-m
üarofiiiina listai ~
Celo leto , . K10*— ■■m leta ...	, 5 —
Četrt leta , ,	, 2*50
Mesečno. . .	- 1*—
fsmaj Avstrije
Celo leto
15-
Posamezne številke — TO vinarjev. —
taserati ali organila
■e računajo po 12 vftfc od čredne petitvrstei pH večkratnih oznanilih vdAc — popust —
»Straža* izhaja v po» ddjek in petdk popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
4 '■
Uredništvo in upravništvo: Maribor I koroška ulica. 5. — Telefon št. 113. I
Neodvisen političen list
za
slovensko ljudstvo. |
Gosar Franc Jožef je dne 21. nov. ob 9. uri z-wBer v Sohönbr urinu mirno v Gospodu zaspal. Globoke potrti stojijo avstrijski narodi ob njegovem mrtvaškem odru. Izginil je ž njim moder vladar, ki je v ■miru in viharjih zadel pravo pot do sreče in blagostanja svojih narodov; izginil je dober vladar, ki je vsakemu posameznemu kakor celim narodom naklan-jal dobrote pravične in svobodoljubne ustave; Izginil je mnogoizkušen vladar, katerega je usoda prijemala tudji s trdo roko ter mu usodila mnogo žalosti in gorja; izginil je pogumen vladar, ki je kakor mož udano nosil vse trpljenje ter krepko kljuboval sovražnim viharjem; izginil pa je tudi ljubljen vladar, kateri je imel bajno moč do src svojih narodov, M so mu radi sledili, kamor je pokazal s svojim žezlom.
'Zlasti slovenski narod žaluje po cesarja Francu Jožefu, saj se je ta narod prav pod njegovo via-do prebudil iz stoletnega mrtvila in si opomogel do samostojnega narodnega življenja. Uredbe v državi, izvršene za vladanja cesarja Franca Jožefa, so dale slovenskemu narodu možnost za narodni razvoj, in je ta narod v kratkih desetletjih tako napredoval na vseh poljih in se tako razvil, da gleda brez strahu, in brez skrbi v bodočnost. Mogoče je to bilo samo v okviru habsburške monarnije, samo vsled načela, ki je po praricoljubnosti umrlega vladarja prišlo v veljavo.
Kakor slovenski, tako ima vsak avstrijski naproti povoda dovolj, da goji do umrlega vladarja Čut ■globoke hvaležnosti. Ob krsti njegovi se spominjamo vsi narodi monarhije hvaležnega srca vsega, kar je pokojni cesar storil za nas in za skupno domovino, in vsj smo edini v misli: Slava spominu Franca Jožefa»
Potek cesarjeve bolezni.
O cesarjevi bolezni se poročajo sledeče podrobnosti :
Bolehati je cesar začel pred kakimi tremi tedni in sicer na popolnoma nepomembnemu katarju — tako da niti ni bil zaslizfen. Se le dne 8. noviembra so se pojavile neznatne bolečine pri oprsni mreni. Dne 12. novembra je cesar prvikrat občutil bolečine v desnih pljučih, ne da bi bil mogel cesarjev telesni zdravnik, ki je vsak dan preiskal cesarja, dognati vnetja pljuč. Dne 15. novembra se je cesarjevo zdravstveno stanje obrnilo tako na slabše, da je vzbujalo skrbi, kadi vladar ni mogel ničesar več jesti in lotila se ga ie tudi vročica. Počutil se je zelo utrujenega. V petek in soboto se je njegovo zdravstveno stanje zopet poslabšalo, kajti telesna toplota je postajala vedno večja, bolnik pa vedno bolj slab. Kljub temu je cesar delal kakor po navadi. V ponedeljek zvečer se mu je zavest nekoliko omotila. Podal se ie prej kakor navadno k počitku. Pljuča so še bila vedno zdrava, samo visoka telesna vročina se je zdela,, če se vpošteva visoko cesarjevo starost, zelo opa-sna., V torek zjutraj je vstal cesar, toda imel je hudo vročico, počutil se je zelo trudnega in je velel, da, se pristavi k njegovi mizi naslanjač, kar sicer ni bila, nikdar njegova navada,. Zjutraj j,e spil čašico Čaja in povžd dva kosca gnjati, ob 8. uri je pa spil kozarec kislega mleka,. Za zaiutrek ni skoraj nič zavžil, pač pa proti večeru krožnik dobre juhe • in košček kuretine. Počutil se je vedno boli slabega, tako da je proti 6. uri zvečer sem zahteval, 'da. ga spravijo v posteljo. Zavest ga je začela zapuščati. Telesni zdravnik dr.. Kerzl in profesor dr. Ort) i er
sta bila celi čas pri cesarju. Kljub opasnomu zdravstvenemu stanju sta bila oba zdravnika še vedno mnenja, da je pričakovat: če že ne ozdravljenja, pa vendar toliko, da bo cesarjeva bolezen trajala še 2 do 3 dni. Cesar je ležal v postelji mirno, ne da bi mu bilo hropelo v prsih, ni težko dihal in tudi ni dal od sebe nobenega glasu, da trpi bolečine. Cesarjeva hči nadvojvodinja Marija Valerija in princesinja E-lizabeta Windischgrätz sta bili celi čas pri cesarju. Ob 7. uri zvečer sta zdravnika vnovič preiskala cesarja, ki je močno zaspal. Ko sta prišla med 8. in 9. uro zopet k cesarju, sta vsa osupnjena dognala, da je žajibog v najkrajšem času pričakovati cesarjeve smrti. NadvoJ vodja jo Marijo Valerijo, ki» se je po hčerko odpeljala proti kolodvoru, so hitro poklicali nazaj. Dvorni župnik Seydl je v navzočnosti članov cesarske rodbine podelil cesarju poslednje olje.
V	Schönbrunn so prihiteli:	Prestolonaslednik
Karl Franc Jožef in njegova soproga nadvojvodinja Cita, nadvojvodinja Marija Valerija, njen soprog nadvojvoda Franc Salvator z otroci, nadalje nadvojvodinja Marija Terezija, Marija Anuncijata, nadvojvoda Karl Stefan, nadvojvodinja Izabela z obiteljo, princesinja Elizabeta Lichtenstein in princesinja E-lizabeta Windischgrätz. Nekoliko pozneje so prišli nadvojvoda Leopold Salvator in iradvojvjodinja Blanka z obiteljo. Člani cesarske hiše so v globoki žalosti in v goreči molitvi stali okrog umirajočega cesarja, Nadvojvodinji Valerija in grofica-Waldburg-Zeil sta klečali ob vznožju cesarjevo postelje. Polagoma in počasi, brez vsake smrtne borbe ie vladar zaspal. Ob 9. uri zvečer sta oba zdravnika dognala, da je nehalo bdi srce, ki je doživelo toliko viharjev, srce, k) je občutilo toliko ljubezni in toliko trpljenja.
Cesarjeve zadnje besede.
Zadnje cesarjeve besede so bile ; »Truden sem«. Kot vzrok smrti se uradno navaja otrpnenje srca. Kakor zdravniki poročajo, se je pri cesarju po a-vilo tudi vnetje rebrne mrene. Sicer pa ni gotovo, ali se je to vnetje pojavilo pred pljučnim vnetjem, ali pa je nastopilo le kot nasledek prvega vaetja.
Novemu cesarju!
Zatopljeni še v žalost nad izgubo prejšnjega vladarja se klanjajo avstrijski narodi spoštljivo že novemu krmilarju velike habsburške monarhije, cesarju Karlu.
V	burnih časih je njegov prednik cesar Franc Jožef nastopil prestol, še v burnejših in resnejših časih prijema novi cesar za vladarsko žezlo. Cel svet je v boju med seboj, ni ga skoraj prostora na svetu, kjer bi se človek lahko odkritosrčno veselil miru. Tudi na častitljivo, starodavno Avstrjo je navalila cela vrsta sovražnikov, ki so nam bili že od nekdaj neprijatelji ali pa so svoje sovraštvo proti nam skrivali pod krinko zavezniškega prijateljstva. Nald dve leti se borimo že proti njim. Novi cesar prevzema nalogo, da to vojsko nadaljuje ter jo pripelje do srečnega konca ter s tem do tako globoko zaželjenega miru.
In kadar bo vojska končana in mir sklenjen, takrat nastopi za novega cesarja nova. težka naloga, da zaceli rane. ki jih bo vsekala vojska in da z modrostjo ter pravičnostjo uredi svojo državo, v kolikor bo po teh groznih dneh potrebno nove, osvežujoče uredbe. Njegovi spremljevalci, ki se ne bodo ho-
teli več ločiti, so postali dnevu polni skrbi, naporov in dela,
Toda vse bo šlo dobro! Cesar je mlad, njegove duševne moči so čile, narodi ga bodo podpirali s svojo ljubeznijo in udanostjo in tudi ljubi Bog ne bo zapustil s svojim blagoslovom Avstrije in njenega še mladega vladarja.
Živel cesar Karol, živela cesarica Cita!
Novi cesar preTzel vlado.
Posebna izdaja uradne „Wiener Zeitung“ objavlja dne 22. novembra sledeče lastnoročno pismo
novega cesarja:
Ljubi dr. pl. Korber!
Z današnjim dnevom sem prevzel vlado in potrjujem Vas in ostale člane avstrijskega ministrstva na njih mestih.
Istočasno Vam naročam, da razglasite priložen oklic na Moje narode.
Dunaj, dne 21. novembra 1916.
Karol Ir.
Korber lr.
Mojim narodom !
Globoko ganjen in pretresen stojim jaz in Moja hiša, stojijo Moji zvesti narodi oh mrtvaškem odru plemenitega vladarja, katerega rokam je blizu sedem desetletij. bila zaupana usoda monarhije.
Po milosti Najvišjega, ki ga je v zgodnjih mladeniških letih pozvala na prestol, mu je bila dana i moč, da je nezmofen in n-estrt od najtežje človeške boli, do visoke sive starosti živel samo za dolžnosti, ki mu jih je predpisavala njegova ri soka vladarska služba in vroča ljubezen do svojih narodov.
Vetrova modrost, razsodnost in očetovska skrb so ustvarile trdne podlage mirnega skupnega življenja in prostega razvoja in so iz težkih zapletljajev in nevarnosti, skozi hude in dobre dni vodile Avstro-Ogrsko dolg in blagoslovljen čas miru na višino moči, na kateri stoji danes v družbi z zvestim zaveznikovi v boju proti sovražnikom krog in krog.
Njegovo. delo se mora nadaljevati in dokončati.
V	rajzburkanem času nastopim častitljiv prestol Svojih prednikov, katerega Mi je Moj presvitli stric v nezmanjšanem sijaju zapustil.
Cilj še vedno ni dosežen, naklep sovražnikov še vedno ni zlomljen, kateri mislijo, da bodo mogli v neprestanem navalu Mojo monarhijo in njene zaveznike poteptati k tlom, ali jo celo razbiti.
S .Svojimi narejdi sem napravil trden sklep, da izvojujem boj, dokler se ne doseže mir, kateri bode zasigural Moji monarhiji njen obstoj in ji zagotovil trdne podlage njenega nemotenega razvoja,
V	ponosni zavesti zaupam na to, da bo Moja junaška vojna sila, oprta na požrtvovalno domovinsko ljubezen Mojih narodov in v zvestem orožnem bratstvu z zveznimi armadami tudi nadalje vse napade sovražnikov z milostno božjo pomočjo odbijala, in dovedla do zmagonosnega konca te vojske.
Istotako neomajano je Moje zaupanje, da bode Moja monarhija, katere stališče kot velevlast: korenini v staropreiizkušeni, v sili in neviarnost: nanovo-utrjeni neločljivi skupni usodi obeh njenih držav, na znotraj in na zunaj utrjena in ojačena izšla iz voj-
gke;. da bodo Moji narodi, Katere je vodila miselne- J razdružnosti in globoke domovinske ljubezni, kot so I se danes s požrtvovalno odločnost, o združili v bran proti zunanjemu sovražniku, tudi skupno delo v an pri delu mirnega obnovljenja in pomlajenja, da se hreo obe državi monarhije s priklopljenima jdeželama, Bosno in Hercegovino privedeta do časa notranjega razcveta, razvoja in ojačen ja.	«
Proseč nebeškega blagoslova in milosti, za Se, za Svojo vladarsko hišo., kakor tudi za Svo.e ljubljene narode, storim zaobljubo pred Vsega-mogočnim, da bom zvesto oskrboval dediščino, katero so M; zapustili Moji predniki.
Storiti hočem vse, dav najkrajšem času odstranim grozote in žrtve vojske, da Svojim narodom zopet pridobim tako težko pogrešani blago d ar miru, kakor hitro bo v to pripuščala čast našega orožja, življenjski pogoji 'Mojih držav in njih zvestih zaveznic ter trmoglavost naših sovražnikov.
Svojim narodom hočem biti pravičen in ljubezni poln knez. Hočem visoko čislati njihove ustavne svo-bodščine in druge pravice ter skrbno čuvati enake pravice za v is e. Moje neprestano prizadevanje bo, da pospešujem nravni in duševni blagor Svojih narodov, da v Svojih državah ščitim svobodo in red, da zasiguram vsem ljudskim slojem sadove poštenega dela.
Kot dragoceno dedščino Svojega prednika prevzamem udanost in veliko zaupanje, ki veže narode in krono, Ta dedščina mi naj podeli moč, da bodom mogel izpolnjevati visoke in težke vladarske dolžnosti. Preši n jen z zaupanjem v življensko moč Avstro-0urske, katere ni mogoče uničiti, prešinjen velike ljubezni do Svojih narodov, hočem tej visoki nalogi posvetiti vse Svoje življenje in vso Svojo moč.
Karol lr.
Korber lr.
Manifest novega cesarja.
Iz političnih krogov se nam piše:
Kakor je vsa osebnost mladega cesarja obdana z očarujočo prijaznostjo in ljubeznjivostjo, tako je tudi njegov prvi manifest na avstrijske narode poln nežne ljubezni do nove težke službe, katero nastopa.
Posebno dva, odstavka v cesarjevem manifestu bosta izzvala splošen in glasen odmev po celi naši monarhiji. Prvo je:	NoVi cesar obeta, jda hoče v
najkrajši dobi ustaviti grozote in žrtve sedanje vojske ter vrniti svojim narodom težko pogrešane blago-dare miru. Vsak državljan spozna iz teh besed, da so novemu cesarju znane globoke rane, ki jih je zasekala vojska v srca narodov in posameznih ljudi, znane tudi težke razmere, v katere nas je prisilila nečloveška besnost naših sovražnikov in v katerih Živimo sedaj že nad dve leti. Dobro vemo, da mladi cesar ne bo koj jutri mogel reči, sedaj je mir, ampak se bo moral ozirati na čast avstrijskega orožja, na živi jenske pogoje svojih držav, na zaveznike in ne nazadnje tudi na sovražnike, toda mi vemo, da si tudi njegovo srce želi konca svetovnega krvopre-livanja in da hrepeni po časih miru in mirnega dela
Drugo je: Svojim narodom hoče biti pravičen vladar. Varovati hoče v ustavi zajamčene svoboščine in pravice, skrbeti hoče, da bodo vsi uživali iste pravice. S tern zagotavlja novi cesar svojim narodom, da ne bo nobenega pustil tlačiti, da pred njim ni nobeden obsojen k narodni smrti, ampak da bo vse ščitil z isto očetovsko ljubeznijo ter skrbel za njih nravni in duševni razvoj. Nismo sicer nič drugega pričakovali, vendar pa nas ta vest, ki jo novi cesar v svojem manifestu izrecno naznanja vsem narodom, iz srca veseli. Prva beseda cesarjeva diha ljubezni do vseh avstrijskih narodov in mi vemo, da mu bodo narodi ta prvi izraz svoje vlajdarske naloge bogato plačevali s proti-iiubezhijo.
Po smrti.
Tz Dunaja se še dne 22. novembra poroča:
Zunanji minister baron Burian, jki ie kmalu po nastopu smrti cesarja. Franca Jožefa dospel v sobo, kier je cesar umrl, je po 11. uri ponoči zopet prišel v šenbrunski grad, da bi kot minister cesarske hiše sestavil mrtvaški zapisnik.
Cesar Franc Jožef je bil do poznega popoldneva fdne 21. novembra) pri popolni zavesti in je še kazal živahno zanimanje za vse dogodke. Poročali, .so mu Še o zavzetju mesta Craiova po zavezniških če-
tah. Poročilo ga je navdalo z oči vidnim zadovoljstvom. V pondeljek ie cesar dobil poročilo, da mn je sv. Oče podelil svoj blagoslov. Sam je zahteval, da se hoče spovedati in je sprejel sv. zakramente za. u-mirajoče. Mrtvo truplo cesarjevo še počiva na železni postelje sobe, v kateri je umrl; telo je do | rs pokrito z odejo. Na njem leži velik šopek cvetlic, katere je danes zjutraj položila na postelj nadvojvodi-nia Marija Valerija. Poteze preminulega vladarja i-majo izraz miru. Pred posteljo je napravljeno molilno klečalo, na katerem op p avl j a dvorni župnik Seydl svoje molitve. Tudi nekaj redovnic moli v sobi. Člani cesarske hiše, pred vsem nadvojvodinja Marija Valerija, so predpoldne opetovano prišli v mrtvaško sobo in so molili za cesarja. Ponoči se je sestala komisija višjega komornega urada, da določi ceremonije in red za pogrebne slavnosti. Ako cesar v svoji oporoki ni drugače ukrenil, se bodo cesarjevi telesni ostanki prepeljali iz Schönbrunna v cesarski grad. se bodo tam v dvorni kapel; razpostavili in se bodo potem v cesarskem grobišču na strani ralcve cesarice Elizabete položili k večnemu počitku.
Novi cesar prevzame cesarjevo dedščino.
Dunaj, 22. novembra.
Tekom noči. v kateri je cesar umrl, so se z-brali v mali dvorani v Sekönbrunnu dvorni in državni dostojanstveniki, kakor tudi vojaški funkcionarji in dunajski mestni, poveljnik. Zbrali so se v polkrogu preči prestolonaslefclnliJcom. Ravjude. j kabinetne pisarne je še poprej izročil prestolonasledniku tajni ključ. Najvišji; prestolonaslednikov dvorni komornik, grof Berchtold, je stal za njim. Zunanji minister baron Burian je nagovoril prestolonaslednika in mu je naznanil vladarjevo smrt. tolmačil mu je svoje globoko sočutje in udano spoštljivost dvornih in državnih dostoianstvienikov. Prestolonaslednik je odgovoril z nekaterimi besedami Nato je znova nastopil baron Burian. Trikrat se je priklonil pred prestolonaslednikom in ga vprašal, ali je pripravljen prevzeti prestol, katerega edino opravičen dedič je on. S sočutno tihim glasom je odgpvoril prestolonaslednik, da se je sedaj, ko je bil n jenov srčnoljubljeni stric po božjem sklepu odpoklican, odločil, da prevzame dedščino in jo nastopi. In zopet je stopil zunanji minister pred prestolonaslednika in ga je prosil potrebnih odredb!. Prestolonaslednik je stopil pred državne dostojanstvenike, zagotovil jih je svoje milosti in je izjavil, da jih hoče znova priseči. Nato se je izdalo obvestilo o cesarjevi smrti za tuje dvore. Kakor se naglasa, se bo novi cesar jutri (dne 23. novembra) nastanil v prostorih cesarskega gradu.
Cesarjeva oporoka.
Cesarjevo oporoko so dne 21. novembra po cesarjevi smrti vzeli v dvornem maršalnem uradu ob navzočnosti posebne komisije iz shrambe. Komisijo je vodil senatni predsednik dr. Seidl, ki je izročil oporoko višjemu dvornemu komorniku knezu Montemio-vo, kateri jo je vročil novemu cesarju. Oporoka vsebuje razna, volila. Zacinil dostavek k oporoki se je napravil po smrti nadvojvode Franc Ferdinanda. Z ozirom na pogreb ni v oporoki nič omenjeno. Novi cesar je odredil, da se naj pogreb vrši z vsem sijajem, kakor ga predpisuje španski običaj. Podrobnosti cesarjeve oporoke se ne bodo objavTe. Znano pa je. da je cesar svojim zvestim služabnikom volil znatne zneske.
Pogreb.
Pogrebne svečanosti se bodo vršile, kakor se poroča iz Dunaja, po sledečem redu:
Cesarjevo truplo bodo te dni mazilili in najbrže še le v pondeljek, dne 27. novembra ob pozni nočni uri prepeljali v dvorno cerkev. V dvorni župni cerkvi bo nato cesarjevo truplo položeno na mrtvaški oder. V torek in sredo bo ljuds vu dovoljen V3top k odru. Dan in ura, ko se bo truplo položilo v kapucinski grobnici k večnemu počitku še ni natančno določen. Skorogotovo se bo blagoslovitev in pogreb vršil še le v četrtek, dne 30. novembra popoldne. Slovesne blagoslovilne obrede bo izvršil kardinal knezonadsko! dr. Pilil ob veliki asistenci v cerkvi sv. Štefana. Po blagoslovitvi bodo truplo položili v cesarsko grobnico pri kapucinih k večnemu počitku.
Cesarjevo srce.
Po stari navadi bodo pri balzamiranju umrlemu cesarju odvzeli srce fn ga shranili v srebrnem bokalu, drobovino pa bodo djali v bakreni kotlič in s truplom vred pokopali v kapucinskem 1 grobišču. Dne 22. novembra predpoldne je dunaj-I ski podobar napravil mrtvaško masko za zadnjo 5 odobo mrtvega cesarja. Ko bodo cesarjevo rakev prepeljali v cesarski grad. bo novi Ctsar Karol pri-
čakoval sprevo 1 z nadvojvodi ob vbodu v cesarski grad pri stopnjieah črnega orla m bo od tem spremljal rakev v dvorno kapelo.
Tuji vladarji na pogrebu.
Cesar Viljem bo baje dospel že v sredo, dne
29.	novembra na Dunaj Nadalje se računa, da se udeleži pogreba tudi bavarski kralj Ludovik z vsemi bavarskimi princi, med njimi predvsem cesar jev zet, maršal princ Leopold. Pričukuje se tudi udeležbe liirkmbeiškega kralja Viljema m saškega kralja Friderika Augusta. Tudi bolgarski kralj Ferdinand in sin turškega sultana ali turški prestolonaslednik se bodo baie udeležili pogreba. Na Dunaju pričakujejo, da bodo tudi nevtralne države za sto pane. V cesarskem gradu že pripravljajo potrebne prostore.
Sklicanje državnega zbora.
Kakor se z dne 22. novembra poroča iz Du naja, se je predsednik poslanske zbornice, dr. Sylvester, ki se je te dni mudtl v svojem domačem mestu Solnogradu, dne 22. novembra podal na Dunaj. Naglaša se, da bo predsednik na Dunaju takoj vse potrebno ukrenil za sklicanje državnega državnega zbora, da izrazi svoje sožalje. Dne 22. novembra popoldne se je se. tal ministrski svet, ki
se je posvetoval o tem vprašanju, js s [ .
'. 1
(Žalovanje.
Od četrtka, dne 30. novembra naprej bo za dvor, armado in urade določeno splošno žalovanje, ki bo za armado in urade trajalo šest mesecev. Dva meseca bosta določena za veliko, dva za srednje veliko in dva za manjše žalovanje. Kako dolgo bo trajalo dvorno žalovanje, bo določil novi česar.
m
Novi cesar Karol I.
Ob cesarjevi postelji je molil za dušni blagor umirajočega cesarja tudi naš prestolonaslednik, ki je sedaj zasedel prestol Halsburžanov.
Kot najstarejši sin nadvojvode Otona in njegove soproge Marije Jožefe, je bil nadvojvoua Karol, sedaj cesar avstrijski, rojen dne 17. avgusta 1887 na gradu Persenbeug. Krstil ga je takratni škof pri Sv. Hipolitu, dr. Binder. Do sedmega leta ga je vzgajala lastil,a mati nadvojvodinja Marija Jožefa. L. 1894 mu je bil poklican za učitelja grof Wallis. Mladi nadarjeni princ je kazal že v svoji nežni mladosti veliko veselja do uka, zlasti do učenja jezikov.
Z 10 letom se je pri cesarskem princu pričel redni gimnazijski pouk. Gimnazijske izpfite je napravil na dunajski šotski gimnaziji. Razven latinščine in grščine se je še tudi učil francoskega, češkega in madžarskega jezika. Leta 1904 je napravil gimnazijski zrelostni izpit. Leto poprej je vstopil v armarlo. Koncem leta 1903 je postal poročnik, tri leta pozneje nadporočnik, nakar se je skozi dve leti posvetil ju-ridičnim študijam v Pragi. Leta 1909 je postal rit-mojster. Dne 21. oktobra 1911 se jo poročil s parmsko princesinjo Cito. Leta 1912 je postai major in 2 leti poznem podpolkovnik.
Po sarajevskem umoru je bil proglašen za prestolonaslednika in polkovnika* Našega cesarja je zastopal v raznih važnih zadevah. Dne 15. julija 1915 je bil imenovan za generalnega majorja in avstrijskega kontre-admirala, marca 1916 pa za podmaršala in podadmirala ter zajedno za poveljnika enega armadnega zbora na italijanskem bojišču. Meseca maja 1916 je pričel z ofenzivo v južnih Tirolah. Sovražnik je bil vržen iz Tirol in naši so še celo prodirali daleč notri v Italijo. Nekaj tednov pozneje ga je cesar imenoval za poveljnika armadne skupine na ruski fronti Pred tedni je pa bil imenovan za generalnega polkovnika in velikega admirala.
Novega našega cesarja se splošno slika kot zelo pravicoljubnega moža. Povsod, bodisi v taboriščih, bodisi na maršu- ali na fronti, se je izkazal e-nafco pravičnega za vojakarprostaka kakor za častnika.
Novi cesar je v svojem vedenju, zelo ljudom'1, prijazen in dobrega srca, o čemur vedo naši slovenski vojaki na fronti mnogo povedati.
Božja roka čuvaj našega mladega cesarja, cesarico in vso cesarsko obitelj,!
Naša mlada cesarica.
Naša mlada cesarica Cita, je zagledala luč sveta dne 9. maja 1892 v gradu Pianova pri mestu Lucca na Italijanskem, kot hči vojvode Roberta Parmskega iz drugega zakona za Marijo Ano Braganza, hčerjo portugalskega, princa Miguela. Vojvoda Robert Parmski, oče naše mlade cesarice, je bil dvakrat oženjen. V prvem zakonu je imel 8, v drugem pa 12 otrok, mejđ temi je bila tudi naša mlada Cesarica. Kliub temu, da je imel vojvoda Robert iz obeh zakonov 20 otrok, je vendar za njih vzorno vzgojo j izborno poskrbel, zlasti je gledal na, to, da se vsi ti j njegovi otroci vzgojujejo v stroga katoliškem duhu.
Prva- otroška letaje preživela, ibriika .princesi- j nja Cita v Itali]:. Ko je nekoliko odrasla, se je pre- J selila na vojvodski grad, Švarcau blizu Dunajskega Novega Mesta. Da izpopolni vzgojo svoje Merke Gite, jo je poslal oče Robert v samostan ZiangCerg na Bavarsko in pozneje v samostan benedSiktink na otok Wight, kjer se sedaj nahajate dve njeni sestri kot redovnici. Vzgoja princesinje Cite je bila nad vse skrbna. »Učiti se je morala veliko, v prostih urah se je pa smela igrati, na vrtu in na Livadah krasnega grajskega posestva.
Radodarnost in usmiljenje do revežev je že od prve nežne mladosti odlikovala srce naše mlalde cesarice. Nad vse je bila srečna, če je dobila od staršev kaj darov v obleki, živilih itd., katere je mogla razdeljevati mejil reveže. Dobrosrčni brhki princesi-nji so se žarile od veselja oči, ako je mogla obdarovati tega ali onega reveža. In to, kar je bila navajena kot mlada princesinja, ni pozneje opustila kot soproga našega prestolonaslednika. V teku, te svetovne vojske je neštetokrat obiskalaManjene vojake v bolnišnicah, jih tolažila in razdeljevala med nje razna darila. Pred tedni je celo pohitela na Sedmo-graško tolažit begunce, ki so morali v sled vpada Ru-munov na iSedmograško zapustiti svojo rodno grudo. Tolažila je begunce in razdeljevala med nje bogate darove.
Dne 21. oktobra 1011 se je poročila z naxlvoj-vodom Karl Franc Jožefom, sedanjim našim cesarjem Poročena je bila ob cesarjevi navzočnosti zelo slovesno. Po poroki je blagopokojni cesar sam kar najprisrčneje čestital mladima poročencema.
Nevi cesarjevič.
Novi cesarjevič je sedaj najstarejši Karlov in Citin sin, nadvojvoda Franc Jože! Oton, rojen dne 20. novembra 1012.
Bratje in sestre njegove: Nadvojvodinja Adel-hajda, rojena 21. decembra 1913, nadvojvoda Ro bert, rojen 8. februarja 1915 in nadvojvoda Feliks, rojen 31. maja 19IB.
Rnmnnsko bojišče.
Naše čete so dne 21. novembra zavzele mesto Craiova, nekdanje glavno mesto zahodne Vlaške. —-Mesto leži ob železnici Oršova—Bukalrtešta in jo od Donave oddaljeno samo 60, od najbližje točke sedmo-graške meje pa 120 km. Z zavzetjem Craiove je ru-munski armadi ob jugozahodni rumuuski meji prt Ortšovi odrezan povratek. Naše čete stojijo med Aiuto in Craiovim na široki i,n rodovitni rumunski ravnini, kjer se utegne biti prihodnje dni večja bitka. Ob Aiuti smo iztrgali Rtmurnom zopet več strelskih jarkov, severno od Kampolunga pa smo odbili vse rumunske napade. Na severovzhodni sedmograški meji nič novega. V Ddferuči topovski ogenf.
Italijansko bojišče.
Na oben straneh se pripravljajo na nove boje. Italijanski in tudi nepristranski vojaški kritiki -so mnenja, da so Avstriiei sedaj ob Soči močnejši kot ketdaj poprej. Položaj je bil zadnje dni nespremenjen. Le pri Biljah v Vipavski dolini so Italijani hoteli dne 20. novembra iztrgati najširn jarek, katerega smo nedavno zavzeli. Namera se jim ni posrečita-
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču je nastopil občuten mraz. Na celi fronti nobenih posebnih dogodkov. T up atam se vršijo sicer manjši patruljni boji, ki pa položaja popolnoma nič ne spremenijo.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se borba med rekama Ancre in Somme nadaljuje z vso ljutostjo, ne fda bi se bilo v zadnjem času angleškot-francoskim četam posrečilo doseči kakih pomembnih vspehov. Angleški listi napovedujejo novo ofenzivo, ki bo glede obsežnosti presegala vse dosedanje.
Macedonsko bojišče.
Po padcu Bitolja, ki je edini pomembnejši vs-peh Sarrailove armade na macedonskem. bojišču, so . se četverosporazumove Čete vrgle z vso silo na bol- j garske postojanke severno od Bitolja ter tudi na u- (
h peno bolgarsko postojanko Ptiratovo, vzhodno od Bitolja, kjer se sedaj vrše hudi boji. Na ostali fronti je topovski ogenj. Cetverosporazum zaideva od Grči,e, da mu izroči 136 topov, 150 strojnih pušk, 500.000 navadnih pušk, ter še mnogo drugega vojnega gradiva, nadalje, da morajo avstrijski, nemški,, bolgarski in turški poslaniki zapustiti grška tla. Grčija sc bo morala novemu četverosporazumovemu nasilju s-koro gotovo udati.
Politične vesti.
Izvršilni odbor S. L. S. na Kranjskem je i-mel dne 21. nov, t. 1. v Ljubljani po parletnem prestanku prvo sejo. Kakor poroča „Slovenec“, se je, kakor vedno v resnih časih,, izkazala, popolna e d i n ost S. L, S., ki stoji tesno organizirana za svojim načelnikom. V podporo načelniku in v razbremenitev njegove odgovornosti se je ustanovil Ožji svet S. L. S., v katerem se nahaja tudi dr, Krelc Načelnik stranke je, kakor znamo, dr. Šušteršič.
Čuden nekrolog Vsenemcev. »Gravur Voksbiatt« z dne 24. novembra poroča: Glavno glasilo avstrij skih Vsenemcev »Deutsche Presse« je zapisala o smrti Franca Jožefa celih osem vrstic. Tekst tega čudnega nekrologa zasluži, da ga dobesedno ponatisnemo: »Dne 21 t. m. takoj po 9. uri zve čer je cesar Franc Jožef 1 po kratki bolezni v šchonbmnskem gradu umrl. Njegovo dolgo življenje in njegovo delovanje, kakor tudi zunanji in notranji razvoj države tekom njegovega vladanja spada v zgodovino. Mi nočemo prehiteti njene sođbe.«
Potrjena obsodba. Najvišje domobransko sodišče na Dunaju je dne 20. novembra dopoldne razglasilo svojo odločbo o ničnostni pritožbi dr. Kramara, dr. Raši n a, Cervenke m Zamazala, ki so bili zaradi veleizdajstva in hudodelstva proti vojni moči države, oziroma vohunstva v vojnem času, obsojeni na smrt. Vse točke ničnostne pritožbe so bile spoznane deloma za nedopustne, deloma za neutemeljene. S tem je postala razsodba pravomočna. Po dokončani razpravi se je sodni dvor posvetoval o morebitnem predlogu za pomlloščienje.
Jagov prosil za odpust U Berolina poročajo: Kakor čujemo, je zaprosil prvi nemški državni taj nik zunanjega urada državni minister pl. Jagov iz ozirov na svoje zdravje za s voj odpust Za njegovega naslednika pride v poštev državni podtaj nik Zimmermann.
Tudi ženske v nemški civilni vojni službi ? Berlinska »Tag! Rundschau« poroča: Vršijo se v zadevi civilnega službenega zakona še poizvedovanja in pogajanja in zlasti vprašanje, v katerem obsegu bo pritegniti tudi žensko prebivalstvo civilni vojni službi še ni odločeno. Novi zakon bo uveljavljen začetkom L 1917. — Po »T. it« soditi, bodo na Nemškem torej tudi žene podvržene dolžnosti civilne vojne službe in gre le še za vprašanje, v katerem o b-s e g u se naj to zgodi. ■ ^ ./1	:
Sloveid po vojski«
Dobili smo in priobčujemo:
—nj—, Brezdvomno bodo razmere po vojski dokaj drugačne kot pred vojsko; svetovna pohtika bo dobila drugo lice, gospodarska) politika se bo preos-novala. predrugačilo se bo razmerje med posameznimi narodi, med posameznimi strankami, da. celo v posameznih strankah bodo nastale bistvene spremembe. Da ne dobe te razmere ljudi, nepripravljenih, je treba predčasno skrbeti. Zastopniki raznih narodov in raznih strank razpravljajo v ir tih o položaju po vojski, dajejo navodila, vi še se razna posvetovanja, združujejo se, kakor pred kratkim Nemci na Dunaju, le v slovenskih listih se preveč molči, kakor da bi nas razmere po vojski nič ne zanimale, kakor da bi -ne bilo za nas zelo, zelo potrebno se — za vse siučajo pripraviti. Pripraviti se nam je treba tembolj, ker smo kot majhen narod v Avstriji v šestih kronovinah zastopani, -ker pridemo le na Kranjskem do veljave, dočim smo v drugih petih kronovinah potisnjeni v — manjšino, četudi tvorimo v 2, oziroma 3 kronovinah dejansko večino po številu sami, oziroma s Hrvati vred.
Kot obmejni Slovenee-nepolitik hočem podati tu nekaj misli glede našega dela po vojski. Dejanski položaj, da tvorimo Slovenci le na Kranjskem večino prebivalstvu in imamo večino v deželnem zboru, nam kaže pot, po kateri nam treba hoditi v bodoče. Upajmo, da mržnja proti Kranjcem, zabavljanje čez Kranjce, spada v preteklost, sedai naJ prizna vsak rodoljub, da je Ljubljana, glavno mesto Kranjske, naravno središče našega naroda, da mora biti sedež vseh naših centralnih prosvetnih in gospodarskih organizacij. Razvoj Slovencev v ostalih pokrajinah \
pa zahteva, da imamo v 'vsaki pokrajini svoje politične, prosvetne in gospodarske organizacije, y Ljubljani pa naj bo sedež skupne centrale za vse pokrajinske organizacije Slovenci na Kranjskem imajo popolnoma druge razmere, kot v drugih deželah, zar to lahko v politiki, kakor tudi v drugih ozirih nastopajo drugače kot obmejni Slovenci. V naslednjih vrsticah hočem radi tega le omenjati obmejne Slovence, ker je v prvi vrsti za iste potrebno, ako bo po voiski ostala prejšnja razdelitev v kronovine, da se pripravijo za nove boje.
Začnimo s politiko, priznajmo odkrito:	Vsak
Slovenec ie politik, strankar. Nočemo vzbujati neprijetnih spominov, kateri nam vstajajo glede političnih bojev, nočemo očitati nikomur načina boja, nočemo se zgražati nad tem, da je bil boj večinoma oseben, zelo, zelo malo stvaren, glasno in odločno hočemo zaklicati: za ^obmejne Slovence je strankarski boj nepotreben, da, škodljiv, ker še cepijo naše pičle moči ker se onemogoča skupno delo za dosego narodnih ciljev, ker se — in to treba tudi omeniti — velikokrat posredno ali neposredno dela v smislu naših nasprotnikov in — proti slovenskim težnjam. Da dosežemo obmejni Slovenci svoje cilje, še moramo dolga in dolga desetletja, skupaj delovati, na podlag, krščanski in slovenski. Povdarjam tudi — na podlagi krščanski in sicer radi legai, ker je naš narod pò o-gromni večini veren, priznava odkrito krščanska, načela in ker nam jasno kažejo vzgledi n. pr. na Koroškem, da je ljudstvo, ki jp verno, ostalo tudi narodu zvesto, ljudstvo pa, ki je obrnilo hrbet cerkvi, je zatajilo svoj narod. Naša politika pa mora sloneti tudi radi tega na krščanskih načelih, ker bo narod le tafdaj obstal in napredoval, ako bo živel nravno, ‘n vpošteval nauke sv. vere. Naši nasprotniki n. pr. odrekajo našemu narodu pravico do obstoja, Češ, da je preveč vdan žganjepitju, akoravno to zelo mo^no pretvarjajo. V nemškem delu Koroške se spije dosti več Žganja kot pri nas, a vendar ne gre dotičnemu prebivalstvu kratiti pravice do obstoja. Ta vzgled pa dokazuje jasno, da je v interesu slovenskega naroda, da živi po krščanskih in nravnih načelih. Ali je mogoče obmejne Slovence, ki so razcepljeni v dve, oziroma na Goriškem v tri stranke, zediniti? Ni le mo-uoče, ampak neobhodno potrebno je, ako želimo po vojski vspiešno vršiti delo v prid naroda, Spomin na razmere, ki so vladale ob pričetku vojske in ljubezen do naroda bodeta gotovo obmejne Slovence privedla do skupnega dela. 'Posebno pa nas k temu silijo dogodki zadnjega časa, ločitev Galicije, nastop nemških strank. Cas je, da se začnejo tozadevna posvetovanja, ozir na narodne koristi naj bo zvezda-vod-nica pri tem delu !
Skupno delo obmejnih Slovencev pa je tudi potrebno z ozirom na, naše narodno-obrambne, izobraževalne in gospodarske organizacije. Lansko leto sem bral v listih obupen poziv Družbe sv. Cirila in Metoda, s strahom gleda društvo v bodočnost. Položaj družbe se bo zboljšal, če se bo spet postavila na vseslovensko stališče, in če se bodo priznavala krščanska načela. Sedež društva naj bo v Ljubljani, v vsaki pokrajini pa pokrajinski odbor, ki bo imel nalogo, za narodno-obrambne namene pridobiti najširše sloje ljudstva. Kako se naj uredi razmerje med Družbo sv. Cirila in Metoda in Slovensko Stražo? Tudi Slovenska Straža se naj postavi na vseslovensko s.taiišče z isto organizacijo, kakor je nasvetovana za Družbo sv, Cirila in Metoda, vse šolske zadeve naj upravlja Družba sv. Cirila in Metoda, vse ostale narodno-obrambne svrhei pa Slovenska Straža. Skrb za bodočnost dosedanjih zasebnih slovenskih šol, kakor tudi nujna potreba ustanovitve nadaljnih slovenskih šol naj pospeši zbližanje!
Za izobrazbo ljudstva se na Slovenskem slino mnogo stori smelo lahko trdimo, mnogo več kakor v drugih deželah, A tudi tukaj trpi celo delo vsled — siraekarske razcepljenosti, tudi tukaj bi se dalo še mnogo več doseči, ako bi se celo delo vršilo enotno v posameznih pokrajinah. Ce se doseže v tem oziru skupnost, se bo pridobilo mnogo novih, delavnih moči, n. pr. predavateljev, katen danes stoje ob strani in se ne marajo zameriti ne tej in ne oni stranki.
Najbolj žalostno sliko pa nudijo naše gospodarske organizacije Na Slovenskem delujejo tri zadružne organizacije, kojih delokrog obsega celo slovensko ozemlie. razun tega pa še dve pokrajinski orga* nizaciji. Takih razmer ni nikjer v, Avstriji, delokrog zadružnih organizacij je povsod omejen, delokrog obsega pa tudi pri drugih narodih le jedno deželo, ne celega ozemlja,, na katerem prebivajo n. pr. Poljaki, Cehi, Nemci it'd. Pri nas na jugu, so najprej v Dalmaciji spoznali potrebo skupinega .zadružnega dela, in so združili vse zadruge', v enotno deželno zvezo, ustanove se naj samostojne zveze za vse zaidruge v Istri in Trstu, v Gorici že obstoji, a priklopijo se ji na vse noriške zadruge, v Celovcu in na Štajerju«: Zadružna Zveza v Ljubljani naj bo centrala vseh jugoslovanskih zvez, tam se naj vrše jugoslovanski zadružni kongresi, v Ljubljani naj deluje banka za zadružni kredit', katera naj vrši denarno sporajvna-vo med posameznimi jugoslovanskimi zvezami. Gospodarski položaj slovenskega naroda se bo zelo ojačil, ako se bo gospodarsko delo v Dosameznih pokrajinah vršilo skupno.
Ne da se tajiti, da je strankarstvo povzročilo živahno tekmovalno delo na vseh poljih, da je izvež-balo mnogo delavcev, odkrito se pa mora povedati, da bo v neizmerno korist obmejnih Slovencev, ako
bodo vsi ti delavci imeli skupen eil] pred seboj, a’ o se bodo pritegnili še drugi delavci, in, ako se bo v vsi obmejni Slovenci skupno bori i proti svojim nasprotnikom.
Tedenske novice
Sožalje Slovencev. Predsedstvo Hrvatsko slo venskega državnega kluba je na Naj višjem mestu izrazilo sožalje Irrvatskega in slovenskega naroda nad smrtjo priljubljenega cekarja Franca Jožefa I.
Sožalje štajerskih Slovencev. Predsednik štajerskega deželnozborskega slovenskega kluba dr. Korošec je brzojavil c. kr. namestniku: Povodom globoko ganljive smrti našega nepozabnega vladar- j ja prosim Vašo Prevzišenost, da blagovoli na Najvišjem mestu sporočiti izraz odkritosrčnega in glo bokega sožalja med slovenskim, p r e s v i 11 i cesarski hiši in monarhiji ved no udanim slovenskim prebivalstvom na Štajerskem.
Posvetovanja avstrijskih škofov na Dunaju. Dne 22. t. m. so se na Dunaju pričela posvetovanja avstrijskih škofov, katera bodo baje trajala 4—5 dni. Pred vsem se bodo reševala vprašanja mia dinske vojaške organizacije in zadeva glede kon-grue. Zborovanju predseduje olomuški kardinal-knezonadšk&f Skrbensky. Naš premil, knezoškof dr. M. Napotnik so se odpeljali v pondeijek, dne 20. novembra na Dunaj.
Odlikovan slovenski vojaški duhovnik. Vič. g. višji vojni kurat Hubert Rant, ki je bil pred vojsko vojaški duhovnik mariborske posadke, je bil zopet odlikovan z v težkim križcem Franc Jožefo vega reia z vojnim okraskom.
Duhovniške vesti v celovški škofiji. Ć. g. Jož, Feiaig provizos v Meivičah je prestavljen kot pro vizor na Javorje in č. g. Lovro Božic, provizor v Apačah v Mei viče.
Imenovanje pri vojni sodniji. Nadporočnika av ditorja, dr. Maks Dobaj in Karl Pestevšek, oba slo-vensko-šiajerska rojaka, sta imenovana stotnikom-avd torjem. Od pričetka vojne sta na vojnem
polju.
Prisega vojaštva. Danes je vojaštvo v Mari-bo u preseglo zvestobo novemu cesarju Karolu I. Pred prisego se je vojaštvo udeležilo slovesnih sv. maš po različnih mariborskih cerkvah'
mastnim občanom je izvolil občinski za sto p To polšica prs Šoštanju deželnega odbornika dr. K. Varstovšeka za zasluge, ki si jih je pridobil z neumornim delovanjem za celi okraj in za občino posebej in č. g župnika Rožmana ra njegovo požrtvovalno delovanje v občni in 121etno marljivo župnikovanje v domači župniji. Častitamo!
C. kr. dež. šolski svet. Polno uvažajoče s pa< trijotičnega kakor tudi z vzgojevaloega stališča enakovredno marljivo sodelovanje povodom IV. vojnega posojila je c. kr. deželni šolski svet na podlagi sejnega sklepa z dne 12. avgusta t. 1. izrekel zahvalo in poznanje tudi sledečim učiteljem pol. okraja Maribor: 1. Od šolskega okraja M a-ribor: V. Jug, nadučitelj v Podovi, J. Conč, nadučitelj v Jarenini, J. Robnik, nadučitelj v Sv. Jurju na P., J. Dreflak, okr. šolski nadzornik, F Pirkmayer, nadučitelj v Framu, J. Zemljič, naduči telj v D. M. v Brezji, F. Hauptman, učitelj v Svečini, K Kotnik, nadučitelj v Selnici, 2. Od šolskega okraja Št. Lenart... 3. Od šolskega okraja Slov. Bistrica: F. Koletnik, nadučitelj v Slov Bistrici, J. Tomažič, nadučitelj v Tinjah A. Kukovič, nadučitelj v Črešnjevcu, M. Lah, nadučitelj v Laporju, A. Kopriva, učitelj v Laporju,
J.	Sveti n, mdučifelj v Poljčanah.
Iz sodnijske službe. Anton Vošičko, oficijal okrajnega sodišča v Slov, Bistrici je premeščen v Maribor.
Učitelji-begunci iz Primorskega se poživljajo, da naznanijo svoj sedanji naslov »Odboru za begunce iz Primorskega« v Ljubljani. Tudi naj navedejo. kakšno službo sedaj opravlj?jo.
Deželni odbor je sklenil g. nadzornika Jelov-šeka za vspešno delovanje v deželi izjemoma pomakniti v 7. plačilni razred deželnih uradnikov.
Izpuščeni. Iz Celja poročajo: Domobransko sodišče v Gradcu je izpustilo nedavno v Celju aretiranih 6 dijakov, ki so mu bili izročeni radi zločina motenja javnega miru ker so peli »Liepo našo domovino« in »Hej Slovenci«. Dijaki so se po dvadnevnem neprostovoljnem bivanju v Gradcu zopet vrnili v Celje.
Enojezični laški uradni dopis iz Trsta v Gru Sovo — š* danes? It, Grnšove pri Sv. Marjeti ob Pesnici se nam piše: Tukajšnji občinski urad je sprejel pred kratkim od tržaškega magistrata nek dopis, ki je pisan enojezično v — laščmi. Torej tako daleč smo sedaj, ko strastijo gnusni polen j tarji spraviti v smetev in kletev naše divne južne pokrajine, ko proti temu njihovemu načrtu pada toliko naših nadebudnih življenj, sedaj še vseeno mažejo ona južna mesta v sredini ogrožene slo venske grude svoje uradne dopise enojezično v la ščini! — Dovoljujem si le ta primer: V premnogih občinah gorenjo-vzhodne Italije bivajo zatirani beneški Slovenci. Kaj bi bilo, ako bi se drznila tam kaka občin poslati slovenski dopis? Kako bi hrtih mio vse na njo ! A pri nas si sme dovoliti na slovenski zemlji ležeči in najbolj ogroženi Trst, da pošilja k nam enojezične dopise v jeziku tistih, ki grabio ravno po njem s svojimi izdajskimi žreli in kremplji brezuspešno že drugo leto.
Božični in novoletni dopusti. »Streffleurs Mili-lärblatt« javlja: Gažistom in moštvu v zaledju morejo poveljniki čet ali samostojni poveljniki dovolili, v kolikor to dopušča služba, v dveh zapovrstnih redih božične dopuste oi 24. do 26. decem bra, oziroma od 31. decembra 1916 do 2. januarja 1917 (za grkokatolike odroma pravoslavn e od 6 do 8. oziroma od 18. do 20. januarja 1917 po st. k ). Ob podeljevanju teh dopustov je prt d vsem upoštevati ljudi, ki so že bili na bojišču ter so bili odlikovani ali ranjeni ali so vsled vojnih naporov zboleli, potem pa tisti, ki že dolgo niso bili doma. V kraje, kjer je epidemično razširjena kaka nalezljiva bolezen, dopustov ni dovoljevati. V službi ostali gažisti in moštveno osobje bodi službe prosto 24. popoldne ter 25. in 26. decembra, v kolikor to služba dopušča. Podaljšanje dopusta je absolutno nedopustno, prekasno vrnitev je najostrejše kaznovati. Gažistom in moštvu, ki je b io v vojni poškodovano ter sedaj še dopoinuje stoje zdravljenje ali pa je v šoli, morejo dovoliti — in sicer: gažistom vojaška poveljstva, moštvu povelj niki nadomestnih čet, rekonvalescentnih oddelkov ter drugi oddelki poveljniki in njim enaki, dalje poveljniki (predstojniki) zavodov — božične dopuste za največ deset dni v času od 24. decembra do vključno 2. januarja 1917 (za grkokatolike oziroma pravoslavne od 6. do vključno 15. januarja 1917 p. s. k), ako vsled tega zdravljenje ne bo trpelo škode. Osebe izmed moštva imajo dobiti /a čas dopusta namesto vseh drugih pristojbin po 2 K dnevnega pavšala v naprej. Potne stroške morajo dopustniki sami trpek
Invalidi imajo prosto vožnjo na državnih železnicah. Železniško ministrstvo je izdalo odlok, ki določa, da imajo invalidi prosto vožnjo po vseh avstrijskih državnih železnicah, ako bi se radi udeležili posvetovanj in pouka v strokovnih šolah. Tudi ravnateljstva nedržavnih železnic nameravajo dovoliti invalidom prosto vožnjo po železnicah.
Cene za šolske zvezke ae vnovič zvišajo. Na učna uprava je dovolila, da se cene za šolske zvezke za ljudske in meščanske šole vnovič zvišajo. Šolski zvezki bodo sedaj stali dvakrat toliko, ka kor pred vojsko.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali: Društvo Dijaški dom v Mariboru 100 K; N]. Prevzviše-nost knezoško! dr. Mihael Napotnik 35 K; slavni deželni odbor štajerski za leto 1915 in 1916 1600 K; Anton Strašek, Pilštajn, 3 K; dr. Franc Tipi©, z-đravnik v St. Lenartu v Slov. gor., 20 K; Terezija Jaki. Središče (kruh sv. Antona), 10.10 K; Arturo Lokar, c. kr. notar, Ajdovščina, 20 K; Mat. Zemljič, župnik pri Sv, Tomažu, 20 K; Josip Wobei, župnik pri Sv. Križu pri Ljutomeru, 10 K; Okrajni odbor v Šmarjah pri Jelšah 60 K; Payed Höleman, predmestni Kaplan v Mariboru, 16 K ; na gostiji Mulec— Horvat v Framu nabranih 12 K; Filip Galunder, župan pri Sv. Križu nad Mariborom, jestvin v vrednosti 16 K; Ivan Bogovič, c. in kr. vojni kurat v Mariboru, 100 K; Jože! Sigi, župnik v Terbonjah, 20 K; Franc Zaigoršak, c. in kr. vojni kurat, vojna pošta štev. 91 100 K; Marko Krajnc, c. in kr. vojni kurat v Inomostu, 25 K, !Ža velikodušne darove se najiskreneje zahvaljuje odbor.
Novi papirnati bankovci. Razven enokronskih papirnatih bankovcev, ki bodo prišli v promet v začetku meseca decembra, bodo še tudi prišli v promet novi 50-kronski papirnati bankovci in sicer v drugi polovici meseca decembra. Novi 50-kronski papirnati bankovci bodo glede barve, oblike in velikosti podobni sedanjim lOOkronskim papirnatim bankovcem.
i Še manj smodk. Po poročilih dunajskih listov ! bo toaačna uprava vnovič zmanjšala izdelovale
i smodk.
Izložba hrvatske narodne umetnosti v Monako-; vem. Zagrebška in petrinjska zadruga za ohranitev.
; narodne umetnosti je priredila izložbo narodnega blaga v Monakovem. Bavarski listi izredno hvalijo hrvatsko narodno umetnost in umetniško nadarjenost I krvatskega naroda.
Gospodarske novice.
Deželne doklade na vino in mošt. Finančni : referent dr. pl. Kaan je predložil v zadnji seji dež. j odbora natančni načrt o dokladah na vino in vin-; ski mošt, ki m podvrženo državnem davku. Odloč-; no je protestiral dež. cdbornik dr Verstovšek proti i temu novemu davku, ki najhujše 'zadene Slov. Šta-I jer. Večina je vklub temu sklenila, da se naloži \ §e to novo breme vinogradnikom. Davek bo zna-I šal 9 50 K za hektoliter, kar bodo sev* da morali
I vinogradniki navaliti kupovalcem Natančneje poročilo še objavimo.
Krmljenje svinj s koruzo. Deželni odbor štajerski se je obrnil do vlade s prošnjo, da se dovoli tudi na Štajerskem, kakor se je to zgodilo na Sp. Avstrijskem, da sme posestnik vporabiti vso
koruzo, kar jo pridela na 2 hektarih, za krnlje: je vu«j.
Promet z deteljnim semenom. Poljedelsko ministrstvo Je povabilo k seji na Dunaj vse večje trgovce z deteljnim semenom, da se posvetujejo o načinu, kako enotno urediti za vso državo promet z detep-nim semenom. Na posvetovanju se je določilo, da se ustanovi na Dunaju poseben urad za promet z deteljnim semenom, kojega člani boiclo samo taki trgovci z deteljnim semenom, ki so se že pred vojsko kot strokovnjaki bavili s kupčijo z deteljnim semenom. Glavni namen tega urada je, dia se bo smelo preda-5 ati samo zdravo in nepokvarjeno detelj no seme.
Bombaževimi deloma oproščena. Kakor smo že poročali, je vlada, zasegla bombaževino. Trgovinsko ministrstvo je sedaj določilo, da je od zaseženih zalog bombaževine zopet oproščenih 20%. Nadalje določa, da se posameznemu kupcu, ne sme prodati več kakor 20 m izdelkov bombaževine, oziroma sest komadov perila. Cene ne sme-o presegati določbe z dne
31.,	avgusta 1916.
Listje od jagnjedov. Višje armadno poveljstvo
je odredilo, da se naj zbira listje od jagnjedov., katero baje vsebuje 9% maščobnih tvarin, iz katerih se napravlja izborno mazilo za čevlje, V to svrho je zelo pripravno surovo ali suho listje. Lepo osnaženo bstje se plačuje po 8 vin, 1 kg. Ponudbe je treba v-poslati vojaškemu oskrbovalnemu, skladišča v Celovcu, — Skoda samo, da se pri nas take in enake reči naznanjajo še le tefiaj, ko je že prepozno, jagnjedo-vega listja bi se namreč v zgodnji jeseni dovolj dobilo, sedaj pa, ko je že večinoma pograbljeno, ga ne bo več mnogo na razpolago.
Visoke lesne cene v Nemčiji. Na glavnih nemških lesnih trgih v Mogunciji, v Mannheimu, Monakovem, Ašafenburgu, Memingenu in Stuttgartu je bilo v zadnji dobi zelo živahno popraiševanje po žaganem lesu, zlasti po deskah. V Monakovem so plačevali za deske-colarce iz smrekovega lesa 100 komadov po 230 mark, v, Mogunciji celo 250 mark. Otesa-! ni smrekov les so prodajali po 90 mark za kubični meter. Cene za hrastov in bukov les so bile zgolj na papirju, ker so bile ponudbe skrajno malenkostne. Cene za vsakovrstni les postajajo v Nemčiji od tedna do tedna višje.
Nov davek. Dunajski listi poročajo, da bo vlada naložila nov davek na prevažanje oseb in tovornega blaga po železnicah in sicer v obliki 30% doklad, Ta davek bo vrgel državi okrog 327 milijonov kron na leto in bo stopil v veljavo 1. jan. 1917.
R&zme novice«
Prerokovanje se je izpolnilo, Na koncu XVIII. stoletja je živel v Ukrajini zaporoški kozak Verny-hora, ki je slul kot preroK. Njegovo napovedovanje jo dal napisati korsunski župan Suhodolski in do današnjega dne je krožilo kozakovo prerokovanje med
I Poljaki v Ukrajini. Med drugim je prerokoval tudi to: Ko bo Turek napojil konje v Dnjestru, bo Poljs-s ka osvobojena. To prerokovanje se izpolnjuje. Tur-
I’ ki se kot naši zavezniki bojujejo na( Dnjestru in novo poljsko kraljestvo je bilo ravnokar razglašeno.
Prašič nad Lahe. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom nam poroča prijateli:	V soboto popoldne je
Skerbmškovemu majerju ha Kumenu zdivjal pitan prašič, vreden okoli 1000 K; ko mu je svinjarica do-nesla pičo, je skočil čez njo in divjal tri ure daleč na visoko goro Klopni Vrh. Mahnil jo je nad Itali-I jane proti vipavski fronti. Za njim se odpravljajo lo-! voi s puškami,
Vžigalna vrvica za trak pri nogavicah. Iz
I Ormoža se poroča: Crnovojnik Franc Majcen v Ruc-\ manjcih le ane 6. nov. prišel na dopust. Šeboj je pa j prinesel tudi posebne vrste vrvico. N egova 191etna hči Marija si je dne 15. nov. hotela kos vrvice odre-I za,ti za trak pri nogavicah. Ko je vrvico z nožem re-
zala. se je ista vnela in razpočila. Bila je vžigalna vrvica s smodnikom. Marija Majcen je bil vsied razpoka tako poškodovana,, da je Se isti dan v vreznih bolečinah izdihnila, Oče se zagovarja, da ni vedel, da je bila vrvica napolnjena s smodnikom in da jo Je dobil od svojih vojnih tovarišev.
Bivši portugalski kralj Manuel v angleški ar-Kadi. Lou Krnski listi pišejo, da je iz Portugalske pregnani bivši kralj Manuel vstopil v angleško armado, kjer bo poveljeval angleškemu armadnemu oddelku na francoskem bojišče.
Bel konj. Bel konj je igral važno vlogo v vražah m pripovestih. V vražah in sanjah je pomenil nesrečo, v javnem življenju pa je bil znak odlikovanja in povišanja. Karol VII. je 1. 1437 v Pariz na belcu, kar izreče o pomenja Montfan con. Karol IV je zasedel zmeraj belca, kadar je I. 1378 šel v kako im sto, da je s tem pokazal »signum dominalionis«. Ta navada je trajala v Franciji ie v 18. stoletju, zakaj general Bardin pripoveduje o generalu Lafayettu: > Kljub revolucij? je vselej jahal svojega belega konja, kadarkoli se je pojavil pred armado, zakaj prej je bil bel ko oj znak vrhovnega poveljstva in privilegij zapovedujočih generalov. V Prusiji in Nemčiji pa ni bila, kakor se zdi, ta navada tako razširjena, a vendar nahajamo tudi ta vladarje in vojskovodje na premnogih slikah in podobah na belih konjih. Tako je baje nastala tudi govorica o belem konju velikega koez ».-izbornika v bitki pri Fehrbellinu. Ta običaj je bil v veljavi tudi na vzhodu. Ko je prišel perzij ski šah Nasr Eddin prvič v Evropo, se je oojavb ori .paradi n* fielen č?srar ren je bil r i.'Cc r. ob ar-an.
Nov zemljevid. V kartografičnem zavodu G. Freytag & Bern'đt na Dunaju je izšel nov -zemljevid o bojdoči samostojni kraljevini Poljski. Kjer je zem-Ij vid zelo pregleden, ga priporočamo. Naroča se pri omeni nem kartografičnem zavodu. Komad stane K 1.60 s poštnino vred.
Judje o avtonomiji Galicije. Dne 14. novembra se je vršilo na Dunaju zborovanje Sionistov: (nacionalistična) judovska stranka, ki zahteva Palestino kot lastnino Judov) iz vseh delov avstrijske države. Na zborovanju so razpravljali o avtonomiji Galicije. Sklenili so naročiti izvrševalnemu Odboru, naj stori vse potrebne korake, da se bodo pri novi uravnavi galiških razmer vpoštevale pravice Judov kot poseb-. ne skupine gališkega prebivalstva. Njihova- glavna zahteva je, 'da se napravi za Galicijo narodni, kataster. t. j. da se razdeli prebivalstvo po narodnih skupin an.
Skupen parlament četverosporazuma. Berolin-ski listi poročajo : - Oetverosporazumove države so Sklenile, ustanoviti skupen državni zbor, oziroma parlamentarno delegacijo. Vsaka četv;erosporaizum,o-iva država bo poslala v ta skupni parlament po 25 zastopnikov in sicer 17 poslancev In 8 senatorjev (članov gosposkih zbornic). Parlament bo zboroval frajnq in sicer v vsakem četverosporagumovem glavnem mestu po tri mesece. Seje bodo navadno tajne, po potrebi pa tudi javne. Odposlanci angleškega državnega zbora so se glede tehnične ureditve novega skupnega parlamenta že posvetovali s Francozi, dne • 10 decembra pa se poda odposlanstvo francoske državne zbornice v Rim, da se posvetuje z zastopniki italijanskega parlamenta. Delovanje skupnega četvje-rosporazumovega parlamenta se prične spomladi leta 1907.
Maribor. Mestni magistral razglaša, da naj osebe, ki sedaj dobivajo premalo mleka, to takoj javijo v Hamerlingovi ulici in sicer v poslopju, kjer se izdajajo krušne karte.
Maribor. Mestni magistrat naznanja, da bodo ste dni dobili vsi hišni lastniki dostavljene popisovalne pole za pse. Te popisovalne pole se morajo v vseh predalcih redno izpolniti. Rok za oddajo teh popisovalnih pol bo določen prve dni prihodnjega meseca.
Leitersberg-Krčevine pri Mariboru. Po velikodušnih podporah nam je bilo tudi v preteklem letu mogoče, priskrbeti revnim.otrokom naše šole in sicer skozi sedem mesecev, opoldansko hrano. Za kruh se je n. pr. porabilo čez 1300 kg moke. Pomožni odbor je sklenil, da se tudi letos nadaljuje človekoljubno jdelo, ki je v sedanji dobi potrebnejše nego le kedaj. Oez 400 otrok, med njimi blizu dve tretjini učencev slovenske šole, dobiva v tem šolskem letu za sedaj že od 1. oktobra sem, vsak dan lep kos dobrega in tečnega kruha, kojega je mladina baš sedaj najbolje potrebna. A nemogoče je brez dobrohotne vsestranske pomoči vstrezati velikim zahtevam tega podjetja, Z ozirom na mnogovrstna pobiranja v prid vojne o-skrhe si pa odbor ne upa obračati se v posebnih pro-šnjafl do naših dobrotnikov, ampak si dovoljuje tem potom nujno prositi, naj plemenita sroa ne žabi j o naših lačnih, prezebajočih, a pridnih otročičev, ki sredi zimskega mraza nimajo niti najpotrebnejšega-Blagohotne darove sprejema baronica Twickl v Krčevinah (Burg-Meierhof) pri Mariboru. FriderikPu-
čeiik, učitelj na krčevinski šoli, in krajni šolski svet Leitersberg-Krčevine pn Mariboru.
Sv. Peter pri Mariboru. Dne 14. novembra je bila tukaj dražba, cerkvenega vina, Najslabejše se je prodalo z droži vred liter po 2.GO K, Celestrinčan pa po 3.40 K. K tej lepi ceni pa še pridejo stalni pri-klajdki, tako, 'da pride liter vina približno 50 v višje, kot je izdražban, Kupcev je bilo iz vseh krajev, in celo iz Nižje-Avstrijskega. Iz slovenskih krajev je prišla le gospa Josipina Simonišek iz Rimskih toplic ter kupila prav dobre šentpeterske kapljice. Večina vina je šla zopet na Srednje-Stajersico.
Sv. Peter pn Mcu.uo u. ruseoimea Rozalij i Rokavec ima sedaj že 6 sinov v vojski. Franc je že invalid, Jožef mrtev. Janez vjet na Ruskem, Jernej ranjen, Alojzij in Marko pa še zdrava na' fronti. — Jožef in Anton Repn k sta ranjena, pa sta tudi že boljša. Njun oče pa je moral dne 3 novembra k vo;akom, pa je zbolel na nogi in leži v bolnišnici v Mariooru Istega dn ; so še odšh Vrabl Franc iz Dragučove, Jurij Klemenčič iz Ruperč in Jožef Maček iz Hrence, ki ima že tudi dva sina na bojnem polar. Bog ri, j -rečno vrnitev njim »I Vštrtn li 11S IT! ve}:-;., m !
Ruše nad Mariborom. Ob priliki poroke c. kr. računskega podčastnika g. Rudolfa Dolinšek od Sv. Lovrenca nald Mariborom z gdč. Pavlino Schweiger iz Ruš je nabral g. organist Ivan Slaček 22 K 60 v za avstrijski Rdeč križ. Bog plačaj! Novoporočence-ma obilo sreče!
Brezno ob Dravi. S miklavška nedelja se obhaja letos prvo advlentno nedeljo, dne 3. decembra t. 1. Služba božja se prične ob devetih: farna sv. maša, pridiga, slovesna sv, maša za bratovščino. Tej so podelili odpustke papež Klemen IX. dne 22. marca 1669, Bratovski oltar je od sv. Očeta, Klementa XIV, z dne 23. nov. 1773 privilegiran, obdarovan s posebnimi odpustki, kadar se na njem mašuje za rajne. Udje molijo na dan očenaš in češčeno Marijo, darujejo letno 20 v ter so deležni nedeljskega opomina in bratovskih sv. maš med letom. — Ob enem bo isto nedeljo slovesen spomin (s pridigo in molit veno uro) stoletnice, odkar so od benediktincev (poslednji je tu pastiroval jdo srede avgusta 1816, pater Sajfned Valentin Seelacher) prevzeli župnijo v oskrbo posvetni duhovniki. — Zvonova (1236 in 386 kg), vlita v Ljubljani 1907, sta. odšla ovenčana v vojsko v torek, dne 14, novembra: vse za vero, dom, cesarja, za cesarja blago, kri!
Marenberg. V Marenbergu se ustanovi v najkrajšem času nova javna lekarna. Za lekarno je vložil prošnjo lekarnar Ivan Pokornv v Ptuju,
Ribnica na Pohorju. 'Mnogo pozdravov pošiljata iz strelskih jarkov vsem zavednim Slovencem in Slovenkam četovodja Jakob Kušnik in poddesetnik Janez Lipuš, oba od pešpolka št. 87.
Svečina. V nedeljo, dne 19. novembra, so našli ljudje, ki so se vračali od rane službe božje, na potu mrtvega, nad 60 let starega posestnika na Špičniku, Matija Sirk. Ali ga je zadela kap, ali se je na polžki poti ubil, še sedaj ni znano. Rajni je bil vrl mož krščanskega naziranja, Sirkov dom je zdaj popolnoma zapuščen. Žena mu je pred dobrim mesecem umrla; sinova pa sta oba na fronti. Svetila pokorniku večna luč!
Št. Ilj v Slov. gor. Radi cesarjeve smrti se prireditev Bralnega društva v korist vojnih namenov dne 26. novembra preloži na nedeljo, dne 3. decembra t. I.
Gornja Radgona. Na brodu pri Hrastje—Mota se je nedavno zgodila velika nesreča, Invalid Jakob Muršec iz Mote, ki le tam nastavljen kot brodar, je imel prepeljati z brodom 6 oseb na drugo stran Mure, Vsied neke nepravilnosti se je čoln zasukal in 14ilietni Franc Kosar in öOletni Stefan Drvarič, oba iz Marascetinc na Prekmurskem, sta. pajdla v vodo, in utonila, dočim so se drugi rešili.
Središče,. Dne 19. novembra smo obhajali 10-letnico smrti narodnega ljubljenca, nesmrtnega pesnika Simona Gregorčič. Vse točke dnevnega reda so se izborno rešile, za kar gre hvala pred vsem našim vrlim dekletom, katere so se še prej, nego so časniki poročali, spomnile te desetletnice (24, listopada).
Sv. Štefan pri Šmarju. Dne 16. t. m. je uničil požar gospodarsko poslopje posestnice Marije Žaberl po domače Predolska, Žrtev požara so tudi postal:
J vol, 1 krava, 1 tele in 3 svinje in vsa živinska kla-ja. Rešili so le prav malo, ker se je požar vsied zelo močnega vetra hitro razširil. Sko]de je zelo veliko in le z malo svoto zavarovano. Zopet so bili otroci krivi. Starši, pazite, da- otroci ne pridejo do nevarnih vžigalic!
Sv. Jurij ob južni žel. Podružnica c. kr. kmetijske družbe v St. Juriju ob južni žel. ima v nedeljo, dne 26. novembra, ob 9. uri dopoldne, podučim zborovanje v domači ljudski šoli. Vspored:	1. Pre-
davanje ravnatelja deželne kmetijske šole, kako sc bo cepilo trsje brez gumija in o nekaterih dnevnih vprašanjih. 2. Predavanje o pomenu kmetijske org: nizacije z ozirom na razmere v sedanjosti in bližnji bodočnosti. 3. Sprejemanje naročil in raznih želj udov.
Celje. Dne 17. t. m. so prijeli krojača Jakoba Flis, ki je na sumu, da je dne 13. t. m. zažcal gospodarsko poslopje posestnika. Verhovšeka v Ostrožnem. Flis je usodnega dne šel iz Ostrožnega proti
Celju in se je izrazil napram šolarjem, da v Ostrožnem gori in da še bo na treh drugih krajih kmalu gorelo.
Celje. Vsied prometnih težkoč bodo dobil naši, trgovci naročene množine sladkorja še le koncem tega meseca, zaradi česar bo dobivalo prebivalstvo ta mesec samo toliko sladkorja, kolikor ga rabi za najnujnejše potrebščine.
Celje. V vojaški bolnišnici sta umrla vojaka: Alojzij Kunšek, pešec, 87. pešpolk, in Stanislav Kro-še-Ij, pešec, 47. pp.
Šmartno ob Paki. Za Slovensko Stražo so darovali Mohor j ani 25 K. Hvala iskrena!
Šoštanj. Dne 6. t. m. se je poročil učitelj Tine Vrečko z gdč. Mimiko Muršecevo iz ugledne narodne rodbine pri Sv. Petru poleg Maribora, Srečo blestečo -- na novega življenja pot!
Sv. Mihael pn Ljubim na. Gornje-Štajerskem. Za 130 knjig in zvezkov, katere je občina St. Lovrenc na Dravskem polju vposlala. v našo bolnišnico za slovenske vojake-ranjenee, se ravnateljstvo knjižnice vsem darovalcem toplo zahvaljuje.
»ja poročila došla v peti
imZ¥. novembra.
Cesar Karol I. nastopi vlado.
Cesar Karol I. je že nekaj ur po smrti cesarja Franca Jožefa nastopil vlado in začel izvrševati svoje vladarske dolžnosti. Se ponoči je poklical v grad Schönbrunn našega zunanjega ministra barona Buriana, Proti /412. uri ponoči je dobil baron Burian, ki se j,e mudil v palači zunanjega ministrstva, telefonano obvestilo, da se naj nemudoma poda k cesarju Karolu. O polnoči se je podal baron Burian v spremstvu legäcijskega tajnika Hoyos v; Sjbhönbrunn, kjer je bil takoj sprejet od novega cesarja. Pri tej priložnosti je cesar Karol dal zunanjemu ministru zagotovno svojega popolnega, zaupanja z izjavo, o polaga samoumevno veliko vrejdnosti v to, da baron Burian v sedanjih razmerah še nadalje vodi zunanjo politiko naše države.
Novi cesar priseže na ustavo.
Ministrski predsednik dr. pl. Korber ie dne 22. novembra predpoldne biil od novega cesarja sprejet v avdijenes. V političnih krogih se naglaša, da se je pogovor tikal državnopravnih vprašanj, ki so v zvezi s spremembo prestola. Pri teh vprašanjih pride pred vsem v poštev člen 8 državnega temeljnega zakona iz leta 1867. Ta člen, ki govori o „izvrševanju vladne in izvršilne moči“, se glasi:	„Cesar položi
pri nastopu vlade v navzočnosti obeh zbora’o drža-\ nega zbora prisego, da se bo neprelomljivo držal temeljnih zakonov kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru in da bo vladal v soglasju s terni iu splošnimi zakoni.“
Prisega na ustavo.
Novi cesar je ministrskemu predsedniku poslal to-Je pismo: Ljubi dr. pl. Korber! V svesti si svoje ustavne dolžnosti, da položim glasom člena 7 državnega osnovnega zakona prisego za izvrševanje svo-ie vladne in izvršilne pravice, pričakujem od Vas predlogov, ta zadostim tem določbam.
Predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester je i bil zaradi sklicanja državnega zbora že pri ministrskemu predsedniku.
Tudi ogrskemu ministrskemu predsedniku jo poslal cesar pismo z naročilom, da mu stavi predloge za kronanje ogrskim, hrvatskim in dalmatinskim kraljem.
Cesarjevo ime.
Ker je sedanji cesar prvi avstrijski cesar z i-menoro Karol, se bo imenoval cesar Karol L Prejš-nii Habsburžani Karoli so bili rimsko-nemški cesarji.
Na Ogrskem, bo naš cesar — kralj Karol IV.
Končne odredbe glede pogreba.
Cesarjevo truplo bodo v pondeljek, dne 27. novembra, ob 10. uri ponoči prepeljali iz Schönbrunna v dvorno župno cerkev, kjer ga bodo položTi na mrtvaški oder. V torek, dne 28. in v sredo, dno 29. novembra, od, 8, ure zjutraj do 6. ure zvečer, in v Četrtek, dne 30. novembra, od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne se bo smelo občinstvo pokloniti mrtvemu vladarju. Poereb se bo ob velikih žalnih slovesnostih vršil v. četrtek, dne 30. novembra, ob 3. uri popoldne. Velikanski sprevod se bo vil ob 2. uri iz cesarskega gradu čez zunanji Grajski trg, čez Burg-, O-pern in Kärntnerring, Kolovratring in Ptubonrina čez Asnernski, trg in Franc Jožefovo obrežje, Roten-turmcesto k cerkvi Sv. Stefana, kamor bo sprevod dospel ob 3. uri popoldne. V stolni in metro•-ohtroski cerkvi bo kardinal krezonadškof dr. Pitti truplo
ob veliki asistenci blaigoslovil. Sprevod se bo nato vil čez Stock-im-Eiisenplatz čez Koroško ulico, Kup-fersehmied-ulico na Novi trg, kjer bodo krsto v cesarskem grobišču pri kapucinih položili k večnemu počitku.
Ob cestah, kjer bo šel sprevod, bo vojaštvo napravilo špalir. Na čelu mrtvaškega sprevoda bo šla infanterija, na obeh straneh rak ve pa bo jezdila ka-valerija, na koncu- sprevoda bo uvrščena zopet infanterija in kavalerija. Na ulicah, kjer se bo vil s-prevod, bo zaprt ves promet z vozovi. Gorele bodo poulične plinove svetilke. Ob času pogreba bodo po vseh dunajskih cerkvah zvonili z vsemi zvonovi.
Mrtvaški voz.
Cesarjevo krsto bodo peljali na zgodovinskem mrtvaškem vozu, ki je shranjen v dunajskem cesarskem gradu in na katerem se vozijo samo cesarji k zadnjemu počitku. Voz je ves pozlačen in okovan s srebrnimi okovi. V voz bo vpreženih 16 vrancev.
Cesarjev zadnji pozdrav.
Cesar je v svoji oporoki, katero so dne 22. novembra odprli, zapisal za slovo svojim narodom, armadi in mornarici sledeče besede:
„Mojim ljubljenim narodom izražam popolno za-nvalo za zvesto ljubav,' katero so skazovali Meni in Moji hiši v srečnih dneh in v časih težav. Zavest u-danosti ie bila mojemu srcu ljuba in Me je krepila v izpolnjevanju težkih vladarskih dolžnosti.
Želim, da bi se to domoljubno mišljenje ohrar nilo tudi Mojetau vladarskemu nasledhikfu.“
„Spominjam se tudi Moje armade in mornarice s čutili ginjene hvale za njeno hrabrost in udanost.
Njene zmage Me napolnjujejo z veselim ponosom, nezakrivljene nesreče pa z bolestno žalostjo,
Izboren duh! ki že od nekdaj preveva armado in mornarico, kakor tudi Moje oboje domobranstvo, Mi je poroštvo, da Moj vladarski naslednik ne bode mogel manj računati na nje, kakor jaz.“
Cesar prejel sv. zakramente«
Cesar je pri popolni- zavesti in z globoko pobožnostjo v torek, dne 21. novembra, predpoldne prejel sv. zakramente. Spovedal ga je ter mu podelil sv. obhajilo dvorni župnik, prelat dr. Seydl. Cesar je, dasiravno je še vedno bil prepričan, da ozdravi, sam izrazil željo, da bi rad sprejel sv. zakramente, V pondeljek popoldne je dospel v Schönbrunn apostolski nuncij, ki je sporočil, da je sv. Oče Benedikt XV. poslal bolnemu cesarju svoj blagoslov. V torek zvečer je dr. Seydl podelil umirajočemu cesarju zakrament sv. poslednjega olja, in je zmolil ob njegovi postelji molitve za umirajoče.
Otroci Franca Ferdinanda.
Otroci Franca Ferdinanda so poslali novemu-cesarju iz Konopišta sožalnico, ki se glasi: Globoko ganjeni vsled neizrekljive izgube, ki je zadela nas vse in celo Avstrijo, hitijo naše prve misli in molitve v vroči ljubezni in zvestobi k Vašemu Veličanstvu.; Naši preljubljeni starši bodo prosili v nebesih milosti in blagoslova za Vaše Veličanstvo. 7.o. Maks, Ernst.
Papež.
Španski poslanik pri Vatikanu je kmalu, koje dospela novica o smrti našega cesarja v Rim, pohitel k papežu, da mu naznani žalostno novico. Papež je takoj odreti il slovesne molitve v siksti nski. kapeli po rajnem. Kakor se govori v Vatikanu, bode papež poslal cesarju Karolu lastnoročno pismo.
Nemški cesar.
Nemški cesar je y dolgem brzojavu izrazil cesarju Karolu sočutje vsled smrti cesarja Franca Jožefa, za kar se mu je naš cesar toplo zahvalil. Nemški cesar je izdal tudi oklic na armado, v katerem naznanja smrt svojega zvestega zaveznika in određuje žalovanje. Za dvor je odredil štiritedensko žalovanje.
Laška surovost.
Na zoperno surov način poročajo laški listi o smrti našega cesarja. Pišejo tako grdo in nizkotno, da še poštenemu človeku gabi, ponavljati njih besede.; Odgovor za te surovosti bodo jim dali naši vojaki na laški fronti.
Hajnovejie avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 23. novembra.
Uradno se razglaša:
Rumunsko bojišče.
Fronta generalnega polkovnika Jofeefa: Ob spodnji Crni smo se ustalili na levem bregu- reke. Sicer pa se iz Vlahije nič ne poroča. Ob ogrski vzhodni meji in v gozdnatih Karpajtih je bilo gibanje poizvejdovalnih čet živahnejše.
Italijansko bojišče.
Položaj se ni spremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. HSfer. podmaršal.
Majno ve jàe nosnik# mradno poročilo.
Berolin, 23. novembra.
Francosko bojišče.
Armadna skupina prestolonaslednika Ruperta:	V večernih urah je bil olb obeh straneh reke
A n c r e in na ozemlju S a i 11 y artilerijski ogenj zopet hujši. Angleški delni napadi severno od G u -en'd je courta ter francoski napadi na severozahodni rob gozda St. P i e r ir e - V a a s t so bili izjalovljeni.	- r !
Rusko bojišče.
Fronta generala-feldmaršala princa Li e o p o 1-d a bavarskega: Južno od S m o r g o n a po močni artilerijski predpripravi prodirajoče ruske patrulje so bile razgnane. Ker se je vreme zjasnilo, je nastalo na raznih mestih med Vzhodnim morjem in gozdnatimi K a r p at i živahnejše artilerijsko delovanje.
Balkansko bojišče.
M a c k e n s e n o jv a skupina: V D, o b r u č i in ob Donavi na več mestih artilerijski ogenj.
Macedonsko bojišče.
Boji vzhodno od O h r i d s k e g a j e z e r a so se končali' z umikanjem sovražnika. Ob nemško-bol-garski fronti med jezgrom Prespal m vzhodnem toku reke Črne je bilo več delnih sunkov in močni sovražni napadi na višinsko postojanko vzhodno, od kraja P a r a t o v o odbitih.
Marnjemi» padli im vjeti«
Pešpolk štev. 87:
Ujeto moštvo:
Tteršek Anton, celjska okolica (Selo Kezulja, Lukanov, Rusija); Teršek Franc, desetnik, Sv. Peter, Celje (Gadjač, Rusija); Tovornik Karol, Celje, Jurklošter (Dmitrovsk, Rusija); Trepanc Tomaž, Sv. Stefan, Celje (Dmitrovsk, Rusija); Trop Ant., Ptuji (Rusija); Tržan Karol, Velika Pirešica, Celje (Ufa, Rusija);
Umek Anton, Brežice (Dmitrovsk, Rusija); U-rek Franc, Brežice (Dmitrovsk, Rusija);
Vanovšek Karol, Slovenjgradec (Rusija); Veble Stefan, Brežice (Rusija); Vidim Alojz, poddeset nik, Ptuj (Asinara, Italija);, Vidovič Martin, desetnik, Ptuj (Karkov, Rusija);: Vouk Janez, Biš (Dm t-i-ovsk, Rusija);. Volavo Janez, Slovenjgradec (evak. bol. št. 24, Vladimir. Rusija); Volovšek Jakob, Ceijc, Novaštifta (Kursk, Teanstvo-bolnišnica, Rusija); Janez Vreček, Žusem (Rusija) ;
Weissmann Franc, Ljutomer (Počinski, Nižni-Novgorod, Rusija); Wengust Adolf, častniški sluga. Konjice (Kabarovsk, Rusija);
Zajc Franc, Slovenjgradec (Lgov, Ku\-;k, Rusija); Zdolšek Alfonz, Braslovče (Dmitrovsk, Rusija); Žitnik Anton, poddesetnik, Brežice (evaK. boln. št. 35, Kaluga, Rusija); Žumer Jurij, poddesetnik, ptujska okolica (Rusija); Zupan Janez, Brežice (Rusija, Dmitrovsk); Zupanič Rudolf, Slovenjavas (Kazimov, Rusija); Žurej Anton, Brežice (Posad, Mele-kes, Rusija); Žurkelj Ignac (Rusija).
lioiaobraiisiti pešpolk štev. 26-Ujeto m o S t v o:
Asvalidič Franc, Sv. Andraž, Ptuj, (Penza, Rusija);
Babič Franc, poddesetnik, Lajtersberg, Maribor (Rusija); Bezjak Franc, Pobrežje, Maribor (Rusija); Blažič Janez (Viterbo, Italija); Bogataj Jak., (Rusija); Bratanič Anton, desetnik, Brežice (Rusija, Spaskoje); Bratuša Peter, Ptuj (Počinki, Nižni-Nov-gorod, Rusija); Bregant Rudolf, Maribor; (Rusija, Krasnojarsk); Butolen Franc, Ptuj (Tjumen, Rus.);
Celiti J-anez, poddesetnik, Brežice (Kazimov, Rezan, Rusija); Cokan Jakob, Pirešica (Kijev, Rusija): Cokan Jožef, Ljutomer (Kijev, Rusija);
Grabler Frano (Srtensk, Rusija); Grilc Fra»„ Brežice (Ašabad, taborišče Ak-Tepe).;
Hajšek Simon, Sv. Ana, Maribor (Rusija); F^ Halič, Sv,. Ilj (Cuhloma, Rusija);
Juričič Andrej (Rusija);
Klenovšek Franc, Loka, Celje (evak boi, štev. 27, Vladimir, Rusija); Kobale Franc, Konjice (Ašabad, taborišče Ak-Tepe, Rusija); Kolednik Franc, .častniški sluga, Sv, Barbara, Ptu-j (Rusija); Košir, Rudolf, Staritrg (Viterbo, Italija); Kovačič Franc, Konjice (Nižni-Novgorod, Rusija); Kovačič Jožef, (Rusija);
Lapanja Jakob (Rusija); Lovrenčič Andrej, (Rusija) : Lovrenčič Franc (Skobelev, Rusija) ; Legi-ša Matija (Rusija);
Mašer Franc, desetnik, Maribor (Rusija); Ti Merc, Slovenjavas, Ptuj (Nižni Novgorod, Rusija)^ Mesarič Jožef, Vurberg, Ptuj (Kazimov, Rusija); Fs Mladenič (Rusija); Motoh Valentin, Brežice (Sengi-lev, Rusija);
Novljan Anton, poddesetnik, Trbovlje (taborišče Ak-Tepe, Rusija); Nemec Franc, Ptuj (Cistopol, Rusija); Niecterl Franc, okolica RadgonA;
Orehovec Anton, Loka, Celje (Ašabad, Rus.) g
Pelikan Anton (Rusija); Peteline Jožef, Brežice (Sarapul, Rusija);
Sauer Franc (Rusija); Seiler Jože! (Rusija);
Terstenjak Franc, Ptuj (Simbirsk, Rusija);
Winter Alfred Pavel (Simbirsk” Rusija);
Zabukovec Jožef (Rusija); Žafran Janez (Rusija); Žagar Janez, titulami narednik, Brežice (Rusija); Žagar Nikolaj, poddesetnik, Brežice (Rusija); Zajc Janez, Sv. Peter v Savinjski dolini (Pehza, Rusija); Zidarn Janez, Mozirje (Orenburg, Rusija) ; Zimmermann Božidar (Rusija); Zupanič Frane (Rusija); Žust Jožef (Rusija).
Pešpolk štev. 47:
Ujeto moštvo:
Apostol Gregor, poddesetnik (Kostroma, Rusija) ;
Bauman Vinko, Maribor, Partinje (Kurgan, Tobolsk, Rusija); Berglez Franc, Spodnja Polskava (Rusija);
Dobnikar Jurij, Mairibor (Ku stan a j, Turgaj, Rusija);
Fauland Leopold, Radgona (Cita, Rusija); Fi-schereder Alfred, Sv. Ilj, 'Maribor (evak. boL štev. 27, Vladimir, Rusija); Fuchs Jožef (Semipajatinsk, Rusija);
Gartner Ignac (Taškent, Rusija); Grobelnik Jožef, Konjice (Rusija); Grosek Jakob, .Maribor(Rusija);
Hacker Jurij (Cita, Rusija); Hardinger Janez (Rusija) ;
Jamnikar Janez, Konjice (Rusija); Janže Jož., Tinje (Cita, Rusija) ;
Kobale Franc, Maribor (Rusija); Kohne Fran, Poličane (Gita, Rusija); Kögl Alojzij, Radgona (Rusija) ; Koser Janez, Spodnji Duplek, Maribor (Rusija); Korb Jakob, Slovenjgradec (Rusija); Kos Fran, Tinje (Rusija); Kraner Jožef, Maribor (Rusija); T. Kriltzenbacher, Maribor (voj. bol. Kaluga, Rusija); Krobat Alojz (Kansk. Jenisejsk, Rusija); K urzmauu Janez (Rusija);
Lafer Franc (Rusija); Lamer Avguštin (Rusija).
Pešpolk štev. 17:
U i et o moStvo:
Kmetič Valentin, četovoftja (Rtoija);
Strmole Franc, Trbovlje (Rusija); .....
Arko Alojzij (Rusija);	'-f •
Debeljak Frane, Ptuj (Osjuni. Brindisi, . Italija);	'	.
Ustnic» uretfiilltiHu ■
Središče:	Govor moramo zapostaviti, tier
imamo sedaj drugega neodložljivega :gr,:xi,g).
Posojilnica w Mariboru .-i» INar^dni dòmi
sprejema prijave za
peto avstrijsko vojno posojilo
ter daje potrebita pojasnila vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne ter od 3. do 6. ure popoldne. 766
imianii
Slovenci,
vojno
Podpisovanja
od 20. novembra do 16. decembra 1916.
avstrijsko
vojno posojilo
prosio Bil» državno posolilo
lavka prošli S

v

2
adni dolžni lisli po 1
Državno posojilo se v letih 1922 do 1956 z žrebanjem po-
vrne.
Državni zakladni listi se dne 1. junija 1922 plačajo nazaj.
Podpisovanja in pojasnila pri poštno-hranilnidnemjuradu in pri poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnih zavodih, kreditnih zadrugah in njih zvezah.
Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojno posojilo pri posojilih v svrho podpisovanja.
PRODA SE
v tepen trga na 8p. Štajerskem eaoMdetropna hiša z velikim vrtom. Naslov pove upratništvo lista.
NOVO!
Siyria Rekord, strojni kopirni papir, posebno priporočljiv za tirade, odvetniške in notaiske pisarne i. t d. Listi za posknšnje se dobe zastonj v zalogi: C. kr. zaloga specijalitet Maribor Burggasse.
Hlapca. 16—17 letnega za postrežbo 4 L-lav goveje živine išče vinarska šola v Bnrgwaldn pri Mariboru. Mesečna plača 20 K. 678
Pristno laneno olje in Arnež i* lanenega oija kupnje od 1 kg naprej vsako množino za ceno 8 K 1 kg. H Billerbeck, Maribor, Gosposka ul. 19.	685
Lipov les
rezan in okrogel, kupuje po naj-
višjž «eni kipar
Ivan Sojč,
Maribor, Reiser-jev» ulica št 26.
Viničar s S do 4 delavskimi moč- \ ml se pod dobrimi pogoji takoj j; sprejme pri Karlo Worsche, trgov- | en manufakturaega r.laga v Mariboru, Gosposka ul. 10.	739
fHill SllBP W, fcM-ssstl, spsbpaise is
fs£S j»
»atesta im»«at-®ra S rs© Pristaa srebra» ta* K T— Original crnof» asa S. 8W— Kchinjska, ura	K	Mr —
Budilka niklju K 9— Poročaš prasni K S- -Srebra« verižic* K S Vešktao jsaaaisft*.
Masi. DIcMfiger
ieol FeiireBbach
ww te s&ais?
liEIBOi, Mmm tU§
Ksimjess z ta tete» te
lili»
Edina šialersto steklarska narodna trgovina
i
Ma debelo
Na
FMÄNC STRUPI
Graška cesia
9 9®
9 9®
CELJE
priporoča p® žtatnlžiifs cenah svojo bogate zalo-®© ssteklene eeianaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih lip te okvirjev «sotìobe. — Prevzetji® vseh steklarskih del pri cerkvah la
NafsolidnefSa In iočna postrežba.
Ure! Ure!
V veliki izbiri Srt p® «tizkifi cestah.
Srebrne ore m fante od 7 I
Srebrne ore d antske od * I'
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, krnimo in Janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Cell®,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Ivan Ravnikar
m trgovina špecerijskega, kolonija!- MA •E’“1 nega blaga barv in zaloga mine-	,
raimh voda	MUÌ)fiU!
- Graška cesta štev. 21
DEBELO CELJE
kupuje po najviš;i dnevni ceni vinski kamen, tramno, jaoež, pristno strd in vosek.
Srebrne verižice od & 2 40 Sreb. verižice damske .k S~60 Zlate datsske are od 26 1
2* vsako uro se jamči!
Preeizajake are, Sohafhauses, Sešiti, Omega, Itera®
Osala : Za kratkovidne com zboljšana stekla.
pngs Byres Mħf
turar, zlatom©? 'm ©Salar,
ls|«tthofBfa testi 39. Pni erar glat.kÉkon.
			
H			lÉÉEromtef
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila \ Mariboru zopet na razool&go Prahgje iti Potrdila za klanje telet in mlade živine.
SIDA
je štirikrat cenejši kot pravi med ter bolj redilen nego meso in jajca, Rabi se kot ma-
ža na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tud krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstoosti umetnega medu! Zavojček velja 35 vin. Naroča
se pri: Josip Bstda s, Lijublja a 5S»ljarsfea u-ioa Step. 18,
Po pošti se pošilja uajmaaj 12 zavojčkov za 4 krone.
lioh®,
Gobe.
Kupim
tsako množino ie©o pAsuSenih gob (gu>-!sanj) po najvišji dnevni certi. V prvi vrsti kr*YŠe sii prav® globanje, potem p»SMÌ©fH© toke,, brezovke, Zemljariče, jeienovke, foodióariee sii rumene ježovke, medvedove taee, laške lesièke, navadne rumene (žolte) lesièke, sivke, peèenlee, girlo barke, štorovke Ltd. sploh vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma m biranje gob, naj pišejo na „Ekspert gob“ v Konjicah št 62, Štajerska — P. S. Pridem na sahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce k* trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst
«7»
iCniiuania, i*tfi@ft9§ii$ In mtskitoilja«
Goričar & Leskovšek
= Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem, velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Zm gestilnižarie:
Papirnate sir vijete vsJed novih predpisov oamestnije v Gradcu po selo nizkih cenah.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju
e
sprejema kot oficijelno mesto
prijave na 5. davka prosto avstrijsko vojno posojilo
pod vsemi zakonito «tovoiienimi ugodnostmi.
Bok za subskripcijo oil 30. nov. da IB. decembra 1916.
Ljudska hranilnica in posoiilnica v Celju
indi usa s mmm-m« saveso.
©brt-slule hranilne utope na!
41.1
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
Dale poselil®
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnic« brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za strank© vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
»Posojilnica daje tudi domače hranilnike.1
i lastni hiši (Hotel .pri Mam volu* 1 « Celiti, Graška cesta 9, i
fodajateB te založnik: Konsordi „Straža.“
Odgovorni ureunii : Vekoslav Stapan.
Tisk Meka. \e sv, Cirila * L* »ribom,