o J. v. Poštnina plačana t gotovimi. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posameini Številki Dil HCfc. TRGOVSKI Časopis sb« trgovino, ftndustrlfo In obrt. ^btbčnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-09. Leto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 30. maja 1933. štev. 62. Nar. posl. in minister n. r. Ivan Mohorič: \Jaiutacna in finančna situacija pMknavsUiU dciav jlefecat na Uonycesu tiUdnacMUie- tctywinskt ccfocniti na Dunaju V oliviru programov bodočih velikih mednarodnih kongresov in konferenc nas predvsem zanima problem podonavskih držav, v katerega sklop spada Jugoslavija. Problem Podonavja, katerega gospodarsko življenje je že Knickebocker označil kot ®den predpogojev, da bi se mogla Evropa gospodarsko dvigniti, je bil na dnevnem redu mednarodne parlamentarne trgovinske konference v Rimu in je sedaj postav-len v več točkah na dnevni red kongresa mednarodne trgovinske zbornice, ki se je v Ponedeljek pričel na Dunaju. Ker pa °be instituciji vršita letos pravzaprav le nekakšno pripravo za poznejšo londonsko svetovno gospodarsko konferenco, je za našo orijentacijo važno, da vemo, do kakšnih zaključkov so prišle imenovane ustanove in kaj vsebujejo o tem vprašanju dokumenti, ki sta jih pripravili. V tem oziru je posebno zanimivo poročilo Mednarodne trgovinske zbornice (MKT), ki vsebuje tudi interesantne statistične ocene finančnega stanja podonavskih držav. Dva momenta sta pri reševanju vprašanja restavracije gospodarstva podonavskih držav važna in merodajna. Zunanja trgovina podonavskih držav Prvi jc gibanje zunanje trgovine, ki nudi kot zrcalo sliko o možnostih vnovčen ja proizvodov, ki jih podonavske države lahko eksportirajo in katerih izkupiček služi za Plačevanje importa in za kritje ostalih obveznosti napram inozemstvu. Drugi moment pa je zadolžitev Podonavja napram inozemstvu in težave, ki jih Povzroča valutni situaciji služba dolgov, ki Je bila vsled tega po večini že ustavljena. Primerjava podatkov o izvozu in uvozu v zadnjih štirih letih nam daje o posameznih podonavskih državah to sliko: Leto Država Avstrija Uvoz Izvoz milij.šv. fr. Madjarska Poljska Humunija CeškosIovaSka •Jugoslavija 1929 1930 1931 1932 1929 1930 1931 1932 1929 1930 1931 1932 1929 1930 1931 1932 1929 1930 1931 1932 1929 1930 1931 1932 Iz teh številk vidimo, da Siriji, Madjarski, Češk^ova*kMnP slaviji nazadoval povprečno za 65 do 70y edino pri Poljski in Rumuniji je povprečnost nazadovanja manjša in sicer je Ru-niunija nazadovala za ne celih 50%, Poljska Pa za 60%. Na glavo prebivalca odpade od celotnega ?brata v zunanji trgovini, v uvoznem in ^voznem prometu v preteklem letu v Avstriji 234 šv. fr., v Češkoslovaški 155, na Madjarskem 69, v Rumuniji 48, dočim ^naša kvota na Poljskem in v Jugoslaviji ® šv. fr. Od celotnega izvoza odpade na poljedelske proizvode na Madjarskem 62%, v ngoslaviji 56%, v Rumuniji 50%, na Polj- 2.379 1.970 1.576 1.012 968 748 500 305 1.808 1.303 848 503 911 714 492 328 3,078 2.420 1.817 1.153 695 632 435 239 1.597 1.348 954 505 945 828 516 301 1.632 1.411 1.090 632 897 884 684 467 3-157 2.691 2.025 1.132 720 617 435 255 skem 40%, na Češkem 21% in v Avstriji pa 6-8%. Zunanji dolgovi podonavskih držav Za službo obrestovanja in amortizacije zunanjih dolgov podonavskih držav so potrebni sledeči odstotki deviz, ki jih daje izvozna trgovina: v Avstriji 40'2% v Rumuniji 22‘5% na Češkoslovaškem 9'0% na Poljskem 58-2% v Jugoslaviji 58-0% na Madjarskem 79'5% Vidimo torej, da je situacija posameznih podonavskih držav v tem oziru bistveno različna ter da je posebno situacija Češkoslovaške, Rumunije pa tudi Avstrije neprimerno ugodnejša, kakor pa je položaj Jugoslavije in Poljske, in končno najtežji pa je položaj Madjarske. Že ta sama ugotovitev nam vsiljuje določene zaključke. Predvsem kaže, da ee ne more reševati to vprašanje v vseh podonavskih državah z enotno mero in ukrepom. Ako razčlenimo potrebe za službo dolgov, dobimo to sliko: liežela Javni dolgovi Leto Skupaj Obresti Amort Avstrija 1932 1&5 94 71 Madjarska 1981 106 72 34 Poljska 1932 152 100 52 Rumunija 1933 — — — češkoslovaška 1933 78 60 18 Jugoslavija 1932 116 67 49 Privatni dolgovi Dežela Leto Skupaj Obresti Amort Avstrija 1932 62 55 7 Madjarska 1931 132 108 24 Poljska 1932 216 — — Rumunija 1933 — — _ Češkoslovaška 1933 27 — — Jugoslavija 1932 32 32 - Ako posmatramo zadolžitev posameznih držav s stališča kratko ali dolgoročnosti posojil in obremenitve prebivalstva z vojnimi in ostalimi dolgovi, pridemo zopet do sledečega pregleda: Država Avstrija Madjarska Poljska Rumunija Češkoslovaška Jugoslavija Leto 1932 1933 (2) 1932 1932 1932 1932 Celotna zadolžitev inozemstvu Dolgoročni Kratkoročni Na glavo prebivalca z vojnimi brez vojnih Skupaj 2.576 3.906 (3.541) 5.739 5.266 1.928 3.951 1.768 2.239 (1.330) 4.545 4.856 1.603 3.020 808 1.667 (1.711) 1.194 410 325 931 382 460 (413) 176 289 110 282 382 447 (388) 126 211 52 198 Danes, ko se toliko razpravlja o zlatem kritju valut, je važno ugotoviti, da je končno tudi zlato kritje novčanic in obveznosti na pokaz pri posameznih podonavskih državah zelo različno. Tako znaša po stanju 15. marca 1933 računano na bazi švicarskih frankov kritje v kovanem zlatu ali v devizah vseh obveznosti na pokaz pri Avstriji 21-1%, pri Madjarski 27-5%, pri Češkoslovaški 42-7%, pri Poljski 51-8%, pri Jugoslaviji 46*1% in pri Rumuniji 36*2%. Poročilo MTK prihaja na podlagi analize vseh teh številk do teh zaključkov: Prisilni ukrepi ne pomagajo Posledica ekonomske strukture zadolženih agrarnih držav je, da je moral poizkus povečanja izvoza in občutnega znižanja uvoza z nasilnimi trgovinsko političnimi valutnimi ukrepi, ki so bili uveljavljeni v cilju, da bi se plačilna zmožnost posameznih držav povečala ali obnovila, doživeti v praksi neuspeli. Celo tam, kjer se je tekom trajanja krize doseglo izboljšanje trgovinske bilance, se je to doseglo le na rovaš zmanjšanja obsega zunanje trgovine in s tem na račun zmanjšanja možnosti vnovčenja domačih in tujih proizvodov. Zgodilo se je to, kar se je lahko vnaprej predvidevalo. Zunanja trgovina je postavljena pod neke vrste kuratelo, in načini omejevanja, s katerimi se regulira zunanja trgovina, imajo za vse interesirane kroge lahko le neugodne ‘posledice. Kljub razlikam, ki se kažejo glede gospodarskega položaja v šestih podonavskih državah, se vidi, da so posamezne podrobnosti vsem, odnosno skoraj vsem skupne. Skoraj vse države, so uvedle v svojem denarnem in kreditnem sistemu režim devizne kontrole, da bi se obvarovale eventualnih potresov, ki nastopajo predvsem vsled za obsevanja napram inozemstvu. Razvred-nostitev devizna kontrola in razni strogi trgovinsko-politični ukrepi so udušili mednarodno trgovino, povzročili na eni strani progresivno deflacijo svetovnih cen in je nemožnost vnovčenja proizvodov imela za posledico nagromadenje zalog v raznih državah, kar je zopet izzvalo padec cen. Odločilna odpomoč, ki bi mogla pobijati svetovno ekonomsko krizo, je torej bodisi ukinitev ali pa vsaj ublažitev umetnih ovir, ki se delajo trgovini in kažejo svoje žalostne posledice na vseh tržiščih. Taka rešitev bi tudi občutno doprinesla obnovitvi zaupanja. Potrebni so dogovori med državami Bilo bi potrebno, da se sklenejo sporazumi, ki bi preprečili vsako poostritev agresivnih ukrepov na polju trgovskih in finančnih odnošajev. Glede monetarne politike bi bilo posebno potrebno, da bi se sklenili med raznimi državami sporazumi, ki naj na eni strani ne bi več dovoljevali novega zniževanja valutnih tečajev, na drugi strani pa, ki ne bi v nobenem primem dovoljevali, da bi se omejitve v devizni trgovini razširile še čeA£' 6ofy£/ Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XIII. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršrll letos od 3. do 12. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bol-Sarija, češkoslovaška, Grška, Italija, Mad-^arska, Nemčija, Poljska, Rumunija in Švica. Zatvoritev poti. Prehod skozi Latterman- nov drevored, ki vodii od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejem-skih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 29. maja do 17. junija vsled prireditve velesejma zaprt. tcywsb/a v šlc&ftdoškem oluaiu po nizkih cenah J. VILHAR - urar Vliiblfana, Sv. Petra c. 36 Denacsb/o. ZLATO SE SKRIVA V LONDONU »Financial Times« opozarjajo, da je *©lika Britanija uvozila v tednu do 15. ^aja zlata za 7-97 milijonov funitov, dzvo-*ja pa samo za 0-58 milijonov. Čisti doliv ata v Anglijo je torej znašal v .tem tednu milijonov funtov. Zlati zaklad Angle-® banke pa je ostal kljub temu nespre-j~^en; tega 30 vidi, da so zasebniki z drugih držav deponirali v Londonu ve-1 e množine zlata, ker so prepričani, da jim v Londonu ni bati, da bi bilo njih ‘lato zasezeno. * Norveška hankn . od 4 na 3-5 % Mižala obrestno mero v lu p? te za 883. Sc vedno je kiiu'b''“£" prepovedim v rokah ljudi za 650 mrldjonov dolarjev zlata in zlatih certifikatov. Značilno je, da ljudje mnogo bolj neradi oddajajo nazaj zlat denar, ko pa zlate certifikate. Po računih borznega predsedstva je te-.j^a vrednost na efektni borzi dopuščenih 6ktov samo v aprilu mesecu narasla za PO na 58.169 milijonov dolarjev7. N®mŠke tvornice Ford Motor Companv So zaključile poslovno leto 1932 z izgubo v višini 6 milijonov mark. Vsi dolgovi ^mškrih tvornic Forda znašajo 18 milijo-n°v mark. Ive malo je okrajev, ki bi sedanjo krizo tako ostro občutili, kakor škofjeloški okraj, in sicer selška dolina enako ko poljanska in ko mesto Škofja Loka. Ljudstvo se preživlja tu deloma s poljedelstvom ali živinorejo, deloma so bili moški zaposleni v lesnih obratih doma ali drugod. Ženske so izdelovale pletenine in klekljale čipke, in njih izdelki so bili znani daleč po svetu. Poljedelstvo in živinoreja pa donašata komaj toliko, da je za preživljanje pol leta, vse potrebno za drugo polovico leta morajo dati drugi zaslužki!. Za kritje davkov, obleko, kakor za čase slabih letin, se je kmet zatekel v gozd, v svojo železno rezervo. Delavci in manjši kmetje so bili zaposleni v lesnih obratih, ker škofjeloški okraj mirna industrije, ki bi mogla nuditi neobhodno potreben zaslužek za preživljanje. V splošnem je bila trgovina v škofjeloškem okraju dobro razvita, seveda pa odvisna in tesno navezana na kmete in delavce, ker ti so bili edini odjemalci trgovin. Posebno razvita pa je v tem kraju lesna trgovina, od katere je imelo ljudstvo svoj glavni dohodek. Nekateri so se preživljali od dela v gozdu, na žagah ali pa z vožnjo lesa na precej oddaljeno postajo Škofja Loka. Danes, ko je vsled splošne svetovne krize, lesne produkcije in deloma neorganiziranosti lesne trgovine nastal v tej gospodarski panogi zastoj, je odpadel glavni zaslužek kmetov in delavcev, od katerega od-visi tudi obstoj trgovine. Istočasno je padel tudi konzum in s tem prodaja čipk in pletenin, tako da so danes pletilni stroji, ki so bili skoro v vsaki hiši, postavljeni iz obrata. Število trgovin pada. Vsi obrati v tem kraju delijo vsled tesne zveze usodo kmetskega stanu in delavstva in tako se vedno več obratov odjavlja, ker mi odjemalcev in ni zaslužka. Iz davčne statistike je razvidno, da je bilo v začetku leta 1931 še 319 trgovskih obrtov v obratu, ki so imeli predpisane pridobnine 129.000 dinarjev. Že v teku tega leta so se trgovski obrati zmanjšali na 265 s predpisano pridobnino 86.454 Din. Statistika nam dalje tudi izkazuje, da je bilo v letu 1931 lil lesnih podjetij v obratu, kateri pa so se že do konca tega leta zmanjšali na 76 obratov, in se je to število do danes še nadailje precej skrčilo. Že iz teh številk je razvidno, da je trgovina v škofjeloškem okraju v obupnem položaju. Poleg splošne k nize pa so trgovino obremenile še razne naredbe in zakoni, ki so gospodarstvu mnogo več škodovale, kakor koristile. Velika krivica za trgovca je zakon o zaščiti kmetov, ki se, za kar imamo mnogo konkretnrih podatkov, samo izigrava, ker kmet, in to je tudi oni, ki ima možnost in ima denar, ne plača dolgovane vsote trgovcu. So kmetje v tem okraju, ki imajo večje komplekse zemlje in ki se nahajajo v ugodnih razmerah, pa vendar ne plačajo svojih kreditov trgovcu, ki je navezan edino na plačila ljudstva, ker more samo s temi plačili kupovati svoje življenjske potrebščine in za trgovino potrebno blago kupovati, plačevati dalje visoke davke ter režijo in se nahaja zato v obupnem položaju, če teh plačil ne dobi. Razvoj lesne trgovine ovira previsok prometni davek, ki se zelo rigorozno odmerja v precej višjem iiznosu, kakor je bil promet faktično dosežen. Na razpolago imam več konkretnih primerov, da je bdi ta ali oni s prometom ocenjen v preteklem letu v višini, katere faktično ni dosegel niti v 3 letih. Naši trgovini so mnogo škodovali sedanji troša-rinski predpisi, ki določujejo plačevanje pavšalne trošarine. Radi te nepravične odmere opuščajo trgovci prodajo vina in žganja v zaprtih steklenicah. Stranke pa nočejo razumeti, da je trgovec opustil to prodajo, ker je bil v to prisiljen, temveč smatrajo to za brezbrižnost trgovca, da noče postreči strankam. To takso posebno težko občutijo gostilničarji, v prvi vrsti pač manjši, ker so obremenjeni z isto višino pavšalne trošarine kakor oni, ki delajo velike promete. Vsled tega je želja ne samo trgovstva iz škofjeloškega okraja, ampak želja vsega trgovstva, da se uvedejo stani trogarinski predpisi, po katerih sta bi-a trgovec in gostilničar obremenjena samo po faktično prodani količini. Veliko zlo trgovini pa je v tem okraju kroSnjarjenje, posebno z manufakturam blagom, ki se prenaša v kovčegih ali papirnatih zavojih od hiše do hiše in drago prodaja manjvredno blago, ki ga trgovec nikdar ne bi mogel prodati. V se ovadbe in intervencije niso dale pravega uspeha, ker oblastvo postopa vse premalo strogo. Znan mi je konkreten slučaj, da je bil trgovec, ki je krošnjarja prignal pred oblast, ostro zavrnjen in se mu je celo grozilo z zaporom, medtem pa krošnjarja izpustilo! Veliko konkurenco trgovini delajo tudi razne konzumne zadruge, ki pokupijo po svojih zastopnikih raznovrstne poljedelske pridelke in sicer razmeroma po višjih cenah, to pa na podlagi privilegijev, in ž njimi ubijajo konkurenčno sposobnost trgovcev, ki imajo menda le še to pravico, da plačujejo davke. S propadom lesne trgovine je zgubilo ljudstvo glavni dohodek. Vsled tega se je razpaslo šušmarstvo, da si ljudje vsaj nekaj zaslužijo. Zadnje čase se je razvila praksa, da nekateri odjavljajo svoje obrte samo zato, da se izognejo davkom, a svoj obrt v isti meri dalje izvršujejo. Posebno se je razpaslo šušmarstvo z deželnimi pridelki, jajci, gobami, mlekom in mlečnim izdelkom. Razumljivo je, da morejo ti trgovini uspešno konkurirati, ker niso obremenjeni z režijo, kateri se trgovec ne more izogniti. V škofjeloškem okraju je največ malih trgovcev, ki napravijo letno minimalni promet, vendar so po zakonu o neposrednih davkih obremenjeni z zgradarino, ki se je baš v preteklem letu ocenjevala precej više kakor v iletu 1931. Zelja trgovstva tega okraja je, da se vsaj podeželskim trgovcem, ki obratujejo v manjšem obsegu, zgra-darina oprosti. Denarne razmere. V denarnem pogledu vladajo v tem okraju zelo žalostne razmere. Denarni zavodi računajo od kreditov, katere ima trgovec, skrajno visoke obresti, a za kmetijska posojila 3% do 4% nižje obresti. Znan mi je konkreten slučaj, da je neki trgovec v poljanski dolini vzel posojilo iz hranilnice v letu 1929 v znesku 30.000 dinarjev in sicer na amortizacijo 15 let. Od te vsote mora plačevati letno 11% obresti, medtem ko imajo kmetje od iste posojilnice 7 % obresti. Dolžnost vlade bi bila, da pritisne na Narodno banko, kakor na vse druge denarne zavode, da se obrestna mera zniža, ne pa da se ščitijo delničarji, da pridejo do svojih običajnih dividend. Giede občinskega gospodarstva bi bilo želeti, da se malo bolj upoštevajo želje trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, ker ti nosijo danes vsa občinska bremena, a nimajo skoraj nobene besede v občinskem gospodarstvu. Občinske doklade, ki so baš v škofjeloškem okraju zelo visoke, bi se morale znižati, ker na eni strani podražuje blago velika oddaljenost od postaje, a na drugi strani visoke doklade. Za vsaj delno odpomoč bi bilo potrebno zopetno poživljenje lesne trgovine ter v ta namen znižati previsoke železniške prevozne tarife, ki izključujejo vsako uspešno konkurenoo na lesnih tržiščih, posebno z onimi, ki so v bližini železniške postaje. Železniška tarifa naj bi se znižala vsaj za 40% do 50%, ker v nasprotnem slučaju grozi temu okraju popolna propast in uničenje lesne trgovine, od katere je živelo vse ljudstvo tega okraja. Javna dela so potrebna Za vsaj delno odpomoč brezposelnosti bi bilo nujno potrebno pričeti z javnimi deli, s popravljanjem oest, ki so baš v tem okraju v skrajno slabem stanju. Od teh javnih del bi dobilo ljudstvo zopet zaslužek, kakor bi na drugi strani prišli trgovci, kakor obrtniki do svojih terjatev. Nadalje je želja trgovcev škofjeloškega okraja, da se že enkrat vendar uredi socijalno zavarovanje in skliče gospodarski svet. Karteli, ki škodujejo državi, kakor vsem gospodarskim slojem, naj se odpravijo. Vsaj deloma sem opisal položaj trgovstva škofjeloškega okraja in omenil nekaj glavnih hib, ki trgovino ovirajo. Želeti bi bilo samo, da bd ta klic na merodajnih mestih našel odziv, ker sicer grozi gospodarska propast vsemu škofjeloškemu okraju. Pri tej priliki naj še omenim, da bi se ljudstvo pričelo, če bi mu kdo pomagal z nasveti in podporo, morda malo bolj zanimati za tujski promet, ki ima ravno v tem okraju vse pogoje, da se čim bolj razvije. Z dobro, premišljeno pomočjo, s pravo- CIKORIJA iaš pravi domači izdelek časnimi in radikalnimi ukrepi, bi se dala marsikatera ost krize odpraviti. Pogoj vsega napredka pa je, da imajo gospodarski interesi prednost pred vsemi drugimi vprašanji. Zmago Kožman, tajnik Združenja trgovcev v Kranju. AMERIŠKE AGRARNE CARINE KLJUB CARINSKEMU PREMIRJU Državni oddelek carin je izjavil, da bo dovolil uvedbo carin v smislu določil far-merskega zakona, če bo kmetijsko ministrstvo smatralo to za potrebno. Roosevelt je sicer pred dnevi izjavil, da se te carine z ozirom na carinsko premirje odlože. Carinski strokovnjaki pa so nato zaprosili državnega tajnika Hulla, da se izjavi, če bi bile te carine v resnici v nasprotju s carinskim premirjem. Ker je Hull to zanikal, je bil ameriški zastopnik v Ženevi Norman Davis brzojavno opozorjen, da razloži od nove ameriške carine prizadetim uvoznim državam ameriško stališče. AVSTRIJSKA PAPIRNA INDUSTRIJA SE BO POPOLNOMA KARTELIRALA Avstrijske papirnice se pogajajo za sklenitev kartela, ki bi obsegal tudi vse one vrste papirja, ki dosedaj še niso karteli-rane. Ustanovila se bo po češkoslovaškem vzorcu osirednja prodajalnica. Ko bo ustanovljen papirni kartel, se bo ustanovil še kartel izdelovalcev celuloze. Tej industriji gre v zadnjem času dosti bolje, ker ji je dovolila Italija izjemni uvozni kontingent v višini 10.000 vagonov. ZUNANJA TRGOVINA U. S. A. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so Združene države Sev. Amerike izvozile blaga za .433 milijonov dolarjev, uvozile pa za 362 milijonov. V primeri z lanskim letom je izvoz nazadoval za 27 odstotkov, uvoz pa za 31 odstotkov. V primeri z letom 1929 pa je izvoz ko uvoz nazadoval za 76 odstotkov. Vzporedno se je znižal tudi aktivni saldo ameriške trgovinske bilance od 312 milijonov dolarjev v prvih štirih mesecih leta 1929 na 70 milijonov v letošnjih prvih štirih mesecih. Vsled velikega izvoznega viška v aprilu pa se trgovinska bilanca ni več poslabšala. BOJKOT NEMŠKEGA BLAGA Na zasedanju angleških tekstilnih indu- strijcev je bilo sklenjeno da se tako dolgo bojkotira nemško blago, dokler ne dobe Židje v Nemčiji nazaj vseh svojih pravic. Na zasedanju je bilo zastopanih 2000 indu-strijcev, zasedanju pa je predsedoval lord Melchetts. Mednarodni sindikat rokavičarjev je sklenil bojkot nemškega blaga. * Albanija bo odpovedala vse trgovinske pogodbe, ker je njena .trgovinska bilanca vedno bolj deficitna, a sedanje trgovinske pogodbe nimajo nobenih določil proti prevelikemu uvozu. Češkoslovaško - poljska kompenzacijska pogajanja bodo v kratkem ugodno zaključena. Poljska bo uvozila na Češkoslovaško za več ko 100 milijonov Kč premoga, za kar bo dobila od Češkoslovaške stroje in druge industrijske izdelke. Za 80 milijonov Kč teh izdelkov bo iz Škodovih zavodov. A^cochL ^totekcmiicu*n kcvznufc V svrho lirzravnanja trgovinske bilance se je po vseh industrijskih državah razvil nad vse pretiran agrarni protekcionizem, tako zlasti v Nemftijii dn Češkoslovaški. Uspeh tega agrarnega protekcionizma pa je bil čisto drugačen, kakor so ga pričakovali njegovi očetje. Res je sicer uvoz agrarnih pridelkov padel, zato pa je še v večji meri padel dzvoz industrijskih izdelkov in poleg tega se je vse življenje tako podražilo, da je narasla brezposelnost in da so zabredle države v težavnejši gospodarski položaj, kakor pa so bile pred uvedbo agrarnega protekcijonizma. To se posebno jasno vidi na Češkoslovaškem, kjer se vedno bolj množi odpor proti agrarnemu protekcr.jonizmu. Ta odpor se je zlasti jasno pokazal na plenarnih sejah trgovskih in industrijskih zbohiic. Tako je na plenarni sejii zbornr.ce v Opari povdarjal njen predsednik Schmolih, da treba na vsak mački delati na to, da se poveča kupna moč agrarnih držav Male antante. To pa je mogoče doseči le na ta način, če se jim da možnost, da spravijo svoje deželne pridelke na trg, če jih od njih kupujemo. Zato je potrebno, da pokaže tudi češkoslovaško poljedelstvo malo ve5 razumevanja za potrebe vse države, kar se naj pokaže tudi pni bližnjih gospodarskih pcga-anjnh držav Male antante. Vendar ne gre, da bi se predvsem upoštevali le interesi agrarnega prebivalstva, ko pa to v Češkoslovaški ne tvori več večine prebivalstva. Takšna pretirana agrarna protekcionistična politika, je nadalje izvajal predsednik zbornice, pa je napačna tudi zato, ker se z njo nadvse podraži življenje. S tem pa pada konkurenčna sposobnost industrije na svetovnem trgu, kar zopet povzroča brezposelnost in nove gospodarske težave. V istem smislu je govoril tudi na plenarni seji zbornice v Liberoah njen predsednik Liebig. Uvodoma je omenjal katastrofalni padec izvoza češkoslovaškega tekstilnega blaga Izvoz je padel na eno' petino in celo eno šestino izvoza v normalnih letih. Vse to pa je posledica pretnranega agrarnega protekoijonizma, ki je povzročil v podonavskih in balkanskih državah nastanek cele vrste novih tekstilnih fabrik. Ker odklanjamo uvoz poljedelskih pridelkov iz držav Male antante, je čisto nemogoče, da bi mogli tja izvažati svoje industrijske izdelke. Zato izreka zbornica nujno željo, da bo češkoslovaška vlada čim bolj pospeševala gospodarsko sodelovanje držav Male antante. To pa je seveda mogoče le na ta naSn, da ise Češkoslovaška, kot industrijska država ne zapira uvozu deželnih pridelkov iz agrarnih držav. Qd/ua,ptaA0kfc Mfifr Kakor se iz teh izjav vidi, je vedno močnejše gibanje v industrijskih državah, da se pretirani agrarni protekcionizem odpravi. To gibanje podpirajo zlasti tudi vse konzumentske organizacije. Zato je potrebno, da naša delegacija to gibanje izkoristi in da bo že skorajšnji sestanek Male antante v Pragi prinesel zboljšanje in da bo po političnem sodelovanju držav Male antante prišlo tudii do njih gospodarskega sodelovanja. Da bi se še naprej postopalo tako, da bi eden le prodajal, a nič ne kupoval, pa se ne sme več dogajati, ker mora tako postopanje ubiti vsako sodelovanje. Upamo zato, da bo praški sestanek Male antante pomenil velik preobrat v sedanji praksi in da bo obveljalo edino pravf.lno stališče, da je zdravo gospodarsko sodelovanje mogoče le na podlagi medsebojnega prodajanja in kupovanja, ne pa samo prodajanja. PREISKAVA PROTI BANKI MORGAN V torek se je začela v Washiaigtonu pred ameriškim kongresom razprava proti bančni hiši Morgan. Naval občinstva je bil tako veliik, da so morali poklicati na pomoč vse policijske rezervne oddelke. 'Predsednik preiskovalne komisije je senator Sletcher, v komisiji pa je še devet senatorjev. Razpravna dvorana je prenapolnjena občinstva, zlasti članov vrisokih finančnih krogov in težke industrije. Tudi številni državni tožilci, sodniki in advokati so med njimi. Morgan in 11 soobtožencev so vstopili v razpravno dvorano pod močno zaščito detektivov. Po pričetku razprave je prečital Morgan izjavo o dolžnostih in pravicah zasebnega bankirja, nakar je začel državni pravdni'k Pecora zasliševati Morgana. Kakor znano, je bančna hiša Morgan obtožena, da je oškodovala državo za mnogo milijonov na neplačanih davkih. Morgan šahi, ki je nastopil pri razpravi zelo samostojno, je (izjavil, da sploh nič ne ve o davku od dohodnine, ker so izjave o tem davku dajali njegovi družabniki. Morgan se sklicuje tudi na to, da zakon dovoljuje, da se davek odpiše za izgube na kapitalu, pa Čeprav imajo družabniki tudi visoko mesečno plačo. Morgan sam je izgubil, kakor je izjavil drž. tožilcu, v d teh dneh 15 milijonov dolarjev. Aktive in rezerve njegove banke pa so se od 1. 1929 do 1032 znižale vsled izgub za 255*7 milijonov dolarjev. Pri razpravi se je tudi zvedeflo, da je cela vrsta znanih ameriških finančnikov in politikov bila zadolženih pri Morganu. Med drugimi je dobil posojilo general Dawes, bivši ameriški veleposlanik v Londonu, nadalje Norman Davis, Rrichard Whitney, ki je predsednik njujorške borze, ter še cela vrsta drugih uglednih osebnosti. Razprava proti Morganu je v širokih slojih ameriškega ljudstva silno utrdila Rooseveltov ugled, ker se je upal prijeti tudi najbogatejše ljudi zaradi neplačan ja davkov. Vsa razprava bo najbrže trajala do srede julija. IZVOZ NEMŠKIH STROJEV NAZADUJE Kakor vsa nemška težka industrija, tako so morale tudi tvomice za stroje konsta-tirati, da je izvoz v aprilu zeilo padel. Izvoz strojev je po vrednosti nazadoval za 8-l milijona mark. Vsled padlih naročil iz tujine je tudi padlo število nameščencev v tvomicah strojev r.n sicer na 32 odstotkov pri 40 urnem tedenskem delavniku. ITALIJA IZVAŽA MANJ UMETNE SVILE Lansko leto začeto padanje izvoza italijanske umetne svile se nadaljuje tudi 'letos. V prvi vrsti nazadnje izvoz italijanske umetne svile vsled devalvacije funta in jene. Posebno nevarnost pomeni za italijansko svileno industrijo povečanje japonske produkcije umetne svile, (kii se je povečala Jani za 48 odstotkov ali od 21 milijonov kilogramov na 31 milijonov. Japonska umetna svila vedno bolj prodira tudi na sredozemski trg, dočim je na indijskih in kitajskih trgih italijansko umetno svilo slkoraj popolnoma izpodrinila. Posledica te močne japonske konkurence je, da je v italijanski industriji umetne 9vile danes v obratu od 120.000 vreten samo še 40 odstotkov. Občni »bori Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ima 53. redni občni zbor v soboto, dne 10. junija ob 15. v svoji sejni dvorani na Tyrševi cesti 18. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema do dne 3. junija t. 1. ponudbe za dobavo 15.000 kg olja, — Pogoji so pri Inlendanturi omenjene komande interesentom na vpogled. Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje na dan 16. junija t. 1. javno ofer-talno licitacijo za dobavo raznih varnostnih naprav. — (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarna Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnih železnic v Sarajevu razpisuje na dan 23. junija t. 1. ofertalno licitacijo za zakup restavracije na postaji Užicu. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do dne 6. junija t. i. ponudbe o dobavi raznega okovja in kljuk za vrata, 850 kg razne železne žice, vijakov z maticami, 40.000 kg portland cementa, raznega pribora za konje dn 7000 kom. »Split (usad-nic)« ter 100 kg »Beilagscheib«. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 7. junija t. 1. ponudbe o dobavi 200 m3 jamskega lesa, 25 kg va-selima za krogUjične ležaje, 200 m jeklene žične vrvi, rami električni material, 65 kg raznega jekla za orodje v palicah. Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do dne 7. junija t. 1. ponudbe za dobavo 1000 kg okroglega jekla. Dravska radionica v Ljubljani razpisuje do dne 20. junija t. 1. drugo ofefltaino licitacijo za dobavo 42 m3 jesenovih hlodov in 34 m* brestovih hlodov. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemanu sprejema do dne 21. junija t. 1. ponudbe glede dobave lanene in konop-nene jadrovine. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. junija t. L ponudbe glede dobave 3000 kg jeklenih vrvi, o dobavi ovalnih kolut in 3000 m žice. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 16. junija t. 1. se bo vršila pri inže-njersko-tehmičnem oddelku Koimande mornarice v Zemunu licitacija o dobavi medenine, bakra, svinca, cinka, vijakov in drv. Prodaja. Dne 12. junija t. 1. se bo vršila pri III. oddelku Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu licitacija o prodaji odpadkov od sukna, platna, bombaža in usnja, starega sukna, starih čevljev, vreč, motvoza, stare pločevine in železa itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Dne 19. junija t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija o dobavi 9700 ton domačega premoga. Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu se vrši dne 19. junija t. 1. javna ofertna licitacija za oddajo zemljišča pod zakup na postaji Kreka za postavitev bifeja s trafiko. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) x n k v barva, plesira in ke- L6 V IA Uran 8naii obleke, klobuke itd. Skrobi in 8vetIolika srajce, ovratnike in manietc. Pere, stili, monga in lika domaie perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-«. Seleburgora ul. 8. Telefon St. 22-72. Konkurzi in prisilne poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o imo-vimi tvrdke Fischer & drug, tmanufaktume trgovine v Celju. Poravnata! sodnik dr. Mak, poravnalni upravnik odvetnik dir. Stanonik. Narok za sklepanje poravnave pri celjskem sodišču dne 22. junija ob 9. Rok za ogdasitev do 16. junija. Štev. 62 VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav Id rudninske vode. Točna la solidna postrežba! Zahtevajte ceniki >SLUŽBENI LIST< kr. banske uprave Dravske banovine z dne 27. maja objavlja med drugim: Razne razpise: o postopku z ocarinjenim bencinom, namenjenim za mešanje s špiritom; — o uvoznem carinjenju metilcikloheksanona; — o navodilu za izračun skupnega davka na blago iz poštnih paketov; — o postopka za ugodnosti za uvoz svinčenih elektrod za akumulatorje — in o uvoznem carinjenju ročnega orodja, ki deluje s stisnjenim zrakom. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Stjtu poročila LJUBLJANSKI TRG Vsled slabega vremena je bil sobotni ljubljanski trg slabše založen, ko navadno. Barjani vsled povodnji sploh niso mogli priti na trg. — Crešenj je bilo na trgu primeroma dosti in so se prodajale po 12 do 16 Din kg. Tudi prve marelice in jagode so se 'že pokazale na trgu, a so bil® itako drage, da jih »koraj nihiS© iti moge) kupiti. Marelice so bile namreč po 40 dinarjev, jagode pa po 32 Din kg. — Tudi zgodnje zelenjave je bilo precej na trgu. Prve kumare so se prodajale po 32, paradižniki po 28, fižol v stročju po 20 im novi krompir po 8 Din za kg. Grah v stročju j® bil po 8 Din kg, artičoke so bile po 2 Din, štajerske beluše po 24 Din kg, domače pa nekoliko cenejše. Jurčki so se prodajali po 32 Din kg ali po 8 Din merica. Pesa ja bila po 8 Din, tuja solata po 6, domača po ■1 do 1 -50 Din glava. — Cefte mesa so ostale neizpreinenjene in enako tudi cene jajcem. Piščanci so bili po 35 Din par. Vsled slabega vremena in zadnjega v mesecu je bil a kupčija slaba. MARIBORSKO SBJMSKO POROČILO Na svinjski sejem dne 26. maja je bilo pripeljanih 265 svinj; cene so bile naslednje: mladi prašiči 5—6 tednov stari Din 100—120, 7—9 tednov stari 180—220, 3 do 4 mesece stari 260—350, 5—7 mesecev stari 450—550, 8—10 mesecev stari 650—680, 1 leto stari 750—850, 1 kg žive teže 7-50 do 8, 1 kg mrtve teže 10‘50—11. Prodanih je bilo 166 svinj. mmmmmmmmmrn NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama Sreda, 31. maja: Tartuffe. Red sreda. Četrtek 1. junija: Okence. Premiera. Izven, znižane cene. 0p«ra Sreda, 31. maja: Marta. Red C. Četrtek, 1. junija ob 16.: Samson in Da-lila. Dij. predstava. Zelo znižane cene. Izven. m mm Strzojavi: ZKrispercotoniale £jubtjana — %elefon it. 2263 Ani Krisper Coloniale Častnik: Josip Verlič Veletrgovina koloni* ialne robe. MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.