mmm p»mw
Leto II., itev. 2 2	V Llubijanl, četrtek dne 8. septembra 1921
f*ossm«sn« »ttv, 50 Pil 2 K
IsMkl* •» • iNMli . UD t
u llll< MMtlJ« MO s
Ostati w »tak mm villM stolpe* (M aua) . II •alt oglati 4» SO mmi •tolpe* (M mm) . ! .
JUTRO
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Urstfnlfttvot
IdaMmMblLte
im* m. n Upravnlitvoi
•oda* (HM HI
Današnja številka obsega /2 strani bt stane 2
Ljubljana, 7. septembra.
Ljubljanski veliki sejem je eminentno gospodarska prireditev. Prezreti p« ne smemo njega velikega političnega pomena Od ure svoje otvoritve ima naš sejem jugoslovanski značaj. Poglejte n» mnoiiee. ki se gibljejo med paviljoni opazujte prodajalce In kuv>-ee. povjiraiujte, kam gre večina prodane robe, poeluSajte govorico — vsak trenutek tega pestreza življenje Vam podaja nove drastične dokaze, kako daleč je le prodrla sila narodnega stopljen ja in kako krepka je že nacijonalna solidarno«t, medtem ko leži ks>-kor »drohljon v jarku avtonomizem in plemenski separatizem, življenje je jač-je od teorij. inštinkt naro<ia krepke|ši od poedinlh reprezentantov predvojnega avstri^kega mentaliteta. Po mučnih ustavnih debatah in otročjih bolečinah v boju za krepko in močno državo lilijo na dan gospodarski in soci talni problemi, od katerih rešitve zavifi bodočnost jugoslovenskega naroda in njegove države.
Podjetnik, trgovec Je realist. On dela bolj t glavo kot s srcem. Njegove odločitve so telo zanesljiv barometer za prognozo bodočnosti. Ljubljanski vel-v wj«n dokazuje, da se slovensko go* spodaretvo, slovenska industrija Iti liovrnska trgovina noče se pari ra ti ter obdati s kineškim zidom in to iz en> itavnega vzroka, ker M to bO zanjo pogin. Brez Srhov in Hrvatov hi bil ljubljanski veleseton nemopoč. Ako •<•• daj očitajo sejiaratisti jrredsednlku ve-lesejma. da je govoril slavnostni otvoritveni govor v srbohrvaščini, je to dokaz njihovih malih dni in znamenje zaostalosti
Življenje je jač je od filozofije. Cesar gospod kulturni delavee ne uvideva, to vidi danes Ze sleherni Ribničan, ki jsotaja svojo suho robo po Hrvatskem. sleherni želozničar, ki vrši službo na progi od Zcmuna do Zaprešiča, oaše služkinje, ki gredo v velikem števil« v beograjske srbske hiše, naši natakarji in natakarice, ki so se po naših hotelih in restavracijah kar čez noč naučili srbohrvaščine. naS obrtni*, ki ga ni strah iskati boljši kruli tudi po Makedoniji, naš fant - vojak, ki zadovoljno preživi kratko vojaško dobo med srbskim kmetom v Ncgotinu, S'.i-pti in drugod, naš kmet. ki prireja izlete med srbske tovariše. Ljubljanski veleeej.n je podrl na tla mnoge predsodke. Cirilica je dobila pri napisih poleg slovenščine odlično mesto vsepovsod. in to brez ukaza in brez uradnih odredb. Dedščina, ki smo jo Slovenci prevzeli od Cirila in Metoda, prihaja med narodom spontano zopet do spo-Jtovanja in časti
Na priprostega človeka vpliva ljubljanski sejem kot najjačje dokazilno sredstvo, da je on danes kot državljan narodne države Jugoslovanov bistve-00 nekaj drugega kot je bil državljan nekdanje Avstrije. Tamkaj sta absolutno gospodovala industriji in veliki trgovini Nemec in Madžar. NaSa mala obrt in mala trgovina sta bili v Avstriji predmet izkoriščanja s strani nemških in drugih tujerodnih agentur. Naš podjetnik, naš trgovec, naš obrtnik in naS delavec je šele na ljubljanskem velesejmu lahko spoznal, da je v Jugoslaviji njim odločena ista <ln boljša uloga, ki so jo včasih pri nas imeli nemški podjetniki, nemšfcl trgovci, nemški obrtniki in nemški delavci.
Tako naš razveseljiv gospodarski razvoj vsak dan priča o moči našega narodnega edinstva in njega najžlabt-nejšega sadu: naše jedinstvene državi.
PASIC ZA REORGANIZACIJO RADIKALNE STRANKE.
Beograd, 7. septembra. Kakor poročajo list' 'e Mal mir!::trski predsednik PaSlč kot predsednik glavnega odbora radikalne stran!:e proglas vsem okrožnim odborom, v katerem pravi, da je treba začeti preureditev radikalne stranke, katero Je treba na nem teritoriju naše kraljevine organizirati. V t -n -roglasu se govori tu-d u odno^j" radikalne stranke napram drugim strankam. Proglas zastopa mnc")e, -J., mora stranka začeti zakonodajnim delom.
Milijonska tihotapstva v v orijentekspresu
NEPIU- * "OVAn USPEHI PC )ŠTRENE I ONTROLE. - ZLATO V POŠNIH VREČAH. - ARETACIJE.
Ze ves čas je finančna uprava vedela, da se iz naše drŽave kriomča-rijo velike množine zlata ln srebra. Da se tihotapcem stopi energično na prste, je finančni minister odredil posebno kontrolno četo, ki pod vodstvom nadzornika Matkovida nadzoruje zlasti mednarodni železniški promet Ze v prvih desetih dneh svojega delovanja je imela ta kontrola lepe uspehe. Odkrita je bila organizacija li.iirnacljonah.lh 2iJov, ki so «eks-portlrali* lz naše države zlato In srebro ter v ogromnih množinah «impor-tirali» avstrijske žigosane in nežlgo-sane krone, papirne leve in poljske marke.
Dne -8. avgusta se je posrečilo pri Sušaku zagrabiti tihotapce, ki so hoteli prenesti na Reko za mnogo stoti-soč zlatih In srebrnih kron In dinarjev. Preiskava se še nadaljujo.
Dne 29. avgusta je inšpektor Mat-kovič v orient-ekspresu med Zagrebom in Ljubljano našel v poštnem vozu v plombiranih poštnih vrečah 30 tisoč »rebrnih kron. Spremljevalec vagona, Turner je bil aretiran In oddan ljubljans!.! policiji, ki vodi nadaljno preiskavo. P.i a;etacijl Je Turner poskušal podkupiti uradnike.
Dne 30. avgusta se je vrllla ostra
ko.itrola ori: 1 ekspresa v Vlnkovcih. Kontrolni organi so našli v plafonu vagona, ki Je prišel iz Rumunije, več paketov s srebrnimi in zlatimi kronami. Ktmdukter Bonbtme je bil aretiran, vagon na telefonično povelje v Ljubljani od vLka odkopčan ln po-no\ no natanč..o pregledan.
Glavni uspeh kontrole pa je doslej sledeči: Dne 29.avgusta Je pri pregledu o. ijent-ekspresa našel kontrolni uradnik v vagonu za prtljago 15 poštnih vreč. ba.'^ ciirigrajske prove-nijence, katerih vsebina pa nI bila prijavljena našim carinskim oblastim in tu. I v pol" .cm r^—mu nI bila označena. Vreče so bile jako težke. Uradnik Jih je dal odpreti ln na-šel v njih 400 kilogramov suhega zlata, deloma v palicah, deloma v novcu v skupni vrednosti okrog 4 milijonov zlatih frankov. Vreče so bile adresl-rane na pariško in londonsko pošto. Po dos.-anjl preiskavi izgleda, da gre za veliko tihotapsko akcijo iz TurčiJ-'.
Kontrolna akcija se je ( vio vnemo nadaljuje.
Avstrijsko-madžarski boji se nadaljujejo
TEŽKE IZGUBE AVSTRIJSKE 2ANDARMER1JE. - PASIVNOST
ANTANTE, — JKADZ/ SSKA SE NE UKLONI.
Dunaj. 7. septembra. (Izv.) Madžarske tolpe se pripravljajo na večji organizirani vpad na štajerski meji. Akcravno trdi madžarrka vlada, da se pri bojih za Klrchschlag in druge kraje ni udeleževal noben vojak, so se antantnl oficirji imeli priliko prepričati, da se boj ne bi mogel tako vršili kot se je, ako ne bi bilo sodelovalo najmanj "'"0 mož. Jasno je tudi, da madžarska vlada podpira celo akcijo ker sta Pronay in Heyas izdala v zasedenih krajih celo svoje pisemske znamke.
Dunaj. 7.sej.:..nbra. (Izv.) AvstriJ-ska žandr.rn.crija tnia zo^ct zavna-ir vati tc*fce hrrube. V Zagerd "u se je branilo 40 žandarjev, dokler Jin. nI :.iiianjka!o municije. Madžari so v njih sražnico i..,tall skozi o!;no ročne granate ln ubili vodjo pjtruljc, Dunka. in težko raui!i več žandarjev,
Antanto zadeva vedno večja odgo-
vc.uost. Ona še vedno upa, da b« njeno maloštevilno vojaštvo prepo. dilo mi-innd.e to". in napravilo red in ne pusti vkorakati avstrijskega vojaštva. Avstrijska vlada se mora omejiti edino le na obrambo starih mej.
Pogajanja v zunanjem ministrstvu iu pri vladi v Budimpešti so brezuspešna, ker e organizirajte tolpe ne drže povelj oficijelne vlade. Tudi je dokn- da t a«*" '"a vlada :.":j ko prej podpira odpor v Zapadni Madžarski. Ministrski predsednik Bi.:' len je bil v nedeljo v Subotišču, kje. se Je delj časa po;. ' ' s tamoš-njim po- "• ■' - V ""ikom f tenburgom, ki je natančno poučen o vsem delovanju organiziranih tolp, pa ne podvzame ničesar proti njim, ampak jih ie podpira z regularnimi četami.
Minisfer dr. Kukovec v Mariboru
Marther, 7. septembra. (Izv.) Danes po-polJne Je prispel v Maribfer minister za socialno politika dr. V. Kukovee. Na ko-lodvnm so ga pozdravili predstavniki oblasti ln zastopniki JPS. Po prihodu je minister na okra moro glavarstvu sprejemal delovske deputacije, • katerimi je razpravljal o raznih vprašanjih.
Zvefer ob 20. nri te je nill v mali (Ivo »ni Narodnega doma sestanek demokratov. Dvorana ie bila nabito polna. V Imenu krajevne organizacije JDS je pozdravil ministra dr. Rozina, nakar je dr. Kukoveo obSimo pomčal o svojem delu v vladi, o delovanju demokratskih poslancev iz Slovenije in o politiki demokratske stranke sploh. Naglašal je, da mora prva skrb držav« biti ureditev dobre uprave, od katere je odvisna naša popolna konsolidacija. Kot minister se je vedno smatral zastopnika splošnona-rodnih interesov. Resort. ki ga rodi je telaven, vendar so doseženi že lepi rezultati Rešeno je eno najakutnejših državnih vprašanj, Invalidsko, druge velike socialnopolitične zadeve se nahajajo pred rešitvijo v zmislu upravičenih zahtev delovnega Ijndstva. Minister je obširne govori! e protikomuniBtičnih odredbah. Najvišji državni interesi so zah tevali ostre ukrepe. Veseli pa, da je demokratska javnost pokazala potrebno razumevanje. Odločno in z dokazi podprto je zavrnil oči»anje, da bi bila sedanja vlada reakcionarna. Opozoril je na dejstvo, da širijo ta očitek najbolj baš tisti krogi, ki so še prepojeni starega avstrijskega duha in se ne morejo uživeti v novo dobo. Obsodil je otročjo-zlobno opozicijo, katera vidi v vsakem delu za gospodarski napredek «banko-kratstvo».
Zelo zanimiva so bila ministrova Izvajanja o »unanjepolitičnem položajn. Dr. Kukovec je opozoril, da je r tem oziru imel opetovano priliko doseči uspehe v zmislu občega narodnega razpoloženja.
Mnopo se govori o diferencah med demokrati in radikale?. Dr. Kukovec je pre pričan. da ostane sedanja demokratsko radikalna koalicija trdna in da bo izved-ta svoj npravni program. V okviru toga profrrama postane tudi Maribor sodež posebne oblasti. Njecov uspeh je, da se bo Hrvatska razdelila samo na 4 oblasti, kar bo znatno olajšalo situacijo v tej deželi.
Razmere, v katerih živimo so gotovo težavne. Nahajamo se sredi dogodkov, ki bi mogli ogrožati celo našo nacionalno svobodo, ako vse svoje sile ne osredotočimo pri pozitivnem, treznem delo za ■Iržavo. filoboko je obžalovati, da se opozicija odliknje po popolnem nep.it ivimti in da mesto trezne kritike turanis brez-
vestno demagogije. Demagogija J» v današnjih razmerah smrtni narodni greh.
Minister končno nagla ta vzajemnost v dela t ožjima tovarišema poti. drjem. Žerjavom in Rfisnerjem ter priporoča, da se naj pristaši JDS povsod, kjer sodelujejo v javnih zaatopih, tudi če so v opoziciji aveljavjajo pozitivno. JDS je stranka dela In državni in narodni Interes ji mora biti vedno nad vse druge.
Ministrova izvajanja so bila sprejeta z burnim odobravanjem.
V debati -Je dr. Pipuš še enkrat poudaril potrebo, da postane Maribor sedež upravne oblasti.
Nadsv. dr. Peitler je vprašal, kaj namerava vlada storiti proti draeinji. Minister je poudarjal, da te z odredbami in ukazi ne doseže mnoi»o. Globoko segajoče spremembe v zunanji gospodarski politiki države so brez pristanka parlamenta, ki je po tvoji večini agraren — nemogoče. Obstoječe uredbe dajejo pokrajinskim upravam široko slobodo za primerne ukrepe proti izkoriščevalcem ljudstva. Napačno pa je pričakovati vBe od zgoraj. Brer samopomoči ne bo trajnih uspehov. Na vprašanje istega inter-pelanfa o uradniškem vprašanju, je odgovoril dr. Kukovee, da bo v kratkem predložena pailamentu nova službena prasrmatika za vso državo.
Dr. Reisman je prosil pojasnil o raznih zunanjepolitičnih zadevah. Minister je glede Baroša poudarjal, da je on preprečil 121etno pogodbo za skupno eks-plontacijo. Sedaj zadeva počiva. Zavedati pa se moramo, da naša mednarodna pozicija ni najboljša. A Bratoš je interpe-liral. kaj je vlada storila, da zaščiti naše brate v neodrešeni domovini. Dr. Kukovec jo odsroviiril, da so bili opetovano Izvršeni dipiomatični koraki. Pozabiti pa ne smemo, da je to vprašanje notranja zadeva Italije. Princip neomešavanja moramo respektirati, če tudi nam srce krvavi. Tako korenito, kakor zahteva nala iavnost se da to vprašanje rešiti le na en način — z mečem.
Končno je dr. Reisman predložil resolucijo, ki izreka ministru Knkovca ter poslan-.-ema Žerjavu In Reisnerjn popolno zaupanje in poživlja ministra, da se zavzame za ustanovitev samostojne mariborske oblasti.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Predsednik dr. Rozina Je zaključil zborovanje z zahvalo e. ministru, kateremu so navzoii priredili prisrčno ova-cijo. —
Trajno dober uspeh velikega sejma
Ljubljana, 7. septembra. Tudi današnji peti dan ljubljanskega sejma je vredno nadaljevanje prejšnjih. Vee dan so se trle množice po vseh prostorih sejmišča. Novih vstopnic je bilo prodanih nad 6000, tako da se sklepa na skupen obisk okrog 10.000 IjudL
Kujičija je bila v nekaterih strokah še mnogo živahnejša nogo včeraj. Mnogo naročil so dobili Kroparji, precej stroji, veliko sklepov sta podpisali obe ljubljanski tvornici parfumerij, velik je promet z navadnimi in žtranacniuii čevlji in drugimi izdelki usnjarstva Za to stroko »o bili številni obiskovalci iz iz« ičnih in južnoiztočnib delov kraljevine. Prav znatne dobave so zaključili izdelovalci kravat in trikotaž;, in siccr poleg domačetra trga z inozemstvom. Med največjimi kupci so se p'>-javili Francozi. Tudi to smemo beležiti med velike in ponosne uspehe sejma in naše mlade industrije. Dalje so napravili velike sklepe izdelovalci kolomaza in sličnih sestavin.
Tudi nadrobna trgovina se nadaljuje v živahnem tempu. Sejmski urad ima polno roke dela. Sejmišče izgloAi kakor velik prometen trg. Tudi v mestu samem se obilo pozna dotok tujcev. Naval na stanovanja je velik, lokali
polni, neprestano drdrajo vozila p« ulicah.
Sejem je danes poselil poljedelce minii-tor gosp. Ivan Pucelj, ki si J« ogledal vse paviljone, zlasti razstavljene oddelke kmečke industrije. Tutl on ju izrekel o sejmu najbolj laskav« sodbo.
Za jutri }e najavljenih izredno mnog« posetnikov z dežele, zlasti iz Štajerec« obeta biti obisk ogromen. Promet na
železnicah je silno narasel.
•
Poseben vlak na vel esejem. Dane«
8. septembra bo vozil t Zidanega mostu v Ljubljano poseben vlak It. 43 U. del, ki bo odšel z Zidanega moetu ot M-10 In dospel v Ljubljano okoli 1L Zvočer pa bo odšel poseben vlak II Ljubljane do Celja z odhodom !c Ljub ljam ob 20. in prihodom v Celje okoli 22.
Prenočevanje tujcev. Oni stanodavet,
v Icojih stanovanjih Stanujejo tujci delj časa, nego jc to na stanovanjskih listih označeno, so naproseni, da eventualno podaljšanje takoj javijo stanovanjskemu uradu velesoima. Lo na f.i način bo mogoče preprečiti, da se tujcem no bodo nakazovala prenočišči', ki so še vnaprej zasedena.
Veliki sejem se ne podaljša
Upravni odbor Ljubljanskega velesej- j podaljša. Zaključni dan Je torej nepre-ma Je soglasno sklenil, da se sejem ae | klicno 12. september.
Bsograd, 7. septembra. (Izv.) Direktor nrada za agrarno reformo dr. Friderik L n k a n je pomaknjen v IV. plačilni razred državnih uradnikov na .lo-sedanjem mestu .Dr. Lukan je vstopil v radikalno stranko.
Trojanski atentator aretiran
i Ljubljana, 7 septembra. Kakor smo izvedeli, se jo orožništvu posrečilo ugotoviti identiteto onih dveh mož, ki sta pri Trojanah pripravila dinamltni atentat. Atontatorja sta dva komunistična rudarja. Eden je bil danes aretiran ter je VBe priznal. Aretacija drugega se pričakuje vsak čas. Z ozirom na Interese preiskave oblisti molčijo o podrobnostih.
FINANČNA POGAJANJA Z AVSTRIJO.
Beograd, 7. septembra. (Izv.) Pogajanja, ki so se vrSila Beogradu med našimi in avstrijskimi zastopniki v fl-nar"n':h vpra*. jih, so ;:nstala, ker so Avstrijci izjavili, da nimajo dovoljnili pooblastil od svoje .lade. Avo;i';,'r»:i zcilopniki so ~-:o včeraj prosili, naj se pogajanja za kratek čas prekinejo ln rotem nadaljujejo na Du. -.ju. Nrra vlada je tej želji usodila. Na Dunaju se bodo sestali obojestranski zastopnik! tekom prllmdnjesa tedna.
MILIJONSKI PODPIS INVESTICIJSKEGA POSOJILA
B"ograd 7. stptembra. (Izv.) Te dni je podpisal Indnst-ijalec Kosoblanin iz Ja-uodme 1,500.000 dinarjev investicijskega pjs-ojila.
j ITALIJA P7.0TI KARLU.
Lrgano, 7. septembra. (Izv.) Nadaljnje bivanje Karla Habtburga v Švici bi bilo, kakor poroča «Corricre delta sera», Italiji zelo i.Jiubo, in nezaže-ljeno. Madžarski bi zamosrla izposlo-vati pri Zvezi narodov v Ženevi prosto volitev kralja na Madžarskem. ZaL bi bilo dobro, odpraviti Karla ii centruma Evrope. Da se njemu ne mudi iz Švice, jo iz političnih krogov razumljivo. Ne samo mala antanta, marveč tuii Italija se mora brigati za njegovo zatočišče. Povrnitev Karla Habsburga v nasledstvene države bi lahko rrivcdle Italijo v zamotan i situacijo. Trdi se, da Kar1 ne more za.;ustlti Evrope, ker nin.„ sredstev za izdržavanje Primernega dvora. Ce je to edina ovira nje^ovesra potovanja, bo Italija dobro storila, če mu pomore do primernega stanovanja tain, kjer to žele Italija in mala antanta.
ZAČASNI VODJA ZUNANJEGA MINISTRSTVA.
Beograd, 7 s' ptembra, (Izv.) Dokler definltivno ne reši vprašanje naslednika šefa prezidija ministrstva zunanjih del, bo vodil posle za odstopivšega g. Pope viča dr. Miroslav Jankov«, šef politi« nega odseke
Zdravniški kongres
v Lfubliani

PRIHOD UDELEZNIKOV.
Sred! velikega hrupa, k! vlada sedaj v Ljubljani, prične danes popolnoma na tihem zborovanje jugoslovanskih zdravnikov. Nedvomno je ta kongres eden najvažnejših In nai/omembnejšh od Številnih kongresov, 1,1 so se vršili zadnje čase v Ljubljani.
Lidelcžnikl s<> prihajali včeraj ves dan r. raznimi vlaki, večinoma z opoldanskim zagrebškim brrov'ako;n. Mnogi od njih so se udeležili M. kongresa za operativno medicino v Zagrebu. Na kolodvoru so iih pozdravili ljubljanski tovariši, ki so jih pridno podpirali dijakl-medlcincl. Skurmo le prišlo okoli 150 zdravnikov lz Srbije, Macedonlle, Vo|-v,.-:ine, Hrvatske in SlavonlJ., Črne gore, Bosne in Dalmacije, mnogi s svojimi damami. Iz Beograda so prispeli med drugimi predsodek Ju;4..slovcnskega le-karskega društva, prof. dr. Jovan .. ič-Batui, tajnik d.Uotva dr. Štefanov Ič, šef statičnega odelenja dr. Gustav Boglč, iz Zagreba šef zdravstvenega oddelka dr. Lochert in vseutiliškl profesor dr. Cačkovič, lz Sarajeva ruski vseufiSkl pro' r dr. Sergej Sofoterov, Iz Pan-čeva narodni poslanec dr. Momči'o Iv-kovlč, lz Kumanova mestni fizik dr. Pamjotovlč, ir Slr-lln dr. Coliardžič in <!r. Nastič, Iz Črne gore štirie zdravniki.
Popodne so si gostje ogledali mesto In deloma tudi veliki sejem, zvečer pa se je vr^.il v veliki dvorani Narodnega doma pozdravni večer.
ZNANSTVENA PREDAVANJA NA
III. SKUPU JUGOSI.OV. LEKAR-SKEGA DRUŠTVA.
9. septembra dopoldne:
SPLOŠNA PREDAVANJA
1.) Dr. I. Jenko (LJubljana): Uvodni govor »Jugoslovcnsko društvo proti tuberkulozi.; 2.) Dr. L.Slolanovli (Beograd); 3.) Dr. M. /vtovM (Beograd); 4.) Dr. C. Glurslcvtt (Beograd): »Rad protlv tuberkuloze u EngleskoJ«; 5.) Dr. 2. Ruvldli (Sarajevo): »Tuberkuloza u vojsel«; 6.) Dr. f. Zivanovlt (Saralevo): »Vjera, rasa i tuberkuloza«; 7.) Dr. Veselko (C ni gora); 8.) Dr. Suijncr (Črna gora); 9.) Dr. I. Stole (Ljubljana): »Strcžnlštvo. zlasti redovno in odprta tuberkuloza.; in.) Dr. Z Lapajne (Ljubljana); »Tuberkuloza In klimat«; II.) Dr.VL Cepulii (Zagreb); »Tuberkuloza u HrvatskoJ I Slavoniji«; 12.) Dr. L.ThaVer (Zagreb): »Aplcltls«; 13.) Dr. V. Seholier (l.eysln): »Terapija tuberkuloze artcllcljclnhn pr.eumotorakson« in »O Institucijama za pobijanje tuberkuloze«.
!>. septemora poponme: STATISTIKA.
1.) Dr. O. Dogii (Beograd): »O sta-tlstlci tuberkuloze u Sloveniji (ev. celoj kraljevini«; 2.) Dr. I. Barai (Beograd): »O tuberkulozi u Srbiji«; 3.) Dr. Pl. Joi-Ui (Novi Sad); -O tuberkulozi u Vojvodini«; 4.) Dr. M. Crvenac (Varaždinj: »O tuberkulozi u županiji varaždlnskoj«;
5.) Dr. I. U. Dotteri (Sibenik); »Stati ilka tuberkuloze u Dalmaciji«; 6.) Dr.
0.	Kralec (Mubljana): »Statistika tuberkuloze v Ljubljani v zadnjih 10 letih.
KIRURGIJA.
1.)	Dr. D. M. JovčU (Beograd); »O leče-nju kirurških tuberkuloza«; 2.) Dr. fr.
Dergane (Ljubljana): »Konstltuclja in terapija klrurgične tuberkuloze«; 3.) Dr. M. Cernii (Maribor): »O klrurglčnl trebušni tuberkulozi«.
INTERN1. 1.) Dr. S. Smcdcrevac (Beograd); «Kon-stitualno I kontagiumlstlčko slivatenjc tuberkuloze«; 2.) Dr. I. U. Dotteri (Šibe-nik): »Tuberkulin u dlagnostlčnom, pro-gnostlčnotn I ternpevtičnom pogledu«; 3.) Dr. Volavšek (Ljubljana): »Ambula-torlčna tuberkulin - terapija«; 4.) Dr. Ilaus: »Nova smer v boju proti tuberkulozi«.
10. septembra dopoldne.
DERMATOLOGU A.
1.)	Dermatolofka sekcija I. L. D.: »Razprava o tuberkulozi l.ože in lupusu«;
2.)	Dr. Mušek (Zagreb): »Tuberkuloza sluzokože«; 3.) Dr. ClOek (Zagreb); »Tuberkuloza kože«; 4.) Dr. Farkaš 'Zagreb): »Organizacija suzbilanja lupusa».
Predavanja trajajo največ 15 minut;
diskusija v debati samo tri minute. •
POZDRAVNI VEČER V NARODNEM DOMU.
V veliki dvorani Narodnega doma so jo ob sviranju godbe dravske divizije |kh1 vodstvom kapelnika dr. Corlua kmalu razvila prijetna družabna zal»a-va. Imenom Slovenskega zdravniškega društvp jc pozdravil poste predsednik dr. Vinko Gregor i C, ki se je v svojem kratkem govoru spontlnjil ustanovitve Zdravniškega bralnega društva v Ljubljani, iz l<aterega so je jiozneje razvilo stanovsko zdravniško društvo, ki praznuje ravno dam« i0-lolnico svojega obstoja. Jugoslovenski zdravniki vseli plemen so so ponovno sestajali na kongresih v Sofiji, Beogradu in Ljubljani, toda takratno razmere jim niso dovoljevale, da bi dali duška svojim notranjim Čustvom tako, kakor bi želeli. Svetovni j>ožar je sedaj odstranil vse ovire, ideje bo postali dejanje. Jugoslovansko lekarsko društvo rii samo stanovska organizacija, ampik ima tudi namen, da javno svedoči narodno enotnost in edinost Srbov, Drva tov in Slovencev. Opozarja, da je le v slogi moč in zaključi svoj govor z vzklikom. Dobrodošli!
Zahvalil se je predsednik Jugoslovanskega lekarskega društva, prof. Ir. Jovanovič - Batut lz Beograda, ki je naglašal v svojem govoru, da dolžnost zdravnikov ni samo. da pokažejo javno. kako se čuva edinstvo, amj>ak tuli, tla vpoznajo vse dobre in slabe lastnosti naroda in iztrebijo, kar jo škodljivega. Izražal je svoje veselje, da je na stara leta doživel uresničenje svojih dijaških sanj.
tunino potrebam naroda. Revizija ustave naj so IzvrSi sporazumno med vsemi tremi plemeni tako, da so no bo oviral razvoj posameznega plemena«.
Nato je žu(win pristal na to, da naj s« o priliki narodnih praznikov razobeSčajo na občinskih poslopjih vedno samo državne zastava, ali pa zastave posameznega plemena.
Vsled odloka pokrajinske uprave v Ljubljani ee je vrnil mestni občini šolski
wfern£, U ga je ohJtnft te piOf zeta. ! predlog finančnega odseka je bilo sklenjeno, naj se takoj prifino pobirati zviia-ne občinske doklada.
Obrtni razstavi se dovoli podpora po zaključku razstave. Asfaltiranje trotoar-Jev je že pričelo, vendar pa računi presegajo določeno vsoto za 630.000 K. Potem, ko je bilo reč oseb sprejetih v občinsko zvezo, je bila javna seja zakljn-čena in je sledila tajna.
Mariborski obiinski svel
Maribor, 7. sepremora.
Sinoči se je vršila ndna seja občinskega sveta, ki ie trajala do pol 24. ure.
?.npan g G čar je poročat o svojih službenih obiskih pri ministrih povodom , pogreba N,i. Veličanstva kralja Petra Ve likega. Interveniral je glede inkorporaci-je predmestnih občin.
Mestno blagajna, izkazuje 100.527 K dobička iz uničenja mestnega drobiža. Socijalni demokrati so predlagali, da naj mestna občina po 'ljubljanskem in zagrebškem vzgledu zgtadi nO stanovanj za svojo uslužbence ln odpošlje v stanovanjski urad 3 svojo zastopnike. Banke in mili-"' \ jonska podjetia naj se prisili, da grade. Foci.ialistl so dalje zahtevati, da naj so pri vojaSki oblasti izposluje, da nastani '"< podčastnike in častnike po vojašnicah, ! kjer je dovolj prostora- Vojnem p mini-
strstvu pa naj se ponndi v odkup mestna
vojašnica in sicer za 120 milijonov. Predlogi so bili odkazani stanovanjskemu odseku. Ista stranka jo predlagala reorganizacijo tržnega nadzorstva. Obsojalo se je postopanje mesarjev in predlagalo ustanovitev mestno mesnice.
Nato so priSli klerikalci s svojo znano avtonomistično resolucijo. Njihov zastopnik dr. Leskovar je naglašal, da jo sedanja ustava slaba in enostranska, ki ne priznava Slovencem tega, kar bi radi, namreč samostojnost itd. Odgovarjala sta rnu za demokrate dr. Sernec, za narodne socialiste pa Dekleva, ki sta naglaSala, da bi klerikalne zahteve pomenile razpad države. Socialni demokrati so se izjavili za revizijo ustave, a proti razdražen^ vseh treh plemen. Predlagali so sledečo resolucijo, ki je bila tudi sprejeta: »Stoječ neomajni na stališču ujedi-njenja vseh treh plemen, zahteva mariborski občinski svet revizijo ustave, ki ne odgovarja političnim, socialnim in kul-
Po svetu
—	Nove čete za Gornjo Slezijo. Za
Gornjo Slezijo določeno čete so zapustile rensko [»krajino. V nedeljo je odšel en bataljon angleško - irskih čet In poltff teh so odšli še štirje vlaki s francoskimi četami. V ponedeljek zjutraj so odpotovale zadnje čete r Gornjo Slezijo.
—	Proglaa III. Internacijonale. Kot so poroča iz lielsiiigforsa. je izdala III. inteniacijonnla nov proglas na svotov ni prolutarijat v katerem pravi, 4a .10-čejo zavezniki pod pretvezo (»moči stradajoči Rusiji uničiti sovjetsko vlado. Proglas je najierjeii v prvi vrsti proti Franciji, katnri se očita, da |*)ši Ija v Gornjo Slezijo vojaštvo in milnici jn za napad na sovjetsko vlado. Proglas ajielira na ves proletarijat, naj opusti miliiaristične tendence ln naj resnična jiomaga bednemu prebival nt vu Rusije.
—	Take Jonescu o romunski zunanji politiki. Romunski zunanji miniatur Take Jonescu je izjavil sotrudniku »Potit Journala« mod drugim: Vpraša-njo Carigrada in morskih ožin je ev-rojmko, ali bolje rečeno, svetovno vpra Šanie. Tega vprašanja torej ne morejo rešiti le posamezne države, ki se zan, intereslrajo, Romunija zastoj« mnenje, da morajo morske ožine ostati svobol-ne. Nikoli še nisem čul, da namerava Grška okupirati Carigrad brez privoljenja velesil. Romunija je odojirila po sevreški mirovni pogodbi urejen režim v morskih soteskah. Romunija živi z Rusijo v miru, saj so vsa teritj rijalna vprašanja med obema državama rešen.. Romunija ne bo nikoli dojmstlla kake diskusije o pripadnosti Bosara-bije.
—	Komunizem v Švici. Bazelska komunistična centrala je na skujiščini stranke sklenila ustanoviti neodvisno komunistično stranko za Švico.
—- Rovilucljonarni pokret v Španiji. Vesti iz Pariza javljajo, da se opaža v celi Španiji revolncijonarni pokrot vsled dogodkov v Maroku, ki so pokazali popolno neeposobnost vlado m režima. V državi bi moglo priti do katastrofe, ako vstaši osvojijo Mollilo. NemšKi tisk izjavlja, da so vse te vesti tendencijozno in pravi, da bi bil Franciji zelo dobrodošel prevrat v Španiji.
—	Novi poljski poslanik v Berlinu.
Dosedanji podpredsednik poljske delegacije v Gdanskera dr. Madejski je imonovan poljskim poslanikom v Berlinu.
—	Strajk ameriških rudarjev. »Deut-
seho Aligeme'ine Zeitung« javlja iz VVa-shingtona: Strajk rudarjev v zapadui Virginiji ima komunistični značaj; rudarji «o povsod izobesili rdeče zastave. Delavstvo je skušalo pošiljati v svet brezžične vesti ln je zgradilo v ta namen posebno radiopostajo. Razen tem so izdali proglase, v katerih te obračajo na delavstvo Ameriko, da jih podjiira in da so jim pridruži v borbi proti vladnim četam. Do sedaj jo prišle 40.)0 virulnih čet. da napravijo red. Strajka se udeležuje 70.000 delavcev, ki so odklonili z vlado vsaka pogajanja.
Politične beležke
4- Zakon o ministrski odgovornosti.
Predcsduik šeste sekcije zakonodajnega odbora, dr. Z e r j a v, je posetil ministra za izenačenje zakonov ter ga zaprosil, da sproži vprašanje glede izdelave načrta zakona o ministrski odg> vornostl kakor tudi vprašanje glede načrta zakona o centralni upravi.
-f SKS in nadomestne volitve v Ljubljani. Kakor javlja »Kmetijski list«, s«j Samostojna kmetijska stranka nadomestnih občinskih volitev v Ljubljani ne bo udeležila.
-f StambuIIJskl o komunistični zaroti na Dalkanu. Iz Sofije se brzojavni poroča: Po povratku v Sofijo so ministrski predsednik Stambulijski nahaja na svojem jiosestvu. Novinarjem, ki i-o ca posetili, je glede komunistov izjavil: Zaznali smo. da so komunisti najiravili načrt, kako bi zrevolur.ijonlra.li cel Balkan. Prevzeti hočejo vlado v svoje roke, čim spravijo v svojo oblast Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo. Razkrita je formalna zarota, da se jugoslovanski parlament [>oženo v zrak.
Popis Živine in votli
Ministrstvo vojne mornarice je na pet], lagi sklepa ministrskega sveta z rani! som z dne 18. avgusta 1921 Por. F, j^i
br. 15.421 odredilo, da so Ima v meseca septembru in oktobri 1921 nadaljevat) lansko leto oklnjenl popis živine In vozil za potrebo vojske. Za ta popis osta. nejo v veljavi določbe, ki so bile izdaa, lansko leto. Popis bodo vršile vojaik« komisijo, ki prično poslovati okrog tj septembra, Podroben načrt bodo Izdali komande vojnih okrugov.
K tema je pripomniti, da zahteva trajna državna potreba ta popis živino j vozil za organizacijo našo vojske, da t« v primeru potreb« vsaka vojaška edini« takoj dobila potrebno vprežno živino in vozila, daljo, da se pri tern popisu nlko-rnur ne bo odvzela živina, ampak samo popisala in stavila v razvidnost, fcivino bi bilo treba oddati samo v primeru morebitne mobilizacije vojske, in sicer takrat eamo proli pravični odškodnini, kakor to določa člen 40 naPe nstave. Ker je država sano skupnost državljanov, ki se mora, ako trnki vsi ekupaj posts-riti v bran. ja dolžnost vsakega držar. ljana, da priglasi tu ta primer svoio ti-vino in vozila državnim organom, ki se predvsem poklicani skrbeti za obrambo države, t. J. vojaštvu. Zigosanjo živin« je sploh odpravi'eno in so nikomnr v«? no bo žigosala živina. Popis se vrSI samo v zgoraj obrazloženi namen. Ljudstvo naj so ne pusti beirati in zavajati hnjsk«. čem in drugim državi sovražnim elementom. ki bi sinrda poizkušali drage ps voriee ta vesti trositi.
Šport in turistika
ŠPORTNI TEDEN.
(Prvi dan).
Včerajšnje tekmo so pokazale, da so nai! športni klubi v dobi od lanskega športnega tedna res pridno delali. Doseženi uspehi nadkriljujejo lanske skoro v vseh točkah Razveseljivo je, da se kaž« vedno večje zanimanje zlasti za lahko atletiko, ki je brezdvomno najbolj zdrava športna panoga.
Rezultati včerajšnjih lahkoalletičnih tekem na prostore »Ilirije* so:
Tek na 100 m: 9 tekmovalcev v 8 skupinah. Najboljši: Stanko Porpar (Primor-
je) U.9 set, Josip Benel (Ilirija) 13.1 in	__
Gustav Stare (Primorje) 12.8. Finale da- j Srpska banka 700 — 705.
flor s a
Zagreb, devize- Berlin 209 — tlS, BukareSta 210 - 220. Milan Izplačilo 840
—	RB0, ček S tO - 842. London 72S. New. vork izplačilo 101. ček 194 195, Pa. ris 1300 — 1500. Praga 210 — 247, Švica 3300. Dunai 15.85 -- 16.05. Budimpešta 46. valute: dolar 192 — 103, avstrijske krone 17-18, nihlji 20 - 22, funti 715
—	720. napoleoni 650 — 658, marke 208
—	509.50, Ure 830 - 835 ,
Banka za Primorje 775. Trg. obrtna banka 235. Ilrv. eskomptna banka 635 — 655 Jadranska banka 1875. Jugoslovenska banka 485 — 491 Ljub. kreditna banka 820 - 830. Narodna banka 520 — 580. PraRtodlona 5020 — 5070.
nes ob 16.
Tek na 200 m: 7 tekmovaleov v 8 skupinah. Najboljši: Terpar S4.1, Benel S4.6 in 8tarc 25.2 Finale danes ob 18.
Tek na 1500 m: 13 tekmovalcev v 8 skupinah. Prvi Ljubo Vidmsjer (Ilirija) 4 :48, dragi Ogrizek (9. U. Maribor) 5 •. 8, tretji Baje (Lj. 8. K.) 5:5.
Met kopja: 7 tekmovalcev. 1.) Vidma jer 34.33 m, 2.) Josip Deklova (Primorje) 32.2, 8.) Ludvik Gruden (Uermes) 81.55.
Met tiroglje: Zivoslav Proti« tPrimor-je) 10.615 m, Dekleva 9.015, Slavko Pretnar (Ilirija) 9.485.
Skok v višino c zaletom: Benel 150 cm Jos. Pavllč (Jadran) 145, dr. Leo Vučina (Lj. S. K.) 140.
Skok v višino c mesta: Pretnar 125, Vučina UI cm.
Sofcolstii vestnih
Sokol v Pollu. Drug! lavni nastop Sokola v Polju se preloži zaradi državnega žalovanja na nedoločen čas. — Odbor.
Nov sokolski dom. Poslopje bivšega Schulvereina v Št.Lenardu v Slovenskih go.lcah se preuredi za sokolskl dom ter se koncem prihodnjega mcscca Izroči svojemu novemu namenu.
Sestava kombiniranih moštev nogometne tekme dne 8. t. m. (Službena objava LNP.) Ob pol 16.url Igrata sledeči mošt-!505.50 vi: Soklič (Ilirija) — Pogačar, Kane (Ilirija) — Pevalek I! (Ili.ija), Pečnlk (Svoboda) B.„„ar II (Sparta) — VVeibe!, Pevalek I (Ilirija). Somer (Jadran), Grilc, Splllia! (Ilirija); — Skrblnšek (Sparta) — Stciner (Jadran), Jeras (Sparta) — Slamlč, Birsa, Zuchiattl (Primorle) — Kotnik, ZargaJ, Neka (Sparta) Trnovic (Primorje), Zargaj (Sparta). — Rezerve: Bregar I, Držaj (Sparta) Bano (Primorje). — Sodniki: pr-o tekmo vodi g. Vodi-šek, drugo g. Betetto. — Moštva in rezerve morajo bit točno ob 13. nri v garderobi SK Ilirije. S seboj Imajo prinesti vso opremo razen sveatrov, hlačke bele. Tekma reprezentanc mest LJubliana-CelJe se vrši kot druga tekma.
Ooranln 600. Outman 1350 — 1400.	-'
Mar. Sumska industrija 600. Nailfika Industrija drva 505 — 519. Slavonija 495 — 505.
Beograd, valute: dolar 48, funti franki 865, leji 58, marke 52.50, de vi ze: London 182. Pariz 868, Ženeva 81« Solim 243, Dunaj 3.97, Berlin 62.50. Pia ga 59, Milan 211.
Dunaj, devize: Zagreb 628 — 6!! Beograd 2507 — 2527, Berlin 1312 -1318, Budimpešta 2965 — 2995, Bukare »a 1810 — 1320, London 4460 — 44S< Milan 5180 - 5182, Newyork 1200 -1204, Pariz 9180 - 9170, Praga 1492 -1498. Sofija 9225 — 9325, Varšava 28 — 805, ZOrieh 20.775 — 20.825, vali te: dolarji 1187 — 1191, marke 1303 -1359. funti 4430 — 4450. francoski ftnr kl 9080 — 9120. lire 5160 — 5180. d narjl 2497 — 2517, poljske marke 82 -34, leji 1309 — 1319, švicarski frani 505.50 — 206, češke krone 1487 — 149! madžarske krone 300.50 — 803.50.
ZOrieh, Berlin 627, Newyork 587, Loi don 2179, Pariz 448J, MIlan 2540, Pras 705, Budimpešta 140, Zagreb 300, Bi karoSta 642, Varšava 017. Dunaj 062, a' atrijske žigosane krone 054.
Berlin, Italija 40G.05, London 348.15-348.85, Nevrvork 940 25 — 942.25, Par 717.75 — 719.25, Švica 1P05.85—1008.6 Dunaj 983 - 987, Praga 112.60 — UM Budimpešta 2227 — 2288.
SLOŽNO DEIO SPAS! NAROt ZATO BODIMO SLOŽNI V DEL' ZA JUOOSLOVLNSKO MATICC
Hantoorsko pismo j
Pred gledališko sezono. — Umetniška razstava. — Obrtna razstava.
Beli plakati naznanjajo začetek gledališke sezone. S tem je storjen menda konec »krizi«, ki jo je preživljalo mariborsko gledališče že celo lansko sezono. Se zadnji čas so i>o mestu krožile govorice, da vpra!nnje ravnateljstva še ni definitivno rešeno in da ° lio otvoritev sezone zavlekla mogoče še za par mesecev. To se pravi zopet par mesecev zgubljenih sama zaradi osebnih vprašanj. Zato je Maribor z veseljem pozdravil oznanilo o novi sezoni, ki se otvori snvJi tega mcscca. Rovnateljsko mesto je prevzel gospod Bratina.
Z njegovo osebo se bo vrnilo v gledališče zopet zaupanje občinstva, kar jo pred vsem potrebno. To zaupanje jr bili z lanskimi dogodki zelo oma-jnn > ker se je zdelo, da služI gledališč- v osebne namene. Gosp. Bratina ie mariborskemu občinstvu znan iz pr-rn sezone, znali smo eeniti njegove
zmožnosti in smo prepričani, da bo imel tudi kot ravnatelj sprotno roko. Okoli njega so se zbrale vse glavne sile lanske sezone, tako da bo razpolagal z dobrim ansamblom.
Gojila se bo drama, opereta in maln opera. Na repertoarju je tudi precej slovenskih del, kar je prav; obetajo se tudi štiri slovenske novitete. Skratka: sezona se pripravlja in bo pravočasno otvoriena.
Mislimo, da je bila to prava rešitev ln želimo gosp. Bratini, da bi se pod njegovim vodstvom mariborsko gledališče zopet, povzdignilo in vršilo svojo veliko dolžnost v našem obmejnem mestu. Ravnateljstvo bo izdajalo list »Drama« ki naj bo nekak posredovalec meri gledališčem in občinstvom. Tako začenjamo tretjo sezono z novimi na-dami.
*
Dva člana »Umetniškega klnba Gro-har», Vidmar in StipiOvšek, Bta priredila svojo posebno razstavo. Po tem. kar srni videli na prvi razstavi, smo gledali na ta nastop dveh mladih umet-
nikov nekoliko skeptično. Toda naši dvomi so izjiajali iz splošnega sedanjega razpoloženja, ko vidimo povsod nove jioskuse pa malo novih razkritij, ki bi kazala j>ot v bodočnost.
Razstava je bila otvorjena v nedeljo in jo prišlo k otvoritvi precej občinstva, Umetnika sta nar>oinila s svojimi deli vsak svojo sobo. Razstava nas je prijetno presenetila.
V Vidmarju so razvija — po našem mnenju — predvsem grafik — in bo na tem polju ustvaril lahko še kaj dobrega. To kaže skujiina »Pori klati-ci», ki si je v njih začrtal prav tako svojj osebno noto, kakor n. pr. Kralj v svojih ciklusih. V Vidmarju je še nekaj revojueijonarja — ali morebiti še mnogo — ki hoče razbijati stare svetove in kazati nove. V nekaterih slikah se ti zdi. da vidiš koketiranje s kubizn on. In futurizmom — ln vendar začutimo tu nekaj našega, samoraslega in svojega, tako da pričakujemo iz. vsega tega nekaj novega in lejioga.
Še bolj nas je presenetil g. Stiplov-šek: na prvi razstavi je imel par slik,
ki še niso kazale jasne poti in so ce zdele skoraj posnetki. Sedaj imamo pred seboj umetnika s popolnoma jasnim programom: našel je svojo tehniko in svoje barve in je ustvaril nekaj slik, ki zadržujejo naš pogled in čutimo, da je v njih precej mlade umetniške sile. Predvsem so kaže bodoči mojster v barvah in če pojde fant najirej, se nam zdi. da bo prodrl, seveda bo treba še šole. 7. razstavo smo torej zadovoljni In bi jo bilo zanimivo primerjati s sočasnimi pojavi v Ljubljani. Priporočamo jo vsem. ki se žMe prepričati o tem, da prihaja v našo vpo-dabljajočo umetnost tudi tu nekaj novega.	^
Priprave za obrtno razstavo so v polnem teku. Ako Ljubljana slavi te dni triumfe s svojim velikim semnjem, naj se ji pridruži Maribor vsaj s svojo malo razstavo. Sicer ne bo tako majhna. niti tako skromna, kajti Maribor ima na tem polju marsikaj pokazati. Mislimo, da bodo obiskovalci prav presenečeni sledali tc zaklade domače
obrti in morda bo celo Maribor s- le t tej razstavi spoznal sam svojo zaklat
Plakat ki naznanja razstavo, na kaže dečka, ki nosi na rami bruno zgradbo. Tudi nam se zdi ta razsta eno onih brun, ki jih danes polagar r.a nadaljnji razvoj svoji industriji obrti. Najprej jo treba pregledati k imamo, kaj zmoremo — potem boi mogli nadaljevati: česar nimamo, to bomo ustvarili. To je pot k gospod; ski samostojnosti.
Vemo, da bo ravno Maribor pos važno gosjiodarsko, obrtno ta lnf atrijsko središče. Naša stara doma obrt, ki je živela stoletja v starem > riboni ob Dravi, sc morajo seveda sj polniti in povzdigniti, da bo zmož vsake konkurence. V tem oziru nam razstava podala primeren oregb Maribor «topi torej s polnimi silami počitnic v jesensko sezono. —nh
Domače vesli
« Minister dr. Kukovec v Zagrebu.
V torek je poselil Zagreb dr. V. K u jovet, minister ta socijalno politiko, pri [loverjeništvu za socijalno skrbstvo ge je vršila konferenca v zadevi rtano-Tanjikega vprašanja. Konferenco so se odclcZili zastopniki zveze denarnih zavodov, zvoze industrijcev, trgovcev In obrtnikov, trgovske zbornice, splošne delavske zveze, zastopniki javnih in privatnih namcčšcncev tor hišnih posestnikov. Na konferenci ae jo razprav-ljalo o vseh vprašanjih, ki so v zvozi 9 stanovanjsko naredbo. Gospod minl-tter je zaslišal vsa mnenja tor je obljubil, da bo pri roviziji naredbo, ki je predložena zakonodajnemu odboru. v|K>števal na konferenci stavljene na-ivete.
•	Minister Spaho si je v torek ogledal nekatera Industrijska podjetja v Mariboru in v Dravski dolini, kjer je »lasti občudoval veliko tvornico dušika v Rušah t njenimi modernimi napravami in pa ogromno električno centralo na Fali. Popoldne se Je minisur i br»ijvlakom odpeljal v Zagreb, kjer ostane dva dni, nakar se vrne v Beograd.
•	Vojaško napredovanje ministrov.
Iz Beograda nam |>oročnjo: Minister ta-obračaja dr. Ilrsta M i 1 e t i č, minister za šume in rudnike dr. Henrik K r i z-B- a n ter minister za trgovino in Industrijo dr. toehmed Spaho ao imenovani zi kapetane I. razreda v rezervi.
•	Odlični gosli v Ljubljani. Včeraj opoldne se jo pripeljal v Ljubljano minister poljedelstva g. Ivan PucolJ. 2 njim so so pripeljnll: šef kabineta Miloš gtibler, načelnik živinorejskega odil >1-ka v kmetijskem ministrstvu dr. Mi-trovi6. referent za Slovenijo v ministr-Itvu ta agrarno reformo dr. Tašncr, poflantl radikalne stranke: dr. Voii-»lav Janjlč. dr. Nikola Ristič In M Tajšid, poslanci temljoradniške stranke: Stevo Benln, Risto Ojoklč ln Simn Krstič ln poslanec Milan Miloradovlč iz Poža evea. član kluba samostojnih seljakov. Odlični posfi so posotlll včeraj ljubljanski veliki sejem In so udeleže danes kmetijskega tabora na Bledu In tamkajšnjih prireditov.
•	Vpoklic rezervnih častnikov. Komandi ljubljanskega vojnega okrožja razglaša: V«I v našo vojsko sprejeti rezervni oficirji suhozemske vojske ln mornarice, ki bivajo na ozemlju ljubljanskega vojnega okruga, se poživijo-jo, da so dne 18. septembra ob 8. uri javijo pri komandi ljubljanskega vojnega okruga v Ljubljani (v Vojvode Mišiča vojašnici) v svrho nastopa en.»-dnovne vežbe, da polože ustmeno In eismeno prisego kralju Aleksandru I. fn domovini. Vsak naj prinese a eeboj lig a svojim monogramom.
•	Kongres dobrovoljcev 8. septembra. Občni zbor Saveza za Sloveuijo re začne v veliki dvorani Mostnega doma ob 9. dopoldne s sledečim sporedom: Pozdrav predsednika. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročilo ol-bornikov ln revizorjev. Absolutorij. Volitve norega odbora. Sprememba pravil. Samostojni predlogi in slučajnosti. Popoldno ob 15. nadaljevanje občnega zbora. Ob 20. uri družabni večer v gostilni Lozar na Sv. Jakoba trgu. Dne 9. septembra ob 9. dopoldne konferenca delegatov čeholovenskih organizacij pod vodstvom brata K4-para in delegatov oblastnih savezov v mestni posvetovalnici. Zvečer intimni večer delegatov v rostavracijl Narodnega doma. — Odbor.
•	Profesorsko društvo — sekcija LJubljana vabi svoje Slane k rednemu občne mu zboru, ki se bo vršil v petek dne 9. septembra ob osmih v risalniei I. državne gimnazije v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Poročilo odbora. 2.) Volitev novega edbora. 3.) Določitev roferatev, predlogov In delegatov za zagrebški kongres. Pododbori naj po §§ 81 in 82 pravil, določijo delegate za kongres ter na) prine-so zanesljivo na občni zbor Imenik vseh članov svojega pododbora. 4.) Samostojni predlogi. 5.) Slučajnosti.
•	H. kongres profesorskega društva kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, 19 bo vršil v Zagrebu od 25. do 27. septembra 1921 s sledečim dnevnim redom: 1.) Otvaranje kongresa. 2.) Pregled pu-Mmoči.ia deloma. 3.) Konstituiranje kongresa. 4.) IzvoStaj o radu glavne uprave.
6.)	Pretres nacita. Poslovnika profesor-skog druStva. 6.) Predavanja: a) Srelnia škola i izbor zanimanja; b) obuka fizike I fizikalne zbirke; c) o nastavi crtania.
7.)	Predloži glavne upravo i po'edinih članova. 8.) Izbor novih članova glavno uprave. 9.) Odred,jlvanje mesta za III. kongres 10. Pregledarije škola i prosvetno kulturnih ustanovi u Zagrebu. 11.) Izlet n Ljubljana.
•	Imenovanje v državni službi. Za nadzornika obmejne veterinama postaje s sedežem v Mariboru je imenovan vladni svetnik A. K o r o P e c, doslej inšpektor t poliedelskem ministrstvu.
•	Razpisana služba. Ministrstvo poljo-privrede l voda razpisuje mesto šefa generalne inšpekcije voda za Dalmacijo v Splitu. Pogoji za kompotenco v »Urad-ecm llstn«.
•	Smrtna kosa. ITmrli so včeraj v LJubljani: trgovec ln posestnik Blaž Jeson-ko, bivSl gostilničar pri železniškem mo-itu r Vodmatu Fran Debelak in gospa Marija Kernc. Bodi Jim ohranjen blag iMraln.
*	Odlikovanje. Zlate kolajno Mflola
Oblliča ta hrabrost Je prejel progovnl mojster ▼ Laikom, Stanko 81 a n 16, katero odlikovan |o si je pridobil kot do-brovoljoo v bojih na solunski fronti.
*	Prošnje sa podaljšanje osemurnega delovnika. Ker sa le vrinila v notico pod tem naslovom pomota, opozarja pokrajinska uprava, oddelek za socialno skrbstvo, da se morajo proSnje za podaljšanje osemurnega delovnlka kolkovati t kolkom za dva dinarja, priloge s kolkom pa BO par in ta rešitev prošnje je priložiti kolok ta pet dinarjev.
*	Vožnje za polovično ceno za državne usluitence. Ker se bodo stalne legitimacije glede polovične cene za železniške vožnje državnih uslužbencev izdajale šele meseca januarja 1922, so železniške direkcije pooblaščene, da izdajo legitimacije za polovično vozno cono Še dvakrat vsem onim osebam, ki so navedene v dotični naredbi. Prošnje je kolkovati s kolkom za 5 dinarjev.
*	«Glaa Naroda* bo zopet Izhajal. U Sarajeva poročajo, da bo v kratkem začelo topet Izhajati glasilo demokratske stranke »Clas Naroda«. List bo zaenkrat izhajal kot tednik.
*	Kolo Jugoslovanskih sester. Kot u-stanovnika Kola Jugoslovcnsklh sester so vpisale magistratne uradnice g. dr. Ivana Tavčarja ▼ počaSčenje njegove 701et-nlee.
*	Trgovinski minister dr. Spaho In ženska domača obrt. V soboto popoldne si je ogledal gospod minister ta trgovino In industrijo dr Spaho razstnvo ženskih ročnih del. katero Je priredil Osred nji tavod ta žensko domačo obrt t LJubljani v poslopju «KmotIjske družbo« na Turjaškem trgu St. 8. Gospod minister je več reči nakupil In se Je Izrekel telo pohvalno o razstavi. Razstava }• v času Velikega sejm* v Ljubljani vsak dan odprta bretplačno od 8. do 12. ure In od 14. do 17, ure.
*	Pristojnost za razsojevanje poselsklh zndev pripada v zmislu določil 85 24 In 28 naredbo celokupne vlade t dne 18. Junija 1921 novega poaelskega reda mestnemu magistratu. Vsled tega naj se v Ljubljani stranke odsloj naprej glede sporov, ki nastanejo Iz službenega rat-merja, obračajo na mostni magistrat (jo. spodarskl urad) In ne več na policijsko ravnatel:stvo. Isto volja ta Celje, Maribor ln Ptuj.
*	Zborovanje hišnih posestnikov. Zbor delegatov Pokrajinske zveze druStvahlS-nih posestnikov »a Slovenijo v Ljubljani ima sejo v nedeljo dne 11. septembra dopoldne ob pol 11. url v društveni pisarni Solenburgova ulica St. 5, I. nadstr. Obravnavalo se bo med dr. o vloženem protestu proti nr.vl stanovanjski naredbi ln pravilniku o Izpopolnitvi organizacije, kongresu hiSnih posostnlkov v Beogradu ter o protestu proti odpravi plačilnih nalogov ta direktne davke Vsako dniStvo. oziroma mesto naj pošlje na sborovanje vsai enega zastopnika.
*	Naše poštne razmere. Tožijo nam: V času, ko je Veliki semenj v Ljubljani, bi človek mislil, da bo pošta brezhibno In točno funkcijor.lrala, pa glej ga spaka, pismo, kl je bilo oddano v soboto dne 3. septembra na glavni pošti ob 8. uri dopoldne e srečno prlromalo v torek dne 6. Beptcmbra na Mestni trg, torej je to dalje, kakor v London, kamor pismo dospe v treh dneh.
*	Zdravilišče Dobrna pri Celju prevzame prihodnji petek ali soboto zdravstveni odsek v Ljubljani na podlagi na-redbe ministrstva za narodno zdravstvo.
*	Celjska policijska kronika. Mestnemu uradniku Radu BaSu je bila v pisami ukradena listnica, v kateri je imel 1200 kron denarja Tatvine jo bil osumljen brezposelni trgovski pomočnik Fran Oto ropcc iz Medvedjega sela, ki je bil isti dan pri njem v pisarni v vojaški zadevi in Je nenadoma izginil. Ko so ga aretirali, so v resnic! na£II pri njem velike vsote denarja m tudi listnico, kl jo jo ukradel Bašu Domneva se, da ima Oto repec na vosti še več grehov. — Čevljarskemu mojstru Štefanu Strašoku je bilo spomladi in poleti ukradeno za preko 10.000 K usnja, čevljev in drugega blaga. Policija jo dognala da je izvršil tatvino njegov prejšnji pomočnik Josip Gabron v zvezi s pomočnikom Filipom GolavJe-kom ln Ivan Vidrihom. Vsi trije so bili oddani v zapore okrajnega sodišča. — Radi vlačugarstva jo bila aretirana 17-letna brezposelna uradnica Frančiška Rntar, zaradi javnega nasilstva in težke telesne poSkodhn pa Ivan Jagcr iz Sv. Jurija eb južni žrloznici. Jager, ki Bta ga redar Pipan in nadredar Marvin mirila, se je ohnaSal proti n'ima sknrno suro vo In nasilno. Nadredarla Marvlna jo sunil tako, da jo padel na tla In si zlomil pri tem desno nogo. Nasilneža so zaprli v zapore okrožnega sodišča, Marvlna pa prepevali v bolnico.
*	Shod glavnth tobačnih založnikov v Mariboru. Dne 11. septembra se vrši v Mariboru 'hod vseh glavnih tobačnih ta-lnjnikov Slovenijo v restavraciji »Maribor« oh 11. nri dopoldan.
*	Rrgtdacl.la Pollskave. Občine Dravskega pol!a so poslale ponovno vladi p«-tlelio 7.1 rejrulnciio potoka Pollskave. Od Prararskega do St, Vida je močvirje, ker voda nima odtoka. Pedal se je proSml ugodilo. Inženjerji žo merijo novo strugo in delajo načrte.
*	Oskrba mesta Zagreba i živežem. Urednik »Novosti« je Ime! t vladnim ko-mlsatlem Petri kotu. kl vodi upravne
posle sagreMke občine, razgovor e ukrepih za oskrbo mesta Zagreba t livežem. Vladni komisar Petrik je med drugim Izjavil: Zagotovili smo rodno dobavo masti It Banata ter smo že poslali potrebne posode ta prvo pošiljko. V Banat Je odpotoval mestni uradnik, kl bo vodil ml pravo. Dobavna cena tnaSa 50 kron ta kilogram. Obenem smo se obrnili na pokrajinsko upravo t Intervencijo, da nam naSI velepioducenti rezervirajo gotovo množino mast) za aprovizacljo mesta Zagreba. Poskrbeli smo tudi ta moko. Nabavili smo le 21 vagonov pSonl-čne moke, t tiru pa j« nabava nadaljnjih 1B vagonov dobre banatske pšonl Čno moke. Dobavna eena 15 kron za kilogram. Sklenjena je pogodba ta dobavo kri tnplrja po 2.20 K ta kilogram loco kolodvor Zagreb. Zagotovljena je tudi dobava fižola po 5 kron kilogram In to-lja ro 8 kron kilogram. Ker se opaža, da trgovci skrivajo riž, se bo nabavilo več vagonov riža te' s tem parallziralo špekulacijo. Obrnili smo se na vlado t nujno zahtevo, da se ustavi nadaljnji Izvoz živih svinj. Tudi glede drva ta kurjavo se bo potrebno ukrenilo. Jasno pa Jo, je omenil končna vladni komisar, da javnost ne sme pričakovati vsega samo od naSIh oblasti, ampak se mora tudi samo zganiti tor s svojo lastno Inlcljativo In z lastno orgnnlzacijo borili proti draginji In oderuškemu navijanju cen.
*	Palača »RoslJa» last zagrebške banke. Zagrebška hipotekama in trgovinska banka je kupila v Beogradu veliko palačo »Rosija« ta IM mili ionov dinarjev.
*	Stavbena delavnost v Beogradu. Kakor javlja gradbeno odelenje mestno občine beograjske, bo do konca tekočega lota zgrajenih, oziroma prezidanih v Beogradu 900 hI*. Prihodnje leto pa te bo nanovo tgradilo, oziroma prenovilo 2500 bIS.
*	Nesreča v vodnjaku. V SiSki ee Je
pripetila v pondeljek tožka nosroča. Vod-n.lakar Raloh je bil zaposlen s pogloblje-njom nekega vodnjaka. Na dnu vodnjaka se Je nahajala velika skala, katero je Bnloh t dlnamltom razstrelil. Naboj pa je eksplodiral Se predno Je Baloh mogel zapustiti vodnjak. Razstrepeno skalovje je tadelo Baloha ter ga ubilo.
PRISPEVAJTE ZA DOMOVE DOBROVOLJCEV.
V Llubllano le prispela posebna dele-gac!!j Saveza dobrovol/cev SIIS. pod vodstvom dosmrtne častne podpredsednice Nattile Munk, kl se le mleleilla kol dobrovoljec ie osvobodilnih bolev proti Turkom leta 187$. In /87«.
Gospa Munk le včeral poselila komandanta dravske divizije, generala Do-kiča ln vrsto uglednih ljubljanskih osebnosti. ter Je na podlagi posebnega do-voljenla notranjega ministrstva organizirala zblranle prostovoljnih doneskov za Domove dobrovoljcev, kl Jih hoče Savez postaviti svoflm onemoglim članom.
Na lela akcije v Ljubljani se le postavila soproga postnega direktorja, ga. Debelakova. Pobiranje doneskov se bo vršilo na la način, da se bodo prodajali posebni listki kot kamni za stavbe do mov. Pet kamnov stane dva dinar/a. So delovanje so obljubili: Kolo Jugoslovanskih sester. Splošno žensko društvo, Žensko gospodarsko In kulturno društvo, Krščansko žensko društvo, Klub Primorli ln Sokolski Savez. Listki se bodo prodajali že danes.
Rodoljubno občinstvo bo gotovo rado poseglo po listkih in se s skromnim darom oddolžilo vsaj nekoliko za veliko delo, kl so ga Izvršili Jugoslovanski do lirovoljd v boju za našo osvoboditev. Prošll teden se le podobna akcija vršila v Zagrebu in Je imela krasen uspeh, l.lubllana ne sme zaostatl za hrvatsko preslollco.
O uspehu akcije bomo še poročali.
DanaSnje orireditve v Ljubljani
Narodno gledališče, opera: »Tosca«. Začetek ob pol 8. ur„
Letno gledališče v hotelu »Tivoli«. Predstava ob pol 21. uri. Pred in po predstavi svira orkester iz Sabca,
Koncert salonske kapele v hotelu «Bel-levue* nad Šiško. Vsak dan od 18. do pol 24. ure.
Narodna galerija v šolskem drevoredu St. 2. Od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Vstopnina 1 dinar.
Razstava pokrajinskih In planinskih slik v Jakopičevem paviljonu. Od 9. do 12. ure In od pol 15. do 18. ure.
Kolektivna umetnostna razstava SaSe Santla v telovadnici -Mladiko«. 01 9. do 12. ure in od 13. do 15. uro.
Umetniška razs'.ava bratov Kralj v Aka demskem djnm, Miklošičeva cesta.
Razstava ženskih ročnih del v poslopju Kmetijske družbe r.a Turjaškem trgu. Od R do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Kino «!deat«, Aleksandrova cesta. Zadnja predstava ob pol 21. url.
Cirkus «Slavla» v Tivoli. Predstava ob pol 21. uri.
Cirkus «Kočka.i v Tivoli. Predstava ob 20. uri.
Prireditve Športnega tedna: ob pol 12. propagandna štafeta skozi Ljubljano. Oh 14. plavalna tekma na Ljubljanici. Ob pol 16. lahkoatlotlčna In nogometna tekma na prostoru »Ilirije«.
Salonski koncert v »Narodnem doma«, Vsak večer ob 20. cd
Ljubljanska porota
»Slovenec" obsojen radi obrekovanja
»SLOVENEC* ZOPET NA ZATOŽNI KLOPI.
Včcrai se le vršla ves dan vrlo zanimiva obravnava o tožbi g. Josipa Lapaj-neta, nadučltclja v Cerkljah na Gorenjskem, kl ga zastopa f. dr. Zlrovnlk proti odgovornemu uredniku »Slovenca«, g. Mihaelu Moškcrcu, kl ga zastopa znani govornik ob kandelabru pred deželnim dvorcem, dr. Natlačen, zaradi članka, kl ga le priobčil »Slovenec« po »Domoljubu« pod naslovi »Kulturni bo) v šoli« In »Cvetke iz cerkljanske šcstrazrednice«, v katerih sc mu |e očitalo, da le Izrabljal šolo ta politične namene.
Nadučitell Lapajne Je tožil svoicčasno že urednika »Domoljuba«, poslanca Sul-nlka, ki pa se le skril za Imuniteto. Nato le tožil uredništvo »Slovenca«. Poravnava je bila nemogoča, ker le tožnik obstojal ua tem, da Izve lavnosl, kaka sredstva upotrcblja klerikalna stranka v svojem obupnem bo)u In kako nastopa proti šoli in šolstvu.
»Slovenec« |e ponudil dokaz resnice, tožnik pa protldokaz. Zaslišanih le bilo preko 30 prič, In sicer šolski otroci, njihovi starši, učitcljstvo ln razni vaščanl.
Priče so v bistvu ize vedale tako, da so vse dokazilne momente, kl lih |e uporabljal »Slovcncc«, sproti In večkrat naravnost uničevalno pobijale. Bili so večkrat mučni prizori, ko so morali naravnost vleči Iz dcce besede, katerih niso upali otroci v sodni dvorani ponoviti. Vse govorice so temeljile na Izjavah: »Slišal sem, bral sem, se ne spomnim!«. Pripetilo se le celo, da so otroci glavni priči Teranu povedali v obraz, da nI res, kar trdi on. Glede očltania zlorabe šolske ur Ine šlatnpIMe v politične agltacliske svrha so dognali na podlagi Izpovcdbc več prič, da |e nadučitell rahli neko rta-ro, svojo štampiljo, kl nI bila več v ve-liavl In Je nlegov sin odtl' koval samo luu »Cerklje«.
Osoblto značilna )e bila Izpoved starega učitelja Albrehta, katerega so tudi ob-dolžlll, da |e pisal volilne liste. On le Iz-lavll med drugim: »Nadučitell Lapajne nas le ponovno opozarlal, da se ne sme uvajati v šolo politika«. O skrinjicah In kroglicah ne ve ničesar. Na Vidov dan In sploh pri podobnh proslavah le govoril nadučilclj tako lepe patrijotične govore, da mu le vse učiteljstvo čestitalo. TuJi kaplan Tu: k Je moral v bistvu vse to priznati, dasi |e J-iko težko povedat, da jc marsikaj le slišal, ne ve pa ali )e res ln ne more potrditi dclstva. Jako umestno je opozoril pri tem kaplana Turka predsednik senata, dvorni svetnik Vedernjak, da le bila njegova šolska In državljanska dulžnost, če le slišal kal protlpostavnega o nadučiteliu, da to doZene In s tem utemelji aH razblini govorice.
UNIc!) Rant Je Izpovedal v Istem zmislu kot njegov tovariš Albreht In orisal tudi klerikalno rovarjenje proti šoli. Ro-varll so povzročili končno celo stavko Šolarjev, tako da Je manjkalo nekoč v Šestem razredu — razrednik Rant — kar 19 učencev.
Gospod dr. Natačcn le zopet uporabllal svoje metode. Dovolil si Je namreč to nc-zis'l*"ro predrznost, da Je sam zasliševal nekatere priče, zadeva, o kateri se bo Se govorilo na kompetentnem mestu.
Še lepše ie Izgledalo, ko sta biti za- . slišani dve stari učitcljlcI, ki sta priznali,; da sta rotltlčno pri drugi struji kakor 1 nadučitell In izjavili, da nadučitell nI nik-; dar v šoli politiziral, pač pa obratno šc vedno ponavljal, da mora učitcljstvo do-, bro pretehtati vsako besedo.
Glavna n-ičn Teran, kl Je bil že svoje-časno obsojen zaradi obrekovanja nad-učitelja Lapajneta na en teden dni zapora, ie vztrajal pri svojih Izjavah, prizmi pa le, da jc o obdolžitvah le — slišal, nI
pa se sam uverll o njih. Povedal fe tu<H
da je šel po hišah Izpraševat otrok«, d4 lahko potem informira zastopnika »Sh* venca«, kl je prišel k nJemu In ga pozval da mu pokaže hISe, kjer so »naši« otroci, — Mučna Je bila Izpoved njegove hčerk«, kl Ju sama priznala, da jo le oče vedmi Izpraševal, če ve kal o nadučiteliu. Dekle nc zna niti nnlbol) elementarnih' stvari. Na vprašauie, koliko je božjih zapovedi, le rekla »tri« ln če ve, kje živi, je odgovorila: «Nc!» — Pač pa le govorila sumlllvo gladko, ko lo Je vprašal predsednik o iiikriminlranih stavkih politične vsebine. —
Kar sta Izpovedala priči Martin Teran, odnosno nlegova hči Antonija, glavni klerikalni priJI, Je bilo vse nejasno In brez prave podlage. — »Slišala sta«, »goverlll so«, vendar nista mogla Izpovedati niče« sar pozitivnega in navesti nobenih dejstev. Po pričevanju le predlagal zastopnik obtoženca, da na) sc zasllšilo v svrho pojasnila vsi učenci šestega razreda In ponavljalne šole, — Ta predlog le bil zavrnjen kot nepotreben.
Predsednik |e nato prečita! dolgo vrsto kazni, v katere le bil že obsojen odgovorni urednik lista »Slovenca«, kl le že tolikokrat kradel čast In obrckovaL
Poravnava je bi'i Izklučena, ker )e ra-stopnlk tožnika, ki ie član načelstva JDS, Izjavil, da mu le na tem, da občutno uvidi jasno klerikalno gonjo proti naprudiicum učiteljstvu In spozna ta sredstva. Senat js stavil porotnikom sedem stavnih' vprašanj. Govorila sta n»to jako obširno po dvakrat zastopnik tožltclja in tožen-ca, nakar le sledil dolg In temeljit resume. Med rcsunicjem se )e zopet oglasil dr. Natlačen In na predrzen način na-hruiil predsednika: »To ni resume.« Na to Je pričel citirati zakon — v nemškem ie-jezlkul — V tem hipu pa je tovarišu rekel nekdo na galeriji glasno o dr. Natlačen« (znanem zaradi svojega kandclabrskcga govora proti Srbom leta 1914.): »Kande-lahrski govornik!«
Porotnik! so potrdili nekatera vprašanja z 9, druga z 10, duu.a z U glasovi, torej z veliko večino. Zastopnik obtožite-Ija predlaga, da se obsodi »Slovencct po §§ 4S8., odnosno 493., torej zaradi ča« stlkraje, pri čemer le ot' žilno, da le Wl ta list zaradi trga pregrešita že mm.i;o-krat kaznovan. Ko le odScl senat v posvetovalnico, Ic vsa galerija spontano zaploskala porotnikom In tožitellu Lapal« netu, ki je dobil pred J..vnhn fuib... .o, pred sodniki Iz naroda moralično zadoščenje za l7lctno Irpljcujc In prcganlanl« od strani klerikalne st^nVe.
Otlr.ovornl urc^rlk «Slovenca• le bil obsojen na en mesee dni zapora ali šes! ti* soč kron denarne globe in v povrafUt vseh stroškov.
•
CUCEK KONTRA KARARA.
V »Jutru« ie priobčil svolčas dobrovo« l|ec Jugoslovanske legije Pranjo Cuček, učitelj v Murski Soboti, »Poslano«, v ka« tereni |e očital policijskemu uradniku Iv, Kararl v Murski Soboti Izdalstvo nad novo domovino, ker je v ujetništvu zmerjal jugoslovanske dobrovoljec z vclclzdalald in grdil Srbijo. Karara |c tožil, Cuček pa Je nastopil dokaz resnice, kl nal bi s« danes izvedel na razpravi pred ljubljansko poroto.
G. Cučka zastopa g. dr. Oblak, i.Kara-1 rl Je napravil tožbo g. dr. Ccrne, kl pa nI došcl na razpravo. V zadnlem hipu le predlagal g. Karara o svojem sedanjem ponašanju nekaj prič, — g. dr. Oblak |e povdarjal, da so druge priče nepotrebne, ker Je dokaz resnice dognan r. ie zaslišanimi prlčaml-dobrovoljci, kl so rešili čast slovenskega Imena v onih časih, ko ilh )c grdil Karara In ko le bila domovina v sili.
Senat Je sklenil, da vendarle zasliši nove priče, in le v to svrho razpravo pra-loill.
Prosveta
Pevski zbor «Glasbene Matice* v Ljubljani. Po počitniškem oddihu začne pevski zbor zopet svole redno delovanje. Bodoča koncertna sezija 1921 ./22. bo Izredno važna z ozirom na proslavitev pet-desetetnice »Glasbene Matice« kot našega prvega kulturnega zavoda ln 30!etnl-ce obstoja njenega pevskega zbora. Poleg rednih, pripravljal sc le rbor za velike slavnostne konccrte, pri katerih Je obljubil svoje sodelovanje zborov ljubljenec, g. ravnatelj Matej Hubad. Vabimo tedaj vse naše, že do sedal delujoče, vse l. kušcne pevce Iz stare naše pevske garde, pa tudi debre, navdušene nove moči, predvsem tenorske, da sc prijavijo v zbor. Le po kakovosti glasov In po disciplini odlični zbor, bo zmožen v tem Jubilejnem letu »Glasbene Matice« Izvršiti dostojen JubllcJskl program. Pripraviti bo torej dostojno slovensko pevsko rcprezcntanco. Prllave za pcvce, kl so žc delovali v našem zboru, sprejema odbor te danes dne 7. t. m., za nove in vnovič vstopivše pevce pa od 9. do všlcvšl IS. septembra 1.1. v arhiva (št. 2) »Glasbene Matice«. Skupni pevski sestanek vseh pevcev In pevk, pa se vrši v četrtek dne 15. septembra v dvorani »Olas-bcnc Matice« ob 8. url zvečer. — Odbor.
«Kres.» Dobili smo II. številko družin--kega mesečnika »Kresa«, kl Izhaja v Llubljanl. List napravi prijeten utis, prinaša mnogo slik In zbrano literaturo In poučno vsebino, med drugim Cerkvenl-kovo novelo, »Padel za domovino«, Ti-
r-anovo »Zgodbo o paplrnaltlh možlčklh«, več dobro uspelih pesmi, med poučnim gradivom Skrblnškov članek o »Režiserju in njegovem delu« itd. List se naroča v upravi »Kresa«, Aleksandrova c. 5 In stane letno 80 kron.
Obrtniška razstava v MarViora. I. obrtna razstava v Mariboru v GStzovI dvorani Je res v pravem pomenu besede obrtna. Razstavljeni bodo krasni obrtni izdelki, kateri predstavljajo vcčtnllijnn-sko vrc;k.,.st, kar le že ob sebi dokaz, da so obrtniki - razstavljale! vložili vse svoje moči in znanje, da pokažejo, da ni opravičena večna In prazna kritika ter da nI treba, da naročamo obrtne Izdelke v tujnl. marveč da se lahko In z gotovost'" zanesemo na naše domače obrtnike.
Zanimanje za to našo obrtno razstavo le v samem Mariboru kakor tudi v ccli Sloveniji, posebno pa na bivšem Št"!or-skem veliko ln Je upati, da bo obrtništvo v velikem številu razstavo obiskalo, kar bo od velike koristi za razvoj domače obrti.
Naša obrt v .Tugoslavlll nal dobi l-ne In glas tudi preko naših mej. Poživljamo vse obrtnike cclc Slovenije, da sc poslužijo te prilike, poživljamo vse obrtne korporaclje na ccicm Štajerskem, da člano na to razstavo opozorijo ter ista obiščejo. Razstava sc otvori nepreklicno 8. septembra t. I. ob 9. url In ic odprta dnevno od pol 9. do 18. ur« do vključno 25. septembra 1921. Nudi se torel priložnost, da si obrtniki to našo razstavo ogledajo ter s tem pridobile novih Imftulzov *a raavol male pbttjkj
Naši dopisi
KAMNIK«
C i bo draplrani » oipre.ami, kri z antenami in s st. Ikonami po zaslugi v Kam-lika hirajo d« make kolonije okusno <xll • leni dvorani Narodne čitalnice te je vršil r nedeljo 28. avg. t. L ob 4 popoldno ilevesen parastos za pokoj dušo Velike-in kralja Petra L Osvoboditolja. Uro trajajoče Itlns obrode je svečanostim oprani ljubljanski protoiorej g. Jankovih Jalje za pokojnim kraljem je povzdignili ubrano peljo ruskega cerkvenega zbo-C«. Slovesnih talnih obtedor se je polno-Itcvilno udeležila v Kamniku bivajoča ruska kolonija, čagtniStvo tukajinje kr. imodnlJnlce, uredništvo t vladnim svet-šlkom Logarjem na čelu ln številno napredno občinstvo, ki je ginjeuo sledilo orek rasnim obredom naših pravoslavnih bratov Rusov in Srbov. Pravoslavni sve-Senik Jo po končanih obredih v zvišenih jesedah slavil nevenljive zasluge pokojnega kralja- tnučonika, ki sl je za osvo-jojenjo lrt ujedinjenje našoga troimenoga Varoda pridobil nesmrtnih bislug ter mu >b zaključku govora zaklical »Večnaja »amjat«, čemur se Je dubkom polna dvorana soglasno odzvala s slava klici. Ve iičastnl prizor ob prttganih svečicah vseh prisotnih Je na vsakogar napravil naj-ilobljl utls v očigled dejstvu, da so bile r katoliški župni cerkvi na Sutni na dan kraljevega pogroha obredne molitve za Velikega pokojnika v adventsklh mašnih plaJčih opravljene v par minutah brez najmanjše slovesnosti. Upravičeno »o se udeleženci nad takim brezpriniernim. dr-lavlianski čut žalečim postopanjem rim-ike nestrpnosti zgražali	^aša.
SKOPJA LOKA.
Čudno In neumevno Je nam obrtno-tr-govskira nčenocm, kako, da ko je le rdavnaj minula vojna, Se vedno ne donimo tako potrebne ln zaieljene lole, v kateri bl dobili nadaljni pouk. Zato pro-Kimo najuljudneje obrtnike ln trgovce, da »e tn združijo skupaj In naredijo propo-trebno obrtno-nadaijevalno Solo. (kakršne Imaio v drugih mestih n. pr. Kranj). To pS čim preje, ker počitnice so že pri kon-ru In mi bl radi. če bl bilo lo možno začeli ž« z začetkom šolskcr> leta. Učenoo.
MOKRONOG.
Marslkak oče in mamica vzdihujeta ob pričetku šolskega leta nad otroci, kl so dostali domačo šolo, pa imajo še renčijo do učenja — kam z njimi? Itnda bi jim priborila boljšo Izobrazbo, dobro vedoč, da človok le toliko velja, kar ina — a
razne niprillke so zares prava ovira. — V Mokronogu Je oteinratrednlca. Ta tola je tako urejena, da ustreza nem tehle vam sedanjega časa Tu uče, poleg predpisane lolske tvarine, knjigovodstvo, gospodinjstvo in kmetijstvo, kar je gotovo neprecenljive važnosti za kmeta, delar ca, obrtnika in trgovca na deželi. Pod učuje ie pa tudi laščlna, nemščina in francoščina, — saj toliko mol veljaš, kolikor jezikov znaš. Učenci, učenke, ki dobro dovrše najvišji razred, Odhajajo r tretjo realko In trgovsko lole ter dobro shajajo.
Starši, zlasti okoličani ne zamudite lepe prilike ter pomnite: Najlepša doba otroku je izobrazba! Nihče mu je ne more vkrasti pa tudi zapraviti je ne more. Izobralcn človek bo pa pri vsakem delu lepše ln sijajneje napredoval kakor pa noizobražen. — Pričotek šole v sredo 14. septembra ob 8. uri s sv. mašo, potom vpisovanje in rreditev otrok. V četrtek 15. reden šolski pouk.
SV. LENART V SLOV. GOR.
Kakor smo že javili. Je prosila trška občina pri Sv. Lenartu višji šolski svet v Ljubljani za ustanovitov meščanske šole. Višji šolski svet je prošnji ugodil pod !>ogojcm, da se domači faktorji, sosebno občine obvežojo trpeti stroške nastanitve in vzdrževanja šolskega poslopja.
Tukajšna »Glavna hranilnica in posojilnica« je stavila takoj in to brezplačno na razpolago i so šolsko premoženje in poslopje, katero je kupilo ministrstvo za trgovino ir likvidacije premoženja nemškega Schulvoreina. Nasprotno pa so se izkazati okrajni zastop in večina občin kot skrajno kratkovidne in reakcionarne, ker se niti niso hotoll zavezati trpeti sorazmerno ostale malenkoitne stroške vzdrževanja, ki bi se omejili le na nakup drv ln snažonje. S tem Je posebno okrajni zastop dokazal, da je bil njegov tvoj-časen ogorčeni protest zoper nakup šole po nranihticl ln posojilnici le politični manever, ki ga ni narekovala ljubezen do napredka In šole, marveč jedlnole sovraštvo zoper Sokola ln zavist napram dennrncmu zavodu, kojega člani ne trobijo r rog SLS.
Da se omogoči ustanovitev meščanske šole, je sklonil zato občinski odbor pri Sv. Lenartu, da hoče on um Iz lastnega prevzeti urejevanje kritja stroškov ta šolo, r kolikor to ne bode storila glavna hranilnica in posojilnica.
Nemci v Jugoslaviji
Pod tom naslovom prinaša ena tad-njih številk »Frankfurter Zeitune* članek, v katerem poroča med drugim tudi o krivicah, kl se baje godljo Nemcem pri nas.
Najprej govori članek o gospodarskih odnošajih med Nemčijo ln Jugoslavijo ter omenja, da Jugoslavija že čuti potrebo gos|ioJarskega zbližanja med obema državama. Nato pravi:
»Mod tem ko išče Jugoslavija tako ozkih gospodarskih stikov t Nemčijo, pa nimajo Nemci v Jugoslaviji svojih najvažnejših pravic. Mnoge pravice »o se jim sicor še prihranilo, toda zopet odvzele. Vsled nepriznanja volilne pravico ta lorodno skupščino je bilo skoro milijon Nc-mcev težko oškodovanih. Agrarna reforma se zlorablja za hudo zatiranje Nomcev. Kričeča krivica j\ da se jemljejo predvsem Nemcem (8va-bom) posestva, katera se dajo potem samo Srbom. Svabske obitelji z mnogimi otroci pridejo tako ob dele posestva ali celo ob cela posestva, dočim se bogatim Srbom ne odvzame nič. Odvicta posostva se porazdelilo m<«1 bosanske, dalmatinske in makedonske Srl>«, ki se niso nikdar v življonju pe-čali s poljedelstvom in ki ne poznajo oil Nemcev uvedoneea intenzivnega poljedelstva. Ti ljudje obdelujejo vsled tega zemljo naravnost pod psom ali pa jo ilajo za visoko najemnino v najem razlaščenim nemškim pouostnikom ter i« potem udnjo sladkemu brezdelju. Pod pretvezo sekvostracije premoženja sovražnih državljanov se odvzame premoženje lojalnim staronasoljonim Nemcem.
K temu pridejo številna nas list va nad nemikimi sodržavljani, telesna uničenja. poškodovanja njihovega j>rcm;v ženja (pu«tošenJa vinogradov, sistematična razbijanja oken pri patri jot IČnih slavnontih), odstranjevanja nemških napisov, raba srbskega uradnega jezika v nemških krajih, razpuščanja nemških društev ilasti v področju Ijub-ljan«ke deželne vlade, sovražno pisanji-»rbskega In slovenskega časopisja prjti Nemcem, upropeščanje urejenega nemškega življenja vsl«d naravnost neverjetne korupcije uradništva ln uprave. Nemci pred vsem trpijo tudi vsled žalostnih žel-tnlšklh ln carinikih razmer. Predviem Svabe zadene prepoved izvoza živil, ker ne morejo raz pečati svojih |»rldelkov.»
«Fr. Z.» se nadalje pritožujo o zatiranju nemškega šolstva, češ da s« itj-ra v nomlklh ljudskih šolah t drugim letom učiti tudi srlieki jezik. Listu ni prav, da »s občinske lole podrlavljn. Potem trdi lUt, da ss smejo otroci
nmtlkfli stari! ew, U znajo le nekolika srbski, TpUati samo v srbske Me.
H koncu omenja list, da so nasilja nad avstrijskimi kakor domačimi jugoslovanskimi) Nemci le našla odmev v avstrijskem parlamentu, kjor zahv-vajo repr>J>alijo ln kličejo ivezo narodov na pomoč.
Kdor ne pozna naših razmer in prečita ta članek, sl pač misli, da v Jugoslaviji nimamo za kaj drugega časa, kakor u pobi vanjo oken v nemških hišah, rezanje nemških ušoe Itd. In vendar je vse to izmišljeno ali zavito izvzemši posamezne slučaje protiunm-ških demonstracij, kl pa jo bile samo v Mariboru lani nekoliko hujše, kj«-r se je pobilo nekaj šip, a so bili vsi izsledeni povzročitelji kaznovani. Jugoslavija nI Avstrija, kjer na Koroškem mučijo, zavTatno napadajo ln morijo popolnoma mirne Slovence. Navzlic temu. da so nekateri naši Nemci skrajno predrzni in da vsak trenutek izi-vajo, se jim vendar nič ne zgodi. Niti o [rreoliratu. ko je bilo sovraštvo proti Nemcem radi vseh neštetih krivic proti Jugoslovanom še svže, ni beležiti kakega pomembnega ekscesa.
Sol imajo Nomci pri nas dovolj. Ako pa se od njih. U žive večinoma raztreseni po državi, zahteva znanje domačega jezika, je pač to razumljivo, saj vendar ne morejo živeti pri na* brez znanja kateregakoli jugoslovanskega narečja.
Očitanje korupcije uradništva je le vsjed teea nesmiselno, ker je znano, da je imata Nemčija in Avstrija zlasti korumpirano uradništvo. List se zavzema pred v»cm ta švalm in menila hoče, da ss delajo i njimi Itjeme ter da se specljelno njim dovoli iivot žlvO. Da »Fr. 7.», ki jo resen list, tako no-reeno poroča o naših razmerah, se nam uli precej čudno. Ko bi se pri nas recimo tudi kaj |«>lobnega zgodilo, bl pač bilo ratumljlvo, saj je monda član-karju r »Fr. 7..» mano. da je nemška vojska pomorila v Srbiji tisoče in tisoče ljudi, med nilmi celo otroke, ter du je stara Avstrija poheslla In postrelila nešteto lakotvanih vel.-lzdajnlcer ter da s» Hle Ječe teh veleltdsjalcev polno. Navtlic temu živijo pri mu Nemci t mini, Imajo vse pravice, razen onih, ki so t »veti s opozicijo.
MEDNARODNA RAZSTAVA PSOV.
Volna le končana In morejo se zopet prirejati mednarodne razstave. Tako le bita prirejena mednarodna razstava psov
v Parizu. Prvo nagrado Je dobil pes nekega Švicarja. Ratvcn te nagrade Is dobil tndi par kolajn. Glavno Is namrei da te dele kolajne.
REKLAMA L1RSKEGA PESNIKA
Naj bodo pesmi še tako dobre, ven dar sl Jih publika težko zapomni, ako n zanje reka me. 2e pri nas Je to težko kal Sele v Ameriki. T mkaj |e treba ve-deti, kako se dela rekama, ker se ntr.r; vsakokrat servlratl publiki nekaj čist-; novega, originalnega. Pred kratkim je Izšla v Člkagu zbirk; pesmi neznane pcsnlce Laure Black" bourne. Pisateljice nI nikdo poznal, 2-to Je bilo povod, da Je občinstvo hlastni segalo po knjlarf In čltalo njene pc!..-,\i Spočetka Je Izgledalo, da pride »Laura, v modo, posebno, ker se Je Izkazalo, 4 ie pesnlklnja Izredno nadarjena. Zato j/ bilo sklenjeno, da se priredi njei ni čast banet, da se seznani ž njo llterarii svet. Nepoznana Laura Blackbourne |< sprejela poziv, toda samo pod pogojem, da more ostati strogo prikrita do koi-.cj dinerja. Seveda so vsi privolili v to.
Med obedom so io proslavljali ln obo. ževall njen talent In njena čustva. Pre< koncem pa »Laura« vstane, da se pred. stavi. Vsi so bili Iznenadenl. Pred zbranimi Je stal pesnik, k! mu Je kritiki dokler Je pesnikoval pod svollm praviti Imenom, očitala, da le pesnik brez ta. lenta. Pač znamenje, da Je popre! I< malokdo, ali sploh nikdo nI čital nj«. govlh pesmi
OČETOVSTVA NI MOGOČE VEC TAJITI.
Praktični Amen ' -rcl so došll na tp kako se ncdvorrno dokaže, da Je ki oče otroka. V San Pranclscu Je nek" Vlttorl zanikal, da bl bil otrok, kl nit ga Je rodila žena. njegov. Sodnik ie pn. klical zdravnika dr. Abramsa, kl le pr«. Izkusil tako očetovo Kakor tudi novo. rojenčkovo kri In na temellu znanstveni preizkušnje dokazal, da Je Vlttorl očt otroka. c->dnlk se |e sicer strinjal t zdravnikom, r'v-kir pa ne zagovornik in tako se le taktični oče za enkrat reši: svojega otreka. Seveda, kedar bo Abramsova metoda prlpoznana, hode prenehal« tudi take zmote tn za don. iusne najrazličnejših kategorii nasta:-"jc slabi časi.
GIBANJE ZA IZPREMEMBO l'kA\0 PISJA.
Dočim ml Jugoslovani skupno t Angle Ii In Francozi pišemo t veliko črko sami začetkom stavka In pa lastna Imena, pl šelo Nemci, Danci In Norvežani z veliki ml začetnicami tudi vse samostalniki Pred kratkim je bila v Kopenhagnu velik) skupščina danskih učiteljev, na kateri | bila sprejeta reioluclla za Izprememhi ortograflle v toliko, da nal se navadn •amoatalulkl pišejo s malimi črkami V s. te modernizira, samo Nemci ostalajo pi tvolem pravopisa In pri svoji gotiki

Tiskovna zadr uga v Ljubljani priporoča svoje publikacije
Zbirka „Slovenski pisatelji".
Urednik dr. Ivan Prijatelj.
Josipa Jnrflia zbrani spisi. I. zvezek. Broš. 22 K, po pošti 3 K več. — II. zrezek 22 K, po pošti S K več.
Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar.
42 K, po pošti 3 K več. Dr. Iv. Tavfarja zbrani spisi. D. zrezek. Broš.
74 K, po pošti 5 K več. Slritarjera antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. 18 K. vez. 26 K, po pošti K 3 40 več.
Izven zbirke:
Anton Novaian, Vcleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K.
jDamir Feigel, Tik za fronto. Broš. 36 K, vez.
45 K, po pošti 3 K več. Ante Debeljak, Solnce in scnce. Pesmi. Broš. 10 K, vez. 15 K.
Zbirka „Pro8veti in zabavi".
Igo KaS, Dalmatinske povesti. Broš. 12 E, po
pošti K 1 60 več. Jos. Starh, Lis jako va hči. Povest. Broš. 16 K,
po pošti K 1C0 več. Dr. 11. Dolenc.c, Izbrani spisi. Broš. 20 K, po pošti K 1 60 več.
Zbirka Mladinskih spisov.
Br. 1. Šorli, Bob In TedI, dva neugnanca. Broš.
24 K, vez. 30 K, po poiti K 2 40 več. Čika Jova Zmaj-Gradnik, Ralaniandarlj'a. Otroške
pesmi. Vez. 16 K, po pošti 1 K več. J. Waschtelova, Pravljice. Z barvanimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K več.
V letu 1021 je izdala Tiskovna zadruga naročniki na vse publikacije ali
Zbirka Pre odne knjižnico.
F. M. Dostojevski j. Besi. Roman t treh delih. Broš. ▼ dveh zvezkih 42 K, vez. t eni knjigi 56 K, po pošti 8 K več.
Edmond de Goncourt, Dtkle Eliza. Broš. 15 K, vez. 21 K, po pošti K 2 40 več.
Mig. Cervantes, Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 2 K več.
Anatde Irance, Pingvinski otok. Broš. 42 K, vez. 52 K, po pošti K 3 40 več.
Shakespearjeva dramatična dela.
Prcvcl Oton Župančič.
Sen kresne neil. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti 2 K več.
Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2 80 vci. * ♦ •
A. Čehov, Sosedje In drage novele. Broš 18 K, po pošti K 1-80 več.
„Pota in cilji".
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.
I. in TI. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Sloveucev. 1. dt l, vez. 21 K. II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti 9-K več.
III. in IV. zvezek: Dr. Fr. W>ber, Uvod v filozofijo. 72 K, po pošti K 3 40 več.
V. in VI. zvezek: A. Melik, Zcmlje|»is kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev Na boljšem papirju 60 K, na slabejšem 42 K, po pošti K 4 60 več.
VII. zvezek: Dr. 1'riiatelj, Ruski realizem. Cena mehko vezani knjigi 90 K.
Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov.
Dr. Al. Zalolcar, 0 ljudskem zdravju. (Razprodano.)
Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broš. 6 K, po pošti K 1-60 več.
Dr. J. DcmSar, 8polae beieitl. Broš. 10 K, po pošti K 1-40 več.
Št. Sagadin, Naš sadašnji vstavil poloiaj. Broš. 16 K, po pošti K 1 40 več.
Leonid Pitamic, Prave ln revolucija. Broš. 8 K, po pošti 60 vin. več.
Dokumenti • jadranskem vprašanju. Broš. 18 K,
po pošti K 160 več.
Alb. Ogris, Borba za jugoslovanske države. Broš. 32 K» po pošti K I CO več.
VI. Čorovič, Rasa in vera r srbski prošlosti. Broš. 16 K, po posti K I CO več.
Razne brošure.
Ustava kraljevine SIIS. Cena 12 K, po pošti 1K več.
Poglavje deveto In desete kazenskega zakonika za Srbijo. Cena 12 K, po pošti 1 K več.
Stanjvanjska naredba In pravilnik. Cena 6 E, po
pošti 1 E več. Občinski volilni red za Slovenijo. Cena 16 E, po
pošti 1 E več.
Volilni red za ustavotvorno skupščino. Cena 16 E, po pošti 1 E več.
Br. Ig. Butar, Zbirka vojaških zakonov SIIS.
Broš. 36 E. (Po pošti za knjigo E 1"80 več, kjer ni označeno drugače.)
Dr. K. Ozvald, Visokošolski mladini. Broš. 3 E, po pošti 1 E več.
Albert Sič, 0 slovenskih naroduih nošah. Cena 6 E, po pošti 1 E več.
Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto. 1921. Letna naročnina 180 E. Letnik 1919: 60 E, letnik 1920: 100 E, po pošti 10 E več.
dosedaj že 18 knjig ln brošur. Vse zbirke se nada!}ujcjo. Sprejemajo se sta!ni samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih.

'mmsmu^
priloga 'Jtara* St. 212, dne 8. septembra 1921.
od 3. do 12. septembra 1921
lOMahe hh,aycTpHje Ha jby6jbaH-ckom ca|My ysopaKa.
Kao uito cy ce moi-jii hsuih ix>cth ,3 jy>KHHX KpajeBa Hauie oiapOHne ia cBoje ohh yBepHT«, rsjioikho je ia A>y0J<>aHCKeM cajMy buikk (Spoj pažUJHMHTH* iiHAycTpHjcKHX noayseha
}WIHKy MHOWHHy CBOJHX CO/]HAHHX t jecj>THHHx npoayKTa.
y npsoM peay npenopynyjeMo goccraouHMa cajMa cneaefce HHay-tTpHjcKe CTpyKe, roje Mory 6hth uamoj npwaBH no CBojHM »spaaaMa H3 noMah«x CTpojeBa y nacT, noHoc a panocT.
EJieKTpoTexHiriKa RHaycTpnja je jacTynana Ha cajiwy bjvio lacnio ca CBOjHM CKynoiieHHM eJieKTpHMKHM HH-ctananhjama, mauirhama h enektph tohm anapaTHMa. Ha npBOM MecTy cy ry 4>HpMe «a Jby6.a>aHe, KpaH>a, MapHOopa, ca kojhma hh y MeMy bc 8aocTajy uito ce Tuše ccwihahocth, (jjugMe na KapJioBua h 3arpe6a.
To CBOMe o0hmy h bmhkom 6pojy iMo>KeHux HajpaanHHHTHjHX apTH rana ctojh Ha npBOM MecTy Hauia nesHUHHanHa h KeMHHKa HHaycTpHj-wa CTpyKa. y«ycHO h njiacTHHiio vpe^eHH nashjbohh h H3JiowfieHa iiecTa npHKaayjy bmhkc mhojkhhb ij)apMaueyTCKHK npenapaTa, naptjm-nepnja, kocmcthhhhx apTHKana, sej-TiiHa, jiaKOBa, Ooja, canyna, ue./iy-iohahhx apTHK&na, KHpypiuKHX ana-paTa, 6anaaH<a h <})h3himlhhhx cnpaBa Jby<5jbaHa ca cbojom okojihhom aa-cTynaHa je y oBoj cTpyu« y najBe-hoj MepH a HCTO TaKO h3j10whjih cy mhoto MapuOop, Uejbe h Oia-THHa, Kao h ocTaJiH neJiOBH CnoBe nuje. Ochm Tora aacTynaHe cy oBoj CTpyiiH <t>HpMe Ha 3arpe(5a Kap.ioBua, CyBOTHue, Kpyiue8ua naHMeBa. McT0TaK0 H&nowH.na je y roj CTpyuH MeuiKooioBaiKa.
HajBehy no3op«ocT npo(5ynHhe fiec cyMH>e koa TproBasKor cbeta hc |y>khhk KpajeBa MCT&nna hhayctphja. UBa BejiHKa h tck y CBOMe noseTKy HaJiaaeha ce cTpyKa HiiayCTpnjc no-Ka3yje hum hiuk Ha cajMy Beh to-3)no) 6poj cBoj»x npennsHo Hspa-|eaHx nponyK3Ta, aa hm ce MopaMo jiibhth. Ty BHaHMO USJIOKeiie h liaj-pa3HHje CHpoBHHe aa MeTaiiHy HHay-CTpnjy, Koje ce H&naae y Hauioj SoraToj 3CM.IH. OmuTe oneneAe aa MarnnHe y nannAony sa MauiHHe je HajHHTpecaHTHHjH aeo ue^or cajMa; npeaMeTH, oaae H3Jio>KeHH, Kao uine UHanHe MauiHHe ca napaay apua, kotoph, nune h npea naBHJbonoM HHCTanHpaHe nyM aa Boay. Ben TH/iaTopn aa pyaHHKe, aBOHa H3 Cpona h t. j.: to cbe je <5ec cyMH.e HajBeha aTpaKuiija JbyČjbaiicKor caj Ma.
MopaMo onosopHTH noceTHone »a paaHe no.bonpiiBpeaHe cnpaee, noKOMoOn^e, no^onpHupeaHe Mama ne h anaT, pasjutime rBoaaeHe npea-KeTe, rB03aeHH HaMeiuraj, BaTpo-racHe cnpaBe h t. a. no3Hare (})Hp-«e Kao uito Ha np. MauiHHCKe <}>a-6phke h jiebaohe a. a. y Jby6jfcaHH, cy Hauia aoMaha noay3eha, Koja cy Haaa Haiue (5yayhuocTH.
CpeanuiTa Hauie MeTajiHe »Hay-ctpHje Kao Jby<5^atia, Tpžkhh, Mapn-
■HaycrpHja h KOHijjeKCiija. Ob« crpy- ] ayrMeTa ma.. uanosm^e cy csoje
<5op, JeceHHne, Uejbe, ^OMMtajie, KaM-hhk, Kpona, Pyuie h t. a. nouia^a cy na cajaM CBoje HajOojbe npo-ayKTe.
HCT0T8K0 je uctho BacTynana na cajMy MdTajuia HHaycTpHja h rnostjapcKa H3 BocHe, aa-te <J)HpMe hc KapjioBua a CTapor Beneja. y oboj cTpyuH «3Jio)KHJie cy ■ neuiKO-cnoBauiKe (|)HpMe.
riojiar MeTajiHe HHaycTpnje 8ay-anMJbe npBo mccto Hauia KO>KapcKa HHaycTpHja, Koja je Beh paHHje, a ocoohto nočne paTa yawa Heoie-KHBaHor pasMaxa. Ha cejMy cy ns-^owene cnpoBHHe, KpaHa, Ko^epH, nyTHe cnpaBe, minete, ceana, Te CBe h TaneuHpepcKy, nnnejiapcKy h a«KopaTepcKy CTpyKy npHnaaajyl»h npeaMeTH. flo Cjpojy HanaraTtiba CTojH oner /byOa>aHa Ha npBOM MecTy, nacTHO cy aacTynaiiH: Jby6no, MapnOop, KpaH., lliMapTHO koa JlHTHje, JeceHHue, Bnea, Kapjioeau h paaHe apyre BapdkuH. flopea Jby6-A>aHe 8aysHM.,be y KowapcKoj HHay-CTpHjH CBOje npBO MeCTO Tp>khm y ropert»CKoj.
Kao Tpeha Me1jy rpanaMa aauie HHaycTpHje noJiaaH miAycTpHja apsa. Mana HHaycTpnja apsa Kanade ieT-Ke, MCT-ie, MaHKannue h naeTene CTBapn — CBe ihcto hapoaha po(5a kyhhe hhayctphje h AOMaher aa-HaTa. BenHKa HHaycTpHja apBa aa-CTynAeHa je nojiy4>a6pt<KaTHMa, no-
KyhTB0M, nojboaejicKHM MauiHHaM« n Apyr»M cTBapHMa. CpeaHuira «iHay-CTpnje apsa Koja yiecTByje na jby6/baHCKem cajMy osa cy: Jby<5-Aana, MapnCop, BpxnnKa Kap^osaa, 3arpefl, JypitnomTep-jIauiKa, flynnH na-KaMHHK, rhyj. 4>hpmc obc CTpyKe Bp/io cy Opojne H3 CBex aejiosa naiue ywe OTag^HHe. riojbeaenuH hs hh-TaBe Hauie apwaae Hah« he Miioro
Ka nauie MHaycTpnje, Koja ce Hanasn TeK y paaBojy, noKaayje, aa he H3-bpuihth y 6yayiH0CTH cBoj aaaaTaK Te aaaoBOJbaBaTH cae aomahe noTpe-Oe rt Ha Taj naniiH yManjHTH ao caA BeJiHKH nacHBHH canao uito ra npoyapoiaBa HecTauiHiia aomihhx npuHBBoaa tckcth^hc HiiaycTpnje. Ha cajMy HaiuiaaHMO h« rekctanne nojiyi|)a6pHKaTe, hHJTHMOBe, pyO^>e, oaeJia, uieuiHpe, cjiaMHare uieuiHpe, Kane, paaHe npeaMeTe KOHc^eKunjcKe CTpyKe, iHnKe, KpojasKe h ywapcKe HapaljeBHHe. HHaycTpwcKa MecTa Kao Tp)khh, AoMwane, Jby&baha flyra-peca MaptiOop, JlHTHja, MeHreui, 3rouie np« JIccuax, rpocynji>e, Mo-CTe, 3arpc(5, Hobh Caa, nocnann cy CBoje Hajfiojbe npoHSBoae n yaopKe Ha A>y0JbaHCKH BeJiHKH cajaM. floflpo cy aaibe aacTynaHe cneaehe rpaiie: UJTaMnapnje, rpa^MKa, HiiaycTpHja xapTHje, KapTOHa>Ka, KaHuenapnjcKe h uiKoacKe norpeniuTHHe Kao h kh>h-TOBeuiTBO. Ca cbojhm npoHauoaiiMa aouiae cy Ha cajaM uiTBMnapHje hs JbyOjbaHe ■ MapnOopa, KapTona>khc JaOpHKe hs Jby0A>aHe, 3arpe<5a, TpMCHsa, Paaena n KapnoBua, <|>a-CpHKe sa xapTHjy, Mehy n>HMa Hauie Hajsenje noaysehe re CTpym „yapy-weHe 4>a0pHKe xapTHje Besse, ro-pHMaHe h MeaBOAe a. a", Aan>e BeBie Kpaj Jby&t>aHe ■ Apyre.
y BejiHKoj MepH 8acrynana je CTpyKa anaTHHX r cpeOpHHK napa-tjeBHiia, <5h>KyTepHja, npeameth hs Moae h ranauTepHje, Kao h uinoprne noTpeOuiTHHe h RrpaiKe. rioKpajHH-CKa saapyra mnroBesa, 4>aOpHKa
rHMHSCTHMKRX cupcma hrjmhak«,
HajCo^e HspatjeBiiHe, Koje H3a3HBajy uaM(tt.y noceTHOua.
Kao uiecra BtnuKa HHnycipnjcKa CTpyxa Ha.ia3H ce na cajMy sacTy-nana ca csojHM npbomiachhm h3-pa^ebhhama HHaycTpnja >khbothhx HaMHpHHua. y noAonpnupeaHOM na-BHJb0Hy Hano>KCH je Mea, uiehep, noBphe, Meco, KOHsepse, KoCacHue, pn0e, MHpoanje, BHHa, JiHKepn, paa-jihhhto nuhe, cnaaHa Kaša, UHKopHja, KSBHHH CyporaTR, TCCTeHHHe H ApyrH np0HaB0AH. Ha TOMe MecTy cnoMH-H>eMO na Hauia no nenoj ap»caBH r Ban »>e noaHaTa uiTajepcKa BHHa hs TopH>e PaaroHe kob riTyja, aoCpo r3 a>y0A>aHCKHX H UITajepCKHX nHBO-Bapa, (JlauiKo) nHKepe, eceHUuje, KonaepBe hs 4a6pnke ha Bpxhhkh, y Jby6ji>aHH, bhhy, Mapw(5opy hta.
Ako npn Kpajy HanoMeneMo, aa ce Hanaan Ha cajMy joui MHoro m3h>hx CTpyra HHAycTpHje h aauaTa Kao h. np. h&no>K0e UBeha, paanoHe sa Hapaay icnaBHpa h oprya>a HTa-mhcjihmo, aa cmo cey kpatko aotamih CBHjy crpyKa nauie np0HSB0An>e. MaaoiKeHH ysoptiH h npeaMeTH Te no h>hx aacTvnane HHaycTpHje y b en h ko j cy beihhr aomahg npona-Boa h AOMahn KanHTan.
HbnxoB AanH>H passoj ocnrvpaH hm je s(jor epeanocTH Te HCTpaj-hocth npeayshmaha n paauhka flo KpacHOM ycnexy Ay6jt>aHCKor cajMa nonehana je y najBehoj mcph npoa-y8HM3MKa HHHUHaTHBa, BOjba ao pa-aa, noyaAaH>e y caMora ce<5e h cbcct aeJiHKe 6yayhHocTH namera Hapoaa ■ apx»Be.
Uvozna in izvozna trgovina
4
U
prireditvah imeti konzument sam, 21 ga tare danes rastoča draginja, pov> zroftena po |iadcu kupovne moči in n'> tran^e vrednosti našega, dinai ja. sejmu vstvarjene nove trgovske veli bodo zmanjšale nabavo tujega blagi in s tem zvezanega povpraševanja iti nakupa deviz ln drugih plačilnih sred4 stev tujih držav, kar bo imelo za posledico dviganje dinarja ua svetovne*! trgu.
Ce se spomnimo na slučaj mariborskega trgovca, ki dozna šele na ljubljanskem sejmu za mariborsko tovarno, ali ua nevernega Tomaža dalmatiusicsr ga kapetana, ki verjame, da se pri izdelujejo debele vrvi, šele ko se prepriča o tem ali na Bosanca iz Dor-vente, ki zve v Ljubljani, da se v Der-venti izdelujejo fine palice itd. itd. in »pravimo ta karakteristična dejstva v zvezo z bilanco našega uvoza in izvozi, vidimo enega Izmed vzrokov naše trgovske pnslvitete. Naša trgovska :n-lanea je izkazala v prvem tromeseJSjir letošnjega leta nekoliko manj od pol milijarde dinarjev večji saldo naših obveznosti napram inozemstvu iz uvozne in izvozno trgovine.
Naj na kratko drastično pokaSemb, kako je vplivala zunanja trgovina s poedinlmi državami na presojo vred-naše valute z dotičnimi državami. Ie Nemčije smo uvozili v prvem trome-sečju letošnjega leta za 37'0 milijonov, izvozili pa smo v Nemčijo za 106'9 milijonov dinarjev blaga. Temu primerno kaže procontualno napram mirovni pa« ritetl marke dinar (na diagramu iivle, čena črta zaznamovana z besedo Berlin) zvišati ic svoje notranje vrednosti napram marki od 228% na 243% » prvih 7 mescih letošnjega leta, torej zvišanje dinarske kupovne moči. Napram Nemčiji smo bili za ea «9 milijonov aktivni, radi tega smo tudi valtt-tarno napredovali
Napram Italiji feino bili v istem Pa1« za, 184 milijonov dinarjev pasivni. Temu primerno kaže procentualno aa*
naunjt>ouy sa noJbonpnBpeay, rae he ya npuoKJiasHa uiTajepcKa BHHa HahH jotu r nojtonpHBpeAHe cnpaBe, niejiapcKe KOtuHuue, noa>onpH«pcA-ne MauiHHe, Kona h koh>ckc onpeMe seuiTaHKO ljyfipe h paaHe Apyre npo-H3Boae naiue nojbonpHupeae. Kao neTBTpy Hauiy BejiHKy HHaycTp«jy HajiaauMO Ha cajMy Hauiy rpatjesnn-CKy HHaycTpnjy. y ae^HKoj MepR aacTyuaH je ueMeHT, KaMcH, unrjia h npoH3Buan aonahtix rpabeBHiiCKHX noayseha oa HajeanocTaBHHjHx ce-CTaBHHa ao iroTnyHHX h caupmeHHX srpaaa. JbyfijbaHCKe, MapnfiopcKe, uejbCKe, MeHreuiKe, uiTopcKe, hobo MetiiKe, 3arpe(5aHKe h apyre (|)npMe rpaheBHHCKor Marepnana h rpa^e-BHHCKa noay3eha neno h sacHO cy sacTynana Ha cajMy ca cbojhm co-aHAIIHM h jetJ)THHHM np0H3B0ftHMa.
CraKno, nopuynan h KepaMHKa noKaayjy MoryhnocT paaBHTKa oue cTpyKe y Haiuoj ap>K3BH. 3arpe(5atKe cjeaHH>ene (jm^pni« CTaKna HMajy y ocoj CTpyiiH CBoj 8ace6aH naBHn>on. 3acTynane cy ochm Tora joui h <j)a-6p«Ke h3 kapaobua MapnOopa, fle-TpoBH Kpaj Ue^a, Te Henoja seuiKa noay3eha.
rieTa BesiHKa rpaHa HnaycTpnje Ha a>y<5jbaiiCK0M cajMy je TeKCTHJiHa
Liablianski veliki sefem. iMnt* * ^o^.«»>ire »ajboijših kup-
' ' .	' ■ cev, za mnoge industrijske panoge v
■riliki h ti kov s kupci sploh; za kup^ eži pomen sejma v možnostih nabave doma zgotovljcnih produktov. Največjo korist pa mora pri posrečenih sejmskih
trgovinska bilanca in naša valuta
(Z diagramom.)
Izvvl velesejmsklh prireditev potekajo te is onih časov, ko j« bilo pov-[H-aševanje po blagu veliko Večje kakor pa |K>uudba. Producent ni bil pri-moran prodati blaga prvemu najboljšemu ponudniku, am)«k je čakal ln izbiral. Ker i* je bilo individualno obdelovanje posameznih tržišč vsled visokih |H>tovaluili stroškov otežkočeno, «i je producent želel sejmov, ki so mu uudili najprikladnejšo, s najmanjšimi stroški »vezano pa obenem najboljšo izbiro ku|>cev. S sejmi sta bila oba zadovoljna, kupec in prodajalec. Z napredujočo konsolidacijo političnih in gospodarskih razmer so se vedno bolj nivdirale cene sirovinam. polfabrika-tom in produktom. S sejmskim! priredbami [>a so se vedno bolj zoževalo nove, vsled povojnih |>olitičnih konste-lacij potrebne trgovske veri, ojačale so se nekatere stare zveze, v kolikor morejo prenesti nove carine, nove železniške tarifo, nove konkurence itd. S tem pa pojema važnost in pomen sejmov, ki jih moramo smatrati samo kot prehoden pojav iz vojnih razmer in takratnih državnih tvorb v (»ovojno gospodarsko življenje, ki leži v primnri s pred vojnimi časi na čisto izprempu jenih. novih temeljih. Isto velja o tjul»-ljanski sejtnski prireditvi.
Potreba velesejma je bila za produ-
pram mirovni pariteti lire dinar (rta. diagramu izvlečena črta zaznamovana z beselo Milan) padanje svoje notranje vrednosti ves čas v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Ce vzamemo, da je l>o mirovni pariteti zlata lira enaka zlatemu dinarju in odstotno število
(sprehodi po sejmu
m.
Ti presneti sejem ti! Doma imam že tbirko: Dva bakrena lončka za tursl u kafu, eno mavriško vazo iz Petrovč, m pirotski dilim, dva domžalska slamnika, 1 shawl «Lane» iz Poljč, po več parfumov Driay in Chiysis, eno debelo Adamičevo ladijsko vrv, tucat adlešič-kih jajc, pol tucata čarap, |>ol tucata izolatorjev, tri tucate Vulkanovih ra-dlrk. enega konjička, ki zadaj piska, mamke Progres; po več vrst k roparskih žebljev in Seunigovih evekov iz Tacna Z blejskim Pretnelčem eom sklenil za čo'n. 6 m dolg. Kaj bo, ko mi ga prinoso na dom! Dane? me je žena oštola, da sem kar skakal. Ze vos teden pisano gleda, in ko me je pred-sinoč irečal okrog enajste pri Bouvi-eru, si je nataknila cviker in me pol ure ogledovala da so se moje spreni-Ijevalke začele kar s komolci duva\ na skrivaj seveda pa sem le videl. Uli. težko Je biti sejmar, toda navdušenje Premaga vse ovire in skače, 6e treba, tu li čez posvečene ojnke. Ona narodna noša pri «Jutrori» stojnici mi vsakokrat že oddale« kaže svoje bele zoi>-<Ske ln se smeji s sladkimi očesci. Vsak dan kupim vsaj pet »Juter«, samo da imam kaj posla okrog onegi Nečesa eolnčiiika in solnč-ka nod niim.
(I'a ni treba, da bi »naprej povedali«). Ko sem danes-gledal majorja P. na žlahtnem «Imi>exovem» konjičku, som šel takoj zopet k Belim Kranji-sam ln kupil svetega Jurja, v platno vezenega, za nameček |>a še belo teto in belega strica za svoje m-čake in nečakinje; teta in stric skačeta in se čudno zvčrata, če jih potegneš za vrvico. Živo te ta pogled spominja zadnjega belokranjskega zlota Orlov v Črnomlju in njegovih prostih vaj. Seveda me asoo;i-jacija idej takoj zanese k Bašinu in drogovom, da vidim, kaj je s telovadnim in športnim orodjem. Glej, glej, naročilna knjiga izgleda zelo »zr.j-cano» in na vseh oglih ima že ušesa. Prosim, dobavite mi do decembra dva para smuči! O, pa vzamejo vsako takšno željo kar hudo resno in švup, sem se že podpisal v to posvalkano naročil-no knjigo na predzadnjo stran. Na prejšnjih že ni več prostora. Vpražam, če je tudi naš športni klub kaj naročil, ali samo Sokoli? A kaj, se vmeša " oogovor distingvizan gospod z lepo kozjo bradico, ali mislite tisti športni klub, ki mu je Malovrii nekoč rekel, da je bratovščina za umivanje nog? S prijaznim interpelantom sva se raz«tali . ob formalnem protestu prijatelja Fran-• clja. ki ga je tudi povsod polno. Mn-Thasto opazko je slišal in pričel takoj I nato klicati vse poganske kazni na gla-
vo bogokletnikovo. Letos poleti sem toliko plaval in turistil, da sem izgubil dve kili. Ta manko mi je sedaj prav dobrodošli, ker mora pravi sejmar biti gibčen ko podlasica, in ne samo moder ko kača in zvit ko golobček (Evang. sv. Marka, 25, 13). To športno zanimanje me zato zanose k tehtnicam očeta Rebka. Zal. da rdečelič-nega dobrodušnega kosmatinca in starega prijatelja ni pri razstavljalnih rečeh, ker kuje že nove. Z njegovo gospo nečakinio mi ni mnogo pomagano; prosil sem jo sicer, naj mi pokaže tne-hanicem decimalke, pa ni šlo. V soseski je namreč pričel pokati motor, in pri vsakem strelu je plavala«* gospa šli v zrak, potem sva se smejala, da zopet ni bilo razlaganje mogoče, ln smehu so «ledili zopet streli, tako da sem se moral priporočiti za drugo rajžo. Odpravil sem so križem sejma na nova odkritja. Ko sem izvedel, da pridejo jutri k nam v goste Srem, Banat i Bačka, srca tri Junačka, da pričakujejo Hercegovce. in Bosance ter junaške potomce kraljeviča Marka iz vseh delov Sumadije in okolice, me je obšla želja, da vidim razstavljene vzorce Prepeluhove avtt-nomijfi. Če sedaj ne dobi naročil, jih ne bo nikdar' Toda ojoj, v sejmskem uradu 60 mi povedali, da takšno ' obe Slovenija nima i" m" aPl°h nekam postrani gledati, Če celo ^Dka-
rice so se mi smejale. Ena me je vprašala, če ne vem, da je na sejmu razstavljeno samo solidno blago! Naši ljudje hočejo delati za in z vso Jugoslavijo, in zato se takšni stari artiklji, ki radi plesnijo in delajo madeže, ua ljubljanskem sejmu ne prodajajo, fie imam potrebo po teh «restlnih», naj grom k zakotnim firmam ,ki jih bom kmalu spoznal po vsiljivem »Pcjte ga note'!> Pri takšnem opisovanju mi je prešla radovednost, pustil sem mavt >-lomijo po strani in jo malimi k Transformatorju d. d. Bože mili, takšno debele bukve je napisal inžener Vidmar o transformatorjih, čez 800 strani! Resnični transformatorji pa so še bolj debeli in na njih je napisano, da so žo naročeni 'a razno gradske munjare v Zagrebu, Leskovcu in drugod. To je
tikov, glej tu izdelke slovensko tehnike slovenske industrije, ki krije domačo jugoslovansko potrebo. Tu jc bodočnost in lo tu, vse drugo je smet in Izrazen kokodajs brez jajc.
Sličnega mnenja so o stvari tudi gg. Pollak kozina, Mally. Jakil in .-azn; drugi veleproduccnti, kojih razstavljeni izdelki pričajo za veliko sposobnost naše usnjarske in obutvene industrija. Kaj nam m ari inozemstvo! Tja se poj-
dimo učit, doma pa kupujmo, kar doma dobi! In glejmo, da so bo dorn^ dobil) vedno več! Seveda je potrebn:* smotrenejša državna gospodarska, pf^ litika. Pravkar imam pred seboj «Zpra» vou o organisaci a činnosti uradu proi zahraničnš obehod». Tega mi še nimamo, ker doslej ni tega nikdo znal naredi j, nekdanji srbski vcšcalu so Kt večinoma pod rušo. Tudi so pogoji m daj zelo izpremenjeni. Ali ne bi so nekaj mlajših mož poslalo v tujino študirat, pri kterem koncu treba našo_ Trgovino z inozemstvom prijeti v roke? To je tembolj potrebno, ker bo že prihodnje leto ljubljanski sejem pra-.i mednarodni sejem Tujci, ki so videli', kakšno tržišče obeta postati Ljubljan?, bodo najurili, da bo veselje. Škoda, di nisem kapitalist. Ljubljana kriči po nol vili hotelih!
O, vsakovrstne misli sc ti porajajo* ko brodiš po te,m bogastvu. Zvoner.j« razstavljenih zvonov te sicer vedno bije po glavi in tudi sicer je dokaj vzrokov za, raztresenost. toda taksni misli se vračajo vedno iznova, ker s<» pravilne in soglašajo z občim mnenjer,;. Ali se ne bi mogel sestaviti konzorcij raznth podjetnikov, ki bi zltčeli s takšno zidavo? Glejte, na sejmu je tolikft glav in rok in tvrdk, ki bi mogle po« staviti It a. i zares odličnega!
ž
Js tt> Btevno peflalo ofl 74 % lo
kar pomeni, ria je bil 10. avgusta
1. dinir enako vroden samo So 53 itotinkam lire. Ta padeo dinarja je napram vsem ostalim valutam le najbolj izrazit
Pretrgana črta. zaznamovana s Ime-: . rjom Praga, kaže padec dinarja napram težki kroni. 4. januarja t. 1. jo bil dinar vreden skoraj 2,;:krur voč nego . Roška krona (1 D = 2'HO 2. K), 19. av-f gusta t 1. pa samo Ko enkrat toliko. V trgovinski bilanci s češko smo pasivni sa 140 milijonov dinarjev in smo med glavnimi dolžniki češkoslovaške republiko Tudi tukaj je treba energične poprave. Vsled takega padanja kupovne tnoči dinarja, jc naravno padala tudi njegs.-a vrednost napram zlatu.
V	čem naj torej tiči glavni namen ljubljanskega sejma? V spoznanju domačih industrij, v zmanjšanju uvoz.-., v nakupovanju od domačih firm. v spoznanju. katere industri jske panoge n un Še manjkajo, v pobudi iniciativno silo, ki jih vstvarja, v veselju do dela za gospodarsko osamosvojitev našega naroda. Kfišu pasivnost napram Italiji in Češkoslovaški morn zginiti iz naših trgovskih bihinc, zginila pa bo samo. če doma produeiramo, če doma kupujemo in tV prodajamo ves produkcijski preostanek v InozemMvo.
Če bo velosejom na tem polju pokazal svoj uspeh, potem je prirediteljem v zgodovini našega gospodarstva zasi-gurano častno in odlično mesto.
* Diagram je sestavljen po članku in tabelah Evgena Lovšin-a, dipl. com.: Devizni te6a.fi na zagrebški in beograjski boni L 1921, ki je Izšel v 2. št. Bančrega Vostnlka, strokovnega in stanovskega glasila društva bančno«* uredništva Slovenije.
Hmelj v Savinjski dolini
V	naši kraljevini se sadi hmelj v okolici Petrovca pri Novem Sadu in pa v Savinjski dolini na Štajerskem. Pečali so bomo v tem članku v prvi vrsti s hmeljem v Savinjski dolini. Sadi so hmelj samo v Spodnjesavlnjski dolini, nekako od Celja do Vranskega oziroma do Mozirja.
Izmed hnielj-kili vrst so sadi v Savinjski dolini največ golding. angli*-ška vrsta, tu aklimatizirana, ki se id-likuje po finem iu lepem lupulinu fzo-lonk.Kto-rumona moka v hmelj.dtoni cvetju). Sadi se tudi takozvar.I pozni hmelj. Tega je Farno ena četrtina vsega hmelja. Dobi se ponekod šo tudi neka zgodnja vrsta, toda	rosa-
meznl sadeži. Ta vrsta pri nas ne uspeva.
Hmelj so geji v Savinjski dolini žo nekaj desetletij. Pred voino ga jo bilo mnocro več, nego sedaj. Ker med vojno ni imel dobre ceno in ker jo bilo pomanjkanje živil, so ga kmetje precej opustili, da so mogli pridelati več Sita in drugih pridelkov za živila. Od lani na lotos se je s hmeljem nasajena površina zopet povečala, in sicer za kakih 7—9%, in so bo te večala, ker bo hmelj postal gotovo glavni poljski pridelek in glavni vir dohodkov sa-• vjnjskega kmeta, ko se bo poljedelstvo v žitorodnejših krajih naše države zboljšalo. Žito za prodajo s« potem v Savinjski dolini, katere zemlja t,\ žito ni povoljna. sploh ne bo iztlačalo, ker se bo pridelovalo v Vojvodini, Hrvatski - Slavoniji ln Srbiji z mnogo manjšimi stroški.
Hmelj ne uspeva na vsaki zemlji. Kakor je izkušnja pokazala, mu sa-vinjska zemlja zelo prija. Suša ga je lotos precej stisnila, vendar pn mn jo manj škodovala, noro v Ncmčiii Franciji in Češkoslovaški, k H- so bili oasadi vrh tega tudi s hmeijt.ko tišjo okuženi. Letošnji hmeljski pridelek •• Savinjski dolini je vsled tega precej manjši, kakor bi mora! hiti po površini nasadov, toda kakovost pridelka je
1fl>orna, boljša nego na Centom, Kari TTa svetovni trg pride gavtnJsM
priznavajo inozemski hmeljski trgovci. Kobulti (cveti) savinjskega hmelja so letos polne lupulina, ki je odločilen za klasifikacijo in zato seveda tudi za
ceno, dočim so se pri žateškom (češkem) hmelju letoe vslod prohude suie koliule slabo razvilo.
Lelošnjl hmeljski pridelek v Su-vinjaki dolini se ceni na dobrih oUUll starih centov (po 50 kg), a v okolici Petrovca na slabih 9000 starih centov. (V .trgovini s hmeljem so jemlje iz praktičnih razlogov kot enota 50 kilogramov.) Skupaj znaša torej po tuj približni cenitvi letošnji pridelek hmelja v naši državi okrog 17.000 stilih centov. Vsled visokih cen, kakor tudi vsled redkosti te rastline, ki ne uspeva na vsaki zemlji, jo hmelj važe'i poljski pridelek v naši državi. 17.000 starih centov jo za naše razmer« precej velika množina, saj ga bo po neki cenitvi pridelala Francija z Alzacijo-oreno in Belgijo vred samo oktog 10.000 centov, to jo komaj polovic«, lanskega pridelka. 1'ridelok v češkoslovaški cenijo na okrog 48.000 starih centov, v Nemčiji okrog 65.000, v Angliji na okrog 200.000, a v Ameriki i Kalifornija, Oregon, Washington) na 170.000.
V naši državi konzumlrajo domačo pivovarne danes le 7—0% hmeljskeg;! pridelka ln ga tudi v bodoče no bodo več, bržkono še manj, ker bo vsled con, ki bodo v Savinjski dolini razmeroma gotovo vedno [Kivoljnajše za hmelj, nego za druge poljske pridelke, bolj naraščala površina hme.lj.ddh nasadov, nego so bo večala domača po-trelta.
Vsled toga bo hmelj vedno važen eksportnl poljski pridelek. Naš hmelj se izvaža v češkoslovaško, Nemčijo. Belgijo, Francijo in s tamošnjih tržišč tudi proko morja.
Iimelj že tudi direktno, največ ga pa gro šo vedno preko inozemskih |>re-kupcev. Izmed domačih Uvoznih tvrdk izvaža tvrdka Vinko Vablč v Žalcu hmolj v volikem obsegu naravnost v Inozemstvo. Ta tvrdka Una skladišča v Bruslju (Belgija), v Milanu, a v Strasbourgu (Alzaeija) Ima lastno podružnico. Tvrdka Vablč ima v Žalcu lastno veliko hmoljaruo, moderno urejeno za einbaliranje, in je kot prva slovonska tvrdka začela izvažati naš hmelj naravnost v inozein-bke pivovarne pod slovensko ztiamKO, kar ja slasti važno radi tega, kor pred vojno naš hmelj nI imol svojega imena, temveč je prihajal na svetovni trg pod češkim (žateškim) imenom. Nadalje izvaža od domačih tvrdk direktno v inozemstvo tudi tvrdka Hudolf Pevce v Mozirju. DrugI domačini |>a so večinoma komisijoualni trgovci ln kupujejo torej kot naku|>ova7ni komisarji za tujo, največ žateške in norim-berške firme.
Končno jo treba omeniti, da se nahaja v Žalcu (središče hmeljske trg>-vine v Savinjski dolini) I. jugoslovansko skladišče za hmelj kot zadružno podjetje, katero kupcem blago vkla-da, preparira ali konzervira, enibolira in izvršuje ekspedicijo. To podjetj" je last slovenskih hmeljarjev zadružnikov in je za procvlt savinjskega hmeljarstva velevažno.
Pri letošnjih izredno visokih cenah ho dal hmelj savinjskim hmeljarjem dobrih 100 milijonov kron. vštevši tudi še neprodano lansko in še starejše blago, ki Ima tudi razmeroma visoko cono. Ta denar pride večinoma v kmetske roke, ker so skoro lo kinet-ski posestniki pečajo e hmeljarstvom.
F. O.
Domače tvrdke na sejma
Tvornlca ca dušik
Delniška družba v Rušah.
Tvomica za dušik v Rušah ima najmodernejše urojenl elektrokemični obrat v Jugoslaviji in so more primerjati s prvimi tvomicami te stroke v Evropi. En del tvornične naprave služi za izdelova-njo kalcijevega karbida, drugi pa za pro-Izvajanje apnenega dušika. Izdelovanje karbida in apnenega dušika s« vrši po najnovejših metodah.
Karbid so Izdeluje na ta način, da te apno In materijal, ki vsebuje ogljik (n. pr. antracit, koks, ogljo Itd.), v Jako visoki temperaturi skupno razstoplta. Ta vročina (prekn 2000° O se dobi samo s p'močjo električnega tokn. Tega dobiva tvomioa Iz elektrarne v Fali. V električni peči se pod uplivnm električne energije napravi taka vročinai da se apno in ogljik vsebujoča snov stopita v karbid. Žareči tekoči karbid se zbira na dnu kar-bidno peči in so od česa do časa z uporabo električnih naprav Izteka v male vo zičke, kjer »e ohladi in nastane kamnu podobna masa. Karbid se uporablja kakor znano s pomočjo vode za proizvajanje acetilena. kl služi v glavnem kot sredstvo za razsvetljavo. Zelo važn3 je uporal« kalcijevega karbida za razne stroke železne in druge industrije in obrti. Tu se rabi acctMen z avtogeno vare-nje. Ta manipulacija se jo izvršila prej brez acetilena na zelo težavno način. Iz acetilena so dajo napraviti tudi raznovrstni kemični produkti, kakor triklore-tilen (kot nadomestilo za bencin), umetna oeetna kislina in umetni alkohol.
Posebne važnosti za našo agrarno državo pa je, da se iz karbi la Izdeluje ap-neni dušik, po katerem ima tvomica ime. Apneni dušik (kalcijev cianamld) služi v prvi vrsti kot umetno dušično gnojilo z istim učinkom kot čilski soliter, katerc-
Razumo se, da bo stičnih prodlogiv pričelo v kratkem deževati, v vseh strokah Tz navlake bo treba izbirati. !n veliki uspeh sejma ne sme slovenskega podjetnika spraviti v spekulant-rstvo. Ranjka Avstrija jo po 1. 1860. pričela takšno Grlindcr-dobo. pa jo je 1873. izučilo. Naglica včasih ni preveč prida. Veseliti pa mora vsakogar, da kažeio vsa znamenja, da smo preko mrtvila in da se je oživila zdrava mlada podjetnost. Nekteri trgovci so jo "v odkurill, ker se boje prevelike mn >ž'cn naročil, ki bi je ne mogli obvladati. Nektoii tvorničarji perilo n. pr. so se prepričali, da je med nami zares rnnogo .unazane^a perila, ki ga treba nad v nestiti. Njihova prnHlčm "nča'-ovanja so se uresničila. Ali je prišla tudi indu-'trii i sapuna na svoj račun, moram pa ititri vprašati. Če sodim po razkroju. U vlada med inteligenco, so tudi ke-jiično tvomice prišlo na svoj račtm. in :ireja raznih predilnic je gotovo boljša, jo večina klerikalnih intrig proti naprednemu industrijcu. Trboveljski ee-nent dokazuje, da prenose marsikakšen pritisk, trapistovske žganjice molče irohentajo in guštanjska jekla in težke jrnn .te stoje «mirno» ter javljajo po-torno- Nsrnčito na*, napolnite nas v KrapnJevcu In shranite nas za dobo. jo poletimo ognjevite k sosedu vpra-?;tt -Drava čigava je, Soča čigava je, tih bomo var ali, kdo ilb H pit'!»
Blizu teh bodočih morilk čaka, vrhniški [>arket, fino delo! Ko en uresnl čijo natolcevanja nasprotnikov ln ko dobimo o.I bankokratov vsaj toliko podpo-.o, kakor so jo dobili listi, ki svoj greh očitajo nam. bogtne, takrat si vsi «Jutrovci» omislimo takšno par kotel Tako pa le gledamo, kako si jih naročoio drugi, tisti, ki imajo tudi av tomohilo z Dunaja, klobuke iz Pariza, kobcrce iz Pirota, slike iz »Gartcn-taube» in dnovno hrano iz Kopitarjeve ulice.
Vidiš, vidiš, tu je pa tisti mariborski Pni->. ki nas jo snoči tako hvalili Najbolj iti n je ugajalo, da ni smel svojega kovčka odnesti z razstave, dokler sc ni točno izkazal; češ, vajen sem na dpuHchc Ordnpng. pa jo znate tudi vil Pa tudi Zagrebčan se je čudom čudil, kako da je (ie vse na mestu in nič pokradenega. O, tudi našo vrle stražnik« treba pohva'!ti, 1" ko so na« sinoči okrog ene preganjali okrog vinskih paviljonov. takrat so bili kroti. Samo pomislite, v kavarniškem paviljonu je bil nilo spuščen do polovice in v zdolnji odprtini ho se kakor v kinu videle dr.v ?e«.tne nož'co v belih nogavičkah In nizkih čeveljčkih, pa doln.ii rob krila Jo frfral, ker so nnžice stopale v ono — 'topu, pomešanem z valčkom. Tudi prijetno petie se je culo, pogledati ps ti-«em smol kaj je še za rolojem! Policijska ura! Ali ni to kruto?
ga uvažamo ia drage novee Iz Julne
Amerike. Z apnerdm dušikom Je mogoče agrarno produkcijo telo zvišati. Za proizvodnjo apnenega dušika se uporabljata kot surovini karbid in dušik. Slodnjl so dobiva potom posebne naprave lz zraka. v katerem se nahaja kakor znano štiri petine dušika Za Izdelovanje apno-nega dušika se zmelje karbid v fin prah, ki se v posebni poči »pravi t dušikom v stik. Pod močno razgretvijo se spoji dušik s karbidom v apneni dušik (kaleljov cianamid). Apneni dušik se zmelje zopet v fin prah, ker Ij kot prah ima v zemlji učinckkot umetno gnojilo. Da ee odpravi apnenemn dušiku prošenje, se ta produkt So posebno preparira t oljem. — Iz karbida se dajo dat'o napraviti drugi raznovrstni kemični produkti, kakor amonijak, nmonljakora sol Itd.
Tvornlea Ima za proizvodnjo In prevažanj vse modeme priprave, tako da fo prihrani mnogo delavskih moči Velika gospodarska korist tega velikopoteznega industrijskega podjetja je zlasti v tem, da dobiva vse slrovine v domači državi, prod vsem apno in oglje.
Ruška tvomica je po svojem obsegu ogromna in moro ne lo zadostiti vsem domačim potrebam, temveč že danes Izvaža velike množine karbida in svojega umetnega gnojila ter tako znatno prispo-va k zboljšanju naše trgovinsko bilance.
Naši poljedelski krogi hI morali posvetiti izložbi Ruško tvornlce na Ljubljanskem sejmu posebno pozornost.
Konzerv razstavljeni tndi prekajmlai hi
klobaaarski Izdelki tvornlce.
Od tovarne izdelane konzerve so polnovredne ln odrte konkurenco s vsako Inozemsko tvornloo. Za trajnost konzerv Jamči podjetje lest lot.
Krmservne tovarn«
Družba z o. z. na Vrbnlkl.
Konzervne tovarno na Vrhniki so bilo osnovane v letu 1920. in so danes edino podjetje te vrste pri ras. Bile so šele pred kratkim v velikem stilu dograjeno ter so spojene obenem z vsemi potrebni mi pomožnimi industrijami kakor: lastna žaga, strojno mizarstvo in sodarstvo, tvomica lesene in pločevinaste ambalaže, ekstrakclja kosti itd. Z ljubljanskim sejmom stopa to podjetje prvič v Sli So javnost.
Po ujedlnjenju Jugoslavije se je pokazalo. da v tako obsežni državi ni bilo niti ene tvomice konzerv v večjem obso-gu, čeravno Je naša država bogata na izvrstni živini, ki tvori glavni predpogoj za tako podjetje.
Glavna naloga podjetja je preskrbova-nje vojske z konzervami. Poleg tega pa izdelajo prvovrstne delikatesne konzet ve.
Tovarna proizvaja do sedaj do 70.000 konzerv dnovno pri 8 urnem delu. V slučaju potrebo se delazmožnost lakho zviša na en četrt milijona konzerv.
Podjetje je bilo zamišljeno tudi kot ekspertno podjetje. Sedanje visoke ccne živini pa zelo otežujejo živahne trgovske stike z inozemstvom. Velike težkoče se pojavljajo vrh tega vsled predolge procedure carine pri izvozu konzerv in zlasti pri uvoza surovin (pločovine ln gumija za tesnilo konzervnih pokrovčkov). Prepočasno earinsko poslovanje je Se opetovano zakrivilo, da so celo pošiljke tako dragih predmotov prispele že pokvarjene In neporabne.
Na ljubljanskem velesejmu si je napravilo podjetje lastni prenosljivi paviljon, kl j« bil po načrtu g. Inž. Costaperaria izdelan v laatni mb.amlcl tovarne. V pa-vlljonu so polog do sedal Izdelanih vrst
Keramična Industriji
Ing. Pavlin in druK. Petrovče pri Celju.
Znamenita ta tvomica obstoji že krog 80 let. Svoječasnl ustanovitelj je gojil izprva dekorativno keramiko. Pri svojih lepih proizvodih Jo uveljavljal pred vsem omamentlko nerr.Skih alpskih de^cl (tzv. •alpenl&ndische Bausmmajolika>). To blago Je bilo v zapadnih državah zelo poznano. Tam se ga Je tudi največ razpefia-lo. Kasneje Je tvomica pričela Izdelovati tudi komercijelno keramično blago In predmete za dnevno rabo, n. pr. razne namizns in dekorativne predmet* v slogu tzv. kmečke keramike.
Po prevrata je podjetje prešlo v slovenske roke ln Je danos izključno slovenska last. Stavilo st Je za nalogo, ds izdeluje poleg posode za rabo tudi vsakovrstno galanterijske, dekorativne In umetnoobrtne uporabne Izdolke Iz majol-ke in fajanse r raznih motivih, pred kte-rlml Imajo rtznl jugoslovanski narodni pretežno večino, dragi se pa drle japonskih, mauriSkih. renozan6nlh, bie lesmajer-skih, ab ročni h In drugih »uirib in modernih prvovrstnih vzor-ev. 1» dano« Ima tvrdka zaloga vsnkovmnlh različnih izdelkov t Izključno narodnem »P<rn. Trvdk« dela na to, da pritegne rmtn «lo-venskih umetnikov sllVarlev In klpurjev In da bodo njeni izdelki v vuit.em «r|. ru prava jugoslovanska majoiv«, v duhu pristne jugoslovanske omam»nilVe. po leg slovenskih Imamo lUlmtlnsk« In ir-bljansk« o mam orne, tako da er*4n Ir tvor-nlc« v »vst izdelki • komnletno in»o«t«. vansko keramiko, s njenimi ni>"ep»lml vzoreL Že prod vojno so (II izdelki 4»or nlce v zalo veliki meri v Anglijo, flo'and. sko. Csnado. Kakor vse kaže, se bo to zanimanje še povečalo. Oglašajo se *o-pet nekdanji odjemalci In poleg njih prav obilo tudi Francija, kjer Imajo mnovn smisla za te vrste predmet« in oroamen-talno umetnost
Lastnik« tvomice Imata namen povečati obrat Ss znatno in v doglednem 8a*u dvigniti tvomico do še večje popolnosti ter proizvajati tudi najfinejšo predmete te industrijske stroko. Dasirsvno vzdrži tvomica te danes v glavnih delib stroko vsako konkurenco v kakovosti, množini In cenah, hoče le posebno dvigniti deko-racijskl nivo svojih Izdelkov do dovrl«-nostl v Izberi.
Velike važnosti Je za poznanje In ocenitev naše kulture, ako moremo prestati i v Izdelkih te vrste pred svetovno sodbo, j V zelo veliki meri se je to že posrečilo, kakor dokazujejo bal naročila. Saj Izvaža tvrdka poleg le navedenih zenadnih dežel tudi že preee) v Nemčijo vkljub te-mu, da imajo tam tako zelo razvito keramično industrijo! Od domačega konzu-ma je pa 80% zastopana Srbija.
Predmeti keramična tvornlce spadajo i v vsako domačnost, v salon, sprejemnico ' jedilnico, spalnioo. v sobo samca, gospo-{dične, v kuhinjo (ln — last not least v i klozet), dalje na balkon, verando, v evot-, lični kotiček; Bpadajo v letoviščne domove, v hotele, vile. v gostilniške sobe in v atrije In vestlbule.
Tvomica se nahaja v Petrovčah (Libo-je) tu Ima sedem '-">TT\',ških objektov ter več stanovanjskih ln suspodarskih zgradb. Pri tvnlkl lc zaposlenih okrog 90 delavcev, vrhu teg* na jih dela 85 v tvrdklnem lastnem oromogovmku in gll-nokopu. Uradnikov '«o» tvrk« 5, namreč keramičnega obratovoč.o, umetniškega vodjo (aknd. slikar*!, ekonomist", knjigovodjo in obratovodjo za -Unlk. Dela jo tri peči. en.- *a surovi biskvitni cgenj. druga za gla^i o gen', tretja za visoki ogenj (porcr'<"»ski i-d«lki in fajansa). Prvi dve peči dosegat.-? temperituro 900" C, tretja pa 1400—C. Svovlni iz lastnega glinokopa }.• »>rvovrttn > l •Novosti. Glavni izdo'ki ro fajanss, »'aiolika in kamenina. V doglednem času. ko si tvrdka zaslgura dovolj kaolina (ki r» v Sloveniji nI), nridejo na vrsto tndi porce lanski Izdelki. Dosedanji Izdelki tvrdke so vaze, ploščo, žardinijere, cvetlični lončki koški, namizni nastavki, svečniki, doze, bonbonljare, mznl kmečki In drugI vrči, kranjska majolka, čutare, razni servisi (jedilni, kavni čajni, za moka, umi-valni). V kamenini najdemo rebraste ročne sklede, kavine skodele, umivalne sklede z vrči, nočne posodo, bolniške po sode In skledo sa zdravnikovo In bolnikovo rabo, za najmanjšo domačnost In za najvočji etablisma namenjeno posodo za hotele, gostilne, letovišča, stanovanja, vojašnice, bolnice, pisarne, cvetličarne, izložbe In razstave, za opremo sob, Jedilnic, spalnic, itd. itd. Tu najdbi potrebščine za lokamo, lončke za damsko toaleto, stensko plošče »a kuhinjo, predsobe, hodnike, kopalnice, lekarne, mlekarne, naj-fmeiSe fajanse za salon Itd.
Biti smemo ponosni na to slovensko In jugoslovansko tvomico. Pogled na razstavljene Izdelke (paviljon E 85) In v ilustrirani katalog, kl kaže, da se smemo velikih uspehov t« tvrdke iz srca veselitl-ker nas vredno zastopa prod svetom in doma.
K. PnCnik
Krojaški atelje v Ljubljani.
Krojaški delavnica K. Pučnik je er najstarejših te stroke v Sloveniji. £e i^k
1841. jo ded sedanjega laatnlks ivrai-. ustanovil v Kranju krojaško obrt, ki i«, je razvijala tako dobro, da s' Jo pridobil, tokom let nolt«to naročnikov b. t^j' Kranjske.
Pred svetovno vojno Je prenesel sedj. nji tastnik sedež obrti v Ljubljano, Sojn, ul. 8, v vojni p« je podjetjo, kakor tolik, drugih, popolnoma prenehalo delovati
Ko se je vrnil lastnik od vojakov, J,, vztrajnim in solidnim delom dosegei d, je dvignil obrt med prve krojaške firm, v Ljubljani
Na ljubljanskem velesemnju je njego, nastop nekaj novega. Njegova misel j, bila pokazati nekaj vzornih modelov -okvirju elegantno opremljenega krojs* kega sprejemnega salona ln v tej celoi. pokazati svoj tok om treh krojaških nj dov Izobražen okus in smisel za kroj«, štvo. G. Pučnik se je Izučil ln iivežbal , tujini in Se danes stori vse, da ostane u višku krojaške izobrazbe evropskih ve!» mest. Zato kažejo njegovi izstavljeni i; delki res lep okus iu morajo zadovoljili tudi najbolj natančno <?.entlemene».
Tribuna
Tovarna za kolesa in otročje vožlčke.
Novo tovarniško podjetje za izdelovj. nje novih dvokoles in otroških voziSkov se Je ustanovilo letos ln Je že začeto t obratom. Svoje lastne izdelke je razsu vila tovana na Ljubljanskem velike® semnju, paviljon F. It 18-1. Posebno pt zornost vzbuja novi model »Tribuni, otročjega vozička, kateri prekaša In-zemske proizvode. Je res prav lep izd? lek, premakljiv In zložljiv. In kar je glar no, js popolnoma domače delo; podjetji Je narodno In edino te vrate v Jugoslaviji Wnik In voditelj podjetja Je g. Frsr Batjel iz Goriike.
Geslo podjetja je: solidna postrežbi, nizka cena, dobro in garantirano domač« blairo. Ceniki so Interesentom na r«tp« lavo.
ZBIRKA INFORMACIJSKEOA MATERI
JALAL
«n«1Van», delniška družba zs medu ••odne fansporte se je pod vtisom uspe lostl ljubljanskega velesejma odločil« zVV.I n«*Io»e In opise podjetij razstav lj»!'»w zlasti njibovlb (pecijalnih strel' s n»minom, obdržati U podjetja v trajn evidenci Ii vsega zunanjega trgovskegt sveta orihajajo namreč dnevno pcizvtf be po naslovih tuzemskih Interesentov u različno blago. Razen tega Se pa že o/ nekdaj obračajo razni trgovci Južneišil 'raje- naše države na «Bnlkan> s prof njami za naslove dobaviteljev blaga, kj ; terera rabijo. Taki seznami tvrdk, kat« l re M <Balkan» sestavil, bodo na vpogW l lnt««»»entom pri vseh njegovih poslovni i eah, Vakor v Ljubljani, Maribora, Zs»w !bu, Beograda, Rakeku, Trsta In n« Ds j naju. kar bo z ozirom na trgovske stih vsžniga pomena.
Vsled tega «e vljudno naprošajo vt raV.ivljalcI ljubljanskega velesejma, d: nodajo v pav'ljonu »Balkana* na sejm skem prostoru v pisani ali tiskani oblik kratke podatke svojih podjetij ln proti vddov,
ZAŠČITA INDUSTRIJSKE SVOJINE NJ VELESEJMU.
Kakor Ke objavljeno je Ministrstvo ti govine In Industrije priznalo Ljubljanski mu velikemu sejmu značaj razstave smisla § 160 Uredbe o zaščiti industri ske avojlne. Vsled tega ulivajo predme industrijske svo.iine, razstavljeni na v lesejmn, pravico prvenstva po §§ 90, 1( in 118 Uredbe v zaščiti Industrijske sv jlne in to od trenotka, ko se razstavi) ', pod pogojem, da s« najpozneje v tre j mesecih po zatvoritvi velesejma pravilr prijavijo Upravi za zaščito induslrijst svojine v Beogradu. Vsaki taki prijavi; -aščiM industrijske svojine J« treba p leg splošno predpisanih prilog priloži tudi potrdilo, ki ga Izda nprava (Ura Ljubljanskega velikega semnja o tem:
1.) da je predmet, kojega zaščita zahtevi, Istoveten z razstavljenim pre metom, pri vzorcu, modelu in žigu, | tudi o tem za kojo vrsto blaga je I oreduct razstavljen.
?.) kojega dne in v kojem trenotku, ' le bil predmet razstavljen.
8.) kojega dne da je bila razstava i ključena. Podrobnejša določila so razvi na lz Naredbe o Izvršitvi Uredbe za ' ščito Industrijske svojine, prijavljene Uradnem listu št 1. od B. januarja 19! §§ 94 do 99.
Povodom nove ShaekeHonove ekspe clie na južni tečaj, k! lo s velikim za manjem prlč^kule ves svet, je <5bjs «Oeuvre» nckal Interesantnth črtic Shak!etonoveea življenja. Shackleton že v mladih letih čutil v sebi poklic mornarja. Da le postal raziskovalec, to pa pravzaprav povzročile neks sanje, le Imel 22 let le potoval Iz Oihraltarji Newyork. V sanjali se le videl na Vre ladle, uleJaloč dolgo proti severu. Ko |e zbudil, le bil prepričan, da bo rr' raziskoval severni tečaj. Njecove sani« se ifc"r' Te, toda samo z mato tet menibo. Sel na namreč na jufcr.i tečaj-
Gospodarstvo
a::gles*i zakon o zaščiti domaČe industrije.
t« časopisnih vesti bo čllatellem zna-in, da se |e v Angliji že dolgo časa ,r5l! bol za lndustrl|.-.Vo-iaA(llnl takoii.
V Angliji, kjer le preko 70 let vladilu politika svobodne trgovine, se )e s sprejemom zakona o zuščltl domače liuu-iflle, takozvane Antl Dumping lilll, Izurili seda) prrbod k zaSČItnl carini. Diic I. lAtubra stopi nuvl zakon v veljavo za lekoče zuključke brez prehodnega roka.
Posta\ke nove .irzleSke zaSiltne carine so Izredno visoke; znaSalo namreč l3'/»%> oziroma eno trctllno od vred-josH blaga. Visoke postavke, kakor 'udi ^sigurnost, kateri predmeti spauajo >i d zaščitno carino, bodo zelo nevarne trgovskemu prometu. Po tem zakonu norelo nainreč vse Industrjsko panoge, U po gotovih normnh dokažejo potrebo taSčIte proti Inozemskemu uvozu, doseči »prmulm potom visoko zaščitni carino J3'/, %. Ta zakon bo Ščitil med dru-;lml kc.nlčnn, jekleno, cptlčno Industrijo, s čemur bo prccei prizadeta Nem-5l|a, ki le mogla doslej mnogo teli pred-ir-'-v vsled nizkih ccn uvažati v An-jlijo.	_
V Angliji se le ie izza leta 1903. vrgli pod vodstvom Cha.,.1 . rlalna bo) za za-tčltno carino. Povolnl čas le pripomogel t^jvnfkom za zaSčlino carini, do zmage. Po vojni se le namreč potreba po »Ščiti domače Indtislrlje v Angllil zlasti Eutila, ker |e vsled slabe \ lute ccncno inozemsko, predvsem nemSko blago sil-tro konV.ii '—lo na domačem trgu doma-iietnu dragemu blagu. Pod geslom -a-Sčite domače tr.Justrijc pred ono inozemsko Industrijo, ki prodala v svrho ssvojltve trga v Anglili blago cencjše, nego v domači državi (Antl Dumpliin), le skoroda neopazno zavzel protekcljo-aizem zadnjo veliko pozicllo svobodne lrgor-c v svetovnem gosi...' :-lvu.
Učinki novega karza v angleški trgo-rinskl politiki se sedal Se ne more|o presoditi. Mnogi trdijo, da bo postal nori angleSk! carinski zakon počelck dlle-renclalrih carin In sredstvo Irgovlnsko-pogodbene politike novega stila. Kako se bo ta zakon Izvajal, bo pač ud\l;>tio v pni vrsti od politične konstelaclle In aseb, ki bodo čiuitclji pri Izvalanju zakon-.
Med državami, ki so s tem zakonom seV> nezadovoljne, (e na prvem mestu
Nemčlla, katere blago Je doslel poplavljalo Anglijo. Te poplave bo sedal konec.
Sklep angleškega pt' nienta pumciija na »uspoilaiskcm polju prevrat svetovnega poučna, ki Ima laliko nedogledne posledice za razvol svetovne trgovine In Industrije.
— Razstava vseh vrst domačih pletar-akth Izdelkov. Prvo pletarsko podjetju frane Janež t Dolskeiu pri Ljubijani (postaja Laze) razstavi od dne 9. — SO. t. m. pi»lcj- lastne delavnice v Dolskem bogato izbora najfinejše umetne lo vse t to stroko spadajoče izdelke.
Da se p. n. občinstvo zlasti trgovci s tem prvim podjetjem na Kranjskem, ki obstoja ravnokar 20 lot, bližje seznanijo, se priporoča, da prvo razstavo pletarsko Industrije v največjem Številu poselijo.
= Haloškl vinogradi. Vinska letina ▼ Ha ložah bo letos glede množine srednja, a kakovost vina bo prvovrstna. Grozdje je zdravo in je že sedaj sladko. Vročina jo polju sicer Škodovala, vinogradom pa je koristila, kat »e kakovosti tiče. Vinska kupci ponujajo že sedaj od trsa 18 — 20 K ia liter.
«= Žitne cene v Gajdobrl (BačkaJ: p Seri c* 1030—1050 K, jari ječmen 020 K. oves 770 K (blaga malo), koruza franko postaja vtovorltve 7R&-800 K, boli fi žol 050 K. moka St. 0 15.30 K brez vroče.
<= Z novosadskega tržišča. Novosadska prnduktna borza je začela 80. avgusta z delom. Žitna trgovina vsled pomanjka nja vagonov zastaja. Ceno so precej stal ne, narastle so nekaj ječmenu in ovsu. ker Je bilo povpraševanje po teh dveh pridelkih živahno. Cene so nad svetovno [laritcto, zato Izvoz počiva. V deželah, ki ao doslej kupovale od nas, se kupuje sedaj ameriška pšenica In koruza. Vrome je za polja povnljno. Cene: pSenica 1020 —1050 K, ri 700-780 K. ječtnen 880 —»70 K, oves 740—770 K, koruza 700 -7R0 K, moka It. 0 15.80-15J0 K, otrobi 500 K.
«= Promet med Zagrebom In Reka. Po neki vesti Iz Rima je dosežen sporazum med naSimi hi Italijanskimi dolegatl o vipoBtav) direktnega železniškega prometa med Zagrebom ln Reko.
Ekspozitura zagrebške Sla venske banke v PermonoStru. Zagrebška Slavonska banka d. d. jo otvorila r Permono-
Stra v Baranjl srojo ekspozituro. Na kolodvoru obmejne postaje v Pennouoitru otvorl tudi menjalnico.
—	Mk vi.ladja Zagrebačke Induttrijal. n« bank« d. d. se sklene na izredni glavni skupščini 21. L m.
—	Kongres srbskih zem!]orndr!Jt<ih zadrug v Velikem Bečkereko (Ilanat) ee vrti od 18. — 15. t. m. Na kongresu ee bo razpravljalo o raznih ekonomskih problemih in o zadružnem položaju.
—	Promet manjših poSilJk. V svrho iiroditva prometa manjših pošiljk na progi Maribor Zagreb In dal o do Beograda je uvedejo na progi Vinkovcl-Beograd vozovi za zbiranjo takih poSiljk. Ti vozovi bodo od Maribora do Siska prlklju čenl vlakom St. 48, 613, 511, 615, 518 tn :i8, od Siska do Reograda pa vlakom St. 13 in 14.
—	Ofertalna licitacija za naknp 60 vagonov krušne pSenHne moke 80% ali 75
vagonov pSonice po 10 ton se bo vrSila
■lne 10. t. m. ob 11. dopoldne v intendn turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Spejemajo se tndi ponudbe manjše ko llčine. Kavcija 10% je položiti pri rtrav ski divlzijski olilastl v Ljubljani ali pri najbližji komandi, ki ima blagajno. Po-soji so na vpogled pri imenovani divizij skl oblasti. Več na ntaglstratnl uradni leski.
=■* Nova založniška družba. Z glavnico n milijonov kron se je osnovala v Osje Itu nova založniška družba <Jug>, ki je prevzela Izdajanje demokratskega glasila «.Ing». Mod osnovalel sta tudi predsed-•<ednik skupščine dr. Itlbar in minister ^vetnzar Pribičevič.
-> Montiranje mosta na Moravi pri Ču prljl je prificlo te dni. To jo za mostom na Pavi drugI največji most v Srbiji
—	Stvka v ladjedelnici sv. Marka v Trstu. Radi omejitve dela In zmanjšanja delavnega časa je Izbruhnila v ladjedel niči ev. Marka v Trstu stavka.
—	Češki hmeljskl trg. Iz Zatca poročajo z dne 8. t. m.: Včeraj se je vrSila v trgovinski in obrtni zbornici anketa o vprašanju svobodnega Izvoza hmelja. Anketa nI dovedla do sporazuma. Pridalo valei hmelja so vstrajall na popolnoma evol>ndnem Izvoza, dočim so pivovarnar-jl zahtevali, da so fiksira določen izvozni kontingent. Vsled tega bo o tem bržkone v pondcljek končno veljavno odločil urad za zunanjo trgovino. Ta sklep bo baje obstojal na kompromisu ln bo Izvoz.precej svoboden. Ker se v{eraj ni dosegel med pridelovalci In pivovarnarji sporazum miruje danes na htnoljskem trgu vsa kup-
čija. Farna dve mdk'1 kupujejo Se daljo na doteli po ceni 5500 č. K za 50 kg (okrog 280 naSih kron za I kr). Iz NOro-berga poročajo danes o slabem prometu.
=» Na tretji veliki vzorčni razstavi v Pragi, ki ee jo otvorila minuli četrtek v pristomosti državnega predsednika M.v 6aryl.fl, je razstavilo 2250 češkoslovaških tvrdk, 120 iz drugih evropcjakili drtav in 4« Iz ostalih kontinentov.
—	CeSkoslovalka kemična Industrija, poseduje 00 — 70% kemične Industrijo bivše Avstro-ogrske. Ta Industrija je ve finoma navezuna na izvoz. Glavni kupci so: Jugoslavija, Romunija, Bolgarska. I'krajina, pozneje mngo6e tudi Rusija. Češkoslovaška kemična industrija mora biti tolki konkurončnl boj s Francijo, Anglijo, Ameriko bi Nemčijo. Proizvaja v glavnem sredstva ta tekstilno, kožno stekleno In keramično Industrijo. Tvorile J.veplene kisline obratuje samo 40—60%. Te tvornico morajo uvatati surovine iz Španije in Norveške.
=» Kroženje bankovcev v Češkoslovaški znaSa po Izkazu bančnega urada 81. avgusta 11 „455,175.000 A. K'. Od 23.-81. avgusta je narastel promet bankovcev za 49ir,9.1.000 e. K.
•=■ PremeSčenje sedeža Angloavstrljske banke v London. ^»strijiVa vlada jo na rodni skupščini predložila zakonsko osno vo o premeščenju sedeža Angloavstrljske banke v London.
—	Svoboden Uvoz žita Iz Bolgarske. Iz Sofije poročajo, da je sobranje sklenilo popolnoma prost Izvoz lita.
Cirkulacija bankovcev v Bolgarski /naša po izkazu od I. t. m. 8„150,000.000 levov proti 8.. 100,000.000 lovov v Utom časn lanskega leta.
Madžarske železniške Investicije. V madžarskem državnem proračunu za leto 1921/22. je predvidona za železniške Investicije svota 1824 milijonu v madžar sklh kron.
—	Število konkurzov v Nemčiji Je znašalo meseca avgusta 274 proti 292 v juliju in proti 134 v avgustu lanskega leta.
—	Bančni Izkat Francoske hanke dne S. t. m. Izkazuje 87,,024.785.000 frankov papirni ega denarja ▼ prometu.
Istočnl sejem v Vratlslavl Je bil otvorjen 4. t m. Prisotna sta bila tudi dva zastopnika sovjetske Ilusije.
•> Položaj ameriške Jeklen« Industrije se je polagoma zopet zboljšal. Delavstvo so stalno zopet sprejema na delo seveda z znižanimi mezdami. Znižanja znaSajo od 10 do 15%, v posameznih »lučajih tudi do 20%. Jeklame In sorodni obrali do-
bivajo ropot naročila, rs led česar vladi
»nad lastniki optimizem. Pričakuje se r» dukcija ccn Jeklarskih proizvodov.
Poslano.*
Ker se v Trbovljah ilrljo rszne govorice, da so ob prlMki pogreba Njegi
Veličanstva kralja Petra v moli gosfi'.n gostje počeli razna žaljiva dejanja, op» zarjam, da bom proti vsakemu, ki bt lažnive In neresnične govorice o tem raz!!.!al, sodtiljsko postopala,
Trbovlh, 31 a v kuj ta 1921.
Ano Herger, gostllničorlca.
Poslano*.
V Trbovljah se Sirijo govorice, da s« na dan pogreba N|. Veličanstva kralja Petri v gostilni gospe Ane Herger tamkaj nahajajoči se gostje počeli nepatrb Jctlčna dcjanla s tem, da so na ta dat v večernih urah uprizorili neke sramotilne obrede v zasmeh In ialjcnle NJegi Veličanstva.
Ker sem bil ob tem času ludl v tel gostilni, ugotavljam resnici na liubo, da so te govorice Izmišljene In popolnem« neresnične in se to lahko tudi po druglli pričah dr*ene..
Trbovlle. 31. avgusta 1921.
Kos Mirlco.
Poslano*
Neki dcmincliant trosi v »Slovencui z dne 6. septembra t. U St. 202, lažt ■la ponujalo mckronoSkl mesarji za govejo živino kmetom po 4 krone za kilo. gram, prodalslo pa meso po 24 krol kilogram.
Dotičnlk, ki se nI upal podpisati svo. lega Imnni, Je ravno ga poznamo, nal se podplSe s polnim Imenom, da mu na-vljemo "'^sn sa	laži In obreko-
vanja. Spravili ga bomo v tak položal da Se mnogobrojnlh starih dolgov ne b« zamogel poplačati.
Pr ' ' k z Imenom na dani
Mokronog, dne 6. septembra 1921.
MokronoSkl mesarji:
Anton Brile.	Anton Zlajpah.
• Za vsebino jo uredništvo odgo
vorno le v toliko, v kolikor predpisuj« zakon.
Ljubljana
Beethoiinovii ulica št. 9
Ljubljana
Beethovnova ulica št. 9
za izvrševanje angleških kostumov, plaščev, bmz in francoskih
toaleti in vseh v to stroko spadajočih del.
tjubljana, Selenburgoua

Rezerve okrog K 6,000.000
Snferesna skupnost s Hruafsko esfeompfno banko In Srbsko banko u Zagrebu, Izuršuje use bančne transakcije na> kulanfneje. Denarne uloge, Ilakup In prodaja: efekfou, deulz, ualuf. £skompf menic, feijafep, faktur, Hkretlifiui. Borza,
Peter Kozina & Co.
Tržič (Slovenija)
Glcvno pisarno in zaloga na debelo in drobna, Ljubljano, Breg Štev. ZO*
Izdeluje čevlje za gospode, dame, defike, deklice In otroke Iz lak-, boks-,
tevro-usnja ln drugega materljala.
Najmodernajke oblik« t	Konkurenčne cen® 1	Najiolldnejil izdelki t
p£SP* Posetlte našo razstavo na velesejmu I
j ANTON STACULj
i Ljubljana, Šeienburgova ul. 4 j
i priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega i	in delikatesnega blaga.
Tovarna kartonaže in papirne industrije J. BONAC SIN, LJUBLJANA
Čopova cesta it. 16	)
ima razstavljene svoje izdelke na Ljnb- j ljanskem velesejmu, paviljon E/5.
L C. MAYEBt
LJUBLJANA Ustanovlj. 1834.
MANUFAKTURA
EN GROS
EN DfiTAIL
rBmfcniiciiBCTai
tovarne usnja in usnjatih izdelkov
Kranj, Vrhnika, Ljubljano. Centralna pisarna: Ljubljana, Sv. Petra c. 68. Telefnn 5Z8.
I. Industrija usnja.
tej
A. Vegetaljllno (čreslostro-jeno) usnje:
1.	kravine rnjave, Črne in cha-grin, ter za mehove in strehe,
2.	kipsi,
3.	teletine,
4.	ovčine in kozine
a)	mazane, rujave in črne,
b)	barvane za mobilje in ta-pcciranje in konfekcijo,
5.	vaciiettcfl
a)	za Izdrlavo dokolenic, barvane ali naravne,
b)	za izdelavo nogomet, žog,
c)	za izdelavo razne usnjate konfekcije.
6) svinjine (specialiteta)
a)	za fino jahalno opremo, barvano ali naravno
b)	za kovčeke,
c)	za mobilje in galant. konfckcijo (Portemonnais, portef. in knjigoveštvo.
7.	podplati
a)	Trovloženi, hrastostrojeni podplati.
b)	Vache.
8.	cron poni za izdelavo trans-
misijskih jermenov,
a)	sp. strojeni, ang. sistem
b)	hrastostrojeni.
B. Chrom usnje.
1.	Box-calf črno in barvano,
2.	Chevreauz.
3.	Cbevrette,
4.	Chrom usnje za izdelavo nogometnih žog.
5.	Chrom usnje za izd. jermčn
C.	Galun usnje.
za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov.
D.	Lak usnje.
1. Bos ealf, 2. Chevreaus.
it*ai
m
e
!&5f
II. Industrija usnjatih izdelkov.
i.
A. Čevljarski izdelki:
1.	čevlji za štrapac,
2.	čevlji za rudnike,
S. čevlji za šport in nogomet,
4.	čevlji po vojaškem vzorcu.
5,	sandale.
B. Konfekcija transinisijskih gonilnih jermenov.
1.	Specijalni stroj,
2.	hrastov stroj,
3.	chromstroj,
4.	jermenci za šivanje tn vezanje transiuisij. jermenov.
C. Konfekcija za:

dokoleniee (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom in lak usnja, nahrbtniki, športni pa-pasovi itd., tržne torbice.

l
l
l
l
l i
fl, priloga Jutra" St. 212 dne 8. septembra 1931.
Naše šole
||6 naj študirajo dijaki ne-oivobojenega ozemlja?
Mnogo »e je le razpravljalo o tem mraJanju v slovenski javnosti. Pro-jjem pa j« tako pomemben, da se na osmo zadovoljiti le s splošnimi bose-^oii, ampak ga moramo osvetliti v itni luči od vseh strani, ker so tu v vi največji narodni in kulturni inte-eai celih naših pokrajin. Izhodišče vse šolske vzgoje našega liraščaja mora sloneti najprej na nsgoji nacionalnega čuta. Naravno je, ii more našemu dijaku nuditi tako vigojo le ambijent, ki je sam nacionalen in ve torej sam ceniti vrednost listne narodne kulture. Vse narodno ln kulturno življenje se mora pretočiti v dijakovo dušo. To predpogoje more nuditi le oni del naše svobodne domovine. ki si kuje svoje nacionalno ln kulturno življenje po svoji volji, neovirano od vsakeea zunanjega pritiska. Primorski Slovenci naj tudi enkrat osežejo svoj minimalni šolski program, no bodo mogli nikoli preprečiti, da bi se v njihovem dijaštvu, če se bo šolalo izza mladih let izključno le na domačih šolah, ne zabrisale one ostre črte nacionalne zavesti, ki so stavile nišo mladino vedno v prve vrste vsakega kulturnega napredka. Če je Nemec v vzgojevanju tujerodne mladine velik loven, je Italijan naravnost moj-iter raznarodovanja, V ubijanju nacionalnega čuta pri naši deci so Italijani {e stokrat brutalnejši, nego more biti vsak Nemec. En primer: Vrši se ena loned tisočerih šolskih slavnosti z ob-Siroto, skrajno šovinističnim italijan-»ko-narodnim programom. V razredi je med italijanskimi dijaki pomešanih tudi par Slovencev, ki jim domače razmere niso dopustile, da bi obiskovali rrednjo šolo v Sloveniji. T! revčki so irtve svoje nesrečne usode. Pri slav-nos ti ni30 soudeleženi morda samo kot poslnšalci, ampak tvorijo takorekoč :lavne aktarje italijanske patriotske tomedije. Kdo naj nosi lepo italijansko trlkoloro? Gotovo Slovenec! — Kdo saj recitira gotove priložnostne pesmi? Ootovo Slovenec! — Kdo naj poje večno slavo »lepi» Italiji? Gotovo Slovo-nec! —
Naravno je, da se to obdelavanje otrok v par letih tako oprime, da mu uriše v dušo sledove nacionalne mlačno« ti, ki jih ne moreta izbrisati več ne
dotn, ne življenje. Sram ga je lastnega jezilo, sram laatre matere. Pomisliti moramo, da traja ta pouk najmanj 7—8 let, t. j. v»a leta ne lpjelolskega Študija. In v teh letih -e kuje človekov značaj!
Imamo nekako »učiteljišče.« v Tolminu ta nekako »gimnazijo* v Idriji. To io slovenske šole s slovenskimi uč-uimi močmi in bi mogle za. eilo nadomestiti pravo slovensko lolo. A kakor kažejo dogodki zadnjih mesecev, gre italijanska šolska politika za tem, da iztrebi iz obeh zavodov vse one učne moči, ki bi mogle s svojo značajnoetjo, pridnostjo in temeljitostjo nuditi Slovencem v Primorju garancije za ve pečen šolski pouk.
Važna je tndi točka o nastanitvi obeh zavodov. Izključno jo, da bi primorski Slovenci kdaj dosegli nastanitev slovenskih srednjih šol v večjih kulturnih centrih, kakor so: Trst., Gorica in Pazin. Na ta mesta pazijo Italijani s tako skrbnoetjo, ki je podobaa že kaprici histerične ženske. Ce pa naj imamo srednje šole v katerisibodi goriški ali istrski vasi, potem zopet ne moremo govoriti o kulturnem ambijen-tu, ki naj nudi našemu dijaku ne samo prilike, da si utrdi svoj nacionalni čut, ampak ki naj ga tudi duševno vsestransko razvije ter ga usposobi obenem za podrobno delo med narodom.
Taka bi bila tedaj v kratkih potezah razvita slika šolskih razmer v neodro-šeni Primorski, ki jo moramo imeti vedno pred očmi, ko rešujemo problem nadaljaega lolanja primorskega di-jaštva.
Vzroki, ki so se navajali svoj čas v prilog študiju v Sloveniji za koroške dijake, veljajo v še večji meri za di-jaltvo slovanskega Primorja. Tudi tu velja stavek: Bolje manj, a dobre, tj. narodno zav-ulut (če že nc fanatične!) inteligence, kot veliko, a malo energične in malo odporne.	—ec •
Meščanske šole v LlabltanL Na lavnih mestnih meščanskih šolah liubliansklh se prične šolsko leto 1921./1922. v sredo dne 14. septembra t. 1. s skupno sv. mašo In v četrtek dne 15. septembra 1.1. t rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v pondellck dne 1? In v torek dne 13. septembra vselel od osmih do dvanajstih dopoldne. In sicer: Za I. mestno deSko meSčansko Soio v Soškem po-slopln Na prulah St. 13; za II. mestno
______ teelčaaito lolo V Šolskem po.
slepju na Oasllskl cesti št. 242' za I. mostno dekllšku meščansko Joio v Šolskem poslopju na Gasilski cesti St. 242. Vstop v I. razred meščanske šole le dovoljen le onim učencem in učenkam, Id so dovršili peto šolsko leto s splošno povoljnim upehom. Otroci, ki na stanujejo v LJubljani, se načelno pri jpre-lemanlu odklanjate. Vse podrobnosti se polzvedo pri šolskih ravnateljstvih ob vplsovulu.
Na državni realni gimnaziji t Celju se vrše sprejemni Izpiti ra I. razred v torek dne 13. t. m. ob 8. url zjutraj, ponavliaini in dodatni izpiti dne 12. in 13. septembra. Dne 14. septembra ob 8. uri sv. maša, dne
15.	septembra se pa prične redni pouk.
Na driavni realki v Mariboru se |e
tre'->a priglasiti za sprejemni izpit za I. razred dne 10. ln U. septembra (soboto ln nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure. Izpit se vrši v ponedeljek dne 12.septembra ob pol lO.nrl. Za vse druge razrede (II. do VII.) se vrši vpisovanle v torek dne 13. septembra od 8. do 11. ure. Dne 14. septembra le začetek šole. Podrobna pojasnila so razvidna na objavni deski v šolski veži.
Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Ravnatelistvo naznaniš, da se vrši vpl-sovanle v I. in II. letnik državnega ženskega učiteljišča v Mariboru dne 12. septembra od 8. do 12. ure v poslopju bivšega deželnega ženskega učiteljišča, Zriniskega trg St. 1, I. nadstropje. Podrobnosti glede sprelema, zdravniške preiskave ter sprejemnih In ponavijalnlh Izpitov so razvidne Iz oglasa v omenjenem poslopju, I. nadstropje.
Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Sprejemni In ponavljalnl Izpiti se prlčno v pondellek. 12. t. m. ob 8. url. Prllave za vstop v I. deški letnik se naj pošljejo najkasneje do 10. t m.; za dekliški oddelek I. letnika se novih prijav ne sprelema več. 14. september |e redni Šolski dan. Druge podrobnosti so razvidne iz oglasa v šolskem poslopju, Zriniskega trg l/I.
Na deški meščanski šoli v Maribora |e vpisovanle dne 11., 12. In 13. septembra vselel od 8. do 12. ure, dne 12. in 13. septembra po potrebi tudi od 14. do
16.	ure. Učenci, ki so že posečall gori navedeni zavod, prineselo sebo) zadnle Izpričevalo, oni pa, ki vstopijo nanovo, krstni list, domovnlco. Izpričevalo o kozah ln zadnje Šolsko izpričevalo. Opozarjamo, da te sprejemajo v I. razred le učenci, Id se s povoljnim uspehom dov 'ili 5. Šolsko leto (brez reda 4), v nemSke razrede le taki. ki nedvomno dokažete, da so pristno nemške narodnosti. Morebitni Izpiti so 14. ln 15. septembra. Šolska maSa le 14. septembra
ob urt, prtčetek potika 15. septembra.
Ravnatelj.
Diiuvna realna gimnazija v Ptuju. Prijave za sprejemni izpit dne 11. septembra od 9. do 11. ure v ravnatelj skl pisarni: predloži se zadnje šolsko Izpričevalo iri ro^tni list.' Zadostuje tudi, ako ravnatelstvo do fega dne po poŠti dobi doticne dokumente. Sprejemni, ponavliaini in naknadni Izpiti dne 1.'. septembra. ob 8. uri. Vpisovanji novih učencev dne 12. septembra od 10. do 11. ure v ravnatellski pisarni; predloži se zadnje izpričevalo z odjavo prejšnjega zavoda In rojstni list. Vpisovanje starih učencev dne 13. septembra od l(k do II. ure, vsak v svojem razredu. Sprej tn novih učencev v III. razred je omejen, ker ni dovoljena vzporednica. — Ravnatelistvo.
Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiča se vrši vpisovanje učencev ln učenk v I„ II. in III. razred v sredo dne 14. septembra 1921. ob 8. uri. Ponav-Ijalne izpite polagajo Isti dan ob 14 url. Na novo vstopajoči učenci nai pridejo v spremstvu starišev, če pa ta nI mogoče, naj prlneso s sebo! zadnje Izpričevalo, rojstni list in domovinski list V četrtek dne 15. septembra 1931. ie ob 8. uri sv. maša v farni cerkvi, potem pa redni pouk. Zunanll učenci naj prlneso s sebo! tudi ubožno Izpričevalo, radi znižane vožnje po železnici. — Ravnatelistvo.
Glasbeni in pevski pouk na učiteljiščih. 1 naredbo pokrajinske uprave se s prihodnjim Šolskim letom preureja glasbeni In pevski pouk na učiteljiščih v Sloveniji tako-ie: Splošno glasoslovje in petje se poučuje v vseh letnikih moških učiteljišč po dve uri na teden. Poieg slovenske se goli tudi srbska in hrvatska pesem. Goslanje se poučuje v vseh letnikih po dve url na teden, pouk v klavirju In orglanju pa se uvršča med neobvezne predmete. Na ženskih učiteljiščih se mora vsaka gojenka učiti enega ghs-blla (gosli ali klavirja). Poučuje se v vseh letnikih po dve url na teden. Olas-beno nadarjeni gojenci, oziroma gojenke, se smelo mesto pouka v učiteljišču udeleževati glasbenega pouka na kon-servatorlju v Ljubljani.
Šole za slabo nadarjene otroke. »Uradni list pokrajinske uprave za Sovenljo* objavlja v številki 106. z dne 3. septembra Pravilnik o ustroju šol za slabo naaarlene otroke. Število učencev v enem razredu takih šol na I ne pre-seza števila 12; za vsakih 6 nadštevll-nlh otrok |e otvorltl vzporednico. Po-možna šola skrbi, kolikor more ln kolikor Ima sredstev, za Izpuščene golence tako, da jih priporoča za obrtne učence In da Jih podpira drugače, da napredujejo in tii *» vaposlujejo in uveljavljajo
kot koristni 13asi Elovelhe vsakem posameznem učenca
možna Sola osebno poplsnioo čas v pošolskl dobi.
ODISEJADA UBIJALCA.
Pretekli mesec je bil na francoskfe španski me|l obit neki šofer. Stvar U se hitro pozabila, da ni bil te dni ar*, tiran v Bruslju nevaren slepar Lemtirai blepar, star komaj 22 let. Ima za sebef že celo odlsejado. in njemu sc priplaaM tudi ta zločin.
Čudna la deloma fantastična Je kart« jera tega »zločinca lz sporta>. Njema pač ni bilo treba baviti se z razboj« nlštvom, ker so njegovi starlši premožni in znane osebnosti v Parizu. Maurlce, tako mu je itne, jc ukradel nekoč doma 140.000 frankov in pobegnil z denarjem v Bruselj. Denar je hitro potrošil ln se podal nato v Marseille, da se tamkal vpiše v kolonijalno legijo. Vendar pa ie že čez par dni zbolel in bil prepeljan v bolnico, Iz katere je kmalu pobegnil. Napotil se je v Tanger, kjer mu je stric, znana oseba, dal mezga, s katerim je odhajal v španski Maroko. Tam le mezga prodal in odšel z denarjem v Alžirijo. Pri Igranju na karte si le r goilu-lijaml pridobil toliko denarja, da je mogel odpotovati v Madrid. Na potovanju je okradcl v nekem hotelu več potnikov, ko so bili ravno pri kosilu. Nakradel ie tudi mnogo dragocenosti iu en brov-nlng. V San SebaMlanu je Izgubil pri kartah zopet vse, razven brovninga. Ker mu |e postajalo na francoskih tleb vroče, je napadel avto, ki ga |e dobil na cesti, da bi ž n|lm zbežal preko španske meie. Solerja je ustrelil iu ga vrgel v jarek. Avto se mu je na potu pokvaril, nakar je prodal pnevmatike, voz pa prepustil svoji usodi. Šel <^-.'1 na Špansko, ampak r,e je obrnil v Bt-^ijo, kjer ga je končno doletela roka pravice.
UPORABA MECA V ZRAČNIH BOJIH.
O priliki neke razprave v angleški spodnji zbornici o reformi vojaških oblek, je polkovnik Wedgewood vprašal, zakaj nosijo letalski častniki pas s sabljo, ker ne pridejo nikdar v položaj, da bi bilo treba v zraku poseči po sablji. Minister je molčal. Molčali pa vsekakor niso časnikarji, ki so, listajoč po Miltono-vem delu »Izgubljeni raj» našli v četrtem spevu poglavje, v katerem se bije med nadangeljem Mihaelom In Satanom boj t meči v zraku. Ako bodo letalci torej obdržali sablje, bo to samo Miltonova zasluga.
SE/-V' r T
■TT-<—T'"i 'C- -*TZVT JI
DELNIŠKA TISKARNA
LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA CESTA 16
mBmtttTJBirjanJunBrjisMJiru
Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce in obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva Jdt^^^elt

Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, ki je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami in tehničnim materialom, najhitreje in dovršeno strokovnjaško dfceJfcfifceJi&eJfc

mr Lastna knjigoveznica
izvršuje knjigoveška dela od najpriprostefše do najfinejše vrsie
m r. m«"T.T»j jTMcvjn KnanTaT^-v na—imrag»siw ■
Na Ljubljanskem velikem semnju, paviljon E št. 13
IVatrtr SeHer:
33
Vlagafna velikega voivode
Roman.
(Konec.)
«Visočanstvo», je odgovoril Filip, obojim se, da moji rojaki že tako preveč mislijo na Ameriko, ... in jaz... jaz nimam več pravice, da predstavljam kot Šved; dolgo let je že, kar sera zapustil Švedskp*.
«Ako bi kdaj zopet rabili svojo domovino«, je rekel don Ramon, <'tedaj veste, kje jo najdete; mesto da mi pošljete par ducatov svojih rojakov, pridite vi sani na Minorko«.
Filip se je molče — smehljaje naklonil, ni vedel kaj naj odgovori. V razgovor se je sedaj vpleta tndi veli-Lavojvodkinja Olga:
Pekli stemivMmseiHu, predno ste me spoznali, da je ta, ki je podvzel borzno špekulicijo z minorčanskimi državnimi papirji, io naredil, ker se je nadejal dobička. Vi sle ta špekulant. Povejte mi, na kak dobiček sle računali ?»
To vprašanje ie bilo Filipu skrajno neprijetno! Ni bil zastonj sin naroda, ki ga je ravnokar tako poveli-čaval veliki vojvoda Ko je pogledal in oči mlade in lepe vojvodkinje, zde-1 la se mu je naenkrat vsa njegova špekulacija nesolidna, dobiček se mu je zdel umazan, neprijeten. Cez par sekund je šele odgovoril:
»Tega ne morem povedati! Sicer pa jaz sploh nisem ... Vprašajte raje gospod Isaacsa».
Vojvodkinja Olga se je nato obni-la k znamenitemu angleškemu finančniku, bila je mirna kot vedno. Filip se je nehote spomnil na njen obračun pred odhodom iz Marseilla. Torej gospod Isaacs govorite vi N Mr. Isaacs si je pogladil svojo me-iistovsko brado in začel razlagati:
«Moj prijatelj, gospod profesor, je izdelal vse proračune in izračunal koliko so zaslužili prejšnji lastniki državnih papirjev Jaz mislim, da so se številke menjale med 9 in 6 procenti! Vzemimo srednjo mero: 15 ali 16... Toda ..
Ko je Filip či/1 te besede se je šele zavedel, ker ves razgovor mu je bil nerazumljiv.
»Visočanstvo!» je rekel. «Jaz sem srilozil 50 000 funtov, želel bi, da do bim to svoto nazaj, ampak niti groša več! Ko sem začel z borzno špekulacijo, sem imel opraviti z neznanimi ljudmi, ako želite, da ostanemo še na-
dalje znanci, prosim vas. opustite vsak obračun. Olga je hitro rekla: «in celokupna vsota? Koliko ste vložili v špekulacijo, kapital, obresti, stroški ?*>
Mr. Isaacs jo je začudeno pogledal: Kapital, obresti, stroški! Kak trgovski talent ima ta dama!
"Milijon, (Tistotisoč luntov, toliko ! sem dal jaz, pi c-fesor je dodal še pede set tisoč funtov. To so stroški. Ob; resti, ako jih sploh 3memo računati znašajo petnajsto funtov 1»
Vojvodkinja je pazljivo poslušala, potem je pa rekla mirno in s svojo navado, da vznenadi svoje poslušalce:
«Kaj zahtevate, ako bi hotela, da mi izročite takoj vse papirje!*
Stari in izkušeni borzijanec, kol je bil Isaacs je ostrmel in zajecljal: «Kaj, sedaj... takoj?» «Da!» je odgovorila nestrpno. < Sedaj, takoj! Pavejte samo ceno!»
Skoro pol minute je trajalo, pred-; no je Isaacs uvidel, da je stvar popolnoma resna, pogledal je Filipa in rekel:
»No recimo takole dva milijona funtov...»
«Dva milijona?* je vskliknila vojvodkinja ... Dobro! Vi ste priča na-iše kupčije, profesor Pelotard!*
Predno je mogel Filip sploh kaj odgovoriti, sedla je za mizo potegnila iz svoje torbice knjižico s čeki in hitro izpolnila vse potrebne rubrike na čeku.	I
Vstala je >n mirno rekla: <<Prosim, to je vaš ček, mr. Isaacs. I i Prosim dajte mi potrdilo, da ste ga I sprejeli in izjavo, da je državni dolg velike vojvodine Minorke poravnani Ostane le še pedeset tisoč funtov..»
Mr. Isaacs jo je opazoval s začudenimi očmi... potem je pogledal ček. Bil je naslovljen na Credit Lyo-nais v Parizu; v ozki srednji vrsti, kamor se komaj napiše par črk, je bral napisano: Izplačati mr. Isaacsu 50,000.000 frankov (pedeset milijonov frankov)! To je bil največji ček, ki ga je imel sploh kdaj v rokah, ček vreden onega, ki ga je držal v rokah! Torej konec je stoletnih državnih dolgov velike vojvodinje Minorke. Pogledal je vojvodkinjo in rekel:
Razen 50.000?» | «To je prispevek gospoda profesorja. Z njim obračunam posebej! Oziroma izračunava z mojim sopro-jgom!»
Pogledala ga je in potegnila iz
I torbice kos papirja.
| «Vi se torej branit«, aa sprejmete
!ta spomin?*
i «Filtp je nehote vzel listič in ga prebral... Bil je ček na Credit Lion-nais, ravno tak kot Isaacsov... in v desnem kotu je blestela številka: Pet milijonov frankov! Filip je mirno zvil ček ln pristopil
k mizi, kjer je gorela sveča za kadilce cigaret, mimo je pritaknil papir k plamenu sveče in pustil, da je izgorel... Veliki vojvoda in vojvodkinja sta ga molče opazovala... Gospod Isaacs je pa na široko odprl usta... Vojvodkinja je rekla: «Vi torej zahtevate, da napišem nov ček? To ni lepo!*
^Mislim, da je to, kar sem storil dovolj da dokažem, kako visoko spoštujem naše prijateljstvo! Milijon, dvesto pedesettisoč frankov se glasi svota, ako sem prav izračunali* je odgovoril Filip.
Vojvodkinja je napisala nov ček, Filip ga je vtaknil v žep, a don Ramon je rekel:
»Res sreča je, ako ima človek od-j ločno in energično soprogo. Prepo-, vedala mi je, enostavno, da se vmešavam v te stvari! Gospodinjstvo se i mora začeti brez dolgov, pravi ona! j Vidim, da stojim že pod copato, dragi profesor!*
«Visočanstvo», je odgovoril Filip, ■ vem, kakšni občutki so to!*
Vojvodkinja je zardela, Filip je pa ' nadaljeval:
i «Ali smem vaše vojvodsko in kne-iževsko visočanstvo nekaj vprašati?* I «Satno vprašajte! Kaj želite?* I «Zakaj svojega sedanjega soproga niste nikdar imenovali tako, kot se imenuje. Raoul, Roland, Ronald... vse je bil samo Ramon ne!*
Zopet je zardela in se oklenila svojega soproga, zasmejala se je in rekla:
«Sedaj pa niste tako duhoviti, kot ste bili vedno doslej... Zakaj... zato... da 6te mi imenovali vi njegovo ime, ki sem ga hotela slišati 1»...
Gospod Filip Collin in mr. Isaacs sta se pripravljala, da obiščeta mašo, toda na povabilo velikega vojvode so odšli na koprno vsi; Isaacs, Collin, veliki vojvoda s svojo soprogo in stari sefior Paqueno.
Sraže ruskih mornarjev so patruli-rale po mestu, prebivalstvo se je skrivalo preplašeno za mlaji in kandela-bri, ki jih je dal okrasiti veliki vojvoda don Ramon, da proslavi svojo in svoje soproge vrnitev na Minorko. Konjeniki so d.rjali naokrog in pro-
gT3<!an vrnitev ter pnroko veTfkegaTneKa? negotovih, recimo fiemiNsiji,
vojvode; o revoluciji ni bilo niti be- j vili podjetij... in ...» sede; zato je vsebovalaj»roklatnacija stari Sefior Paqueno 6e je smejal;
" "" «Seiior prepozno je! Niti pet, nit deset tisoč funtov bi me ne mogii zapeljati...» Gospod Isaacs se je skoro razjezil <'Razumem vas... konkurenca jt tu... gotovo je govoril z vami Je moj konkurent?*
Stari minister Paqueno je poloni svojo uvelo roko na njegovo ramo: «Da, konkurent, sefior! Toda ta konkurent je druge vrste, kot si mo. goče vi predstavljate!... Neznatet samostan... seiior... neznaten je zuitski samostan v Barcelini. Tja grem ... kakor hitro se spozna mo milostljivi vladar v naših razmerah. V malo celico bratstva svetega srca grem potem... seiior...»
Mr. Isaacs ga je gledal začudeno ni ga razumel, opazoval ga je
sledečo vest: vsi državni davki voj vodine Minorke se zmanjšajo za eno desetinko vsote, kolikor so znašali doslej in se znižajo še pozneje! Filip Collin se je smejal in rekel: "Tako visočanstvo, vam se ni treba bati nove revolucije! Minorki se bliža velika iu sijajna bodočnost!*
«Hvala, dragi gospod profesor!* je rekel don Ramon s hvaležnim pogledom... «Samo nekaj, kar je najbolj čudnega in za mene najbolj nerazumljivega mi še niste razložili.. ono pismo.. marveč.. .*
«Visočanstvo!» je odgovoril Filip, »pustimo te stvari... Kaj nas briga to J Naj leže ta zadeva v grob s Sem-jonom Markovičem in sedmimi upor, niki... ki so danes že mrzli in otrp-nelil*
«Prav imate!* je rekel veliki vojvoda in se nehote stresel. ~ nas!*
... s„ --------- ------- • lla!
....... „ manj pet minut... Potem se e sponi
To ni za i nil, kar ie naredil Filip Collin s če i kom, skomignil z rameni in rekel
Gori v starem dvoru, kjer so zar- j "Pač so stvari, ki jih jaz ne ram javeli vodopadi s težavo izkašljevaliI mem!>.
mleze bistre vode, že dolgo časa, j Zvečer istega dne je bila sijaji« kar niso bile v obratu, kjer se je dvi- večerja na krovu oklopnice «Carj; galo sto in sto plamen plinove raz- ,Aleksandra*. Bili so tam Filip, Isaac; svetljave, sta se sprehajala gospod j velikovojvodski par, veliki knez Mi Isaacs in finančni minister Paqueno. i iiaj]0i paqueno... tudi tu je bik Pregledala sta vse poslovne knjige' kavjera in vodke, kar je s posebnro velike vojvodine Minorke in zname-1 zadovoljstvom ugotovil Isaacs. niti angleški finančnik je premišlie-1	jai,ta . The Petrel > je pr
val, kar je videl. Rekel je
«Cudno, jako čudno je, nerazumljivo! štiriintrideset let, pravite... neverjetno, s takimi upniki, takimi izvori... in takim ugledom. Recite mi samo.. >
Prenehal je za trenutek potem je nadaljeval: «Povejte mi. . vaša nagrada.. «Moja nagrada! Sefior?* Stari Paquero se je zasmejal, ves srečen ...an< užaljen.
«Moje planilo je bilo ves čas zaupanje mojega vladarja in pravica, da sem ga znal vedno imenovati kot svojega prijatelja!* «In sicer nič...?* Mr. Isaacs ga je pogledal z začu-demini očmi...
«Da, sicer nič! To je vse kot preveč za mene!* Mr, Isaacs ga je zopet opazoval: »Recimo torej pet tisoč... mislim in predlagam, ako bi hoteli sprejeti pri meni služba Ni sicer Imeževska plača, toda recimo, pet tisoč funtov letno... za začetek recimo... imam
plula k ruskemu velikanu, na povelji: velikega kneza so prepeljali Filipa m znamenitega angleškega finančnika na ruskem čolnu do angleške jahte. Kapitan Dupont, katerega je Filip žt tekom dneva odslovil je odpotoval s svojo «Štorkljo». Začelo se je mra-čiti, palme na zahodu se so videl« v svojih škrlatnih obrisih na večer nem nebu, ki se je bočilo kot oventl rožni list nad otokom Minorko... Raz krova < Carja Aleksandra* so po-zdravljali Isaacsa in Collina na jahti «The Vetrel* veliki knez in veliki voj. voda s svojo soprogo!
Jahta «The Petrel* je pa plula mirno v sredozemsko morje!
Filip Collin je nastavil svoje roke na usta in zakričal:
«Drugo leto se vrnem z jahto ka pitana Duponta na Minorko! Upam pa, da bn takrat štorklja že na obis-ku r.a Minorki in da dobi don Ra. m XX. do atkrat že svojega na slednika.
H 1 S ct Naročajte dnevnik ,,Jutr^!
v Ljubljani I
se po oenl proda. 14501
Kopeli je lopo stanoTanje takoj ua razpolago. Ponudbe ua npruvniStvo .Jutra--. pod H. 1460 j
Naročite se na
:
rit
M«"W»ia ttaa	.
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.-II zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, I Hrvatov ln Slovenoev. I del, vez. 21 b. :
JI. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti , K 5 40 reč
ni.-IV zvezek: Dr. Fr. >Veher, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta 3 K več. V. zvezek: A. Me'ik, Zomljepla kraljevine Srbov, Hrvatov tn Slovenoev.
Meh. vez., tin papir 61) K, poita d t', več. Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več Naročila sprejema
likovna zadruga v Ljubljani. Sodna ulica 6.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki «o mi bili izratem ob nenadomestljivi izgubi moje nepozabne mater«, oziroma stare matere itd.
Agneze Peterca
se tem pdtem najtopleje zahvaljujem.
Posebno se zahvaljujem prijateljem in znancem i/, mesta kakor tudi iz okolice, ki bo spremili nepozabno r.a rorlnji poti in vsem darovalcem krasnih veneev in cvetlic.
Slav. občinstvu podpisana vljudno naznanja, da je
■f zlatarsko trgovino * delavnico
skupaj previala in se bo zaloga po eeui in brez carissklh	razprodajala, kaWt
brUJantl, zlatnina, srebrntna ln ohtna-»rebro. Lepa darila za vzako prilik« Porodni Drztanl v vseh oblikah, na željo tudi po meri narejene.
V™ popravila ee eeno ia točno v laitai delavnici izvriuiejo. Dalte «o «« cez 801.-v zalogi fini originalni »Ivalni stroji. Kar* »a veaenje brezplačno. Za obilen obisk 5» vljudno priporoča z velospoltovanjem
Jos. Sclovln- Čuden,
1466 2-1	prej tvrdka Melsetz-KrepeUca, Mestu! trg »
slaščičarja ii iBoforleu
1458
V imenu vseh sorodnikov:
Franc Peterca.
V Ljubljani, dne 7. septembra 1921.
se sprejme pri tvrdki
Josip E?«jšte?,
i45i Šoštanj. 3-2:
Najfinejši konjak medicina! (pristen ^sm prvovrstno sIMo in pristen domač brinjem
proda samo na debelo i«9 s-s
Parna neležganjarna ROBERT DiEHL, CELJE (SloiBnila).
Mestna občina Kočevje
pazplsuje
službo občinskega tajnika.
ProSnje je vlagati do I. oktobra 1.1. Plača po dogovoru.	148« 8-'
sprejme
Priporočamo
knjige za mladino:
lika Waschtetova, Fravijtoe. Z večbarv nimi slikami Ve?. 40 K, po pošti 2 K več. Jlablierton-Mirli, Bob tn Todl. Povest s eliku.mi. Broš. 2t K, voz. 30 K, po pošti K 2-4(1 več. Cika Jova Zuiaj-Hradnik, Kalamandarlja Otroške pesmi. Vez 16 K, po po*ii I K ve... Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulloa 8,
—mmmm—in i musiii mw »,u»h»»»uim
Kdor hoče kaj prodati J Kdor hoče kai kupiti | Kdor išče službe itd. f
f — inseriraj v Jutru" s

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem iu znancem, dn je naš predobri, nepozabni oče. oziroma stari oče, brat in tast, gospod
Hlaž Jesenko
trgovec in posestnik
danes, dne 7. septembra 1921, ob '/t 13. «ri izdihnil svojo blago
duJo.
Pogreb bo bo vršil v petek, dn-; 0. septembra t I ob 16. nri h hiše žalosti. Stari trg St U.
Bodi mu ohranjen blag spomin!
V LJubljani, dne 7. septembra 1821.	14<>&
V imenu sorodnikov : fl.lO}3, trpover. Stanko, ravnatolj zavarovšiuicc ./.Voatiae" sinova.
upravništvo Jutra", Sodna ul 6.
..........."..............~..........t
Strtega srca naznanjamo, da je moja Brčno ljubljena soproga, naša zlata mati
Marija Kernc
v sredo dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne po dolgi in mučni bolezni z«, vedno sklenila svoje življenjo.
Pogreb ee bo vršil v petek dne 9. septembri ob pol 6. 'tn popoldne is deželne bolnice k zadnjemu počitku k Sv. Križu.
1463
V T.jnbljani, dne 7. septembra 1921.
Blhard, Friderik, Janko, ninovl^ ■no, roj. K vnukinja.
Ivan Kerno, soprog. -------, -----
Marija, hči. — Marija' Kerno, roj. Kunavar, »inaha. — Majda,
Vsebina trinajste/štirinajste Številke:
Štefan Sagadin: NAŠA USTAVA, Nlkola RadojtK: KOSOVSKI BOJ.
Maks Obersnel: NASA ŽELEZNA INDUSTRIJA V DESET-LETJU 19U—1920.
Aleksander Billmovit: INDEKSNE ŠTEVILKE.
Joža Bohinjec: PROBLEMI SOCIALNEOA ZAVAROVANJA.
PREGLED: POLITIKA: Smeri sovjetskega razvoji. Pr. neiiC: Mllenko Vesni«. — MED REVIJAMI.
N« platnicah« Dnevnik.
KULTURA:
V Ljubljani 1931.
Tovarna
s>
Slovenija.
/haloga, pisarna in prodaja na debelo in drobno v Tvjvibljani v lastni hiši, na
Bregvi 20.
Izdeluje vsakovrstne
o
Absolvent trgovske šole
»tiroma »gorskega tečaja, »e!« strojepisja •• iprejme takoj pri veijem tovarniškem podjetja v LJnbljaai. Prosile! h prakso t cnjigovodptvu imajo prednost. Ponndlio pod rKnJlgovoditvo" na upramlitvo^« Jutra«.
V najem se odda
S 1, oktobrom 1921 v Žužemberku ▼ Uit t ter. 9 v prvem nadstropja udobno
stanovanje
s štirimi sobami, knhinjo, jedilno shrambo, Itlotju, perilno kuhinjo in velikim krasnim
vrtom. To stanovanje je jako primerno sa kakega adrarnika, ki ima tudi prednost in »i ga lahko vsak čas osebno ogleda. Piemeue
poiradbe ss navedbo stanarine vposlati je do 20. septembra lotos Posojllnlol w Žužemberku it. a.	1438 3-3
Mlad agilen
vpeljan trgovski potnik
specerijske stroke želi premeniti mesta. CJenjene ponudbe pod šifro „AgllnOSt" na upravništvo «Jutra>. 1440 3—3
Priporočamo domete tvrdke:
Mali trgovski In obrtni oglasnik.
Irtl|l pttlolM.
Vaita il [m « i
Sklacll«ft«i Balkan, d. d„ Dunajska c. 38. [d. p.]
Spedtcl|a:
Balkan, d. d., Dunajska c. SS. [d. p.]
Trgovine: L Mlkul, izdelovanje dežnikov, Meitni trg 16.
Oerenda Fran, konfekcija, manafak-tura na debeio, najnižje oene, Emon-ika oesta 8.
Mehanična delavnica! [d. p.| Bar Franc, Cank. nabr. 3. Tel. 407.
Pu « kar JI: Kalser F K„ gelenlmrgora uL 8.
Pisalni strojli	[ip.i
Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407
Racmnoftevalnl aparati i |d. p.
Bar Franc, Cank. nabr. 6. TeL 407
za gospode, dame, deklioe, dečke in. otroke iz boks-, ševro-, lak-usnja in drugega ma - teriala.	-
Najboljša kvaliteta! — Najmodernejše oblike! Konkurenčne cene!
Kleparstvo:
T. Korn, Poljanska cesta 8.
Sallkkar Ivan, nrar, Ljubljana, Rožna dolina 10. Vsako popravilo izvršujem točno in ceno.
Brusovnlea: Vekoslav Vanino, Stari trg.
Kupujte nove knjige !!
Tiskovne zadruge t
D. Fajgel, Tik za tronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 38 K, po poŠti 2-80 K več.
A. Novačan, Vele]*. Drama Broi. 28 K, vez. 38 K, po polti K J— ve«
Shakespeare - Zupančič, Maobeth. Broi. 32 K, vez. 40 K, po poŠti K 2 80 vež.
lika Waschtetova, Pravljica. Z veCbarnimi slikami. Ves. 40 K, po poŠti K 2 — več.
Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota, in oilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 K,
po poŠti 3 40 K več.
Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Sodna ul. 6.
Anončnl zavod
Drago Beseljak in drug
Sodna ulica št. 5.
Tndusdd.
730
prej CARL POLLAK
1398 4- t
tovarna usnja in usnjatih izdelkov.
Kranj	Ljubljana	Vrhnika
Centralna plasma: Ljubljana, Sv. Petra cesta 88, — Relefon št. 528.
I. Industrija usnja.
A.	Vegetabilno flreslostrojeno usnje); 1. kravlne rujave, črne in chagrin ter za mehove in strehe; 2. kipsi; 3. telrtine: t. ovčine in kozine: a) mazane, rujave in črne, bi barvane za mobilije, taperiranjft in konfekcijo; 5. Vachettes: a) za Izdelavo dokoJonic, bnrvano ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog, r,) za izdelavo l.usnc usnjate konfekcije; 6. svinjine (specialiteta): a) za fino jahalne opreme, barvano ali naravno, b) za kovfke, r.) za mobilije iu galanterijsko konfekcijo (portemonnais, portolelles in knjigoveštvo); 7. podplati: a) trovloženi hrastostrojeni podplati, b) Vache; 8. Crounoni: al zs izdelavo transmisijskih jermenov, b) hrastostrojeni.
B.	Chrom usnje: 1. Box-ralf črno in barvano 2. Cbevroaus;! S. Chevrette; 4. Chrom usnje za izdelavo nogometnih žog; 5. Chrom usnje za izdelavo jermen
C.	Galun usnje za izdelovanjo vezilnih in šivalnih jermenčkov.
C. lak usnje: 1. box-calf: 2. Chevreau*.
IL Industrija usnjatih izdelkov.
A.	Čevljarski Izdelki: 1. čevlji za strapac; ^ čevlji za rudnike; 3. čevlji za šport in nogomet; 4. čevlji po vojaškene vzorcu; 5. sandale.
B.	Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov: i. specialni stroj; 2. hrastov stroj; 3. chromostroj; 4. jermenci za Šivanje in vezanje transmisijskih jermenov.
C* Konfekcija za dokolenice (gamaše), nogomotne žoge, torbiee, »rtefeulles itd. iz vegetabilnega chrom in lak nsnja, nahrbtniki, portni pasovi itd., tržne torbice
787
VELETRGOVINA
GREGORC & VERLIČ
1421 3-2
Brnfavi OBKLIC	LJUBLJANA Dtlelea ioterarb. at. S4A
priporoča
špecerijsko, bolan i jal no blago in vsakovrstno žganje.
KonkarenSne oene I	Zahtevajte oenlke!	ToSna. postreiba!
Zastopana na ljubljanskem velesejmu paviljon B 372


Lastni razstavni paviljon na ljubljanshem nellhem sejmu 3. do IZ. sept. 19Z1. Združene papirnice Vevče, Goričane In Medvode, delniška družba v Ljubljani.
Telefon št. 1—67 (Ljubljana)	Brzojavl: Papirnica Vevče. m
t. 6. centrala: Papirnica v Vevčah. Pošta s D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja Južne železnice s Zalog.
Papirnice v Vevčah, papirnica, tvornica celuloze in lesovine v Goričanah In tvornica lesovine v Medvodah.
Mesečno proizvajanje lOO vagonov raznih vrst papirja:
Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran. nebeljeni konceptni papir; srednjeflni pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni
papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir.	ims 4-4
Sklicujte se> pri svojih mms naročiKih na oglase v »Jutru"!
tu m
Tovarna
B&rvt TgakoTratno blago.
JOS. RE1CH
Kemično tisti obleke Svetlollka ovratnike, tar
UBbUaiia.PsijansIil nasip 4. PotlmZnlea: SBtcnburoova 4 P68tnice in ""J06,-
PODRUŽNICE: MARIBOR NOVO MESTO KOČEVJE
Gosposka nI. 88.	Glavni trg.	»ter. 3».
Taiefon st. m mestni tesarski mojster i>nt« «. «79. Ljubljana, Dunajska oeata. 46.
Vsakovrstna tesarska deU, kakor: moderne leaane »tavbe, oitreija sa palače, bife vila, tovitrn«, oerkv« in zvonike) (tropi, rasna tla, atopnlo«, lede-rtloa. paviljoni, verande, leaane ograje Ud.
Gradba lesenih mostov, Jezov in mlinov. Parna žaga.	1380io-* Tovarna furnirja.
Ljubljanski vsiliti semen], pavIl]on E, odd. It. 35.
Keramična industrija
ini. Pavlin in drug
Petrovie pri Celju, Slovenija
priporoča evojo bogato zalogo blaga
1882
4-4
Iz kamenin« In majolike, raznih na« miznlh In umivalnik servisov, vaz, iartflnjer, stenskih krožnikov, na-miznlh nastavkov, krožnikov raznih vrst, vriev, skled 1.1, d.
Kolektivna razstava
Saša Šantel
Telovadnica ..Mladike"
(ogel Sublieve in Levstikove ulloa)
9 — 12
Od 3. do 12. septembra.
1 — 3
Vstop 2 Din. In 1 Din.
MENJALNICA
SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE
v Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora.
Kupuje ln prodaja devize ln valute po najngodnejilh dnevnih cenah. — Ima poseben borzni oddelek. — Pre-
TtlBlon St. 3. ""J"1"po'" TEUfoo St. 3.
j M Trgovci s klobuki in modistinje, ^
S Ne pozabite si ogledati razstavnega prostora, paviljon E št. 41
s Fronjo Cersr, tovorno slamnikov in klobukov
Domžale (Stob) pri LJubljani.
ERJAVEC & TURK
799 „pri Zlati lopati" 26-18
trgovina z železnino
(pral HammerscNmldt)
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7
nasproti krtlavniSka cerkve. Zaloga cementa In karbida.
VILA
v krasni legi na Gorenjskem (5 minut od železniške postaje) i 9 eobami, električno razsvetljavo, popolno hišno opravo, lepim parkom, J* ugodno na prodaj. Naslov v upravništvu «Jutra».	1445
Velika zaloga: SSfKSE
razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. BAT JE L, Ljubljana, Stari tr* 98. Sprejme ee v polno popravo, sa »majll-ran je z ognjem tn ponlklanje: dvo-kolesa, otročki voztfki, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica, Sar-lovika oesta 4.
Predtiskariia kleklania 'm veziva °MN
C. J. HUHANN
Mestni trg 8.
moške, fantovske in deške, mikado. ragiane. povrSnike, kožuhe, jahali, ALI 1 h,lie- Bpeolalltete v otroških oblekah (koatomlli) in dnij, mnlPKP konfekcijo od najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelati
ter razno sukno, hlačevino in podloge
nabavite najceneje edino 1« pri
II
TRIBUNA"
tovorna dvoholos In otPoShili vozlčbov
Liubljana, ^ i
Karlovška cesta 4, Zvonarska ul. I.
Vedno velika izbira vseh vrat
bombaža, sukanca, kvačkanca, nogavic,
za dame in gospode, ter galanterije na debelo
Karel Prelog, Ljubljana,
St. Jakoba nabrežje itev. 1L
tSM I
rabijMih diokolcs, šivaliub strojev in otroških ?ozičkoY i^SrSž
Ljubljana, Karlovška oesta 4.
L. Mikuš
Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatell dežnikov
Ha drobno I	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih palic.
1327 Popravila toino in solidno I 68—6
konfekcijski industriji
Udeleženeo	Telefon št. 318 FR ANDE 1894 10-«
Ljubljanskega vzorčnega velesejma Fran Deronda Paviljon E, oddelek št. 52. Ljubljana, Cmonska c»ate a,
V dobro elnibo se vzame poltena, pridna ln pripravna
služkinja.
Vpraiatl Je pri upravniitvn <Jutra>, LJubljana, Sodna ulica 6.
Ivan Magdič
krojač um 6-4
Ljubljana, Gledališka ulica 7.
Mehanična vrvarna, terilnica, predilnica Anton Šinkovec, Kranj-Grosuplje
Centrala: Grosuplje.	Telefon: Grosuplje L
razstavlja svoie izdelke na Ljubljanskem velikem semniu paviljon E St. 3S, katerega obisk vljudno priporoiamo.	1420 10-6
Proda se hiša
lepim vrt im in hlevom, pripravna za obrtnike, poleg okrajne ceste pri rudarski bolnišnici Loke štev. 269. Stanovanje prazno 31. decembra 1921. Več se poizv* pri lastniku Ivana Oreinlkn, zaloga pive Union, Trbovlje a.	1415 8—7
1422
10-
|	Tovarna je 7 minut oddaljena od postaje Domžale.	g
Največja zaloga
klavirjev in pianin
TST I<jubljani 1488 8-4
Me Jerica Hubod, roj. Dolenc
Ljubljana, MilSerJeva ulica St. 5
se priporoča za nakup najboljših instrumentov Izvrstnih tovarn po najsolidnejšlh in nizkih cenah.
Iv. Jax in sin
Dunajska c. IS., Ljubljana.
Šivalni stroji
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev is tovarne v Linen. Ustanovljena leta 1867.
Vezcnle pontoHe nraplatno. Pisalni stroji „Adler". Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarn:
Diirkopp, Styria, Waffenrad.
182 Začasno znižane cene. 24—15
Jamalt"
Pozor pekli ,Diamalt"-tvornice Hauser & Sobotka Beč-Sta.lau se dobiva zopet v predvojni kakovoBti pri glavnem zastopništvu za Jugoslavijo Edvarda Dužaneo v Zagrebn. — Skladišče: 8troB«mayer-ova nlloft 10.
ŠOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole,
na razpolago v vsalu množini.
Priznano najboljši lastni izdelki
iz belega, finega papirja in močnih ovitkov.
Učiteljska tiskarna, Ljubljana
Frančiškanska ulica 6. 137910-? Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon Ešt.4.
uvozno in izvozno družbo z o. z. v Ljubljani
Dunajsha cesta 9, telefon interurban St. 113
priporoča po najniijih oenah:
,.Jadran"- in „Ilirijo"-kremo za čevlje; kolomaz prima, iz tovarne Koller & Braitner; čokolado, prima švicarsko „Rudin"; sladkor, kavo, riž, milo, sodo, vžigalice, petrolej, benoin, metle in vse druge v specerijsko stroko spadajoče predmete. Nakup in prodaja deželnih pridelkov.
Zahtevajte ponudbo! 1446 4-2
1418 b 3-3
Slovenska gradbena družba
z o. z., Liubljana
Tehniško pisarna v tovorni Mili.
Izvršuje:
vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil. moderne industrijske gradbe, mostne gradbe.


e« s, Telefon žt< M In 4S7
Kreditni zavod t
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana	U§l@& 50» V	pQS8@!$IU.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- In inozemstvo, safe-deposits Itd. itd.