mm
Zaplenjeno!
vinarja.
Enakost narodov, enakost v narodu!
Vaclav Klofač.
Leto I.
V Ljubljani, dne 25. sušca 1911.
Štev. 13.
Izhaja vsako soboto zjutraj.
vinarja.
K kongresu.
Malega naroda dolžnost je, da vse svoje moči postavi v bran za svoja prava. V današnjih časih pa ni več mogoče voditi vseh slojev pod enim vodstvom, ker so interesne smeri dobile silno jasno zarisane delokroge. Delavstva ne more in ne sme več voditi oderuški advokatski stan, niti mračnjaška duhovščina, niti ne sme biti delavstvo izročeno vodstvu c. kr. ljudij. — Delavstvo se mora in more voditi samo, ker le	na ‘ta	način smo gotovi,	da bodo	delavski
gospodarsko socijalni	in narodni interesi	branjeni.
In prav ta namen, ustanoviti način in možnost uspešne brambe gospodarskih in narodnih socijalnih momentov, prav ta namen ima kongres v Trstu, dne 25. in 26. t. m.
Ako bi mi bili zapostavljeni samo zato, ker smo delavci, imel bi ta kongres lahko delo, stopiti na ekstremno revolucionarno stališče in določiti smer enotnega gibanja v tem smislu, ker pa ni temu tako, moramo hote ali nehote priznati, da nam gre tu, mogoče celo v prvi vrsti zato, da se branimo ne samo kot delavci, nego tudi kot — Jugoslovani. Ne bilo bi od nas taktično niti narodno socijalno, ako bi zahtevali v tem momentu splošne politične zmedenosti v naših deželah, da se interesi vsega naroda indenti-ficirajo in podvržejo našim interesom. Najprej moramo prekoračiti dobo asocijaliziranja vse naše javne politike, da ista ne bo več kleriliberalska temveč narodna in socijali-stiška, potem ko smo to dosegli, šele lahko rečemo, deček, ki mu je ime Slovenski narod, je začel samostalno politiko, on postaja mož.
Do tega	pa še	dolgo ne bo prišlo. Moramo	še prej
mnogo prestati, mnogo zgubljenih in dobljenih bitk bo napisati na naš	rovaš,	predno porečemo:	slovensko	ljudstvo
razume socijalizem, ono ga ume in izvaja.
Kdo pa naj naše dobro, verno, pošteno ljudstvo socija-lizira, mar advokati farji!?—Ne in stokrat ne. Gorje onemu narodu, katerega izsesavalci vodijo v boje. To vidimo na Francoskem, kjer je socijalizem samo fraza, pajčolan, v katerega se zavijajo nage kurtizane — vlade, da tro ta kulturno evropski narod (Briand, Viviani); gorje pa stokrat hujše gorje onim narodom, kamor zanoso pojem socijalizma menihi, jezuiti in popi. Poglejmo tonečo Špansko slavo in Portugalsko moč!
Zato pa moramo naglašati, da smejo, da morejo in morajo voditi narodno socijalno probujanje samo oni možje, samo oni delavci na tem polju, ki so se pokazali vredne neo-
majnega zaupanja, ker smo sedaj v najbolj nevarnem položaju, ki lahko vse skvari, spelje vse na nepravi tir.
Niti časnikarske hijene, ki žro mrhovino politiških de-likventov, niti meščanska frakarija, niti oni, ki prihajajo med nas z nepoštenimi osebnimi in korifejskimi načrti, nihče izmed teh nas ne sme voditi, to si moramo dobro zapomniti, ker ne smemo samo zidati stavbe, nego tudi paziti, iz kakšnega materijala je sezidana.
Vendar pa ne smemo čakati, da ljudstvo samo dozori. Ne moremo ga socijalizirati z vsemi mogočimi sredstvi in načini.
In zato tudi gre pri tem silno važnem kongresu.
Bratje, tovariši, na Primorskem imajo že svojo močno, nerazrušljivo organizacijo, a mi, tu na Kranjskem upamo, dajo v kratkem razširimo in utrdimo. Za sedaj naj se povsod, koder so razmere politiško še nezastrupljene, dela na to, da se vodi samo strokovno gibanje, ker je pravilno strokovno gibanje samo na sebi najhujša politika, ki najizdatne j še poseza v ves ustroj naše družbe. Ko bomo namreč izborno strokovno organizirani, nam ne bo težko reči, to smo. Koder pa strup politiške kuge strankarstva tako divja kot na Kranjskem, tam nismo v stanu čakati, da nas vikajoči liberalizem in prenapeti klerikalizem počasti s svojo smrtjo, ne! Že za časa življenja teh dveh politiških konkurzov se moramo razvijati, da bomo napravili pri pogrebu — častno udeležbo.
Zato pa moramo delati, delati in še enkrat delati. In če bo ta kongres zavzel stališče dela, ne pa cincanja in obzirov, in odlašanj in	kdovekajše,	potem lahko	rečemo,	da
je	dosegel svoj namen.
Brezobzirno, delavsko, protimeščansko in socijalno, skratka narodno, demokratsko smer naj nam začrta ta kongres, potem lahko rečemo — slovenska, hrvatska in srbska raja vstaja. Da vidimo!	Slavoj Škerlj.
Vestnik	nar.	soc.	mladine.
Naša mladina je pač	ena tistih tvorb,	ki	imajo	za-
saditi v plitvo močvirje današnje nesocijalne dobe — globoko
—	v najnižje sloje nove neomajne, trdne stebre značajnega, bratskega socijalizma, na katerega kremeniti podlagi bodo stale novodobne Benetke, blagor človeštva.
Istotako kot pri Vas, dragi bratje, je tudi tu v ponosni Češki, mladina najbolj agilna, najbolj delavna, in uspehi njenega dela se kažejo povsod v prelestni luči, ki zakriva sicer v meglp zavita, a vendar slavna dela starih socijalnih bojevnikov, ki so vso svojo zmožnost pretvarjali v puhlo,
Delavci! Volite narodne socijaliste. “
čestokrat iluzorično in utopistično teorijo, ki se v praksi niti izdaleka izvajati ne d;i. Medtem, ko se socijaldemokratje rujejo za svoje „zgodovinske“ osebnosti, nastopa naroano-socijalna mladina brezobzirno na pot realnosti. Svesta si, da čeprav srečava na svoji poti čestokrat nepremagljive ovire, katere ji stavijo ne samo sovražniki, ampak mnogokrat tudi njeni prijatelji in celo njeni pristaši, konečno vendar-le zmaga, nadaljuje svoje delo vstrajno.
Karakteristično in naravnost občudovanja vredno je delo narodno-socijalnih organizacij. Kdor pridno in podrobno zasleduje narod. soc. gibanje in nadzoruje isto s programom v roki, spoznal bo, da se njih delo docela strinja s programom samim, kar pri takozvani socijalni demokraciji le težko opažaš. Vzrok je kaj enostaven. Vsako najmanjšo oviro, vsak še tako neznaten pojav, ki nasprotuje njihovim malone nesmiselnim tendencam, hočejo — a limine — odstraniti in uničiti. Uničujejo cel6 svoje najgorečnejše pristaše, ako si upajo isti misliti s svojo glavo. S korenino hočejo izruvati že stoletja zlasti v nižjih slojih vkoreninjene nazore in navade. Pri razdiranju teh jim seveda ne preostaja časa na važnejše ljudske potrebe. Da, večkrat se zgodi, da pozabljajo, zakaj so socijaldemokrati, in se niti ne razločujejo mnogo od drugih buržoazijskih in meščanskih strank. To je tudi vzrok, da se njihova dogma ne more povspeti do svetovnega naziranja ali vsaj do znanstvenega predmeta.
Nasproti temu je narodni socijalizem praktičnejši in vsled tega strpljivejši. V zavesti, da ne more odstraniti na mah ljudstvu škodljivega naziranja, enostavno isto ignorira, ali pa na podlagi programa prilagodjasvoje delovanje do-tičnim razmeram, medtem ko svojo socijalno in narodno smer vzdržuje nedotaknjeno in neoskrunjeno.
Narodni socijalizem tedaj ne pozna herostratstva, ker deluje in zida le na razvalinah, ktere je napravil velikanski razvoj človeštva, novo trdnejšo stavbo, katero pa čuva in brani pred sovražnimi vetrovi razburkanega strankarskega herostratstva.
Nasprostno pa mednarodni socijalizem ne zida, ampak razdira in šele ko razdere in uniči ves današnji sistem, šele potem »obljublja11 zidati. Do tedaj pa bodo ostali sodrugi najbrž z dolgim nosom, ker velikanski razvoj narodnega soci-jalizma v kratki dobi svojega faktičnega obstanka pokazuje z delom vse drugačno bodočnost, kakršno ,.obljubljajo“ z besedami socijalni demokratje. Kdor ne najde pravega umevanja za socijalno delo, kdor si želi socijalizma po vzorcu sodrugov, ta le naj ostane še nadalje suženj svojega lastnega mišljenja in prepričanja, ki niti njemu, kot prepričanemu socijalistu, ne dovoljuje slepega strankarstva v razumnem delu. Mi smo pač sluge našega razuma in prepričanja, ali sužnji utopij nismo.	Fran	Radešček.
Trgovski vajenci in klerikalci. Že dolgo se cede klerikalcem sline po trg. vajencih, a ker ti stoje neomajano na protiklerikalnem stališču, in je med njimi večina narodno-socijalna, se ne dajo pridobiti za klerikalne organizacije. Sedaj so pa začeli klerikalci na drug način. Vrgli so med trg. vajence trnek, na katerega konec so obesili vabo »nadstrankarsko." Kakšno je to „nadstrankarstvo“, se vidi iz tega, da ima neko za trgovske vajence se ustanavljajoče društvo svoje prostore v »Ljudskem domu", ter telovadbo v „čukarski“ telovadnici. — Ker je začel vajenec P. strastno agitirati za to društvo, poživljamo vse trg. vajence, posebno pa naše brate, da na to nesramno agitacijo odgovore s tem, da se vsi vpišejo v nar. soc. izobraž. društvo „Bratstvo“, kjer bode
vsakdo imel priliko se izobraževati v vseh ozirih tudi v svoji trgovski stroki. — Toliko za sedaj. Ako pa želi P. da „nadstrankarstvo“ bolj razkrinkamo, potem se lahko tudi to zgodi. Opisali bodemo čudne pojme o sprejemanju članov v to njihovo društvo, njih pisani odbor itd., tako da bodo vajenci vedeli s kom imajo opraviti. Gospoda P. pozivamo dalje, da se udeleži predavanja „0 ciljih in nalogah nar. soc. stranke“, katero se v kratkem priredi, da bode pozneje zabavljal, ko bode naš program poznal.	K. a. j.
Sestanek tamburašev nar. soc. izobraževalnega društva „Bratstvo“ se vrši dne 25. marca ob devetih dopoldne v društvenih prostorih. Pridite vsi!
„Za pravdo in srce“ tragedija v 5. dejanjih, bo vpri-zoril dramatičen odsek nar. soc. društva „Bratstvo“ v nedeljo, dne 9. aprila 1911. ob 7. uri zvečer v areni „Narod. doma,:‘
—	Opozarjamo naše prijatelje na to prireditev! — V prihodnjih številkah objavimo še natančnejši spored.
Letno poročilo „Česke učednicke utulny na Vidni" (Češkega vajenškega zavetišča na Dunaju), [društvo za obrambo, nastavljanje in izobraževanje čeških vajencev] je pravkar izšlo z bogatim obsegom. V tem zavetišču se je dalo 1567 brezplačnih prenočenj. Vprašanj po vajencih je bilo 786, a po nameščenjih 682; nastavljeno je bilo 346 vajencev. Obrambnih slučajev je bilo 549 vajencev. Društvo vzdržuje „Prvo ljudsko čitalnico*1, katero je obiskalo v celem 5663 oseb in „Javno knjižnico1', kjer se je izposodilo 2365 zvezkov knjig. Ako uvažujemo te številke spoznamo najbolje pomen tega društva, ki deluje popolnoma brezplačno. Tako razume svojo nalogo narodno socijalistiška mladina. Letno poročilo razpošilja zastonj in franko sekre-tarijat „Češke učednickč utulny“ na Dunaju XV., Herklotzg. 27.
Razno.
„Narodni Socijalist“ izhaja sicer še malo časa, vendar si dobiva vedno več simpatij na vseh straneh ter vzbuja pozornost med najširšim ljudstvom. Z veseljem pa moremo konstatirati, da je naš list silno razširjen zlasti med delavnim ljudstvom. Med naročnike štejemo celo nekaj čeških in drugih drž. poslancev (ne advokatov). Mimo slovenskih, zlasti obmejnih, ki so v nevarnosti ponemčenja in poitaljančenja, zanimajo se za naše gibanje zlasti še Hrvati, Srbi in Čehi. A tudi iz dalnje tujine- se nas spominjajo. Z Brazilije, Severne Amerike in od drugod dobivamo pozdrave in naročila. Na naš list se je naročilo tudi več važnih slovanskih dnevnikov. Tega ne navajamo zato, da bi se hvalili, nego, da se pokažemo, kako veliko odgovornost smo prevzeli s po-četnim gibanjem za našo sveto stvar. In ta velika odgo* vornost zadene vse naše pristaše. Vsi kateri z nami soglašate in hočete sodelovati nam morate nabirati novih naročnikov, da bi mogli list po obsegu zboljšati in povečati. V najkrajšem času začnemo ustanavljati delavska društva, podporna, izobraževalna in strokovna, a k temu bo treba večjega lista, da bo delavstvo vzgajal in ga branil, kjer bo treba. Samo s stalnim delom nekaj dosežemo. S praznim kriti-karstvom še ni nihče ničesar postavil. Delajmo torej vsak po svoji moči za naš list.
Moderna tovarna. V Vršovicih (Praga) je tovarna za patentovane gumbe firme Waldes & Comp., katera je v svoji stroki edina v Avstriji. Najznamenitejše v tej tovarni je moderno urejena čitalnica z posebno dvorano, v kateri ima tovarniško delavstvo na razpolago razne strokovne, poučne
Zastonj nam nihče nič ne da, ako si to sami ne pridobimo!
in zabavne kujige in časopise, ki jih med odmori in ob nedeljah in praznikih lahko čita. Istotako so v tovarni prirejene kopelji (bane in pršne), kjer se delavstvo lahko nekolikokrat na teden koplje. Da, tudi lastna telovadnica je delavstvu na razpolago. Tudi daje tovarna vsemu delavstvu 14dnevni letni dopust s plačo. O previdnosti glavnega lastnika firme bivšega delavca, pozneje trgovskega potnika priča tudi to, da od predpostavljenih zahteva, da se vsakemu delavcu, ki pride na kako novost kaj podari, zlasti pa, če vidi pri kakem delavcu nadarjenost, ga pusti primerno izobraziti ev. ga pošlje v tujino, ter mu preskrbi mesto, kjer se lahko izobrazi. Marsikdo, ki bo prečital te vrstice bode mislil, da mora taka firma propasti. Temu je pa baš narobe. Firma ima 'vsepolno patentov in blaga, in to same take vrste, da konkurira s celim svetom. Ni čuda, če je tovarna odprla v Draždanih in v Varšavi enake tovarne; in pravkar čitamo v časopisju, da je v Vršovicah dokupila 10.000 m2, čez kateri prostor razširi tovarna svoje delavnice. Tekom nekaj let, pa tak neobičajni razvoj. To se sliši prav po amerikansko, a je resnično.
Skrbna vlada. Ministerstvo javnih del je naznanilo, da se bode iz državno finančnih vzrokov zmanjšalo izdatke za nadaljevalno šolstvo za 15% t. j. 489-420 K. Neverjetno je, kako površno se še danes gleda na obrtno šolstvo in s kako lahkoto znižujejo se stroški za isto. Samo da dobi vlada 800 miljonov K za militarizem.
Mi smo velesila. Avstrija ima do 11.600 mil. dolga. To je žalostna velesila, ko ima dolga, kakor uši.
Zaupni shod z dnevnim redom: 1. Poročilo iz delavskega kongresa v Trstu, 2. Ustanovitev strokovne organizacije, 3. Volitev odbornikov, 4. Naš tisk, 5. Razno se vrši dne 2. aprila 1911 ob polu 10. uri dopoldne v društvenih prostorih, Sodna ulica št. 1. — Oni, ki še niso dobili vabila, zlasti pa člani bivše N. D. O. naj se prijavijo v strankinem lokalu.
Ustanovni shod podružnice „Zveze jug. slov. železničar j e v“ v Ljubljani se je vršil dne 19. t. m. pri
„Novem svetu'1 na Marije Terezije cesti ob polu petih popoldne. Vdeležba je bila popolnoma častna, saj je bilo 90 oseb na zborovanju in pa trije sociji, kateri so pa prav slabo branili svoje rdeče ideje. Od govornikov so morali prav mnogo grenkih in resničnih požreti. Vsi zborovalci pa so bili mnenja, da za slovenskega železničarja ni več prostora med rdečimi sociji, ampak je doma v „Zvezi jug. slov. železničarjev." Sociji strah naj vas bo pred zavednimi člani ZSŽ.!
Ali bodo sedaj verjeli v Ljubljani, da je „Dr.“ Mirko Pečar tat in slepar? „Glas Naroda", list slovenskih delavcev v Ameriki, objavlja pod gornjim naslovom pismo „First National Bank“, katero potrjuje, da ji je „Dr.“ Mirko Pečar poneveril 750 dolarjev (to je 3750 kron). Isti Pečar se je v „Jutru“ branil, da to ni res.
Proti krivicam pri zadnjem ljudskem štetju se je vršil v Pragi shod, na katerem je v imenu parlamentarne komisije „Slovanske jednote" posl. Metelka rekel, da zadnje ljudsko štetje ne bode priznano kot podlaga za administrativne stvari in zakone. Je pač zadnji čas, da se upro slovanski poslanci nemškemu jarmu.
Armada. Leta 1909. je bilo v Evropi 4,081.639 aktivnih vojakov. V slučaju mobilizacije lahko postavijo evropske države na bojišče 23,329.969 vojakov; tedaj nastopi od 100 mož vojaško službo: v Švici 30 mož, v Srbiji 25, v Franciji
in Črni gori 22, v Italiji 20, v Nemčiji in Turčiji 15, v Švedski 13, v Bolgariji 10, na Grškem in v Rumuniji 9, v Norvegiji 8, v Avstro - Ogerski 7, na Nizozemskem in v Rusiji 6, v Belgiji 5, na Angleškem in Danskem 4, v Španiji 3 možje.
Pokadimo na leto 54 milijonov kron, 'zapijemo 300 milijonov kron. Vsled tega nas je država vesela. (Tako piše češki nar. soc. list „Lid“).
Vprašajte kogar hočete, vsak vam bo povedal, da je najboljša samo pristna Kolinska kavina primes. Edino ona da kavi prijeten vonj, izboren okus in lepo barvo — v tem je ne doseže nobena druga cikorija. Tembolj pa moramo Kolinsko kavino primes priporočati kot pristno domače blago, ki z njega nakupovanjem tudi 'podpirate domačo industrijo.
Da je varčnost predpogoj gospodarske emancipacije pojedinca kakor tudi celokupnega naroda, ne izvira to od varčnosti same kot take, ki čestokrat meji na skopost, ker je le težko razločevati, kje končuje varčnost in kje začenja skopost, ampak je treba k temu posebnega namena, zakaj varčujemo. Modra gospodinja ne varčuje nikdar s stvarmi, ki so neobhodno potrebne za njeno družino, temveč bo varčevala pri stvareh, ki se zlasti v današnji dobi, lahko brez škode opuščajo. Kave n. pr. ne morejo pogrešati v nobeni družini, kava tvori v vsaki družini glavni konsumni predmet. ■Narodna in rodoljubna gospodinja pa pri tem ne pozablja kljub težkim socijalnim razmeram prekoristne „Družbe sv. Cirila in Metoda.“ Da pa zamore ugoditi svoji družini, podpirati „Družbo“ in si prihraniti poleg tega še kak krajcar, kupuje tedaj kavino primes v prid „Družbe sv. Cirila in Metoda11 iz Kolinske tovarne v Ljubljani. Ta cikorija ni prav nič dražja, objednem pa je boljša kot vsaka druga. Tako ravna modra, slovenska gospodinja!	04352713
Darila za tiskovni sklad „Narodnega Socijalista11.
Iz plesnega venčka delavcev Kolinske tovarne K 64-19. — d 20 vin.: Kmestek, Probab, Pristou Pavel, Franc Zlejc, J. P., Lev. — & 10 vin.: Frančič, Škerlj Sl., Oven Boleslav. — Preplačila naročnikov: Ra-divoj Cuznar (Krmelj) 4 v, Ante Vahtar (Opatija) 1’20 K, K. Zalabak (Chr&st) 60 v, L. Zabčar (Borovlje) 60 v; v št. 7. »Nar. Soc.* kvitirano K 97.29. — Skupno 130 darovalcev K 165‘42. — Bratje, podpirajte svoj časopis.
::	Prva	::
domača tvrdka.
Milko Krapeš
GENtUS
Ustanovljena : 1.1852. :: Ljubljana, Jurčičev trg St. 3
blizo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino
priporoča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo najnovejše naročenih predmetov svoje stroke. —
42 Os
ca —
** «9
3 s
a ~~
Genius 1 O 37 t 52 13
Odnrta I srebrna K 10--U(Jpr,a t zlata , 70'-
Trojni I srebrna , 16’— pokrov ( zlata , 95-—
ta-
S ° J- u
T °»
(A
53 »2
09 ** M D
•a
M
>
Damska urai
r>A*.I srebrna K 9-— 0dPrta l zlata , 22--Trojni ( srebrna » 14-50 pokrov \ zlata , 34- -
Dolžnost vsakogar je, razširjati naš list, kateri služi zahtevam ljudstva!
Listnica uredništva.
Bratskemu uredništvu »Slovenski Jug« najlepša hvala za pošiljanje lista, samo prosimo pošiljajte ga brez kuverte, mi se ga namreč odkrito veselimo.
Izdajatelj in lastnik: Kamil Cerny. — Odgovorni urednik: Slavoj Škerlj. Tisk J. Blasnika nasl. Ljubljana.
Uredništvo in upravništvo: Čevljarska ulica št. 1 I. nadstr. Nefrankovana pisma se ne sprejema, na anonimna se ne ozira, rokopisov se ne vrača. — Reklamacije je nasloviti „Narodni Socijalist" Ljubljana, nefrankovano. Naročnina za dopošiljanje po pošti letno K 2'40, za pristaše potom organizacij letno K 1 '20. Pol- in četrtletno sorazmerno. Oglase sprejema ..Generalna anončna pisarna" v Ljubljani in upravništvo lista. — Cene oglasom: Štiristopna petit-vrsta a 8 vin. — Pri večkratni objavi primeren popust.
Nujna naročila v najkrajšem času!
Največja zaloga izgotovljene obleke
za gospode, gospe in dečke. g. 41 5 4 7
Gričar & Mejač
LJUBLJANA, Prešernova ulica.
Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke ,\ iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. .'.
Za lovce, turiste in potovalce.
V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter vspre-jemava naročila v izvpšitev oblek po izbranem blagu.
Nujna naročila v najkrajšem času!
o
o
JOS. HERR1SCH
Jurčičev trg 3.	Pod Trančo.
Blago najboljše vrste, po najnižjih cenah. Specijal|teta: pravi hribolaški, podkovani „Goiserce“.
Najtopleje priporočamo
pri nakupovanju moškega sukna vseh vrst prvi češki razpošiljalni zavod s suknom v Kralovem Polu u Brna,Moravsko (imejitelj br. 1. K. Mrha.) Zmerne ljudske cene. Vzorce razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Poročajte laskavo, za kakšno obleko si naročate blago. (2°l0 z obrata v prospeh sklada jugoslov. nar. soc. stranke.) Zanesljivi in pridni zastopniki s širokim poznanjem se iščejo. q 49 13 52 8
Premrl & Jančar!
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. =
Opozarjamo na lastno izdeloval-: nico oljnatih barv, lakov, firnežev \ in steklarskega kleja. Velika za-E loga kemičnih in rudninskih barv. : Barve za umetnike. Vse potreb- : ščine za slikarje in pleskarje. Bar- i ve za šolarje. Velika zaloga zidar- : skih čopičev. Strojno olje za vse : vrste strojev. Olje proti prahu, j Karbolinej, mavec itd. itd. = Skladišče: Dunajska cesta štev. S = Prodajalna: Dunajska cesta 20: nasproti »Figovca«. G 38 2 13 13 E
-	Za obilna naročila se priporočava. - [ Na drobno.	Na debelo. E
\ Bratje, narodni socijalisti!
i Kupujte vse pri naših j	pristaših!
in vse blago za obleke
naročajte pri tvrdki, ki je last našega brata
IVI. K. RUZIČKA,
v Humpolcih, Češko.
Vzorci na zahtevo gratis in franko. G. 49 14 10 7 Od vsakega naročila dajem 3°/0 v prospeh strankinega sklada.
G 46 10 43 7
češka tovarna harmonik in heligonik
loscf Hlavačefe Os
ustanovljeno I. 1885.
priporoča slavnemu občinstvu svoje svetovno znane izdelke naj» boljše kakovosti. Razpošiljanje po vsem svetu. Zahtevajte cenik brezplačno in franko. g 4711-11
Izprašan : optik :
ršf. FR. P. ZAJEC
::	I/JUBLJHNH,	Stari trg štev. 26.
priporoča svoj dobro urejeni
- optični zavod -
kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomere, zrakomere, daljnoglede itd.
Priporočam svojo veliko zalogo
g.45295iv^	^ švicarskih ur,
zlatnino in srebrnino
po nizkih cenah nikeln. žepna ura od K 350 naprej
srebrna cilin. budilke
650
3--
Zahtevajte novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
Generalna anončna pisarna o Ljubljani
sprejema,; ureja, (odpošilja in prestavlja oglase vseh vrst, vseli jezikov, za vse dežele in vse liste doma in v tujini. Svojim inserentom brezplačno redigovanje.	Govorilne	ure od 10. do 1 i vsako dopoldne.
Pišite po prospekte — naznanite objekt za inseracijo in pokrajino, v kateri želite, da se širi.
Naslov: Generalna anončna pisarna v Ljubljani,
Jurčičev trg štev. I, I. nadstr.	G	51	16	-	5
  ■ ———-———
Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem listu I