45. številka. Ljubljana, v soboto 24. februvarja. XVI. leto, 1883. Ithaja vsak dan uve^or, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejetnan za avstrij sk o-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za joden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki\ Za poAiljanjc na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četi- leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jcdenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi aGledališka itolba". U pravni6tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbii administrativne stvari. Naše srednje šole. Poročilu budgetnega odseka povzemetm* podatke o obiskovanji naših srednjih Sol. Opomniti je pri tem, da je minimum za vsuki razred določan na 40, maksimum pa na 80 dijakov, da bi se tedaj razredi, ki imajo manj nego 40 dijakov, morali razpustiti. Štajerska ima 4 državne in 2 deželni gimnaziji, 2 državni realki in 1 dež. realko. Deželna podgimnazija na Ptuji ima samo 120, šestrazredna dež. nadgimnnzija v Ljubnem le 146 učencev; državna gimna/ija v Celji 279, višja realka v Gradci 119, v Mariboru 108 učencev. Koroška: 2 gimnaziji, 1 redovno podgimnazijo, višjo realko v Ce-lovci (123 učencev). Gimnazija v Beljaku ima samo 174 učencev. Kranjska ima za 10G2 dijakov štiri gimnazije. Nemška podgimnazija v Kočevji ima samo 103 učence, nemška realka v Ljubljani le 222 učencev. Primorska ima 4 državne gimnazije s 1043 dijaki; mej temi ima nemška nadgimnazija v Pazinu 134 dijakov, tedaj 17 na vsaki razred, Italijanska mestna gimnazija v Trstu ima 40G učencev, nemška državna gimnaziju 353. Mej tremi državnimi višjimi realkami ima (italijanska) višja realka v Piranu 54 dijakov, tedaj niti sedem dijakov En vsaki razred; nemška pomorska spodnja realka v Pulji 71, nemška državna višja realka v Gorici IGO učencev. l& tega je razvidno, da so realke pri nas, kakor sploh v vsej osrednjoj Avstriji, slabo obiskovane in da nikakor ne izpolnujejo sangviničnih nad, ki so se nekdaj stavile va-nje. A tudi gimnazije neso tako obiskovane, kakor predpisuje zakon. Ji-dnajst dtžuv-nib gimnazij je tu k raj Dunava, ki nemajo zakonom določenega števila, izmej realk sta samo oni na Dunaji in v Trstu dovoljno obiskovani. Vender bi bil sklep jako prenagljen, ako bi se na podlagi teh podatkov hotele zaključiti one gimnazije in podgimnazije, ki nemaio postavnega števila učencev, kajti ne le da treba v ozir jemati krajevne razmere, oddaljenost nekaterih mest, trgov in vasi j od glavnih prometnih žil in vsled tega '.e-možnost, pošiljati in oskrbovati ukaželjne otroke ver, milj daleč, bi gotovo bilo najmenj umestno, oko bi se ravno pri pouku pričelo štediti in bi se L«ko državljanom ovirala pot do omike. Mi h svojega stališča bi mislili, da država itak ne stori preveč, iiko vzdržuje obstoječe srednje sole ; v primeri s tem, kar so storile v zadnjih letih kmetske občine, je to še vele malo in večno resničen je izrek, da je „Ne vednost najdražja stvar v deželi." Poziv pristopiti sadjerejskemu društvu cesarjevič Rudolfovemu za Spodnji Štajer. Častitim bralcem bo gotovo znano, da se že nekaj let sem vrli domoljubi, zu občni blagor vneti pošteni možje in odlični gospodje raznih stanov, v shodih, društvih, zborih in po raznih časopisih resno posvetujejo, kako bi pod težkim bremenom vedno rastočih davščin in potreb vzdihujočemu narodu pomagali iz te bede, ter mu pripomogli do boljšega duševnega in gmotnega st.mja. Narod, v to človekol|iibno svrho po svojih zvedenih in skušenih možeh podučevan, jel se je ži"0 gibati po raznih krajih uu&e mile domovine. Dobro vedoč, da posamezen človek pri marsikakem pod-vzetji, ali pri zboljšanji kake občne zadeve le malo ali celo nič koristiti ne more, jel se je zbirati v društva in družbe, in delovati z združenimi močmi — v združenji je moč. K*ko uspešno n. pr. deluje družba sv. Mobora, kako lepo narod poučuje in v kolikšnem Številu! Tii zopet snujejo bralna društva, Čitalnice; tam ustanovljejo posojilnice, kmetijska diuštva. Vsak stan za se že ima, rekel bi, svoje društvo, in več raznih društev skupno. Pa vsa dru štva imiijo namen, vsako po svoje, koristiti in po speševati blagor domovine. V poslednjem Časi so se tudi iz ravno omenjenega uzroka čule skoz in skoz opravičene želje po Badjerejskem društvu za Spodnji Štajer. Pa res! koliko žlahtnega sadja to ravno Spodnji Štajer v tako pripravnoj in tako ra/l čnej legi donušal več, če bi se sadjereja gojila bolje umno in z večim veseljem! Koliko dobička, koliko denarjev bi to deželi vrglo! Pa kaj bomo govorili in sanjarili o boljših časih : poskusimo dejansko, lotimo se dela. Po vsestranskem preudarku, kako v tej stroki napredek pospeševati in po občnej želji dobre] stvari koristiti, osnovalo so je siuljerejsko društvo pod imenom: Cesarjevič Rudolf-ovo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer. Z radostjo in odličnim ponosom tu zabeležimo, da je naše — sicer še mlado — društvo tudi v visokih krogih našlo prijeten odmev. Mej drugimi odličniki omenjamo le, da so tudi pnu/.višeni vladika, naš milostivi knezoškof, pripoznali važnost našemu društvu, ter mu pristopili kot ustanovnik in mu ne le naklonili lepo podporo, temuč blagovolili so obljubiti, je tudi v bodofe krepko podpirati, in je častitej duhovščini na j topleje priporočati. Iz pravil, katera je slavna vlada že potrdila, se nam^n in korist tega društva razvidi prav natančneje. Da se pa pričakovani uspeli tudi res dos.v.e, trebil vsestranski*, občne udeležbe pri tem podvzetji. Podpisani odbor Vas, čast. čitatelji, prav prisrčno vabi, da pristopite k našemu društvu in izvolite v Vašem kraji vsem B&djerejcem in prijateljem sadje-reje in sploh vsem domoljubom, katerim je napredek in blagor naše domovine pri srci, pojasnjevati nameri in korist našega društva ter ga priporočati. Letni donesek društvu 50 kr., ali pa 10 gld. jcdenkrat za vselej (kot ustanovnik) je res tako majhen, da se zaradi tega gotovo nobeden društvu odtegoval ne bo. Za ta mali donesek se lm vsako leto — LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lermontova posl, J. P.) Pečorinov dnevnik. II. Knezna Mary. 2G. maja. (Dalje.) Ko sem se vrnil domov, sedel sem na konja in zbežal v stepo. Veseli me skakati na bistrem konji po visokej travi proti pustinskemu vetru: z hrepenenjem dišem čisti, s prijetno vonjavo cvetic na polneni zrak, rad gledam v sinjo daljavo, prizadevam si razločiti meglene obrise daljnih predmetov, ki se vidijo vedno jasnejše, čem bolj se jim približamo. Kakeršna koli žalost naj bi težila mi srce, kakeršna koli razbujenost nadlegovala moje misli — vse to na jedenkrnt preide, in duši mojej je nekako ložje; Utrujenost telesa premaga duševne burje. Ni ga ženskega pogleda, da bi ga ne pozabil, ko se ozrem na strme od južnega soluca obsojane gore in gozde, ter na jasno nebo nad njimi, ali kadar zasltšiin šumenje gorskih potokov, padajočih čez strme pečine. Zevajoči kozaki na stražah pač ugibl)«.jo, kaj da skačem po stepi brez potrebe in brez vsega namena, ali me pa imajo za Čerkesa; vsaj so mi že večkrat pravili, da sem v čerkeskej obleki bolj podoben Kabardincu, kakor Kabardinci sami. Reči moram, da se mi ta plemenita vojna obleka kaj lepo podaje; na njej ni nobene porte odveč, orožje dragoceno, a vender priprosto, volna na kapi ni niti predolga niti prekratka; vezanje in gumbe so narejene z največjo točnostjo; zurka bela in temnoru-javi plašč. Dolgo sem se učil jezditi na gorski način; z ničem se mi nikdo bolj ne prikupi, kakor če pohvali mojo spretnost v jahanji na kavkaski način. Držim štiri konje, jednega zase, tri zu prijatelja, da bi ne bilo komu dolgčas samemu skakati po polji; z velikim veseljem jemijo moje konje, a nikdar ne jahajo vkupe z menoj. Iiilo je že šest popoludne, ko sem se domislil, da je čas iti obed vat. Moj konj je bil utrujen; počasi snu jahal po poti, ki je držala iz Pjatogorska v nemško kolonijo, kamor pogosto hodijo topliški gostjo na izlete. Ta pot vije se mej grmovjem in plitvimi jarki, po katerih teko šumeči potoki. Okrog in okrog vzdigujejo se strmi grebeni Zmejeve, Železne i:; Lisje gore. Zajezdil sem v tak jarek, ki bo v tukajšnjem jeziku imenujejo bal kami, tam ustavil konja, da bi ga napojil, kar pribruje po poti sijajno društvo na konjih; dame v črnili in višnjevih amazonkah, gospodje pa v po luče r kes kili in p 0 I 0 n i ž eg; o r o d s k i h oblekah. Spredaj jezdil je Grušuicki s knežno Murv. Dame v toplicah bojo se čerkeskih napadov tudi pri belem dnevu; najbrž je zato GruSnicki obesil vrh plašča svojo sabljo in dva samokresa; bil je prav smešen v tej junaškej obleki. Visoki grm me je zakrival, da me neso videli; a skoz listje sem jaz vse videl, in na njih obrazih spoznal, daje njih govor sentimentalen. — In vi hočete ostati celo življenje na Kavkazu V rekla je knežna. — Kaj je za me Rusija ? odgovoril je njen kavalir: — dežela, kjer bi me preziralo na tisoče kedar že bode mogoče — dobivalo cepičev, dreve-aec itd., ki»kor to društvena pravila zagotavljajo. Pomagajmo si sami, in pomagal nam bo tudi Bog! Poskusimo — na delo! Cesarjevič Iludolf-ovo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer. V št. Juriji ob juž. železnici 10. febr. 1883. Dr. Ipavic, ValentiuJarc, ravnatelj. tajnik. Opazka: Pristopniki naj se bi fgovoiijo oglašat' pri blagajniku, gosp. Fr. P r a u n s e i s - n , posestniku v št. Juriji na južni železnici (St. Georgen a. d. Sttdbaho.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. februvarja. V četrtek pečala seje državna zbornica v 5 ur trajajočej Beji izključno s postavnimi načrti, zadevajočimi očiščenje gozda in ura v nanje gozdnih mej, potem delitev skupnih zemljišč in ure j en je sem spadaj oči h vzajemnih užitnih in upravnih pravic. Posebno je vzelo obravnanje zadnjega načrta mnogo časa, tako da se ui moglo priti do prihodnje točke dnevnega redu, do posvetovanja o predlogu odseka kazenskega zakonika, zadevajočem reformo kazenskega po stopanja v tiskovni pravdi. Pri posvetovanji načrta o delitvi vkupn h zemljišč zadeli so precej ostro ob-ae; nasprotni nazori o pristnosti deželnih zborov in državne zbornice. Poljski poslanci zagovarjali so živo pravice deželnega postavodajstva ; „česky klub" pa se ni z njemu sicer navadno odločnostjo pote/oval za avtonomno stališče, tako da je bila desnica nejedina v mislih. Državni proračun, kakor ga predlaga vlada za 1. 188.'}., nastavlja potrebščine s 401.881.215 gl. ; pokritje pa s 4G0,218 810 gld., tako da se kaže primanjkljaja 31,602.405 gld. S posebnimi predlogami, ki so se že mej obravnavanjem budgetnega odseka uložile in njemu odkazale, zahteva se še na knadni kredit s potrebščino 888.580 gld. in pokrit jem 1,100.000 gld. tako da se pokaže v vsem Bkupaj državna potrebščini s 45)2,209.745 gld., p >kntje pa s 401,318.810 gld.; tedaj primanjkljaja 30,950.935 gl. Nastavki, katere visoki zbornici nasvetuje budgetni odsek, p'x imajo potrebščine 491,025.636 gld., po kritja 403,081.345 gld.; tore) primanjkljaja 28,544.291 gld., kateri je za 2,400.044 gld. manjši od vladine predloge. V vsem skupaj je tako proračuuana potrebščina leta 1883. za 13,228.925 gld. manjša od one za I. 1882; pokritie pa za 9,029 322 gld. višje; I torej vBa bilancija ugodnejša za 22,258.247 gld., za kojo vsoto je proračunani primanjkljaj 1883. leta manjši, kot deficit 1882. leta, kateri je bil s finančno postavo za 1. 1882. iu njenimi dostavki ustanovljen s 50,802.538 gld. V kratkem pozvan bode dr. pl. H.aiuin»ki pred preiskovalnega sodnika, dež. sodnije svetovalca dr. Ada mek a, da se zagovarja. — Pred nekoliko dnemi izstopil je dr. Lienbacher iz dotičnega preiskovalnega odseka državne zbornice, sedaj pa je storil to tudi dr. Klaič z motivacijo, da je preobložen z delom, ker itak že deluje v štirih od- sekih ter ima po pravilih pravico odbiti vsako daljno izvolitev. Vitanje države. Princ Peter Karageorgjević, gost crno-KornkeK'a ministra-predsednika Petroviča, ostal bode še nekaj časa v Urnigori, kj«ir hoče ob ugodnejšem, gorkejšem vremenu obhoditi vso kneževino; potem pa se poda zopet v Pariz nazaj. — „N. fr. Pr.a se poroča iz Kotora, da je črnogorska vlada sklenila, da bode, ako Porta neče iz oobre volje odstopiti po berolinski pogodbi prisojeno jej zemljo v Zeti, vzpomladi jo z orožjem v roci posedla ter vso odgovornost zato navalila na Porto. „Pol. Corr.tt objavlja, da je ruwRi minister vnanjih zadev, pl. Giers, do načelnikov poklisar-stev in poslanstev v Peti ogradu poslal dojuse, v katerih se bolj natanko označujejo slavnosti ob priliki carjevega kronanja v mesecu maji, v katerih pa dan kronanja ni določno zaznamenovan. Kar zadeva nameravane odpošiljatve visokih dostojanstvenikov na tuje dvore, ki bi imeli vabiti k svečanostim kronanja, se o tem še nič odločnega ni sklenilo. Brž ko ne se bo to opustilo in se bodo vabila posamezuim dvorom oddajala le po dotičtiih pokli-Barih m poslancih. Kurator moskovskega šolskega okraja izdal je naredbo, vsled katere se bodo imeli Izpiti ozirorn na carjevo krooanje po vseh učiliščih obdržavati že pred 15. majem. Nova liga snuje se mej llbaiicii. Glavarji rodov llotti, Gruda, Castratti, Ciementi in Screlli imeli so 11. t. m. v Tuzi zborovanje, v katerem so se posvetovali o odstopu nekaj delov po njih posedi ne zemlje, kakor je to nasvetoval turški poverjenik v komisijonu mejne ureditve, Bodri Bey. Ukrepi tega zborovanja neso natanko znani, vender pa se domneva, da neso prijazni nasvetovanemu odstopu zemlje. Rečeni glavarji gorjancev nahujskani so bili po jednem agentu, ki je pred kakim mesecem obiskal te kraje in pa po italijanskih župnikih rodov Hotti in Castratti, da naj se le upirajo vsakemu odstopu. Sedaj baje nameravajo napasti tri bataljone (1400 mož) moino vojaško posadko v Tuzi, jim od vzeti orožje in streljivo ter potem vse vojaštvo pregnati iz svoje zemlje. Na to se ima osnovati liga z jednim načelnikem, da se z orožjem v roci stavijo v bran vsakemu odstopu svoje zemlje Črnejnori. S tem uporom proti lastnej vladi, tako baje upajo, opozorili bodo na se vlasti, katere bodo potem nji bovo zemljo rešili turškega iga, pa jih tudi ne bodo silili, da bi se naj udal; narodu (črnogorskemu), kojega nadvlado težje trpe nego smrt. Dopisi. flz Celja dne 23. februvarja. [Izv. dop.] V noči od 22. na 23. februvarja skoro ravno o polu-noči pokosila je bridka smrt starosto štajerskih Slovencev, blagega očeta, gosp. dr. Štefana Kočevarja, zdravnika, cesarskega svetovalca itd. — Neizmerna žalost vlada v srcu vsakega Slovenca, ker rajni dr. Kočevar bil je uzor iskrenega, značajnega in doslednega domoljuba in rečem, da ga ni človeka, ki bi ga ne bil čislal. Pred desetimi dnevi čutil je sam in se tudi izjavil odličnej gospej nasproti, da je čas njegovega bivanja na zemlji potekel, in da bo kmalu slišati, da «ia je srčna bolezen prevladala. In res, hitro potem je legel in potrpežljivo kakor v živ- ljenji težkoče svojega poklica, prenašal tudi svojo bolezen. — Zdravniki, sin mu dr. Josip Kočevar in dr. Neckerman so spoznali, da mu srčna bolezen pripravlja naglo smrt. Tudi je ranjki sam najboljše poznal svojo bolezen in vedel, da se mora vršiti razrušenje narave. Do zadnje ure želel je sedeti le na svojem kanapeji kjer se je najboljše počutil, v postelji mu ni bilo mogoče obstati. Do zadnje ure po polnem v svojoj zavesti bil je odlično postrežen od svojih hčerih Ludmile Maier, Julije Žuža, Frančiške Walter, Tereze Sernec in sina dr. Josipa Kočevarja ter od vnukov, vnukinj, in zetov, ter je v naročji hčere Tereze Sernee izdihnil svojo blago dušo. Nad Čitalnico vihra velika črna zastava, ozna-nujoča žalost za nepozabljivim ustanoviteljem kot očetom, svojim častnim udom in neumornim podpornikom. Odbor Čitalnice obrnil se je do vseh Častitih g. dekanov in župnikov z uljudno prošnjo, da blagovolijo v crkvah v nedeljo ob treh popoludne, kedar bo tudi pogreb, brezplačno dati zvoniti v čast in spomin nepozabljivemu očetu štajerskih Slovencev, ter da oznanijo ljudstvu smrt izbornega narodnjaka. Vse rodoljube po vsej slovenskei zemlji pa prosimo, da se blugovolijo pogreba v velikem številu udeležiti ter izkazati umrlemu očetu čast, katero zasluži kakor oče od svojih otrok. Izvrstni govornik preč g. župnik Božidar Ra i ć je telegrafično naprošen, da prevzame nadgrobni govor. Vabijo se tudi pevci od vseh krajev Slovenske domovine. Generalna skušnja je v nedelo ob 11 uri predpoludne v Čitalnici. — Spored sprevoda se bo priobčil jutri. — Iz IHuJa 22, februvarja. [Izv. dop.] (Vodnikova slav nos t. — Naša s o d n i j a.) Dne 18. t. m. vršila se je v uašej Čitalnici slavnost v spomin V. Vodnikovega 1251etnega rojstvenega dne. Vzpored te slavnosti bil je bogat in jako zanimljiv in smelo smem trditi, da zanimljivejšega že dolgo nesmo imeli. Vsakemu pa, ki je „bliščal s svojo odsotnostjo", sme biti žal, da se tacih slavnoatij izogiblje. Izvrstni in jedrnati govor g. prof. H., v kojem opisuje Vodnikovo življenje, njega delovanje na slovenskem slovstvenem polji, njega občevanje s tedanjimi slovenskimi pisatelji itd., napravil je na mnogobrojno ia odlično občinstvo prav dober utis. — Tudi deklamacija g. dr. F. pe-mi S. Gregorčičeve „V pepelničnej noči" izpahi je izborno. Glede muzikalnih točk pa mi je omeniti, da sme Čitalnica biti ponosna, pridobivši si močij, katere bi se lahko in po vsej pravici smele pokazati tudi na večjih odrih. Isto velja o pevskih zborih. O mešanem zboru bodi povedano, da se sme imenovati kinČ naše Čitalnice, kajti kaj jeduacega se ne vidi in ne čuje povsodi. Foerster je res pravo pogodil, da je zložil tako priljubljene pesni, kakor so „Kitice narodnih slovenskih pesnij", katere pesnice bo za Čitalnice jako primerne in kar je največ vredno, občinstvu tudi zelo dopadljive. Naš moški zbor pa je že postal „stara garda1'. Da svoje naloge izvrstno izvršuje, mi ni treba posebe zatrjevati. Z našim bas- Ijudij, ki so bogatejši od mene — tukaj me pa ta debeli vojaški plašč nikakor ni oviral seznaniti se z vami . . . — Ravno nasproti . . ., rekla je knežna in za-rudela. Na obrazu Grušnickega zasijal je veselja žar, in nadaljeval je: — Tukaj mi teče življenje veselo in čuda hitro mej kroglami divjakov; ko bi mi poslal Bog vsaj vsako leto jeden tak ženski pogled, kakor je ta — Pri teh besedah prijahali so vštric mene; udaril sem svojega konja z bičem in odhajal izza grma . . — Mon Dieu, un circassien! .... za vpila je knežna od strahu. Da bi jo popolnem prepričal, da se ni ničesar bati, odgovoril sem po francoski iu se jej lahko po klonil: — Ne eraignez rien, madame — je ne suis pas plus dangereux que votre cavalier. Knežna bila je vsa zmešana — od česa V od svoje zmote, ali pa, ker se jej je moj odgovor zdel preveč predrzen. Želel bi, da bi bilo poslednje. Grušnicki pogledal me je nevoljen. Pozno zvečer, to je ob jednajstih, šel sem se sprehajat po sprehajališči. Vse mesto je že spalo, samo iz nekaterih oken so se še videle luči. Od treh stranij videli so se črni grebeni skal, odrastki Mašuka; na njegovem vrhu ležal je Črn oblak, ki je obetal hudo uro, na vzhodu pa je vzhajal mesec; v daljavi blesketale so se snežene gore. Včasih zaslišali so se klici straž mej šumenjem topliških vrelcev, katere puste teči po noči. Od daleč zaslišal sem ropot konjskih kopit in klopotanje nogajskega voza, katero je spremljevalo tatarsko petje. Usel sem se na klop in se zamislil .... Čutil sem potrebo razliti svoje misli v prijateljskem razgovoru . . . a s kom V . . . „Kaj dela sedaj Vera," mislil sem . . . Mnogo bi dal, ko bi se mogel ta trenutek sniti ž njo. Kar začujem za sabo hitre in nejednake korake Gotovo je Grušnicki, mislil sem si ... , In res bil je on. — Od kod? — Od kneginje, rekel je jako ponosno. — Kako lepo poje Mary! — Ali veš kaj V rekel sem mu: — stavim, da ona ne ve, da si ti praporščik; ona misli, da st degradiran . . . — Morda. A kaj to meui mari! . . . rekel je ves razmišljen. — No, jaz sera to ie tako rekel . . . — Ali veš, da si jo ti strašuo razjezil? Tvoje obnašanje zdelo se jej je preveč predrzno; skušal , sem jej dopovedati, da si dobro odgojen in da preveč poznaš svet, da bi misliti mogel jo razžaliti. Ona ; pravi, da imaš prav nesramen pogled, kar kaže, da si jako mnogo domišljuješ o sebi. — Ona se ne moti .... Ali se ti nečeš potegniti za njo? — Žal mi je, da še nemam zato pravice. „Oho,u mislil sem si, „on že goji nekake nade." — Sicer je za te še slabše, nadeljeval je Grušnicki: — sedaj se boš težko seznanil ž njima — oh, škoda! ta je najprijetnejša hiša v mes '-ar jih poznam . . . (Dalje puli.j solom pa se tudi lahko ponašamo, samo bolje izgovarjanje bi ne škodovalo. S to slavnostjo, mislim, da ni hi! samo pisec teh vrstic zadovoljen, temveč vsakteri izmej udeležencev. Nasa BOdoija se odlikuje mej tistimi, katere Še do zdaj nemajo slovenskih tiskovin — pa mnogo tacih nižjih uradnikov, ki slovenski nič ne znajo, a zelo radi nad slovenščino zabavljajo in se celo pre drznejo, jo kritikovati. Tem ljudem bi pač svetovali, da se v^aj nekoliko slovenščine nauče, ker jim to ne bode v škodo. Domare stvari. na- c. kr Premogočni Bog je k sebi poklical šega preljubi,enega, nepo ab'jivega očeta, tasta in dedeka, gospoda dr. Štefana Kočevarja, okrajnega zdravnika v pokoji in cesarskega svetovalci itd. Bbigi je mirno zaspal v Bogu v noei od 22. na 23. dan febiuvaria ob polu dvanajstih, previden s svetimi zakramenti. Pogreb bode v nedeljo 25. t. m. popolu-dne ob treh. Sv. maše se bodo bral; v ponedeljek 26. t. m. predpoludnem ob desetih v farnej cerkvi. V C olj i, 23. februvarja 1883. Dr. Josip Kočevar, Ljudmila Maier, Julija Žuža, Frančiška Walter, Terezija Sernec, otroci. Otto Maier, c kr. telegr&fhi kontrolor; Ivan Zuža, posestnik rudokopa; Alojz'j Walter, o. kr. okrajni sodnik; dr. Josip Serneo, odvetnik; zet i. Amalija Kočevar, roj. Fon, »inaha. Otto Maier, Štefko Zuža, Olga Žuža, Štefanija Walter, Pavla Walter, Crvido Serneo, Janko Serneo, Gabrijela Serneo, vnuki. tam na Ruskem govoril tudi znani govor „pri čaši vode." — (Slovansko Časopisje.) Po statističnih podatkih vrhovnega poštnega ravnateljstva na Dunaji izhaja letos 169 čeških, 126 poljskih, 27 hrvatskih, 23 srbskih, 23 slovenskih, 18 malormkib, 12 slovaških in 10 bolgarskih časopisov. Če pogledamo samo 20 let nazaj, vidimo, da smo močno napredovali, da politična borba poraja vedno vet glasil in da politika zavzema vedno širše kroge. — (Gledališče narodne Čitalnice novomeške v dvorani »prvega Narodnega doma") priredi v nedeljo 25. februvarja t. I.: „V L:ubijano jo dajmo.u Izvirna vesela igra v treh dejanjih. Spisal Josip Ogrinec. — (Vabilo) k velikej besedi, kojo priredi slovenska Čitalnica v Gorici dne 25. februvarja t 1. Pričetek ob 7l/3 uri zvečer. Spored: 1. »Vse mine", priredil dr. B. Ipavec; poje mešani zbor. — 2. Miroslav Vilhar: „Fi'ozof;" fialeigra. — 3. „V naravi1', šitljiva polka; Gjoro Eiaenhut; poje mozki zbor. — 4 Podgorjanski: „Slovenka;" deklamacija — 5. „Želje", uglasbil za bariton s spreniljevanj'mi na klavirji Ant. Nedvčd. — 6. rDt>niei", uglasbil dr Gh Ipavec za zbor in samospev. — 7. Luji/.a Pe sjakova: „SvitoslavZaj&ek;" veseloigra, — 8. „Slav janka", uglasbil S. Carli; poje mešani zbor. — Po besedi skupna zabava in tombola. Odbor. — (Narodna biblioteka.) Jako podjetni \g I Krajec v Novem Mestu začel je v zvezkih I po 5—6 pol obširnih, ki bodo izhajali v primernih ! presledkih, izdavati važne proizvode našega slovstva, ki ho že tiskani, a se v knjigotrdtvu več ne dobe, pa tudi originalna dela in prevode iz tujih slovstev. Za sedaj izšel je prvi po g, R. Perušek-u pri redjeni snopič ki začne po primernem uvodu s Kranjsko Čbelico". Oblika je prav ugodna, tisk čeden, cena (15 kraji:.) pa Zares neznatna. Priporočamo to biblioteko vsem narodnjakom prav toplo, kajii s tem podjetjem omogočeno je, si a malimi krajcarji omisliti domačo knjižnico. Dobiva se „Na rodna biblioteka" posredovanjem vsake bukvarne, kjer pa ni knjigarne, priporoča sndo in Antona Tožbarja zastavo. Število Sokolov dolofti Be Se le danes zvečer. L Xrenti liaj Bresta k vinI So6e jn poročata, kako Vence odpošljejo: Čitalnica, pevski zbor, „Matica" L, tam gori po 7imi. V 8. dan t. m. šla sta o.ne-naše uredništvo in dr. ^ ^ jn |mr(;fiata uk(>. Kvj.ku |fc, b||0 |fl lag — (Čitalniftki pevci) imujo danes točno ]je, nego po letu, sneg bil je trd. Spodnja duplina ob 6. uri zvečer svoj tedenski shod in pevsko vajo. j bila je ssne4om zasuta, ni bilo moči do vode priti. Odbor močno želi, da bi se je udeležili vsi gospodje [Ljudje pravijo, da voda v tej duplini nikoli ne za pevci, ker so ima ob jednem razpravljati važna zadeva. mrzne. V gorenjo duplino prišla sva lehko. V njej še menda ni bila nikdar človeška noga. S črno — (Iz Zagreba) se piše 23. februvarja. —[oljnato barvo začrtala sva dan in ieto na steno, Štefana Kočevara sprejeta kar se vidi iz spodnje dupline. V gorenjo duplino Vest o smrt; starine di je tukaj vseobčim BOŽaljenjem; hrvatska na.ro lm društva spremam se na ud' ležbo pri svečanem pogrebu; „Sokol" in „Kolo" posjeta posebne deputacije, katerej se pridruži več domoljubov, kakor dr. Kopač, dr. Vidne in drugi. — („"Was sag t „Slov Narod" z u Fol-gendemV) Tako vpraša „Ljubljanski butelj" v svojej zadnjej Številki, navajajoč vest, da se je v Moskvi pri nekej nemške; sluvnosti peia „Die \Vacht am Rhein" i. t. d. in misli, da nas je s tem vprašanjem spravil v grozovito zadrego. A pomislil menda ni, da bi bilo več nego i.botno, staviti Moskvo in Ljubljano v jedno in isto pararelo in iia se mi po prebivalcih Moskve ne morimo ravnati. Kadar bode naša narodnost tuko osigurana, kakor je ruska, kadar se nam ne bode bati več nemškega nasilstva in germanizacije, budemo t veseljem poslušali iu morebiti celo ploskali, ako gosp. Dežman lastnoročno vzame orgljiee in makari v sredi „Zvezde" p*f £no navija „die Wacbt am Rhein." Tedaj bode ta ien samo še akademične vrednosti, nikakor pa politi no ščuvalo, kakor je dandanes. S cer pa bodi gospod Dežman opomnjen, da se je nekdaj nekje pride se samo po zimi po snežnem plazu; poletu je povsod gladka stena. Premerila sta duplino in našla 1'25 metra širokosti, 1 75 metra visokosti iu 7 metrov dolžine. Voda čuje se pol metra pod kamenjem, liki potoček, in se pretaka v dolenjo duplino. V duplini je toplo, ves dan se more v n|oj sedeti in se mraza niti no čuti. Sedaj zunaj tudi ni nič vode in struga je suha doli do hiš. — (Vabilo) „Ce Ij sk o uč it e 1 j s ko društvo" imelo bode dne 1. marcija t. 1. svoje tretje mesečno zborovanje v Celjskej okoliškej šoli. Vzpo red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. O vzajemnem delovanji gg. učiteljev s „Cesarjevič. Rudolfovim sadje rejskim društvom za Spodnji Štajer", govori g. V. Jarec. 4. O bučeloreji, poroča g. J. Kupni k. 5. Na sveti. Začetek ob 11. uri predpoludne. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. — (Iz Ljutomera) piše nam učitelj gosp. Rd do slav T. Kovačič, da on ni pisec dopisov iz Ljutomera, katere prinaša „Deutsche VVacht" iu da bode pros 1 pri okr. šolskem svetu za disciplinarno preiskavo, da se iznebi krivičnega obdolževauja. Telegrami ,.Slovenskemu Narodu": Budejovice 23. februvarja. Škof J. Jirsik, c. kr. tajni svetnik itd. danes zjutraj 85 let star umrl. Dunaj 24. februvarja. Feldzeugraeister Dahlen umirovljen je vsled lastne prošnje z izrazom Najvišjega priznanja. Rim 24. februvarja. Rigati eri postavil se bo pred assise (porotno Bodišče), ker je s svojimi streli na grb avstrijskega poslaništva deželo izpostavil nevarnosti, da bi se jej lahko napovedala vojna. Pariz 23. februvarja. Zagotavlja se, da se jutri objavijo dekreti) po katerih se vojvodi* Chiirtros-ski, d* Aleneon in d' Aumale odpuste v disponi bili teto. Berolin 23, februvarja. V zbornici poslancev izjavil je minister za bogočastje, da se dopisovanje mej papežem in cesarjem nadaljuje« Na zadnje pismo papeževo odposlal se je že odgovor. Nordil. Allg. objavlja noto .laeolnnija, katera izreka, da je papež dovolil, da se pre-tresovanje cerkvenih zakonov omeji na nekatere točke. ŽD-curieJslE®. borza dne 24. februvarja (izvirno teleaTuftćiui porodilo.) Papirna renta . ....... Srebrna renta .... ..... SlHta renta........ • • f>°/0 marčna renta....... ■ . Akcije narodne banku . ..... Kreditna n kt* i j ...... . London . ..... ■ Srebro . ....... N»po!. . ......... C. kr. cekini. ...... . Nemško murke ... 4°/,, dtžavne srečke i/. 1. 1854 250 gld. Državne »redke ti 1. 18111. 100 „ •t°/o aVBtT. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta (>0/o ..*.♦« n n n * /o ...... „ papirnu renta 5"/0..... 5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig.. Dunava* rog. »ročko 5°/0 . . 100 gld. /.endj. obe. avstr. 4*/i°/o alati aast listi . 1'rior. ohlig. Klizabetine zapad, železnice Pnor. oblig. Ferdinandove »ev. železnice Kreditno »ročke.....LOO gld, Riidolfove srečke..... I" n Akeijo anglo avstr. banke . 120 „ Tiammway-društ. volj. 170 glđ* a* V. 78 irDl. 20 kr. 78 50 «17 45 n 99 95 »* B99 „ — H Mn-I p HO n 119 70 n • T. r.» n !» B _ 86 58 n 50 > lis 50 rt 169 » 7f» n 97 n 4r. n 11!» n 75 n 88 n 40 n 8G ji 75 rt 108 • — 114 75 M 117 50 n 98 70 n 104 75 n 17ii tj 75 n 20 _ 50 ji 121 50 n 22.'» a — n Poslana« V 40. številki PSlovenskega Naroda" nahaja M nekov dopis iz Kadeč, zadevajoč nase, učitdjstvo. GtotOVO izpolnim jedno najsvetejftili doliaoittf, da v Imena krajnega loltkega "sveta tu javno povem, da se nad poštenim iu hvalevrednim obnašanjem druge in tretje učiteljske moči nikdo ne »podtika in »podtikal ni, pač pa nad vedenjem tf. nadnčitelja Pritoževali smo »e j>ri okrajnem ni dež, šol. svetu jodino lo zoper njega — žali bog zastonj, — a nikdar So ne sopar drtlgo uftiteljstvo. Toliko V pojasnilo onega dopisa. Rad eda pri Zidanem Mostu 28. febr. 1H82. Fran Juvančič, (11(1) predsednik kraj nega šolskega aveta. V tem času, ko konji tllnko iim-ii ju j*«, so Im>Ij mi z postavijo ti i uplivu vromona, kakor drugo čase in vsaki konjar obrača svojo posebno pozornost tej, za lepoto konj tuli važnoj dobi, ter se irudi s pripoiuoč|o pripravnih lokov podpirati naravni razvoj. Izkušen lok jo tudi v tej smeri pO Nj. Veličanstva cesarji F runu Joitlpu I. | izključivim privilegijem odlikovani rcrtf iliu-ijMkl lini«! za konju c. kr. dvornega založnika Franu 1»'. K»»i/.«l.- v Kori»«-u-burtfu. 'd i) Gospodu Franu Iv. Kwizdi, c in okrožnemu lekarnarju v Moja zaloga ■ Vašim c. kr. dom je pri kraji, zatorej mi račite kr. dvornemu založniku K o r n e u b u r g u. priv. restitucij.skhn fltti-poslati novo partijo. Neprecenljivega se je skazal ta fluid letošnjo vzpo-mlad, ko je po prenieinbi dlake nastopil najhujši mraz. Vašemu restitueijsketnu fluidu se imam zabvaliti, da so moji konji vzlie temu brez nesreče in nepretrtimua menjali stojo staro s kratko, jednakomerno polet m t tl/ako, obđfšetvii tUMtđre suhe iu kili tiste. Ako se še premis i, da nesem v vseh dolgih štirih tednih porabil već nego jedno samo steklenico fluid« in jeden bokal vinskega žganja za stan j sanje, kar stane oboje komaj 9 gld. 90 kr., tedaj Vam mora pač vsak umen gospodar iti posestnik konjev hvaležen biti za razširjenje Vašega izvrstnega preparata. Knez It. Aucraperg. Dunajsko Novomcsto. C. bde prodajalnio opozarjamo na annngo c. kr. prlv. rcNtitncijNk fluid zu konje v današnje) številki. VAIJ IIjO k kranjskega ribišlega društva v Ljubljani, ki hod«; v sredo dne 28. februvarja t. I. v salonu hotela „Stadt Wien" ob 8. zvečer. Dnevni reci: o odborovem delovanji in o stanji društvenega 1883. ♦ ♦ ♦ 1. 2, 3. 4. Porodih premoženja v letu 1882. Predloži se, proračun za leto Volitev odbornikov na mesto onih, ki so izstopili. Posamezni predlogi gospodov društvenikov. V Ljubljani, dne 21. februvarja 1883. Odbor. (107—2) Semena. Po najnižjej ceni so dobivajo mnogovrstna zanesljivo kaljiva semena, kakor: velikanska živinska pesa, rumena in rudeča, okrogla in dolga; travina, poljska in vrtna semena in gips /a deteljo. Poštna naroČila Be hitro izvrAujejo, k.ikor se tudi druga semena brez ozira na dobiček preskrbe pri Peter Lassiiik-ii, trgOVCU in posestniku v Ljubljani. (80—2) 5 f C « 3 Pivovarna bratov Kosler-jev. marčno pivo v zaboj ili po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (83—3) ALOJZIJ MAYER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. t I I I » I I I ^k^.^a.^k^k^k < 4 4 4 4 4 4 4 stavbeni delovalec ► ► k r ADOLF EBERL, in pohištveni barvar, iz- slikanih napisov, lakirnik. Lastna fabrikacija i oljnatih barv, lakov in firnežsv. 4 4 4 4 4 W Prodaja na debelo in drobno. Marijin trg tik frančiškanskega mostu. Cenilniki se pošiljajo na vse strani kdor jih Seli. GASPAR KRIŽNIK, narodni . do 1. 18o8, po 2 gl«l. letnik. Slovenske pripovedke iz Motnika po IO kr. (108 1) Vse pošilja po poštnem povzetji. Wjt* pravu Popp-na anatherin-ustna voda ozdravi krvavljenje dlesna, utrdi razmajane zobe ter prežene vsak slab duh iz ust. Prav prijetno se čutim dolžnega, da se naj iskre-nejše zahvalim gospodu 0. kr. dvornemu zooozdrav-niku dr. J. G. I*opp-ii, čegar po njem iznajdeno »milhcrin-iiHlii« votlo sem upotrebljeval pri kr-vav ljenji dlesna, omajanih zobeh ter pogostih rheu-matičnih zobobolih, in pa da sem preganjal duh po tobaku, za popolno ozdravljenje ne le občutljive, nego tudi ostudne bolezni ter mu prav rad izjavljam svojo pravično pohvalo. (778—2) Dunaj. Idbert Helfert l. r. fabrikant pohištva, Gumpendorf St. 585« Dobiva se v Ljubljani pri lekar jih J. Swoboda, G. Pic-eoll, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczv, K. Hirsehitz, dalje pri trgovcih Ank Krisner, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Sohmldt, V. Petrlčič, L. 1'irkcr, 1\ Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Lelnic, lekar; v Škofje.} Loki: C. Fabiani. lekar; v Kočtvji: J, Braune, Jekar; va Krškem: F. lJomebes, lekar; t" Idriji: J. Waria, lekar\ v Kranji: K. Savnik, lekar; v Litiji: J« Uenes, lekar; v Metliki: Fr. "VVacha, lekar; v Norem mes.ii' D. Ili/.-zoli in J. Eergman., lek;ij.;; v Trelmje.n: J Uuprecht, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Kamniku: .1. Močnik, lekar; v Crnomlji: .1. Blatek. leknr; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v l'oit'ajlit: 1\ Osaria, lekar. I Usojam si p. imam v prodaja.niči n. občinstvu ponižno naznanjati, da Tereek & Nekrep, McHtncm tr-jjn j»*t. IO v I > j 111 > 1 j. i ■ i i, dobro asortirano zalogo krušnih lu 'obrili VOZ, osobito kmcisiH' vozove (bagerle), im pol zadelane vozove. lepe wani itd. in prodajem jih po prav niz-kik cenah. Naročila vozov vsako vrste se sprejemajo in dajejo naznanila o cenah ravno tam. Za dobro in čedno blago se dajo popolno poroštvo. Priporočam se v obila naročevanja. Spoštovanjem Fran Šiška, (48—3) kovaški mojster v Ilraatji. Izdelki, kateri iiiiiunjo te postavno deponirane vnrNtvrnc znmukc, naj se kot ponarejen i koj vrnejo. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, jo odločno najboljSo zdravilo zopor proti ti tor »vi tnnttzrm, trganje po utflh, botrciti* v križi ter ilerili, olrklht?, otrple %olr in /.•;/«• Ud., nuilo či>aa st.sisi. Genilnik na zahtevanje franoo. gratis (72 in 4) za Uol lin let a laka ar je inQ restitucijsk fluid za konje Frana Iv. Kwizde v Korneuburgu, c. kr. dvornega založnika iu okrožnega lekarnarja. Taisti je za vse avstrijsko-ogrske in italijanske dežele izključkljivo privilegiran in se je v konjuinioak Nj. Veličanstev kraljice angleške, kralja pruskega, cesarja nemškega, kralja švedskega in v konjušnicah mnogik visocih oseb z izrednim vspekom rabil, ter rabi vskd večletnega izkustva v okrepilo pred in po večjih naporih, kakor tudi v podporo pri lečenji vnanjih poškodb, pntike, trganja, izvinkov, otrdelik kit iu lnušic itd. — 1 sklenil a 1 gld. 40 kr. Gospodu Franu lv. K\vizdi, c. kr. dvornemu založniku in okrožnemu lekarnarju v Korneuburgu. Iv.e večkrat sem Vsitn poročal 0 vcelelncj i/redno iiNpcšnej |»«»ral»i Va-Ncga c. kr. pri«. rcHtil u*i j Nkcgit llnidu pri konjih v kobilarnah iu konjušnicah nj. svetlosti kneza Adamu Mapiclie v Galieijl, posebno kadar so si vsled promoč-nega napora pretegnili in oslabeli svoje kite. — llivajoč sediij dlje časa na Ogrskem, dobil sem v konjušnicah nj. svetlosti kiif*ii Koniana KanguN^ko še le pravo priliko uva/.evati zarcK neprecenljive lastnoHtl Vašega c. kr. priv. rc»titiiclj-Nkcga llnida. 1'ri tukajšnjih klimatičnih odnošajih se namreč pogostom i nahaja rliev-iiiaii/oni. |»rotin. otrpnenje itd., za kar vedno uporabljam Vaš c. kr. priv. re-siitiieijsK iinid za konji', s katerim sem v naj krit iNeni čanu dognal nepriCA-kovnno ngodiir uspeh««. Blagovolite mi torej po postnem povzetji zopet poslati 50 steklenic restitueijskega fluida ter za poskušajo tudi 12 pušic kopitnega mazila. Slavu ta. 4i. Sleinl»ack9 vodja konjušnice kneza Romana Sanguszko. Izvirno pravi se dobiva: (ol5) V Ljubljani: W. Mayr, lekar; J. Swoboda, lekar; II. L. Weneol. V Loki: Karol Fabiani, leknr. V t * e^ 1 j i: A. Marrk, lekar; J. Kupterschmied, lekar; Karol Krisper; Fran Janesch, V Krškem: F. llolnusehes, lekar. \' Kranji: Karol Savnik, lekar; Karol Puppo. V T r ž i 6 i: Otto Maly, lekar. V W i e t i n g u : W. Kdnig. Kazen teh so zaloge v vseh meBtih in trgih v kronovinah, katete se časih po listih oznanjajo. Jedino pravo, če je skleuieen vrat ovit z rudeeim papirnim pasom, kateri nosi naslednji iaesiiuile in mojo dobi marko. Kdor ml ponarejaloa moje do 5<>0 gld. nagrade. zavarovane znamke tako skaže, da ga morem tožiti, L/datelj m odgovoru' urecnik Makso A r m i č, Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'