Naročnina mesečno . 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/ill Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zngreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhuju vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dnevu po prazniku Odločimo se! i. . (Misli itz govora tajniika krščanske delavske strokovne internacionale, holamdskega senatorja Serrarensa v Ljubljani dne 9. t. m.) Krščanskosocialna delavska strokovna internacionala je imela v desetih letih svojega obstoja iz vo je vatli težke borbe. V prvih povojnih letih so imele nanjo in nu n jeno delo velik upi)v napetosti v mednarodni politik j, napetosti, ki so bile in so .še ostre po celil Evropi. Toda zavest skupne usode vseh narodov, uvidevnost za nacionalne vrednote, skupnost interesov delavstva vseh držav, posebno pa naš čut internacionalnega, krščanskega bratstva sp vztrajno in z gotovostjo privedle zastopnike posameznih narodov v krščanski strokovni internacionali k -smotrnemu in složnemu delu, ter jih združile v trdno dejovno vez,' kar je mnogo doprineslo k sporazumevanju med narodi »ploh. Krščanska delavska strokovna internacio-nala si je priborila mesto v mednarodnem uradu dela v Ženevi. Marksisti, oziroma II. inter-nacionala je hotela delavsko zastopstvo v Ženevi popolnoma monopolizirati zase. Mi smo ta monopol prebili s tem, da smo na mednarodno delavsko konferenco 1. 1921 poslali svojega delegata iz Holandskc, ki je bil obenem tajnik krščanske strokovne iinternaclkmale. Kljub ljutemu odporu mainksistov je bil zastopnik krščanskega delavstva prdpuščen na konferenco. Za tem so se razmere v Ženevi v teku časa znatno zboljšale. Stvorilo se jc nekako sodelovanje socialističnih in krščanskih delavskih zastopnikov, ki sicer še ni popolno vendar pa nam oimogoča, da pri posameznih vprašanjih, ki se v Ženevi obravnavajo, uveljavimo zahteve našega krščanskega delavskega gibanja. Vpošteva-ni smo sedaj tudi v gospodarski organizaciji DruStva narodov, oziroma imamo zastopnika na svetovnih gospodarskih konferencah. Ce sc pred stalnim sodnim dvc.rom za mednarodno ju-sttico, haškim svetovnim razsodiščem, obravnavajo vprašanja, ki se tičejo dela in delavstva, tedaj se prav tako zasliši naša internaciouiala kaikor delodajalci ali marksisti. Zastopani smo tudi v mer!narorlneio inštitutu za racionalizacijo. Skoro ni mednarodnega gibanja, h kateremu ne bi bila vabljena tudi naša internacionala. Članstvo krščanske strokovne internacionale znaša dva milijona. Znašalo je že tri, pa so odpadli italijanski tovariši, kojih bujno razvijajočo krščansko strokovno organizacijo jc uničil fašizem. Nočem obravnavati političnih zadev, toda le to naj poudarim, da v Italiji svobode ■za strokovne organizacije ni v eč. Svobode delavcev, da si z organizacijami ustvarijo samopomoč, tiste svobode, ki je bila nekdaj razglašena baš iz Rima ven za delavstvo vsega sveta tnko mojstrsko v »Rerum Novarum«, tiste svobode v Italiji ni več. Več nočem govoriti o tej državi. Krščanska delavska strokovna organizacija je izvedena v 15 državah in konstantno raste ter sc krepi. Najmočnejša je v Nemčiji, Avstriji, na Holandskem in v Belgiji. Povsod tu tvori tudi vplivno silo v državni politiki. Strokovne organizacije so organizirana samopomoč delavstva; drugi jih morejo podpirati. Posebno pnžnjo in pomen polngomo nn pomoč od strani duhovništva. Saj pravi »Rerum Novarum« doslovno takole: »Cerkev ne bo nikoli in nikjer odrekla pomoči s svoje strani in bo pomagala tem bolj, čim večjo svobodo bo imela. Naši duhovniki naj prožijo v pomoč vse svoje moči. Dragi bratje, s svetom in dejansko pomočjo jim pojdite z zgledom naprej.« — S tein je za nas katolike podan temelj za sodelovanje duhovništva v strokovnem pclkretu. Torln delavci morajo sami biti nositelji pokretn in ga tudi sami voditi. To je fundamentalno načelo krščanske delavske strokovne internacionale. Trclba pa je strokovnim organizacijam ustvariti tudi zdravo in močno gmotno podlago. Tedenski prispevek mora znašati vsaj enourno plačo. Le tedaj more delavec od organizacije kaj zahtevati. Toda glavna stvar je požrtvovalnost, vztrajnost in smotrno skupno delo delavstva samega. Organizacij ne ustvarjajo strokovni tajniki, ampak sodelovanje vseh. Vemo, da imamo prav mi najboljša temeljna načela, ki na svetu sploh so in morejo biti. Vemo, da so ta načela, krščanska načela, v stanu prinesti svetu in vsemu človeštvu čim večjo srečo. Ali to naše prepričanje nam obenem nalaga dolžnost, da za izvedbo teh načel tudi delamo. Očitali so in šc očitajo nam kristjanom, da ne moremo delavstva osvoboditi iz verig suženjstva in ga dvigati kvišiku, ker smo preveč obrnjeni v onostranstvo. A prav radi tega, ker verujemo v onostranstvo s sedanjim tostran-stvom nismo zadovoljni! Če delamo na novi ureditvi diružbe in gospodarstva ne delamo tega samo zaradi naših mnte-rielnih interesov, ampak zato, ker nam to delo ukazuje Bog! Zato pa tudi vsako stremljenje in dclio ter prizadevanje v našem krščanskem strokovnem pokretn dobiva s tem prav jjoseben enačaj in |K>sebno visoko vrednost! Če opazujemo mi kristjani iz eentruma vse svetovne: zgodovine, za Golgote, današnjo družbo tedaj vidfnno, kako današnja ljudstva plešejo breznožen ples okoli zlatega teleta naše dobe: vsemogočnega dolarja. Ne ustvarjajo zla karteli. trusti, konoerni. racionalizacija in industrija! Ne! To so Ic oblike gospodarskega ustroja. V Ženevi sc je reklo, da bi tudi te oblllike mogle biti dobre, če bi se podredili interesi posameznikov skupnemu dobru. Ali baš -tu jc vir in poreklo zla Baš tega ni! Moderno gospodarstvo je gospodarstvo snino radi profita. Smisel današnjega gospodarstva je največji nesmisel. In sedaj vprašamo: Ali jc pravično, če sc mora žrtvovati brezmejnemu pohlepu po profilu nekaterih življenjska sreča milijonov? Ali je pravično, če produkcija narašča in sc dosegajo ve?ji profili, pa more od te produkcije živeti vedno manj ljudi? Ali je prnvično, če so produkcijski stroški vedno manjši, cene izdelkom pa ostajajo iste al! celo raslejo. Ali je prnvično, če povzroča nadprodukcija bedo brezštevilnih mas? Ali jc prnvično, da obvladuje špekulantaka Odmev fašistične justice po kulturnem svetu Italijanski tisk je posebno ogorčen na angleške tiste Silno je razburil italijansko časopisje članek glasila angleške liberalne stranke, »Manchester i Guardian-a«, ki je v ostrih besedah obsodil justi-fikacijo 4 Slovencev v Bazovici. »Tribuna« očitn uglednemu angleškemu listu, da se je »solidari-ziral z roparji, požigalci in morilci«. Najhujše je. zadelo fašistično Italijo sumniče-nje angleškega lista, ki je dejal, da je naglica izrednega sodišča v Trstu imela bržčas še druge vzroke, nego je bil nameravani vtis na inoezmstvo. V tem vidi fašizem namigavanje angleškega glasila j kakor da bi v Italiji ne bilo nekaj v redu, ali pa da se jc hotelo s to naglico nekoga provocirati. »Tribuna« trdi s znanimi frazami, ki si jih je prisvojilo po naredbi najvišjih instanc vse fašistično časopisje, da naglica tržaškega procesa ni niti najmanj škodovala objektivnosti, čeprav so obsojenci tak vse sami priznali. Znano pa je, da je izredno sodišče vojaško sodišče, ki po svoji naravi povsod na svetu ne ljubi nepotrebnega zavlačevanja. (Izredni tribunal ni v pravem pomenu besede vojaško sodišče, ampak je sestavljen iz samih fašistov, ki služijo v milici, katera je sicer nekako pol leta sem v sestavu italijanske armade, dejansko pa je čisto strankarska institucija, oziroma njena oborožena moč.) »Tribuna potem citira sledeči odstavek glasila Lloyda Georgea: »Obsojenci pripadajo tisti kategoriji teroristov, kateri so vedno uživali simpatijo liberalnega javnega mnenja, in kojih somišljeniki so položili temelj svobodi in neodvisnosti Italiji. Peticije in protesti so se poslali v Ženevo drug za drugim v upanju, da bo Društvo narodov rešilo življenje obsojencev; toda to upanje je bilo zaman. Naglica obsodbe in usmrtitve je zaušnica v obraz tistim, ki ljubijo stvar svobode.« Na to ne ve Ogorčenje nad Čehi »Uiornale d' Italja« je .jako indigniran radi pisanja češkoslovaških listov ob priliki tržaške smrtne obsodbe, zlasti zaradi besed, ki jih je napisal nek praški list. da .je namreč »tržaška obsodba karakteristična za podlosti, ki jih zagreši vsak režim takrat, kadar stoji pred koncem«. Nadalje zamerijo najbolj listom v Bratislavi, ker so pisali, da »niti Avstrija ni bila tako barbarska, pa je doživela žalosten konec, kakor ga bo najbrže tudi Italija«. Edina tolažba sredi vala ogromnega ogorčenja, ki ga je zbudil konec tržaškega procesa v vsej mednarodni javnosti, je za italijanski tisk pariški »Journal«, ki pravi, da se je zgodila v Trstu pravica. Treba pa je vedeti, da je »Journak navaden bolgarski reakcionaren list, ki dobiva podporo od rimske vlade. Je tudi edini na svetu, ki zagovarja v tem slučaju italijanski režim, pa o-sledice.« »Tribuna«, ki je en odstavek preje podčrtala, da je »Machester Guardian« edini angleški list, ki se postavlja na stran obsojencem, se zdaj naenkrat spomni, da pišejo enako tudi »Central Nevvs«, ki označujejo kot nekaj'nezaslišanega, da se je ekse-kucija izvršila komaj 8 ur po izrečeni obsodbi. To opravičuje italijanski list s tem, da se po zakonu ,ima izvršiti smrtna obsodba v razdobju 24 ur in da ima vojaški poveljnik kraja pravico, da prošnjo za pomilostitev da naprej ali ne. Vračajoč se k »Manchester Guardianu* ne ve drugega odgovora, kakor da so obsojenci v primeri z mučenikom Viljemom Oberdankom tako pritlikavi, da ni vredno angleškega lista sploh zavračati Istotako se' zgraža nad pisanjem glavnega glasila angleške liberalne stranke »Giornale dMtalia . koli kazenska ekspcdicija fašistov. Komentarji, ki so bili listom predpisani iz Rima, naglašajo '^.glasno, da je Italija s to razsodbo čuvala evropsko kulturo proti barbarizmu«. Prav dobro je; da se nam je to reklo, ker bi sicer na to misel ne prišel r.ohče na svetu. Nasprotno, ves svet je imel vtis, da je fašistična Italija sprejela vase ves barbarizem, kar ga je šc strašilo po Evropi, in ga spravila v sistem, ki se imenuje fašizem. Nasproti vsem demantijem vztra ja Abend« danes tri tem, da je njegova vest o intervenciji italijanskega poslanika resnična. Nadaljnje aretacije Italijanski listi poročajo, da so oblasti pri ubitem Jožefu Kukcu našli papirje, na podlagi katerih so sledile številne aretacije, zlasti v postojnskem okraju. Pravijo, da so ti ljudje Kukca v vseh njegovih akcijah podpirali, bili z njim v zvezi in ga brezpogojno poslušali. Cel kup beležk, pisem in izkaznic so služile oblastem, da so baje prišle na sled obširni slovenski teroristični organizaciji, ki je operirala na Krasu. Isti listi trdijo, da je bil Kukec v tesnih zvezah z Bidovcem in Valenčičem in zdi se, da je Valenčič Kukca prevažal večkrat na svojem avtomobilu. V Postojni so aretirali nekega Slovenca, znanega po svojem protiitalijanskem mišljenju, ki je tudi na svojem avtomobilu vozil Kukca do meje istega dne, ko je bil Moise ubit. Tako italijanski tisk. Italijanski listi pišejo tudi o dogodku nekaj dni po Kukcovem koncu, ko sta dva italijanska finančnika blizu Kote 452 naletela na nekega neznanca z revolverjem v roki, ki tjim je pa z drznim skokom preko skale ušel. Italijanske oblasti so tudi v Trstu in tržaški okolici zaprle več oseb, o katerih sumijo, da so v zvezi z nameravanim atentatom na Mussolinija, o katerem se je govorilo med procesom. Italijanski listi tudi poročajo, da se bo proces proti ostalim 69 Slovencem, od katerih nekateri bivajo v inozemstvu, vršil, kakor se izve iz merodajnega mesta, še tekom meseca septembra. Eksekucijska četa odlikovana »Foglio d'Ordini«, službeni list vladajoče fašistične stranke, ki ga navadno rediguje sam predsednik vlade Mussolini in ki izhaja samo ob izredno važnih prilikah, objavlja istočasno, ko piše, da je »še pripravljen svinec za druge hrbte, ki ga že nekaj časa zaslužijo in ga bodo imeli«, odlikovanje 58, bataljona tržaške milice s sledečimi besedami: I »58, bataljon tržaške milice je tretji bataljon fašistične milice, katerega je doletela čast, da da borzna igra celotno industrijsko produkcijo, tako da je iz milijardnih izgub na newyorški borzi nastala za milijone brezposelnih velika beda?... Zaradi pravičnosti se torej boni krščanska strokovna internacionala za novo ureditev gospodarstva, katerega ne bo obvladal samo pohlepa j>o dobičku, ampak bo njega namen, zadovoljitev resničnih potreb človeštva. Mi hočemo gospodarski red. Ta pa je mogoč lc, če so zasigurane pravice in svoboda vsem trn če je gospodarstvo tinravnavo na njegov pravi cilj, lo ie zadovoljitev resničnih potreb človeštva. V današnjem kapitalističnem gospodarskem neredu pa sc ne vpraša (x> tem, kakšne dobrine potrebuje družba, ampak samo, katere donašajo največje profite. Zato ustvarjajo voditelji gospodarstva s svojo ogromno reklamo umetne j »otrobe, ki jih vse doslej ni bilo in ki tudi bistveno niso nikakc življenjske potrebe, ampak celo zadovoljitvi resničnih potreb nasprotujejo Tu more. pokazati pravo pot k rešitvi le krščanska morala, kajti le v njeni luči moremo prav postavitli vrsto potreb človeštva. Lc tnko lv> gospodarstvo res prišlo do novega reda. Mi se borimo za nov družalbmi rod, ki bo vsakemu sposobnemu delovnemu človeku zagotovil pravičen del na dobrinah tega sveta, ki bo smatral njegovo delo nc za orodje v svrho pridobivanja profilov nekaterih, ampak za dragoceno slu-žbo v interesu splošnosti, ki ga 1k> kot svobodnega sodelavca ceni! v smotrnem gospodarstvu, ki mu lx> omogočil da Ivo vršil svoje dolžnosti napram Bogu, družini, državi in napram svojemu stainu, ki mu 1k> vrnil nazaj veselje do »leia in zavesi njegove vrednosti. To jc naš velik mednarodni in krščanski cilj. Danes se. odloča, ali bo svet jutri ena samo ogromna razvalina, ali pa zavlada zopet krščanska pravica v življenju držav in narudov! Odločimo sel i -f- Franc Valenčič. eksekucijsko četo proti sovražnikom režima. Prvi bataljon je bil pistojski (ki je ustrelil nekega Italijana antifašista, obsojenega na smrt od izrednega tribunala), drugi je bil puljski (ki jc ustrelil Gort ana), V vseh treh slučajih je bilo obnašanje črnih srajc vzorno. — Razume se, da se sovražniki vseh plemen, vseh barv in vseh nazorov zaganjajo v svojem divjem srdu v narodno milico. Tem bolj pa jo obdajajo s svojimi simpatijami in občudovanjem vsi fašisti.« Pripominjamo še. da »Foglio d'0rdini« svoje vrstice o svincu, ki da ga ima šc pripravljenega za sovražnike režima, zaključuje z besedami: »Bai-kania je na drugi strani Snežnika.. Službeni list nadalje naznanja: »Predsednik vlade ie podelil bronasto mcdajlo v spomin črni srajci Moise Romano; broi.rsto medaljo miličnik*) Caminada; srebrno medaljo miličniku Dusu. Te medalje se bodo podelile t. februarja r VIII. 1 ctu fašistične revolucije, ki je obenem obletnica ustanovitve narodne milice. Ob;avljamo pa odlikovanje črne srajce Duša že sedaj. On jc ugonobil poveljnika četašev. Ta čin ima značaj simbola in dobrih auspicij.« Te besede službenega lista, ki se smatra kot dnevno povelje samega predsednika vlade, fašistični listi komentirajo in pravijo, da bo enkrat »zapečatena tudi usoda tistih, ki z.amišljajo zarote proti Italiji, pa jih izredni tribunal ni mogel zadeti, ako bi dan obračuna imel priti.« „Piccoto" si daje zopet opravka s „S!overtcem" »Piccolo« je zelo razburjen zaradi članka, v katerem je »Slovenec, po izvršeni eksekuciji štirih si ovenskih mučenikov v Bazovici ožigosal fašistično justico in oddal čast ter večen spomin žrtvam. Tržaški list daje duška svoji, v resnici nepopisni jezi, ker je »Slovenec, dejal, da je kri štirih žrtev izrednega tribunala še enkrat izpričala, da je Julijska krajina slovenska. Pravi, ds »Slovenec« s tem sam opravičuje polno pravico Italije, da je neizprosna napram onim, ki mislijo, da Julijska pokrajina ni italijanska. »Slovcncc« da s tak imi besedami oborožuje sam roke neizobraženih zločincev. Če bi bil »Slovenec« — tako nadaljuje »Piccolo« ,— v pravem času rekel bratom v Julijski krajini, da je meja Julijskih Alp nespremenljiva, bi mogoče ne bilo prišlo do sedanjih dogodkov. i Piccolo- polemizira nadalje z. našim listom zaradi izrednega sodišča, rekoč, da je izredni tribunal vojaško sodišče in ne sodišče poklicnih sodnikov, ki primenjuje paragrafe vojnega kazenskega zakonika zoper veleizda alce. Dokaze Slovenca pa, da »ta tribunal ne glede na lo. ali je civilnega ali vojaškega značaja, ni sodil po pravici niti a potrebno objektivnostjo, ler se jo opiral izključno na izsiljena priznanja, preide Piccolo s |>opolnini molkom. Tržaški list končno pravi, da mora biti vsak Italijan posebno ogorčen zaradi Slovenčevega« stavka, da je vse jugoslovansko prebivalstvo Julijske krajine od daleč molče prisostvovalo eksekuciji v nemi žalosti in da je veličasten mir vladal nad pokrajino, ki jo je |>osvelila kri bratov, padlih za boljšo bodočnost slovanskega naroda v Italiji. Smešni sodniki — Tržaški proces je za nami. Najžaloslnejši jc za naš narod, najsramotnejši sa italijanski narod. Slovenci in Hrvati kot narodna manjšina v Italiji so sojeni dan za dnem od izrednega sodišča, ki sodi navadno le ob času najhu.še vojne vihre. Tu zopet tiči p:cpričanjc italijanske oblasti, da smatrajo kraje, ki so se jih po krivici prisvojili na kraju svetovne vojne, kot nekake vojne krajine, kjer še vedno mora poslovati preki sod. Državni tožitelj je podtaknil v tem procesu obtoženim in obsojenim Slovencem in Hrvatom smešno trditev, da so hoteli ti ljudje celo ubiti dr. Ante Paveliča, ki je po mnenju državnega tožitelja »najboljši zastopnik našega naroda«. Sam je rekel doslovno: »To so, gospodje, tisti ljudje, ki jih je treba danes soditi. 20 jih jc, 30, 10, morda največ 100. Prisvojili so si pravico, da govorijo v imenu naroda, kakor pravijo, prijateljskega. Hoteli so ubiti enega izmed najboljših zastopnikov tega naroda, dr. Anta Paveliča.« Državni tožitelj jim je hotel s tem naprtili, da so delali tudi proti dr. Paveliču, za katerega obtoženci niti vedeli niso, niti niso o njem nič čuli. O Paveliču kot zastopniku pa ve naš narod bolje, kakor vsak državni tožilec fašistične juatice. 69. nemški katoliški shod KOlu, septembra. V .Miinstru, glavnem mestu We.slt.ilije, se je e dni m vršil iS» vsenemški katoliški shod, Ui jo po svoji strumni organizaciji in velikanskem Številu udeležencev vzbudil veliko pozornost tudi pri uekatollčanih. Podobno kakor francoski socialni tedni, ima tudi vsak izmed vsakoletnih nemških katoliških shodov posebno oblljelje. Lansko leto je katoliški shod v Freiburgu obravnaval vprašanje krščanske družine, Lotos pa je bil glavni predmet razprav problem krščanske vigoje. \ praša-nje krščanske vzgoje mladine, je slejkopret za katoličane eden glavnih problemov sedanjega Sam poglavar katoliške cerkve sv. Oče Pij M. ga •e v svoji znameniti okrožnici Represenianti in terra (»1. decembra 1929) v vsej globini načel in obdelal, kakor je lastno le katoliškemu trsuku. V tej okrožnici je papež očrtal delokrog Cerkve, družine iu države in vsaki določil ono meslo pri vzgoji, ki ga ima po naravnem in božjem pravu v človekovem življenju. Papeževa okrožnica je ludi služila za podlago razpravam in debatam na katoliškem shodu v Ministru, listen najbolj temeljitih referatov je bil oni. p. Sohroterlerja S. .1. (DOseldorf). ki je razpravljal o katoliškem lagojnem idealu, kakor je poudarjen in začrtan v papeževi vzgojni enciklikt. Katoliški vzgojni ideal je vseobsešen in urejen, je nadfaaoven in vendar temelji sredi živega toka življenja, je humanističen iu ralističen. V nasprotju s .katoliškim vzgojnim idealom kažejo vsi drugi vzgojni sistemi zelo pomanjkljivo eno-lra-nosi, ali poudariao preveč intelekt iti zanemarjajo ikwiveitje, ali pretiravajo telesnost in opuščajo du-ševiiosl ter uadoaravnos;. Mnoge moderne struje docota zanemarjajo človeka, kol esebnost. N svojih cenovsh so panteistiine in monistične. Zopet drugI modemi vzgojitelji hočejo, da vse vodi in \T.eaja država. Tudi to je enostranest. ki vodi v Vas- ftijo javnega in čo mogoče celo zasebnega žrv^enja. Ena javnih sodobnih nalog krščanstva je. da vpoatavi družino in ji da možnost ter veselje do vzgoje otrok. Potem pa je stvar šole. da po tebah krščanskih staršev in na osnovi kriča iske morate nadaljuje od staršev započeto vzgojo. Hrupi govor ie imel p. Dosiderij BreHenstein. 'raneiškan iz Freiburga. ki je obravnaval socialistični rigojni ideal. Tudi njegov govor je radi temeljitosti in bonate doku men K«, most i izzval veliko pozornost. Sploh .jo kalcbšfci shod zopet poiegnil krepke čile ločnice med katolicizmom ter komu-nkmo-m, socializmom in kapitalizmom na drugi strani. Posebna nota katoliškega shoda je bila vrs^-a referatov, ki so obravnavali »ajinodfrnejš* vprašanja. lahko hi rrkli. d« je k«otiški shes čas je bilo razpoloženje zbarovJeev izvrstno. Sklepnih zborovanj se je udeleževalo do 120.000 katohkov Seveda ni mogoče povzeti v kratkem vse bogate vsebine neštetih zborovanj. Mirno po lahko rečemo, da je dal katoliški shod kaioll-»kjemu živijen>u v Nemčiji krepke podbude ln orientacije vseh spornih vprašanj. V vseh -teh povojnih letih so morali najboljši katoliški možje žrtvovati svoje sile zunanji zgradbi mlade republike. .lavno življenje, politika in politični boji. so absorbirali njihove najboljše moči. Pri tem ie trpela nekoliko notranja zgraduja katoliškega človeka. Sedaj ]>a vsi čutimo, da se boj za duše bliža odle-Silnemu stanju, ko ho katoličanstvu treba, da v vrenju in duhovnih borbah sedanjosti umno združi notranjost in zunanjost, javno delo. z delom na prržiiici in spovodnici. V tej smeri pomeni katoliški shod velik korak naprej in bode njegovo delo gotovo obrodilo koristno sadove. Shodu je ves čas prisostvoval papežev nuncij Orsenigo. ki je imel sklepno sveto mašo. Bilo pa je navzočih tudi mnogo drugih cerkvenih dostojanstvenikov in katoliških voditeljev, kakor državni kancler dr. Briining, prejšnji kancler dr. Marxs in veliko drugih parlamentarcev. Kongres Ike v Feldkircku 10. Kongres Ikc, (mednarodne katoliške delavne skupnosti) je bil otvorjen v Feldkirchu 8. t. m. zvečer. Pozdravni govor je imel škof dr. Weitz. Msgr. dr. Pieifer je kot prvi govonik oznučil pomen in namen desetega kongresa Ike, ki je zainteresiral vso katoliško javnost zn boj, ki ga mora v sedanji dobi vojevati Cerkev proti kulturnemu boljševizmu. Posebno burno je bil pozdravljen generalni vikar Okolo-Kulak, namestnik škofa Mobi-lewa iz Rusije, ki sedaj biva v Varšavi. Gen. vikar je pozdravil v ruskem, poljskem in latinskem jeziku v imenu svojega škofa in izjavil, da lahko govori o boljševizmu, ker je sam iz Rusije, katero jc boljševizem tekom desetili let napravil za revno deželo, — in ker sedaj biva na Poljskem, ki jc najbolj ogrožena od boljševizma. Pogumna plavalka London, 10. sept. AA. Južnoafriško dekle Pcggy Duncan je preplavala Rokavski preliv. Startala je snoči ob 8.20 v bližini Grizoeza. Bila jc davi v bližini znpadnega vhoda v doversko luko, kjer ni eno uro skoraj nič napredovala. Plavalka je plavala nato vzhodno in dosegla South Foreland ob 12.45. Preplavala je zaliv v 16 in pol urah. Rekordni čas za ženske ie 14 ur 34 minut, ki je dosegla miss Eldcrle pred štirimi leti. V isti iczoni je najhitreje preplaval Rokavski preliv Mi-:hel, in sicer v 11 urah in 5 min, Požar v pirejskem pristanišču Afene. 10. sept. AA. Po uradnih podatkih o predvčerajšnjem požaru v pirejskem pristanišču je ogenj obje' 13 jadrnic in uničil na njih bln.ga v teži 1500 ton. Mrtvili je 6 ljudi, raulenih 10. XI. zasedanje Društva narodov Najvažnejši bo razgovor o Briandovem načrtu Ženeva, 10, septembra. A A. Danes dopoldne j« bila otvorjen« enaj-in skupščina Društva narodov. Tiiuleaku predsednik zasedanja Ženeva, 10. septembra. A A. Enajsto skupščino Društva narodov je otvoril delegat Zumela. V svojem govoru .ie nanizal sliko o lani izvršenem delu. Uspehi so bili veliki, čeprav so nastale razne zapreke. Povsod raste vera v Idejo Društva narodov. Najvažnejše naloge se tičejo miru in gospodarskega vpr.iiaii.ja, .nadalje izpopolnitve pakta ler obsežne gospodarske akcijo vseli čl«nov Društva narodov. Semkaj spala tudi plemenita zamisel Brianda. Bolivija veruje v Druslui narodov, ki je izrazit* usianova za mir. ženeta, 10. septembra. A A. Po otvoritvenem govoru, ki ga je imel Zumela je bil za predsednika enajste skupščine Društva narodov izvoljeu romunski delegat Tltulescu Ceika delegacija Praga, 10. septembra. AA. Češkoslovaški delegati na zasedanju Društva narodov sta razen zunanjega ministra Beneša pariški češkoslovaški poslanik Oaudsky ter bernski poslanec Firlinger. Generalni tajnik je Holdrlch. Pariz. 10. septembra. AA. Jutrišnji Temps bo priobčil članek, v katerem prav i, da zamisel evrop-sko unije, kakor je bila sprejeta na zborovanju v Ženevi, puiča vladam popolno.prostost. Ženevski sklep je važen za fo, ker potrjuje, da obstojajo evropske združitve za sodelovanje na raznih mednarodnih poljih. Voditelji poljske opozicije aretirani Varšava, 10. sei>tembra. ns. Poljske stranke stopajo v volitve •/. listo pristašev Pilsiidskega, kateri sto.ii nasproii 5 do i> opozicijskih list, kar pomeni precej močno koncentracijo proti cepljenju list. Pilsudski sani ni odklonil saino vodilnih kandidatur v listah, temveč sploh vsako kandidaturo. Vendar pa njegovo zaničevanje parlamenta ni šlo tako daleč, da bi pozval tudi svoje pristaše, naj izostanejo pri volitvah. Izmed strank opozicije so sklenili včeraj socialisii. Iri kmeJske stranke in opozicija narodne delavske stranke, dn bodo stopili na volitve z enotno listo. Na to skupno bojno fronto je odgovoril Pilsudski šc snoči s tem, da je dal zapreti 0 najpopularnejših politikov in vodite- ljev oporieije, ki so izgubili posluniško imuniieio radi razpustil parlamenta, med njimi posebno voditelja socialistov dr. Hermana Lieberntanna, katerega Pilsudski posebno sovraži radi njegov ih obtožb v sejmu in pred državnim sodiščem, bivšega prosvetnega ministra prof. Barlickega, voditelja socialistov in bojevnika za nemškopoljski sporazum. dr. Adama Pragieija, bivšega notranjega ministra iu voditelja veleposestnikov, Kieriiika, dalje več voditeljev demokratične stranke malih kmetov iu narodno-delavske stranke, ler bivšega vojvodo in desno-opozicijskega politika Aleksandra Dotnb-skega. Pravni razlog za te aretacije je do sedaj neznan. Redna proga v med Jugoslavijo in Španijo Velika gospodarska korist nove proge v Barceloni, Valenciji in Alicante. To vesl o podpisu pogodbe in otvoritvi redne proge so tukajšnji pomorski krogi pozdravili, posebno društvo trgovcev. Kakor sc jc zvedelo, je država Hispano You-gcslava že sklenila več pogodb, med rugimi kupčijo za nabavo deščic za pekrivanie streh. V trgovskih krogih sc pričakuje, da bodo trgovske zveze s Španijo za nas v veliko korist. Ti krogi ielito, da bi Oceania v Zagrebu ustanovila podružnico. To ie mogoče tem lažje storiti, ker ima Hispano Yougoslava v Zagrebu že svojo podružnico. Pri njej naj se la pomorska agencija ustanovi. Sušak, 10. sept. 7. Te dni se bo podpisala v BUgradu pogedha med državo n paro-piovno družbo za dolge plovbe, in sicer z »Oceanijo«. Oceanija bo vpostavila redno projjo med Jugoslavi o in Španijo. V ta namen ic že pred podpisom po-gedbe prenaredil« dvoje ladij. D.ilie jc izročila svojo agencijo v špan«i družbi Hispano \ ougoslava v Barcelcni, kateri-na čelu ie direktor Ivan Kru-r.io, — Turina, ki se trenutno nahaja v naši državi. V kratkem čas« pride v Belgrad in Zagreb radi sklenitve raznih poslov. Prva ladja tc nove proge .Mcravia, 2000 tor., odide iz Sušaka 20. t. m. Ustavila se bo v Splitu. Na Španskem sc bo ustavila Veliki manevri francoske armade 65,000 mož vadilo v Alpah in v Alzaciji utrdb in sta vojni minister Maginot in šef generalnega štaba \Vevgaud zelo zadovoljna s hitrim napredovanjem zamišljenih del. Pri manevrih v Alzaciji je bilo glavno vprašanje. kako s čim večjo naglico vreči čim večjo maso vojaštva-proti meji. Glavno vlogo je pri tem igrala motorizaciia tehničnih čet in artilerije, ki hitro napreduje Prišlo se je do zaključka, da bi v slučaju vejne bil eden največjih problemov pre-skrba armade s kurivom (bcncincm). ker pa ie pri tem Francija izključno navezana na inozemski uvoz, se delajo poizkusi s stroji, ki bodo kurjeni s ptemogom. Težki tovorni vozovi in artileriia menda to premembo v kurivu čisto dobro prenese. Brambno in udarno silo pehote se misli zvišati na ta način, da bo opremljena z mnogo večjim številom strojnega orožja. Bijou, 10. sept. k. Danes so bili zaključeni veliki manevri francoske atmade v Lotaringiii in Alp.ih. Število čet, ki so sodelovale, znaša v ob-" merskih Alpah 20.000, V Lotaringiii 45.000. Veliki alpski manevri so bili prav za prav raztegnitev večtedcnskih vaj, ki jih jc v alpskem terenu izvajalo domače francosko moštvo, kombinirano z maroškimi četami. Porabljala so sc naj-mrdcrncia tehnična sredstva, kakor gorski tanki, dalekoscžni ladijski tepevi, motorizirane havbice ; i.i drugo. V generaliteti prevladuie mnenje, ki ic rezultat teh zelo n.ipomih in podrobno izvedenih ' manevrov, da jc pjnočen naskok in osvojitev dobro utrjenih g-rskih utrdb skoraj neizvedljiv. Tanki se pa Vc'e v Sorskem terenu niso obnesli v tisti meri kot v ravnini. Istočasno z gorskim: manevri se jc vršil pregled varnostnih naprav in utrdb cb italijanski meji. Gradi se veliko novih Carinske olajšave za hotelsko industrijo Belgrad. 10. sopi. p. Nj. V. kralj jc podpisal zakon o e dobro, sadje dobro, maline tned dobro in slabo. Konferenca delegatov gospodarskih zbornic Belgrad, 10. sept. m. Tc dni se vrši v Belgradu pripravljalna konferenca dčlegutov v -oh gospodarskih zbornic Jugoslavije. Na njej »e bo pi-i,.r,»yji0 ,-ij.lj... »*» ce^olttcije, ki se bodo pred tožile kongresu guspodnrs-kih zbornic. Zlusli m ' bodo obravnavala vprašanja skupnega davka na predovni promet, ki mu v«i gospodarski kroji naše države posvečajo veliko pozornost. Glavni prosvetni svet Belgrad, 10. septembra, m. Dne 20. septembra se bo sestal glavni prosvetni svet. ki bo obravnaval člene in program 8 razredne ljudske šole. Kakor je Vaš dopisnik izvedel, bo zasedanje trajalo delj časa. Angleški gospodarstveniki obiščejo Jugoslavijo Belgrnd, 10. sept. z. Za sprejem angleških gospodarskih krogov, ki pridejo v Belgrad. se delajo veliko priprave. Prišlo bo okrog 100 postov, kt se bodo razdelili v skupine po 20 oseb. Vlada jo odredila, da sc Angležem, kj proučujejo pašo državo radi placemente svojega kapitala, gre v vsakem pogledu na roko. A ta namen bodo iiineli angleški in naši gospodarski krogi konferenco v Belgradu, Zagrebu, Skoplju in Sarajevu. Proga Plenac-Sabac Belgrač, 10. sept. u. V teku tega meseca se bo začela gladiti noraialnotirna proga Plenac—Ša-bac v dolgosti 5 km. Proga bo prvovrstna, tvorila bo direktno zvezo s Šabcem, z Belgradotn in morjem. Proga bo dograjena do 1. maja 1931. Belgrajske vesti Belgrad, 10. sept. m. Za ponedeljek 15. sept. je sklican v BelgTaa tarifni odbor, da nadaljuje s svojim delom, ki ga je pričel na koncu oreišnjega meseca. Na dnevnem redu bo zlasti obseg tarifnih ukrepov za olajšanje izvoza. Belgrad, 10. sept. m. Včeraj je bila seja odbora za poslavitev spomenikov v Belgradu. Sklenilo se je, da se postavi spomenik kralju Petru Osvoboditelju pred novo narodno skupšfino. Belgrad, 10. sept. m. Jutri ob pol 7 zvečer sc vrši plenarna seja zveze humanitarnih društev kraljevine jugoslavije. DioiHiski, vremenska nanovpd: \obenr- bistvene spremembe dosedanjega vremena ne bo. Zngrebškn vremenska napoved: Nekoliko nestalno, oblačno, spremenljiva oblačnost, smerno topl\ Pol kraljice Marije skozi Ljubljano } Ljubljana, 10. sept. p. Danes dopoldne jc potovala skozi Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija. Na glavnem kolodvoru so jo pozdravili podban dr. Pirkniajer, policijski upravnik Guštin, zastopnik mestnega poveljnika in drugi. Iz vlaka je v Ljubljani stopila straža kraljeve garde. Z zastopniki oblasti se jc razgovarjal podpolkovnik Pogačnik. Kraljica se pri oknu ni prikazala. Avdijenca pri kralja Reigrad, 10. septembra, m. Popoldne od Nj. Vel. kralja sla bila sprejeta v avdienco znana un- rodna istrska voditelja prof. Vekcslav špiučič iu dr. Trinajst ič. Imenovanja Belgrnd, tO. sept. m. Za višjega tiniiskega svetuika baitske uprave dravske banovine v 4. T je imenovan Iratniviiš Franjo; za višjega veterina takega svetnika v 4. L je imenovali Zaje Viktor. Za veterinarskega inšpektorja pri kraljevem poslaništvu na Dunaju je imenovan v 4. a. I. dr. H a j a r J a n .> o. »Službene No\inc» piinaš i>ov današnji številki l. zakon o protokolu o pristopanju USA k protokolu podpisovanja statutov stalnega medna rod nega sodišča, ki jo bul jiodpisau v Ženevi 14. septembra l'>2'>. II. zakon o protokolu s prilogo o reviziji statutov stolnega medna rodnega sodišča, III. zakon o carinskih olajšavah za hotelsko industrijo ter IV. uredbo o vojnih obrtnih šolah. Uradniški zakon Belgrnd. 10. sept. z. Strokovna komisija, ki izdeluje, zakon o uradnikih, jc končala svoje delo. Zakon se bo predložil ministrskemu svetu. Zakon sc v mnogih stvareh razlikuje od dosedanjega. Z njim se bodo ukinile stopnje in skupine. t rudnikom se. bodo prožili mnogi bcncficiji pri napredovanju. Gimnazijec streljal na profesorja Ptevlje, 10. sept. Danes opoldne je neki dijak 5. razreda tukajšnje realne gimnazije streljal na dva svoja profesorja. Streli k sreči niso zadeli in sla oba profesorja ostala nedotaknjena. Dijaka so takoj aretirali. Kaj je diiaka privedlo do tega dejanja, še ni ugotovljeno. Cita proti Albrechtovi civilni poroki Budimpešta, 10. sept. AA. Korbiro poročal Upravitelj dvora bivie cesarice Zite grof Hunjadi ie poslal listom komunike, ki sporoča, da ie nad-vejveda Albrecht obiskal bivšo cesarico Žito z namenom, da dobi v svoj civilni zakon cesaričino cdobrcnie. Toda bivša cesarica Žita je v imenu starejšine rodbine odklonila odobritev civilnega zakona nadvojvoda Albrehta, češ, da je bil sklenjen brez njene vednosti in brez njene odobritve, Ccsatica Žita najstrožje obsoja ta korak nadvojvode Albrechla. Nove ameriške določbe za priseljence Wa-hington. 10. sept. AA. Hoover namerava baje uvesti nove določbe zoper priseljevanje iz Evrope. Po teh določbah bo priselitev odvisna od tega. ali je v kraju priselitve razvita brezjjoselnost ali ne. Brezposelnost v Nemčiji Berlin, 10. sept. AA. Po zadnji statistiki dobi va v Nemčiji 2,873.000 brezposelnih podporo. Kongres ruskih učenjakov Sofija. 10. septembra. AA. Konec tega tedna bo tu peti kongres ruskih učenjakov v emigraciji. Udeleži se ga okoli 60 učenjakov. Na čelu jim bo znanstvenik-politik Miljukov. Zeppelin v Moskvi Moskva, 10. septembra. A A. Semkaj je opoldne priletel >Grof Zeppelin«. Nesreče Pariz. 10. sept. AA. Iz Nancyja poročajo, da se je bojno letalo pri zračnih niatiti rih v zraku vnelo in padlo na tla. Pilot je zgorel, neka oseba, ki je bila v bližini letala, pa je dobila hude rane. Bukarešt, 10. sept. AA. V vasi Pojani tik Čr-novic je skupina kmetov lovila ribe. V ta namen so se posiužili granate, s katero »o hoteli ribe v vodi pobiti. Toda granata je eksplodirala in ubila štiri kmete, ki jih je popolnoma razmesarila. Uvedena je preiskava, odkod kmetom granata. Napolj. 10. sept. AA. V neki koči v vasi blizu Napulja je iabruhnil požar, ki je upepelil kočo. V njej je bilo Sest ljudi, ki so zgoreli. Bukarešt, 10. sept. AA. Neki avtobus se je z 18 potniki prevrnil na cesti med Krajovo in Tur-noin Severinom v jarek poleg nasipa. Vsi potniki so ranjeni, en otrok pu je mrtev. Do iisreče je prišlo najbrž zato, ker je šofer na ovinku prenaglo vozil. . __ --------^HZZLI-^Z-I------—mami Prva celotna Izdajal Doktorja Franceta Preicrna zbrano delo Cena Din 4Cr—, eieg. vezana Din 55 — Jugoslovanska knjigarna v L|ubl]inU 250 letnica cerkve sv. Jožefa nad Celjem L,etus poteče 250 let, odkar so pobožni in verni Celjani pozidali na prijaznem griču nad Celjem lepo cerkev sv. Jožeta. 0 zidanju lepega svetišča nam pripoveduje kronika tole. Leta 1679 je obiskal Celje nevaren gost, grozna kuga, ki je bila lepo mesto že poprej Slovesno zaobljubo so vemi Celjani napravili na god sv. Martina, okažc praktična navodila, kako je treba in kako se ne srne misijonar it i. Odgovarja torej pastoralni teologiji, je pa po svojih virih in utemeljitvah jiovseni samostojna znanost, ki je v glavnem sistematična in metodična teorija o načinu in umetnosti s preobrača n ja poganov. 11 koncu predavanja je prof. Sclimidlin omenil in izrazil željo, naj bi tudi ljubljanski kongres znanstveno in praktično koristil mnogo, mnogo zn porast kraljestva božjega na tein svetu. Nato je govoril prof. p. Otto Mnns o zgodovini misijonstvo. Prof Maas je na splošnem in v podrobno obdelal kot znanost z.godovino misijonstva. kii je del cerkvene zgodovine. Principi so v glavnem isti kot pri zgodovinskem raziskovanju na splošnem. Vendar pa je ena glavnih zahtev ozir na posebne vire misijonske zgodovine, ki so laluko ustni ali pismeni, v prvi v rsti pu poročila misijonarjev. Učeni profesor je naivajnl med drugim tudi misijonsko zgodovinsko literaturo v raznih deželah. Obširno in globoko zasnovano predavanje je želo splošno priznanje in odobravanje in nam odkrilo skoro nove svetove znanosti. Radi odsotnosti prof. Gahsa (ki je zbolel) je takoj predaval španski jezuit p. trala o novo odkritem aktu španske vlade iz 1. 1568., ki je čudovito globko posczal v vso zgodovino pok riis t jam je n j a A m enike. Zvečer je bilo skioptič.no predavanje o Japonski. Dne 10 septembra 1910. V dvorano so prihajali le bolj resni obrazi, datsi se nc more reči, da bi bila udeležba slaba. Opaziti seveda ni bilo katoliških inteligentov iz Ljubljane, česar so se pa celo tujci že privadili in jiim tudi odpustili. Prvi je nastopil pri nadaljevanju znanstvene konference prof. p. Charles, nedvomno najboljši govornik VII. medn. akad. kongresa in sicer s temo: misijologija. Z veliko logičnoistjo jc dokazoval svojo tezo, da je prvi in glavni zamisel misijonstva v kat. Cerkvii v tem. da se ustanovi vidna Kristusova Cerkev v deželah in pri narodih, kjer je še ni in da je rodi tega nezaniselua nntaponija meti domačim in tujim misijonskimi delovanjem. Misijonar ne gre v tujino v prvi vrsti zato, da posluša Kristusovo zapoved: Pojdite in učite vse narode. — in iz 1 jubeami do duš in podobnih motivom, dasi so tudi ti motivi vedno vključeni, temveč zato. da tam ustanovi stalno urejeno in vidno Kristusovo Cerkev. Misijonsko pravo je predaval prof. dr. Bierbaum. Kot znanost je mliis i jonsko pravo izrazito katoliškega porekilsi in ki je utemeljeno na povsem pravni podlagi vseh odnotšajev misijonarja do sveta in sveto do misijonarja in njegovega udejstvovanja. Misijonsko pravo kot tako obsega vse pravnic norme glede lastnine, organizacije, misijonskih protektoratov, konkordatov ctc. in sikuša zrahljali vezi, ki omejujejo svobodno vol jo in izraz posameznika, naroda in narodnih skupin. Uvi-deva namreč, du so prenapete centralizacijskc tendence in v tem praven stvor j ene organizacije smrt vsakega živahnega ude jstvo vanja jio-etttnca tudi v misijonskih deželah. Misijonsko pravo zagovarja pravice vseh slojev in stanov, narodov, išče samo pravice in pravičnosti in tc -a,nio hoče, ker daje Bogu kar jc božjega, družita in članom družbe kar pripada družbi in članom družbe, v kolikor so v stilku z misi-jonstvom. Proti koncu je še predaval dr. Alfco Faj- diga o krščanstvu in budizmu. Problem razmerja mod krščanstvom in budizmom je prav gotovo eden najbolj m/.pletonih problemov, ki ga gledamo bolj s historičnega vidika bolj važen |ki je moralni vidik in vprašan jo, ali krščanstvo ali budizem bolj osrečuje človeštvo, pa izboljšuje in izpopolnjuje. Primerjanje nam govori in tudi dokazuje, tla budizem človeka ne more osrečiti, ker je protinaraven, negativen in tutli brezverski in se uprav v tem bistveno loči od krščanstvu. Vse to nam potrjujejo tudi misijonska poročila. Sedanje stanje budizmu v raznih deželah, v Indiji, Indokini, Kitajski, Japonski itd., dokazuje, tla budizem ni več zvest svojim prvotiilian principom in se v mnogočein odtujil svojemu ustanovitelju. Življenje je bilo pač močnejše kot Buda in njegovo načelo izipreminjevanja se danes v splošnem maje. Budizem s tem ne more osrečiti človeka, kar je pri inteligenci povsem vidno — in ga zavrača, ljudstvo se pa oklepa le še njegovih obredov in magije, torej nebistvenih priiklad verstva. Kjer sc pa budizem že uveljavlja, mika in osvaja s svojo socijalno delavnostjo: s kard-taitiivnostjo, kar je v nasprotju z budizmom samim, pač |Ki pridobitev, ki si jo je prisvojil budizem od krščanstva, ki edino /.na združevati v lieikrhko harmonijo religijo in moralo, meditacijo in dejavnost.. Popoldne so bile zaključene debate, v katere so posegali p. Charles, tir. S obrniti 1 i n , Maas, T h u u r c n , K o w a 1 s k i. Reči moramo, da je kongres odprl povsem nove vidike in nuni |H»kazal vso neizprosno važnost in resnost misijonskega gibanja, ki bi se ga moraln oprijeti tudi slovenska inteligenca. Poznamo bri-ge za kruh, ter jili tudi priznamo, kdor pa zanemarja borbo za luč in za zimagio Duha božjega. bo vtoniiil v temi in ga bo narod s svojo zgodovino izpljunil. Ob pol šestih je bil zaključek. Pri slovesu je prosil gen. tajnik pripadnike velikih narodov, naj se zavzamejo za naš bedni slovanski narod, ki onstran meja ne uživa niti iinjprimitivnejših človeških pravic, kar je prof. Sclimidlin v imenu vseli tutli obljubil. Ob šestih so bili delegati inozemskih akad. nnis. organizacij in razni zastopniki porabi jenu na prigrizek pri ing. Dušanu Serneeu. bonu Dravske banov ine. Povabljenih je Inlo 40 oseb. med temi tudi referenti. Pri prigrizku je bil navzoč tukajšnji konzularni zlior. 200letnica župnije Svetinje Ivanjkovci. 8. septembra. V ponedeljek, dne 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva, je župnija Svetinje slovesno praznovala 2t>0 letnico svojega obstoja. Ustanov^ Ijena je bila namreč lela 1730., kot vikariat vellkii nedeljske pražupnjie. Župljani so se na proskivo pripravili s Iridnevnico, kateroso vodili oo. kapu-cini. Na predvečr proslave je z razstavljenega cerkvenega stolpa zableščala številka 200 v električni razsvetljavi, vidna daleč naokrog. Tudi na glavnem oltarju je številka 200 spominjala na jubilej. Proslave se je udeležil mariborski vladika dr. Andrej Kari in. ki je imel pridigo in slovesno sv. mašo, ptujski prošt dr. Žagar, g. Weixel. kon-zisl. svetnik in dekan v Križevcih, msgr. Lo-vrec, župnik v Ljutomeru, dekanijska duhovščina z dekanom in konzist. svetnikom g. Horvatom na čelu. Skupno se je zbralo k proslavi 17 gg. duhovnikov. Posebe je k proslavi treba čestitati domačemu župniku g svetniku Ura tuše k u, ki vzorno skrbi za svojo župnijo. Duhovno prerojena stopa svetinjska župnija v tretje stoletje svoje zgodovine. Nevihta nad Krškim poljem I eskovec. 9. sapt. V nedeljo v popoldanskih soparnih urah so se nntl rodovitnimi vinogradi začeli zbirati težki črni oblaki. Bobnenje in grmenje jc povečalo strah, dn sedaj, ko stojimo preti dnevi vesele trgatve, uniči toča ves pridelek, v katerem imajo vinogradniki vse svoje upanje, ?.c marsikdo se je na račun letošn je tlobro se obetajoče trgatve zadolžil. Precej debela toča je padalu mod dežjem nad vinogradi Drenovci, Reber, Folck, Kobile lin okolici Raka. Kiodiikor se je da- j nes ugotovilo, je najbolj prizadeta vas I)r,-novec. Kobile in njena okoilica. Škoda, katero je povzročila toča, že skora j na dozorelem grozdju, se šc danes ne more preceniti. Lahko sc pa reče, tla se bo ta škoda prebolela in Bog nam obvaruj to, kar je sedaj ostalo in bo še potom tudi trgatev dobra. Vsi drugi kraji so pa I rili brez toče in so dobili pohlevni tlež, kateri je napil že od suše zevajočo zemljo. ir Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef« grcnčica močno pospeši prebavo lin napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josef* vodo kot celti proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer |m> tretjino kozarca. Franz-Josef" grenčicn w dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Oklopni uvtomobili Z velike vojaške parade v Belgradu Ogromni tank Mogočno zborovanje krščanskega delavstva Obisk gl. tajnika krščanske strokovne internacionale Serrarensa Ljubljana, 10. septembra. Pozdrav na kolodvore. V torok 9. t. m. jc prispel v Ljubljano preko Maribora glavni tajnik lnt«rnacional« krščanskih strokovnih organizacij, nizozemski senator P. J. S. Serrarens. Na kolodvoru so ga prisrčno sprejeli »nstopniki Jugoslovanske strokovne zveze in Rad-ničkegrt strokovnega saveza iz Zagr«bn. Za jugoslovansko strokovno zvezo ga je pozdravil nien načelnik tov. Srčiko Žumer in naš »tari delavski voditelj tov. .lož« Gottinčnr. Poleg teh ie bilo na-vzočih ludi več članov načelstva Jugoslovanske strokovne zveze. Mogočno zborovanje. Zvečer se ic vršilo, kakor ie bilo napovedano, lepo zborovanje krščansko socialističnega delavstva iz Ljubljane in okolice, na katerem ie govoril o internacionali krščanskih strokovnih organizacij, njenem položaju in delu, nien glavni tajnik Serrarens. Zborovanie so posetili tudi številni prijatelji krščansko socialističnega delavstva. Med Irugimi so bili navzoči vseučiliški prof. dr. Andrej Snoij, dalje gg. oo. frančiškani: dr. tivido Rant, dr. Angelih in dr. Roman Tominec in dr. Ačko, dalje g. Janez Kalsn, g. Franc Gabroviek, dr. Miha Krek, tamik Delavske zbornice Filip Uratnik. dr. Valenčič in drugi. N« zborovnn;e 'e poslala močno zastopstvo Strokovna skupina papirniškega delavstva v Vevčah. Vlado je zastopal policiiski komisar g. Kos. Zborovanie i« otvoril naš sivolasi tovariš Jože Gostinčar. Uvodoma ie iskreno pozdravil tovariša tajnika internacionale Serrarensa, ki se je kot prvi od internacionale potrudil k nam v Jugoslavijo, Daiie ie pozdravil zastopnika Radničkega strukovnega saveza tov Rudolfa Petka in vse navzoč«. Brsedo ie takoi povzel tainik internacionale Serrarens. Glavne misli njegovega temperamentnega in vsebinsko bogatega govora prinašamo aa uvodnem mestu. Govor ic prestavil iz nemščine tov Vilko Pi-tako. Govornik je bil večkrat prekinitn od burnega pritrjevanja vseh navzočih. Tov. Joie Gostinčar sc mu jn za njegova jasna in stvarna izvajanja prisrčno zahvalil Obljubil mu i«, da se bodo naše organizacije v svojem delu vseskozi držale smernic, ki jih je poda!. Za tem sa je javil k besedi ntavkar došli opat cisteHjanskcga reda iz Schieibacha v Avstriji g dr. Aloizii Wiesingcr. Niegova krepka izvajamo ie dvorana prekinjala z frenetičnimi aplavzi, Med drugim je dejal: Govor epala dr. Alojza ^'iesingerja. Za prijateliski pozdrav se iskreno zahvaljujem Z vesel em sem zaznal sedaj tudi pri Vas. da ste kakor z drugimi deielami tudi v živem stiku z duhovnim življenjem Avstrije, kjer bojujemo prav isti boj ze dobro vsega 1'udstva kot po vsem svetu. Veselimo sc da smo lako edini v svojih nazorih Mislim da moremo ta stremljenjft v duhu Kristusovem strniti takole: ne le .delavci vseh de**!, združite sc-*, ampak prav vsi ljudj« smo med seboj brali«! Naj sc ne zdruiiio le ročni delavci, ampak vsi, ki delajo, so resnično delavci, pa naj se potem imenujejo krneli« ali tovernisk; delavci, uradniki ali učitelji, duhovniki ali redov-niče. Vsi, ki res delajo, morajo stati skupaj in se v strnjenih vrstah boriti proti skupnemu, edinemu sovražniku: to ie kapitalizem, ki uživa, ne da bi pošteno dcial. Ce bomo ta naša stremljenja uveljavili, bo pekoč tudi za nas vse skupaj bol;še Vsi hočemo smotrno sodelovati, da ta misel enkrat prodre, da pride ta resnica enkrat v vseh vodilnih giavah do veljave. Kako hudo nam je, da si mnegi še danes niso v svesti, kako daleč sme iti lastninska pravica, da se upaio govoriti o absolutni, to je na nobene etične norme splošnega blagra ne veznni lastninski pravici, ki nočejo vedeli o tem, da prevzame tisti, ki ima lastnino, nase tudi dolžnosti Žalostni smo, da moramo danes še diskuti-rati o le in, da je dclavec vrečen svojega plačila. Prav tako smo tudi žalostni, ko naletimo na ugovore, če pravimo, naj dobi delavec efekt svojega dela. In vendar je to samo po seb: razumljivo. Kajti gre za prvo zapoved pravičnosti: »Vsakemu svoje!-: Pri tem opozarjam na knjigo, ki je pred kratkim izšla izpod peresa znanega prvoberitelja za socialno pravičnost v Avstriji, Antona Orla. V tej knjigi so na lep način obrazložena glavna krščanska načela o ureditvi gospodarstva — delu :n lastnini — v popolnem soglasju s sv. pismom, od Mozesa in prerokov, od Kristusa sholastikov pa do naših dni. Pa še nekaj: Tako zvani nauk o vrednosti je, za katerega se moramo tudi boriti, da namreč samo delo ustvarja resnične vrednosti, da je tam, kjer se dviga premoženje, le delo tisti element, ki ustvarja. Ne gremo po potih Karla Marxa; kar mi trdimo, lo je star nauk o delu,, ki je izražen že v sv, pismu in so ga razvili sholnsliki. Nikomur ni prišlo preje na misel, da bi o lem dvomil. Le danes, ker so se zavzeli za stvar marksisti, so nekateri zadvomili nad staro resnico in se ne upu-jo več povedati, da mora biti središče gospodarstva delovno ljudstvo In ne profili Če imamo vse to pred očmi. tedaj moramo reči: NaSa dolžnost je, da * vso dušo našega katoliškega prepričani« nastopamo za delavstvo in vse delovno ljudstvo. Gotovo bo kdo dejal: Kako pa nuj se določi, kaj je kdo k produktom dela dal in drugi storil? Na to pravim: Prav nič ni potrebno, da tc deleže točno določimo. Vemo pa vsi, če bivajo v luksuznih palačah imenitno oblečeni ljudje brez vsakih skrbi za življenje in če nasprotno drugi, ki mnogo delajo, nimajo niti najpotrebnejšega za življenje, da j« tedaj lo prav gotovo največja napaka v porazdelitvi produktov dela. Zato moramo vodili pravično borbo v»« dotl«i, d* dosežemo pravično razdelitev. Mislim, d« so to osnovne idej«, ki morajo prevevati nas vs« in za katere moramo nastopali z vsem ognjem. Dclaimo tedaj v vseh državah za razjasnitev teh temeljnih resnic in če bomo vsi smotrno sodelovali, tedaj bo nage katoliško ljudstvo zopet zavzelo tiste postojanke, katere mu gredo. Predsednik shoda tov. Joie Gostinčar se jc g. opatu prav lepo zahvalil za ivegova izvajanja in misli t«r ga uveril, da smo tudi mi z niim enih misli in enega duha. Ognjevit govor tov. Jože Gostinčarja. »Za Jugoslovansko strokovno zvezo se prav prisrčno zahvaljujem tov, la;niku internacion"!«" Serrartnsu za njegov današnii krasen govor. Nsj bo prepričan da so njegove besede pjdle na rodovitna tla. Dolžnost nas vseh je, da v tem duhu delamo v naSih kršč. soc. delavskih organizacijah, da jih jačimo vsestransko Kajti moč naših organizacij je porok za lepSo bodečnost vsegn naSega narodni Strumno organizirano krščansko delavstvo je tudi najmočnejše poroštvo za prospeh krščanskega življenja med našim ljudstvom. Kakor jc Jc tov. Serrarens poudarjal, polagamo pnsebno važnost na sodelovanje in moralno pomoč naSega duhovenstv.v Niso potrebni misiioniranja samo pa-ganski narodi v Afriki in Azi;i ampak Iti doni« imamo kraje, ki vpijejo po misiionariih. imamo ljudi, ki žive v enaki telesni in duševni bedi ko zamorci v Afriki Predvsem na ic dolžnost nas de-lavecv samih, da neumorno in brez ozira ni kakršnekoli težave in zapreke delom) po naših organizacijah. ZakPufuiem to lepo in pomembno zborovanje z »eljo, da kršf. scc. delavsko giKmic raste in sc krepi ter tako postane v celi Jugoslaviji nr.jiačja opora delavstva v borbi za njegove prsvice.« Naš 701ctni tov. Jože Gosfinčar te govoril kot v svo:ih najboljših moških If tih tako navdušujoče in prepričujoče, da mu je cela dvorana sloro nepretrgoma burno pritrjevala. Tako mladenko cgnjevito nam naš Gostinčar že dolgo ni govoril. Usoth večera je bil velik. Veličasten delavski tabor pri Sv. Križu nad Dravogradom Lepa iminift>t u i.tn jc vršiilu v nedeljo, dne < Mamica, aH naj še jemljem Kresival?-- Ja, mo otrok, le vzemi, tatek kašlja in je hripav, in tudi nekaj Tvojih sošolk je pre-hlajenih. KRESIVAL vedno si priprav če kašljaš al pa si hripav nam značajev,« du ni samo visoka izobrazba In doktorski naslov vse, marveč: da je polog vsega lega treba vzgajati srčno kulturo, ki se odraža v plemenitosti in v tem. da smo zelo dobri, Tega pa nam ravno manjka, zato taka praznota iu tolik > gorja v \ sem javnem in zasebnem življenju. Za svoja izvajanja je žel burno od ob ruvanje. Tov. K u go v n i k se je obema zahvalil in zaključil lepo uspeli tabor. Po taJioru so pevci zapeli himno 'Povsod Boga« .kar je dobro raz-jKil.i/oujo še povečalo. Med navzočimi je bilo opaziti mnogo delavcev, ki prej niso /uhajali v cerkev. Vsekakor jc to lep ,in vesel pojav. kršč. soc. delavstva se t, m. uri Sv. Križu nad Dravogradom. Čez 'VH) mo/ fantov, deklet in žena so je odzvalo klicu ter prišlo, da pokaže, kako globoko je usidrana kršč. soc. zavest med našim slovenskim delavstvom. Ob 9 je daroval proč. g. dr. Je ta j sv. mašo. pri kateri so zelo lepo peli pevci iz Gušta-nja. Pridiga je vsem segala do srca. videlo se je. da on v resnici čuti z delavstvom in njegovim trpljenjem. Naj mu bo /a te lepo besede izrečena naša iskrena zahvala. Tabor je otvoril in vodil tov. J. K ligo v-nik. bivši oblastni poslanec in star jjobornik /a delavske pravice. Po običajnem pozdravu je povzel besedo nas priljubljeni tov. prof. Prijatelj. Uvodno je omenjal delo posameznih strokovnih organizacij iu poudarjal, d« so in vodijo sieialdonmkruške organizacije Žid jo. pa najsi bo to v Nemčiji ali drugod. Tndi ruski boljševizem ni delo ruskega liiužika. marveč nemških Židov. NaSu soc. demokracija se Šo vedno no more otresti nemškega duha. Popolnoma nekaj drugega so Francozi in Angleži. Na kongresu 1. 1921. je izjavil francoski socialistični Voditelj: Jaz sem najprvo Francoz, potem šele socialist. Angleška delavska stranka kljub težavam dela samo z.i državne interese in ji je domovina, država nad vso. Pri nos tega nismo delali, šolo po b. januarju se je v tem oziru začelo obračati ua boljše. Da sino mi čutili potrebo po veliki združitvi Jugoslovanov, znači že ime naše organizacije. Pokojni dr. Jan. Lv. Krek jo že pred "H) loti gorel iu delal na združitvi slovanskih narodov. Izjave najvišjih predstavnikov države nua uvoijajo, da Ibndo tudi za delavstvo nastopili boljši časi. Nato 'o je oglasil k besedi tov. tajnik J. R o z ni a n . ki je govoril o delav ski prosveti in gospodarstvu. Na gin šal je tri najvažnejše faktorje. ki bi morali spremljati in voditi naše delavstvo v vsem njegovem življenju. 1. Dom in šcln. 2. Mladinske in strokovne organizacijo. 3. Gospodarske organizacije. Dom in šola sta prva. ki polagata temeljp, zato morata biti \ resnici prežeta duha Kristusovega, ker le tedaj jo mogočo vzgojiti dobro mladino. Ako se ponesrečijo osnovni temelji vzgoje potem tndi mladinske in strokovne organizacije no dobijo dobrih delavcev ter pri tem trpi vse delavstvo kar se ravno v današnjem času posebno opaža. 1 .Ja šo dalje gre naše delo v gospodarsko življenje kajti naš boj in cilj ni samo, da veliko govorimo ampak du tudi delamo na osvoboditvi delavstva iz teli žalostnih razmer. To so pa predvsem našo kun-sumne zadrugo in posojilnice. Tukaj je pn še bolj kot prej treba imeti s;»oso4iiiili in treznih mož. ki razumejo, da jo s pas našega delavstva v tem, da samo skuša vsepovsod sodelovati in si taik«» ua strokovnem kakor na gospodarskem forumu priboriti svoje pravice. Dno 3. t. m. zelo lopo piše »Slovenec« v uvodnem članku: »Dajte Na misijonski razstavi Ljubljana. 10. sept. Skoro z boječim korakom sem se napotil na misijonsko razstavo, v strahu, da mi en sain pogled v tako konkretni obliki razodene našo misijonsko revščino. Toda učinek obiska je bil povsem nasproten. Dejansko je na razstavi zbranih toliko in tako dragocenih predmetov, da se vprašujem, odkod nam vse lo. In poleg tega toliko spoštovanje znanstvenega in esteliČnega vidika v razstavljanju! Razstaviteljem moremo z veseljem častitati in tujci so enakega mnenja. Etnološko zbirke na levi strani paviljona so seveda za znanstvenika najbolj zanimive. Sicer ne kažejo popolne slike o raznoličnosti človeških kultur o misijonskih deželah, vseeno zadostno podajajo bistvene elemente primitivnih kultur, naj bo to o zbirkah orožja ali pletenin, domačega orodja ali glasbil itd. Etnologi, pristaši kulturno-historično šole so lahko z razstavo zadovoljni. Enako tudi verski zgodovinarji, posebno kar se tiče indijskih in vzhodnoazijskih verstev, o katerih hranijo zbirke g. inž. Lupša in gospa Sku-škova redne in dragocene kipe in kulturna orodja. Seveda jo pri teh zbirkah manj vodil znanstveni kot sanio razstavljalni moment, veudar za to ogromne vrednosti zbirk nič ne zmanjša. Za vsakega so privlačni "posebni vzhodnoazijski paviljoni, vsa lastnina gospe Skuškove, predmeti ki jih celo v velemestnih muzejih ni videti vedno. V misijonskem oziru so za uas pač najbolj važni spomini, ki nas vežejo z domačimi misijonar,i. posebno Knobleharjem in Barago. Človek bi dolgo stal prod misijonskimi palicami domačih misijonskih pionirjev, prod njihovimi spisi in premišljal ... ln vendar njihovo delo in še manj njihov zgled niso bili zaman. Kako s spoštovanjem gledaš na lepo zbirko pisem domačih sedanjih misijonarjev, ki tudi od daleč domovine niso pozabili. Priznali moramo, da je niisijouišče v Grob-ljali za razstavo mnogo prispevalo, ne samo pregleda o svojem dosedanjem delu. marveč tudi dragoceno zbirko bibliografskih redkosti in skoro popolno sliko sedanje tiskovne misijonske propagande. Tiskarski stroj na sredi je. kakor simbol... Drugi oddelek razstave, nad katerega bi lahko napisali: naše male žrtve. je. lepo urejen in naravnost ganljiv. Naš narod, posebno naše gospe in Marijine družbe imajo še mnogo smisla za misijonske žrtve in želeli je, da se taka razstava vrši vsako lelo, ker bo vedno imela mnogo razstaviti... ('o se ustaviš pred niašmni perilom ali pred malimi kipi, pred dragocenimi preprogami ali preprostimi zobrki, vedno vidiš v duhu pridne roke, ki jih krščanska duša ženo v žrtev za misijone, za misijonarje, za naše... čudiš se velikodušnosti podeželskih župnij, otroško zaupni delavnosti Kla-verjeve družbe, velikodušnosti in pogumu franči-ščnnk-misijonark. načinu, kako Lichtenturn proslavlja stoletnico -^čudodelne svetinje .. .< V resnici drugi del razstave razodeva več, ker ni muzej. marveč mlada. živa, v bodočnost usmerjena akcija. Misijonska razstava je lepa in splača se jo obiskati. Ob takem obiisku se ti razširi srce, pošlje pozdrave svojim, ki so daleč in prične bili za velikodušno žriev ... Dr. F. Nc prenesete volnfe! s železnico^ parobrodom avtom radi OMOTIČNOSTI, SLABOSTI Da Vam bo potovanje prijetno, vzemite seboj 1 steklenico VONJ ALGE OSVEŽUJE 0KREPLJUJE .ALGA" 1 steklenica Din 16 — I Požar na Količevem Domžale, 10. sept. V noči na 10. t. m. krog polnoči je izbruhnil v hlevu kajžarice Katarine Gostič po domačo pri Capudru na Količevem velik ogenj. Podstrešji' hleva in hišo sta bila nabasana slame in senu. zato jo itnel ogenj dosti hrano. Odsev poj/ara je bil velikanski in videti je bilo, kakor da bi gorela v s« vas. Ker sta bila hlev in hiša večinoma tudi lesena, jo požar kmalu opravil svoj posel. Pogorela sta hlev in liršn do tal, zraven še krava, telica in mnogo kokoši. Lastnica, 77-letiia starka ta večer k sreči ni spula doma, sicer bi tudi on« postala žrtev požara, škoda je velika, lastnica pa je bila zavarovo.no lc z« malenkostno svoto. Kako je ogenj nastal, doslej šc ni znano. Orožniki poizvedujejo o vzroku požara. Na mesto požara so prihitela gasilna, društva z Vira. Radomelj in Dobu. Nu gašenje ni bilo misliti, temveč so rešili zraven stoječi hlev iu kozolce. Zbor mladine v Rodnah Maribor, 8. septembra. Iz vseli delov prostrane svetokriške župnije in pa iz sosednjih far je prihitela včeraj mladina k ulični podružnični cerkvi sv. Mohorja in Fortu-nata na Rodnah: od Sv. Katarine iu iz Brestovca, Rajnkovea in Rogaške Slatine. Tekačeva in Sv. Fine, Kostrivnice in Sv. Trojice ter celo tam izpod Bočh so prišli — fantje in dekleta v tolikem številu, da so do zadnjega kotička napolnili cerkev in da so premnogi morali še zunaj stati. 2 zbranostjo so sledil lepi in zanosili propovedi sve-čenika-pesnika, nato pa pojoč v skupnem zboru nabožne pesmi pod požrtvovalnim vodstvom ko-strivniškega župnika S1 a v i č a prisostvovali sveti maši, ki jo je imel svetokriški kaplan Alojzij S m r č i č. Nato se je vršil zunaj pred cerkvijo velik zbor mladine. Najprej je govoril urednik dr. Vatovec, nato pa ravnateljica A. Stupca iz Maribora. V imenu fantov jc govoril Leopold Conč, v imenu deklet pa Marija Matej in Marija Kidrič. Kot zaključek tabora, ki je trajal do 14, je sledila zunaj pred cerkvijo na lepo okrašenem prostoru z improviziranim knežjim kamnom v sredini uprizoritev ustoličenja na Oosposvetskem polju po tozadevnem dr. Dornikovem besedilu. Predstava je krasno uspela in je na veliko mno. žico ljudstva, ki se je zbralo pred cerkvijo, napravilo sila globok vtis. Popoldne pa je bilo na Rodnah veliko ljudsko slavlje, ki je poteklo v živahnem razpoloženju. Mladinski tabor na Rodnah je dokazal veliko požrtvovalnost naše mladine ker njen neskaljen in nezlomljiv idealizem, obenem obenem pa tudi njeno veliko ljubezen do očetnjave. države in kraljevega doma. Velik požar v Vogtjah pri Kranju Kranj, 9. sept. Kranjska okolica je že nekaj let sem na glasu, da so v lem okolišu požari in ognjeni izbruhi zelo pogosti. V resnici statistika ob koncu leta lahko zabeleži velik priraslek precej intenzivnega udej-etvovanja bodisi požigalčevih rok bodisi udarcev nesreče. In tako je danes dopoldne po enajstih, ravno, ko je na kranjskem trgu zbrano po kupčijskih in sličnih poslih okoliško prebivalstvo v velikem številu, nenadoma med ljudstvo padla vest o velikem požaru v Vogljali, novica, ki se je širila in prodirala čimbolj med nutožice in trkala na radovedna ušesa. Alarmirani o požarni nezgodi smo jo s kranjskim gasilskim avtomobilom z veliko in malo motorko in četo gasilcev odrinili proti kraju nesreče. Varno, sigurno in hitro uas je avtomobil potegnil v skoro 2 uri oddaljeno vas Voglje. Kolika razlika od tedaj, ko so s konji gasilci hiteli k reševanju. Zato ni čudno, da se je kranjski gasilni aparat že tolikokrat tako sijajno izkazal in zgodaj in uspešno gasil. Goreti je začelo ekrog desetih pri posestniku Bobnarju Janezu, Voglje št. 14, na gospodarskem poslopju. Vzrok ognja topot najbrže ne bo kaka zlobna roka in jo ogenj nastal, kot se splošno sodi, po neprevidnosti. Ali so zažgali otroci, ali pa kak ogorek cigarete. Bobnarju Janezu je pogorelo do tal s slamo krilo gospodarsko poslopje: podi, šupe, drvarnice, vsa slama in seno, drva več voz, dalje mlalilnica, slumoreznica in podobni kmetijski stroji. Škoda je pa seveda velika, toda Janez Bobnar je bil baje precej dobro zavarovan. Ogenj pa, ki je z velikimi plameni ln dimom zajel leseno in slamnato materijo, >;e pa preskočil še na sosednje gospodarsko poslopje Alojzija Bobnarja št. 10. Slika tukaj bi bila ista, kot pri prvem poslopju. Zgoreli so podi, šupe. razne pritikline in podobno. Zavarovan pa je bil Bobnar Alojz bolj malo. — Silen, združen ogenj nu dveh obsežnih poslopjih je seveda predstavljal velik kompleks ognjenih z.ubljev in jezikov, ki so požirali všečno in pripravno snov ne med rušenjem in pokanjem je sila ognja uničila in opustošila delo človeških rok. Sreča v nesreči pa jc bila, da ;e komaj 10 tlo 20 korakov od pogorišča sredi vasi velika luža, katero so mogli gasilci takoj uporabljati. Najprej so nastopili domačini, nato gasilci iz Trboj z motorko iu gasilci iz Voklega z ročno brizgalno. Ker je bila voda pri rokah in hitra poinoč so preprečili gasilci, da bi se ogenj širil naprej. Pozneje došli gasilci iz Šenčurja, Brnikov in Kranja niso več stopili v akcijo. Orožniki so bili iz Šenčurja. V Kranj je vest o ognju prišla že bolj pozno, ker podnevi ogenj ni tako daleč viden In jo vas Voglje skrita za gozdovi in topot sicer nagli nastop kranjskega gasilstva in prišel do učinka. Pokazali pa so Kranjčani lepo geslo, ker so vedno in povsod pripravljeni pomugaii. Če je ogenj nastal po neprevidnosti, )>otem ta slučaj kliče, da pažnja in previdnost nikdar ni prevelika in zadostna. Pridobivajte novih naročnikovi Maj pravite ? Zadnjič sem bral nekje v nekem listu strašno lamentacijo o našem, ubogem siromašnem in pomanjkanja trpečem narodu in o visoko razviti kulturi in civilizaciji, slasti od kar ima ie vsaka vas svoje kulturno žarišče v tej ali oni organizaciji. Jaz sem tlanek in Ust zagnal daleč od sebe, ker je — lagali Naš narod je bogat in premoien! Kdor ne verjame, naj hodi sedajte poleti po veselicah in prireditvah, ki jih prirejajo vsa kulturnoprosvetna društva v vzgojo in višjo kulturno stopnjo narodne civilizacije. Na eni taki prireditvi se mi je sam krtmar pobahal, da je izločil dvestopedeset litrov vina, tristo litrov piva, dve veliki, steklenici žganja in še par steklenic likerja. Vsn to točno v desetih urah. Pribliino dvesto ljudi, je pustilo na veselici okroglo osem tisoč dinarjev. Gospod'■ urednik, kar sem. napisal drži v malim, kajti to se je zgodilo v vasi na kmetih. Koliko pustijo ljudje po veselicah in prireditbah, ki so prirejene v večjem kraju, in večjem slilu, lahko vsakdo presodi. In takih prireditev ne manjka! Vsako društvo se šteje primorano in lo se mu zdi, da gre k njegovemu društvenemu delovanju, da priredi na leto najmanj eno če že ne dve veselici ali »kulturni prireditvi*, na kateri se pije in kadi kot bi šlo v resnici za sveto vojsko — za praktično uničevanje demona alkohola. Tujec, ki ga korak slučajno zavede na tako veselico, se čudom čudi bogastvu našega naroda, ki ima denarja, da ga razsipuje. Gospod urednik! Prazno je govoričenje, da saprečujejo naša društva s lem,, da prirejajo svoje oficijelne veselice in piknike, pijančevanje našega ljudstva, ob nedeljah po gostilnah. Moje naziranje je ravno obratno: sistematično ga pospešujejo! Tisti izgubljenci, ki. posedajo ob nedeljah ure in ure po gostilnih, na te tkzv. ljudske veselice nili ne prihajajo. Tc ljudske veselice navadno obiskujejo ljudje, ki se drugače drže doma skrbno se varujoč lapraviti sleherni novčič, a se ob prireditvah svojega društva, katerega člani so, čutijo obvezane, da jih poselijo. Pri vinu pa izgubi človek razsodnost in začne se rassipavali. denar, ki je tako krvavo težko prislužen. Zadnji čas bi bil že, g. urednik, da bi lo iz-previdila naša društva in ustavila svoje protinarodno delo in so*raje z veliko večjim delom vrgla na to, dvignejo v našem narodu pravi čut za varčnost, ki je in tvori vselej podlago narodnemu blagostanju! Vialicus. čenča Obolt nad hlevom se podrl Jezica, 10. septembra. Danes popoldne med dežjem se je zgodila mizarskemu mojstru Fr. Štefeijnuz Ježice težka nesreča, ki ga je zadela lem huje, ker so mu pogoreli pred dobrim tednom že vsi gospodarski objekti, kar je »Slovenec-- takrat že poročal. Ob tisti priliki so se, kakor je razumljivo, pri gašenju zelo razmočile stene in oboki. Današnji popoldanski naliv je samo pospešil, da se je obok nad hlevom, čigar streha je ob ?adnjem požaru pogorela, podrl in pokopal pod seboj 1 konja in 1 kravo. Kravi se za srečo ni nič drugega zgodilo, kot da ji je odbilo rog, dočim je zidovje konja popolnoma pokopalo pod seboj, mu prebijo lobanjo, tako, da ga je moral takoj vzeti mesar,, Malo pred nezgodo je hotela v hlev gospodinja', ki pa k sreči ni še stopila v hlev fer se ji vsled tega lil Ugodilo nič hudega. Šolske vesti Glasbena šola v Kranju. Razglas o pri-oetku šolskega leta 1930/31. Vpisovanje v glasbeno šolo je v ponedeljek, dne 15. septembra 1930 od 9 do 10 dopoldne in od 4 do 5 popoldne v glasbeni sobi v pritličju gimnazije. Reden pouk se prične v torek, dne 16. septembra. Poučevalo se bo klavir in violina, po potrebi tudi drugi instrumenti in teoretični predmeti. Lahkomišljenost se maščuje. Ako pri nakupu mila za kopanje ne zahtevate izrecno Paracelsus lahko milo za otroke, tedaj škodujete zdravju svojega otroka. Tudi za sebe kupite samo Paracelsus lilijino mlečno milo, pa bo Vaša koža nežna kakor otrokova. - Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. - Paracelsus k. d., Zagreb 3. Koledar Četrtek, 11, septembra: Prot in Hiacint, mu- Osebne vesti — V naši vojski so med drugimi napredovali v čin polkovnika pehotni podpolkovnik Metod Rakuša, Štefan Krčmar, Mirko Rajh in Karel Potočnik ter topniški podpolkovniki Ferdinand Janež, Fran Pogačar in Mihael Lukanc; v čin podpolkovnika peh. major za generalštabne posle Mirko Burja in pehotni majorji Bogdan Majetič, Josip Skor-pik, Oto Vidrih m Erih Pipan ter konjeniški major Slavko Petruhar; v čin poročnika topn. podporočnik Milan Solarič; za nižjega vojno-tehnič-nega uradnika III. razr. mornarice nižji voj.tehn. korvete IV. razr. Mihael Pust in v čin poročnika konrvete absolvirana gojenca pomorske voj. akademije Albin Semen in Franc Prelog. — Napredovala sta v čin armijskega generala divizijski general Nj. Kraljevsko Visočanstvo knez Arzen in v čin konjeniškega majorja kapetan 1. razr. Nj. Kra-fjevsko Visočanstvo knez Pavle. Obenem sta bila oba člana kraljevskega doma odlikovana z redom Jugoslovanske krone prvega razreda. Novi grobovi V Kumanovem je umrla gospa Matilda Potočnik roj. Vrenk, žena narednika vodnika. Pokopali jo bodo začasno v Kumanovem, drugi mesec pa truplo prepeljejo v Ljubljano. Zapušča poleg ljubečega moža še dva otrocička. Naj počiva v miru! Žalostni družini naše sožalje. N. p. v m.! Mala kronika it Obiski generalnega tajnika krščanske strokovne internacionale g. Serrarensa. Po predavanju, katerega je imel 9. t. m. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, in ki njegove glarvne misli prinašamo v uvodniku, si je včeraj dopoldne v spremstvu predsednika JŠZ Srečka Žuimira, fbliivišega ministra g. Gostinčarja in zastopnika Delavske zbornice g. Antona Martinčka ogledal Delavsko zbornico, katero mu je razkazal njen tajnik g. Filip Uratnik, nadalje jc obiskail komisarja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. dr. Miha Kreka, ki nvu jc prav ta ko rarzkazal ves urad. V frančiškanskem samostanu sc je oglasil pni p. dir, Angellku To-m.i.ncu, prevajalcu okrožnice Leonu XIII. Rcrum novarum rim odšel nato k prevzv. knezošikofu dr. Rožman u, s katerim se je dalj časa pomenkoval o krščanskem delavskem >pokretu in njega inter-nacionaili. Po teh obiski,h si je ogledal še Ljubljano in si v spomin napravil nekaj fotografičnih posnetkov. Popoldne ob 2.50 sc je odpeljal v spremstvu zastopnika Delavske zbornice g. Ma-rinčka na Jesenice, kjer je knel sinoči svoj tretji in zadnji govor, naka.r odide danes skozi Beljak li« Monakovo nazaj domov. it Romanje na Planinsko goro onemogočeno. Prejeli smo: Župni uradi dekanije Cerknice in Vrhnike so prošeni, da ljudstvo opozorijo, da je radi zadnjih političnih dogodkov prehod čez mejo na Planinsko goro letos prepovedan. it Dr. Marinkovičev govor v ljubljanskem radiu. Radio-Ljubljana bo oddajal danes dopoldne ob 11 prenos z zasedanja Društva narodov, in sicer govor našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. it Starši pokojnega Zvonimirja Miloša, ustreljenega na Bazovici, so včeraj zjutraj potovali ob pol 8 skozi Ljubljano ter nadaljevali pot v Zagreb, kjer že živita brat in sestra pokojnega Miloša. Umevno je, da so bili starši zelo potrti in skoro obupani zaradi tragedije njihovega sina. it »Ilustracija« štev. 9 je pravkar izšla v razkošni opremi in z izbrano vsebino, posvečena je v glavnem našemu lovstvu. Vsebina: Oda vzhajajočemu solncu. Lov nekdaj in sedaj (dr. Stanko Bevk). Prizori z lova. gumarska in lovska razstava. Lovci (Vladimir Kapus). Z lovske razstave v Leipzigu. Dve lovski (Ivan Podregar). Na lov! Lovski sprehod po muzeju. Jesenski ljubljanski velesejem. 600 letnica nemškega Kočevja v Sloveniji. Vseslo-vanski gasilski kongres v Ljubljani. Evharistični kongres v Zagrebu. Marija v nebo vzeta na Ljudskem odru. Film: Obraz filmske igralke. Pasijonske igre v Oberammergauu (E. Gregorin). Zadnja karta (J. Galsworthy, ilustr. M. Maleš). Odkritje spomenika Cankarju. Oktavo višje...! »Ptičarji.« Iz toplih dni Veslaške in plavalne tekme na Bledu. Plavalne in skakalne tekme v Ljubljani. Gledališka uniforma (F. Lipah). Drama ljubljanskega gledališča na turneji v Srbiji. Pozdrav »Ilustraciji«! Naši otroci. Jesenska moda. Neznosni predmeti (Fayard Vouk). Iz vsega sveta. Higijenska razstava na vele- sejmu. Dve, tri ugankarjem na pot (J. Ložar). Peter Kocijančič (R. L.), v Ilustracijo« je dobili v vseh trafikah in knjigarnah po 10 Din. Na mednarodni razstavi v Bruxellesu je bila »Ilustracija« izredno laskavo pohvaljena. Ce lista še ne poznate, zahtevajte od uprave številko na ogled! Celoletna naročnina samo 100 Din. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6-1. -k V Službenem listu kraljevske banske uprave št. 24 od 10. septembra t. I. je objavljen »Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929», dalje »Pravilnik o posebni izobrazbi strokovnjakov za živila«, »Popravek v zakonu o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic«, »Popravek v zakonu o izrednem kreditu za organizacijo izvoza deželnih pridelkov«, »Odredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju dravske banovine« in »Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz računsko-blagajniške službe za banovmske uradnike pri kraljevski banski upravi dravske banovine«. it 30 slovenskih narodnih napitnic in zdravic. Za mešani zbor harmoniziral Ant. Grum. Cena 30 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna. — Slovenci radi pojemo. Zlasti pri kozarcu vina, pa naj bo to na novi maši ali na ohoeti ali na izletu ali kjerkoli. Žal da velikokrat ne znamo lepo zapeti. Ta zbirka nam nudi ibenda vse zdravice, ki jih pojejo pri nas. Vsak pevski zbor se jih lahko i lahkoto nauči. Pevovodje in pevci, sezite po njih in dajte Slovencem lepih veselih pesmi. Te bodo smrt za divje oštarijsko kričanje in surovost. •k A. Crnivcc, Petdelna računica za osnovne šole, 1. in II. del (ločena kakor doslej). Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani pripravlja novo izdajo gornjih dveh knjig, po katerih je bilo že delj časa stalno povpraševanje. Knjigi, prilago-deni novemu učnemu načrtu, je pregledal tudi že Glavni prosvetni svet; nista pa odobreni kot učni knjigi, ker se po učnem načrtu v I. in II. razredu osnovnih šol ne sme razen čitanke rabiti nobena druga knjiga pri pouku v šoli. Prav dobro pa bosta Računici služili učencem kol pomožni knjigi doma. Praksa je pokazala, da sta knjigi brezpogojno potrebni; zato se je Zaloga odločila za novo izdajo. Obe knjigi bosta na razpolago takoj prve dni oktobra t- l-i založnica pa sprejema naročila že sedaj. ★ Umetniška Matica sporoča svojim članom, r. • prejeli K'los edic'ie že l,retl Božičem. Obe sliki slikarja Ivana Ko,a ter monografina slikarjev bratov Vidmarjev bodo nadvse zadovoljile ljubitelje naše upodabljajoče umetnosti. Rok za priglasitev novih članov je do 30. t. m. Vse člane pa, ki še niso poravnali svojih obveznosti, jvosimo, da to store sigurno do tega termina. Tudi vse poverjenike prosimo, da do tega časa zaključijo s pridobivanjem članstva, da pošljejo bloke in članarino za vse člane. Vse pa, ki se zanimajo za umetnost, opozarjamo na izredno ugodnost, ki jo nudi Umetniška Matica. Za letnih 24 Din dve sliki ter ena monografija! Priglasite se za člane — ker bomo izdali le toliko edicij, kolikor se bo priglasilo članov do 30. septembra. — Odbor Umetniške Matice v Ljubljani. it Varstvo pred inlckcijo vratu. Kakor nam kažejo razni eksjjerimentni poskusi, ne joovzroča vnetja v vratu, na katerem j>osebno bolehajo vozači motornih koles, ohlajenje med vožnjo, ampak le direktna infekcija z bakterijami. Takih infekcij vralu in mandeljev pa nikakor ne smemo omalovaževati, ker se prav češče pripeti, da zaidejo ti jx>. vzročevalci bolezni v krvni obtok, vsled česar oboie organi. Taka infekcijska nevarnost se da odstraniti skoro vselej potoni desinlekcije ustne dupline s ota živ izraz Boga. V dolini harmonira star križ na razpotju sijajno s svojo okolico, z značajem pokrajine. Tdda tu gori, na samotnem vrhu, sredi velikega ljudstva gorskih orjakov, križ bolečin skoro izgine pred sijem neba in zemlje. Na zarjavelem stebru in na črnikastih ramah so pustili vodniki in plezalci svoja imena v spomin. Tudi ogenj iz neba je tod zaznamoval svoj obisk. Kaj lahko se ugotovi, kam je bila udarila strela. Kateri pevec gora pa nam bo zapel o peklenskem plesu vetrov in snega, megle in viharnih noci, katere od časa do časa trgajo mnogobarvni električni plameni? Tako daleč proč, (u gori ob matterhorn-ikem križu ... Z blagoslovom tega križa je legendarna aure-ola te kolosalne gorske silhuete, ki grozi Valtour-nanehi,* obledela. Prej so se tresli ljudje od strahu, kadar je fantom gore drsel preko doline in razprostrl svojo senco prav do hišnih vrat ter nenadoma zatemnil luč na solnčnih travnikih. Žene so umolknile in otroci so se prenehali igrati. Danes pravljica izginja. Veiika siva oošast • Krajina ob vznožju Matterhorna. 1 nosi križ, in življenje se ne ustavlja več v svojem toku. Religiozno čuvstvovanje gorjancev, ki žive raztreseni po sosednih vaseh, dobiva izraza v tej majčkeni, skoro nevidni črni pičici — Kalvarija, ki se izgublja v nebu. Megleni kosmiči so pluli tako nalahko in dimasto nad Italijanskim prepadom, da sva videla skozi te premične fenčice zeleno globino doline. Povsod drugod pa je bila strahovita in gola pra-znota. Nad mirujočo razpetostjo ravnin je ležalo kakor daleč je neslo oko, raztegnjeno in na videz popolnoma plosko nebo, [>olno nekakšne mračne, temne modrine. Nebo ni bilo ne vodoravno ne izbočeno. Bilo jc samo še plavo, tako neskončno plavo, da si izgubil občutje barve in jo [»nižal na vlogo gole dekoracije. Jasna polnost svetlobe je blažila obrise gora in vzbujala predstavo vijoličastega ličila na okamenelih gorskih obrazih. Zelena barva travnikov se je mešala s temnejšo barvo gozdov. Hudourniki so razkrivali nepričakovane čeri in srebrne krivulje. Neutrudljivo so privajali lede-niško vodo rekam in nevidnemu morju naproti. Gore so stezale okope predgorskih lancev daleč predse kakor široke tace. In zdelo se je, da skozi te tisočere korenine z njih skalnimi žilami polje prav do najvišjih vrhov sila zemeljskega življenja. Modrikaste jx>lsence so določale globoke zareze dolin. Temnejši grebeni, pritisnjeni ob kristalno nebo, so prodirali fino motnost bledih barvnih tonov. Barve so postajale proti obzorju vedno redkejše, tako dolgo, da so se nazadnje izobličile v krog, ki se je brezbarvno zlil v prostoru. Vendar prizor tako mirne in grandiozne lepote ni bil čisto brez slehrne motnje. Proti solnč-nemu vzhodu, na koncu zemlje nagromadena, je lebdela nepremično gosta siva tenčica, čudna prikazen v tem siju luči. Trdovratno se je vedno znova vračal pogled tjakaj. Uganil je, da se nahajajo pod obližasto gromado oblakov italijanske ravnine. V okolici Matterhorna, nad ledeniki in nad vsemi snežišči, je sijalo solnce v kovinskem lesku. Na daijavo pa se je zaeio, aa je ied nekam bolj siv in dimast, kakor radi nekakšnega zrcaljenja v zraku. Iz prepadov se je valil molk s finim, komaj zaznatnim vonjem f>o razgretih skalah. Omotil naju je z mešanico strahu in radosti. Ekstatična tišina je vezala zemljo in nebo. Človeku se je vsiljevala misel na morje, na vse preveč tiho morje pred viharjem. Nenadoma sem prejel čuden čutni dojein, ki je moral izvirati iz neke okultne, nepojmljive sile. Najin vzpon od bivaka do vrha, skoz fantastični žleb in skoz tiefenmattski prepad, se je v meni s silo zvoka spremenil v simfonijo, katere viharni razvoj je predstavljal faze najinega vzpona in združeval v sebi vse najine razgibanosti. Odkod mi je prišla ta glasba? Po kakšni čudni sorodnosti je dobila lejjota gledanega svoj izraz v melodiji? Doživljal sem zvoke, hkratu pa sem tudi z naslado vsrkaval z zamaknjenimi očmi pred natna razprostrte barve. Še danes, ob tej uri, se mi zdi — ne da bi mogel kdaj obdržati motive v sebi — da slišim Largo najvišjega, zadnjega vrha: lako daleč proč od zemlje, nebesom odprt, kakor veličastno mirna himna, podobna mrmrajočemu vpraševanju orgel in hkratu nežna kakor otroški glas... Sedela sva oba molče in vsa zatopljena ter se naslanjala na železni križ. Šumna brezskrbuost med vzjxmom čez zadnji greben, naju je nenadoma minila. V nama je vstalo drugo bitje. Kaj bi to moglo biti? Podvojitev ali individualnost? Prebujenje skritih višjih čutov? Vstajenje jaza božanskega izvora? — Na vsak način je bil ta trenutek edinstven. Na marsikaterem drugem vrhu sva ga skušala priklicati nazaj, j>a brez us|?eha. Zakaj morajo biti celo naše najlepše ure lako kratke, in naš spomin nanje zamračen z obžalovanjem? — — — Najina vedra ekstaza se je podaljšala. Skoro sva pozabila na višino 4500 m nad morjem. Nisva se obotavljala pri izbiri smeri za sestop. Tik ob nama je zdrkaval italijanski greben v globino. Skalni lanec, ki se niža v smeri proti Breuilu, je prizval v spomin še neutešeno željo, ki se naju je lotila zvečer na Dent Blanche. Mar ni bil to zgodovinski greben? Ne bi li mogia tu sleherna skala prijx)vedovati o sijajnih borbah, o porazih in zmagah, prvih nič manj lepih kot drugih? Mar ni bilo to hrapavo polje slave, J na katero so se drznili osvojitelji? Mar ni bil to koncem koncev, Matterhorn sam? Kakšna preteklost! Iz sprevoda mrtvih jih jc prišlo nekaj, ki so se smehljali: Jean Antoine Car-rel, stari borec iz Valtouruanche, divji in trmoglav, žrtev dolžnosti, padel na Matterhornu. Dobrodušno se smehljajoči Michel Croz, čigar plava bluza jc na vrhovih vihrala v vetru, padci na Matterhornu. J. J. Macjuignaz z resnim, sanjavim obrazom, s prizanesljivim smehljajem, žrtev dolžnosti, padel na Montblancu. Meynet, l'abbe Amet Gorret, nalo mračni trio treh mladih Angležev z nasmehom, ki trga srce!... O, ubogi mrtvi, ki se smehljate v tem jasnem poletnem jutru vrhu te gore!... Kakšna čudna procesija prikazni, ki se vale mimo v slepeči svetlobi višin! Dajte, da izgovorim vaša imena z blago-donečimi zlogi, dajle, da izkopljein iz grozovite preteklosti vaš bridki nasmeh. i. in vrnile se nalo nazaj v temnejši mrtvaški sprevod, vi junaki prvih vzponov!... Nahrbtnike sva oprtala, cepine pritrdila z vrvnato zanko ob bok, vrv solidno zategnila. Tako opremljena sva začela sestopali. Prepad sc je odprl že po par korakih. Prva vrv se je odražala od temnih skal, bela kot rezilo. Bila je pritrjena v razpoki in je nenadoma izginila, sledeč trebušastemu čoku gore. Uganil je človek, kako visi v zraku in se inaje. Drug za drugim sva izginila, z rokami trdno držeč pritrjeno vrv. Ploskoma sva gvozdila z nogami ob steno. Telo sva držala vodoravno ter bingljala sem fer tja. Medtem, ko sva se tako borila v granitu, se je bil dvignil veter in prepeval v gorskih robovih. Ze čez par hijiov sva bila pri »lestvi«. Majhna, pletena lestev, ki pomaga pri pasaži pretečega previsa. Veter jo je majal sem in tja. Ko sva se previdno upala nan.io, se jc začel veter igrali tudi z najino težo in naju je zibal ter butal ob skalnati zid. Bilo je to guganje približno '2500 m nad prepadom, igra, katere žrtvi sva postala oba. Kako bi se tudi ustavlja! in upiral človek norostim matter-hornskega. vetra? (Dalje.) Konc. zobotehnih Lujs Schubeft je otvoril svoj zobni atelje Ljubljani, Pražakova ulica 15 (Palača Pokojninskega zavoda). 3 Din par. Krompir po 1 Dui kg, strofji fižol '2 do S Din kg, čebula 1.50, paradižniki 3 Din, luščen grah 10 Din liter, grah v strokih 0 Din kg, zeljnate glave po 1 Din. Dovolj je bjlo jabolk, samo domače, slabše vrste, 3 do 5 Din kg. Slive po 6 Din, breskve po 5 Din kg. Iz Belokrajine so prinesli precej lepega grozdja, belega in črnega. Belo grozdje, - šmarnico«, so prodajali po 6 Din, druge vrste belega in črnega grozdja, > Kraljevino^, »Portugalko*: pa po 7 in 8 Din kg. Jagod, gob, malin in podobnih stvari je skoro zmanjkalo na trgi^ Prinesli so nekaj več lisičk, prodajali so jih po 1.50 do 2 Din liter. Med v satovju so prodajale nekatere ženske j »o 2 Din majhen košček. Vseh vrst solat in drugega drobnega eočivja je bilo na trgu dovolj in po zmernih cenah. 0 Avtomobilisti zelo divjajo po ljubljanskih ulicah in se je pripetilo vsepolno manjših nesreč. Šofer avta št. 2-207 je podrl v soboto dopoldne na Krekovem trgu mehaniškega vajenca Ivana Tomšiča, ki se je vozil s kolesom. Tomšiču je bil strt prednji del kolesa in je škode okoli 200 dinarjev. Avtomobilist ni hotel plačati škode in je izginil z avtomobilom, pozabil pa je, da ima avto — številko. — V soboto zvečer je neki avtomobilist f>odrl pred sodno palačo nekega moškega in ga (ežje ranil. — Srečo je imel novi avto šišenskega gasilnega društva. V nedeljo zvečer so se vračali siienčani z barjanske gasilske slovesnosti in v Streliški ulici zadeli ob ograjo. Avto se je prekucnil in pokvaril. Strlo se mu je prednje kolo. Izpod avta sla prilezla na smrt bleda dva gasilca, ki sta imela čudovito srečo, da se jima ni pripetilo nič hudega — Danes popoldne se je Magistrovemu avtobusu v Kopitarjevi ulici zlomila prednja os. Potnikom se ni pripetilo nič hudega. — šofer Alojzij Zargi je vozil v nedeljo popoldne z avtom po cesti proti Kozarjam. Nasproti sta mu privozila nepravilno po levi sirani ceste dva kolesarja, ki ju je avto podrl. En kolesar si je zvinil roko. Žargi sra je prepeljal v bolnišnico, nato pa dogodek Min prijavil policiji. 0 Krajevni odbor Rdečega kriki v Ljubljani je razposlal svojim rednim članom brezplačno brošure >Rdeči križ s propagandnim listkom in položnico. Člani, ki za leto 1930. članarine še niso plačali, naj plačajo po priloženi položnici. Vse člane pa uljudno prosimo, da pridobi vsak vsaj še tri nove člane, pošlje članarino in napiše na drugi strani položnice točne naslove novih članov. Letna članarina ,ie 30 Din, položnica ima št. 11104. Vse informacije ,daje predrednik dr. Fettich, Dalmatinova 7. in tajnik Malnarič, \Volfova ulica (Oraž-nov doni). 0 Samarita.ii>ka četa Krajevnega odbora Rdečega krila t Ljubljani priredi dne 14. t. m. izlet v Kamniško Bistrico. Odhod z glavnega kolodvora od 5.40. Člani in članice se s tem vabite k skupnemu izletu. 0 Društvo Skrb za mladino v Ljubljani«. Na podstav i sklepa rednega občnega zbora z dne 6. maja t. 1. in po sklepu zadnje redne odbo-rove seje, sklicuje se izredni občni zbor na torek, dne 16. septembra ob 20 v posebni sobi gostilne >Pri. Hončarju« na sv. Petra cesli. Z ozirom na važnost dnevnega reda, je dolžnost slehernega člana, da s« zborovanja udeleži ter s tem dokumentira razumevanje za društveni nrocvit. — Odbor. © Cd doma pobegnila radi spričevala. V petek o. septembra je pobegnila od doma Marija Ge-slrin. dijakinja 11. državne realne gimnazije, stara 12 let, za njena lela velike postave, suhljata. Ima podolgast obraz, modre oči ter plave pristrižene lase. Oblečena je bila v zeleno-belokrižasto obleko, revije ponošene — lakaste. Kdor kaj ve o njej, ga prosi njena mati. naj ji sporoči na naslov Marija Gestrin, Ljubljana. Poljanska 19/1. Lekarne. Nočno službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. O Vlom v stanovanje. Delavki Mariji Mlakarjevi v Soteski št. 6 je iz zaklenjenega stanovanja neznan tat ukradel v torek moško obleko, vredno 000 Din. Noč poprej pa ji je izmaknil najbrže isti tat 100 Din vredno srajco. 0 Bitka med sladoledarji. Na Marijin praz-znik je bil na Rakovniku cerkven shod. Poleg vernikov je prišlo tudi dosti sladoledarjev. ki izkoristijo vsako priliko, da prodajo kaj svojega sladkega blaga. Seveda jc med sladoledarji huda konkurenca in se ne gledajo nič kaj prijazno. Sladole-dar A. H. je nalašč zavozil s svojim vozičkom tako močno v voziček sladoledarja Džemala Abdura-fe, da mu ga je prevrnil. Vsa sladka roba pa se je združila z blatom. Nekaj otrok je bilo zraven, vsi pa so žalostno gledali, kako se okusni sladoled spreminja v blatno kepo, ki seveda ni bila več za v usta. Džemala pravi, da ima na sladoledu 300 dinarjev škode, na vozičku pa 100 Din. Sladoledar H. je priznal svoje dejanje, dejal pa je, da je bil zato opravičen, ker mu jc Džemala baje delal neupravičeno konkurenco. © Poskušen samoumor mladega dečka. V noči na ponedeljek so na velesejmu zasačili mladega, komaj 16 letnega dečka, doma iz Kranja, ko je poskušal vlomiti v paviljon. Dečka so odvedli na policijo in vtaknili v zapor. Sodba je bila kratka: deček naj se izžene v pristojno občino v Kranj. To jc šlo dečku zelo k srcu. Včeraj dopoldne si je v samotnem policijskem zaporu ovil suknjič krog vratu in se zadrgnil tako močno, da je omedlel. Kmalu bi bil izdihnil, ko bi ne bil prišel v zapor pogledat stražnik in dečku odmotal suknjič. Z umetnim dihanjem so dečka nato spravili k zavesti. Dečka je pregledal nato zdravnik dr. Lapajne, ki je ugotovil, da ni nobene nevarnosti več za dečkovo življenje. Naročil pa je, naj dečka vtaknejo v skupni zapor, tako, da se mu prepreči vsak nadaljnji samomorilni poskus. ZNATNO ZNIŽANE CENE Mirno spanje in počntek svežosti pri prebujenju jc najboljši dokaz dobrega zdravja. Dnevna poraba OVOMAL zjutraj fn popoldne pripomore k ohranitvi zdravja in okrepitvi živcev. Velika škatlja Din 50 —, srednja Din 32 — mala Din 16*— □ Gradnja note vodarne. V kratkem se prične z gradnjo nove vodarne. Stroški za gradbena dela, ki se bodo letaš izvršila samo delno, so proračui»ni na 450.000 Din. Obenem se bo pričelo tudi z eksploatacijo lansko leto odkritega betonskega mosta. Upati je, da bo z gradnjo nove vodarne, Maribor zasiguran z vodo za 30 let; dosedanjo vodamiške naprave namreč ne zadoščajo več potrebam in je gradnja nove vodarne že nujno potrebna. □ Razširitev seutpelerske deške osnovne, šole. Dosedanja šentpeterska deška osnovna šola se razširi v št iri razredu ico. Radi pomanjkanja prosi ro rov se bo en razred namestil v dekliški šoli. □ Deljene uradne ure na mestnem magistratu. S 15. septembrom se uvedejo ua tukajšnjem magistratu zopet deljene uradue ure in sicer od 8 do 12 in od 14 do 17. □ Smrtna kosa. Umrla je v starosti 65 let železničar jeva vdova Marija Čelofiga, Tvorniška ulica 22. Pogreb bo danes ob 16 i/, mrtvašnice na magdalensko pokopališče. □ Kruh... V smislu nove odredbe se bo smel prodajati kruh samo po-enotni leži in sicer 0.5. 0.75, 1. 1.5, 2, 2.5 in 3 kg v komadih (hlebcih •:li šlrucali). Teža kruha bo smela vurirali v svežem stanju samo za tri odstotke u označene teže, pri starem kruhu pa za pet odslotkov, kar velja samo za hlebce in štruce. □ Zdravje Maribora. V smislu lozadevnega zdravslvenga izkaza mestnega fizikala je v .času od 1. do 7. septembra t. 1. obolelo ua raznih nalezljivih boleznih osem oseb in sicer štiri ua škrla-tinki, tri na davici in ena na tifusu. □ Na tukajšnji obrluo nadaljevalni šoli prične redni pouk v nedeljo, due 5. oktobra ob S zjutraj. Vajenci in vajenke, ki so vpisani v šolo, naj pridejo po svoje pridelilne iislke na mestni magistrat od 29. septembra do 4. oktobra, vsak dan od 10—12. Zaključek vpisovanja je dne 14. I. m. Kdor dotlej iz laslne krivde ne bo vpisan, bo kaznovan. □ Ljudski oder. Sestanek drevi ob pol 20 v dvorani Prosvetne zveze. Radi važnosti udeležba polnoštevilua in sigurna! □ Prof. Slrohsohneidt •■ poslavlja, V soboto zvečer nastopi profesor Slroschncider zadnjič v Mariboru. Pri tej priliki se Ivo vozil s kolesom na 25 m dclgi žici. □ Mestnemu magistratu naj se prijavijo hišni posestniki vse tiste hiše, ki so po zakonu o neposrednih davkih proste zgradarine, iu ki so v smislu tozadevne uredbe o banovinskih davščinah podvržene posebui banovinski davščini. Prijave je vložili pismeno nli ustmeno uajkasiieje do dne 15. I. m. □ Razpis gledališkega abonmana. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 193031 abonma, obsegajoč 25 predstav, 15 dramskih in 10 glasbenih (lorej mesečno povprečno po tri predstave). Abonma, ki znači velik popust napram večernim cenam, se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok na dan podpisa, ostalih sedem obrokov pa v prvih 5 dneh vsakega nadaljnega mesrea. Cene za vsak mesečni obrok (ves abonma stane torej 8 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži po 75. 62, 45. 33, in 25 Din; parterui sedeži so 60, 53, 42, in 33 Din: balkonski po 00. 45. 30, in 23 Din; galerijski po 25, 20 in 14 Din. Cene zi uradnike so sledeče: Ložni sedeži. obrok i>o 63, 53, 35. 28 in 22 Din: parlenii sedeži po 50. 45, 37 in 30 Din; balkonski po ".0, 35. 25 in 19 Din; galerijski po 20, 15 in 10 Din. Dobe se tudi bloki, ki cmogcčfljo obisk gledališča pri poljubnih 15 dramskih in 10 glasbenih predstavah (izvzete so le one predelave, ki imajo označbo .Izven na plakatih). Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abonmnnu. — Priglase sprejema gledališka blagajna, ki je odprla dnevno od 9 do pol 13 ter od 15 do 17 (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne) do četrtka. 25. seplem-bra. Za lanske abr.ueute pa ostanejo dosedanji prostori rezervirani do četrtka 18. septembra. Uprava prosi vse. ki se nameravajo abonirati, da to store čim pre.e. Opozarjamo, da je abonma neprenosljiv na drugo osebo in med sezono neodpovedljiv. □ Fantje stolnoca prosvetnega društva imajo drevi ob 20 na Livadi svoj redni sestanek. □ Svojo krstno slavo obhaja Združenje rezervnih častnikov dne 15. I. in. ob pol 11 na Trgu Svobode. □ Bik t izložbenem oknu. Včeraj sta se v Taltenbachovi ulici splašila Štefanu Laporniku bika. ki ju je gnal iz sejma. Pri tem se je eden odtrgal. ter se z vso silo zaletel v izložbeno okno krojača Štefana Gombača, povzročitvši prilično 1000 dinarjev škode. □ Z nožem in sekiro. Na 32 letnega posestni-kovegn sina Franca Toplaka se je spravil delavec Marko N. iz št. Petra. Napadel ga je z nožem, ki mu ga je porinil v hrbet, nalo pa je zgrabil za sekiro ter mu zadal nevaren udarec po glavi. Toplaka so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. , □ Nezgode. 20 letni delavec Josip Zigart iz Ruš je padel z vrtiljaka in je pri padcu zadobil nevarne poškodbe na glavi. — Pod kolo je prišla 7 letna hčerka slikarskega mojstra Olga Ortan iz Zgornjih Iloč. Zlomila si je desno nogo. — Sedemletna Štefanija Polajner iz Sv. Lovrenca na Pohorju je padla na stopnicah pred hišo in si je pri padcu zlomila desno roko pod laktom. Vse tri ponesrečence so morali prepeljati v tukajšnjo splešno bolnišnico. □ Ker je zakrivil karambol. Pri tukajšnjem okrajnem sodišču se je vršila včeraj v razpravni dvorani šl. 15 obravnava proti Srečku Vokaču, ki je dne 13. julija zakrivil karambol na Koroški cesti, ko je z avtomobilom zavozil v ograjo hiše št. 116 na Koroški cesli in podrl na tla kolesarja Bogomila Rozmana. VokaČ je bil obsojen na 14 dni zapora, pogojno eno leto. Zadeva še ui zaključena; sedaj pride v razpravo še zasebna tožba B. Rozmana radi prizadejane škode. □ Kislo kumare... Dišijo mu kisle ku-marce; vtihotapil se je v shrambo in pofulii kislih kumare za 200 Din. Konkretno: zgodilo se je to v Grajski kleli; pofulec pa je 28letni delavec Boris Itki se bo radi pofulbe zagovarjal pred sodiščem radi vlomne tatvine. □ Zholjšaiia hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. fi v A-razredu opoldne in zvečer H Din 30 par, v 11-razredu 12 Din 30 par, v C-raz-redu 14 Din 30 par. Priglašnjle rcl Cerkveni vestnik Praznik sv. Petra Klaverja, velikega apostola Zamorcev, se obhaja 14. t. m. ob 6 zvečer v cerkvi sv. Jožefa: misijonska pridiga, nato darovanje za uboge afriške misijone, med katerim: se bo dala v poljub relikvija. K sklepu sv. blagoslov in himna v čast sv. Petru Klaverju. Vse vernike prijazno vabimo k obilni udeležbi! — Sv. Peter Klaver, vredni sin sv. Ignacija, je krstil z lastno roko nad 300.000 zamorskih sužnjev, katere je spreobrnil k sv. veri Misijonaril ie nad 40 let v pristaniškem mestu Kartagi. Zalo sc po pravici imenuje »apostol Zamorcev«! Celie & Krajevni odbor združenja vojnih invalidov v Celju je na svoji seji dne 3. septembra 1. I. z ozirom ua gospodarstvo v osrednjem odboru organizacije vojnih iuvalidov v Belgradu, o katerem je izd«! po ministrstvu zu socialno politiko in narodno zdravje postavljeni komisar javnosti obširno poročalo, sklenil poslati tako omenjenemu komisarju kot tudi javnosti sledečo izjavo: Podpisani krajevni odlior vrši svoje dolžnosti točno po pravilih, kakor jih je na podlagi invalidskega zakonu i z I. 1925 potrdilo ministrstvo za socialno politiko. Položaj predsedniku iu vseh odbornikov tega odbora je časten in izvršujejo vsi svoje dolžnosti brezplačno. Go-s|KKlarsko ne stoji v uikakih stikih z osrednjimi odborom. Malo premoženje, ki ga je odbor v teku let nubral pri dobrotnikih in od prireditev ter podobno, je izključna last članov toga odbora, torej vseh invalidov .vojnih vdov iu sirot, ki so člani krajevnega odbora združenja vojnih invalidov v Celju. Odbor vrši točno dolžnosti, ki mu jih nalaga čl. 2 pravil za ta odbor, ter poleg tega gmotno j>odpira svoje najrevnejše člane z božičnimi in velikonočnimi podporami. — Z ozirom na to, da so pravila celjskega odbora potrjena skupno s pravili za celokupno združenje vojnih invalidov uaše države po omo-njenem ministrstvu pod štev. 13.762 od 13. IV. 1926, je podpisanemu odboru nerazumljivo, da je moglo tako izključno humanitarno društvo, kakršno je Osrednji odbor ZVI, izdajati tako ogromne s vole za reprezentanco predsednika, čigar |K>ložaj bi moral biti le časten, dalje, da so se ogromne svotc in brez krii-tja izposojale, kar je po pravilih nedopustno. Poč pa bi se bile morale te velike vsote pora/biti za podpore več tisoče v vojnih invalidov in vojnih vdov, ki jih tare beda in skrb za vsakdanje življenje. Pred-sedtink: Orel. s. r., major v p.; tajnik: Kovač, s. r., kaoitan I. ki. v p. & Dve poroki v isti družini. Y dobroznani in ugledni družini Droboetovi iz. Zavodne pri Celju sta v nedeljo 7. t. m. stopila kar dva člana \ zakon siki stan. Sin Drobne Karel, uslužbenec Cinikarne v Celju, se je poročili z. Rezi ko Dobrodclovo, uslužbenko knjigoveznice Mohorjevo tiskarne, hčerka Anica Drobno-lova. prodajalka v veletrgovini Stermecki, pa je vzela g. Štefana Veronika, stavbnega tehnika v Celju. Poroka se je v ršila cb pol 17 v celjski opatijski cerkvi. Mladoporočencem, kri so vsi agilmi člani naših prosvetnih orpajiizacij, želimo mnogo sreče in božjega blagoslova. Kranj Velik domač praznik — slavnostno »žegnanje< — bo v nedeljo dne 14. t. m. ob priliki blagoslovitve praznoval -Delavski dom« iu vsi prebivalci, ki polmjo njegove širne iu obsežne prostore. Bo to viden in oduševljen izraz, mogočna manifestacija krščansko-socialne ideje, ki z uspehom gradi in oric malo razorane brazde težkega problema socialnega vprašanja, ki z dejanji in dejstvi in z vidnimi rezultati svojega dela doprinaša skupnosti — človeški občeslvenosti, eepricakujoč plačila, renta-bilitele svojih investicij, jasne, temo in mlačnost prodirajoče dekaze svojih načel, svojih moči in upravičene bilnosti svojega obstoja. Ta praznik, ta blagoslovitev »Delavskega doma« naj bo vogelni kamen za zbiranje in preobraževanje delavskega stanu, ki bo ob primerni eksistenci zadovoljno in ponosno na svoj stau in poklic. Delavci, ki se zbirajo v domu, se vadijo na red in skupno družinsko življenje, se privajajo in učijo lega, kar jim je prezgodnja skrb za delo in življenje onemogočila. Da pa se bodo tega praznika udeležile širne množice delavskega in kmetskega stanu iz Kranja in daljne okolice, ki se bodo ob tem važnem Ireriulku, ko se postavlja temelj krščansko-socialne organizacije v Kranju solidarizirale in se pridružile ideji graditeljev doma, kompaktno roko v roki nastopale s temi prvimi prebivalci nove lepe delavske hiše, o lem smo prepričani in v tem prepričanju vabimo vse k velikemu prazniku delavstva, ko se bo blagoslovila in posvetila svojemu namenu veličastna stavba ^Delavskega doma«. Glasbena šola v Kranju. Razglas o pričetku šol. leta 1 ouk se prične v torek, dne 16. sept 1030. Poučevalo se bo klavir in gosli, po polrebi (udi drugi instrumenti in teoretični pouk. Začetek poslovnn;a dečjega dispanzerja v Kranju. Poslovanje dečjega dispanzerja s posvetovalnico za matere in dojenčke v Kranju (Glavni trg, Stenipiharjeva hiša. I. nadstropje) prične v četrtek, dne 11. septembra ob 14 popoldne. V delokrog dečjega dispanzerja v Kranju spadajo obojne: Kranj. Prcdosljc, Stražj-♦če, Hrast je, Naklo, Sv. Jošt iu Šenčur. Dečji dispanzer vrši dvojno delo: 1. zdravi v polikliniki ambulantno brezplačno vse l>olne dojenčke in malo dcco predšolske dobe, za katere ni nihče obvezan ali za katere obvcznnec ne more trpeti stroškov za potrebno ambulantno preiskavo iu zdravljenje (torej siromašno deco). / ičetck ordinacije v dečji polikliniki v četrtek 11. septembra ob 14. uri popoldne. Nadalje se bodo vršile v početku le ordinacije vsak iorek od pol II do pol 12 dopoldne tkasueje od pol 8 do iiol 12 dopoldne) in v četrtek od 14. do 18. nrc. 2. A od i posvetovalnico za matere in dojenčke, kjer so sprejemajo ambulanino le zdr.iVi dojenčki in mala deca z materami brez ra'like materi jahlega iu socijalnega stanja (torej vsa brezplačno) zaradi nadzorstva, nege, prehrane, razvojnega iin splošnozdravstvenega stanja de-ce, kakor tudi zaradi socialnih in bigijenskih nasvetov za vzgojo dece V posvetovalnici za matere in dojenčke se nc sprejemajo bolni otroci in v njej se ne vrši zdravljenje. Pričetck ordinaoij v posvetovalnici je v petek, dne 12. septembru, ob 14 in nadalje vsak petek od 14. do 18, ure. TrbovVe Himen. Danes, v četrtek se poroči v mestni župni cerkvi v Celju g. Mato Prašnikar, rudniški motorovodja. z gdč. Cirilo Smodič z Dobovca. Mla: deniu paru želimo v novem stanu obilo sreče. Zgraditev nove .ceste mimo Španca proli stari občinski hiši je nujno potrebna. To se vidi ne samo radi močnega klanca in ovinka za župniščem, ampak tudi radi lega, ker so se že in se še dogajajo številne nesreče na lem kraju. Gorje vozniku, ako mu zavora pri vozu ne drži. Voza mu ni mogoče ustaviti, in nesreča je tu, kakor bi se kmalu zgodilo pred dnevi nekemu kmetu, ko je vozil poln voz lesa k rudniku. Kmeta je rešila pred nesrečo samo prisoinosi duiia in močni konji, ki so v zadnjem trenotku zavili okoli župnišča. Da se je pa že marsikdo za1?'?! v Molovo hišo ali priletel ludi v trgovino, je pa itak znano Stavbna družba d. d. se je preselila iz svojih dosedanjih proitorov na Vrtači s pisarno na DUNAJSKO CESTO »t. 17, s skladiščeni, stavbnim in tesarskim obratovališčem ter žago pa na Kette Murnovo (Šmartinsko) o. 44. Redna članska skupščina I. delavskega kon-zuinnega društva bo v nedeljo, 14. septembra ob 3 pop v Društvenem domu. Letos je preteklo 35 let kar se jc ta zadruga ustanovila, zato je naša dolžnost, da se skupščine udeležimo ter (ako pokažemo hvaležnost do ustanoviteljev, saj dobiš vsako stvar, katero rabiš pri gospodinjstvu, v naših konzumih, na Vodi in v Trbovljah, najceneje. Cepljenje proti škrlatici. Dne II., 12. :in 13. septembra t. I., to je v četrtek, petek in soboto so bo vršilo obvezno cepljenje proti škrlatici in sicer: II. septembra dopoldne za šolske otroke v šoli na Vodi, popoldne pa v šolii v 1" r bo v 1 j a h. Zu otroke, ki še ne hodijo v | šolo sc bo cepilo v petek due 12. septembra od ! 2 do 6 v dvorani »Društvenega doma«. Cepljeni i lvodo vsi otroci od 2. do 16. leta. Oproščeni so le j oni otroci, kateri se izkažejo z zdravniškim j spričevalom, da so bili leta 1929 trikrat cepljeni j in oni, kateri so škrlatico preboleli. Uspešno jo ' le trikratno cepljenje v točnem razdobju enega ; ledna. Cepljenje je obvezno in se bo pro(ii vsem. ki bi se odtegnili, postopalo po zakonu. Stariši naj pošljejo deco k cepljenju čisto in u nvito. Jesenice Dodatno še sporočamo o naših slavnostnih dneh, da se je vreme, ki je dopoldan precej nagajalo, popoldne izboljšalo in zasijalo je zopet zlato solnce. Na športnem prostoru Krekovega prosvetnega društva se ie popoldne razvila živahna zabava, godba je neumorno igrala, fantje in dekleta pa izvajali razne športne igre, med temi tudi liazeno, ki je Jeseničanom še nova in so poteku tekme z zanimanjem sledili. Posebno zanimanje pa so vzbujali Ciriiovi bratje iz Tržiča s svojimi krasnimi športnimi vajami V večernem mraku se je godba preselila na zahodno, ali pročelno stran doma ler tam dal,, svirala do devetih zvečer. Krekov dom, ta prelepa in ponosna stavba pa ic zažarela v bajni svetlobi. Državna cesta je bila polna občudovalcev, katere jc z balkona doma obseval žaromet. Pok za pokom se je razlegal po Savski dolini, naznanjajoč Jeseničanom, da sc jc najlepši dan za Krekovo prosvetno društvo nagnil k zatonu. Bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala vsem onim hišnim posestnikom, ki so svoje hiše okrasili z zastavami ter s tem priznali visokokul-turni pomen Krekovega prosvetnega društva. Pretekli teden v sredo je bil v domu sprejem novega gosnorla kaplana g. V*. Gostiše, te dni pa odhaja od nas č. g. Janko Žagar pl. Sana. vol. ki si je za časa svojega dveletnega službovanja na Jesenicah osvojil srcu vseli. Želimo mu na njegovem mestu kot katehet v uršulinskem samostanu v škofjiloki obilega uspeha. Pogrešali ca bomo. pr-ebno pa naSi malčki, katerim je bil pravi oče in vodnik. Bog 11111 povrni vse, kar je storil dobrega naši mladini. — Na novo pa pozdravljamo novega gospoda kaplana Jan. Tiringerja, ki je določen za nedoločen čas za pastirja jeseniških duš. Novo mesto "•m 11* Razstava dol daiuskcga krojne«?«, tečaja se odpre danes v Rokodelskem domu, kjer se je tečaj tudi vršil, ter bo trajala dva dni. Sodeč po pripravah, bo razstava nekaj prvovrstnega in dovršenega in zato priporočamo vsemu cenj. občinstvu zlasti damam, da si jo ogledajo. Stari grad Graben pri Novem mestu bo dobil novo streho. Stari strešni stol so že nadomestili z novim. Avtomobilski promet je v našem mestu zelo živahen. Na trgu Kraljeviča Petra stoji vedno po 6 do 8 av totaksijev, od katerih vozijo po trije ua kolodvor k vsakemu vlaku. Različne avtobusne proge avtobusi avtopodjetij Kokalj, Kos, Klinar in Tapred. Podjetje Kokalj z dvema avtobusoma. Kos z dvema, Klinar z enim, Tapred z enim. Če se bo avtomobilski promet tako razvijal, bodo tudi naši izvoščki kmalu delili usodo ljubljanskih. Avtopodjetje Kokalj je poleg svoje redne dnevne vožnje na progi Novo mesto — Toplice uvedlo šc dodatno vožnjo k vsakemu vlaku. Iz Toplic odide avtobus ob 10.20 in pride v Stražo cb 10.30. Iz Straže odide ob 10.38 in pride nazaj v Toplice ob 10.58. Popoldne odpelje iz Novega mesta ob 1.30 in pride v Toplice ob 2.10. Nato odpelje iz Toplic zopet v Stražo k popoldanskemu vlaku ob 4.14, nazaj v Toplice pa pride zopet ob 4.34. Iz Toplic gre potem zopet v Novo mesto ob 5 in pride tja ob 5.40. Nazaj v Toplice odide isti dan zvečer iz Novega mesta ob 10 in pripelje tja ob 10.38. Žegnanjc na Trški gori na praznik Matere božje 8. septembra se je izvršilo po stari tradicionalni navadi. Mnogo ljudi se je zbralo že na predvečer na gori vkljub slabemu vremenu. Tudi na praznik je šlo veliko ljudi iz mesta in okolice gori, čeprav je vreme kazalo zelo slabo. Največ ljudi zlasti novomeščanov je prišlo na goro popoldne. Za prevoz ljudi so bili cel dan na razpolago avtobusi in avtotaksiji. Vozov je bilo le malo videti. Pogreb Janka Maloviča, pripravnika finančne kontrole, ki ga je na Jesenicah ustrelil njegov tovariš, se je vršil 8. septembra ob 4 popoldne. Pokojnemu Janku večni mir in pokoj, spoštovani rodbini Malcvičevi, naše najgloblje sožalje. Nesreča. Dne 6. septembra se je peljal Piškur Janez, posestnik iz Škorca pri Veliki Loki na svojem vozu iz sejma domov. Naenkrat pa se konj splaši in prevrne voz v jarek. Piškur je dobil pri tem znatne poškodbe in je bil prepeljan v kandijsko bolnico. Razglas. Županstvo mestne občine Novo meslo razglaša v smislu čl. 7 Pravilnika o občasnem žigosanju meril in priprav za merjenje, da se vši v Novem mestu, v hiši št. 47 v pritličju, kjer se nahaja Meroizkusni urad, v času od 18. do 27. septembra t. 1. vsaki dan razven nedelje in praznikov od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 5 popoldne občasen pregled in žigosanje meril iu vseh priprav za merjenje. Opozarja se prebivalstvo, da ugodi prednjemu razglasu, ker se bo proti kršiteljem te uredbe najstrožje po zakonu postopalo. Vsa merila in ostali predmeti, ki so podvrženi pregledu in žigosanju, se morajo prinesli čista in brez prahu, ker se drugače ne bi pregledala. Pri zaprtju dve do Iri ARTIN-dražeje zvečer, milo pravil« n o izpraznjenje zjutraj. — Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 8 Din za škatljo. Gornji grad Visok obisk. V ponedeljek 8. t. m. ob 12 sta se iz Ljubljane pripeljala na poiet k prcvzv. nadškofu g. dr. Jegliču apostolski nuncij, Nj. eksc. msgr. H. Pcllegrinetti in prevsv. nadškof zagrebški g. dr, Ante Bauer v spremstvu svojih gg. tajnikov. Visckoodliina dostojanstvenika itu bila že med vožnjo' tkozi mesto živahno pozdravljana. Pri katedrali pa ju je pričakovala številna množica občinstva, med drugimi g. okr, načelnik Klobčič in g. mestni župan Mermal. Po izrečeni dobrodošlici, za katero se je pre-vzv. g. nuncij prisrčno zahvalil, io sc podali visoki gostje v stolnico, kjer je podelil prevzv. g, nuncij mnogoštevilnim vernikom apostolski blagoslov, Nad vse ljubeznivo je še posebej blagoslavljal otro-čiče in jih v njihovo veliko radost obdaroval s podobicami, svetinjami in slaščicami. Čez poldne so bili odlični dostojanstveniki gostje prevzv, nadškofa g. Jegliča. Ob 3 popoldne v> se preko Kamnika zopet vrnili v Ljubljano, da nadalje prisostvujejo zborovanju mednarodnega misijonskega kongresa. / Škofja Loka — Poročili 'st> sc: G. Ciril Grohar / gdčno. Bfinik Francko, g. Debeljak Franc z gdčno. Trček Pepco, g. Sušnfk Avgust r. gdčno. Okorn Marico in ■ff. Okorn Pavel z gdčno. Tončko Krnicii j. Dvojico Siišntikovo jo poročil g. kanonik Sušnik i/ Ljubljane. Vnem želfimo obilo srečo! Prošnja Olepševalnemu društvu. Nase Olepševalno društvo skrbi za lepoto mesta in predmestij. Toda v predmestjih vidimo cesto kuko nered-nosl. Tako bi n. pr. opozorili društvo na tako zvane >PreferancarskP stopnice?, !fl vodijo od Plevne na Studenec. Te stopnice so namreč v takem stanju, da je nujno popraviti jih. Stopnice so silno visoke in dolge, da bi se človek kmalu skrehnil, ko gre po njih, ponoči lahko tudi občutno poškdoval. Zalo prosimo Olepševalno društvo, naj napravi tam be-tonirane stopnice. Spremembe v tovarni »šešir«. Ravnatelj gosp. Plestenjak France je odšel v Ljubljuno k Zadružni gospodarski banki. Na njegovo mesto je stopil g. Kuretič Lojze, dosedanji knjigovodja v tovarni. G. Odean Valentin pa je postal knjigovodja. Rateče-Planica Turistike. V letošnji sezeni beleži zglaševal-fta knjiga smučarskega kluba »Ljubljana« v koči pri Tamarju čez 1600 obiskovalcev Planice. Najbolj pogosto so se izvajale ture na Jclovec (2643 m) in Mojstrovko 2332 m), Ponca (2272 m) pa je letos bolj samevala. Vseh turistov, ki so se od 28. junija do 4. sept. vpisali na Visoki Ponci v knjigo, je bilo, piši in reci, osem, od teh 6 Slovencev, 1 Hrvat in 1 Nemec. Tura na Ponco je sicer na eni strani jako naporna, na drugi pa zopet silno zanimiva in lepa. Zaključki kongresa Pax Romanae Predvsem se je sprejel predlog direktorlja o načinu glasovanja, ki predvjdeva kot edinico drža-vo.' Delo bodočnosti bo, da prodre tudi v miselnosti zapadnilv^jjarodov edino pravilni princip narodnosti, ki ga sedaj posamezne delegacije (meŽoni<\ Najditelja prosim, da mi ga vrne. — Dr. Kodre, mastni gradbeni urad. Spori Tretja ženska otimpijada v Pragi Od našega poeabncga dopisnika. Ženska olimpijada v Pragi je končana, končana i rezultatom, ki za nas ni u»pešen, Posebnih uspehov nihče ni pričakoval, da se pa v niti eni točki ne bo Jugoslavija plailrala, pa tudi nihče nt mislil, Ta neuspeh je popolnoma razumljivi Da se je pri nas vsa leta lako delalo v damski atl»-tiki kot v letu 1924 in 1925, bi dosegli gotovo vse druge rezultate. Tako so pa v Pragi nastopile same mlade moči, ki trenirajo malo časa, Upajmo pa, da sedaj ne bomo počivali, temveč delali s podvojenimi silami za čim večji in močnejši ražvoj dam-ske lahke atletike. Na tej olitnpijadl so nepričakovano odnesle zmago zattopnice Nemčije. Ta zmaga jc posledica sistematičnega delovanja, ki ga z vsemi močmi podpira cel nar<-d, posledica športnih visokih Sol. Nemci so premagali narode, ki goje damski šport desetletja. Še večji uspeh so pa dosegle Poljakinje. Skoro ni bilo panoge, v kateri ne bi Poljakinje bile med prvimi. In tudi ti uspehi so uspehi mlade poljske lahke atletike. Nemčija in Poljska sta precej pred tretje plasiranimi Angležinjami. Razočarale so Japonke, predvsem svetovno znana rekorderka Hitomi. Rezultati so naslednji, napisali smo tudi radi primerjave rezultate naših atleitnj, ki so jih postavile v Zagrebu: Tek 60 metrov: 1. Walusicwicz (Poljska) 7.7, 2. Gelin* (Nemčija) 7.8, 3. Hitomi (Japonska) 7.8, (Batelkova 8.2). Metanje diska: 1. Konopacka (Poljsko) 36.38 metra, 2. Fleischer (Nemči:a) 35.82 m, (Neterovič 30.58 m). Skok r vitino: Braunmitfler (Nemčija) 1.57 m, Gisoef (Holandska, ima svetovni rekord 1.60 m) 1.57 m, Noite (Nemčija 1.53 m, (Tratnik jc v izločilnem boju skočila 1.50 m). Troboj: Braunmullcr (Nemčija) 200 točk (z rezultati: 13.9, 1.40, 38.52); Hitomy 194 točk (z rezultati: 13.2, 1.40, 34.40. — Hitomy jc svetovna prvakinja v tej točki); Svedberg (Švedska) 175 toč!< (z rezultati 14, 1,46, 32.86). V Zagrebu Štefanini 127,66 točke. V treboju z rezultati prvi tek 100 m, drugi skok v višino in tretji met kopja. Metanje kopja; 1. Schumsnn (Nemčija) 42.32 (nov svetovni rekord); 2. Hargu« (Nemčija) 40.99; 3. Hitomy (Jap.) 37.01. (Štefanini 25.96.) Štafeta 4X100 m; 1. Nemčija 49.9 sek., 2. Anglija 50.5, 3. Poljska 50.8. (Jugoslavija 53.9 sek.) Zapreke 80 mi Jacobson (Švedska) 12.4 sek., 2. Pirch (Nemčija) 12.7, 3. Freivvald (Poljska) 12.8. (Štefanini 13.9.) Tek 100 metrov: 1. Wallasiewicz (Poljska 12.5, 2. Schnurmann (Holandska) 12.6, 3. Zellins (Nemčija) 12.7. (Petričič 13.4.) Skok ▼ daljavo) Hitomy (Jap.) 5.90 m., 2, Cor-oell (Anglija) 5.76 m, 3. Gtiene Nem.) 3.71. (Kraj-novič 4.67 m.) Tek 200 metrov: Wallasiewicz (Polj.) 25.7, 2. Schurmann (Holand.) 25 8, 3. Ilolstead (Anglija) 26. (Batelkova 28.6.) Tek 800 metrov: 1. Lun (Anglija) 2:21.9, 2. Dcllinger (Nem.)- 2:22, 3. Hoven (Švedska) 2:24.8. V Zagrebu se ta proga ni tekla. Končna klasifikacija je: 1. Nemčija 57 točk, 2. Poljska 26 točk, 3. Anglija 19 točk, 4. Japonska 13 točk, 5. Švedska 10 točk, 6. Holandska 9 točk, 7. Avstrija 2 točki, 8. in 9. Francija in I.e-tchska po 1 točko. V boju za svetovna prvenstvo v bazeni so naše reprezentantke podlegle Čebin:am a 8:5. Zmago je odločila večja borbenost in bojjše. streljanje Čehinj. Igra je bila prava propaganda bazenske igre. Naše reprezentantke so gotovo pri teh igrah mnogo pridobile in pričakujemo, da bodo izkušnje dobro perabile. S prihodnje olimpijade sc ne bodo smele vrniti brez uspehov. Proslava domžalskega SK Diska Celoten program, ki je bil raztegnjen na dva dni, je pokazal, da ima šport v Domžalah mnogo pristašev in prijateljev. V soboto se je kot otvoritev vršila nogometna tekma rezerve domačinov proti SK Olimpiji, kjer so domačini zmagali z rezultatom 4 :1 (2:0). Zvečer se je vršila bakljada no trgu, nato pa nagovor z balkona Menartove hiše, pred katero se je zbrala velika množica domačinov. Akademik g. Stražar je podal zgodovino gojitve športa in smernice, po katerih se mora ravnati, kdor hoče biti pravi športnik. Sobotno prireditev je zaključil predsednik g. Vrečar, ki je apeliral na članstvo, naj se zaveda svojih športnih dolžnosti in navzoče, naj klubu tudi v bodoče ohranijo simpatije. V nedeljo zjutraj se je klub korpo-rativno udeležil sv. maše za umrla zaslužna odbornika Jožka Adamiča in Miloša Matkota, katerima je po končanem cerkvenem opravilu položil na grob spominska venca. Ob 9 se je vršila v Godbenem domu slavnostno zborovanje. Ob 10 so sc začele kolesarske dirke, ki so bile ena največjih kolesarskih prireditev v tekočem letu sploh. "Najprej je startafo v glavni dirki na progi Domžale—Sv. Peter (v Savinjski dolini)—Domžale (10O km) 5 dirkačev, kjer si je po ostri borbi osvojil prvo meslo Valant Ivan (Ilirija) v času 3 ure 10 minut 6 in eno petino sek. Ob 11 so startali medklubski in klubski juniorji, v skupnem številu 34, kar je največji start v letošnji sezoni. Progo Domžale—Trojane—Domžale (50 km) je prevozil prvi Zupane Albin (Celje) v času 1 :28 : 38.4, drugi Faninger Bruno v času 1 :28 : 38.6, tretji Redenšek Ivan (Disk) v času 1 :28 : 38.8, ki si je s tem tudi osvojil klubovo prvenstvo. Klubovo prvenstvo so vozili tudi člani kolesarskega društva Zagorje, kateri so zasedli v splošni klasifikaciji mesta VIII— IX. Ob 11.45 so startali klubski iuniorji-novinci na 20 km dolgi progi Domžale—Lukovica—Domžale. Prvenstvo novincev si je osvojil Orehek Franc v časti 39:36.6. Celotno je startalo čez 50 dirkačev. Popoldne se je vršila nogometna tekma med domačini in Villa-cher S|X>rtvereinom, ki je s svojim najboljšim moštvom. pred katerim je morala kloniti celo Ilirija, doseglo visoko zmago 10 :0, kar pa je bila za domačine popolnoma dobra šola in enak dogodek kot predvojno gostovanje znamenite praške Slavije proti Iliriji. Najboljši del moštva je bila obramba, klub odigra v jesenski sezoni več prvenstvenih tekem, zato bi bilo želeti, da si klub preskrbi primernega trenerja, ki bo moštvo treniral. Med odmorom se je vršil tek na 3200 m, ki so mu navzoči gledalci, ki jih je bilo več kot na marsikateri mednarodni tekmi v Ljubljani, z zanimanjem sledili. Ob vstopu v drugo desetletje želimo klubu razcvita in uspehov v vseh panogah športa, . ■ ' ... . ;•' .jjjii ..'• Nogomet v tujini Dunajski pregled. Le 10 klubov tekmuje letos v prvi dunajski profesijonalni nogometni ligi. SIabejii tekmeci, Hertha in Hakoah, so odpadli in ostali »o le bolj enakovredni klubi. Zato j« ves dunajski prvenstveni boj veliko pridobil na svoji zanimivosti in vrednosti. Prvenstveno tekmovanje je v polnem teku. Že prejšnjo nedeljo smo videli, da so celo najmUjta moitva enakovredna vodil- Zagotovljen uspeh jesenske razstave - Tudi včeraj je bil obisk jesenske razstave ljubljanskega Velesejma prav zadovoljiv. Tudi deževno vreme ni doatl škodovalo obisku. Posebno moramo omeniti, da je znaten obisk z dežele, odkoder Je prišla cela vrsta osnovnih šol, pa tudi strokovnih in drugih. Včeraj si je ogledal lovsko iu gozdarsko razstuvo madjarski poslanik v Parizu Villany. V spremstvu dr. Btihma se je mudil dolgo na razstuvl ter *e za vse zanimal. Za prihodnje dni je napovedanih na velesejem mnogo obiskov šol, zlasti z dežele, kar je le pozdraviti. Kakor običajno je vsako leto n« ljubljanskih velesejmih razviden napredek domače produkcije, ki vedno napreduje. Vsako leto imamo zabeležiti nove panoge produkcije, nadalje izboljševanje produkcije že delujočih panog. Tako Je začela v Ljubljani tvrdka Alpina iždelovati smučI ln druge smu- 50 letnica Hmeljarskega društva Dne 7. t, m. »e je proslavila 50letnica Hmeljarskega društva v Žalcu. Ob določeni uri ije društveni podpredsednik, g. Andrej Antloga, župan gotoveljski, pozdravil došle goste, v prvi vrsti g. okr. načelnika dr. Hu-bada in zastopnika Kmetijske družbe za Dravsko banovino g. Kafola. Brzojavnim potom sta jubilantu častitala: če*ky odbor Jednoty chme-IaVske v Žatecu — Č.' S. R. in Združenje vojvodinskih hmeljarjev v Petrovacu. Pismeno so društvu čestitali: ban ing. Dušan Sernec, pomočnik bana dr. Pirkmajer in Zbornica za TOI v Ljubljani. G. ckr. načelnik je častilal društvu k lepi proslavi ter ga bodril k nadaljnetmt, plodcnosnemu delovanju. Obžaloval je, da se redkega jubileja ne mere udeležili oboleli, mnogozaslužni predsednik g. Franc Roblek. Nadalje je pozdravil društvo zastopnik Kmetijske družbe, g. Kafol. Z velikim navdušenjem je bil potem sprejet predlog društvenega poslovodje, da sc odpošljeta ,v Belgrad brzojavki na Nj. Vel, kralja in kmetijsko minislrstvo. Društveni poslovodja je poleni podal obširno poročilo o delovanju Hmeljarskega društva v teku 50 let, ki pa bo ponatisnjeno kot posebna brošu-I rica in potem razposlana udom Hmeljarskega društva in tudi drugim interesentom. Razstava hmelja. Ko so si navzoči ogledali pripravljeno razstavo hmeljskih vzorcev, je društveni poslovodja prečital uspeh bonitiranja, ki se jc vršilo dne 5. septembra. Hmelj odlične kakevesti so razstavili in sicer z 31 točkami: Jurhar Franc, Vrbie, obč. Žalec; Praznik Ignac, Gomilsko, Konvent usmiljenih bratov, Vrbje, obč. Žalec in Bošnak Matija, Pa-rižljc, obč. Braslovče. S 30 točkami: Malgaj Alojzija, Gotovlje. Z 29 točkami: Steiner Anton, Go-to vi je, Puncer Alojz, Paška vas, obč. Šmartno cb Paki, Mart inc Jeronim, Glinie, obč. Braslovče, Lorber Ivan, Mrzlava vas, Vodlak Ivan, Zg. Gorčc, obč. Braslovče, Zagoričnik Vinko, Podvin, obč. Polzela, Naraks Ivan, Zg. Ložnica, obč. Žalec in ing. Hans Jeschounig, Arja vas, obč. Pelrovče. Hmelj prav dobre kakovosti so razstavili in sicer z 28 .točkami: Obov Franc, Paška vas, obč, Šmartno ob Peki, Kos Janez, Zg. Ponikva, obč. Velika Pirešica, Letonja Josip, Skorno, obč. .Šmartno ob Paki, Ocvirlc Matevž, Ojstrška vas, ,'pbc. Sv. Jurij, Tabor in Kač Tonika, Arja vas, obč. Pelrovče. S 27 točkami: šlander Ivan, Graj-,ska vas, Tovarna strojil, Majnšperg, Baš Franc, Gotovlje, Praprotnik Ivan. Veliki vrh, obč. Šmartno ob Paki, Kuder Ivan, Gotovlje in Schreiner Franc, Št, llj pri Velenju. S 26 točkami: Šlander Ivan, Grajska vas (za drugi vzorec), Drofelnik Iv., Paška vas, obč. Šmartno ob Paki, Kralj Blaž, Št. Ilj pri Velenju, Marovt Mihael, Obramlje, obč. Braslovče, Trobiž Marija, Gotovlje, Turnšek Fr., Breg, obč. Polzela, Mutcc Ignac, Lcvcc, obč. Pe-trovče, Stopar Vinko, Velenje, Medič Josip, Šoštanj in Tekavc Valentin, Topolšica. Hmelj dobre kakovosti so razstavili in sicer s 25 točkami: Antloga Andrej, Gotovlje, Šlander Ivan, Grajska vas (za tretji vzorec), Novak Anton, Kamenče, obč. Braslovče, Jošovc Leopold, Male ' Braslcvče, RcpinSek Josip, Leveč, obč. Petrovče, Verdev Ivan, Zg. Ponikva, obč. Velika Pirešica, Ravnikar Ivan, Celje, Kainz Marija, Žalcc in dr. Červinka, Polzela. S 24 točkami: Brinov Blaž, Gotovlje in Čulk Ivan, Glinje, obč, Braslovče. S 23 točkami: Ograjenšek Katarina, Zg. Ponikva, obč. Velika Pirešica, Warsberg Oskar, Rečica ob Paki, Hrovat Franc, Podvin, obč. Polzela, Tischler Ri-liard, Velenje in ing. Hans Jeschounig, Arja vas, obč. Petrovče (za drugi vzorec), i Ostalim 10 vzorcem je bilo pripoznanih manj I kot 23 točk. Odlikovanim hmeljarjem se bodo dostavile diplome, kakor hitro bodo ' izgotovljene. Gospod M. Bošnak, Parižlje, se je končno v vznesenih besedah zahvalil društvenemu vodstvu za smotreno delovanje ter posebno naglašal zasluge predsednika in poslovodje. Borza Dne 10. septembra 1030. DENAR Razen Londona, ki se je učvrstil, so ostali devizni tečaji neizpremenjeni, deloma pu so celo popustili. Promet je bil manjši kakor včeraj. Privatno blago je bilo lcnkor običajno zaključeno le v devizi Trst, ostule zaključene devize pa je dala Narodna banka. nim klubom Dunaja. V tem oziru moramo predvsem omeniti Slovana, ki si je v boju z W. A. C. rešil važno točko. Drugo kolo prvenstva je ponovno dokazalo, da bo morda Slovan, Wacker še važen faktor v dunajski prvenstveni tabeli. Dunajski Čehi so v nedeljo porazili z 2 : 0 Austrijo in si s tem pridobili dve točki, Austrija je bila v celoti nezanesljivo moštvo, ki je zasluženo podlegla krepkemu in odpornemu Slovanu. — V trdi borbi si jc tudi Wacker izvojeval s 3 : 2 zmago nad W. A. C.-om. Slednji menda nikakor ne more priti v svojo pravo formo. Rapid pa je z 2 t 0 porazil FAC-a, toda odločitev je padla šele proli koncu. — Odličen pa je letos start Admire, ki je tudi svojo drugo tekmo, sedaj napram Wiener Sportklubu, odločila odločno v svojo korist. Ubogi Wiener Sportklub, o čigar krizi smo poročali že zadnjič, je sedaj klonil z rekordnim rezultatom 9 : 1 (7 : 1). Zdi se, da bo Wiener Sportklub, ki se je že preteklo sezono komaj rešil nazadovanja, moral sedaj resnično potovati v drugo ligo — seveda če ne bo svoj« forme izboljšal. — Vienna pa je proti pričakovanju z lahkoto zmagala nad Ni-cholsonom. Izid se glasi 3:0. — Če upoštevamo vse odigrane tekme, potem izgleda dunajska prvenstvena slika takole: 1. Admira (4 točke); 2. Vienna (3 točke); 3. Slovan (3 točke); 4. Wacker (3 točke); 5. Austria (2 točki); 6. Rapid (2 točki); 7. Nicholson (2 točki); 8. W. A. C. (1 točka); 9. F. A. C. (0 točk); 10. Wiener Sportklub (0 točk . čarske predmete, nadalje Je začela na Rakeku izdelovati strugarske in norlmbertke predmete tvrdka Modle. Predmeti teh tvrdk so razstavljeni tudi na letošnjem velesejmu. Lovski kino na velesejma Na velesejmu se vsak večer zbirajo lovci k le plm klnopredstavani iz lovskega življenj«. Program je kaj zanimiv In kaže lepe, pestre lovske momente, zlasti je lepu slika lova v planinah. Posebnost lovskega filma je Življenje ptic inočvirnic na Obet-skl bari, starem, zamočvirjenem rokavu Save pri Sremski Mltrovlci. Cel film kaže lepe momente iz lovskega življenja in vidi se, da Je bil delan z ljubeznijo do divjačine in tako moramo obisk lovskega kina priporočati ne samo lovcem ampak tudi drugim, ki jih zanima življenje živali. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Ara. sterdam 2274 bi., Berlin 1845.50 bi., Bruselj 787.0« bi., Budimpešta 987.55—900.55 (980.05), Curili 1095.90 bi., Dunaj 796.92—799.83 (797.82), London 274.65 bi., Newyork 56.865 bi., Oslo 1509.80-1518.80 (1511.80), Pariz 221.78 bi., Praga 167.62 bl„ Trst 274.60—296.60 (295.60). Zagreb. Amsterdam 2274 bi, Berlin 1844— 1847, Bruselj 787.96 blago, Budimpešta 987.55-990.55, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.82— 799.82, London 274.25—275.05, Newyork 56.265-56.465, Pariz 220.78—222.78, Praga 167.22—168.02, Trst 294.676—296.676. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 4.474 milij. Din. Belgrad. Berlin 1344-1347, Budimpešta 987.55 —990.55, Curih 1094.40—1007.40, Dunaj 796.32— 799.32, London 274.25-275.05, Nevvvork 56.265— 50.465, Pariz 220.74—222.74, Praga 167.22—168.02, MIlan 204.50—296.50. Curih. Belgrad 9.12876. Amsterdam 207.475. Ateno 6.68, Berlin 122.765, Bruselj 71.90, Budim-pešta 00.25, Bukarešt 3.075. Carigrad 2.445, Dunaj 72.77, London 25.06, Madrid 56, Nevvyork 515.275, Pariz 20.23, Praga 15.295, Sofija 3.735, Trst 26.90, Varšava 57.70, Kopenhagen 137.95, Stockholm 138.45, Oslo 137.95, Helsingfors 12.97. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5435, (valuta) 12.48. VREDNOSTNI PAPIRJI Med državnimi papirji je danes ponovno narasla vojna škoda, dočim so bili drugi državni papirji slabejši in so deloma popustili v tečajih. Do prometa je prišlo le v promptni in decemberski škodi. V bančnih papirjih jo bil danes znaten promet v delnicah Praštedione, ki jo popustila, kasneje j>a se je zopet učvrstila. Nadalje so bile med bančnimi papirji zaključene delnice Poljo- in Jugo-bunke po nelzpremenjenih tečajih. V industrijskih papirjih je prišlo do jironteU-i le v delnicah Trboveljske, nadalje je bila zaključena Tovarna vžigalic v Osjeku Drava, ki se je v teku sestanka učvrstila od 217.50 na 220. V ostalem ni izprememb. Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 bl„ 1% Bler. pos. 87.25 bi. Celjska 160 den, Ljublj. kred. 122 den, Praštediona 925 den. Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den. Stavbna 40 den, Šešir 105 den. Ruše 280 -300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.75—88.50, agrari 55—55.50, vojna škoda flr. 442—442.50 (442), kusa 442—442.50, 9. 441 den, 10. 441.75 den, 11. 441.75 den, 12. 442.50-443 (444), srečke Rdeč. križa 55 bi, 8% Bler. pos. 97—98, 7% Bler. poe 86.75—87, 7% pos. Drž. hip. banke 85.50-86, 6% begi. obv. 76.25—77. Bančne delnice: Havna gora 75 den. Hrvatska 50 den, Katolička 36 den, Poljo 56-56.25 (56), Kreditna 96 den, Union 192—194. Jugo 77.50—78 (78), Ljublj. kred. 122 den.. Medju-narodna 65 den.. Narodna 8100—8200, Obrtna 96 d, Praštediona 924-925 (925, 922.50, 923, 924), Etno 145—152.50, Srbska 188 den, Zemaljska 130—132. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den, Guttmann 152.50—160, Slaveks 60 den, Slavonija 200 den, Našico 1100—1250, Danica 95—l(r2, Pivara Sar. 170 —190. Drava 215-225 (217.50, 220), Šečerana Osjek 312.50—314, Nar. mL 20 den, Osj. Ijev. 180 den, Brod. vag. 98—100, Union 120 den, Vevče 124 d, fsts 40—50, Kagusea 400—405, Jadr. plov. 500 den. Trboveljska 398—400 (399).- Belgrad. Narodna banka 8120—8220, 7% inv. ]>os. 92—93, agrari 56—56.50, vojna škoda 450.50— 455.50, 12. 406—466.50, 1% Bler. po«. 89.75. NoUrijo naših državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 86.25—87, Newyork: 8% Blor. pos. 96.875—97.75, 7% Bler. pos. 86-80.75, 7% pos. Drž. bij), banke 85—85.25. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 91.60, Wiener 49.30, Rima Murany 86. Žitni trg Danes je bil položuj nda žitnem trgu pri nas neizpremenjen. Kupčija je zelo mirna, ker produ-centi zadržujejo blago, zato ni dovoza. Tudi položaj na svetovnih trgih je slab. Čvrsta tendenca v Budimpešti je pojenjala in najbrže radi opustitve intervencije. V splošnem pa je bodoči razvoj cen zelo nejasen. Danes so bile zabeležene pri nas sledeče cene: pšenica, Srbobran, ban. 160 den, koruza bačka in sremska 115 vse franko nakladalne postaja. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica 79/80 kg lian. Bega šlep 157.50-162.50, gornjeban. 160-162.50, ostala neizpremenjena. Vse ostalo neizpremenjeno: Promet: 19 vagonov pšenice, 42 vagonov koruze, 7 vagonov ntoke, 5 vagonov otrobov. Tendenca mirna. Budimpešta. Tendenca mirna. Promet srednji Pšenico okt. 15.70-15.82, zaklj. 15.80—15.82, marec 17.10-17.24, zaklj. 17.23-17.24, maj 17.50-17.64, zaklj. 17.50-17.60, rž, okt. 9.50-9.74, zaklj. 9.60-9.63, marec 10.68-10.90, zaklj. 10.82—10.83, koruza sept. 14.83—14.90, zaklj. 14.85—14.90, maj 14.20 -14.30, zoklj. 14.29-14.30, tranzit maj 12.55-12.60 Živina Mariborski iivinjski sejem. Na sejem dne 9 septembra je bilo pripeljanih 21 konj, 21 bikov 171 volov, 813 krav in 36 telet. Povprečne cene za različne vrste živali so bile: debeli voli 8 50—0 Din, poldebeli voli 7—8.50, plemenski voli 4.50 do 0.50, biki za klanje 6.50-7.50, klavne krave debele 6— 7.50, plemenske krave 5—5.80, krave klobasa nce 3.50—5, molzne kravo 5.50—6.50, mlada živina 7.50-9, teleta 11-12 (vse u kg žive tele). Pro lamh je bilo v Avstrijo 3, v Italijo 12 glav. Mesne cene so bile sledeče: volovsko meso L vrste 18 do '^)1II)i"la(k«. vrsto 14-16, meso od bikov. krav. „ J0-14' me«* I. vrste 24 -35. II vrste 10—20, svinjsko meeo 15—28 Din. Hmelj Nfirnberg, tO. sept as. Danes je bilo na hmelj-ski trg pripeljanih in prodanih ing k«!. Povpraše valo se "je "posebno za r srednfevrstnt hsllertauski hmelj, ki je dosegel ceno 55—75 mark. Za inozemski hmelj ni bilo povpraševanja. Razpoloženje jc bilo mirna Glavna eesfa v Buenos V. res«. kj )ct > Parizu in je napisal i« več zanimivih knbg pripravil« seda« sn tisk novo knjigo. k bo vsebovala s .ke ruskega ž.v-!icn»:. * sodobnem Pa- si: Preoeišnic pojlavte So x kr;:g- }.■■> v «»-,• črne.tu Vojnf. o i o 1 c: r. c .eleo~.c i iušemne muke nem .t-. .n c oSok. pretres: niso mo^li iti mimo ne ia > zapusti.. Žalostne sie- dM* \a vsa kej* č .-veka s -c te skusil ,r. po vrhi: tega se prišel ob swjf premo-rca* mor;, bežati .s rodne domom inr ic to sitno vp":n a.-o. nt samo as r.-eeovo : c e sn o k-ons:■ ta.r.o ampak tsi .-.a r.fjSfini dušo Po «•.ur. ic > Fmrop sto .;o dafcevnih bolnikov siino m,:s>: a Po ;.sor ..h statističnih podatki t neg.vco samo i Franc - po raznih tono->o':r.-oa> r sar.sior ..:■ oko., 100.000 bolnikov Ko;.ko dušemT. V bo r. kom -os nahaja na svobod ". - :.. x iepa: temen :e Sc .-c v 54 000 uradno registi ,:ar..h doieviuh bolnikov - tc .-.c..- Sjedihu neki man: francoski psih-l>atcr f. c :v odstotek duševno bolnih ps odpad« na j ukc Čc pomislimo da h- h:' eden na-več ji h >:et:eso-. v F v rop: ruska revolucija ki jc po-i rroč č.-. c moralo nešteto Rusov .-spustiti ;atrst:kc e duševno bolnih R ni. toč.', samo > rarrŠK. So r. o: Henrv Rcus-sel- ic 'm!o preteklo leto 36"! iuševno bolnih Rusom-emigrantom Na črucca mesta so bil: Afričani s 17 - bo - k- nato Grk: kal tiar.-. -.td Pri tem je treba pripomniti is v v Pariru Italijanov mnogo več kakor Rusov, vendar c število duševno bolnih Rušo* dvakrat toliko, kakor število Italijanom Sjcdih sc je ranima! :a vprašanje duševno obolelih emigrantov in jo ob prilik: pose.a bolnišnic v razgovoru 7. ruskim -.n francoskimi strokovnjaki ugotovil, da ie samo v Franc:-, duševno bolnih Rusov preko tisoč N .mveč od teh trpi ua stibomatiji V* deliriju stalno govore o čekistih, ki jih hočejo pobiti, povsod v:diio same sovražnike, nočejo sprejemati hrane, češ, da je zastrupljena, boje sc. da bi jih iz Francije poslali v sovjetsko Rusijo, kjer jih čaka mučeniška smrt ild. Ti ljudje naravnost zasipljejo pariško policijo s pismi in tožbami, obiskujejo uredništva listov, se obračajo na pomoč k odvetnikom in so na vse mogoče načine trudijo, da bi si ohranili življenje. Tajinstvcno Izginotje generala Kutjcpova jc izzvalo novo serijo duševno bolnih. Pariška prciektura je dnevno dobivala neštevilna pi- sma s nemogoč,mi informacijami. \ uredništva listom so ti nesrečniki nosili -senzacionalna odkntia- itd Tako ie nek, bivši častmK trdil, da ve za imena Kutjopovih ugrabiteljev in ia sc ti pod napačnimi imeni skrivajo v neki par.šk: bolnišnici za duševne bolezni. Porast števila duševno bolnih je pripisovati tudi pretiranemu uživanju vina, raznih narkotičnih sredstev kar sc vedno bolj in boli opaža med francoskimi Rusi Slučaji za-sirar.ienia radi uživania narkotičnih sredstev so med emigracijo mnogoštevilni, posebno med -araeščene po restavracijah ;td. Toda največ-»e štev iio Rusov jc zašlo v duševne bolnišnice rac. fladu m trpiienia. S jedi h opaža ia ?e med Rusi. ki so dospe \ duševne bolnišnice nekaj popolnoma zdravih ,ioc. k. so žrtve nepoznanja jezika. \ ostalem se taki slučaji dogajajo tudi med Francoz: Pred nekaj leti ie izzval v Parizu vel.ko razburjenje slučai umetnika Deltoura. Nie.coma sospoi.n--a k: ga ni mogla trpeti, te prepričala nekega zdravnika da ic Deltour duševno bolan Ta ji je dal oelo potrdilo, katerega ie nesla na policijo in tam dosegla, da ie bij njen najemnik odpravljen v zavod z.l*-. umobolne Deltour je seveda protestiral, ali čim bolj se je trudil, da bi prepričal zdravnika ia je popolnoma normalen, tem bolj so b prepričan.' ia te duševno bolan. Na vso srečo ca njegovi prijatelji niso zapustili n po dolgem prizadevanju se jim je posrečilo iokazati ia -c popolnoma normalen in so ca nato spustili .r bolnišnice. Stavni obar katedrale v Sari Domiifo, v kateri je bi; ad iett 1537- 1795 pokopan Krištof Kolumb. Madjarski minister .ožei \asz. ki ie tedn; nenadoma umrl. Bil je 10 let član madiar&ke v lade. Kako so našli Andreejeve ostanke Pariški Journal objavlja podrobno izjavo dr. I tarna, ki je na Belem otoku nepričakovano našel ostanke raziskovalcev Andreejeve ekspe-dicijc. Pred dnevi smo že pisali o izjavi dr I tarna, danes jo po > Journalu izpopolnjujemo I adja Br.itw.iaK-> jc koncem julija odplula | proti tečaju. Ob svitanju dne S avgusta se ie zasidrala blizu Belega otoka Botanik Olai 1 lanson, /oolog Adolf Sporen in dr. Horn &o se v motornem čolnu prepeljali na otok Naši so samo led in sneg ,satno na solnčni strani so opazili po skalovju žalostno mahovje Pri-hotlnji dan so se prepeljali na drugo obalo. To j pot so jih spremljali tudi mornarji, ki so hoteli loviti tjulne Dva moža, ki sta kuhala kos:)c. sta splezala na grič. kjer sta zagledala studro-čck. Sredi staljenega snega sta zapazila trmen kos lesa s štrlečini železnim kavljem. Na železu je bil napis: Andree, leta 1806 Izletniki so takoj obvestili kapitana Fliascna in vsi skupaj so pričeli s krampi razbijati led. Z nepopisnim razburjenjem so kmalu ugotovili, da se nahaiaio U —T .4»- „1.— . .k^np^.. A—^ 11 ______ ___1 - ^Mlpll 1.11-V-IICMJ Vi i f><1 IHII razisko\*alce> Našli so z ledom natrpan čoln na saneh, ki so bile primrznjone k tlom Ob sani naslonjrei je sedel Andree sam. v precej dobro ohranjeno obleko zavit okostnjak, poleg še neodprtega zaboja s hrano in še polne petro-Icjskc svetilke. Po začetnicah Andieejevega imena na perilu in po zapisniku v žepu so takoj ugotovili, kdo je ta mrlič. Sicer sta bili čitljivi samo pni dve strani heležnice, ostale so bile zamrznjene. Nekoliko dalje med skalovjem jc ležal drugi okostnjak Tudi v čolnu so ležale kosti, a menda niso človeške Na ledu je ležalo veliko razmetane opreme: puške, fotografski aparati, kladivo, sekira, škatlja z mornarskimi instrumenti, kosi jadrovine od šotora. V nepre-močljivi prevleki dobro ohranjen dnevnik je nudil dokaze, da so bivali ponesrečenci več časa na otoku, kjer so se hranili z mesom medvedov in ptic Ohranili sta se tudi Frenkeljeva in pa Strindbergov a beležnica. Najbrž je odnesel veter in raznesli medvedje še več stvari. Raziskovalci niso imeli časa, da bi razbili ves led na tej obali in poiskali pod njim skrite stvari. To napornem -4 urnem delu so pripeljali vse. kar so našli, vštevši Čoln, na krov »Bratwaaga*. Kako je mogoče, da toliko časa ni noben raziskovalec Belega otoka našel Andreejevega taborišča? Najbrž je bilo vedno zasuto s snegom 1 otos imajo na severnem tečaju izredno toplo poletje Toplomer je kazal 15 stopinj nad ničlo Sneg je skopnel in okostnjaki so se prikazali na dan Raziskovalci so postavili visok jambor m nametali kup kamenja. Notri so položili steklenico, v kateri je na papirju napisano: »Tu so se našle kosti Šveda Andreeja-Ko jc naslednji dan plula ladja mimo otoka nazaj proti Norveški, je osamljeno stopical po Andrejevem taborišču velikanski beli medved. Eucen Maver, znani ameriški politik, katerega je predscdn.k Hoover imenoval za guvernerja Federal Reserve-Bank kot naslednika ^unga Težave filmskega režiserja Hotel je snimati sceno obešanja na smrt obsojenega zločinca. Cetiie B De Mille. slavni filmski režiser ie na tem. da obupa. In to po pravici! Vsakemu režiserju, ki ga posluša, svetuje: -Za Boga, nikar ne snemajte nikoli filmov, ki bi vsebovali scene z obešanjem * On sicer ni načelno proti obešanju, ali da bi mislil, da take scene vplivajo na živce občinstva Ne On je le obupan radi posledic, ki jih ie imel po snemanju svojega filma »Dinantit< V tem filmu je neka scena, v kateri je glavni junak obsojen na smrt z obešanjem E>2 bi scena izpadla čim bolj realistično, je De Mille zaprosil za dovoljenje, da sme obiskan celico nekega na smrt obsojenega zločinca m potem prisostvovati vsem pripravam pred iusti-fikacijo To dovoljenje je dobil Misli: fe. da je s tem stvar likvidirana Toda zelo se je prevalil. Ko so ameriški ječarji zvedel, da se De Mille zanima za justifikaciio. so mu začeli vsi od kraja pošiljati vabila nanje. Cela skladovnica takih povabil leži v njegovi pisarni in De Mille ne ve, kaj bi počel z njimi. Kakor na kako zabavo poživljajo sodniki De Milleja. da prisostvuje obešanjem, usmrtitvam na električnem stolu in še drugim »dobrotam« ameriške justice. De Mille je že dal oglas v liste, da ga justifikaciie ne zanimajo več, toda čuvarji pravice se ne brigajo za to in mu še naprej pošiljajo vabila Najbrže ie danes De Mille najbolj Cieneial Uriburu, voditelj revolueijskih čet, ni je. prevzel predsedstvo republiko in dal zapreti prejšnjega predsednika lrigovena. informirana osebnost v Ameriki, kar se tiče smrtnih obsodb, zakaj on ze tedne prej ve, kje se bo izvršila kaka smrtna obsodba. »Ljudje so res brezsrčni,« tako toži režiser. »Vsak dan dobivam pozive, kakor da bom vse svoje življenje snemal samo scene z obešen jem. Ne vem, kako bi se tešil teh pozivov; vsak dan mi vzamejo precej časa. Prisiljen sem pa, da ta pisma odpiram, ker nikdar no morem vedeti, če ni v pismu kako važna stvar. •• Tako so nad rešiserjem maščuje njegov film. Vročina ob severnem tečaju Sovjetski listi poročajo, da vlada letos na ruskem severu doslej neznana vročina. V Ar-hangelsku in Mezenji imajo do R in v Ustj-Cilmi ob Pečoro oelo do 30" nad ničlo Celo v .lugorskem zalivu onstran tečajnega kroga je zabeležene 17" toplote Če to ni slučajen pojav, bi se dalo misliti na popolno izpremembo podnebja. Radio Programi Hadio-Lfubnnna t Četrtek, 11. septembra: 11.00 Prenos iz ženeve: Govor nase ca zun. min. dr. Marinkoviča — 12J0 Plošče — 13.00 čas. borza, plošče - 13.30 Dnevne vesti — 1S.30 Koncert radio orkestra — 10.30 Otroška ura (Radio-tetka) — 20.00 Plošče — 20.30 Slovenske narodne pesmi poje Frane Deržaj — g. Piliš igra na kromatičro harmoniko — 21.30 Prenos z Bleda (Erich Herse) — 22.30 Časovna napoved -in poročila. i Peiek, Ji. septembra: 12.30 Plošče - B.Of) Čas. borza, plošče — 13.30 Dnevne v feji -j 1S.30 Koncert radio orkestra Ischpold: KavIlifsVi valček; Boildieu: Bagdadski kalif; Theimer: Marqui-setia; Grieg: Olav Trvgvason; Puccini: Madame Buterflj — 10.30 Gospodinjska ura. trde. Cilka Krekova — 20.00 Danilo Bučar poje kuplele. Ohcetna godba Magistrov, Samospevi g. Mirka Jelačina. Mozart: Čarobna piščal, arija famina: Ča'ikovsky: Evgen Onjegin. arija Lenskega; Smetana: Prodana nevesta, arija Janka (vse v češkem ieziku); Verdi: Rigoletto. nastopna arija vojvode; Verdi: ples v maskah, mornarska pesem Riharda (vse v slovenskem jeziku); Bizet: Agnus Dei; Melodie rdigi-euse (latinsko). — 22.00 Časovna napoved in poročila. napoved programa za naslednji dan. Drugi programi j Petek. 12. septembra: Belgrad: 17.30 Popoldanski koncert radio kvarteta — 1P.30 Predavanje — 30.00 Koncert narodnih pesmi — 20JO Violinski koncert — 21.45 Pevski končen g. Urejiča — 21.15 Operna glasba na plošče. — Zagreb: 30.15 Kulturne in društvene vesti — 30.30 Konccrt iz Ljubljane — 22.40 Sprehod po tujih postajah. — Budapest: 17.30 Popoldanski koncert balalajka ork. — 19.10 Večerni kon-oert zabavne glasbe — 20.35 Danski večer, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 20.45 Ljudski večer — 21.05 Moravske violinske sonate — 21.45 Večerni končen. — Milan 1930 Večerni koncert zabavne glasbe — 20.40 Koncert simfoničnega orkestra: nato zabavna glasba. — Praga: 20.00 Stare keltske pesmi — 30.30 v Bosanski kapetan«. komedija v 3. dej. — Langecberg: 17.30 Večerni končen — 18.00 Koncert — 20.00 Lahka glasba; nato poročila in plesna glasba. — Rim: 17.30 Popoldanski končen radio orkestra — 21.05 >-Bacco in To-scans<. opereta v 3 dej.. R. Brogi. — Beri m: 19.30 Dela čeških komponistov — 21.25 Končen komorne glasbe — 22.30 Zabavna glasba. — Katoviee: 18.00 Popold. končen orkestra — 20.15 Simfonični koncert. — Letalo i 9 potniki zgorelo. Poljsko veipSte- iertkj. -ristati. je zaški med" električne žict, si- ki ie hotelo pri Varšavi radi ntotomegu delekts vnelo in zgorelo z devetimi potniki vitki. Pismo iz Belgrada Medsebojni konflikti posameznih književnih organizacij in skupili in v manjšem obsegu tudi osebnostni spori med posameznimi književniki, so v Belgradu in v srbskem kulturnem življenju vsakdanja slvar, O reorganizaciji Malica Srpske v Novem Sadu •• je zadnje čas« mnogo govorilo. Nedavno sem na lam inentu poročili o važnem sestanku poverjenikov te ustanove in o njenih novih pravilih. T« dni pa i« v enem od prcslolniikih dnevnikov zopet nekdo »ogrel stare očitke in v imenu najmlajših med astirnimi književniki na-zval M. S. »konseivntorja« in napovedal »jo* veču i žustriju borbu« proti novemu odboru. Matičin predsednik in urednik -Letopisa« jc danes dal ostro izjavo, v kateri med drugim dokazuje, da »ima još mladih i vrlo mladih, koji prelaže preko ,savr«m«nih' i tražu nasu kulturu, prema lome, i našu književnost«. Poseben poudarek pa zasluži končna konslatacija g. Vrhovca: »Kot sploh počasi prehajamo iz povojnega kaosa, tako bomo, v to trdno verujem, v kratkem prišli iz kaosa, v katerega se jc tapredla naša povojna književnost, posebej poezija; že tone vse, kar nima pogojev za življenje; počasi se vse ustalja ip prehaja v umerjenost; in čas j«.« Bosna in Hercegovina sla prad nekaj dnevi svečano proslavili petindv ajsetletnico smrti velikega narodnega tribuna in epskega pesnika lra Grgc Martiča (1822 1905). Ta prva proslava jc bila v malem mestecu KreSevu z znanim frančiškanskim samostanom, ki j« najstarejši v Bosni in Hercegovini. Tu je Grga Martič tudi pokopan. Poudarjam, da je bil on eden najglnvneiših borcev svojega časa za narodno svobodo bosenskega kmetstva. Na grobti pri narodu tako priljubljenega pesnika sc je zbralo nckai tisoč ljudi, posebej Sarajevčanov. Ob tej priliki so nekateri začeli z akcijo, d« »c zemski ostanki pesnikovi preneso na zagrebški Mirogoj. da bo fra Grga spal skupaj 7. velikimi poborniki ilirizma. Ne bom pisal o pesnikovem književnem udejstv ovaniu. Le eno njegovo veliko potezo v pogledu na narodno zbližanje za domačo deželo in narod v nji ne morem prezreti: fra Grga Martič jc bil oni, ki je leta 18b4. prvi v Sarajevu osnoval ljudsko šolo, kjer sta bili latinica in cirilica enakovredni in enakopravni. Ko sem že malo preje govoril o književnih iporih, naj omenim še naslednjega. Pred meseci se je eden znanih bclgr. pisateljev čutil užaljenega radi negativne kritike svoje drame v tedniku »Nedelja«. Stvar je prišla pred sodišče in kritik ie propadel. Bolj ko ta slučaj um na sebi .ne zanima načelno vprašanje: ali je književnika dostojno v takih in podobnih slučajih iskati zavetja in pravice pri sodišču. Vsekakor ne. Stari rek pravi: Klin se s klinom izbija. Pisatelj Veliko Petrovič je te dni v ^Politiki« objavil do konca sprejemljivo razpredanje o tem kočljivem problemu. Konec njegovih izvajani ie tako krvavo resničen: »Nem« nama drugog suda do: — publike. kritik« i istorije (podčrtal jaz). Ponovno otvarjam pereče vprašanje šunda in pornografije v književnosti. Zadnja leta se je toliko tovrstnega blaga razlilo posebej po naših nujv«č||h mestih (Zagreb in Belgrad predniačita) •med narod, da je strašno Dostavljam, da so lile-ranti tovrstne pocestno »literature« zelo iznajdljivi. V prikupni obliki in z bagatelno cjno varajo in zastrupljajo široke mase. Morda bo kdo odkimal ln zopat dejal, da pridigam. Tistemu sama to-1«: Beri resolucijo, spreicto na zadnjem zborovanju belgrajskih (in morem reči sploh srbskih) knjitsvnih založnikov! In še naprej! Beri članak v kulturni rubriki današnjih zagrebških »Novoatu, ki se bo jutri nadaljeval. Smatram, da bi bilo dobro in prav, če bi oni »na tej strani« in ki imajo (vzporedno povedano) ogromno večino, našli uspešno protizdravilo. In zopet ponavljam zgoraj omenjeno pravilo: »Klin se...«. Dajt« branja željnim masam * vsakodnevnih zvezkih po 1 Diu prave literatur«! Zadnja št«vilka »Srp. Knj. Glasnika« zasluži v«čjo pozornoit. Ne v sploinam, ampak špeciialno v slovenskem oziru. Prinaša namreč zelo dokumentaren in zgoiCcn članek o Ivanu Pregliu izpod peresa g. Josipa Vidmarja. Samo zaključno sodbo g. Vi dinarja o Preglju naj navedem: »Ova intensivns izrazitost i istinitost ličnosti stavlja ga na prvo mesto u savremenoj slovenačkoj pripo-vatci (noveli) i pored prilične jednostranosti u In-venciji, ograničenosti u literarnim sredstvima i uskosti u čov«čanskim »tvarima« (la zadnja ka-rakterlzaclja je zelo m«dlo precizirana!). Poleg tega prinaša ta številka šc srbski prevod Pregljevega »Sinu pogubljenia«. Uvodna Bartulovičeva Proza »Hipotetikon. jc naravnost suha in prazna, esrai sta priložila Krklec in Drainac. Med beležkami je omenjena dr. Dolenčeva »Tožba proti Veroniki D«scniški« in dvoje prevodov -Matice Slovenske«. Serona je tu. Belgrajsko gledališče že nekaj dni dala. Domače premijere pričakujem v nekaj tednih. Začeli so z romantičnim »Stanojem Gla-vašem« in »Čarobno piščaljo-t. Omenjam, da je z novo sezono belgrajsko gledališče postalo zelo naklonjeno mlajšim književnikom. Celo oni, ki do-slei niso prav nič mislili na dramsko ustvarjanje, obljubljajo premijere za nastopajočo sezono. Tako je Miloš Crnjanski pripravil zanimivo biografsko dramatizacijo Branka Radičeviča z naslovom »Maska«. Še eno stvar pa pripravlja. Todor Ma-nojlovič je lam po uspehu, ki ga je dosegel »Centrifugalni plesavec«, dobil pogum. Piše socijalno dramo. Tudi Ranko Mladenovič jc pripravil nekaj novega, kar pride pa žc v. oktobru na deske. Posebna senzacija bo gotovo produkt dramatikih razglabljanj Rade Drainca. Dragan Alepšič je pred dnevi napisal v »Vremenu- , da je stvar zelo podobna Gorkega zamisli »Na dnu- . Med prvimi domačimi premijerami bo tudi nova Nušičeva komedija. V Sarajevu je izšla zanimiva publikacija Dorda Pejanoviča z naslovom: Knltnrno-pro-svetna, humana i socialna društva u Bosni i Hercegovini za rreme avstrijske vladavine. Kniiga je po snovi zanimiva in prijetno napisana. Posebne vrednosti so statistični pregledi. Znani slikar Mih. S. P«trov bo z nedeljsko kolektivno lazstavo otvoril novo sezono v bel- grajskem »Umetniškem paviljonu«, V naprej jav-Ijam, da iu umetnik zadnic poletje romal po &u-madiji in slikal ondotne krajine. S te strani bo ta njegova razstava prinesla gotovo preccj novega ne samo v motivih, ampak tudi v obdelavi. Med petimi knjigami zadnjega kola »Naroda« knjižnice« bi omenil samo prevod iz moderne ruske književnosti, >Taškent, grad obilja« Aleksandra Nevierova. B. La/arevič je v Skoplju izdal zbirko pesmi z bizarnim naslovom »Urezi na dlanu«; Sait Ora-bovoc pa v Sarajevu »Nemirnost IVCtiljk«'. Dr. Dragoljub Jovanovii je napisal obsežno »Agrarno politiko« (450 str.). Belgrad, 5. septembra 1930. Tone P. Krekovi izbrani spisi Ob priliki otvoritve Krekovega doma na Jesenicah opozarjamo tudi na Krekove Izbrane spise. Doslej so izšli trije zvezki. I. zvezek obsega Krekova Mlada leta (1865—1892, od rojstva do doktorata): obširen življenjepis, večje število za Kreka zelo značilnih pisem iz t« dobe, pesmi, povesti in članke. Knjiga obsega 186 strani in tri priloge slik na boljšem papirju. Cena j« nizka: 25 Din za broširan in 35 Din za vezan izvod. Naroča se v vsaki večji kniigarni, v komiaijski založbi jo ima Nova Založba v Ljubljani, Kongresni trg 19. Stalno j« knjiga na razpolago ludi v knjigarni Mohorjeve tfekarne v Celju. II. zvezek je več nego šc enkrat obsežnejši od prvega. Šteje namreč 399 strani in obsega pet let Krekovega javnega dela (1892—1897). V mem je opisan Krek kot časnikar, kot prijatelj dija-štva in zlasti kot organizator delavstva. Izšel je v dveh snopičih pri Mohorjevi družbi v Celju, Prvi snopič obsega uvod in leposlovne spise iz te dobe, drugi snopič pa članke. Knjiga je izšla v dveh snopičih radi tega, ker je založništvo mislilo, da se bo lažje prodajala, če posamezen snopič ne bo presegal obsega in — cene 1. zvezka. Vsak snopič stane broširan 28 in vezan 34 Din. Pri tej priliki opozarjamo, da je marsikdo naročil samo prvi snopič, ker ie bila zanj živahnejša reklama, po-zahi! je pa naroČiti 2. snopič, ker ga na to ni nikdo opozoril. Ta dobi torej 2. snopič še vedno lahko — žal, še prelahko — pri Mohorjevi družbi v Celju. Kdor pa nima niti 1. niti 2. snopiča, stori najbolje, čc kupi oba snopiča skupaj vezana za 65 Din (v isti vezavi kakor L zvezek). To je tudi na zunaj lepa knjiga, dočim je pri I. zvezku in pri posameznih snopičih II. zvezka format knjige nekoliko prevelik v primeri z debelino knjige. II. zvezek naj se naroča samo pri Mohorjevi družbi v Celju, ker ie po knjigarnah (za nečlane) cena 25% višja. Kot lil. zvezek je izšel ponatis Socializma. V rokopisu je gotov tudi IV. zvezek: obsegal bo dobo, ko ie bil Krek prvikrat v državnem zboru (1897—1900), torej tudi njegova znana Vestfalska pisma. Izšel bo — upamo — vsaj 1. 1932. pri Mohorjevi družbi v Celju v isleni obsegu 12—13 pol) kakor 1. zvezek aH kak snopič II. zvezka. Koliko zvezkov bo izšlo v celoti? O tem jc danes še težko kaj reči. Če »e bo snov zelo krčila in gradivo šc dosti bolj izbiralo nego doslej (Krek je pisal vsako leto zelo mnogo!), bi se morebiti stisnilo vaeli naslednjih s«d»m let (1900—1907), ko j« bil Krek ropot doma, v V. zvatak; prav tako bi se z močnim izpuščanjem spravilo v VI, zvezek naslednjih sedem let (1907—1914), ko je bil Krek zopet v parlamentu. Nato bi Vil. zvezek opisal Kreka med svetovno vojno in njegovo smrt; obenem bi obsegal še morebitne dodatke k prejšnjim zvezkom, vse važnejše gradivo iz prejšnjih dob, ki bi prišlo na dan iele po objavi prvih tast zvezkov. (Ce bi pa tega gradiva n« bilo, bi bil poslednji zvezek premalo obširen v primeri s prejšnjimi.) Ali bo mogoče izdali vse le zvazke? V veliki meri je to seveda odvisno od občinstva, ki kupuje knjige. Če se posamezni zvezek lahko razpeča, lahko najdeš za nadaljevanje založnika. Ce pa knjiga straži predale v skladišču, pa čaka založnik, da gre najprej stara roba izpod nog. V lem je ludi glavni vzrok, zakaj IV. zvezek ne bo Izšel že leta 1931. Drugega snopiča II. zvezka je še preveč na razpolago. Ce pridejo tc vrstice v rok« komu. ki misli, da je izdaianie Krekovih Izbranih spisov potrebno, potem v«, kaj mu j« storiti. Naše dijaitvo Izšel je Dijaški koledar za šol. leto 19^)-31, (Lredil Ltbin Boje. izdala iu založila Slovensku dijaška zveza.) Tc dni, ko ga razpošiljamo, prosi m o vse one, ki ga /ele imeti, aa takoj javijo naslov in z a ž t1 Ijen o število Slovenski dijaški zvezi (Miklošičev« cesta 5 — Akademski dom — Ljubljana). Koledar sam je nad vse okusno opremljen, saj jc vezan v najfinejše modro bnllon-platno z zlatim napisom. Po s v e e e n je prevzv išeneniu vladiki nadškofu dr. Antonu B. Jegliču. Tudi vsebinsko jc bogat in lično ruzdcljcn ua posamezna zagU vju: N a š a rast. Naša zemlja. Naša beseda. Prinašu tudi jiotreben koledarski drobiž, matematične form u-1 e. tri strani urnikov in 36 strani b e 1 e i -niče. — Že po zadnji korekturi pa sta se v stavnici neljulnt zamenjala naslova in sicer popravi na str. 41: Naša skupnost (in nc-Nuša dijakinja), na str. 48. pa: Naša dijakinja (in ue: Domov i in ineuzu). lo sta dva tiskarska pogreška. ki ju prosimo, popravite, da ne bo motenj in neprijetnih ugibanj. — ker je Koledar res oblikovno kakor vsebinsko posrečen. upamo, da ga bo kupil vsak dijak in vsak prijatelj naše dijaške mladine! Iz druiivenega živfjenfm Noski i bor Glasbene Mtaice ima redno vajo izjemoma v petek 12. t. m. mesto v četrtek ob 20. V četrtek 11. t. m. vsi čluni (samo moški) na glavni kolodvor ob tričetrl na Ift. — Odbor. Združenje jugankvaiiskih intenjerjer is arhitektov — Sekcija Ljubljana — priredi za svoje člane in njihove goste skup«! obisk lovske in šo-mareke razstave pod strokovnim vodstvom. Sestanek udeležencev v soboto dne IS. t. m. ob 13 popoldne pred glavnini vhodom na velesejmišču. Sukno, kamgarn in drugo manufakturno blago kupite najugodneje v novi trgovini A. Žlender Ljubljana Mestni trg 22 Naznanilo 1 Cenjenemu občinstvu priporočam izbiro damshiii hlobuhov in raznih potrebščin. Spremnem vsakovrstna popra. H a Lastni izdelek. MiklošICeva 4 — Posest, 2. vrata Za obilni poset se priporoča Fr. Flerln. vse Soiskc knjige zvezke In vse druge SOlSke potrebščine kakor risalno ln pisalno orodje, barve itd. ima v bogati zalogi NOVA ZALOŽBA f LJUBLJANI Kongresni trg S119 KN J IGA KN A, ANTIK V A-RIAT, PAPIKNA TRGOVINA Otvoritev trgovine! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril dne 6. septembra t. L trgovino s špecerijskim blagom, kakor tudi z moko in deželnimi pridelki. Za mnogobrojen obisk se najvljudneje priporočam ter zagotavljam točno in solidno postrežbo. A. Levstek Kočevje, Cankarjeva cesta 95 Advokata dr. Josip Bacili in dr. Josip Satovic sta preselila svojo pisarno iz Kolodvorske ulice štev. 8. v prvo nadstropje poslopja Prve hrvatske Sfedionlce na vogalu Aleksandrove ceste iu Beethovnove ulice (vhod iz Beethovnove ulice) Svetov, znane originalu« REGK-ove čaše in aparati za vkuhavanje se dob« v sledečih veletrgovinah: Celje: Jo«. Jagodic, Maribor: Kari Lotz in Pinter & Lcnard. — Glavna zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljano, Krekov trg 10. Čitajte in širite »Slovenca«! ^Aaa 4AaaAaaaaaaAAaa4i4 4i VWWVvvTTvvvfffVVvv«vTVr^ V globoki žalosti naznanjimo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm. da jc naša srčno ljubljena soproga zlata, dobra mamica, hčerka. ..cstia itd., gospa Matilda Potočnik roj. Vrenk soproga narednika-vodnika v Kučanovem po kratki in mučni bolezni v starosti 40 let, dne 7. septembra 1°30, ob eni ponoči mirno v Bogu zaspala. Truplo nepozabne pokojnice se začasno pokoplje v Kumanov cm ter sc bo začetkom oktobra prepeljalo v Ljubljano k večnemu počitku. K um a nov o - Ljubljana, dne 10. septembra 1930. Potočnik Rtidoli, narednik-vodnik, soprog Dušan in Majda, otroka. — Marjeta Vrenk, mati. Malči Vrenk, sestra — in ostali sorodniki. Mu to Prašnikar Cirila Prašnikar roj. Smodič poročena Trbovlje, dne 11. septembri 1930 PPf T vit B MC1CH VU61Um. VOPNIKOV no s Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, KarUrška cesta šter. 4. Izmed sodobnih književnih izdaj »o dr. Ivan Pre$ljefi izM spisi priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60 —. JugosleveRStes knjlsarr.a • UsKiafH. MALI OGLASI Vaaka drobna vrstica l'SO »ln ali vaaka beteda SO par. Na|man|il oglas . . a Din. Oglasi nad devet vrstic sc ra£nna|o vlit. Za odgovor znamko 1 Na vpraian|a brca znamke ne odgovar|amoI Pouk Gosli poučuje bivt, učitelj konservato-rija, Študentovska ulica _9II_ Šoferska šola 1. oblast, konc.. Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje. Iščem služkinjo ki je vajena tudi kuhati in reflektira na stalno službo. — Naslov. Mira Krek, vila »Krek za Bežigradom. Klavirski pouk temeljit, daje učiteljica. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10362.. Službe iščejo Dober Žagar in cirkularist, zanesljiv -želi spremeniti službo kjerkoli zaradi pomanjkanja dela na samici. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.402. Učenke za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana. Dalmatinova ul. 13. Korespondentinjo dobro strojepisko z znanjem hrvatskega in nemškega jezika in obojne stenografije, išče za takojšnji nastop tovarna »Titan«, d. d. v Kamniku nad Ljubljano. Dobra plača. Obširne ponudbe naj se pošljejo takoj na tovarno. I Muzbodobe Pošteno služkinjo Stanovanja Meblovana soba se išče s strogo separi-ranim vhodom .v visokem pritličju ali I. nadstropju sredini mesta. Ponudbe Dva dijaka (-inji) sprejmem na stanovanje, eventuelno z vso oskrbo. Solnčna parketirana soba v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.378. rfflfffsfffl Restavraterja sposobnega prevzeti novo otvorjen hotel z restavracijo za več let v najem, eventuelno, kupiti ga, iščem. Hotel odprt celo leto. Vprašati; Hotel »Zagreb«, Senj. Dva dijaka iz boljše hiše sprejmem na vso oskrbo. Naslov v upravi pod štev. 10.231. 4 pisarniške sobe lepe, se takoj oddajo v Kolodvorski ulici štev. 8. 1' Posestva Lepo posestvo 17 oralov, ceno naprodaj. - Vprašaj: Maribor, Aleksandrova cesta 157 a. Gostilno pod »Meblovana« upravi dobro idočo, na prometni »Slovenca«. Stanovanje ------------ali lokale, 3 sobe, priti- 18—20 let staro, zdravo, kline, elektrika, plin, na katera zna nekaj kuhati, Dunajski cesti, oddam tate sprejme v boljšo hišo. j k0j. - Naslov v oglasnem Prednost imajo kmetska 0dd, »Slov.« pod št. 10376. dekleta. - Ponudbe upra- ; ---;- vi »Slov.« pod Št. 10.413. j Stanovanje Vajenca j trisobno, komfortno, z j vsemi pritiklinami, se od-• predpisano šolsko izob- cJa s l. novembrom 1930 razbo sprejmem; dam tu- v najem v Pražakovi ul. di hrano, - O. Črcpinko, jt. 15. Podrobni pogoji so trgovina specer. in kolo- na razpolago pri Pokoj-nialnega blaga, Maribor, ninskem zavodu za name Pobrežka cesta. Kamnoseški pomočnik se išče za takoj. Delo v notranjščini poslopja, ki traja circa tri mesece. -Stavbenik Schell, Ljubljana Vil, Maurerjeva 29. ščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8. > Mlajši dijak cesti pri Mariboru prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Hiša dvo- (tro-) stanovanjska z velikim vrtom, primerna za podjetnega obrtnika ali upokojenca, z donosom do 800 Din mesečne najemnine, v obč. Rakek, naprodaj proti takojšnjemu plačilu ali na obroke z garancijo. - Informacije v upravi »Slovenca« pod št. 9138. Parcelo vogalno, na suhem prostoru, materijal v zemlji, prodam. - Poizve se v upravi lista pod št. 10356 Hišo s trgov, lokalom na peri- ~ ! se sprejme na stanovanje feriji Maribora prodam ali iščem j jn jot,,.;, hrano pri dobri j dam v na,em. - vprašat Načrte in proračune za zgradbe izvršuje Tehnični biro »Tehna«, Ljub-ljana, Mestni trg št. 25/1. - Zahtevajte posel inže- njerja-arhitekta. pove uprava »Slovenca« pod štev. 9644. Kupimo Gradbeno podjetje »Probuda« kupi rabljene poljske tračnice in va-gončke. Vsakovrstno zlato kapnle po najvišjih cenah ČERNE, iuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica St. 3. Prodamo Harmonij z 10 registri, močan glas, nov, prodam po ugodni ceni. - Več pove uprava »Slovenca« pod št. 10406. Orgle, harmonije, piščali in ven-tilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica. Klavirji! Velika izbira klavirjev. -Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Nizke, tudi cene na obroke. Solidna postrežba. - Tovarna klavirjev Warbinek, Ljubljana - Gregorčičeva 5, Rimska c. 2. Klavirji in planini svetovnih tvrdk: »Stin-gel«, »Hofmann« in »Ehr-bar« vedno v zalogi. Znižane cenel Ugodna mesečna odplačila! M. ROPAŠ — CELJE. Vsa popravila in ugla-šenje strokovnjaško. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. • Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti pub kg po 250 D. L Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja. Bukova drva suha in lepa se prodajo v vsaki množini po znižani ceni v trgovini I. Usenik, Borštnikov trg 2. Motorno kolo »Puch«, 250 cub., 6 PS, novo, malo rabljeno, prodam jako poceni ali zamenjam za blago. O. Čre-pinko, Maribor, Pobrežka cesta 46. Cvetlični med svež, točen, od 15 Din naprej samo pri O. Čre-pinko, Maribor, Pobrežka cesta 46. - Lastno čebe-larstvol Razpošiljam po pošti. ° ' in UUU1U lllrtllU pij UUU. . fazumno tudi pri hišnih krščanski osebi. Naslov v ln gospodinjskih delih, z Upravi lista pod št. 10360 znanjem nemškega in pa - - franc. jezika ter glasovir- ' Dijak v upravi lista v Mariboru. Polnojarmenik ja. Poleg tega popolnoma samostoj. pisarniško moč z večletno prakso, z znanjem slovenskega, nemškega jezika in po možnosti tudi francoskega. -Ponudbe pod šifro »Vzgojiteljica« ozir. -»Samostojna pisarniška moč« na oglasni odd. »Slovenca«. Učenec s predpisano šolsko izobrazbo, iz dobre hiše, se lakoj sprejme v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hiši. - Josip Polanc, Petrovče p. Celju. s tovarno upognjenega le-I. drž. gimnazije, nižjega sa, gozdom, vilo, proda razreda dobi stanovanje za 600.000 Din Posredo-z elektriko. Sin šesto- valnica Maribor - Sodna šolec bi mu bil na razpolago. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10421. Mlajšo dijakinjo ulica 30. Hišo cnostanovanjsko, novozi-dano, poceni proda Kme-iz boljše družine sprej- tič, Tezno, Ptujska cesta mem v vso oskrbo. Na željo nemška konverza-cija. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.284. 175, Maribor. Nova vila ravnokar dograjena in še i ne zasedena, s tremi sta- , . .-.. ... , ' novanji in okrog 700 m2 Dijakinje al, dijake :vrta sc proda v Ljubljani sprejmem na hrano in za 260.000 Din. Vprašati stanovanje. Poljanski na- pri Društvu hišnih posest-sip 71/1, levo. nikov, Salendrova 6, Restavraterll in gostllnlčartl. poior! Oglejte si naš najnovejši patent ..Elchtricna zraCiia pumpa za piwo" katera deluje avtomatično v paviljonu f $<€¥. 116/18 SeveroCešKa tovarna vagonov tn strojev d. d CeSHa Upa Motorno kolo novejši model v izvrst. nem stanju, z električno razsvetljavo in Socius sedežem, ugodno prodam. -Janko Šiška, Metelkova št. 4, Ljubljana. Pustite kajenje ker Vam škoduje na zdravju in denarjul Niko prost Vas odvadi takoj. Stane franco 76 Din. Razpošilja Lindič — Komen-skega 36. Obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, ši. valnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. — Ceniki franko. »Tribuna« F. B, L., tovarna dvokoles, otroških vozičkpv in delov, Ljubljana, Karlovška cesta (postaja cestne železnice) Peči lončene, vseh velikosti nudi Pečarija v Črnučah, Štedilnike obložene z domačimi ali emajliranimi tablicami; oblagamo kuhinje, kopalnice itd. Solidna postrežba in nizke cene. Priporoča se F. Jer-ko, Črnuče pri Ljubljani. Kašo (ešprenj, ajdovo moko •edno »vežo oddala na debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Restjeva cesta 24. Domače in ogrske SALAME prvovrstne — kakor tudi polnomasten polemendol. sir nudi po najnižji ceni I. Buzzolini, Lingarjeva ul. - Ljubljana. Ribiči! Velika izbira ribiških potrebščin, velesejem paviljon »H« 168. — Tvrdka Ziegenspeck, Berlin. Glasovirje in planine »Dalibor« (ČSR) opetovano razstavljamo na Velesejmu v Ljubljani, paviljon »E«, od 31. VIII. do 15 IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta »Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. LIK9H1E moške ali damske obleke 18 Din Obračanje 300 D Garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, posije, obrne Wallet Express, Ljubljana — Stari trg 19. Na likanje se lahko počaka. Da uniilte molje, muhe, stenice, komarje, in ostali mrčes ter njihova jajca uporabljajte Fly-Tox (Flaj - Tox) Siguren učinek! Prijeten duh! Ne maže obleke in ne perila I Dobiva se povsod Zahtevajte izvirni višnjevi zavoj s francoskim napisom Zastopstvo za Slovenijo Dr. H. HRHSKY kemična tovarna Liubllana Krekov trs ? roditeljem, privatnim in rednim dijakom srednjih šol! Profesorji zavoda »H a j d u k o v i č« so pričeli z vpisovanjem za pripravo novih učencev iz vseh predmetov za vseh osem gimnazijskih razredov. Predavanja se prično 6. oktobra t. I. Tečaji so dnevni in večerni, in sicer: 1. Za privatne učence (-ke), ki so iz kakršnihkoli razlogov ostali nešolani, pa jim je šola potrebna, ali pa so izgubili kako šolsko leto in ga želijo nadomestiti. 2. Za redne učence (-ke), ki so radi slabih ocen, bolezni, izključitve ali iz kateregakoli drugega razloga izgubili kako šolsko leto. Lahko vse nadomeste. 3. Za učence (-ke) strokovnih šol, ki želijo gimnazijsko pripravo. V kratkem času jo lahko dobe. 4. Za one maturante, ki so odklonjeni na januarski rok. 5. Dopisovalna predavanja za one učence (-ke) (uradnike, trgovce, obrtnike), ki jim delo ne dopušča, da bi kraj, kjei prebivajo, zapustili. Vsak učenec (-ka) te šole polaga koncem tečajnega leta izpit pred komisijo državnih profesorjev v državni gimnaziji in prejme izpričevalo o izvršenem razredu iz državne gimnazije, ki pa ima isto veljavnost kot ono rednih učencev državne gimnazije. Angažirani so najboljši strokovni profesorji ter je vsakemu marljivemu učencu uspeh zagotovljen. Pogoji so zelo ugodni. Za siromašne učence velik popust. Vzgo-jevališče pod strogim nadzorstvom profesorjev. Podrobnejša pojasnila daje in vsak dan vpisuje: M. Popooic, Beograd, Njegušeoa ulica 29. — Telefon 16-65. Potrti in žalostni sporočamo vsem, ki nas poznajo, da nam je nenadoma umrl v ljubljanski bolnišnici in da smo v torek 9. septembra pokopali pri sv. Jurju v Stožicah našega ljubljenega brata in sina - edinca, komaj 18 letnega Stankota Novak Hkratu se prav toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam v urah žalosti stali ob strani s tolažili ter onim, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Koširju in g. organistu Cerarju, dalje fantom, ki so nosili krsto, pa onim, ki so pokojnemu poklonili rož in cvetja, zlasti ožjemu krogu tovarišev pokojnega za prekrasen venec in govor na pokopališču. Vsem prisrčna hvala, pokojnega pa priporočamo v molitev. Jeiica - Stožice, dne 10. septembra 1930. Rodbina Novakova. a so <« l/) ' -S2S&OS „ SP ®coO 3 S £ 04 a. t. .. N-> M „- oo a "S ^ ca «t ► „5os SO m " n ■at » a, 3 •s. " -2 » v M O o . I £ I 1 3 IS* H&A9* ji m m i i "t | r" "s s I * 1 ■gu!® e<" c Ki*** Q «f 3