Št. 54. V Gorici, dne 8. julija 1898'. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden x štirih tedanjih, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne. • izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stano z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po p o? t i prejeinana aH v Gorici na dom posiljana: Vse leto...... gld. 6-— pol leta........» 3*— četrt leta ......... » 1-50 , Posamične številke stanejo 6 kr. .*» Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici st\vi> v Gorici v cUoriSki Tiskarni« A. GabrSček vsakdan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od ». do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» trikrat - mesečno,in stane vse leto gld. ,1-211...... _^ «=Soča» in c Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jollersitz \ Nunski ulici: — v Trstu v tobakami Lav renčič r.a "trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranko vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. »opisi naj se pošiljajo le uredniStv«. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuiStvu. , . Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglati in poslanice se raCunijo po petit-vrstali, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat C kr. vsaka vrsta. Tečkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „Goriška Tiskarna« A. Ga»rš7ek tiska in zalaga razen «Soču» m -Primorca* se »Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 doti pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici;, so raSunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. **>» Bog- in narod! ««*• «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. Resna beseda v resnem Času. ! (Dalje). Trst bi postal po železnici: Predel-Ture za največji del Avstrije in Nemčijo najbližja in najugodnejša luka, za več dežel pa bi bil sploh najbližja luka tako, da bi večina onega izvoza iz Avstrije, kateri posredujejo sedaj inozemske luke, se obrnila v Trst in bi poleg tega Trst bil izvozno mesto v tem pogledu tudi za dežele, ki mejijo na Avstrijo. Na ta način bi se povzdignilo mornarstvo, nastale bi nove vozne zveze po morju, kar bi trgovini v prvi vrsti mnogo koristilo. Kakor se je onemogočila Rudolfova železnica do Trsta, tako so bili pokopani tudi načrti za predelsko železnico, katere je izdelala vlada okoli 1870. leta, po piutokra-tičnih upUvih, irredentovskih nasprotstvih in s tem, da so dajali prednost malenkostnim lokalnim interesom, kar je pa blagostanju države veliko škodovalo. Ker irredenlovci nočejo ožje notranje zveze Trsta z Avstrijo, so se upirali nameravani predelski železnici ter so oni krogi, katerim je na tem ležeče, da se obranijo sedanje kaj žalostne tržaške železniške zveze, sklicevali se na 1 o S k o železnico ter prigovarjali kranjski dež A\ iu Celovcu, da se more vprašanje o tržaški železnici rešiti najbolje s črto: Loka-Lji'! • ;j, ki bi sla čez Kranj v Tržič, po dolini sv. Ane, čez Ljubelj, Borovlje, rožno dolino v Celovec. Ta črta pa se tudi ni izvedla na podlagi argumentov, kateri so bili podani proti njej, na škodo Kranjske in Celovca. To črto so izdajali kot drugo tržaško železnico radi tega, ker bi imela odpreti promet Tržiču, dolini sv. Ane in rožni dolin' Ako bi bila ljubeljska železnica glavna, bila bi dolga 01 km.r bi stala najmanj 24 milijonov gold. ter bi skrajšala pot iz Trsta in iz Reke, iz Ljubljane in iz Kranja v Celovec za 70 km., nasproti pa bi n e bila pot v Beljak, torej k črti: Ture in Brenaer, nič skrajšana; kot železniška zveza s Trstom bi ne imela taka železnica nikake vrednosti. Potem so mislili lakošno zvezo napraviti po bohinjski železnici. Ta bi sla po tiru pre-delske železnice do sv. Lucije, tam bi kre- (Dalje). PETA KNJIGA. Pri odhodu ni bilo uikake ovire; konji niso kazali strahu. Zdelo se ti je, da so se voznik in konji že sporazumeli med seboj. Prvi je mirno in krepko opravljal svoj pose! ter s tem vzbujal zaupanje. Vodil je konje uprav tako, kakor bi stal na vozu. Ilderim si je gladil z r.-ko brado ter se zadovoljno smehljal, šepetajoč: »To ni Rimljan, ne, prisežem na to!" Šel je peš in za njim so šli vsi njegovi podložniki: moški, ženske in otroci, spremljajoči z očmi kretanje voznika, akoravno mu niso vsi zaupali. Ben-IIur, obstavši na obširnem in ravnem polju, je pričel vajo. Iz početka je jez-daril počasi naravnost; potem je jel delati velike, manjše in čimdalje manjše kolobarje, čirndalje bolj pospešujoč korake; končal pa je s skokom. Čez jodno uro je jel jezditi počasneje ter se konečno korakoma vrnil pred llderima. nila iz soške v baško dolino, bi prerezala julijske planine s predorom, dolgim (5 km., bi stopila pri Bistrici v bohinjsko dolino ter bi se priklopila potem ali v Lescah, ali pa II km, vzhodno od Javornika, črti: Trbiž-Ljubljana. Prometna vrednost take železnice, ki bi bila dolga 133 km., ki bi stala toliko, kolikor pre-delska, namreč 31 milijonov gold., pa bi postala jednaka predelski železnici še le takrat, če bi se nadaljevala skozi Karavanke ter bi se razdelila iz Bistrice v rožno dolino do Beljaka na eni strani in na drugi do Celovca, v katerem slučaju pa bi bila dražja za 20 milijonov gold. od predelske železnice, ki je takemu prometu povsem ugodna. Kakor se združita slepec in hromeč, da lažje vkupno, oprla drug ob drugega, potujeta, baš tako so združili bohinjsko in ljubeljsko železnico, ker sami za se ne moreta obstati, — v bohinjsko-l j ubel jsko črto, ki se pa ne more meriti v nikakem oziru s predelsko železnico, ki poleg vsega drugega slane manj za 24 milijonov goldinarjev. Ko se je torej pokazalo, da črta čez Ljubelj se no da dobro porabiti kol druga Iržaška železnica, je padel taki načrt in nastalo je vprašanje o železnici: Barenthal. Ta bi šla blizu Bistrice v rožni dolini skozi Karavanke v 10 km. dolgem predoru, bi bila 33 km. dolga ter bi stala 22*3 milijonov gold., bi bila tudi za promet med Celovcem in Kranjsko boljša od ljubeljske železnice; za promet iz Beljaka na Kranjsko, odnosno s Trstom, pa bi dobila svojo vrednost še le takrat, ako bi se zgradila stranska železnica iz Bistrice v Beljak, kar bi stalo zopet 2.7 milijonov gold. S to železnico bi se skrajšala pot iz Celovca do Kranja, potem do Ljubljane. Trsta in Reke za 72 km. (po ljubeljski železnici 70 km.); če bi pa šla samo po rožni dolini, bi skrajšanje iz Beljaka dalje znašalo le 28 km. in tako bi ta nameravana črta sama za se, kakor ljubeljska, imela kaj malo vrednosti za tržaški promet. To bi dobila pa združena z bohinjsko železnico. Tako bi se potem skrajšala pot iz Trsta v Celovec za 148 km., do Glandorfa za 142, ali po črti skozi Bohinj v rožno dolino do Beljaka samo za 98 km. in bi torej »Poskušnja je končana, treba je samo še izurjenosti", je dejal. »Čestitam ti, Šejk Jldcrim, da imaš takošne služabnike. Glej", je dodal zdrknivši s konja, »niti sledu kakega znoja ni videti na njihovih bliščečih grivah; dihajo tako lahko, kakor ob času, ko sem odhajal. Napovedujem ti veliko veselje, kajti ni mogoče, da ne bi dosegla zmage in..." Tu je umolknil, ter se priklonil: še le sedaj je zapazil Baltazarja, stoječega poleg šejka ter dve ženski, pokriti s pajčolani. Jedno od njih je pozorno pogledal, misleč si z močno utripajočim srcem: »To je ona, Egipčanka!* Ilderim je končal namesto njega: „Zmago in zaželjeno maščevanje! Ne, ne bojim se ničesar; moja radost je popolna. Ti, Arijev sin, si mož, kakoršnega sem si želel. Ako bo konec podoben temu, kar napoveduje začetek, pa spoznaš darežljivost Araba." »Hvala!« odvrne Ben-Hur mirno, »Ukazi prinesti konjem vode." Sam jih je napojil ter znoviC pričel vajo. In zopet je začel s počasnimi koraki, nato jel jezdariti urneje ter naposled pognal konje v najurnejši dir. Ta prizor je čimdalje bolj spodbujal gledalce. Občudovali so njegovo izurjenost in enakomerni hod štirih dirjalcev, ki te je spominjal večernega poleta lastavic. v tem pogledu imel Trst zvezo skrajšano le za (»5 km. od Reko. Promet vlakov po tej črti pa bi bil kaj neroden in komplikovan, za lo dražji in od predelske železnice manj ugoden skrajšanju vožnje. Vlaki, ki bi šli čez bohinjsko dolino iz Trsta, čez Celovec proti severu, bi se mogli združiti z beneškimi vlaki, še le v Glandorfu, odnosno v Latinsdorfu. Promet po prihodnji železnici čez Ture bi ne šel čez Celovec, kakor tudi ne po predelski železnici, temveč bi se obrnil pri Bistrici proti Beljaku. Prednost take železnice čez Bohinj bi bila, da bi se skrajšala pot do Celovca za 3(1, do Glandorfa in proti severu za 30 km. več, kakor s predelsko, toda manjše skrajšanje pota v Beljak in proti železnici čez Ture, potem manj ugodni položaj Trsta nasproti Reki, komplikovana in zato dražja zveza govore proti tej železnici tako, da hi so promet po takoj črti nič no zboljšal od predelske črte, pač pa bi bil proračun z onimi 29 milijoni gold. (katerih bi bilo več treba) prav /datuo obtežen m bi la slučaj oviral znižanje voznih cen. Oni od irredentistov in drugih nasprotnikov predelski železnici v večji meri, kakor pa od vojaško strani podani pomisleki, da bi jo bilo mogoče v slučaju vojno z Italijo oškodovati, ker bi šla tik italijanske moje, ne obstoje več, ker se v poslednjem času napravljajo trdnjave na črti Rajbl - Kobarid in se namerava napravili še druge, da se ne morajo več povdarjati pomisleki, izraženi proti predelski železnici. (Konec pride). Adam Miekiewiez, njegovo delovanje in njegova dela. (Dalje). Gospodičina se je temu nagovarjanju udala in Mickievvicz, dospevši sedaj v Tuha-novič, je lj izvedel. Ta novica ga je zadela tako, da je poln obupa odšel v Vilno in tu močno zbolel. Ko je ozdravil, se je podai v Kovno s potrtim srcem. Kmalu pa ga je doletela še večja nesreča. Dne 9. oktobra 1820. 1. mu je umrla mati, katero je tako vroče ljubil. Bil je torej sirota po očetu, po materi Med tem, ko so bili vsi zamaknem v vajo, se je približal Mal'.i«h nenadoma šejku ter mu podal pismo. »PismoodSiu.o.Jrit-a,trgov..* -1,je dejal. „Od Simonidesa?* sakiiee Arab. „Nnj Abaddon potepta njegove r.ovražnike!" »Ukazal je pozdraviti te v imenu božjem ter oddati ti lo pismo, katero moraš takoj prečitaii." Ilderim je zlomil pečat ter vzel iz tankega platnenega zavitka dva lista naslednje vsebine: 1. Slmonldcs šejku Ilderimn. „0 prijatelj! Pred vsem drugim ne dvomi o prostoru, kateri zavzema v mojem srcu. »Potem: »Pri tebi biva mladenič zale rasti, ki se imenuje Arij; on je dotičnega posinov-ljenec ter meni jako drag. »Čudne so njegove zgodbe! Pridi k meni danes ali jutri, pa ti jih povem in zaslišim tvoj svet. Med tem pa izpolni slednjo njegovo željo, ako ne bo nasprotna čednosti. Stroške, ki jih boš imel pri tem, ti hvaležno povrnem. Ohrani v tajnosti te moje občutke pred mladenčem. .Priporoči me tudi spominu drugega tvojega gosta. On, njegova hči, ti sani in vsi, katere hočeš spustiti v svojo družbo, in po ljubezni do Marije, v katero je stavil največje svoje nadeje. Dne 2. februvarija 1821. 1, se je poročila Marija s Puttkamerjcm. Miekiewicza je prevzela žalost, gn tlačila in spravljala v obup tako, da mu je jelo že presedati življenje. Obup je bil strašen, močan, toda vera In pobožnost sta bili še močnejši. Spomnil se jo otroških let, ko, je bolehnl in ko ga je mati izročila Najsvetejši v varstvo. Spomnil se je, na kak čudovit način je takrat ozdravel, torej se je tudi sedaj zatekel k tej najsvetejši poljski kraljici, iskajoč pri njej pomirjenjn svojih srčnih bolečin. V tem verskem navdušenju je napisal prekrasno pesem pod naslovom: Slavospov na dan oznanenjn najsvetejše Device. Tu nam je dni pesnik vzgled, kje jo treba iskati dvigala, kje najti pomoči in zdravila za vse trpljenje na svetu. Obup je pod vplivom vero vslod vročo molitve odstopil, toda ostaln jo žalost, Zdravilo za njo bi imelo biti delo, Pa se gu jo' tudi poprijel, a lo tem bolj. ker je tn nesrečna ljubezen vzbudila v njem veselje do pisanja. Pu je tudi pisal, da je v juniju 1822, zagledala beli dan knjižica, nalisnenn v Vilni, pod skromnim naslovom: ,Poezijo Adama Micki evieza". V tem zvezku so se nahajale prezale poetične pripovedke, ki se imenujejo balade. Balada je angleška beseda ter pomeni prav za prav toliko, kakor narodna pesem, kajti tudi vsebina balad se jemlje iz pripovedek in pesmij, ki krožijo med narodom. V vsaki izmed njih je uvrstil pesnik kako poučno misel. Ta prvi zvezek Mickiewiczevih poezij se je urno razprodal in to je pesnika spodbudilo k izdanju drugega zvezka. Zares v aprilu 1823. 1. je izšel v Vilni drugi zvezek Mickiewiczevili poezij, obsegajoč povest »G razi no in Dziadv". »Gražina" je povest iz davnih časov, ko so na Litvi živeli še poganje ter so je Križarji napadli. Knez Lilavor, gospodar male pokrajine, razsrden na svojega sorodnika, mogočnega kneza Vitolda, hoče imeti ž njim vojsko; ker pa sam nima dovolj moči, se dogovori s Križarji, naj mu prispejo na pomoč. Križarji v lo privolijo in po noči smejo računati na-me v cirku, ob času dirk. Sedeži so že zagotovljeni. »Tebi in vsem tvojim — mir. »Kaj naj sem drugega, prijatelj, ako ne tvoj prijatelj? Simonides." 2. Simonides Šejku Udcrhnu. „0 prijatelj! »Čuj besede svaritve; pošilja ti jih izkušnja., »Razun Rimljanov, vsi oni, kateri imajo denar, ali imetje, ki se da oplenit«, pozorno pazijo na znak, ki se splošno smatra groznim : ta znak je prihod višjega rimskega uradnika. „Danes dospe konzul Maksencij. »Čuvaj se! »Še jeden prijateljski svet. »Kdor snuje izdajstvo proti tebi, prijatelj, mora si pridobiti odobrenje od Heroda : velika tvoja posestva so v njegovi državi. »Torej pozor! »Pošlji takoj zaupne služabnike, da bodo pazili na pota, ki drže iz Antijohije proti jugu ter imeli pozorno oko na vsakovrstne jiidcmike. Nemara dobiš kaka pisma, tikajoča se tebe in tvojih zadev. »Že včeraj bi imel biti na to opozorjen, toda danes še ni prepozno, ako hočeš urno delali. dcspo njihovi poslanci v grad LHavora z novico, da pomoč prihaja. Knezove straže naznanijo to Rimvidu, ki je bil prvi dostojnik pri kneza in Rimvid, domisltvši si vse zadeve, roti svojega gospodarja, naj popusti bratomorni boj, ter naj se ne brati s Križarji, ki so najhujši sovražniki Litve. Toda Litavor * ni hotel ničesar slišati o tem, ker je kuhal strašno jezo na sovražnika; poleg tega pa je bil Vitoldu tudi nevoščljiv, da ima ta vrč zemlje, mest, gradov ter več veljave na Litvi Za to knez zapove, naj Rimvid takoj nabere vojake in jih pripravi za vojsko. Vbogljiv svojemu gospodarju se ni imel dalje upirati, toda predno pozove vojščake pod orožje, se še poda h kneginji Gražini, Litavorovi ženi. Bila je to vrla, domovino ljubeča gospa, zala In ž možem enako velike rasti. Gražina je kar osupnila, ko ji je Rimvid stvar naznanil, pohitela je k možu ter ga prosila, naj bi se ne družil s sovražniki domovine proti lastnim rojakom. Toda tudi sedaj je knez vstrajal pri svojem, Gražina je odšla in Litavor se je vlegel k počitku, da prespi ostanek roči ter se o svitu združi z križarsko vojsko in nad Vitolda odrine. Kneginja je videla v tem veliko sramoto za svojega moža, da se druži s sovražnikom proti domačinom, torej je ukazala odpraviti poslance. S tem so se čutili Križarji razžaljene in sklicavši svojo vojsko, krenejo sedaj na grad kneza Litavora. Gražine se polasti pogumna misel. Okoristivši se s tem, da knez spi, dene na-se njegovo orožje, zakrije si obraz z železno kapo, kakoršna je bila takrat v navadi ter stopi na čelu vojske, katero je bil zbral Rimvid na knezovo povelje. Vojaki so si mislili, da je to knez, Rimvid jih uvrsti ter zaukaže pohod. Kmalu dospejo Križarji. Začne se bitka. Križarji besno vdarijo na Gražino, sodeči po sijajnem orožju, da je to knez. Gražina slaba, se brani kolikor more, toda ni se ubranila. Močno raJ njena pade na bojišču. Sedaj se prikaže črni vitez ter kakor strela udari na Križarje. Bil je to knez Litavor. Prodira vrste; kjer zamahne z mečem, tam se napravi praznina, kajti vse pada s konja, kakor trava, ki jo pokosi kosa. Zdrobil in poteptal je sovražnike, ki kar trumoma zbeže. Litovci so zmagali, toda Gražina ne živi več! Po paganski šegi polože njeno truplo na grotnado in ko je že izbruhnil plamen, pade Litavor v ogenj, da zgori živ s telesnimi ostanki svoje žene, ki je rešila njegovo čast ter odvrnila narod od bratomorne vojne. (Dalje pride). DOPISI. Iz Kojskega, dne 4. jul. 1898. — (Ples brez dovoljenja). — Dasi se javni plesi v okrožju našega c. kr. glavarstva zopet — smelo rečem — brez vsake potrebe trpe, zdelo sa je našemu vrlemu in občespostovanemu gosp. županu uines'no, ne dovoliti plesa ne v Snežatnem dne 26. minulega meseca, ne v Kojskem včerajšnega dne. In prav je imel gosp. župan. Kako naj se tudi veselimo, kako naj plešemo, ko preti vsem Brdom velika beda vsled nezgodne letine, ki nam, izvzemši malo češenj, ni prinesla skoro nobenega dru-zega sadja; grozdju pa preti oidium. Ali kaj se brigajo za vse to kojščanski fantje in — „Ko bi jaderniki odrinili danes rano iz Antijohije, jih tvoji ljudje še lahko prebite, ker poznajo krajša pota. »Ne obotavljaj se! »Sežgi to pismo... »O prijatelj, tvoj prijatelj sem. Simonides". Ilderim je dvakrat preči ta I pismi, spravil ju v zavitek in utaknil za pas. Vaja se je še nadaljevala nekaj časa. Naposled je Ben-Hur pustil konjem počasneje teči ter jih konečno pripeljal pred Ilderima. »Dovoli šejk", reče, »da poženem ivoje konjiče v šotor, popoldne jih znovič poskusim." Ilderim pristopi k njemu. »Vzemi jih, Arije? sin, ter delaj ž njimi kar hočeš ves čas do dirke. Več si opravil ti dve uri, nego bi Rimljan — naj šakalji oglodajo njegove kosti l — utegnil opraviti v dveh lednih. Zmagamo, prisegam na svetlobo nebes, da zmagamo!" Ben-Hur je ostal pri konjih, dokler so jih izpregali; potem se je okopal v jezeru in izpivši časo araka s šejkom, ki je bil nenavadno dobre volje, je oblekel znovič svojo židovsko obleko ter odšel z Malluhom v saduik. Tam sla se dolgo razgovarjala med seboj. žalibože — tudi možje. Ce župan ne dovoli j plesa, kaj za to; mi bomo vsejedno rajali pa brez dovoljenja, in rajali so, dokler se niso okolo 10 ure v noč — po starem običaju — pošteno stepii, in je samovoljni ples končal. Slišal sem praviti, da se je bil gosp. župan, ko je doznat, da nameravajo Kojščanci in Snežanci brez dovoljenja plesati, obrnil do c. kr. okr. glavarstva za orožniško asistenco, a da mu jo je to odreklo z opombo, naj ples zabrani lokalna policija, ali pa naj se prireditelji nedovoljenega plesa kaznujejo. Tak je bil moder ukrep slavnega glavarstva. Mesto da bi bilo z vso eneržijo varovalo avktoriteto župana, je neposredno zadolžilo, da se je v naši občini brez dovoljenja plesalo, kajti dobro je slavno glavarstvo vedelo, da lokalna policija nima toliko in take moči in ugleda, da ples zabrani. Največe čudo pa je to, da takega početja nihče ne ovadi pristojnim oblastvom, in da se drže družbe kršiteljev oblastnih odredb tudi nekateri — žal — gospodje duhovniki, ki v družbi z njimi nameravajo strmoglaviti pri prih. občinskih volitvah županovo stranko, kar pa se jim — tako upam, ne bode posrečilo. I« Tolmina. - 3. julija 1807. — Dopis iz Tolmina »Soči* je dajal povoda vsakovrstnim pikrim opazkam ne le tržanom, temveč vsem, kateri sodijo s človeško pametjo. G. dopisnik je pravcati neveren Tomaž h si daja spričevalo, da »Sočine" vesti jako nepazljivo čita; kajti pred tremi tedni je že stalo v »Soči* črno na belem, da g. A. B. je premeščen v Gorico in bil je — povdarjam — premeščen na lastno prošnjo. Kako bore malo pozna g. dopisnik naše sodišče, ko niti ne ve, da od enega časa že posluje nov uradnik pri »gruntnih bukvah". In če ga hoče že tako dobro poznati, kam pa je namenoma stlačil druge gg. uradnike, med katerimi je bil g. A. B. deveti in kateri — z neznatno izjemo — vzorno vrše" svoje dolžnosti, a ne razobešajo jvoje zmožnosti na veliki zvon, in ki so z eno besedo sebi v čast in i;am Tolmincem. — Oni gg. uradniki, ki so preustrojili in uredili naše sodišče, so zdaj vsi trije v Gorici. Ti, ti so bili nesebični, Cisti značaji, a ni bilo tolikega ropotanja, ko so odšli. Kaj bi tudi pomagalo, posebno s stičnimi jeremijadami, s katerimi g. dopisnik ni napravil nijednemu usluge,, najmanje pa koristil g. A. B. Če še dostavim, da c. k., uradniki so plačani državni služabniki in da vrše le svojo dolžnost, ako gredo strankam na roko, potem je bilo zadnjega dopisa iz Tolmina toliko potreba, kot smeti v oko. Vlada nam že tako krati toli potrebno pomnoženje uradniškega osobja; če pa sliši, da kar eden sam podpira vse štiri ogle našega sodišča, zna odpoklicati vseh drugih osem. Kaj pa še le, ko »uprava vseh uprav" — umrjoči sme menda vsi, ka-Ii? — pokliče še enega k sebi ? — Kaj potem . . .! ? Toliko na znanje Netolmincem, Tolminci tako preveč vedo, pa brez zamere! (Opomba uredništva): Ta dopis pri-občujemo kot protidopis prejšnjemu. Razvidno je iz njega, kak križ je včasih z dopisniki. Če priobčimo kak nam došli napis, ki se tiče lokalnih rečij tega ali onega kraja, ni prav, če ga ne priobčimo, pa spet za- »Napoti se", reče mu Ben-Hur, »tjekaj v »khan" pri Selevškem mostu ter ms pri-nesi šft danes iz znanega ti skrivališča del mojega imetja. Bojim pa se, dobri Malluh, da te preveč nadlegujem..." Malluh mu živo ugovarja. »Hvala ti", reče Ben-Hur, »poprimem' te za besedo. Saj sva si brata, sinova jed-nega naroda in Rim je najin skupni sovražnik. Poleg tega si ti kupčevalec, torej izvedenec v tej stvari, kar si o Ilderimu nikakor ne mislim..." »Arabci ima> le redko takšne zmožnosti", odvrne Malluh resno. »Zviti so zares, Malluh, toda previdnost nikdar ni škodljiva. Da pa odstranim vsako oviro ali zvijačo pri dirki, rešil bi me ti vseh skrbij, ko bi se podal k vodstvu dirkališča ter se prepričal, ali je šejk zadostil vsem predpisom ? Ako bi mi mogel prinest; prepis predpisov, bilo bi to za-me jako koristno. Rad bi vedel, kakošno barvo naj imam na sebi in kje mi je naznačen prostor; rad bi bil poleg Messale. Ako je mogoče, potrudi se, da me uvrste poleg Rimljana. Ali imaš dober spomin, Malluh?" »Nikdar me še ni pustil na cedilu, zlasti ako mu je priskočilo srce na pomoč." (Dalje pride). mera. Zatorej prosimo vse ;$g. dopisnike, naj nam vedno poročajo stvarno. Iz Kopra. — Na tukajšnetn c. kr. učiteljišči bii je sklep šolskega leta dne 28. junija. Pismeni zrelostni izpiti pa so se pričeli dne 6. junija. K izpitu se je oglasilo 27 kandidatov, med temi jeden eksternist, Slovenec g. Karol Urbančič. Dne 30. junija pa se je pričel ustmen zrelostni izpit pod predsedstvom preblagorodnega g. viteza Klodič-Sa-bladoskega, ki je trajal tri dni. Izmed Slovencev so napravili izpit z dobrim uspehom sledeči gospodje: Benič Moric, rojen 27. dec. 1877. v Višku, Gorjup Rihard, rojen 6. feb. 187C v Kanalu, Hrovatin Ksist, rojen 28. marca 1878. v Sežani, Klavora Hinko, rojen 27. sept 1878. v Trstu, Kutin Anion, rojen 19. marca 1878. v Bolci, Mermolja France, rojen 3. dec. 1879. v Selu, Ulčar Ljudevit, rojen 24. feb. 1978. y Polji (Štajersko), Vodopivec Anton Alfred, rojen 12. junija 1879, v Ročinji, Urbančič Karol, eksternist, ki je služboval doslej kakor pomožni učitelj na Štajerskem. Mladim gospodom učiteljem, ki nastopijo sedaj trudanolno delovanje v korist in srečo mili nam mladimi, želimo iz srca sreče in blagoslova. Vzgojite nam iz nežne mladine krepostne in značajne može, zavodne rodoljube in trdne slebre svojega naroda in domovine! Širile omiko med našim ljudstvom, bistrite mladini um in blažite jej srce ter imejte vedno v spominu vzvišenost in lepoto svete svoje naloge l Delujte složno z vsemi svo-jemi kolegi dragi domovini v korist! Lepe ideje, katere ste gojili med seboj, posubno slednji dve leti, skušajte realizovati; trdno ravnajte se po nazorih, kateri jedini vodijo do sreče, zadovoljnosti in spasa, po resničnih, poštenih in vzvišenih nazorih. To je Vaša naloga, to skušajte doseči in mladina kakor narod bode Vam hvaležen! Domače in razne novice. Imenovanja. ¦— Poštnim ofieijalom so imenovani asistentje: Anton Pezdič v Gorici, Gregor V e r š a, Josip B r a n k o v i č, Mihael Kuščer v Trstu in Alojzij Dichtl v Divači; asistentom pa praktikanta: Marko D o b n i k za Trst in J-»kob Božič za Št, Peter na Kranjskem. Sodni avskultant Karo! Bizjak je imenovan adjunktom za Poreč. Okrajni sodiilji r Kanalu je dodeljen c. kr. adjunkt Alojzij M a š e r a. Poroka. — Minolo nedeljo se je poročil v bližnjih Skrlah, občini sovodenjski, v svoji domači kapelici g. vit. Gavdencij To s i, tamošnji veleposestnik, z g. Karolino K o l a-r i č-evo, goriško Slovenko. f Josip Koniel, veleposestnik v Ajševici pri Gorici, je umrl nagle smrti danes zjutraj. Pogreb bode v soboto ob 3. uri, na pokopališču pri Sv. Mariji Magdaleni v Lokah. — Pokojni je bil vedno v vrste' -lasih vo-lilcev. Biaj- mu bodi spomin! Vipavska železnica. — Politiški obhod te železnice se konča v soboto pri Kodrovih. Pretekli torek je komisija obhodila vkljub nepretrganemu dežju progo od Giprijanišča do Bukovice (km. 3 — 7). V Biljah se je izrekla, da je mogoče napraviti od ondašnje opekarne dovlačni tir do glavne proge. Postaja Renče bo imela dva dohoda: z Renske in z Bukovske skladovne ceste. Na več mestih je ljudstvo izražalo pomisleke radi odtokov vodil in povodnij. Železniški nasipi bodo imeli po potrebi ob obeh straneh globoke jarke, v katere se bo voda zbirala in na več mestih se bo odtekala skoz odprtine v nasipu. Zastopniki občin Vogersko, Prvačina in Gradišče so prosili za malo postajo in nakladališče ne daleč od ondašnje opekarne. Komisija je obečala, da bo to prošnjo podpirala v svojem poročilu. Dovozne ceste k postajam bodo " gradili s skupnimi prispevki železniško podjetje, občine in okraj. Za vsako cesto veljajo posebne določbe po dogovoru prizadetih strank. Na Dornberško postajo bo vodila ena cesta v gorenjem delu pri Bizjaku, druga v dolenjem pri Šinigoju, kjer se spo-jata rifemberška in dornberška cesta. Danes pregleduje komisija svet od Dornberške postaje do mlina in fužine v Batujah. »Naša straža". —• V sredo od 3. do 7. pop. je bilo v krasni mestni dvorani ljubljanski posvetovanje o ustanovitvi novega velevažnega društva »Naša straža". — To misel je bil sprožil drž. poslanec Robič; poslanci so se je oklenili in pod vodstvom dvornega svetnika Š u k 1 j e j a so sestavili uzorna pravila gg. poslanci Vencajz, Pogačnik in Krek. Ta pravila so služila v podlago temu prvemu posvetovanju. Povabljeni so bili le gg. državni poslanci in pa gg. župan Hribar, dr. Tavčar, dr. Šušteršič, svetnik Murnii in še pai jrugih. Državna poslanca z Goriškega sta bila zadržana vsled polit, obhoda vipavske železnice; mesto njiju sta se udeležila gg. Janez Dermastia in A. Ga-bršček. Gg. poslanca iz Istre sta privabila še oba dež. poslanca Trinajstiča, poslanca Jenka in dr. Janežiča iz Voloskega, Navzoče gospode je pozdravil sklicatelj g. poslanec P o v š e. Predno pa je došlo v razpravo novo društvo, je prečital g. podpredsednik državne zbornice dr. Ferjančič spomenico, zasSran škandaloznega žaljenja pravic slovenskega jezika na višjem dež. sodišču v Gradcu. Spomenica je bila soglasno odobrena. Župan Hribar jo je dal takoj trikrat prepisati, da so jo navzoči poslanci takoj podpisali. Dr. Ferjančič je odpotoval po noči na Dunaj, da jo izroči grofu Thunu, pravosodnemu ministru in vitezu Jaworskemu. V splošni razpravi o predloženih pravilih so govorili gg. Povše, Hribar, Tavčar, Šušteršič, Gabršček, Laginja, Spinčič, Janežič, Žitnik, Kalan i. dr. Posebno o namenu društva se je govorilo jako mnogo. Prva dva paragrafa sta bila sprejeta tako-le: § 1. Društvo se imennje »Naša straža''; svoj sedež ima v Ljubljani; razteza se po deželah in kraljestvih, zastopanih v državnem zboru, in ni politiško. § 2. Društvu je namen, podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem oziru Slovence in Hrvate na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem v obmejnih ali jezikovno mešanih krajih. Ostali paragrafi so bili sprejeti po duhu en bloc; za redakcijo pa je bil izbran odsek devetorice, ki je takoj dovršil izročeno mu delo. Ta pravila bodo čim prej predložena v potrditev. Zvečer ob 8. uri je bila pri Maliču odlično večerja, katero je dal zborovalcem na čast vedno gostoljubni g. župan Ivan II riba r. — Župan je pozdravil imenom stolnega mesta svoje goste in njihove prekrasne namene, ki so jih združili v mestni dvorani; hrvaške goste je pozdravil še posobe v hrvaškem je-ziku. Drž. poslanec g. P o v š e je oduševljen napil županu Hribarju in Ljubljani. Poslanec Spinčič enako v imenu hrvaških gostov, posl. Ferjančič pa složnemu delovanju vseh Slovencev proti skupnemu sovražniku. Ob 11. uri se je govpoda razšla. Dal Bog, da bi obrodilo to posvetovanje obilo dobrega sadu za Slovence in Hrvate ob jezikovnih mejah! Na goriški gimnazijl je končalo šolsko leto 6. t. m. s slovesno sv mašo. Iz šolskega izvestja posnemamo sledeče podatke: Začetkom šolskega leta je bilo vpisanih 477 dijakov, mej lelom jih je izstopilo 48, tedaj jih je ostalo koncem šolskega leta še 4-29. Izmei teh jih je dobilo prvi red z odliko 54, prvi red 315, drugi rod 43, tretji red 9, a 6 jih sme ponavljati izpit iz jednega predmeta po počitnicah. Uspeh jo tedaj precej povoljen; padlo jih ;e samo kakih 13%, dočim jih je padalo zadnjih deset let po 18 — 25%. Po narodnosti je 214 Slovencev, mej njimi 23 rojenih v Gorici in po večini sim pristojnih, 1G7 je Italijanov in 44 Ne lcev, 3 Srbo-Hrvalje in 1 Anglež. O d I i č n j a k i na gimnaziji so ti dijaki: Osmošolci P o d g o r n i k Karol iz Čepovana, Ratej Fran s Štajarskega, Vale s Alfonz iz vipavskih Gabrij; šestošolci M a n z o n i Anton iz Kanala, Sok Anton z Kreda, V o-d o p i v e c Fran iz Ajdovščine : petošolci Gradnik Alojzij iz Medane. G r u n t a r Fran iz Šmarij, Pavlin Josip iz Vrtojbe, Ž e r j a 1 Anton iz Rihemberga; četrtošolča Med veš Anton iz Livka in Rojic Josip iz Sovodnjega; tretješolci Gruden Benedikt z Lokvij, Hrovat Hilarij iz Dobravelj in Pita m i c Leonida iz Postojino; drugo-šolci B o š k i n Fran iz Pevme, B r a t i n a Ivan iz Ollice, LevpuSček Josip iz Loma ; prvošolci B r a t u ž Ivan iz Dola, C i g o j Leopold iz Malovš, Kogoj Anton iz Idrije pri Bači, Po d gornik Ludovik iz Čepovana in S r e b r n i č Josip iz Solkana. Vabilo. — Po določbi šolskega odbora, sklene se 4. šolsko leto tukajšnje obrtno-na-daljevalne šole 10. julija 1898. ob 9. ud do-poludne. Izdelki učencev bodo razstavljeni v šolskih prodorih Via Barzellini istega in nasledile dni od 9. do 12. in 4. do 6. ure. Ob istem času in v istem šolskem poslopji bodo tudi razstavljeni izdelki učenk »S 1 o g i. n e" strokovne šole za umetno vezenje, oziroma dekliške obrtne šole, kakor tudi ljudske šole »Sloga*. Slavno občinstvo, katero se zanima za te šole in njih napredek, je uljudno vabljeno, udeležiti se sklepa šolskega leta in ogledali si navedeno razstavo. Vodstvi: obrtno-nadaljevalne in strokovne-obrtne šole. Razpis ustanove. — Trgovska in obrtna zbornica v Gorici razpisuje ustanovo letnih 200 gld. iz zaklada barona de Zdhony, ki se ima podeliti mladenču, pristojnemu na Goriško, ki je dijak (ali hoče bili) na kaki trgovski akademiji ali poliU;hniškeni zavodu ali na kakih drugih stičnih višjih šolah in sicer v Avstriji ali zunaj iste, Prošnje je predložiti do 15, avgusta 1.1. pri trgovski in obrtni zbornici v Gorici. Istim je treba pridjati: 1. potrdilo, daje pro-sitelj upisan na kaki akademiji ali sličnem zavodu; 2) spričevala zadnjih dveh tečajev, oziroma maturitetno spričevalo iz srednjih šol in 3. spričevalo o pristojnosti in gmotnih razmerah, katero mora potrditi dolično županstvo. Ustanova se začne izplačevati s 1. ^tečajem šolskega leta 1898./99. ter traja do zaključka študij. Izplačuje pa se vsako leto v 2 obrokih: 1. aprila in 1. oktobra proti rednim pobotnicam in proti dokazu, da se dijak povoljno udeležuje namenjenih študij. Naša podrušna tiskarna t Pulju. — Na vprašanja od raznih strauij naznanjamo, da to tiskarno otvoriino najdalje 1. avgusta, ker jo urejamo prav v velikem obsegu. Potrebne prostore smo morali prirediti na svoje stroške. Stroje treba prenarediti za motor na plin, ki bo prvi v Pulju. Sploh pa nam požira le ureditev tiskarne mnogo časa in denarja. Ko bo pa vse urejeno, bomo mogli tekmovati z vsako tiskarno v Avstriji. — Naši dolžniki naj'bi nam pa posegli pad rebra s — plačilom zastankov. Prosimo! . Kraševci podpirajo — »Lego na-zionale44. —¦ »Un giovane italiano* je« daroval — kakor čitamo v »Corrieru" — 2 kroni za laško »zalego*, ker je na sejmih vTomaju in Štanjelu na Krasu baje večlprodal, Jfeakor pa gosp. Mose, (»Corriere" mu pravi: un uegoziante di Via Rastello sfc"1. G. M o s o p a^ j e daroval r a ti i t e g a "> kron za »Šolski do m". Zraven pa je ta vest v »Corrierir kaj podučljivu za našo ljudi. Kraševci, zdaj vidite, kako stoji reč! Laški kramar je vesri vaših grošev in iz tega veselja daruje krono za »Lego nazionale", t. j. za ono društvo, kateremu je namen, poitalijamMIi Slovence v Primorcu, g. Mose pa daruje za ¦ »Šolski dom1- — kateremu je tudi ustanovuik s KIO gld., iti za druge narodne namene. Kraševci! Hodete znali v prihodnje ločiti Iju-I j i k o od p š e n i e e ? Takti trebili - H krčmarju F o a u iui Solkanski cesti je prišel vodja tovarne Mhiovke. kateri je lastnik gospodar zavoda .usmiljenih devic"; ponujal je steklenice po 3 ki\, namesto po 4, kakor doslej, da bi izpodrinil sodovko iz slovenske tovarne. Toda g. K o n je dejal: »Tudi zastonj nočem vaie vode; mi imamo zdaj svojo tovarno'" hi mo?. je odšel z dolgim nosom. • • Tako bi moral narediti vsak krčiuar. Kj;r pa krčmarji nimajo pameti, naj jim je vtepejo v glavo gostje. V katerih gostilnah nimajo še Ilro-valinovih izdelkov \ Mi bi radi vedeli! Lusko bnrabstvo. — Še po dnevi ne mirujejo. Neka laška baraba je napisala na listič (kateri smo dobili itn pogled) tako: »Hvvivu ilaliani, morda ai ščavi. zivio ta-liansehi dr... za solat'* ter vrgla mimogrede tak listič pred par dnevi v prodajalnico ne« kega slovenskega trgovca, boleča ga seveda na ta način žaliti. Pa se še drznejo brezobzirni iahončki spodtikati se nad na*o mladino. Pometajte pred svojim pragom, pa brzdajte svoje razdivjane otroke, da ne bodo žalili Slovencev, ki jim nič nočejo. Toda saj so oni starejši ravno tako delali in še delajo, če ne še hujše. Umevno je torej, da jim ti služijo v tem pogledu za nzorec in — ff\vie die Alten sungen, so z\vitschern die Jungen". Zasluži pa la fakinaža prav poštenih palic ! Hujskanje proti slovenskim duhovnikom. — »Corriere* in .Seiitiuella" pripoveduje'..), da hoče preč. g. dr. Andrej Pavlic a. stolni vikar v Gorici, dati napraviti v cerkvici na gradu nov tlak in sicer v .ruskih barvah", t. j. v slovenskih; prebivalci tamkaj baje proteslujejo proti temu. Koliko ,'e resnice na tej trditvi, ne vemo, vidi se Se. da iščejo Iahončki vsako priliko, kako bi mogli hujskati proti Slovencem in za to najdejo vzroke povsodi in tudi tam. kjer nikdo ne misli, da stori kaj nevšečnega. Pa vse jim ;e dobro, da le morejo ropotati proti Slovencem. Predzadnja Sentlnolla je bila zaplenjena, ker je prijavila brzojav, kateri je podala v proslava Leopardija goriška mladina, katera je po »Sentinelli" — sinceramente palriotica (t. j. za Italijo) e aneor inspirala d.s sentimenti gentili. — Seveda brzojav je -ii gotovo tak, da je v njem mrgolelo rečij, ii.iperjenili proti Avstriji. Pa, vse zaman: kar znajo, to znajo. Boli jih, da niso v Italiji in za '» porabijo vsako priliko, da izlijejo svoja čutila za »mater Italijo* v besede, ki pa ne bi smele gledati pri nas belega dne, ker so preveč prevratne. Sicer se pa v tem pogledu daje laškim listom neko svobodo, ki je — ncunievna, da ne rečemo hujše. Proti-avstrijskih mislij na izbero najdeš v laškem '¦slu, da se človek zgraža ob njih, „Sočo" pa zaplenijo, če se le brani pred Iahončki, kateri izzivajo naše ljudstvo. Odkod veje ta veter ? TIča spoznaš po petju. — »Sentinela* ie prinesla na uvodnem mestu govor Car-duccija v Rekanatih o Leopardiju. Med drugim Wamo tudi to: Avanti per la patria (t. j. Italija) per la civilta contro t barbari c h e s o noalle porte! Kako da to lepo porabiti; govoril je Carducci v Italiji tako, ah čutiti se more to tudi v Avstriji in vročekrvni Iahončki si res ogrevajo srca za mater ualno na tak način. Ali poznate to petje ? Veste, kdo in kje so usti »barbari che sono alle porte 1» Ali slišite, kako poj6 ti laški tiči ?! Ali še nikdo ne misli na to, storiti konec irredenti? Au8zug—Kiwonat—Estratto. — Najboljšo sliko, komu je določeno gospodariti po avstro-ogerski državi, dobiš v vozovih južne železnice. Pozna tri jezike: nemški, ogerski in laški. Na vrhu torej stoje Neme', za njimi pridejo Ogri in tretji Lahi; o Slovanih, ki dajo največ skupiti železnici, ni ne duha ne siuha. Torej še vedno so gospodarji Nemci, Ogri in Lahi, Slovani parše vedno — hlapci. Izpod Čavna. — Dne 20. junija so sklenili starešine kamenske farne občine, da pristopijo kot u s t a n o v n i ud »Šolskemu domu" z doneskom 100 gld. Slava starašin-stvu! Živeli nasledniki! Iz Deskei. — Posestnik Martin M a r k i č v Desklah je pogorel. Zavarovan je bil pri banki »Slaviji", katere generalni zastop v Ljubljani mu je škodo kulantno izplačal. Radi lega zasluži ta edina slovanska za vi "ivalnica priporočila. Radodarni doneski. Za *&ohki tlom'': Prejelo upravnišlvo: Zložili Osečani pri raztrganju vabil k plesu v Prvačino gld. 2H0. — N. N., trgovec v Gorici, gld. K). Na mesto venca na grob blagopokojne Rozine Gabrščckove nabral Ivan Reja od svojih gostov gld. ,V3l). - Anton Jerkič nabral v Sv. Križu il, juti.SO kr. — Štefan Valentinčič, kurat v Miniiku, pristopaje kot ustanovuik, prvi obrok gld. 20. - - Mlinarjev Jože iz Furianije na račun ustanovnine gld. 20. —• Pri učiteljski konferenci v Tolminu nabrani gld. 4,5."i. ¦ Vesela družba v hotelu pri .Trdi kronah' v čast sv. C. in M. gld. 724 po uredniku Kavčiču. — Pcitelj Muznik nabral v veseli družbi v Ponikvah gld. 2'75. — Jurij Mose daruje gld. 2*50, ker je njegov tekmovalec na sejmu daroval »Legi Nazionale" 2 kroni (glej o tem posebno veslicn). — Ana Kanl<>, krčmarica na Kornu št. 10.. gld. r». Z a m o r c i s o p o ž rit: Pri pošli na (iraliovem gld. 1>\S0. - Pri llujliu gld. 5-60. -- Pri Altemsu gld. 4. ¦ Pri .Zvezdi" gld. 1. -- Pri Gleščiču (Kikiriki) gld. 2-07. — Pri Prinčiču gld. l'7 J.Ufii m- -.t;i.........¦ . .irioi..-. >liti- 1. ju!.;j.i P.ira-lo .!.-1..2»v t. kolu m.-^-ca...... 47 0.1|M.ill, , . . . . ¦ • • Hi š'j-vil.1 -h-ložcv-Iti- 1. julija ztiaAal.i j.- . . . 1037 K mn »plafanih lus*anih Ji Siota |,oJ|iis:uiih i]c!(-2i-\ po 300 kron Ju- I. Julija ............l'.ti.l(KC 4. 5'rcJ;:jt:iov je \n\<> izplačanih >\o 1. junija i:)7t;«IO r-rir.islf. tcti.m lm-fj-a........J7110-.- 0.]|ila.'-a](i . . ........ »s7i- .Stanje jiii J.ijtiiuv Jm- 1. julija .... 17;t-J,1S' 5. Doj.rilnilni zaklad je znaial 1. j-.mija . .Vj.VV-ln Tekom inc-ira .-j.: «lopla.'a!o . . . ¦ ¦ W>.V'M SUnji- a..i.«»l«jiliM-ifa z.ik!a«Ia dn<- 1. julija fi70S-7«» r,. Tekom u^vva. pio-ilo j<- 3^t prosil.-ljcv za jiedujiiii; v zne-ku.......Ž0'.i7"0* |)ov..lilo sejo v zn-.-ku.......1 Tr.sroJ-.m I«|i!afalo , ........l7:j-2:tS- -- 7. Hranilne v!«i;c m> znašali-dne 1. junija lioTSO-CS Vložilo ;-c jo tekom me.«=ei-a..... ."'»ril-- ¦ Izplavalo......... ŽH3-3S Stanje hranilnih vlojr Jne 1. julija . . l*24tW8"30 v loG knjižicah povprek {»o 1170kr. tU-vin. 8. Gotovine dne 1. junija....... pri7'"'" S vola prejemkov lokom meseca .... 2.Vm-2"11 , izdatkov ......3» 75349 Saldo 'ne 1. julija......... 3070-14 9. Denarnega prometa blagajmce od dne 1. junija do dne 1. julia ..... 66583-12 Hranilne vloge se obrestujejo po ¦'/, %. — Predujmi se vračajo v enem ali večtetfanskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po 5'72%.~-Sejaravnateljslva je vsak ponedeljek ob šesti uri zvečer. Uradne ure so od 8. do lf. dopoldne in od 2 do 5. popoldne vsaki dan. „8IOYenska Čitalnica* r CcroTem priredi v nedeljo, dne 10. julija 1898., veselico s plesom na dvorišču g. Josipa Loren-eona. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vspored: 1. »Triglav", mešan zbor vglasbil J. Fleischm..j.; 2. Predsednika pozdrav: 3. aZrinsko-Frankopanka", možki zbor vglasbil I. pl. Zaje; 4. »Deklemacija", deklamuje g. Jitdita Prinčič; 5. »Dneva nam pripelji žar8, mešoviti zbor za sopran ad libitum vglasbil F. Stegnar: 6 »Za dom mej bojni grom8, možki zbor vglasbil P. II. Sattuer; 7. »Krojač ifips0. Veseloigra v 1 dejanji. Vstopnina k veselici udom prosta. Neudje plačajo 20 kr., sedež stane 10 kr. Vstopnina k plesu: udje plačajo za ves čas 1 gld. Neurje plačajo za I. oddelek od 7. do 10. ure zvečer 90 kr., za II. odde.^k od 11. do 4. uro zjutraj 60 kr. Med točkami in pri plesu svira godba. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V slučaju slabega vremena se odloži veselica. V Kamnjali se je osnovalo 26. junija 1.1. zavarovalno društvo za kamensko farno občino. Pravila so poslali v potrjenje; le škoda, da Vrtovinsko županstvo misli nekako ločiti se, ter ustanoviti društvo samo za se. V takih maiih občinah ni svetovati, da bi se snovale posamezne zavarovalnice, temveč male občine naj bi se po dve, tri združile skupaj, kar bi bilo le v njih korist. Torej prej, ko se osnuje kaj, je treba dobro premisliti. Izlet kolesarskega društvu pijočega v puščavi, čeprav bo, kakor se z.it- je, oddan oni klic z Najvišjega mesta, da bi se v prvi vrsti dognala uagodbu z Ogersko. Pa I o ne uojde in vlada si bo morala pomagali neka, časa sama. Kaj se pa potem zgodi, kdo ve. Špansko ameriška vojna. - - Ameriška vlada je dobila 1. t. m. obvestilo, da je Sauipsonovo biodovje v noči od sobote na nedeljo uničilo vse C.ervt-rovo brodovjo v zalivu .Santjago de Cuba ter sežgalo španske ladje; ubežaia je neki jedna sama španska ladja. Ct.rvera je baje v soboto po noči poskusi! zbežali iz Santjaga, ali to se mu ni več posrečilo, Amerikanci so ga premagali. General Shafter je brzojavil v Washing-lon, da je boj trajal od 8. ure zjutraj do zahoda solnca; Amerikanci so vzeli vnanje utrdlu-. Izgube njihove znašajo neki nad 400 mož. Daljša bizoja\ka generala Shafterja pravi, da je Santjago obkoljen popolnoma, .Sicer pa je prepričan, da je Santjago de (hiba tako močna trdnjava, da je z močmi, ki jih im.i sedaj na razpolaganje, ne more vzeti; Amerikanci so imeli v bilki ranjenih iu mitvih okoli 1O0O. Španska vlada je dobila 4. t. m. naznanilo, da j» 1. t. m. začel hud napad od ameriške strani na Santjago. Po triurnem boju se je posrečilo Amerikancem vzeti San .luan. Zvečer so izgubili Španci ludi pozicijo Eigeruev. 4. t. i", pravi brzojav iz Washingtona, da je admiral Sampson udri v pristanišče Santjago de C.uba ter uničil brodovje admirala Orvera, izvzemši jedno samo ladjo. Amerikanci so ujeli baje 1300 španskih pomorščakov v bilki, tudi admirala Cervera, ki je ranjen na roki; uc«!.aja se kot ujetnik na ameriški ladji »Gloncester". Generalu Sliafleriu je ameriška vlada poslala na pomoč več baterij in 6000 vojakov. (m je torej vest o tej bitki povsem resnična, potem bo špansko-ameriška vojna menda v kr.Ukem končana, kajti Cervera je imel najboljfc brodovje na razpolaganje; če je torej lo uničeno, potem se ne morejo Španci več upirati ameriški premoči. Santjago de Guba pa se noče udati. General Shofter je dal rok do preteklega torka, sicer prične z bombardovanjem. Novih vojakov na pomoč Amerikancev pripelje general Miles. Razgled po slovanskem svetu. Umirovljcnjo tržaškega finančnega ravnatelja dr. Scliiisterja je obudilo veliko presenečenj. Pa je tudi kaj nenavadnega, da stopi v pokoj šele 41 let star, prav sposoben uradnik. V Trstu se je raznesla govorica, da je umtrovljenje dr. Schusterja vzročila neka »bogata oseba, ki je tudi o zadnjih državnozborskih volitvah igrala s svojimi ti- sočaki usodno in za Slovence toli pogubno ulogo", in sicer radi odmerjenja osebne do-hodarine. Tej govorici je dr. Schuster sam oporekal, ko se je poslovljal od finančnih uradnikov, dasi je priznal, da je prišel radi osebne dohodarine v navskrižje z baronom Reineltom, katero je bilo jako ostro. Vsekako so morali biti vzroki, radi katerih je dr. Schuster prosil umirovljenja, prav posebni in bilo bi vredno, zasledovati jih, kakor bi bilo vredno tudi famoznemu baronu Reineltu stopiti prav krepko na noge. Spinčič je to že enkrat storil. Ako se poskus večkrat ponovi, se morda vender posreči, narediti konec pogubnemu vplivu tega moža in prijatelja bivšega namestnika Rinaldinija. Pred laško poroto r Trstu je bil Janez K o v a č» č iz Laz pri Sv. Luciji, 30 let star delavec, obsojen na 8 let ječe radi uboja, storjenega na Ign. Božiču. , Znamenita je bila v razpravi opazka zagovornika obtoženčevega, dr. J a n o v i c a ki je dejal, da obžaljuje, da sodi o Kovačiču porota, katera ne pozna ne jezika, kateri govori obtoženec, in tudi ne pozna običajev one dežele, kjer je živel Kovačič, V Trstu so v proslavo 50 letnice vladanja Njegovega Veličanstva postavili odbor, ki ima namen, osnovati poseben zaklad v podporo revnim dijakom slovenske narodnosti iz Trsta in okolice. V odboru so sami vrli tržaški rodoljubi, katerim se gotovo posreči uspeli, Namen je plemenit in za to je želeti odboru vsestranske podpore. Za .prvi splošni zbor slovenskih posojil n learje v % kateri namerava sklicati »Centralna posojilnica" v Krškem prve dni avgusta v Ljubljano, so se oglasile do zdaj s pritrdilom sledeče posojilnice: Velike Lašiče, Podgrad v Istri, Renče, Buzet, Marija Snežna, sy. Trojica v SI. gor., Tinje, Prcvalje, Brežice, Slatina, Gornja Radgona, Smihel pri Pliberku, Domžale, Radeče, Slap pri Vipavi, Moravče. Mokronog, Ribnica, Leskovico, Horjul, Nabrežina, Tolmin. • Od hranilnic je pritrdila mestno hranilnica v Ljubljani,— Prosijo se s lom še ostale si. posojilnice in hranilnice, dn se izjavijo o nameravanem shodu. PotroH. — Mesto Sin) in okolico v Dalmaciji jo zadela grozna nesreča. Dno 2. t. m. je porušil potres Sinj in okoliške kroje •, pojavil se je v jutro oh 5. uri 20 m. in trajal 6 sekund. Posledice potresa so grozne. Nad 10.000 I jndij je brez strehe. V okolici je porušil potres šolska poslopja, cerkve, nošte-vilno kmečkih hiš in gospodarskih poslopij. Najhujše so prizadele vasi; Košute, Gaporice, Vedrine, Grnhe in Vojnič. Manjših sunkov po glavnih je bilo 42. Ponovili pa so se pozneje zopet močnejši šunk". Mesto Sinj ima 450 hiš z 2500 stanov-niki. Ob življenje je prišlo pri potresu okoli 10 Jjudij, 30 jih je neki smrtno ranjenih in lahko ranjenih okoli 70. Ljubljana, ki je pred leti sama pretrpela grozoviist potresa, se je spominjala takoj ponesrečenih bratov v Sinju ter darovala 300 gld. v gotovini in jedno veliko barako. Sestanek slovanskih tehnikov, kateri so nameravali napraviti v Pragi o priliki razstave čeških inženerjev in arhitektov, je vlada prepovedala. Kdove zakaj ? Ali so jo zadnje pražke slavnosti tako prestrašile? Kuj v Avstriji vse zaplenijo. — Neki češki trgovec v Pragi si je dal napraviti dopisnice s češko-poljskim tekstom: Živela češko« poljska solidarnost. Ne bodimo neodločni! Ljubimo se! Državno pravdništvo pa je zagledalo na takih dopisnicah tisoč »pansla-vističnih vragov ter jih je (dopisnice — ne vrage) zaplenilo. Dopisnic s sliko Wolfa, —- moža, ki je nemški irredentovec par exel-lence — in onih s sliko Bismarka pa ne zaplenijo. Ncstvor. — Dne 1. t. m. je v Banja-luki neka gospa iz prvih rodbin rodila otroka z 2 glavama in 3 rokami. Spodnji del telesa pa je bil normalen. Otrok se je porodil živ, pa je takoj umrl. Djali so ga v muzej. Književnost. «Dcr Sttden». — Kakor smo že povedali, je izšel 1. t. m. na Dunaji list »Der Siiden", organ za politiške, kulturelne in gospodarske interese Hrvatov in Slovencev. Prav razveselila je nas koj prva številka, ker iz nje že razvidimo, da bo list podajal prave pravcate slike iz življenja Hrvatov in Slovencev v Primorju. Mi potrebujemo živo takega časnika, ki bo javni označevalec neznosnih razmer ob južnih mejah države, razmer, katere dušijo slovensko-hrvatski iu ob jednem s tem tesno združeni avstrijsko misleči živolj, razmer, ki stremijo po »Italiji uniti", irredentovskih odnošajev in krutostij, katere zadaja pod gotovim pokroviteljstvom slovanskima narodoma laška brezobzirnost. Zadnji čas pa je tudi, da spozna širši svet listo »avito culturo" laških irredentovcev, da vidi, kako postopajo Iahončki s Slovani v Primorju, oni Iahončki, ki pred svetom, ne-poznavajočim Primorja, trkajo na svojo, »latinita in civilta", ki so pa hujši v zdivja-nosti od zadnjega današnji dan še neizobraženega ljudstva... List »der Saden" obeta storiti veliko dobrega za Slovane v Primorju in že v programu povdarja, da se bo spominjal okol-nostij, da tvorijo Slovani velikansko večino v Avstriji ter da Hrvatje in Slovenci v Pri- | morju ne uživajo še onih pravic, katere jun pripadajo po njihovom patrijotizmu, po njihovi duševni v?posobljenosti iti katera jim gre po njihovi večini. Listu želimo vsestranskega napredka, snsebno pa dobrih dopisnikov, poznarajofiih pnjile razmere oh južnih mejah Avstrije, katere razmere so se doslej od gotovih stranij tako nekako prikrivale, da širši sv«t ni mogel razvideli, kaj se godi v južni Avstriji. Brcnit - Šeidc 65 Jn\ bis fl. U-65 per Met. sowic sclivvarzc, vveisse tmd farhige Henneherg-Seloe von 4* tr. las fl. U6.» i. Met. - in tlen modernsten Gevvcben, farben und Dessins. An Prhate porto- and steucrfrci ins Hans. Mustcr umgeheud. O. Hcuneberg's Seidcn-F»I»riken (k. u. k. IIofl;), ZttRIGH. (<») ~~~~ Sploino J« priznano pri želodčnih boleznih kot najboljše preliivljfvo in odvajalno sredstvo Gascara Sagrada Halap vino iz deželne lekarne «Pri Mariji pontajaj P1» Mr. Milan Leustek v Ljubljani. 1 vel. slekl. jjM. 1-20. — Razpošilja se z obratne pošlo 117, «w Dunajska borza 7". julija 1898. Skupni državni dolg v nolab ... 101 tfld. 73 kr. Skupni državni dolf? v srebru . ... 101 . *»"» , Avstrijska zlata renta.......121 > 20 a Avstrijska kronska renta 4% ... 100 . 90 « Ogerska zlata renta 4$......120 , 7.} , Ogerska kronska renta 4% ..... 99 . On , Avstro-ogerske bančne delnice . . . W7 , « Kreditne delnice.........3">9 . 41 . London vista...........118 » 95 , Nemški drž. bankovc" za 100 mark . 58 , 80 „ 20 mark............11.71, 20 frankov............ 9 , 52 , Italijanske lire..........44 , 431/,, C. kr. rekini.......... . 5 , 63 , ~~ Bospodu i. iFistofoletiiju, lekarnarju G o p i c a. Prav iz srca se Vam zahvaljujem, za Vaše želodčne kapljice, ki so meni v bolezni prav zelo pomagale. Prosim, pošljite mi jih še 1 ducat a 30 kr. S poslovanjem ostajam Vam ulani Jernej Vcliovee, iz Črne pri Pliberku !«fi a—l na Koroškem. Podpisani naznanja, da je svojo zobozdravnico in zobozuViivniško-tckniški /uvod R. KOLL Via Tre Re št. 13 z 7. dnem julija premestil ¦»#- v ulico Tentro št. 18 -*» S spoštovanjem 1C8 2-1 K Koli. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lelnem praktičnem svojem delovanju, v prvih goriških izdelovalnicah utež olvoril v Semeniški ulici št. 18 lastno zalogo z izdelovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov in višine, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najuižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati sbvno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne utežet kolesa, Šivalne stroje in slične reči. Imam glavno zalogo koles prvih amori-kanskih sistemov, katera so pripoznana najboljše. — Vedno pripravljen na izvršitev se beleži udani KAUOL KOMEL, 109 20-1_____________v SemeniSki ulici številka 8. Št, 779. Razglas. Podpisano odda dne 19. t. m. lov cele županije v zakup potom javne dražbe za prihodnjo osemletno dobo, t, j. od 1. maja 1898. do 30. aprila 1906. Dražilo se bo v občinski pisarnici v Opatjemselu od 9. do. 12. ure predpoludne, in sicer! davčna občina Dol. Vrh od 9. do 10., davčna občina Opatjeselo od 10. do 11. in dav. občina Novavas od 11. do 12. ure... Pogoji dražbe in zakupa se morejo pregledati pri c. kr. okr. glavarstvu v Gorici in tukaj. Županstvo Opatjeselo, dne 5. julija 1898. Župan Marušič. V najerri se odda pod ugodnimi pogoji nova kovačija z jednim kladvpm na močni vodi. Kje? pove npravništvo „Soce*, 100 uQ 300 IJIU. IIIC5GUIIU be vgeh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica jn ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludvvig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse SBndapest. 138.10---» Oglas. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v hiši Fonzart, nasproti Venuiijevi prodajalmei jestvin ruz. ico usnja katero vodi na moj račun g. Anton Gerbec. Priporočuje se si. občinstvu v Solkanu, posebno pa iz hribov zagotavljajo, da so cene mnogo niže nego li v mestu. Ob enem priporočam svojo tovarno usnja in zalogo na debelo na domu v Črničah. Z vsem spoštovanjem udani Josip Kosovel, iz Cimič. Jurij Mose v Gorici trgovec z manufakturnitn (krojnim) blagom v Raštelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih sno vij za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki slan, bodisi duhov nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka K Riessner, t lunsii nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preti, duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo naprroh-nih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče it.1.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.) tiskarno črk na perilo. (F' .cl.) P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD * GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. C. kr. privileg. krojni aparati. Edina slov. zaloga dežnikov, solenikov in rokavie za dame gospode in uradnike. ffl.POYEHAJ krojaški Mojster In trgovec tr Gorici n Travniku v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22. Bogata zaloga vsakovrstnega blagn, gotovih oblek, perila. vseh priprav zn obleke za vsaki letni čas. — Hlago so prodaja tudi na meto r in sieer le v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila a izdelovanja rainih oblek da-kete, pelerine, haveloke) tudi za dame po riaj-I+—2ii novejSi modi. Izobražen« slov. rodbina vsprejine infflunijoii VeC upravništvo „Soče*. UHiKlffl V Berici — Nunska ulica 14-16 -— V Gorici Prodajni niča in edina mehanična popravljalnica JP^Jfe^ šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nait 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje >e vdobtr od ;dd. ?>~2 naprej. V zalo-i ituata tiuii dvokolesa, puške m samokrese. fB^POOCSu^&JM^Ofiiflp Podpisana pr.poročata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno protajaliico jestm V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Gognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, tini nun, rnzIiCna vina, gorušice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zrne-itii cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7;i trgovca v HemcuiSkl ulici št. 1 v hiši, kjer je ,,Tr(.ov>ko-obrlna zadrupa'. ^ Urojani -ii naznaniti slavnemu ob- ^ #g( činntvu, da f-em zapričel v Trstu trgovino za L¦ komisijonaino in špedicijsko % Naročila in Mcor mala v poSiljalvah ^ pn r» kjt. po j)(>;ii in od '.50 k'/ naprej ;>u fe. po železnici, izvr>etal bom točno in ceno. Š!* Huzpniiljal butit razen kolonijalnega '$& blaga Itidi ilru^c na trg spadajoč« stvari, >rft ...... -i 'lr. Pečal 5r* sadjarsko društvo za Irda v CJorici prodaja pristno briško rebulo. j3j Anton Potatzky v Gorici. >a sredi Rnšteljtt 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljšo šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. SveUlijIcc. — Rožni venci. ¦— Masne knjižice. Hišna obuvala m vse letne čase. P o s *• b n .; s. i: Semena za zelenjave, trm H detelje. Najbolje oskrbljena /.Ao^u za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trtrih ter na deželi. i X> {'¦> kakor- >adjc. zelenjavo, ribe i dr. Pečal gf m- bom 7. razprodavanjem •lomačh ]iridcl~ &§, kov, h prijenianjem blaga v svoja skladišča, fe v, dajal na i-»la uaplačila in po,-redo\al ..<,- .»^ s*. tirno piodajo na korist la-!nika ;^ V Trgoval boni tudi z vinom n;i debelo. -<4i p; Spreji-cni zastopstva trdnih - za ji koiikuretico sjiosobuih tvrdk in polagam "y za to kavcijo. ^i g Nadejnje se, da «c me sorojaki do- ®f ;;• mi.-lijo, ostajam odličnim »poStov.injem udani S> ii Eruest 1'ciraii, ^ % M-; (d.) v ulici S. Franceaco štv. 6. ife niež. juh.l. razstavi odlikovan s M-elir, drž. svcljnjo i lvovsli razstavi s pivo ceno • srebrno »velimo "mrr Tovarna uzornih talovadnfh priprav JOS. WKMJWŠ-$L, v Pragi na Smlhovu (Praba-Smichov) Vinohradsku ulice čislo Siti. se priporoča k popolnemu uzornomu prirojovanju soKolsliilt in šolskih tolovadiilc po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo pilpoioču-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto, 1,'ene zelči zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. ;Vavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnin« prosto. 80, ,V2 1(1 _^>B|^|||B^,|)B||B(||li-(1B^__^B-|1>^^^ I Poprave IzvrSuje po najnižjih cenah. Vse StFOJe za pOljedelStVO. Vnovič znižani; cene! Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Suš'5"1^ za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti perOUOSporJ, poboljšani sestav _____ Vermorelov. 'M 20- G Mlalilnice, mlini za žito, stiskalnice (prefe) za vino In sadje različnih sestav. (Te stiskalnice imajo skoro ono ttačilno moč kaUr hidravlične vodovodne preše). Stamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenab. Stiskalnice, za seno In jf-~ ~ f\T\r w^,Si^L slamo, ter \M-poin-but',v>akovi>!nc m^^ff^^^ ^k ..fi** loljiihi^ke si roje prodaja v najboljši -va^ ^t*.. --.. ^ j„.# jf(>nCT na Duiitiju II .. Praterstrasse 49. I ponarejanjem s-e je posebno treh Zastopniki »e iščejo. r®0000@©00®0©000©000« Prva slovenska trgovina z zelenjem 5 v Gorici g Konjedie & Z^jec < (prej G. Darbo) pred nadškof^o št. 5. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in plosčevine, raznega obrtnijskcga in ponižnega orodja. Vsakovrstne okove za pehistvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov e. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga 0 najboljšega koroškega Aoalon in Brešcian jekla. 0 Ijjl Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz G% prvih toVarn. 5K Cesar ni v zalogi, se priskrbi nemudoma. Kupujeta staro železje Vr UH in kovine po najvišji dnevni eeni. gS >0000000000000000000® 0 0 0 © • 0 0 © 0 0