V30dneh30Stev'Bik 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku 6 strani ob delavnikih 5 stran! ob nedeljah za borih 12 dinarjev ■esetno nudi v Sloveniji samo „G£A§ NARODA" Uprava: Gajeva t. Teleton 8855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 GLAS Današnja številka vsebuje Spremembe na Poljskem Politična živahnost v Beogradu Obširen ekspoze predsednika vlade Resna poglavja našega gospodarstva Agrarna reforma v ČSR Taktika abesinske armade St. 171 Izhaja vsak dan V Ljubljani v soboto^ dno 19. oktobra 1985 Rokopisov ne vračamo Leto I. Sprememba «a Poiiskem Sprememba vlade na Poljskem ni prišla povsem nepričakovano. Predsednik poljske republike Mošcicki je tudi pri imenovanju sedanje vlade sledil tradiciji, ki jo je uvedel pokojni maršal Pilsudski: Vsak ministrski predsednik ima neko določeno nalogo in ko jo popolnoma izvede, pride nova vlada z novim ministrskim predsednikom. Naloga ministrskega predsednika Slaweka je bila, da izvrši ustavne reforme in izvede na podlagi nove ustave volitve. Slawek je to nalogo izvršil in njegova funkcija je s tem prenehala. Prišel je nov človek — Koš-cialkowski. Za sedanji poljski kabinet ni brez pomena dejstvo, da je to prva vlada, ki jo je imenoval sam predsednik republike. Vse dosedanje vlade od znanega državnega prevrata 1. 1926. je namreč postavil pokojni maršal Pilsudski. Po porazu vladnega bloka na volitvah, se je poljska javnost takoj živo zanimala za vprašanje, katera vladna grupa bo dala osnovno noto novi vladi. Ni namreč več nobena tajnost, da sta si v prejšnji vladi stali nasproti dve skupini: 1. takozvana polkovniška fašistična grupa, ki je imela do sedaj odločilen vpliv na državno politiko, in 2. skupina bolj umerjenih vladnih politikov, ki je na osnovi poraznih volilnih rezultatov skušala izvajati konsekvence v smislu postopnega približevanja k demokratskem režimu. Rezultati volitev so pokazali, da vlada danes na Poljskem v prvi vrsti velik odpor proti zunanji politiki ministra Becka, ki je eden izmed najvplivnejših politikov v polkovniški skupini. Veliko nezadovoljstvo v vseh krogih pa je vzbujal tudi gospodarski program bivšega režima, katerega avtor je bil glavni urednik vladnega lista »Gazeta Polska«, bivši poslanik Matuszewski, ki je znan kot eden najintimnejših sodelavcev ministra Becka. Ob sestavi nove vlade zanima zdaj ne samo Poljsko, ampak tudi tujino, kakšna bo glavna naloga novega ministrskega predsednika Košcialkovvskega. Na to vprašanje lahko odgovorimo samo v zvezi s prejšnjim delovanje sedanjega ministrskega predsednika in s primerjanjem njegove dosedanje politike s politiko njegovega predhodnika. V Varšavi prevladuje prepričanje, da ne pomeni novi kabinet nobene spremembe v dosedanji poljski politiki. Glavne naloge nove Vlade so v prvi vrsti gospodarskega značaja. Tu pa je zelo verjetno, da bo prišlo do nove smeri, ker se sedanji ministrski predsednik že kot notranji minister v prejšnji vladi ni strinjal v vseh vprašanjih s Slawekom. Slawek je v gospodarskih vprašanjih sodobne Poljske zastopal zelo konservativno stališče, posebno v pogledu polnoči kmetskemu prebivalstvu in glede vmešavanja države v zasebno gospodarstvo. Ko-šcialkowski pa je bil že od nekdaj pristaš onega krila vladne stranke, ki je priporočala energično postopanje in ki je še za življenja pokojnega maršala Pilsudskega dosegla, da je vpliv veleposestev na politično življenje znatno opešal in da je zaradi energičnih fiskalnih intervencij upadel tudi njih gospodarski pomen. Ni dvoma, da boKo-scialkowski te svoje tendence še bolj podkrepil kot ministrski predsednik. Ne smemo pozabiti, da je bil sedanji ministrski predsednik ustanovitelj radikalne kmetske stranke ^Wizwolenie« in da je bil med drugim tudi nhciator sporazuma med vodilno ukrajinsko stranko UNDO in vladnim taborom. Verjetno je zato, da bo to svojo politiko Nadaljeval. Prvi vtisi, ki jih je v poljski javnosti na Pravila nova vlada, vzbujajo najboljše nad' ^zboljšanje položaja. Pravo presenečenj širšo javnost je bilo že samo dejstvo, d: J® Kosciaikowski takoj po prvi seji vladi "jnatral za potrebno, da pokliče k sebi pred “Savnike varšavskega tiska, da jih informi o delavnem programu svoje vlade. Bil: skl 0 prvi® P° devetih letih, da je ministr Sck Predsednik povabil novinarje na po vseh konferenco, in povrhu še novinarji ski Politienih smeri. Tako je Koscialkow vlade • mah storil konec izolaciji poljski ko ticii1* vzpostavil kontakt s tiskom, pre jo Jr?1 Pa tudi z najširšo poljsko javnost-še’posehr-to v iziavi novinarjen: Košciniv i Podčrtal, že naslednjega dne ji Postio r.^ski ta kontakt z najširšo jav-slal pred še na ta način, da je po- Pistra K^lk,rofon svojega finančnega mi-drobno 7Sk,0Wskega, ki -ie po radiu po Sram °?il13OSDOdarski in finančni pro Povost ; n„,afe Tudi to pomeni oopo>n< primeyj P . ^kem Političnem življenju i Pika Slawetn801:1*110 molčečnostjo polkov- lamentom jv?1’ cek) Pred samim par-mentom bil zelo redkobeseden. Mako se ism odiSoill Lawalt pglgžil n ^ iiillgi Amlažš u&rpjšaio $voše baze v Egiptu, Stalila ueia $woio voHko v Ubili — Težka odločitev Qrsiie London, 18. oktobra, n. Agencija Reuter je davi objavila poročilo iz Pariza, v katerem pravi med drugim, da si je Laval sedaj na čistem, da se mora konkretno opredeliti za ali proti Veliki Britaniji, in to še pred govorom, ki ca bo imel angleški zunanji minister v torek ali sredo v angleški spodnji zbornici. Angleški minister namerava obširno govoriti o zadržanju Francije. Glede na to je Laval sklical sejo ministrskega sveta že za ponedeljek in ne torek, dasi se ministrski svet običajno sestaja ob torkih. Vsekakor namerava preprečiti, da bi angleški zunanji minister v spodnji zbornici ugotovil, da se francoska vlada še vedno izogiba sankcijam. Pariz, 18. oktobra, r. V tukajšnjih političnih krogih domnevajo, da je snočnji razgovor med Lavalom in angleškim poslanikom Clerkom izdatno izboljšal položaj. Soglasje med Francijo in Anglijo je zdaj poglobljeno. Preobrat v razgovorih Pariz, 18. oktobra, r. Laval je danes konfe-riral z italijanskim poslanikom Ceruttijem in z britanskim ooslanikom Clerkom. Kolikor se je moglo doslej doznati, je v razgovorih med Parizom, Londonom in Rimom nastal danes preobrat. Podrobnosti še niso znane. Verjetno se zdi, da bo Laval danes popoldne spet konferi-ral z britanskim poslanikom. Po Reuterjevih informacijah na današnjem dopoldanskem razgovoru med Lavalom in Cler-kom ni prišlo do končnega sporazuma. Grandi spet pri Hoaru London, 18. oktobra n. Doznava se, da je italijanski poslanik Dino Grandi včeraj obiskal zunanji urad. Verjetno je, da je na njegovo intervencijo dala britanska vlada ponovno zagotovilo italijanski vladi, da so njen nastop v zadnjem času v celoti narekovale britanske obveznosti v mejah pakta D K, ne pa protiitalijanska čuvstva. V tukajšnjih krogih pričakujejo, da bo uradno besedilo francoskega odgovora na novo britansko vprašanje odšlo v London v ponedeljek -o-poldne po seji francoske vlade. Tudi v uradnih krogih poudarjajo pri tej priliki, da ni Velika Britanija nikoli mislila na zaprtje Sueškega prekopa in tudi ne na vojaške sankcije. Britanski uradni krogi ne mislijo na nič drugega, kakor na stroga izvedbo obveznosti, sprejetih na osnovi pakta DX. Položaj Gr&Je Atene, 18. oktobra. AA. Listi poročajo iz Londona, da so sankcije proti Italiji že stopile v veljavo in da bo Italija izključena iz mednarodnega pomorskega prometa. Grški parniki naj zato ne natovarjajo italijanskega blaga. Izključeno bodi tudi blago za Dodekanez ali druge italij...:ske kraje. S tem v zvezi piše današnja »Proja« o položaju na Sredozemskem morju. List smatra, da se bo morala Francija na zahtevo Velike Britanije odločiti za Italijo ali za Veliko Britanijo. Na vsak način na pritiska Velika Britanija na Italijo in se položaj razvija tako. da možnost vojneg sponada med Italijo in Veliko Britanijo ni izključena. »Proja« trdi dalje, da je noložaj Grčije težak in da bodo mena pristanišča za primer spopada v Sredozemskem morju izkoriščali z obeh strani neglede na njeno strogo nevtralnost. List opozarja grško ljudstvo na nevarno igro, ki se odigrava pred njegovimi vrati in ga poziva k edinstvu, da bo moglo činiprej urediti svoje notranje razmere. Le v tem primeru bosta vlada in ljudstvo obvladala položaj na Sredozemskem morju. Demanti italijanskega poslaništva Beograd, 18. oktobra. AA. Italijansko "oslani-štvo nas naproša za objavo tele zavrnitve: Netočne so vesti, ki so jih razširile neke časopisne agencije v tujini in so jih objavili tudi nekateri jugoslovanski listi, da so italijanska pristanišča zaradi obrambe zaprta z mrežo' in s plavajočimi minami, kar naj bi otežkočalo vstop in odhod ladij trgovinske mornarice. Nasprotno, vsa italijanska pristanišča so popolnoma odorta trgovinski mornarici in ladje lahko vozijo brez kakršnekoli nevarnosti vanje. Prav tako je neresnično in brez vsake podlage govorjenje, da bi tujci, ki hočejo obiskati Italijo, naleteli na velike težkoče. Egipt se pripravlja Kairo, 18. oktobra. AA. Na zapadno mejo še obalnili in drugih manjših ladij. Oddelki konjenice so imeli velike vojne vaje v pustinji vzhod-vedno prevažajo čete in vojni material s pomočjo no Kaire. Sedaj so jih poslali na zapad. Civilnim letalom je prenovedan polet nad zapadnim obmejnim ozemljeni, ker se egiptska vojska pod vodstvom angleških oficirjev utrjuje. V kratkem bodo prepovedali civilnim letalom leteti tudi preko ozemljo med Suezom in Port Saidom. Egiptski kralj je sprejel v avdijeneo generalnega guvernerja egiptskega Sudana sira Geor-gesa Stuarta. Razgovor se je nanašal na Stuartov© potovanje v Anglijo. Stuart je nato imel daljši razgovor tudi z britanskim visokim komisarjem v Egiptu o eventualni vojaški obrambi egiptskega Sudana. »Tiniesc je objavil podrobno poročilo o vojaških varnostnih odredbah v Egiptu- V Aleksan- Ras Muluget ie Addis-Abeba, 18. oktobra, d. Vojni minister ras Muluget je snoči s svojo vojsko zapustil Addis-Abebo in krenil proti Desiu. Tja odpotuje v desetih dneh tudi cesar Haile Selasi. Abesinski službeni krogi izjavljajo, da ni točna vest, da bi bili abesinski oddelki vdrli v italijansko Somalijo. Nadalje se demantirajo go-voirce o uporu plemena Adale. V nekem drugem službenem poročilu zatrjujejo, da je med vojaki generala de Bona nastala precejšnja pobitost zaradi velikih naporov, ki jih zahtevajo operacije v abesinskem obmejnem ozemlju. Mnogo italijanskih vojakov ie obolelo. Tudi provijantna služba se vzdržuje le z velikimi težavami. Vesti, ki niso potrjene Po nekem londonskem poročilu so se razširile vesti, da so Italijani zasedli Makalo, vendar jih doslej še noben kablogram ni potrdil. Vse kaže, da te vesti niso resnične, čeprav je znano, da je nekaj italijanskih oddelkov prodrlo do abesinskili straž severno Makale. Abesinski krogi so mnenja, da Italijani ne bodo še tako kmalu zavzeli Makale, zlasti če se bodo Abesinci izogibali vseh spopadov na odprtem polju ter se zadovoljili s četniškimi pohodi. Čim dalje bodo Italijani prodrli v Abesinijo. tem daljše bodo ceste, ki jih bodo morali zgraditi za zvezo med Eritrejo in fronto. Abesinci na bojišču prejemajo strojnice, puške in strelivo, kolikor jim je doslej vsega tega primanjkovalo. driji se uredi začasna baza za angleško vojno mornarico. Angleška in egiptska vojska se ojačita. V Aleksandrijo prispe v kratkem še ena brigada angleških vojakov, ki jo bodo v primeru potrebe odposlali na libijsko mejo in v Sudan. Že te dni pa se odpošljeta na vzhod dva bataljona egiptskega in angleškega vojaštva. Zakaj žete v Libiji? London, 18. oktobra. Agencija Reuter podaja italijansko stališče glede angleških varnostnih odredb v Sredozemskem bazenu: Italija je proti ojačenju angleških pomorskih sil na Sredozemskem morju in se ne more strinjati s tem, da se Angleži pri tem sklicujejo na ojačenje italijanskih čet v Libiji, ki ni naperjeno ne proti Angliji niti proti Egiptu, nego služi le ojačenju varnosti v koloniji, ker se med tamkajšnjimi domačini v zadnjem času širi protiitalijanska agitacija. Italija je pripravljena zmanjšati svojo vojsko v Libiji, če se libijska plemena umirijo in Angleži umaknejo svoje vojne ladje iz vzhodnega dela Sredozemskega morja. Hefe britanske Somalije zaprte London, 18. oktobra. Agencija Reuter je prejel vest iz Berbere, da so meje britanske Somalije zaprte. Angleške čete stalno nadzirajo zlasti mejo napram italijanski Somaliji in Abe-siuiji. Doznava se, da so v Somaliji izdane stroge varnostne odredbe. Italijani z vso naglico popravljajo ceste in druge prometne naprave. Francoski ukrepi Havas^ poroča: Francoske vojaške oblasti v francoski Somaliji so izdale odločne ukrepe za zaščito mej. Letala neprestano križarijo nad mejami. ocfipeScvaf na Džibuti, 18. oktobra. Havas poroča: Italijanski oddelki, ki so se borili v abesinski pnjčavi severno od francoske Somalije, so se vrnili v Eritrejo. Ti oddelki so se skušali približati reki Akvati in se tamkaj utrditi. Ker jim to ni uspelo, so se morali vrniti k svojemu izhodišču Abesinske čete se v Musalskem gorovju branijo z uspehom. Dozdaj so preurečile vsak poizkus italijanskih čet, da bi vdrle v dolino Avsa. Italijanske čete bi rade zasedle to dolino, ker se tamkaj nahaja voda. Pomanjkanje vode In delavcev Po angleških vesteh nameravajo italijanske oblasti v Massaui takoj odpremiti vojaške oddelke, ki so se te dni izkrcali, v Asmaro, kjer bo lažje moeoee izvesti njihovo vojaško organizacijo. V Massaui je pričela primanjkovati voda in jo prodajajo po 10 šilingov za tono. Po istih vesteh ie masausko pristanišče polno ladij, ki üb zaradi nomanikanja delavstva ni mogoče raztovoriti. Skoraj 100 ladij je usidranih pred luko. Prvenstveno izkrcuieio ladje, ki so pripeljale najpotrebnejši materijal. Nov Marcon Jev Izum Za radijsko zvezo med Rimom in Asmaro so Italijani uvedli sistem kratkih valov po najno-vejšem Marconijevem odkritju. Senator Marconi odpotuje te dni v Vzhodno Afriko, kjer "re-vzame vodstvo radiotele^rnfske službe. fronto Pred odhodom cesaria v Desi e Je torej povsem razumljivo, če zdaj poljska javnost z mnogo večjim zanimanjem sledi politiki nove vlade, kakor se je to dogajalo v preteklosti. Nekaj pa zdaj poljske kroge v prvi vrsti zanima: Bo-li po spremembi vlade prišlo do pomembnih sprememb tudi v poljski zunanji politiki? Kakor znano, je zunanje ministrstvo še vedno ostalo v i :,kah dosedanjega ministra Becka, ki velja za izvrševalca politične oporoke maršala Pilsudskega. O Becku pa je znano, da prekaša v molku celo samega Slaweka. Ko je lansko leto prišlo do znane spremembe poljskega zunanjepolitičnega kurza, se Beck celo leto ni pojavil pred javnostjo in ni niti merodajnih političnih faktorjev obvestil o direktivah poljske zunanje politike. O poljsko-nemškem paktu je v svojem ekspozeju pred zunanjepolitično komisijo sejma govoril komaj deset mi- nut, na postavljena vprašanja novinarjev in poslancev pa sploh ni odgovarjal. Verjetno je, da bo Kosciaikowski pridobil Becka vsa j za to, da bo odslej smatral za svojo dolžnost, podati vsaj običajen ekspoze o poljski zunanji politiki pred parlamentom. Poljska javnost bi nedvomno zelo rada vedela, zakaj se Beck na svojih potovanjih v Ženevo, kakor tudi na povratku, stalno ustavlja v Berlinu in konferira z Neurat-hom in Göringom. O vsebini teh razgovorov v Varšavi nihče nič ne ve in je zato povsem naravno, če se o teh skrivnostnih razgovorih širijo vse mogoče, in tudi najbolj fantastične vesti. Beck je v svojem molku šel že tako daleč, da ni niti po svojem obisku v Berlinu niti po svojem obisku na Finskem smatral za vredno, da o svojih političnih razgovorih referira vsaj zunanjepolitični komisiji poljskega sejma! Zdaj se Poljaki nadejajo, da bo energiji Košeial-kowskega uspelo, da spremeni tudi to prakso. Iz vsega tega pa še ne smemo sklepati, da bi se utegnil z novo vlado spremeniti tudi sedanji kurz poljske zunanje politike. Do sprememb bi moglo priti šele v bodočnosti, če bo Kosciaikowski še nadalje vzdržal kontakt s poljsko javnostjo in se tako informiral o želji velike večine poljskega naroda tudi glede poljske zunanje politike. Navzlic močni cenzuri, ki jo je v tem pogledu vpeljal še pokojni maršal Pilsudski, ni namreč nobena tajnost, da gleda ogromna večina poljskega naroda na odnošaje z Nemčijo in Francijo, da ne govorimo o češkoslovaški in Romuniji, čisto drugače kakor pa uradni krogi. Mimo javnega mnenja pa tudi ti slej ali prej ne bodo mogli. —n. MaSa xunanla In notranja politika Obširen ekspoze predsednika u»im* mJmu Im em fce naše zunanje politike oftaneio neizpremeniene MIBOG v duhu zvez Male antante. Balkanske zveze in priiateli-...... stva do Francije v službi miru - V Ženevi za naše pravice Beograd, 18. oktobra. AA. Danes popoldne se je vršila seja kluba skupščinske večine, na kateri je imel predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stoja-dinovič tale govor: Minili so trije meseci, odkar smo bili poslednjič skupaj. Zato smatram za svojo dolžnost, da vas seznanim z dogodki, ki so se pripetili v zadnjem času, tako zunaj kakor pri nas. Nespremenjena zunanja politika že v deklaraciji pred narodnim predstavništvom je kraljevska vlada izjavila, da ostane zunanja politika naše države tudi v bodočnosti ista, kakor je bila doslej, namreč spoštovanje mirovnih pogodb in s pogodbami sprejetih obveznosti, zvestoba zaveznikom, Mali antanti in Balkanski zvezi, in tradicionalno prijateljstvo do Francije. Konec avgusta se je vršil sestanek ministrov zunanjih zadev držav Male antante na Bledu. Na blejski konferenci se je zopet pokazala popolna solidarnost interesov m soglasje nazorov s češkoslovaško in Romunijo. Zarisali smo glavne črte za delo v sedanjosti. Na Bledu smo obravnavali vprašanja podonavskega in vzhodnega pakta, vprašanja razorožitve, habsburško vprašanje in vprašanje spora med Abesinijo in Italijo. Še nikoli dotlej ni Mala antanta z večjo jasnostjo in odločnostjo povedala tistega, kar misli, kakor ravno to pot na Bledu. Bilo je več dvoumnih problemov in neopredeljenih situacij. Mi smo smatrali, da je prvi pogoj za pravilno ureditev vseh vprašanj jasnost in opredeljivost. Soglasje 5 držav s 70 milijoni prebivalcev Mala antanta nima drugega cilja, kakor ohranitev in utrditev miru v donavski kotlini. Tik po sestanku z dr. Benešem in Ti-tulescom sem imel na Bledu sestanek _s turškim zunanjim ministrom Tevfik Ruž-dijem. Lahko vam rečem, da so naši odno-šaji s turško republiko zelo prisrčni. Skupaj z Grčijo, Romunijo in Turčijo tvorimo blok balkanskih držav, katerih osnovno načelo je 1. mir na Balkanu, in 2. Balkan balkanskim narodom. Ker sem imel na Bledu sestanek tudi z bivšim predsednikom grške vlade Tsaldarisom in sedanjim predsednikom Kondilisom, sem v teku poletja imel priložnost ugotoviti enakost naziranj o vseh vprašanjih mednarodne politike, ne samo z našimi zavezniki iz Male antante, temveč tudi z našimi prijatelji iz Balkanske zveze. Tako stoji naša država čvrsto zavarovana s tesnimi zvezami prijateljstva in zvez po eni strani z Romunijo in češkoslovaško, po drugi strani pa z Romunijo, Grčijo in Turčijo. Teh pet držav s svojimi 70 milijoni prebivalcev ima enake nazore o vseh važnih vprašanjih zunanje politike in so zmerom pripravljene braniti svojo korist v celoti tako na političnem področju, kakor na diplomatskem, gospodarskem, finančnem in naposled — česar Bog ne daj, da bi bilo treba — tudi na vojaškem področju. Ta politični sistem Male antante in Balkanske zvez« ima za nas svojo tradicionalno dopolnilo v prijateljstvu do vlade republike Francije. V Parizu sem imel v septembru priložnost ugotviti popolno soglasje naziranja o vprašanjih zunanje politike, kolikor se tičejo naše države. Odnosa ji med Francijo in Jugoslavijo so prisrčni in prijateljski. Teman oblak na jasnem nebu Po teh sestankih na Bledu in v Parizu, se je pojavil teman oblak na jasnem nebu evropskega miru. Pred 14 dnevi se je začela vojna med Italijo in Abesinijo. Dogodek ni prišel nepričakovano. Mi smo ga na Bledu predvideli in takrat smo rekli v komunikeju, da so naše države globoko zveste miru in da bomo zastavili vse svoje sile v službi miru. Poiifižm Mtržttlti SSovensko narodno gledališče Na zboru slovenske katoliške prosvete je l)da sprejela - kakor poroča »Slovenec« - tudi tale resolucija, ki jo je predlagal akademik Uri! Žebot: . . .. »V slovensko narodno gledališče se v zadnji dobi tako po sestavi repertoarja kot po načinu režije uvaja marksislično-destruktivna tendenca. Zbor slovenske katoliške prosvete, ki je dolgo vrsto decenijev in v najnevarnejših razmerah kot edina branila in ohranjala pravo slovensko narodno kulturo, najodločneje proleelira proti naraščajočemu kulturnemu boljševizmu v našem narodnem gledališču. Slovenska katoliška prosvetna organizacija je trdno prepričana, da ima do tega protesta polno upravičenost po svojem preteklem in sedanjem kulturnem delu. Slovensko gledališče je narodna last, zato mora služili zdravi narodni kulturi in nje oplemenitenju, ne pa jo rušiti in zastrupljati. Zalo opozarja zbor slovenske katoliške prosvete merodajne faktorje, naj store svojo narodno dolžnost!« Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Zvesti DN, a naši interesi morajo biti zavarovani Kot edino sredstvo te politike smatramo, da mora biti ženevska ustanova: DN. Spor za Abesinijo bo spravil v težko preizkušnjo DN. Od tega, kar bo DN storilo to pot, bo odvisna njegova bodočnost. Naši zastopniki v Ženevi so izrekli soglasnost z vsemi našimi zavezniki in prijatelji, da ostanemo zvesti DN. Toda ta naša zvestoba utegne imeti tudi nevšečne posledice, kadar gre za gospodarske sankcije proti sosedni _ državi Italiji, ki stojimo z njo v najtesnejših gospodarskih stikih. 20 •/. vsega našega izvoza gre v Italijo. V tem pogledu je posebno važen položaj naše lesne industrije, dalje vprašanje izvoza živine, žita itd. Če bi se zaprlo italijansko tržišče, nastane za nas vprašanje, kje bomo našli druge kupce za naše blago. Vse to so vprašanja, s katerimi se mora kraljevska vlada resno ukvarjati in ji posvetiti vso pozornost, ki so je ti problemi vredni. Jaz sem v vsakdanji telefonski in brzojavni zvezi z našo delegacijo v Ženevi in moja navodila gredo v to smer, da se morajo v vprašanju gospodarskih sankcij naši interesi kar najbolj zaščititi. Na srečo predvideva sam pakt DN v tretjem odstavku člena 16. ureditev za takšne spore. V tem odstavku stoji tudi to, da so države članice DN dolžne prihiteti na pomoč druga drugi, če bi zaradi izvajanja sankcij bila ta ali druga izmed njih po krivici prizadeta. Naše diplomatsko delovanje v Ženevi gre danes v tem smislu, da se ta pozabljeni odstavek poišče iz arhivov in stopi v veljavo. Če ne moremo izvažati v Italijo, bomo zahtevali, da druge države prevzamejo ta izvoz. Če so nekatere države uvažale nekatero blago iz držav, ki nočejo sodelovati pri gospodarskih sankcijah, bomo zahtevali, da isto blago te države kupujejo pri nas, ki izvajamo sankcije. Če nimamo dovolj deviz za plačevanje kuponov zunanjim upnikom, bomo zahtevali od teh upnikov novih olajšav glede plačil. Vidite, to je tisto, kar mi danes delamo v Ženevi. Razveljavljene volitve Združenja rezervnih četnikov in bojevnikov Beograd, 18. oktobra. Dne 10. februarja t. 1. se je vršil izreden občni zbor Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov v Beogradu, ki ga je sklical dotedanji komisar, imenovan od uprave mesta Beograda. Na tem zborovanju so izvolili novo osrednjo upravo združenja z ignjati-jem Stefanovičem, državnim svetnikom v p. iz Beograda, kot predsednikom združenja na čelu. Toda proti izvolitvi nove uprave so se pritožili nekateri člani iz Beograda, iz Vranje in Skop-Ija, in zahtevali, da se volitve razveljavijo, češ da so se vršile nepravilno. Proučevanje te pritožbe, ki se je te dni končalo, je pokazalo, da se je poslovanje na občnem zboru vršilo proli društvenim pravilom in da so bile volitve uprave nepravilne, zato j'e uprava mesta Beograda 17. t. m. pod 11/15.490 sklenila, da se postopek občnega zbora, po katerem so izvolili novo osrednjo upravo z Ignjatom Stefanovičem,^ sedanjim poslancem in ministrom n. r. na čelu, ukine, in osrednja uprava takoj razreši svoje dolžnosti. Prav tako je s tem sklepom določen za komisarja - ri Združenju rezervnih 'nstnikov in bojevnikov Djordie Djordjevič, generalni inšpektor notranjega ministrstva in rezervni sodni polkovnik, ki je kot Ipvši komisar združenja tudi izročil posle zdaj razrešeni upravi. Komisar ima nalogo, v teku ireb mesecev sklicati izredni občni zbor združenja častnikov in bojevnikov. Na tem občnem zboru bo lo izvolili novo upravo. Do tega zbora ima pa komisar vršiti dolžnosti razrešene osrednje uprave, v skladu z dosedanjimi pravili in zakoni. Novi nemški vojaški ataše v Beogradu Beograd, t8. oktobra. Novoimenovani nemški voiaški ataše polkovnik Faber, je danes obiskal voia«ko pokopališči» na Banovem Brdu. I olkov nik Faber je položil vence na grobove nemških in srbskih vojakov. Kliring z Nemčijo in Italijo Beograd, 18. oktobra. Po poročilu Narodne banke z dne 17. oktobra t. 1. se je na nemški kliring izplačal poslednji avizo (nakazilo) št* 7982 z dne 30. aprila 1935, na italijanski kliring pa št. 74.870 z dne 20. julija 1935. Mir tudi doma! V svrho dosege teh velikih ciljev je ne-obhodno potrebno, da v vsej naši državi vladata absoluten red in mir, da med skupinami ne ho spopadov in zaostrenosti, da bo na vseh straneh vladalo ozračje pomiritve in spravljivosti. Potrebne so nam velike stranke Prijavljena je nova stranka jugoslovanske radikalne zajednice, ki ji pripada večina današnjega kabineta. Stranka je odobrena, toda nikjer se ministri, še manj pa državni uradniki niso čez mero angažirali na strankarskih konferencah, pri delu za sestavo nove stranke. Oblastva se ne vtikajo v sestavo te stranke. To sem rekel javno v narodni skupščini in to danes tudi vam tu ponovim. Potrebne so nam velike politične stranke. Potrebne niso meni osebno kot predsedniku ne kraljevski vladi kot celoti, potrebne so naši državi, da branijo današnji državni in družabni red, da branijo ideale, ki so nam vsem dragi, da stopijo v službo kralja in domovine, danes v miru kakor bodo jutri, če bo treba, kot vojaki za primer vojne. čeprav večina ministrov v vladi s simpati- jami spremlja delo z« ustanavljanje te nove stranke, moram kot predsednik kraljevske vlade vendarle izjaviti, da je kraljevska vlada eno, stranka drugo, in narodna skupščina naposled tretje. Razmerje vlade do narodne skupščine je urejeno z deklaracijo kraljevske vlade, ki ji misli ostati tudi v bodoče zvesta. To je delovni program vlade in vlada bo po tem programu nadaljevala svoje delo, prepričana, da bo tudi v narodni skupščini srečala popolno razumevanje in uspešno, sodelovanje. Vlada je te štiri mesece delala. Pred seboj je imela dovolj problemov, ki jih je bilo treba urediti. Mi smo imeli gospodarske probleme. Začeli smo graditi ceste in železnice, izdali smo uredbo o kmetskih dolgovih, toda med tem ko smo mi v vladi delali, pomirjali strasti, branili državo pred Evropo v Ženevi — med tem je nekaj naših nasprotnikov intrigiralo. Volitve v predsedstvo skupščine Klub skupščinske večine stoji danes — kakor sem obveščen od vašega predsednika — pred konkretnim delom v zvezi z volitvijo predsednika narodne skupščine 20. t. m. Kraljevska vlada prepušča klubu, da reši sam to vprašanje kakor se mu zdi najbolje. Glede na ustavne določbe, se kraljevska vlada ne sme vlikati v čisto parlamentarne odnošaje, kakor bi to bilo, če ne bi imeli čislo parlamentarne vlade. Ni dvoma, da nam bo prijetnejše, če Itorno v predsedstvu narodne skupščine videli ljudi, s katerimi bomo mogli laže delati, iu s katerimi se bomo moodi laže sporazumevati. Zato vam prc; pustim, da vprašanje novega predsedstva sami uredite, kakor se vam zdi najbolje in najsmo-treneje. Govor predsednika vlade je poslušal klub narodnih poslancev x največjo pozornostjo in , večkrat prekinil z odobravanjem in aplavzi. je predsednik končal, so ga vsi člani kluba pozdravili s silnim ploskanjem. Politična živahnost narašča Poslanci in senatorji so že dospeli. — Vprašanje predsedstva NS. živahne seje poslanskih klubov. — Tudi v senatu se gibljejo Beograd, 18. oktobra, b. V teku današnjega dne so prispeli v Beograd vsi narodni poslanci in senatorji, da se udeleže jutrišnje seje parlamenta, ki je sklicana dopoldne ob 10. uri, odnosno seje senata, ki je sklicana ob 9. uri dopoldne. V poslopjih Narodne skupščine vlada izredna živahnost, zlasti v klubskih prostorih in povsod se živahno debatira o bodočem skupščinskem delu, predvsem pa o volitvah v predsedstvo Narodne skupščine. V teku dopoldneva je prišlo v skupščino tudi več ministrov, ki so takoj stopili v zvezo s poslanci vladnega kluba ter se z njimi dalj časa razgovarjali. Tudi popoldne so imeli ministri več sestankov s poslanci. Ozračje v skupščini je bilo posebno v popoldanskih urah silno napeto. Videti je bilo, kako poslanci agitirajo in vsak skuša pridobiti kolege na svojo stran. Pri tem je prišlo često do prepira. Višek medsebojnega trenja je bil dejanski spopad med poslancem vladne večine čejovičem in poslancem iz Jevtičevega kluba dr. Slavkom Vukanovičem. Oba poslanca sta se na stopnicah, ki vodijo v prvo nadstropje skupščine, obkladala s pestmi in mahala z rokami, tako da so jih drugi poslanci komaj razdvojili. Popoldne ob 17. uri je bila seja Jugoslovanskega kluba, ki mu predseduje g. Jevtič je na čelu prota Milan Božič. Na vseh treh sejah se je razpravljalo o volitvah v skupščinsko predsedstvo, ki se bodo izvršile najbrž na drugi redni seji parlamenta. Na seji opozicionalnih klubov je bilo sklenjeno, da se izvoli dosedanji predsednik Stevan ćirić, ki bo hkratu kandidat vse zbornice za predsedniško mesto. Sklenilo se je nadalje, da bo opozicija volila vse tri dosedanje podpredsednike dr. Režka, Markoviča in Vojo Laziča, medtem ko bosta od bivših skupščinskih sekretarjev kandidirala samo dva. Tudi v senatu se je danes opažalo živahnejše gibanje kakor ponavadi. V klubskih prostorih so se zbirali senatorji, ki so že vsi dospeli v Beograd. Med njimi smo opazili tudi starosto med senatorji g. Ivana Hribarja, ki bo tudi letos kot starostni predsednik predsedoval redni seji v senatu v nedeljo 20. t. m. Izredno živahni so senatorji, ki pripadajo k tako zvani pohorski akciji. V teku današnjega dneva so imeli daljšo sejo senatorji Peter Zec, Jovo Banja-nin, dr. Albert Kramer, Grga Andjelinovič, Milan Popovič in drugi. Klub senatorjev JNS bo imel svojo sejo jutri ob 10. in sklepal bo tudi o volitvah predsednika senata. Po informacijah, ki smo jih dobili, bo kandidirala tudi JNS še nadalje za predsednika vanskega kluba. Ki mu preuseaujc g. dr. Ljubomira Tomašiča. Kakor vse izgleda, in vladnega kluba, ki mu predseduje g. Ste- vlada ne bo postavila svojega posebnega van Jankovič ter neodvisnega kluba, ki mu I kandidata za to mesto. Položai v Avstriii Dunaj, 18. okiobra. u. Uradno kategorično demantirajo vesti, ki so se razširile v tujini, da je zaradi rekonstrukcije vlade prišlo do hudih incidentov na Dunaju in v Nižji Avstriji. Povsod vladala mir in red, tako pravi uradno poročilo. Med tem pa se opaža, da je iz posameznih krajev Nižje Avstrije prišlo na Dunaj več oddelkov Heimwehra. V informiranih krogih zatrjujejo, da so ti oddelki prišli v prestolnico po nalogu vlade, da preprečijo incidente v zvezi z rekonstrukcijo Schuschniggove vlade. Sooči je nova vlada podala prisego pred zveznim predsednikom. Feyev poziv Dosedanji minister Fey je objavil odredbo, v kateri pravi med drugim: Danes bo sestavljena nova vlada. V njej ne bom sodeloval. Odrejam. da morajo vsi oddelki dunajskega Heimat-sehutza ohraniti popoln mir in disciplino in da se ne dajo zapeljati po nikakih dogodkih, govoricah ali agitaciji. Modna lista bo sestavljena danes Beograd, 18. oktobra, b. Na današnji seji vladnega kluba pod predsedstvom g. Ste-vana Jankoviča, ki je bila danes popoldne ob 17. in je trajala do 19. ure, se je razpravljalo o bodočem skupščinskem delu in tudi o volitvah novega skupščinskega predsednika. Današnji seji vladnega kluba je prisostvoval tudi predsednik kraljevske vlade g. Milan Stojadinovie in mnogi izmed članov kraljevske vlade. Na tej seji je imel predsednik vlade daljši govor, ki ga prinašamo na drugem mestu. Na tej seji je bil izvoljen poseben kandidacijski odbor, ki naj pripravi kandidacijsko listo za predsedniške volitve. V tem odboru se nahajajo Dragiša Cvetkovič, dr. Marko Kožul, dr. Vekoslav Miletič, dr. Andrej Veble, Todor Lazarevič, dr. Dušan Subotič in Žarko Toma-ševič. Ta kandidacijski odbor se bo sestal jutri popoldne ob 16. Vladni klub pa bo imel zopet svojo redno sejo jutri popoldne ob 17. uri. Vsi ministri — Heimwehrovci Pomen uspeha Heimatschzilza glede na novo avstrijsko vlado kaže najbolj okoliščina, da so vsi novi ministri razen generalnega prokuratorja dr. Vintersteina Heimwehrovci. Novi finančni minister Drašler je intimni zaupnik kneza Sta-rhemberga. Minister za kmetijstvo Strobl je veljal za prijatelja pokojnega kancelarja Doll-fuesa. O njem pravijo, da uživa v vrstah Hei-matschulza velike simpatije. Tudi minister za socialno politiko dr. Dohretzherger in notranji minister Baar-Baarenfels sta znana pristaša kneza Slarhemberga. Hmeli Žalec, 18. oktobra. Potek kupčije sicer bolj miren, vendar cene neizpremenjene ter posebno za najlepše blago čvrste in zato tudi živahnejše povpraševanje. Partijo »Hochausstich«, menda najboljšo partijo v Sloveniji, se je prodalo za 33 Din. Bolj mirno razpoloženje v slabših kvalitetah izrabljajo pri nepoučenih kmetovalcih brezvestni tekači. Tak tekač je neki ženici rekel: »Mati, danes še gre hmelj, jutri ne bomo več kupovali.« In j® ta ženica dala 26 Din vredni hmelj za 17 Din. Zaradi sklenjene pogodbe tržni nad' zornik tu seveda ni mogel več pomagati h1 uspešno posredovati. H koncu sezone pi'1' bajalo pogostejše prhožbe o nevednostih m se pritožujejo domači činitelji, da vršij0 nekateri inozemski komisijonarji »na veliko« »Platzhandel«, medsebojno verižen je n prekupčevanje s hmeljem v Žalcu na škodo domači trgovini in splošni ceni hmelja-Dočim j.e polovica inozemske trgovine za poslena z odpošiljanjem kupljenega druga polovica bolj ali manj živahno k puje. Vremenska napoved ^ Dunaj: Vetrovno, hladnejše, od časa časa kratkotrajne padavine. Po padcu svetega mesta Aksuma je abesinski cesar prosil abesinskega cerkvenega poglavarja Abuno (glej sliko), naj pozove vse duhovne, da bodo ljudstvu pridigali o »sveti vojski« proti Italijanom. Vesti i* Itaiife Pristojbine od javnih prireditev V novem pristojbinskem zakonu so določene tudi takse na vstopnine od vsakovrstnih prireditev. Omenjati moramo zlasti razstave, vele-semnje in tudi navadne semnje, ki se na njih pobira vstopnina. Vstopnina se plačuje z listki in ves bruto inkaso je podvržen državni davščini, ki znaša vsaj 2 odstotka brez ozira na vrsto prireditve ali njeno svrho — n. pr. dobrodelnost — in brez vsake izjeme. Temu davku so podvržene tudi znamke na železniških potnih Ustih za znižano vožnjo o priliki takšnih prireditev kakor tudi dotacije in prispevki ter dohodki, ki jih prejmejo odbori ati p Ujetniki takšnih javnih prireditev. Odpravljen ' torfait in vse druge dosedanje zakonite ugo- nosti, ki lu to materijo urejevale drugače. Vetesejmske in semenjske zabave so poleg tega podvržene še dosedanji normalni taksi v znesku 10 odstotkov dohodka. Cene so sedaj nafahtuainepi problem V četrtek 16. t. m. se je sestal v Rimu v liktorski palači stalni odbor za nadzorstvo nad cenami. Udeležilo se ga je mnogo državnih podtajnikov in predsedniki vseh prizadetih delodajalskih in delavskih konfederacij ter več pokrajinskih tajnikov. Tajnik fašistične stranke je obrazložil sedanji položaj cen na debelo in 11 a drobno, dosedanje direktive izdane pokrajin-s''lnt tajnikom in naglasil, da bo nadzorstvo nad cenami učikovito. če ga bo imela v rokah povsod razpredena fašistična in sindikalna organizacija. Natančnejše so se določila sredstva, tla se že v- kali zatre vsak poskus spekulacije m ukrepalo se je tudi o tem, da se po možnosti določijo tudi tipični proizvodi. Stalni odbor ho vrhu tega označil in medsindikalnini odborom sporočil cel niz maksimalnih cen. Odbor se bo sestajal periodično v liktorski palači. Poudaril j(“i so cene zdaj najaktualnejši problem in središče vsega njegovega delovanja. ... I'r" *a gob« je preložen. Tržni nadzornik v 1 i'stü obvešča javnost, da je radi letošnjega wdia gob njih tržišče preloženo in se ne bodo vec prodajale gobe na trgu Goldoni, temveč v Via Artisli. Češkoslovaško kislo zelje. Kakor Slovenija tako so tudi češkoslovaške pokrajine dežele izvoznice za kislo zelje. Doslej je bil njih izvoz' usmerjen prvenstveno v Avstrijo. Letos je avstrijski uvoz kislega zelja nekoliko skrčen in Cehoslovaki so se začeli intenzivneje zanimati Ja druge trge. Te dni so dospeli v Italijo prvi cehoslovaški vagoni s kislim zeljem. Pošitjatve se nadaljujejo. Vojna moda. Nekateri inozemski predstavniki velike mode so napravili poskus, če bi se obnesla z ozirom na sedanjo abesinsko vojno uvedba vojne mode. Pričeli so krojiti damske suknje, plašče in obleke po uzoru častniških uni-torm. V Rimu se je proli temu poskusu takoj TKtjavila reakcija ne samo s stališča okusa’ temveč tudi z motivacijo, da se s tem profanira kroj, v katerem se vojskujejo možje, bratje in sinovi žensk, ki bi na ta način po opičje posnemale nošo junakov. Po uradnih statističnih podatkih je Rim meseca septembra štel 1.170.000 prebivalcev. Harodu© gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri j^^obota 19. oktobra: Med včeraj in jutri. Nedelja 20. oktobra :Frak ali Od kroja-va do ministra. Izven. OPERA Začetek ob 20. uri 19. oktobra: Rigoietto. Izven. °oko znižane cene od 24 Din navzdol. Šentjakobski oder Začetek ob 20.15 uri. NedelfaM oktf°tvfa: >>Le£ionarji ja 20. oktobra: »Legionarji Naš lesni izvoz v luči sankcij - Težave klirinškega plačilnega prometa in špekulacije s klirinškimi nakaznicami Ljubljana, 18. oktobra. Lesno gospodarstvo v Sloveniji, zlasti izvoz, se že vsa zadnja leta bori z velikimi težkočami, tako da v gotovih sezonah malone samo še životari. K temu težkemu položaju je treba zdaj prišteti še nove znane momente, ki grozijo največjo panogo našega narodnega gospodarstva dobesedno upropastiti, kar bi imelo za ožje naše slovensko gospodarsko življenje nedogledne posledice, tako v lesni industriji v pridobitnih krogih, kakor v vrstah naših drobnih kmetskih producentov in gozdnega delavstva. Spričo tega položaja je bila danes v Ljubljani v okviru Zveze industrij cev širša konferenca predstavnikov lesne industrije in trgovine, ki je razmotrivala o nekaterih najresnejših vprašanjih našega gospodarstva, predvsem pa o okolnostih. v kakršnih se giblje lesna trgovina in izvoz. Po temeljiti razpravi je konferenca sprejela obširnejšo spomenico, ki jo^|e posebna deputacija predložila gospodu banu. Deputacijo, ki so jo tvorili industrijalce Fran Hajnrihar, dr. Rekar, predsednik lesne sekcije pri Združenju trgovcev Fran Škrbec in oba tajnika Zveze industrij-cev dr. Golia in Gorup, je g. ban sprejel s posebno pozornostjo in po predložitvi spomenice in poročilu o težkem stanju našega lesnega gospodarstva obljubil vso svojo pomoč. Iz predmetne spomenice posnemamo, da bi z izpolnjevan5nn znanih sklepov Društva narodov prenehal ves naš izvoz in seveda tudi uvoz iz Italije. S tem se bo položaj še bolj zaostril, ker bodo tudi naše dosedanje klirinške terjatve do Italije, v kolikor še niso obračunane, enostavno zamrznile za nedogleden čas. Izvajanje sankcij bi neprimerno bolj zadelo nas same nego Italijo, pri čemer pa seveda ni mogoče prezreti dejstva, da bi Italija glede na naše sedanje zadržanje tudi pozneje izvajala posledice v svoji gospodarski politiki, s čimer bi se prizadejala našemu izvozu trajna in nenadomestljiva škoda. Naš gospodarski položaj in naša' izvozna odvisnost od Italije nikakor ne dovoljujeta, da bi se. spuščali v avanture z nedoglednimi posledicami. Lesna industrija in trgovina Dravske banovine sta in ostaneta navezana skoraj izključno na sosednjo Italijo. Pa tudi ne glede na izvajanje sankcij je treba računati s popolnim zastojem vsaj izvoza lesa zlasti iz Dravske banovine. Ker je italijanska vlada prepovedala vsa nova gradbena dela, bo poraba lesa v Italiji v bližnji bodočnosti padla ter bo mogla tekočo potrebo lesa brez nadaljnjega kriti v Avstriji, s katero ima posebne ugodnostne dogovore. V kolikor pa bo Italija še potrebovala večje količine lesa, pa to svojo potrebo že sedaj krije pri veletvrdkah izven Dravske banovine. Našim podjetjem že iz samega tega razloga ne bo mogoče več izvažati v Italijo, ker bo vsled ukrepov z italijanske strani prenehal uvoz najvažnejših predmetov, ki smo jih do sedaj kupovali v Italiji, tako tekstilnih polizdelkov in podobnega. Mimo tega vsebuje spomenica tudi prikaz težkeg-a položaja v klirinškem plačilnem prometu. Zavoljo počasne likvidacije klirinških terjatev znašajo dobroimetja naših izvoznikov napram Italiji že nad 135 milijonov dinarjev, od česar odpade pretežni del na izvoz lesa. Poleg dolgega izplačilnega roka, ki znaša sokraj štiri mesece, je treba pripomniti še dejstvo, da je Narodna banka praktično prenehala z odkupovanjem klirinških terjatev. Od novo uvedenih privatnih kompenzacij pa si lesna industrija in trgovina ne moreta obetati večjih koristi, temveč škodo, ker se je namreč trgovine s klirinškimi nakaznicami polastila špekulacija, saj se trgujejo klirinška nakazila v privatni kompenzaciji znatno nižje od obračunskega kurza za liro. Kljub temu so mnogi izvozniki prisiljeni prodajati svoje klirinške terjatve po tako nizkem kurzu, ker si edino tako utegnejo nabaviti potrebna finančna sredstva. Razumljivo pa je, da naš lesni izvoz ne more prenesti nadaljnje izgube v obliki tako ogromnih tečajnih razlik. Ob koncu navaja Spomenica več predlogov, med njimi zlasti tega, naj Narodna banka po dosedanjem načinu nadaljuje z odkupom klirinških terjatev z odbitkom 6% iznosa klirinških nakazil, dalje naj dovoljuje izvoznikom kredite na podlagi klirinškega nakazila po ugodnostni obrestni meri. Privatne kompenzacije, ki prinašajo koristi le špekulantom, naj se ukinejo. Prav tako naj Narodna banka točno ugotovi stanje klirinških dolgov napram Italiji ter vodi o njih stalno evidenco. Da se naši izvozniki lesa obvarujejo pred škodo vsled tečajnih razlik, naj se obstoječe klirinške terjatve napram Italiji, vsaj kolikor so krite z obvezami naših izvoznikov iz Italije, obračunavajo brezpogojno po klirinškem tečaju. Spomenica je bila poslana na vsa ihero-dajna mesta, tako predsedniku kraljevske vlade in ministrom za trgovino in industrijo, za finance in za gozdove in rudnike. @ks®kut®r§a ie zaprla Maribor, 18. oktobra. Danes dopolne je bila pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval vss. g. dr. Tombak, razprava proti 371etni trgovčevi ženi Tereziji Babičevi iz Krčevine. Razprava je bila nadvse zanimiva in edinstvena v mariborskih sodnih analih. Babičeva je bila obtožena, da je letos 17. marca s silo ovirala izvršilnega organa g. Antona Gračnerja, ko je hotel izvršiti rubež. Pobesnela žena je v navalu velike razburjenosti skušala izriniti eksekutorja iz kuhinje. Ko pa je videla, da je prešibka, je uporabila zvijačo in mimo eksekutorja smuknila iz kuhinje ter zavrtela ključ: sodni organ je bil zaprt, še predno se je tega zavedel. Ubogi eksekutor, ki si ni mogel pomagati, se je moral udati v svojo usodo in čakati rešitve. Bil je zaprt pol ure in so ga rešili šele orožniki, ki eo intervenirali pri trgovki. Pri današnji razpravi je obtoženka priznala svoje dejanje, zagovarjala pa ee je s skrajno živčno razdraženostjo, češ, da je bila 13krat operirana. Eksekutor Gračnar pa je izpovedal, da takega rubeža še ni izvršil in da je bila žena takrat kakor podivjana. Senat je upošteval razburjenost in obsodil Babičevo na 1 mesec in pol strogega zapora in na denarno globo 100 dinarjev, pogojno na dve leti. Hesefsa Iz plamenov svoje hiše Poljčane, 17. oktobra. .Te dni je nenadoma izbruhnil požar v viničariji Jožefa Prešerna v Cerju nad Poljčanami. Bilo je ponoči ob pol desetih, ko je začelo biti plat zvona in je zatrobil gasilski rog. čeprav so bili poljčanski gasilci takoj na kraju požara, s slamo krite hiše niso mogli več obvarovati. Zgorela je do tal, zraven tudi vsa obleka in pohištvo viničar-ke. Obvarovali pa so pred ognjem sosednjo hišo, kamor je nosil veter gorečo slamo in bi sicer prav gotovo zgorela. Viničarka, ki je bila sama v hiši, je šla spat že o mraku. Zmučena od trdega dela, je tako trdno zaspala, da so jo komaj prebudili sosedje^ ki so prišli gasit. Tedaj je bila že vsa hiša v plamenih in vsi izhodi v ognju, tako, da bi bila reva kmalu živa zgorela, šele v zadnjem hipu se je posrečilo rešiti jo skozi edino prosto okno. Ker pa je bilo zapaženo, se je 601etna viničarka, ki si sama ni mogla nič pomagati, močno ranila po nogah. V kleti je iztekel tudi ves letošnji mošt, ker so sodi popokali. Zgorela je tudi lepa preša. Ogenj sta baje zanetila dva nepridiprava, ki sta se ta dan potikala okrog hiše. Staro zatvornko so že podrli V Ljubljani, 18. okt. ■ Z betoniranjem Ljubljaničine struge so te dni dospeli do vzpenjače. Kopači so že izkopali ves kompleks do sten stare zatvor-nice, ki so jo prve dni tega tedna podrli in porušili. Ljubljanica je v tem predelu več metrov širša kakor pri čevljarskem mostu in zaradi tega odkop prav počasi napreduje, število voznikov so skrčili na minimum in odvažajo dnevno le po 120 voz, dočim so dosedaj izpeljali po 450 m3 na dan. Vzpenjače ne nameravajo še podreti, ker j° nujno potrebujejo za odvoz, ki ga ima priti še precej proč tudi reko zatvornice. Na obeh obrežjih Ljubljanice so dosedaj zgradili še dva nova oporna zidova. Mnogo dela in časa utegnejo delavci rabiti z zadnjim opornikom na levi strani. Na Špici prično v ponedeljek z novo dovozno cesto, ki jo bo gradila v svoji režiji Terenska sekcija, Speljana bo iz Trnovskega pristana do Ljubljanice in bo olajšala številnim voznikom, ki nakladajo kamen in drva, pot preko strmega klanca. Z lopato po glavi, Slovenj gradeč, 18. okt. čeprav v naših krajih ni trgatve, se še vedno dogajajo junaški pretepi, seveda v pijanosti. Tako se je zbrala večja družba fantov preteklo nedeljo pri Sedlarju v Šmartnem. Pridno so praznili litre. Kakor vedno da beseda besedo in posledica je bila, da je obležal dninar K. K. hudo ranjen. Iz zasede ga je z lopato udaril oo glavi neki pivski tovariš in mu prizadejal resno poškodbo. V ranih jutranjih urah so nezavestnega zapeljali v tukajšno bolnico. Njegovo stanje je zelo resno, ker ima počeno lobanjo. Osumljeni krivec pa bo dobil primerno kazen. ♦ »Zračni napad na naše mesto« se je vršil pretekli ponedeljek. Okrog pol 15 ure so priletela iz Maribora preko Dravograda tri »sovražna« letala. Vajo je vodil poveljnik tuk. obmejne čete kapetan I. ki. g. Aposto-lović s svojim štabom. Novo trinadstropno stanovanjsko hišo za svoje delavstvo in uradništvo je zgradil tuk. tovarnar meril g. Mikolič. Naš Sokolski dom bo z dograditvijo stranske dvorane in s prostornim balkonom znatno pridobil, a glavno je, da bo s tem omogočeno uspešnejše sokolsko delo. Tajna občinska seja v Mariboru Maribor, 18. oktobra Po javni seji mariborskega mestnega sveta, Se je po kratkem odmoru seja tajno nadaljevala. Razpravljali so predvsem o personalnih zadevah. Tako je bilo izmed 36 prošenj za sprejem v članstvo mestne občine večini ugodeno. Mestni svet je odobril tudi napredovanja 12 magistralnih uslužbencev. Nadalje so bile s sklepom sprejete tudi naslednje upokojitve: Hugon Hinterlechner, tržni nadzornik in veter, svetnik; Mihael Deutechman, poduradnik in tržni revizor; Adolf Millner, gradbeni delo-vodja; Franc Marko, strojni paznik mestne klavnice in Alojzij jSckeucker, poduradnik. Nadalje je mestni svet soglasno sklenil, da se podeli delavcu v mestni klavnici Karlu Babiču starostna podpora. Zanimivo je tudi, da je mestni svet sklenil, da mora brivec Radivoj I’irc^ podreti svoj paviljon v Cvetlični ulici'. Po še nekaterih zgolj interno personalnih zadevah je bila tajna seja mestnega svela mariborskega zaključena. Št Jernej na Doiemkem Sovražna letala. Danes v soboto ob 1. popoldne bodo prihrumela nad našo lepo dolino sovražna letala, ki nas bodo skušala pokončati s strupenimi plini, z vžigalnimi in razstrelilnimi bombami itd. Vse okoliške gasilske čete so v strogi pripravljenosti in prosimo vse prebivalstvo, da se strogo pokoravajo odredbam rediteljev, da bo koristna in poučna vaja potekla brez motenj. Letala pridejo iz Zagreba in odjadrajo proti Novem mestu, kjer bodo mesto napadla. — Abesinski film v Slogi Kakor v Beogradu in Zagrebu je tudi V Ljubljani film »Abesinija 1935« deležen splošnega priznanja. Vse predstave v četrtek in petek so bile nabito polne, kajti vsakdo si hoče ogledati Neguševo črno carstvo, za katero se bijejo že skoro mesec dni krvavi boji med Abesinci in Italijani. Film sam, delo Ufine ekspedicije pod vodstvom dr. Martina Riklija, ki se je napotila v Afriko tik pred izbruhom sovražnosti, je res zelo poučen. Prikazuje nam kraje, v katerih se bijejo danes krvave bitke vzdolž italijansko-abesinske meje, pokaže nam glavno mesto, ki je veliko kakor Pariz in ima le 150.000 prebivalcev. Zanimive so slike o šegah in navadah prebivalstva, o njihovih verskih običajih, o življenju na abesinskem cesarskem dvoru, o vzgoji mladine in moderni izobrazbi vojaštva. Skratka, ves film da gledalcu izčrpno in popolno sliko o cesarstvu Abesiniji, ker nam prikazuje tudi pokrajino ob izvoru modrega Nila, interesno sfero Anglije, tako da nam :e po ogledu tega filma jasno, kakšni vzroki so dovedli Italijo do nameravane okupacije Abesinije in kakšni so interesi, da se je Anglija tako odločno postavila v obrambo abesinske neodvisnosti. Samo še dva dni, kakor čujemo, bo film »Abesinija« na sporedu v Ljubljani, kajti več kinematografov že željno pričakuje ta film. Zato priporočamo vsakomur, da hiti in si čimpreje ogleda film »Abesinijo« v kinu Slogi. Paula Wessely v kinu „Unionu“ že dolgo si ni filmska igralka tako hitro pridobila popularnosti kakor Paula Wessely, katero smo spoznali pred dnevi v filmu »Maškarada«, še pred nedavnim časom znana le maloštevilnim poznavalcem dunajskega teatrskega življenja, je Paula Wessely danes tudi priljubljena pri filmski publiki. Bolj kakor Greta Garbo, Frančiška Gaal, Marlene Dittrich in druge filmske umetnice si je Paula Wessely s svojim filmskim prvencem z »Maškarado« na mah osvojila občinstvo. Njen film »Maškarada« je žel po vsem svetu ogromne triumfe in danes je Paula Wessely nedvomno ena največjih umetnic Evrope. Kino »Union« si je zasigu-ral za letošnjo sezono vse njene velike filme, ki pridejo prav kmalu na program in to so »Tako je končala ljubezen« in »Epizoda«. Kdor »Maškarade« še ni videl, mu jo najtopleje priporočamo v ogled. Ptui Naplavljeno moško truplo. 10. t. m. je Drava naplavila v Markovcih niže Ptuja moško truplo, katerega identitete niso mogli ugotoviti. Truplo so pokopali 12. t. m. na pokopališču v Markovcih. Utopljenec je močne postave, visok 170 cm, temnih las, redkih in zdravih zob ter star okoli 25—30 let. Truplo je že precej razpadlo in je bilo v vodi morda že dva meseca. Gre za ponesrečenca ali za samomorilca. Radio Sobota, 19. oktobra. Ljubljana: 12.00 Reproducirana glasba, 12.45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, 13.15 reproducirana glasba, 14.00 vreme, 18.00 reproducirana glasba, 18.40 Važna zunanje-politična vprašanja (dr. Kuhar), 19.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Jaka Smodlaka in nogomet — zvočna igra, 20.30 Slike seje športnega kluba Grintovec, 22.00 čas, vreme, poročila, spored, 22.15 Radijski orkester. Dnevni dogodki X Univ. prof. dr. ing. Milan Vidmar — Moj pogled na svet: strani 342, knjigarniška cena v platno vezane knjige Din 120'—. Založila in natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani. — V lepi opremi, z avtorjevo sliko in 30 risbami, in izredno lepem tisku je te dni izšla ta zanimiva knjiga našega znanstvenika in šahovskega mojstra, ki smo jo najavili našim bralcem pred dvema mesecema. Pisatelj je s to poljudno znanstveno in globoko zasnovano knjigo obogatel naše slovstvo. Lahko bi rekli, da nam je hotel podati v nji ne le svoj, temveč splošno nekako sodoben pogled na svet in sodobni življenjski nazor. Knjigo vsem izobražencem toplo priporočamo, pisali pa bodo o nji poklicani možje gotovo še dolge razprave in zato danes tu omenjujemo le na kratko obvestilo vsem, ki se za knjigo zanimajo, da si jo pravočasno oskrbe za svojo knjižnico. Dobra knjiga je vedno vredna denarne žrtve. In knjiga našega uglednega učenjaka »Moj pogled na svet« bo s svojim idejnim bogastvom vsakogar navdušila, marsikomu dala novih pobud. — Izpod peresa strokovnjaka bomo prinesli v kratkem daljšo recenzijo. Prijatelji jesenskih dni posetite najlepšo razgledno točko gorenjske w metropole „Smarjetno goro“ oad Kranjeoi Dobra postrežba, radio, elektrika X Zveza akademsko naobraženih žen v Ljub-ljan; priredi v nedeljo 20. t. ni. točno ob 18. uri v dajmki sobi kavarne Emone predavanje beograjske zdravnice dr. Vilme Janiševe Raskovič. Predavateljica bo govorila o »Kontroli rojstev« (poročilo z zdravniškega kongresa). Vabljene eo vse članice, akademičarke in prijatelji društva. KINO UNION «el. 22-21 Danes ob lO., 10-15 In 21-15 Ljubljana Dnevna pratika: Sobota, 19. oktobra. Katoličani: Peter, Alk., ep. Pravoslavni: 6.oktobra, Toma. Dežurne lekarne: Sifšnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gosposvetska ceeta 4; Bohince, ded., Cesta 29. oktobra 31. * • POZIVAMO elane banovinskega odbora za laŠeito prebivalstva pred zračnimi napadi in njega komite, naj se zbero danes v soboto 19. t. m. točno ob 13.30 pred palačo kr. ban. uprave na Bleiweisovi cesti. * Pogreb prof. Lojzeta Sodnika je prav očitno pokazal, Kako priljubljen je bil v vseh krogih, saj Križevniški ulica morda še ni bila nikdar tako nabita, da so se pogrebci in šole morale zvrstiti po Napoleonovem trgu. Za šentjakobsko dekliško meščansko šolo so se zvrstili vsi oddelki Tehniške srednje šole, ki so nosili vence kolegov, dijaštva, maturantov in Ferijalnega saveza, ves profesorski zbor Tehniške srednje šole z direktorjem Reisnerjem na čelu, za njimi pa epet dolga vrsta najlepših vencev. Za krsto je šla vdova gospa dr. Alma s sorodstvom, izredno mnogo vseučiliških profesorjev in kolegov z vseh ljubljanskih srednjih šol s sedanjimi in bivšimi direktorji, Jugoslovansko profesorsko društvo, Društvo diplomiranih tehnikov, uradništvo TPD, zastopstvo Ljubljanskega Sokola s starosto br. Kajze-k>m in množica pokojnikovih bivših dijakov ter prijateljev. Sprevod so zaključile dolge vrste dam iz vseh krogov ljubljanskega prebivalstva. Ob grobnici se je v imenu profesorskega obora in učencev Srednje tehniške šole od pokojnika poslovil direktor Reisner s pretresljivimi besedami, bi je njih vtis pogrebce spremljal še na zamišljenem potu nazaj v mesta, Avtomobile in motorna kolesa jjuttmm t gsnio z iss oikrbt roti »iiltma mesečnem» earSelu. Garaže in mehanilna delavnica •"•i Kopal, Ljubljana Frankspanski 21 (tovarna lugosteyr), telaton itn. 27-75 ♦ Anion Kotnik umrl. V četrtek je po težki in dolgotrajni bolezni umrl g. Anton Kotnik, nameščenec mestnega magistrata. Pokojnik je bil doma iz Trebeljevega pri Krškem m je svoje prvo službeno mesto nastopil pri mestni policiji. Leta 1906. pa je vstopil v magistralno služi e Bil je pri gospodarsko stanovanjskem odseku in se je v tej službi izkazal nadvse dobrosrčnega moža, ki je vsakomur rad pomagal, zlasti pa ga bodo ohranili v trajnem spominu mnogi de’ožiranči. Pokojni gos. Kotnik je bil značajen in nadvse priljubljen mož in si je zaradi tega pridobil veliko število prijateljev in znancev. Za pokojnim žaluje soproga ga. Berta, hčerka Marica, por. v novinarjem g. Dolancem, sin Maks strojni stavec, in hčerka Božica. Pokojnica bomo spremili na njegovi zadnji poti danes ob 17. iz hiše žalosti v Slomškovi ulici 17 na pokopališče k Sv. Križu: Pokojniku časten spomin, preostalim naše sožalje • Samo še danes, v soboto 19. oktobra se sprejemajo novi tečajniki od 18.45. do 19. ure v šoli na Grabnu, Lj. Zoisova 5/1 nadstr. levo, soba 17; saj to je zadnji tečaj esperanta za začetnike v letošnjem letu, ki ga otvori Del. esperantske društvo v Ljubljani. Pouk se vrši vsak torek in soboto od 19. do 21. ure. Pridite vsi, ki se za esperanto zanimate! * Ekskurzijo v ljubljanski botanični vrt priredi danes Prirodoslovno društvo. Po vrtu bosta vodila asistenta botaničnega instituta na univerzi Tomažič in Lazar. Vstop prost. Zbirališče na dolenjskem koncu Karlovškega mostu točno ob 15. uri. člani in prijatelji društva se vabijo k čim številnejši udeležbi. * Šentjakobčani ponove danes in jutri ob 20.15 Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Legionarji«. Pri predstavi sodeluje ves ansem-bel odra. Igra je zelo zabavna in eo se vsi obiskovalci nasmejali do solz dogodivščinam kro-jača. Ježa, ki ga izvrstno igra gospod Lavrič. Cenjeno občinstvo opozarjamo na fotografične posnetke v ljubljanskih izložbah. Predprodaja vstopnic od danes dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ure ter 1 uro pred pričetkom predstave. Zima prihaja! Cenjenim damam se pri tvrdki BIZJAK FILIP, Kongresni trg 8 nudi nakup vedno najnovejših in najfinejših krznenih izdelkov kakor: plaščev, jop, bov, ovratnikov ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. Postrežba točna in najsolidnejša * Abonenti reda A imajo danes za svoj abonma predstavo »Med včeraj in jutri«. To delo je napisala nadarjena zagrebška avtorica Božena Begovičeva in je imelo tako na našem kakor v minuli sezoni tudi na zagrebškem odru jako lep uspeh. Režija je Jermanova. V posameznih vlogah nastopijo ge. Nablocka, M. Danilova, Doltarjeva, Gabrijelčičeva, Slavčeva ter gg. Daneš, Gregorin, Jan in Drenovec. * Danes pojejo v operi po globoko znižanih cenah od 24 Din navzdol Verdijevo opero »Ri-goletto«. Naslovno vlogo poje g. Primožič, Gildo gdč. Župevčeva, vojvodo g. Banovec. Ostala zasedba kakor običajno. — Prva repriza izvrstno uspele opere »Madame Butterfly:: bo v nedeljo 20. t. m. ob 20. uri zvečer v naši operi. — »Mam’zell© Nitouche«. Sredi prihodnjega tedna bo premijera znane francoske operete »Mam’zel-le Nitouche«, ki jo je predelal za letošnjo vpri-zoritev režiser Bratko Kreft, nekatere glasbene točke pa kapelnik Raba, ki opereto dirigira. Pri premijeri bo igrala vlogo Denize izredno Halo pniatelii! Ali ne veste, da se točijo najboljša štajerska vina pri BANKO NACETU NA ŠMARTINSKI CESTI?! — Poleg tega nam vsako soboto in nedeljo postreže z najboljšimi domačimi krvavicami, pečenicami, kranjskimi klobasami in drugimi izbranimi jedili. Vsi k Bankotu na Šmartinsko cesto nadarjena gdč. Igličeva, ki se tokrat prvič predstavi v večji vlogi na našem odru. O ostali zasedbi prihodnjič. * Jugoslovanska-Češkoslovaška liga v Ljubljani bo letos na slovesen način proslavila 28. t. m. češkoslovaški narodni in državni praznik. Pod njenim pokroviteljstvom bo izvajala Ljubljanska filharmonija na slavnostnem koncertu v prenovljeni dvorani Uniona dela čeških, ruskih in domačih komponistov. Prvi letošnjij nastop naše mlade filharmonije je že dokazal njeno umetniško upravičenost in bo nedvomno s svojim drugim nastopom 28. t. m. filharmonija zbudila zanimanje najširših slojev. Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tol. 2730 Velesenzadja! Dva dni vse predstave razprodane! Abesinija 1935 Afrika v plamenih! Največja senzacija in aktualnost sedanjih dni! Življenje v Neguševem črnem carstvu. Šege in običaji, verstvo, vojaštvo, življenje na dvoru, kraji ob italijansko abesinski meji itd. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15. ure dalje! Predstave danes ob 16.. 19-15 in 21-15 «ri Krasen dopolnilni spored in nov zvotni dnevnik Hitite in oglejte $i to filmsko aktualnost! * »Maček v Žaklju« bo bogata nagrada marsikateremu. ki se bo udeležil danes dne 19. t. m. vinske trgatve, katero priredi pri »Levu« (Go- Ne samo v Ljubljani tudi v najbližji okolici Ljubljane in sicer v novootvorjeni gostilni Gregorc Franc v Zadobrovi 15 min. od postaje D. M. v Polju se dobijo izborna vina ter jedila idomače koline itd.) ob prvovrstni postrežbi. Pojdite vendar iz mestnega prahu v Zadobrovo k Gregorcu. Ne bo vam žal. sposvetska cesta) Kmetsko prosvetno društvo »Brazda« v Ljubljani s pričetkom ob 20. uri zvečer. Poleg zabavnega programa bo prav gotovo svojevrstna prireditev »mačka v Žaklju« s številnimi izbranimi dobitki marsikoga zadovoljila v polni meri. Pa tudi v ostalem bo danes na tej trgatvi fletno: izvrstna beričevska kmetska godba bo skrbela za razpoloženje, Štolfa je pripravil za trgatev posebno novo kapljico, najbolj zanimivo vprašanje — kdo bo na trgatvi »župan« — pa nas bo posebno iznenadilo. * Kino Moste predvaja v soboto, nedeljo in ponedeljek, kakor je iz današnjega oglasa razvidno, velefilm o življenju in delovanju največjega poljskega komponista in virtuoza jia klavirju Friedricha Chopina. Film je žel povsod ogromne uspehe in to popolnoma zasluženo. Umetnino kot je ta film mora vsak videti. OKßifRI HiH j —mstA—-—J Telefon sa-87 POLJSKA KRI po opereti Oskarja Nedbala V glavnih vlogah: ANY ONDRA, SVETISLAV PETROVIČ, HANS MOSER Bogat dopolnilni spored! Predstave v soboto ob 7. in !).. nedeljo ob 3., 5-, 7., 9., ponedeljek ob 7. in 9. V nedeljo dopoldne ob 11. ari film VOLGA, VOLGA Vstopnina 3 Din V torek ruski film Gospodar Go o-vlfe-vi Maribor Mariborski grad gori! Maribor, 18. oktobra Po plinskem napadu bodo lahko Mariborčani jutri dopoldne prisostvovali drugi zanimivi vaji, ki jo bodo imeli mariborski gasilci. Okoli 10. ure dopoldnde bo pričel »goreti« stari grad sredi Maribora in mariborski gasilci bodo stopili v akcijo z vsemi modernimi pripomočki za gašenje požarov in za reševanje ponesrečencev. Ob tej priliki se bo izkazala vsa sposobnost mariborskih gasilcev, ki glede pripravljenosti in izvežbanoeti v zadnjih letih zelo napredujejo. Ko bo dan s stolpa stolne cerkve znak, du je izbruhnil v gradu ogenj, ki bo prikazan z dimnimi bombami, bodo takoj pohiteli na mesto požara vsi oddelki mariborekih gasilcev in reševalcev. Novost bo, da bodo pripeljali v posebnem rezervoarju vodo za gašenje. Nadalje bodo gasili z vsemi razpoložljivimi brizgalnami, »ponesrečence« pa bodo reševali po Magiru-sovi lestvi. . Za vaie mariborskih gasilcev vlada v Mariboru veliko zanimanje. Občinstvo opozarjamo, naj se ravna po navodilih rediteljev, da ne bo oviralo gasilcev in reševalcev pri delu in da ne bo nesreč. * A Narodno gledališče. Soboto 19. t. m. ob 20. uri: »Tartulfe«. Red C. — Nedelja 20. okt. ob 20. uri: »Izdaja pri Novari.« A Skupinsko potovanje na Oplemw. 1. novembra priredi »Putnik« v Mariboru (samo če bo dovoljno število prijav) skupinsko potovanje na Oplenac, da se pokloni manom Viteškega kralja Alesandra L, Zedinitelja. Pojasnila daje »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. A Svinjska kuga razsaja. V bližnji in dajni okolici Maribora se v zadnjem čaeu pojavlja svinjska kuga. So posestniki, ki jim je v zadnjem času poginilo več svinj in se je resno bati, da se bolezen razširi. Že dosedanja škoda, ki jo je kuga prizadejala našim posestnikom, gre v stotisoče dinarjev. Posestniki domnevajo, da so kugo zanesle v naše kraje svinje uvožene s Hrvatskega. A Razcvela črešnja. Posestnik Ivan Košulnik iz Rogoze pri Hočah je prinesel danes v naše uredništvo vejico razcvele črešnje. Kaj čudna je igra prirode... A V Judenburg. Mariborski »Putnik« priredi k spominskim svečanostim za judenburške žrtve, ki bodo 27. t. m., izlet z avtobusom, ki pelje iz Maribora v soboto 26. t. m. ob pol 14. uri in se vrne v nedeljo zvečer. Vozna cena 120 dinarjev. A S strehe je padel. 66-letni krovski mojster Peter Sahar je pokrival te dni streho neke višje hiše v mariborski ulici. Nenadoma pa mu je postalo slabo in omahnil je v globino, kjer je obležal z zlomljeno hrbtenico in z zlomljenima nogama. Takoj so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, ni pa upanja, da bo ostal pri življenju. A Kaj vse ljubezen siri... 22-letni čevljar Anton Kopic iz Dobrenja ob Pesnici je poslal včeraj žrtev napada. Napadel ga je najbrže ne-k njegov ljubezenski tekmec.'Ko se je vračal z vasovanja, ga je nekdo počakal in planil nanj s kolom. Po glavi mu je zadejal več krepkih udarcev, da je Kopic obležal nezavesten. — Sličen napad je bil izvršen na 18-letnega posestniškega sina Alojza Lipuša v Oplotnici pr Čadramu. Ko se je pozno zvečer vračal od evo- jega dekleta, da je napadla skupina fantov. Z noži mu je zadala več nevarnih vbodljajev v hrbet in ramena. Lipuš je težko poškodovan in je njegovo stanje zelo resno. A V Rušah je gorelo. Snoči je izbruhnil pri kočarju Jesenku v Rušah požar, ki so ga pa vrli ruški gasilci kmalu pogasili. Pogorelo je samo ostrešje in je škoda neznatna. A Na nocojšnjem poslovilnem večeru, ki ga priredi Sokol I. v telovadnici inž. podoficirske šole odhajajočim članom generaloma Hadžiču ;n Putnikoviču ter podpolkovniku Radovanoviču in prosvetarju dr. Cerkveniču, bo sodeloval tudi pevski zbor »Jadrana« in priznani tenorist g. Fagnelli. Poslovilnega večera priljubljeni1’ Sokolov ee naj udeleži naša javnost polnoštevilno. A »Izdaja pri Novari« — nedeljska večerna predstava. V nedeljo zvečer ponove švicarskega dramatika Arxa dramo »Izdajo pri Novari«. Delo je izbrano učinkovito ter je vsekakor ena najmočnejših dram, kar jih je mariborsko gledališče uprizorilo v poslednjih sezonah. Z režijo tega dela se je zelo uspešno uvedel absolvent dunajske igralske akademije Peter Ma-lec. A Trg za ribe. Na današnjem trgu so prodajah sardele po 12 Din, skombre po 14 Din, mole po 20 Din in očave po 18 Din kilogram. A Kolesarski tatovi prijeti. Mariborski poli-ciji se je končno vendarle posrečilo izslediti dobro organizirano tatinsko kolesarsko trojico, ki je raztegnila svoje delovno opodročje celo do Celja. Stražnik je v neki mariborski ulici aretiral 18-letnega posestniškega sina Pavla Kranjca iz Zg. Porčiča, ki je bil kolodovodja tatinske družbe. Priznal je kolesarske tatvine v Celju in Mariboru ter izdal imena svojih dveh tovarišev, po katera so odšli varnostni organi A Karambol. Včeraj popoldne je prišlo na vogalu Vetrinjske, ulice in ulice Ob jarku do občutne prometne nezgode. Nek mlajši kolesar je z vso silo trešči! v posestnika Karla Smir-maula in ga podrl na tla. Šmirmaul je pri padcu zadobil poškodbe po vsem telesu kolesar pa je oddrvel naprej. A Falzifikati. Tukajšnja policija je izsledila in aretirala Maksa Š., ki je v raznih mariborskih lokalih spravljal v promet dobro ponarejene 10 dinarske kovance. Uvedena je tozadevna preiskava. A Grajski kino. Danes svetovnoznana ope-ieta »(.igan baron« z Wohlbrüchnom, Fritzom ivampereom in Hansi Knotekovo v glavnih vlo-g.a .. ~ Senzacija dneva bo celotni' film »Abesinija 1935«, ki se bo v kratkem predvajal v našem kinu. A Kino Union. Od danes dalje sijajna šla ger-opereta »Plavolasa Carmen« z Marto Eggert, Wolfgang Liebeneinerjeni, Leo Sleza-kom in Ido Wüstovo. Najnovejši film očarljive glasbe in krasnega petja. Velika zaloga damskih in moških klobukov. — Sprein vrednosti materiala. Čl. 3. Tako uporabljeni les sme kupec prodati dalje šele tedaj, ko ga odpelje predelanega iz gozda. Čl. 4. V teku enega leta se sme prodati eni osebi največ 20 n .mih. metrov lesa. Čl. 5. Navodila za izva-• n^e ‘0 uredbe bo izdal minister za gozdove n rudnike, čl. g. Ta uredba stopi v veljavo in pbi obvezno moč, ko bo razglašena v Službe-fih novinah. Ta uredba spada v vrsto ukrepov za olajšanje gospodarske krize. S to uredbo se 1. izpolni pa se je skrčila za 270/#. Delo agrarnega urada je bilo torej v prvem desteletju kronano z uspehom, ker je uspelo v svojem stremljenju, znižati število velikih posestnikov in povečati posestva bajtarjev. Zanimivo je, kako izglodajo zemljiško-po-sestne razmere v republiki. Obdelovalne zemlje ima 8,476.000 ha, kmetijskih gospodarstev (domov) pa je imela ob prvem desetletju 1,648.604, tako da je prišlo na vsako kmetijo povprečno 8-6 ha zemlje, sposobne za obdelavo. Seveda je to povprečje pri posameznih kategorijah znatno različno. Tako znaša n. pr. pri posestnikih posameznih parcel 046 ha; pri bajtarjih 2 65 ha; pri malih kmetih 7-17 ha; pri srednjih kmetih 14 ha; pri večjih kmetih 28 ha; pri velik kmetih 69-2 ha; pri veleposestvih pa 604 ha. Urad za agrarno reformo je domala izvršil svojo nalogo že v prvem desetletju. V pogledu socialne pravičnosti pa je dovršil ogromno delo, ki bo brez dvoma zelo ugodno vplivalo tako na notranjo utrditev republike kakor tudi na po-mirjenje nezadovoljstva širokih kmetskih množic. Letos je bil urad za agrarno reformo ukinjen, njegove posle pa je prevzelo kmetijsko ministrstvo. Zato moramo izreči uradu zahvalo za njegovo uspešno in koristno delo, novi opravi pa želeti uspešnega nadaljevanja pri ustvarjanju socialne pravičnosti na vasi. drž. gozdovih vrzel novega zakona o gozdovih, 2. omogoči, da bodo mogli siromašnejši kmetje kupiti manjše količine lesa brez licitacije in ga prodali, da tako zaslužijo za davek, 3. želi, da se odstranijo vzroki nezakonitemu sekanju gozdov, 4. se olajša oskrba mest, kjer ni razvita lesna trgovina. V mnogih krajih, zlasti gorskih, je že od pamliveka obstojalo lako imenovano drvarjenje. Siromašni prebivalci kupijo po taksi ali po pogodbi brez licitacije manjše količine lesa, ki ga pripeljejo na trg. S tem nekaj zaslužijo in od tega žive. To je pa novi gozdni zakon prekrižal. A če ljudje ne morejo lahko in hitro priti po redni poti do tistega, kar potrebujejo, se oskrbe na nezakonit in nedovoljen način. Slabši material iz oddaljenih gozdov se na licitaciji sploh ne da prodati. Ne more se zahtevali od siromašnih ljudi, da bi šli na licitacijo. To pa tudi ni potrebno, čiščenjej mladih nasadov je zelo važno in so nujno potrebni in neodložljivi ukrepi v ta namen. Od njih je odvisno, koliko bodo pozneje vredni gozdovi, ko drevje odrase. Za izvršitev teh del v mnogih krajih ni moči dobiti delavcev za plačilo, ker hočejo delati samo pod pogojem, da se jim odstopi del slabega materiala, pridobljenega pri čiščenju in trebljenju. Tako bodo delavci mogli na leto zaslužiti najmanj 400 Din, kar je za kmečko družino dobra podpora, zlasti v sedanjem času krize in gospodarske stiske. G&spodarske vesti Borzna poročila = Zaposlitev tujcev in tujega kapitala. O glavnih načelih novega pravilnika o zaposlitvi tuj-«ev in tujega kapitala, ki ga objavlja Službeni 'RJ y syoii.,,83. številki, smo obsežnejše pisali V ib4-c.,8t!,v,lk! "ašeKa list» od 12. !. m. Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine objavlja v R3. številki od 16. t. m. L I ravilnik za uporabo uredbe o zaposlovanju Lijih državljanov. 2. Naredba glede zadržanja Prebivalstva ob vežbab za obrambo zoper na-Pade iz zraka in 3. Objava o pobiranju občin-8kib davščin v občini Višnja gora. f= Izvoz svinj v Nemčijo. V Nemčijo je LOspelo več vagonov prašičev iz Jugoslawe, ki jih je Nemčija naročila po posre-V°vanju gospodarskega predstavništva pri idgoslovanskem poslaništvu v Berlinu. To Prvi primer, da je naša država dobavila Nemčiji večjo količino prašičev. Nemci so s kvaliteto našega blaga izredno zadovoljni, v, = Padec zlatega kritja italijanske lire. *0 najnovejšem poročilu italijanske narodne banke je zlato kritje padlo s 4-33 na 4'25 milijarde lir. = Izvoz našega krompirja v Palestino. y Poslednjem času se je pričela zelo integrirati za naš krompir Palestina. Kupci v yalestini so s poslanimi vzorci krompirja rrav zadovoljni ter je pričakovati, da se vodo napravili zaključki za približno tristo Va8onov krompirja. ^ Dohodki Sueškega prekopa. V mesecu vePtembru so znašali dohodki sueškega pre-*°Pa 73-41 milijona frankov, v prvih de-*etih mesecih 1.1. pa skupno 650-93 mili-J0Pa frankov. - Poživitev prometa na Donavi. Itali-hjsko-abesinska vojna je nenavadno po-ladijski promet na Donavi. Avstrijska (Uuvska paroplovna družba je dala v pro-g. vse svoje parnike in vlačilce, a kljub i ‘u le s težavo zmaguje ogromni promet dga Po Donavi. n Prenos valute čez mejo. Ministrstvo Val?«0- ie izdalo pojasnilo o deviznih in »lej nih Predpisih glede prenosa valute čez Vid«. K «redbi o zaščiti kmetov so pred-, em tudi različni pravilniki za izvedbo vm^be. Med njimi je najvažnejši pra-skpJlK 0 cenilvi imovine na osnovi katastr-sest-f . dohodka. Potrebne pravilnike bodo odho,.1 pod°dbon ekonomsko-finančnega Plet pristojbin na pos z in') Italijanska vlada sW„,- m- P°visala vse pristojbi °vni promet za 10 do 30%. DEVIZE Curih, 18. oktobra. Beograd 7-—, Paris 20-25125, London 15-12, Newyork 307-25, Bruselj 51-70, Milan 25, Madrid 41-95, Amsterdam 208-15, Berlin 123-55, Dunaj 56-25, Stockholm 77-95, Oslo 75-95, Kopenhagen 67-50, Praga 12-7250, Varšava 57-85, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Hel-singfors 6-6675, Buenos-Aires 0-8350. Ljubljana, 18. okt. Amsterdam 2964-94 do 2979-54, Berlin 1756-08 do 1769-95, Bruselj 735-61 do 740-67, Curih 1424-22 do 1431-29, London 214-83 do 216-89, Newyork 4340-37 do 4376-68, Pariz 288-43 do 289:87, Praga 181-12 do 182-22, Trst 355-39 do 358-47. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 18. oktobra. 7% inv. pos. 72 do 75, vojna škoda 337 do 339 do 336, oktober 337 do 339, november 337 do 339-50, december 339 r, 4% agr. obv. 43 r, 7% Bler 64 dö 65, 8% Bler 73 n, 6% begi. obvezn. 59-50 r, Dunaj-Zagreb 832-50 do 842-50 do 837-50, Dunaj-Beograd 834-90 do 824-90, Grčija-Zagreb 28-50 n, Grčija-Beograd 29-15 do 29-85, Priv. klir. London-Zagreb 242-95 do 244-55 do 243-75, Priv. klir. London Beograd 244-82 do 243-22, Priv. klir. Madrid-Zagreb 565 n, Priv. klir. Mađriđ-Beograđ 575 pon., Trboveljska 100 do 110, Izis 40 r, Šećerana Osijek 120 r. 7% štab. posojilo v Parizu 70 do 78. BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad, 18. oktobra, Koruza: bačka in sremska 102 do 105, banaška 102 do 106. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet srednji. Sombor, 18. okt. Pšenica: bačka, okolica Sombor 167 do 169, gornjebačka, sremska in slavonska 167 do 169, južna banaška 168 do 170, gornjebanaška 170 do 172, baška in banaška potiska 175 do 177-50. baška, ladja Begej 173 do 175, baška, ladja Kanal 170 do 172. Oves: neizpremenjen. Rž: ne notira. Ječmen: baški in sremski 63 do 64 kg 130 do 132-50, proljetni in baranjski neizpremenjen. Koruza: baška in sremska 102 do 104, ostale koruze neizpremenjene. — Moka: št. 8 115 do 125. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mlačna. Promet 41 vagonov. knjige Kmeligske 'Mo.lic.e Kultura ioslf Marinkovii (Srbski skladatelj 1851—1931) Slovenskemu glasbenemu občinstvu je to ime zelo malo znano. Bržčas le po v zadnjem času od raznih društev, kvintetov in kvartetov peti davoriji »Na Adriju«. Značilno vlogo v oblikovanju narodne glasbene kulture srbske sta pa baš igrala dva vojvodinska Srba, skladatelja: Kornelije Stankovič in Josif Marinkovič. Prvi je začel z beleženjem narodnih posvetnih in cerkvenih melodij, da bi jim utrl pot tudi preko mej svoje domovine. Prihod Stankoviča 1. 1856. v Beograd je bil velikega pomena, saj so šele po njegovem vzgledu in na podlagi narodne glasbe začeli ustvarjati umetna defa nacijonalnega izraza. Med temi je bil Josif Marinkovič, doma iz Banata, samouk, ampak ves navdušen za glasbo, dasi je njegov oče nasprotoval sinovim nameram, da bi se posvetil glasbi. Iz priproslega sela se je vseeno podal v Prago na orgelsko šolo k prof. Skuherskeriiu za eno lelo. Vrnivši se na poziv I. beograjskega pevskega društva v Beograd, mu je bil pevovodja. Pa je zopet 1. 1886. odšel na Dunaj, se učil glasbenih ved privatno, poslušal Hanslič-kova predavanja na višji pedagoški šoli. Njegovo pevovodsko mesto pri B. P. D. j'e prevzel Stevan Mokranjac. Marinkovičevo glasbeno delo je predvsem posvečeno vokalni glasbi. Napisal je preko 150 kompozicij svetnega in cerkvenega značaja, ki so še danes v Srbiji zelo priljubljene. Prav topel članek je Marinkoviču napisal v zadnjem zvezku »Zvuka« skladatelj prof. Kosta Manojlovič. Iz lega sem povzel bežno pisane jMKlatke. * Naša Filharmonija namerava praznovali češkoslovaški narodni praznik dne 28. t. m. s svečanim koncertom češke orkestralne glasbe. Za dirigenta je povabila iz Prage mojstra Vaclava Talieha, ki se pa njenemu povabilu ni mogel odzvati. Pri dirigentskem pultu nam bo pa mogoče pozdraviti bivšega dirigenta naše in beogradske opere, zadnje čase pa zagrebške g. Lovra Malačiča. Brez dvoma bo ta koncert prvovrsten umetniški dogodek za Ljubljano in kar nič ni treba zanj delali bobneče reklame. NOVE SKLADBE Jugoslovenski album za klavir. (Izdaja Universal Edition). S svojimi skladbami so zastopani trije zagrebški skladatelji: Žiga Hirschler, Božidar Kunc in Boris Papandopulo. Franjo Dugan: Tokata za orgle. Za klavir priredil Svetislav Stančič. Izdaja Hrv. glazbe-nega zavoda. Z. P. V.Škvarkin: Tuie dete škvarkin spada med one književnike nove Rusije, ki jih je brez pridržka in pomislekov sprejela vsa Evropa. Zlasti njegovo »Tuje dete« si naglo osvaja svet. Značilna je za Škvarkina preprostost v zasnovi dejanja. Neznatna malenkost, prav za prav nič, pa mu vendar zadostuje, da nam v značilnih predstavnikih in jasnih črtah na prikupen in veder način poda sliko sedanjega življenja v Rusiji. Marija, hčerka glasbenika Karaulova, se pripravlja za vlogo zapeljanega dekleta, nezakonske matere. Ker se nikakor ne more vživeti v ta občutja, išče stikov s takimi dekleti in se pri babici Agripini seznani z Zino, ki jo je v drugem stanu brezbrižno zapustil inženjer Pribiljov. Tropa snubcev se odvrne od Marije, kakor hitro zaljubljeni Perčatkin v pijanosti izklepeče, kje jo je videl. Končno se vse pojasni in v splošno zadovoljstvo uredi. Iz te male, čisto neznatne zadeve je napisal škvarkin mojstrsko komedijo, ki od prizora do prizora bolj osvaja gledalca. Njene odlike so: umetniška objektivnost, lahkotni slog in prepričujoča, vse umevajoča vedrina tudi tam, kjer se pisatelj dotakne kočljivih in težkih problemov. Ne bodite v stsrbeh tj 1 e ti e prodaj in nakupov ßt stanovanj ßß služb ßß posredovanj kapitala ßß posojil ßß raznih informacij poslužite se vedno učinkovitih MALI« OGLASOV „GLASA NARODA« ki je najcenejši in zato najbolj čitan dnevnik Dva svetova sta tu: Nekdanjo Rusijo označujeta zakonca Karaulova, sedanjo Manja s celo vrsto mladih ljudi. Nekak nesimpatičen prehod vmes je inženjer Fjodor Pribiljov. Objektivnost, da, vprav živi jenska toplina, s kakršno riše škvarkin to nekdanjo Rusijo, bi lahko bila vzor vsem onim pisateljem, ki pišejo v kakršnemkoli smislu tendenčno in mislijo, da bodo osvajali ljudi za svoje ideje in nazore, ako do skrajnosti oblatijo vse, kar jim ne prija v njih idejni okvir. V popolnem nasprotju z njim ostane škvarkin brez ozira na svojo politično razgledanost vedno in dosledno v prvi vrsti zgolj umetnik. Tu je tudi iskati glavnega vzroka za vse uspehe, ki jih »Tuje dete« žanje povsod, kjer ga uprizore. V Ljubljani so se naši igralci za dostojno uprizoritev resno potrudili. Sergej Petrovič Karaulov (Lipah) je bil podan z dovršeno spretnostjo, a Olga Pavlovna ge.Nab!ockc mu je bila vredna družica. Iz neznatnih prizorov je dvojica ustvarjala toliko resničnega življenja, da je človek malone pozabi! na gledališče. Manja gdčne Severjeve je bila dobra, zlasti nekatere prizore je odigrala brezhibno. Posebno je ugajala v tisti razdvojenosti, ko naj bi bila postala Pribiljov-Ijeva žena. Jan in Stupica ko Kostja in Jakov sta dala uspele tipe dveh mladih novih Rusov, ki pa v jedru vzlic teoretično drugačnim nazorom le še koreninita v najintimnejših vprašanjih v tradiciji. Babica Agripina (Boltarjeva) je bila zanimiva prav posrečen pa je bil tudi Sancin kot zobotehnik Perčatkin. Visokošolko Rajo je mojstrsko podala g. šaričeva. Prizor, ko po razgovoru z Manjo premaga v sebi potrtost obup in strah pred domom in vsemi posledicami, ostane človeku trajno v spominu. Skrbinšek kot Rajin oče je igral z njemu lastno dovršenostjo. Ta vloga, dasi po obsegu epizodna, zahteva spričo naglih prehodov iz ekstrema v ekstrem, med katerimi je cela lestvica psiholoških nians, močnega igralca. Juvanova kot Zina je dobro podala dekle, ki v prijateljstvu niha med iskrenostjo in zavistjo. Režija je bila v rokah ing. arch.B. Stupice, ki je svojo nalogo opravil prav dobro, sočni, živahni prevod pa je oskrbel doktor O. Berkopec. Premiera »Tujega deteta« pomeni po vsem tem lep, svetel in umetniško pozitiven dogodek v naši drami. Jat MALI OGLASI V saka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par *a besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stanc petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročila. ODEJE! Strokovno šivanje posteljnih odej iz vale, volne in puha, najceneje pri: F. Novak, Maribor, Koroška cesta 8. KUPIM HIŠO eno ali dvodružinsko s petimi sobami, podkleteno na periferiji Ljubljane. Plačam 50.000 Din takoj v gotovini. Ponudbo na upravo »Glasa naroda« na »Solidno zidano«. NAMEŠČENJE DOBI urarski pomočnik izpod 25 let, celotno orodje, Drehstuhl itd. z nekaj kavcije, znanje violine prednost. — Pribil Gustav, urar, Slov. Konjice. KROJAClCA z dunajsko šolo in večletno prakse išče družabnika ali družabnico s kapitalom. Ponudbe pod »Mojstrca 25« na «pravo lisia. Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Izposoiamo Gramofone po Din 5- — Polrli globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni in predobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Anton Kotnik nameščene« mestnega poglavarstva previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 19. oktobra ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ulica 17, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1935. Globoko žalujoči: Berta roj. Divjak, soproga; Marija por. Dolanc, Maks in Božica, otroci; Josip Dolanc, zet — in vse ostalo eorodetvo. Francoski minister za mornarico Pietri je poslal na odprto morje šolsko križarko »Jeanne d’Are«. Gojenci bodo 8 mesecev na študijskem potovanju. Spredaj vidimo dva čolna, v katerih mlajši gojenci pozdravljajo starejše na križarki ob slovesu z vzdignjenimi vesli. Taktika atmimka a mada Nevarnosti italijanskega prodiranja v Abesinijo, kakor jih vidi francoski vojaški strokovnjak Pariška »La Tribune des Nations« objavlja v zadnji številki zanimiv razgovor z nekim francoskim generalom, ki dobro pozna Abesinijo in so mu tudi kolonialni boji v mezincu, o taktiki abesinske armade spričo italijanskega prodiranja v Abesinijo. Izjave tega francoskega strokovnjaka se glasijo: Addis-Abeba je v zračni črti 600 km oddaljena od Adue. Toda pot do nje znaša dobrih 1200 km. Doslej so se Italijani premikali dnevno kvečjemu po 10 km. To se pravi, da bi potrebovali za svoj pohod do Addis-Abebe najmanj štiri mesece. Toda pri tem je treba upoštevati, da bo za njimi sproti naraščala potreba prometnih zvez. Le predstavljajmo si prometno žilo od Dun-kerqua do Nice. Kako naj tako dolgo zvezo držimo v rokah? Italijanskih divizij med Džibutijem in egiptskim Sudanom je okoli 12. Bojno polje pa, če upoštevamo samo oni del Abesinije, ki leži med Eritrejo in Addis-Abebo, je najmanj tako veliko kakor Francija. Na tako veliki fronti se je težko boriti z maloštevilnimi vojaškimi skupinami. Abesinci se, kakor znano, poslužujejo skupinskih protinapadov. Pripravljajo jih s ponočnimi marši, marši, ki so zelo hitri, saj so nekateri Danakilci zmožni prehoditi svojih 60 km na dan, in to dneve in tedne, že sedaj lahko doleti Italijanske divizije grozen šok s strani nekaj deset tisočev Abesincev. K?ko bi le izgledala Francija, če bi jo branilo samo 12 divizij, razmeščenih na dvanajstih, ali pa recimo na 24 različnih točkah. In pri tem seveda ne upoštevam vseh onih sil, ki so potrebne za obdržale kom univ», m jskih zvez. Abesinci so dobri vojaki Abesinci so zelo dobri vojaki. Zdi se, da so tudi dobro opremljeni s puškami. Tipi teh pušk so sicer različni, toda municije jim prav gotovo ne bo manjkalo,, če upoštevamo, da jim jo bo dala Anglija preko egiptskega Sudana. Ker poznajo teren, se bodo lahko neprimerno hitrejše premikali, kakor Italijani, katerih premikanje bo toliko bolj težavno ,kolikor več ozemlja bodo osvojili. Bo-li Italija v takem primeru poslala še nove čete v Afriko? V odgovor na to vprašanje ne smemo pozabiti, da stane Italijo vzdrževanje tistih 200.000 vojakov in delavcev, ki so zdaj tam doli, okoli 14 milijonov dnevno, to se pravi okoli 420 milijonov na mesec. Zaenkrat se zdi, da italijanske finance še prenašajo to breme. Toda bodo-li zmogle še večje žrtve in koliko časa? Abesinska taktika pred 40 leti V bojih, ki so se 1. 1896 končali s porazom pri Adui, so bili Abesinci neverjetno potrpežljivi. Dopustili so, da so Italijani tedaj drli že mnogo delj v srce pokrajine Tigre, nad 100 km onstran Adue, in so celo podlegli neštetim porazom, preden so prišli k sebi. Leta 1896 so se Abesinci izkazali mojstre v taktiki naglega kretanja. In pri tem . ne smemo pozabiti, da je orožje že tedaj govorilo za Italijane. Seveda tedaj še niso poznali tankov, letal in dr., toda Italijani so imeli že tedaj povsem moderno artiljerijo, medtem ko je Abesinci sploh imeli niso. Tudi v pešadijskem ognju so bili Italijani nadmoćni, ker so bili dobro opremljeni z municijo, medtem ko vsi Abesinci niso imeli niti pušk, če so jih imeli, pa so bile najmanj petih ali šestih različnih modelov. In vendar so Abesinci zmagali! Kaj pa deževje? In še nekaj moramo upoštevati, čez šest mesecev začne spet deževna doba. čez šest mesecev bodo Italijani skoro gotovo na Abesinskem platoju, toda kako bodo prenesli nalive? Menijo, da na abesinskem platoju lahko prebivajo Evropci. To je res, vendar ne smemo si misliti, da se da to zemljo kolonizirati v pravem pomenu besede. Misel, da bi bilo tam mogoče nastaniti 2 do 3 milijone Italijanov, je po mojem absurdna. Po našem zgledu Le spomnite se, kako smo mi prodirali v Maroko. Postopoma in v majhnih etapah. Leta 1907 smo se izkrcali v Casablanci. Leta 1911 smo bili v Fezu, 1913 v Marakehu. Tezo smo zavzeli šele pozneje. Upor 1. 1925 in vojna, ki mu je sledila, sta nas našli že dodobra utrjene v osvojenih postojankah, vendar smo šele pred dvemi leti zavzeli Tafilalelt. Zdaj pa pomislite, da je Abe-sinija trikrat tako velika ko Maroko in da šteje povrhu 12 milijonov prebivalcev in ne samo 7. Za Italijane bi bilo najboljše, če bi postopali po naših izkušnjah. Zavzeli naj bi ožji ali širši pas ozemlja, tako v Ogadenu kakor v pokrajini Tigre, in se oprijeli pogajanj, ne da bi pri tem tangirali suverenih pravic abesinske države. To bi bilo po mojem najenostavneje in tudi najbolj primerno okoliščinam, v katerih se Italijani borijo. Taiinstven telegraf Slavni angleški raziskovalec Lawrence Green, dober poznavalec srednje Afrike, se je vrnil v Anglijo z dolgotrajnejše ekspedicije, ki jo je podvzel predvsem zato, da bi razrešil zagonetko tain-tama, s {»močjo katerega se sporazumevajo afriška plemena na ogromne razdalje. Kljub temu, da raziskovalec Green pozna več kot 12 afriških narečij, se mu ni posrečilo razvozi,jati zvočnega tam-taina, ki ga razumejo skoraj vsa plemena. V svojih raziskovanjih je samo izvedel, da se bobnarji tega posla učijo že izza mladih let ter so v tej zvočni signalizaciji tako vešči, da umejo izvabiti iz posebnih bobnov zvoke, ki popolnoma sličijo človeškemu glasu. Dasi je v Afriki nad 600 različnih narečij, je vendar čudno, da to zvočno signalizacijo tam-tama razumejo vsa afriška plemena. Naglica sporazumevanja je domala tako dobra kakor pri telegrafu in telefonu. 7rile zagonetni otoki Pred nekaj meseci je prodala neka japonska družba za 60.000 dolarjev neki ameriški firmi v San Franciscu tri male otoke, spadajoče k otočju Karolin. Otoki so skupno obsegali 40 kvadratnih kilometrov. Ameriška družba je nameravala na teh otokih gojiti bombaž. Kot lastnica je poslala proti otokom večjo ladjo, natovorjeno z različnim materialom, bombažnim semenjem in delavci, toda o otokih ni bilo ne duha ne sluha. Po dolgem in brezuspešnem križarjenju je sporočil "kapitan ladje v San Francisco, da kupljeni otoki sploh ne obstojajo. Ameriška družba je zato obtožila Japonsko goljufije. Japonska je v dokaz resnice privedla veliko število mornarjev in ladijskih delavcev, ki so izpričali, da so otoki pred nedavnim še obstojali. Ameriška družba je zanimivo pravdo izgubila, zagonetne otoke pa je s 60.000 dolarji vred bržčas pogoltnil Ocean. Prvi bataljon angleškega manchesterskega polka se je vrnil iz Bermude, kjer je služil već let. V domovini je pa ostal le šest ur, ker so moštvo takoj vkrcali za Egipt. Vojno ministrstvo je priredilo za vojake in svojce pozdravno gostijo, ki je bila obenem poslovilna gostija, katero kaže slika. Te dni bodo v Berlinu otvorili novo umetno drsališče. Vneti naraščaj seveda ne more čakati na otvoritev; mladina si je priredila zasilno drsališče v kleti neke berlinske ledenice, kjer trenira pod vodstvom mojstrov. v—a— ZBEfMELI Moža sta molče zastrmela drug v drugega. Tovarnar je ves drhtel od nemirne razdvojenosti. Bilo mu je, kakor da sedi pred njim blazen človek in kakor da bo še sam zblaznel kraj njega. Le kaj ga je moglo premotiti, da je zabil v te tvegane in neizvedljive zamisli vse svoje lepo premoženje. Jens Podumjin Knežević je slutil, kaj se godi v tovarnarju. Ne da bi ga skušal kakorkoli pomiriti, je dejal s prisiljeno hladnim naglasom: — Končno pri mojem poskusu niti ne gre za ustvaritev človeka, ampak le za realizacijo plastične človeške podobe, ki naj bi se gibala v prostoru kakor resničen človek. Kakšna bo ta podoba in kaj prinese realizacija te zamisli, o tem sploh ne moi’em govoriti, ker med vsem dosedanjim delom niti nisem mislil na to. — To je znak vse sedanje znanosti, je z nadihom užaljenosti menil gospod Larsen, da pri svojem delu niti ne milsli na to, kaj utegne to delo obroditi. Zdaj šele razumem, zakaj se v. Berg tako zanima za iznajdbo in zakaj je toliko govoril o germanskem sorodstvu med nami in Nemčijo, čudim se le, odkod je mogel dobiti pojasnila o tvojem delu. — To niti ni tako nemogoče! Nekaj malega sem o svojih poskusih omenil v raznih sestavkih, ki sem jih objavil v naših in tujih znanstvenih revijah, ostalo pa je bržkone dodala človeška domišljija, ki itak rada povsod pretirava in iz malenkosti samostojno ustvarja, kar bi pač bilo najbolj zaželjeno. * Ves dan je mineval Larsenovim v napetem pričakovanju. Inge je živela kakor v delirju, včasih se je nenadoma začela smejati, včasih jo je popadel krčevit jok, ko pa jo je kdo vprašal, zakaj plaka, je planila kvišku in zbežala, da je bila gospa Elen v resnih skrbeh zanjo. Kid je kakor senca tavala po hiši. Nikjer ni imela miru in z nikomur se ji ni ljubilo govoriti. Tud Jensa samega se je izogibala. Le tu in tam je mimogrede pogledala v laboratorij, kjer so se ji nameščenci spoštljivo umikali. Sanje, ki so jo mučile ono noč, so se ji v spominu venomer vračale, in z neko bolestno natančnostjo je skušala dojeti in si pojasniti njih pomen. Opoldne je prišla v dvorano, kjer je osobje še nameščalo zadnje dele aparature. Jens je stal v ospredju in nadziral delo, ko pa je zagledal Kid, je naglo stopil k njej, češ: — Zdaj bomo kmalu videli, kaj smo dosegli. Kid je z velikimi, prestrašenimi očmi strmela vanj. — Mene je tako groza, Jens, da ti ne morem povedati. Vse, kar sem gledala v sanjah, se mi zdi, da bo danes po neki usodni nujnosti postalo resnično. — Saj to sva vendar hotela, jo je Jens pobožal po laseh, toda ona se mu je izmaknila: — Požara, nesreče, krika, tega vendar nisva želela?! — Tega tudi ne bo, se je mrzlo nasmehnil Jens. — Videla boš vse kaj drugega. Samo pomisli Kid, ali te ne obide občutek zanosne radosti, če pomisliš, da bo po ukazu tvoje volje in tvojega razuma nenadoma zaživelo pred tvojimi očmi toliko in toliko nvih bitij, ki ne bodo samo sence, ampak živa, svetla resničnost. Kid je grozničavo podrhtevala: — Govoriš, kakor da sem izumiteljica jaz in ne ti. — Jaz ali ti, to je za naju vseeno, je z nežnim naglasom vzkliknil Jens in spremil zaročenko k delavstvu, ki je s pazljivo natančnostjo sledilo njegovim ukazom. Opazovanje delavcev je Kid nekoliko Poin*t rilo, toda bolj ko se je bližal večer, bolj je bilo žop v kraju z njenim mirom. Malo pred mrakom sta z materjo sedeli v som * Kid se ni mogla otresti misli, da je danes zadnji njenega življenja. Kakor ji je mati tudi prigovarjala, naj se ne trpinči z mračnimi mislimi, se je Kid vendar vračala v razgovoru k vprašanju o življenju in smrti. Ako bi se Jensu poskus posrečil, je menila, potem smrti dejansko sploh ne bi več bilo, m kaj je potlej življenje? Ali je res samo slepa igra nekih nepoznanih sil, ki brez višjega namena uganjajo svoje vragolije? če je tako, čemu tedaj ves trud, ves napor človeštva za spoznanje, če pa spoznanja ni?- — Nikar tako, dete, je prosila gospa Elen in skušala vso materinsko ljubezen preliti v take besede, ki bi razdvojeno hčerkino dušo zopet upokojilo. Spo min jala jo je na prizore iz biblije in poudarjala, da je vse, kar počne človek vzlic navidezni veličini ® drobec tiste neskončne vseobsežnosti, ki je združen samo v Bogu. Lahko je, da se temu ali onemu razodene spoznanje v meri, ki se zdi človekovem^ omejenemu razumu že neskončno. Nikakor pa t0 more biti neskončnost sama, ampak kvečjemu nje-bledi, slabotni odsev. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I- Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Mer kur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani.