MOSTOVI 1999/XXXIII 55
Adriana Krstič
Prevajanje zakonodaje Evropske unije
Povzetek
Prevajanje zakonodaje Evropske unije v slovenščino in slovenske zakonodaje v enega izmed je¬
zikov EU (glede na dosedanjo prakso je to angleščina) je eden največjih prevajalskih projektov
zadnjih let v Sloveniji. Skupaj približno 160.000 strani besedil bi moralo biti prevedenih do
vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Za obvladovanje tolikšne količine besedil so potrebni števil¬
ni usposobljeni prevajalci, premišljena organizacija dela, usklajevanje med prevajalci, uporaba
enotnega izrazja, spremljanje prevoda od naročila do končnega izdelka, večkratno pregledova¬
nje prevoda, lektoriranje in strokovna redakcija. To delo je prevzel Prevajalski oddelek Službe
Vlade RS za evropske zadeve. Prevajalcem je prevajanje lahko olajšano z dobrimi računalniški¬
mi programi, ki so že na voljo. Mednje spadajo različni slovarji v elektronski obliki, črkovalni¬
ki, tezavri, CD-romi, program za pomoč pri popravljanju besedil, programi za urejanje termino¬
logije in programi s pomnilnikom prevodov. Nekateri od njih so že vključeni v urejevalnike. V
nadaljevanju bodo podrobneje predstavljeni problematika prevajanja in urejanja omenjenih be¬
sedil, tipi dokumentov EU in možnosti uporabe računalniških programov, namenjenih prevaja¬
nju takih dokumentov.
Summary
The translation of the European Union’s legislation into Slovene, and of Slovene legislation into
one of the official languages of the EU, most probably English, is one of the largest translation
projects undertaken in Slovenia. Approximately 160,000 pages of different types of legal docu-
ments should be translated by the year when Slovenia plans to become a full member of the Eu¬
ropean Union. In order to control such a quantity of translation work it is necessary to employ
numerous qualified translators, coordinate them, use consistent terminology, monitor a docu-
ment which is to be translated ffom the request through to the final version, and provide expert
revision and proof-reading of the translation. The Translation Unit within the Government Of¬
fice for European Affairs is responsible for this task. Translation work can be assisted by Com¬
puter software, including various electronic dictionaries, spelling checkers, thesauri, CDROMs,
tools for text revisions, terminology management tools and tools based on translation memory,
some of them already integrated into word processor. In the following chapters, various issues
of translation management vvithin the Translation Unit will be presented: workflow manage¬
ment, types of documents to be translated and the scope ofpossible usage of translation tools.
Splošni podatki
Proces vključevanja Slovenije v EU med dru¬
gim pomeni prilagajanje in usklajevanje naše
zakonodaje s pravnim redom EU. Podlaga za
pregled usklajenosti obeh zakonodaj so pre¬
vodi zakonov EU v slovenščino in ustrezne
slovenske zakonodaje v enega od uradnih je¬
zikov EU, najpogosteje v angleščino. Že dalj¬
nega leta 1958 je Svet, danes znan kot Svet
EU, uveljavil svojo prvo uredbo, v kateri je
določeno, da so uradni jeziki držav članic
uradni jeziki Skupnosti in hkrati delovni jezi¬
ki vseh ustanov Skupnosti. Druga postavka iz
praktičnih razlogov sicer ne velja več, zato se
56 MOSTOVI 1999/XXXIII
namesto enajstih jezikov kot delovna jezika
uporabljata večinoma le angleščina in fran¬
coščina in se potem prevajata v druge jezike.
Ko bo Slovenija postala polnopravna članica
EU, bo tudi slovenščina uradni jezik v Brus¬
lju, zakonodaja EU pa za državo Slovenijo in
njene državljane zavezujoča. To pomeni, da
se bodo vsi dokumenti, kijih uradno izdajajo
organi EU, pisali oziroma prevajali v slo¬
venščino. Največja naloga pa nas čaka v ob¬
dobju pred pridružitvijo. Do takrat (200?) je
treba prevesti približno 100.000 strani urad¬
nih dokumentov, kolikor jih je bilo napisanih
od nastanka Evropske skupnosti za premog in
jeklo (1951) do danes. Poleg tega posamezni
organi EU na leto izdajo približno 5000 strani
novih dokumentov, in te je prav tako treba
prevesti. Slovenske zakonodaje, ki mora biti
prevedena, naj bi bilo za 60.000 strani. 1 ' 1
Evropska zakonodaja se večinoma prevaja iz
angleščine, vendar je zaradi natančnosti ter¬
minologije izvirnik treba pregledati tudi v
francoskem ali nemškem jeziku. Slovenska
zakonodaja se praviloma prevaja v angleški
jezik. Razlog za tako odločitev je povsem
praktičen - največ je prevajalcev za angleški
jezik, hkrati pa pregled usklajenosti zakono¬
daj poteka v angleščini.
Časa, ki ga ima Slovenija na voljo za pre¬
vod te izredne količine strani, ni veliko. Za ta¬
ko delo so potrebni številni usposobljeni pre¬
vajalci in dobra organizacija, ki vključuje us¬
klajevanje med prevajalci, pregled nad že pre¬
vedenimi dokumenti, spremljanje prevoda od
naročila do končnega izdelka, strokovno re¬
dakcijo, lektoriranje in urejanje terminologije.
Prevajanje je organizirano v Oddelku za pre¬
vajanje Službe Vlade RS za evropske zadeve
(v nadaljevanju Oddelek za prevajanje
SVEŽ). Zdaj je v tem oddelku 24 zaposlenih:
[l] Poročilo Darje Erbič o prevajalskih nalo¬
gah v okviru vključevanja RS v EU, SVEŽ,
januar 1998
vodja, organizatorka prevajanja, 16 prevajal¬
cev, lektorici, terminologinji, pravnica redak¬
torica in tajnica. Večina prevajalcev sedi po
resornih ministrstvih ali službah - tako imajo
neposreden stik s strokovnjaki za posamezna
področja, s katerih so besedila, kijih prevaja¬
jo. Dokumente EU in ustrezno slovensko za¬
konodajo prevajajo tudi zunanji prevajalci
prek Prevajalsko-lektorske službe pri Uradu
predsednika Vlade RS. Aprila je izšel razpis
za zunanje sodelavce in nove redno zaposlene.
Organizacija prevajanja
V tem poglavju bo najprej predstavljen pre¬
gled nad prevajanjem in nato še sam postopek
prevajanja. Pri tolikšni količini besedil mora
biti potek dela zelo pregleden in natančno vo¬
den. V nadaljevanju bodo predstavljene vrste
dokumentov, ki se prevajajo, saj je le na tej
podlagi mogoče proučevati olajšave pri delu,
ki jih ponujajo različna računalniško podprta
prevajalska orodja. Sledila bo predstavitev
uporabe teh orodij v Prevajalskem oddelku
SVEŽ, možnosti za njihovo nadaljnjo upora¬
bo in njihove dejanske uporabnosti.
Načrtovanje dela 121
Za učinkovito izvajanje tako velikega prevajal¬
skega projekta, kot je prevajanje evropske in
slovenske zakonodaje, sta pomembna na¬
tančno računalniško spremljanje delovnega
poteka in dostop do prevodov za vse, kijih bo¬
do potrebovali pri pripravah za vstop RS v EU.
Prevod se opremi z zaporedno številko, vrsto
in s področjem dokumenta, z datumom na¬
ročila, rokom, s popolnimi podatki o naročni¬
ku, z referenčno številko (za evropsko zakono-
[2! Vzpostavitveni dokument projekta »Prevo¬
di in terminologija« v okviru Informacij-
sko-dokumentacijskega centra RS, ki se
vzpostavlja kot podpora pri vključevanju
RS v EU (avtorji Darja Erbič, Breda Zužič
Žerjal, Miran Željko, Adriana Krstič)
MOSTOVI 1999/XXXI11 57
dajo je to t. i. številka CELEX, za slovensko pa
SOP - slovenska oznaka predpisa), s popolnim
naslovom dokumenta, z izhodiščnim in ciljnim
jezikom, s številom strani ali računalniških
znakov, z imenom avtorja dokumenta, priskr-
bovalca, tj. organa, kije za prevod odgovoren,
predvidenega prevajalca, lektoija in redaktoija
ter s stopnjo zanesljivosti prevoda.
Postopek prevajanja
Dokumente, ki se prevajajo v Prevajalskem
oddelku SVEŽ in z zunanjimi sodelavci, lah¬
ko razdelimo v tri sklope: 131
- pravni red EU oziroma t. i. acquis com-
munautaire, ki obsega primarno zakonodajo
(ustanovitvene pogodbe in njihove dopolnitve
ter pristopni sporazumi), sekundarno zakono¬
dajo (direktive, uredbe, odločbe, priporočila
in mnenja) in dmge zavezujoče dokumente
(tehnični predpisi, sodbe Sodišča Evropskih
skupnosti itd.). Sekundama zakonodaja se na¬
naša na najrazličnejša področja EU, najobsež¬
nejša pa je na področju notranjega trga in
kmetijske politike;
- slovenska zakonodaja, ki jo je treba pri¬
lagoditi zakonodaji EU. Pri tem je treba upo¬
števati, da se bo en dokument v postopku us¬
klajevanja prevajal večkrat - od osnutka do
končne različice;
- dmgi dokumenti (Državni program za
prevzem pravnega reda EU s sprotnim spre¬
minjanjem in dopolnjevanjem, pogajalska iz¬
hodišča, programi PHARE itd.).
Celoten delovni potek prevajanja je razde¬
ljen na več stopenj. Na prvi stopnji se prevaja¬
ni dokument predhodno obdela in opremi z re¬
ferenčnim gradivom. Pogoj za kakršnokoli de¬
lo s pomnilnikom prevodov je izvirnik v elek¬
tronski obliki. Zakonodaje EU ni težko dobiti
v tej obliki, saj so vsi pravni viri shranjeni v
bazi CELEX , ki je dostopna na CD-romu, z
uporabniškim geslom pa tudi prek interneta.
131 glej [1]
Slovenske zakone prav tako lahko dobimo v
elektronski obliki prek domače strani Držav¬
nega zbora RS (http://www.dz-rs.si/si/indeks_
main.html). Izbrani prevajalec v Prevajalskem
oddelku SVEŽ ali resornem organu oziroma
zunanji sodelavec dobi po možnosti dokument
v elektronski obliki in ustrezno referenčno li¬
teraturo. Že med prevajanjem se posvetuje s
strokovnjakom za posamezno področje. Prvi
pregled prevoda opravi prevajalec skupaj s ko¬
legom. Na tej stopnji poenoti terminologijo
znotraj dokumenta (t. i. branje na štiri oči). Po
posvetu s področnim strokovnjakom o uporab¬
ljenem izrazju prevajalec sestavi glosar.
Z vzpostavitvijo informacijsko-dokumen-
tacijskega centra (IDC) za podporo pri
vključevanju Slovenije v EU bodo olajšani
tudi dostopi do baz podatkov, medsebojne po¬
vezave, evidentiranje prevodov in vodenje
terminološke baze.
Možnosti uporabe računalniških
programov za prevajanje
V Prevajalskem oddelku SVEŽ delamo v
okolju Word for Windows 95 in uporabljamo
jezikovna orodja za urejanje besedil, ki so na
razpolago v Oknih. Uporablja se črkovalnik,
angleški tezaver, poleg tega pa so na voljo še
Amebisovi elektronski slovarji in slovarji na
CD-romih. Slovarji v knjižni obliki še vedno
niso izgubili svojega čara, saj prevajalci po¬
gosteje posežejo po njih kot po računalniških
različicah. Urejevalnik besedil bi bil vsekakor
izkoriščen bolje, če bi prevajalci poznali vse
možnosti, ki jih ponuja. Splošna izobraževa¬
nja za delo z Wordom dajo prevajalcem pre¬
skromen vpogled v njegovo dejansko uporab¬
nost. Ena od potreb je izobraževanje za preva¬
jalce, kjer bi se seznanili z operacijami, kijih
urejevalnik besedil lahko olajša (upravljanje
dolgih besedil, ustvarjanje svojega slo¬
varčka). Zelo dobra referenca je slovar Euro-
dicautom, ki ga ureja Prevajalska in termino¬
loška služba Evropske komisije in je dostopen
58 MOSTOVI 1999/XXXIII
prek interneta (http://eurodic.echo.lu). Pred
kratkim smo začeli uporabljati računalniški
program za prevajanje Translator’s Work-
bench (TWB) in program za vodenje termino¬
logije MultiTerm 95, izdelka nemškega pod¬
jetja TRADOS. [4]
Translator’s Workbench ali
prevajalčeva delavnica
TWB je prevajalsko orodje, ki deluje v ureje¬
valniku Word for Windows. Ima dva menija:
meni TWB za oblikovanje (konfiguracijo)
pomnilnika prevodov in meni za prevajanje,
ki je vgrajen v Word. Pomnilnik prevodov je
baza, ki vsebuje besedilne segmente v izho¬
diščnem in ciljnem jeziku. Segment je lahko
stavek, glava ali besedni niz, ločen s končnim
ločilom, z vejico, alineo, s podpičjem ali z
drugim znakom. Pomnilnik prevodov lahko
polnimo med prevajanjem v urejevalniku
Word ali z že prevedenimi besedili. Tedaj mo¬
rata biti besedili v izhodiščnem in ciljnem je¬
ziku poravnani. Prvi segment izhodiščnega
dokumenta se mora skladati s prvim segmen¬
tom ciljnega dokumenta, drugi z dmgim in ta¬
ko do konca. Poravnavo uredimo v programu
WinAlign. Za hitro in organizirano delo mo¬
rajo biti pomnilniki prevodov razdeljeni na
področja in biti jih mora veliko. Primarna za¬
konodaja bi glede na svoje posebnosti lahko
bila v enem pomnilniku, posamezni doku¬
menti sekundarne zakonodaje pa razdeljeni
po področjih. Ko začne prevajalec prevajati
dokument z vključenim TWB, mu program
poišče enak ali podoben segment v pomnilni¬
ku prevodov. Prevajalec mora predlog potrdi¬
ti, popraviti ali zavrniti. Možnost, da dobi
predlog za segment, ki ga prevaja, je odvisna
[4] O programih Translator’s Workbench in
MultiTerm je podrobneje pisal Andrej Sku¬
bic, Mostovi XXXI/1, 1997. Pri sloven¬
skem izrazju sem upoštevala njegov članek.
predvsem od količine podatkov, shranjenih v
pomnilniku prevodov, in od ponavljanja posa¬
meznih segmentov v prevajanem dokumentu.
Za shranjevanje v pomnilnik prevodov so
primerna besedila, pri katerih sta že bili
opravljeni strokovna in jezikovna redakcija,
in besedila, kjer je preverjena enotna raba
izrazja. Kadar pri prevajanju dokumenta pre¬
vajalec naleti na segment, ki seje v istem do¬
kumentu že pojavil ali pa je takemu segmentu
podoben, pomnilnik ponudi rešitev. Za ka¬
snejše prevajanje pa shranimo le prevod, kije
strokovno in jezikovno pregledan. Le tako je
zajamčeno, da bo posamezen izraz v istem
kontekstu vedno preveden enako.
Pri začetni pripravi in polnitvi pomnilnika
z že prevedenimi besedili je treba poravnati
izvirnike in narejene prevode, to pa je lahko
dokaj zamudno. Besedilo je treba razstaviti na
segmente. V Prevajalskem oddelku SVEŽ
zdaj poteka poravnava predhodno prevedenih
besedil ob pomoči Oddelka za prevajanje pri
Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Prevajalcem se zdi delo s pomnilnikom
prevodov zanimivo, a privajanje nanj je dol¬
gotrajno. Na začetku, ko v pomnilniku še ni
veliko prevodov, je delo z njim zamudnejše
kot »navadno« prevajanje z morebitnim iska¬
njem po že narejenih podobnih prevodih. Pre¬
den bo prevajanje s TWB resnično steklo, bo
treba vložiti veliko truda v poravnavo preve¬
denih besedil, veliko praktičnega dela in vo¬
lje. Šele po tej stopnji bi bilo prevajalčevo de¬
lo občutno olajšano.
Predvidevamo lahko, da se bo TWB obne¬
sel pri prevajanju tistega dela slovenske zako¬
nodaje, ki ga bo treba uskladiti z zakonodajo
EU. Posamezen dokument se bo prevajal
večkrat - od osnutka in vmesnih preverjanj do
končne različice. Za uporabo iz pomnilnika
bo zadoščal le prvi prevod, ta pa bo pri na¬
daljnjem spreminjanju in dopolnjevanju pre¬
vajalcu ponujal prevedene rešitve.
MOSTOVI 1999/XXXI11 59
Urejanje terminologije
Učinkovito, hitro in kakovostno prevajanje
mora biti podprto z urejenimi terminološkimi
bazami. V Prevajalskem oddelku SVEŽ za to
uporabljamo programMultiTerm 95, ki deluje
v okolju Okna. Omogoča vnašanje, vodenje
in iskanje izrazov in spodbuja doslednost pri
rabi terminologije. V letu dni, odkar ga upo¬
rabljamo, se je izkazal za resnično uporaben
pripomoček za urejanje terminologije. Deluje
v omrežju v centralnem oddelku, upamo pa,
da bodo tudi prevajalci po posameznih resor¬
jih kmalu vključeni vanj. Prevajalci bodo
imeli možnost branja celotne baze in vnašanja
izrazov s svojega področja. Program omo¬
goča, da terminolog z izdelavo šablone nad¬
zoruje bazo in »predpiše«, kaj in kako se lah¬
ko vnaša, ter onemogoči nepooblaščeno spre¬
minjanje baze.
MultiTerm ne spominja na klasične slovar¬
je. Deluje po načelu koncepta, to pomeni, da
lahko en vpis (entry) vsebuje vse izraze (so¬
pomenke), ki geslo opisujejo. Tako bo sloven¬
ska beseda zakon vpisana dvakrat, enkrat v
pomenu »zakonska zveza«, drugič kot »splo¬
šno veljaven pravni predpis z najvišjo pravno
močjo, podrejen ustavi« (SSKJ). Prav tako ne
bomo skupaj vpisovali izrazov kot okolje in
varstvo okolja, saj imata različen pomen. Za
vsak vpis lahko uporabimo do dvajset jezikov.
Ker vsi izrazi enega vpisa opisujejo en sam
koncept, lahko po bazi iščemo v katerikoli je¬
zikovni smeri. V pogovorni vrstici samo izbe¬
remo izvorni in ciljni jezik ter vpišemo iskani
izraz. Iščemo lahko tudi globalno - če v po¬
govorno okence vtipkamo *okolj*, bomo do¬
bili seznam vseh zadetkov, ki vsebujejo ta
sklop črk.
Besedilna in opisna polja omogočajo, da
vsak vpis ali izraze v njem opremimo z dodat¬
nimi podatki in kvalifikatorji. Čeprav je baza
MultiTerm, ko jo kupimo, prazna, še ni razlo¬
ga za obup. Če imamo urejene svoje slovarje
v Wordovi tabeli, jih lahko prestavimo v obli¬
ko MultiTerm in nato v bazo uvozimo. V Pre¬
vajalskem oddelku SVEŽ smo začeli delati na
podlagi glosarja Bele knjige o notranjem trgu,
ki ga je v obliki MT z angleškimi, s francoski¬
mi in z nemškimi izrazi pripravila Termino¬
loška enota pri Evropski komisiji (1650 vpi¬
sov). V bazi je zdaj 5300 vpisov.
S stališča Prevajalskega oddelka SVEŽ je
delo s prevajalskim orodjem TWB perspek¬
tivno, delo brez programa MultiTerm v mrež¬
ni različici pa si pri skupini tridesetih preva¬
jalcev in številnih zunanjih sodelavcih težko
zamišljamo. Pri TWB bo potrebna vztrajnost,
da se bodo prevajalci navadili program upo¬
rabljati. Žal so priganjajoči prevajalski roki
in pomanjkanje časa glavni razlog za počas¬
no uvajanje dela s prevajalskim orodjem
TWB.