa ne pomeni, da jim tudi med šolskim časom z otroci ne bo treba delati dopolnilno. Vsem šolarjem želimo, da bi jim ta dopolnilni pouk pomagal v novem šolskem letu, da bi jim le-to prineslo obilico novih spoznanj, razvedrila in uspehov in da bi ga uspešno končali. Vesna Krajnc BREZ STRAHU IN VRTOGLAVICE Delavci kleparja Alojza Šmigoca iz Ptuja so pretekli teden z drznimi podvigi, kot pravi akrobati, na mestnem stolpu na Slovenskem trgu v Ptuju, opravljali delo. Nji- hove naveze in plezanje po lestvah v vrtoglavih višinah so presenečale mimoidoče, da so ustavljali korak, zadrževali dih . . . Občudujoče so opazovali delavce, ki so na kupoli mestnega stolpa popravljali streho in z zaščitno barvo prevlekli ploče- vino. Poleg stolpa na magistratu, bo tudi mestni stolp dobil spet novo, lepšo preobleko. zk Popravilo strehe na mestnem stolpu, streha je iz leta 1792. Koto: Kosi MiKOMET Zmagovalec Velika Nedelja Tradicionalni rokometni turnir za Kopačev memorial je bil razde- ljen v H. skupini. ,,B" skupina je nastopila v Ptuju in to ekipa Velike Nedelje, Središče ob Dravi in domača Drava. Zmagala je ekipa Velike Nedelje, ki jc trenutno bila najbolje pripravljena ekipa in je v odločilni tekmi z domačo Dravo zmagala z rezultatom 26:14. Ekipa Velike Nedelje bo nastopila v Mari- boru proti zmagovalcu ,,A" skupi- ne. anc Eliza in Martin Petrovič - zlati par Na matičnem uradu v Ptuju je pooblaščen delegat skupščine občine Ptuj v soboto svečano razglasil za zlatoporočenca Martina in Elizabeto PETROVIČ iz Repišča 6 pri Leskovcu v Halozah. Njunemu slavju je prisostvovalo vseh 12 otrok, 7 fantov in 5 deklet, ki so sedaj že vsi možje in žene, nekateri celo babice in dedki, nadalje 25 vnukov in 5 pravnukov. Martin je bil rojen 14. oktobra 1905, Elizabeta, roj. Vogler pa 4. novembra 1906, poročila pa sta se 30. avgusta 1926. ,,Bilo je težko za denar in kruh" — se spominja Martin, ,,oba'z ženo sva garala, jaz sem hodil na delo na cesto, priložnostno pa sem tudi čevljaril. Ko sva se Številna družina Petrovičevih v poročni dvorani na ptujdcem magistratu. Foto: Langerholc poročila, sva nekaj let stanovala v tujem, potem sva si toliko prihranila, da sva si kupila 1 ha zemlje in si tam postavila zasilno bivališče. Dve leti pred vojno sva podedovala manjše posestvo s hišico in gospodarskim poslopjem. Potem so prišli Nemci... Bilo je hudo. Ob umiku maja 1945, so nama Nemci vse požgali, tudi obleko in živež. Komaj smo pobegnili bosiin napol oblečeni..." Tako je pripovedoval Martin, njegova zvesta družica Liza pa mu je pritrjevala in ga dopolnjevala v raznih podrobnostih. Za konec naj povemo, da je Martin redni naročnik in bralec Tednika. Zlatemu paruj čestitamo in želimo še mnogo zdravih let skupnega življenjal ff { vreme do nedelje 12. septembra 1976. Prvi krajec bil je včeraj, 1. sep- tembra ob 4.53. Prevladovalo bo suho in toplo vreme. Predvidevajo se kratko- trajne plohe za 3. september in spremenljivo za petek, 10. septe- mbra. (Ni pa rečeno, da bodo te plohe zajele tudi Ptuj z okoli- co.) V nedeljo, 12. septembra bo sončno in toplo vreme, ki bo dr- žalo še naprej. Dnevne tempera- ture se bodo gibale od 18 do 24 stopinj C. Nočne pa okrog 10 stopinj. Vetrovno bo. ALOJZ CESTNIK. osebna hrontka RODILE SO: Ivanka Kukovec, Zavrč 14 — 1 iljano in Sa.ša; Marija Šegula, Dragovič 16 — dečka; Ana Petro- vič, Pleterje 70 — dečka; Justina Bedrač, Janški vrh 40 — deklico; Marjanca Kreil, Nova vas pri Ptuju 78 — deklico; Marija Faj- far, Ivanjkovci 48 — Dušana; Štefanija Vuk, Cvetkovci 14 — Jelko; Marija Antolič, Vrazova 4 — Adama; Neva Kramberger, Prešernova 4 — deklico; Sabina Zlatnik, Pušenci 17 — deklico; Alojzija Bauman, Hum 17 — Kse- nijo; Ida Rakuša, Obrez 115 — Marka; Bojana Fideršek, Formin 48 — Tatjano; Marjeta Fištravec, Trgovišče 10 — Kristijana; Štefka Korošec, Dragonja vas 31 — dečka; Marija Cuš, Bratislavci 50 — deklico; Marjana Vidovič, Strmec 49 — dečka; Cecilija Hebar, Podgorci 65 — dečka; Katarina Pevec, Vičanci 21 — dečka. POROKE: Bernard Dobljekar, Sovretova 2 in Nevenka Poljanšek, Trubarjeva 7; Stanislav Šegula, Mariborska 32 in Bernarda Mere, Cesta Olge Meglic 28; Zlatko Gajšek, Podleh- nik 19 in Milica Mesaric, Vošnja- kova 10; Alojz Perš, Semič II in Agata Regvat, Podlehnik 40; Franc Kosi, Kuršinci 56 in Jožica Majcen, Rakovci 48; Benjamin Pavlic, Zadružni trg I in Bojana Kajžnik. Lackova 5; Franc Dobič, Starošinci 2/a in Tatjana Kretič, Starošince 2/a; Ivan Krajnc, Mari- bor, Javernikova 8 in Breda Moschl, Morje 105. UMRLI SO: Rozalija Cafuta, Na Tratah II, roj. 1896, umrla 23. avgusta 1976; Marija Fras, Biš 10, roj. 1892, umrla 27. avgusta 1976; Anton Drevenšek, Kozminci 24, roj. 1907, umrl 27. avgusta 1976; Franc Bezjak, Slrjanci 8, roj. 1905, umrl 27. avgusta 1976; Katarina Ščurič, Dobrava 15, roj. 1888, umrla 28. avgusta 1976; Frančiška Simonič, Nova vas pri Ptuju 124, roj. 1902, umrla 24. avgusta 1976. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava: telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pronnetu spada TEDNIK nned proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.