POŠTNINA PLAČANA V «OTOTINl
Loto III.	Sto*. 6
Celoletna naročnina	. 230 Lir
Polletna	„	120 „
Posamezna številka	5 „
Za Jugoslavijo . . .	3 Din
Gorica, sobota 8. febuarja 1947
Pričetek „prvomajskega" tekmovanja na Goriškem
Vračajo se o naročje
SDDje domoDine
Sovražniki narodne svobode in naše narodne skupnosti so pred nekaj tedni sprožili na Goriškem vprašanje izselitve naših ljudi v Italijo. Mnogo je bilo hrupa in zlonamerne propagande, ki naj bi podprla in nekako opravičila beg petih vrabcev, obenem pa pripravila pogoje širšim izselitvam. Ves reakcionarni tisk na našem okupiranem področju in v Italiji je posvetil kilometerske članke tej gonji, ki je imela namen dati vse-splošni pečat stvari, ki niti ni ob stojala.
»Voce libera« na primer je pisala o desettisočih izseljencev Soške doline. S tem je hotela zunanjemu svetu pokazati razmere in bojazni, ki naj bi vladale med našim l judstvom na Goriškem pred priključitvijo. Razumljivo je, da je ta plačani tisk hotel z lažnivim poročanjem predvsem opravičiti beg fašističnih zločincev iz Pulja, z druge strani pa vzbuditi v italijanskih demokratičnih množicah čut nezaupanja do ljudske demokracije, ki vlada v Jugoslaviji. Brez dvoma je o i namen te gonje dvigniti tudi val šovinizma in terorizma na našem ozemlju, kjer živita dve narodnosti.
Posledice te pripravljene in načrtne gonje ekstremistov so bombe, ki so te dni pokale v Gorici in Furlaniji. Metali so jih tisti, ki se hranijo na račun sporov in mržnje. Niso jih vrgli prijatelji slovenskega naroda in italijanskih demokratov. Vrgli so jih tisti, ki bi hoteli vzpostaviti staro fašistično stanje, kar pa jim preprečujejo demokratične množice v sami Italiji in pri nas. V tem razburkanem času, ko so slovenski in vsi jugoslovanski narodi dosegli ogromne uspehe na polju svoje narodne združitve, ko se bo 85°/o Slovencev slovenskega Primorja priključilo k svojemu narodnemu telesu v domovini Jugoslaviji, bi hoteli zločinci, podprti od gotovih oblastvenih ljudi, spraviti naivne in poštene ljudi v nesrečo in propast.
Ni čuda, če so gotovi poedinci, dobri Slovenci, tej pretkani propagandi sprva nasedli in se pripravljali v begunstvo. Nekateri so celo prodali svoje težko zasluženo imetje in živino ter šli v neznano in negotovo pot proti za-padu. Par takih primerov je bilo v obmejnih vaseh ob zapadni demarkacijski črti, kjer so tudi guvernerji storili vse, da je prišlo do tega pojava. Toda zaslepljenci so sprevideli, predno so padli v nesrečo. Spoznali so, kaj vse se skriva za tistimi, ki so jih hoteli ločiti od svojega naroda in pahniti v takšno življenje, kot si ga niso zaslužili. Domačini so z veseljem pozdravili njihovo pametno odločitev in njih povratek. Domovina jih je zopet sprejela v naročje kot svoje enakopravne sinove. Zločinci pa, ki so jih hoteli spraviti iz rodne grude, so ostali osramočeni in osamljeni. Ljudstvo jih je spoznalo do dna duše. Ono jih sedaj sodi in obsoja, ker so zaradi njih propagande nekateri začeli uničevati celo svoje domove in prodajati z žuljami pridobljeno lastnino.
Vrnili so se v Log je ljudje, ki so nasedli plačancem in se pred dnevi izselili s premičnino v Benečijo, v vas Prosnid. In tudi ti sedaj izjavljajo, da so spoznali provokatorje, ki so jim kovali nesrečo. Naj pa svet ve, da nosi veliko odgovornost tamošnji vikar Alojz Ličen, ki je izrabljal prižnico v svojo politično kate-
Po vseh okrajih in krajih Goriške so se v preteklih tednih zbirale tekmovalne komisije, da pripravijo načrte za prvomajsko tekmovanje, ki se je začelo 1. tega meseca.
Čeravno je po nekaterih krajih sneg in vihar oviral delo na prostem, vendar nam že prva poročila, ki smo jih prejeli, kažejo, da se ljudstvo^ goriškega okrožja zaveda važnosti in pomena tro-mesečnega tekmovanja. Na predvečer so po raznih krajih dežele zagoreli kresovi, ki so naznanjali pričetek prvomajskega tekmovanja. Naslednje jutro so močne skupine prostovoljnih delavcev, starih in mladih, mladincev in mladink z zastavami na čelu odhajali na določene prostore ter
začeli s tekmovanjem. Kljub silnemu mrazu smo opazili v gori: ški o>kolici mlajše in starejše tovariše, ki so vihteli kramp in lopato, vozili material in podobno. Ko so končali določene delovne ure, je bilo videti pri vseh udeležencih znake zadovoljstva, ki so sc jasno odražali na obrazih.
Prva poročila smo prejeli iz kobariškega okraja. Obmejna vas Robedišče na skrajni zapadni meji se je najbolj izkazala. V zgodnjih jutranjih urah so se zbrali prebivalci ter se razdelili po skupinah. Dvajset pionirjev se je podalo k reki Nadiži ter naložilo pesek za popravo napajališč. Druga skupina — 18 po številu — se je lotila čiščenja vaških poti. Korajžni mladinci so jo mahnili v gozd, podrli debla, razžagali in scepili 3 kubične metre drvi za ljudsko šolo. Med-
V Prešernovem tednu se bo vsa Slovenija posvetila propagandi slovenske knjige. Saj je bila pisana beseda živo izročilo, ki je šlo od roda do roda in dala malemu slovenskemu, narodu pečat visoko kulturnega naroda. Slovenska knjiga pa ni služila za naš
dro in ščuval ljudstvo proti novi Jugoslaviji, proti ljudskim ustanovam ter prigovarjal k izselitvi.
Dočim imamo na eni strani take krivce, so pa na drugi strani pošteni svetovalci ljudstva kot n. pr. župnik iz Kamna pri Kobaridu, ki je v nedeljski pridigi odkritosrčno govoril tako: »Na znan jam vam veselo vest, da bomo v najkrajšem času priključeni k materi Jugoslaviji, katero tisoči in tisoči pričakujemo <. In je zaključil: »Jugoslavija je mati naše domovine, tujina pa je mačeha naroda in tega n ij se vsakdo zaveda«.
Tudi v Čezsočo se je, vrnil edinec, ki se je odpravil z doma.
tem ko so se možje in fantje borili s snegom in vetrom, so mladinke očistile šolske prostore. Zopet druga skupina jo je mahnila v visoko ležečo senožet, spravila je sedem stotov sena v hram težko prizadete družine.
Podobno požrtvovalnost so pokazali prebivalci ostalega kota, kakor PodbeLa, Homec in Stano-višče. Zaostati niso hoteli vaščani Starega sela in Kreda,
V	Volčah in Vršnem so popravljali prostore prosvetnih društev, pripravljali material za kulise ter čistili in krasili dvorane.
V	Breginju so poskrbeli za nov sedež KNOO, nabirali so prispevke za spomenik padlim borcem. Vršilo se je vpisovanje v
prosvetno društvo, pri čemer so dvignili članstvo od 71 na 109 članov. V Kobaridu so pripravili in očistili prostore za sprejem tečajnikov fizkulturne šole, ki se bo vršila od 4. do 9. februarja.
Kakor na Kobariškem tako je tudi ostalo ljudstvo Goriške z enakim veseljem in vztrajnostjo začelo z delovnim načrtom tro-mesečnega tekmovanja. Nobenega dvoma ni, da bodo ljudske množice prav po vseh krajih naše goriške dežele pokazali v tem prvomajskem tekmovanju še večje veselje in požrtvovalnost kot v jesenskem tekmovanju. Da bomo to dosegli in tekmovalni načrt celo prekoračili, nam jamčijo pripravljalni tekmovalni odbori, ki so vzeli delovni načrt z vso resnostjo na znanje in katerega so že začeli izvajati v prvih dneh tega meseca.
samo 1 milijonski narod za razvedrilo, temveč je imela tudi velik politični pomen. Že pri Prešernu in pozneje pri Levstiku, Gregorčiču, Stritarju, Aškercu in Cankarju vidimo, da je bila borba slovenske knjige borba proti nazadnjaštvu za svobodo. To se
Velik junak »resnice in pravice« pa se je pokazal horjanski župnik don Ožnjek, ki nosi pre cejšnjo odgovornost v hujskanju ljudi. Končno je sprevidel in javno prosil farane odpuščanja.
Goriško ljudstvo bo ob priliki podpisa mirovne pogodbe v Parizu slavilo svojo veliko zmago z vsemi demokratičnimi silami in se bo s tromesečnim »prvomajskim« tekmovanjem še bolj pripravilo stopiti enotno in sloi io skupno z vsemi poštenimi, ki so sprevideli, v novo življenje in srečno bodočnost v svoji domovini, kjer bo z delom ustvarjalo pogoje zato, da čimprej odpravimo one krivice, ki nam jih prinaša sedanja vsiljena meja.
je posebno pokazalo v času osvobodilne borbe, ko je okupator sežigal slovensko čtivo ter imel pri tem trden namen, da s tem uniči naš kulturni razvoj. Vedno je bila lepa slovenska knjiga za vsakega Slovenca prazničen dogodek. Slovenski človek jo je jemal v roke z neko pobožnostjo. Čutil je povezanost, knjige z vsem njegovim bitjem.
Pisana beseda bo ostala; govorila bo še potomcem o našem vstvarjanju in delu.
Tudi naša Goriška bo na množičnih sestankih govorila o lepoti
V Gorici se je pričelo s pripra-vami za kulturni dan, ki bo prihodnjo nedeljo, 9. februarja.
Kar si je gorilko ljudstvo že davno želelo, se uresničuje, kajti ta dan bo slovesna otvoritev ljudske knjižnice na Travniku.
Goričani smo imeli že pred prvo vojno javno knjižnico, ki je služila narodni prosveti vse dotlej, dokler je vojna ni razdejala. Od nje je ostalo le borih par knjig, večina se jih je porazgubila. Sledili so časi fašističnega mračnjaštva, ko so zatiralci slovenskega življa na Goriškem že v kali zatrli sleherni poizkus oživljanja predvojne knjižnice. »Goriška matica« je sicer izdajala leposlovne in znanstvene knjige, a tik pred drugo svetovno vojno so še njo ukinili. Tako so nas sovražnik: slovenske kulture pripravili ob zadnjo knjigo.
Že prvi dan po osvoboditvi, v maju 1945, sta se v Gorici odprli dve čitalnici, ki sta nudili goriškim čitateljem tudi knjige, razen revij, brošur in časopisov, iz katerih je vel nov svobodni duh. A do prave večje knjižnice nismo mogli takoj priti. Ta namreč zahteva gotovo število knjig in v kratki dobi jih ni bilo mogoče dobiti. Sicer je knjižnica imela svoje prve povoje v Ljudskem domu, kjer so prosvetne ustanove s pomočjo goriške učeče se mladine in ljubiteljev čtiva nabirale knjige. S tem so že postavljali temelje za ljudsko knjižnico v Gorici.
Pripravljeno je že lepo in primerno število knjig. Zaenkrat jih imamo 1200. V tej zbirki najdete najraznovrstnejša dela leposlov-
Okrožni odbor SIAU za Goriško je naslovil na okupacijske oblasti v Gorici sledeči protest:
Javnost je že spoznala, da so vse govorice o manifestacijah, ki naj bi jih pripravljala SIAU za 7. oziroma za 10. februar navadna provokacija, za katero se skrivajo zločinski načrti šovinističnih elementov. Razen tega je mestni odbor SIAU za Gorico s tem v zvezi tudi objavil svoje opozorilo.
Opozarjamo pa ZVU na to, da se vse demokratične množice prav dobro zavedajo, da je ta agitacija samo maska za nove fšistične atentate in izzivanja proti antifašistom.
Za vse posledice, ki bi jih mogle imeti te in vse ostale provokacije, odklanjamo vso odgo-
slovenske knjige. Prešernove proslave bodo nesle v zadnji kotiček naše izmučene goriške zemlje stihe tega našega največjega tvorca slovenske vezane besede. Pregledale se bodo ljudske knjižnice, odstranile se bodo slabe knjige ter nadomestile z dobrimi in koristnimi deli. Pionirji m mladina se bodo sestajali na či-talnih urah, kjer bodo med seboj tekmovali, kdo bo čim lepše in popolnejše prečita! določeno besedilo. Sten časi se bodo poživili, dopisniki bodo morali zboljšati svoje delo. Tako bo »teden naše knjige« zajel ne samo naša prosvetna društva, ampak vsakega posameznika.
ne, zgodovinske, znanstvene, socialne in nazorno politične vsebine. V prvi vrsti je med njimi mnogo- romanov, povesti, pravljic, bajk, pripovedk in tudi potopisov.
Naštejemo nekatere avtorje, ki jih boste našli v veliki izbiri: Ivan Cankar, France Prešeren, Oton Župančič, France Bevk, Slavko Slavec, Damir Fajgelj in med drugimi H ai n er jeva, .luš Kozak, Josip Jurčič, Engelbert Gangl, Franc Milčinski, itd. Od velikih slovanskih pisateljev naj omenimo Gorkega, Tolstoja, Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva, Puškina. Sienkiwicza in pisatelje naših dni kot Ostrovskega (Kako se je kalilo jeklo). Od tujih pa Jacka Londona, Emila Zola in Grazio Deleddo.
Da izpopolnimo ljudsko knjižnico, ki jo bomo v nedeljo slovesno otvorili, je naša dolžnost prispevati knjige. Nabiranju knjig je posvečen ves teden od 3. do 9. februarja in pohiteti moramo, da bo koncem tedna knjižnica res popolna.
Poleg tega ljudskega prispevka bo goriška knjižnica dobila pred svojo nedeljsko otvoritvijo še celo bogato zbirko na novo naročenih knjig, ki jo bodo krasile in obogatele.
Biblioteka bo imela svoj sedež v prostoru čitalnice na Travniku.
Vsemu goriškemu občinstvu, ki ljubi knjigo in kulturo, priporočamo, naj ne izostane prihodnjo nedeljo, ko bo pravi kulturni dogodek za Gorico. Ob tej priliki bo imel znani slovenski pisatelj v predpoldanskih urah priložnostni nagovor.
vornost in ugotavljamo, da je pred prebivalstvom goriškega okrožja in pred najširšim javnim mnenjem za vsako nadaljevanje terorističnih akcij in nesramnih izzivanj odgovorna ZVU, ki ima edina na razpolago vsa sredstva, da to prepreči.
Če ZVU ne ukrene vsega potrebnega, da to prepreči, se ne bo mogla izmakniti obsodbe vsega demokratičnega antifašističnega ljudstva, da podpira teroristične izpade nekaznovanih fašistov in nahujskanih šovinistov proti miroljubnim in poštenim ljudem. Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Predsednik:
Dr. Mermolja Lambert, l. r.
Tajnik:
Julij Beltram, l. r.
A
Tekmujmo in obdelajmo vsak košček zemlje, izboljšajmo vinograde!
Pomagajmo bližnjemu, vdovam in sirotam " žrtvam osvobodilne vojne!
Tekmujmo za izboljšanje našega življenja!
k
Teden naše knjige
Otvoritev Ljudske knjižnice na Travniku v Gorici
Odgovor na nesramne provokacije reakcije
POLITIČm PREGLED
molotoo podpisal miroone pogodbe
Agencija Tass je pred dnevi poročala iz Moskve, da je bit že med zasedanjem Sveta ministrov za zunanje zadeve v New Yorku dosežen sporazum, da ministr za zunanje zadeve Sovjetske zveze. Zedinjenih držav Amerike in Velike Britanije podpiše;( mirovno pogodbo z Italijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Finsko, in sicer v Moskvi, Washing-tonu in Londonu.
Tahtiha aosirijskili reahcfonarieo o oprašanin Slooenske Koroške
Jugoslovanska vlada je potom svoje delegacije na konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu obrazložila svoje stališče o bodoči mirovni pogodbi z Avstrij z dvema memorandumoma, v katerih je govora o teritorialnih zahtevah po Slovenski Koroški in Štajerski ter o avstrijskih reparacijah.
Avstrijskim uradnim krogom pa je doslej vlilo nekaj upanja le stališče južnoafriške in avstralske delegacije, ki sta se obe izjavili za to, da obdrži Avstrija svoje meje iz leta 1937.
Zanimivo je vedeti, kako predrzno in nesramno predstavlja avstrijski tisk vprašanje Kotoškc in Avstrije. »Salzburger Nach-richten«, glasilo tako imenoval- i neodvisnih demokratov, skuša zavračati utemeljene teritorialne in reparacijske zahteve Jugoslavije napram Avstriji. Tako piše med drugim, da bi Jugoslavija, ki bi posedovala Celovec, Beljak in Spittal, presekala Avstriji in
Sestaua nooe hoaliciishe Diade d Italiji
Alcide De Gaspexi je sestavil novo italijansko vlado, v kateri najdemo sledeča imena: minister za notranje zadeve Mario Scelba (krščanski demokrat), minister za zunanje zadeve Carlo Sforza (neodvisen), minister za pravosodje Fausto Culo (komunist), minister za narodno obrambo Luigi Gasparotto (neodvisen), minister za finance in državno blagajno Pietro Campilli (krščanski demokrat), minister za javna dela Emilio Sereni (komunist), minister za industrijo in trgovino Rodolfo Morandi (socialist),, minister za zunanjo trgovino Ezk> Vanonni (krščanski demokrat), minister za poljedelstvo Antonio Senio (krščanski demokra1'). minister za prosveto Guido Concila (krščanski demokrat), minister za pošto, brzojav in telefon Luigi Cacciatore (socialist), minister za trgovsko mornarico Aldizio Salvatore (krščanski demokrat),
Hnhetna homisija Varnostnega sneta d Grčiji
Koncem preteklega meseca je
Minister za zunanje zadeve Zveze sovjetskih socialističnih republik V. M. Molotov je 29. januarja t. 1. podpisal omenjene mirovne pogodbe v imenu /Sveže sovjetskih socialističnih republik.
Na uradni svečanosti podpisovanja mirovnih pogodb, ki do 10. februarja v Parizu, bo ndrovne pogodbe s sovjetske strani podpisal sovjetski veleposlanik v Franciji Bogomolov.
srednji Evropi edino gospodarsko rentabilno progo napram Sredozemskemu morju in Trstu, ki še ni pod kontrolo Jugoslavije ter bi izolirala svobodno prisla-nišče Trsta od njegovega naravnega zaledja... Avstrijci očividno brenkajo na strune krogov mednarodne reakcije, ki bi na vsak način hotela svobodno tržaško ozemlje napraviti za svoj »plače d’arme« (vojaško oporišče) la-pram demokratičnim državam jugovzhodne Evrope. Nič se ne pomišljajo, marveč kratkomalo proglašajo Avstrijo in ne Jugoslavijo za tržaško naravno zde dje. Po izgubi Koroške — tako dostavlja časnik — bi bila Avstrija odsekana tudi od Sredozemskega morja!
Jugoslovanski narodi bodo vztrajali pri zahtevah, ki jih je v dveh memorandumih formulirala vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije.
„Kdor hoče graditi, mora znati, mora obvladati znanost, da pa bo mogel znati, se mora učiti. Učiti se vztrajno, potrpežljivo1'.	(STALIN.)
v____________________________________________
v Atenah pričela zasedati anketna komisija Varnostnega sveta, ki ima nalogo proučiti stanje Y Grčiji.
Težnja grških monarhofašisti-
minister za promet Giacomo Ferrari (komunist) in minister za delo Giuseppe Romita (socialist).
Kakor vidimo, imajo v tej vladi demokristjani poleg mesta ministrskega predsednika (Alcide De Gasperi) še šest ministrstev, komunisti in socialisti imajo pa po tri ministrstva.
Grof Carlo Sforza (novi ’tali-janski zunanji minister) je jugoslovanskim narodom dobro poznan kot ustvarjalec zloglasne rapallske pogodbe. (Po nastopu fašistične diktature je preživel dolgo vrsto let v Zedinjenih državah Amerike).
Ne moremo za sedaj še ročno predvidevati, kako bo nova ;ta-lijanska vlada pristopila k perečim vprašanjem notranje politike in v koliki meri bo znala na zunaj braniti neodvisnost Italije.
čnih krogov in njihovih inozemskih pomagačev je, da bi prikrili resnico pred komisijo in svetovno javnostjo in se izognili vprašanju o položaju v Grčiji.
Do sedaj je komisija storila ze-
lo malo glede izpolnitve svojih nalog, ker so- prispeli predstavniki Jugoslavije in Albanije z zamudo po krivdi grške vlade, ki je zavlačevala izdajo potnih listov. Zelo važno vlogo tožilcev današnjega grškega režima imajo namreč predstavniki Jugoslavije, Albanije in Bolgarije.
Pretekli teden je predstavnik vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije podal izjavo, v kateri je poudaril: 1) Da bi komisija lahko opravila svojo nalogo, je neobhodno potrebno, da člani komisije proučijo položaj temeljito in čim bolj resno. 2). Anketa (preiskava) naj poteka javno v prisotnosti predstavnikov tiska in pred očmi svetovne javnosti. 3) Za uspešno delo komisije je neobhodno potrebno, da bi predstavnik jugoslovanske vlade dejansko in aktivno sodeloval v komisiji in bi bila udeležba pri delu stalna, t. j. za ves čas dela.
Štrajl tržnikih grafikov
V nedeljo dopoldne so imeli grafiki in drugi tiskarski nameščenci v Trstu zborovanje, ki je poteklo v složni enotnosti, da bodo odločno vztrajali pri svojih upravičenih zahtevah.
Govorniki so poročali, kako so delodajalci doslej odklonili vsakršna pogajanja Prebrana je bila resolucija, naslovljena na Zvezo industrijcev, v kateri pozivajo delodajalce da ugodijo delavskim zahtevam. Ker ni prišlo pretekle dni do nobenega sporazuma, so grafiki in drugi tiskarski nameščenci stopili v stavko. Iz solidarnosti so se jim pridružili tudi nameščenci pri tržaških dnevnikih. Vsled tega ni izšel „Primorski dnevnik11 in drugi tržaški listi. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje
Dne 27. p. m. je okrajna agrarna komisija obiskala vas St. Peter v Slovenski Istri. Tam so razpravljali o kolonskem vprašanju, o obsojenju bivših fašistov in o razveljavljenju dražb. Pod fašistično Italijo se je dogajalo, da so malemu kmetu, ko ni mogel plačati davkov, enostavno prodali posestvo na dražbi. Danes se zbira ljudstvo po Istri in na množičnih zborovanjih razveljavlja take dražbe. V vasi Št. Petru so vaščani sklenili, da se nekemu trgovcu vzamejo štiri hiše, ki jih je pokupil od revnih kmetov na dražbah. Nekemu veleposestniku, ki je imel 35 ha zemlje, so na zborovanju vzeli 14 parcel m 2 hiši, ki jih je kupil na dražbi, in jih vrnili kmetom. 32 ha zemlje pa so porazdelili med kolone. Koloni in mali kmetje se navdu-
šeno zbirajo na zborovanjih in rešujejo najbolj pereča vprašanja v Slovenski Istri na najbolj dosleden in demokratičen način.
Colottijevi pajdaši
pred sodiščem
V	Trstu se vrši razprava proti znani Colottijevi razbojniški družbi, ki je znana po nasilnosti in grozodejstvih tudi mnogim goriškim ženam in dekletom.
V	ulici Bellosguardo je bil «inšpektorat» — tako so ga nazivali naši ljudje, ki so prišli v Kremplje Colottija in njegovih pomagačev. Razprava se vrši proti sedmero zločincem »manjšega kalibra«, kajti vsi ostali, ki so bili poglavarji te tolpe, so se poskrili ali pobegnili.
Pred sodiščem se vrstijo žrtve teh pohotnežev in sadistov. Ti pa se izgovarjajo in hočejo z vsemi zvijačami zmanjšati svojo krivdo. Toda žrtve jih neizpodbitno obtožujejo. Kje so danes vse one stotine in stotine naših žen in deklet, ki niso navzoče na sodišču in katere bi pred vsem svetom izpričale vse ono gorje, ki so ga pretrpele. Množice teh nesrečnic iz Goriške in Istre bi znale veliko povedati o »kišti«, o vsem zasramovanju in ponižanju, ki so ga bile deležne.
Nič jim ne bo pomagalo, dasi se skrivajo pod plašč »italijan-stva«, s katerim se hočejo oprati svojih težkih grehov. Možje in žene naše dežele, antifašisti in partizani, ki se spominjajo na strašno »villa triste«, na umore in preganjanja, ki so jih zakrivili ti zverinski ljudje, jih obtožujejo ter zahtevajo kazen, kakor jo zaslužijo.
MUČITEllI INTERNIRilNCEll
OBSOJENI HA SMRT Z OBEŠENJEM
Marsikatera mati in žena se spominja ženskega taborišča Ra-venisbriick s solzami v očeh. Saj je bilo to zloglasno taborišče prezgoden grob za mnogo naših žena im deklet. Preostale, ki so se vrnile na svoje domove, se spominjajo s stisnjenimi pestmi tega pekla, ki so ga pripravili Hitler in njegovi oprodi, da bi uničili slovanski živelj.
Te dni je bila v Hamburgu razprava proti namest. poveljnika koncentracijskega taborišča J. Sc hwarzhub er j u, Ludwigu Ram-bourju, krojaču Gustavu Binderju, paznici Dorotheji Binz in Carmen Mory.
Obsodba je bila izrečena: smrt z obešenjem.
Za albansba poplosljence
V zadnji številki smo poročali, da so v mirenskem okraju nabrali za albanske poplavljemce 29.863 lir. V resnici so nabrali 73.217 lir, kar s tem rade volje popravljamo.
Hatepa šlioila je vojna Ma?
Rok prijave vojne škode
Zavezniška vojaška uprava je z ukazom št. 266, določila za katera vojna dejanja ima vojni oškodovanec pravico zahtevati plačilo povzročene mu škode.
Obenem je določila, da začne teči šestmesečni rok predložitve prošnje za plačilo vojne škode z dnem, ko stopi ta ukaz št. 266 v veljavo.
Ker je ta ukaz zelo važen za vse naše vojne oškodovance, priobčujemo njegovo vsebino v celoti.
Opozarjamo pa vojne oškodovance, naj zaradi bližajoče se ureditve meje prijavijo vojno škodo čimprej.
Vsebina ukaza št. 266 je sledeča:
Člen št. 2 zakona z dne 26. okt. 1940. št. 1543 je razveljavljen in nadomeščen z naslednjim:
Vsako dejanje oboroženih sil, narodnih, zavezniških ali sovražnih, ki je bilo v zvezi z vojnimi operacijami in vsako dejanje, četudi ni bilo v zvezi z vojnimi pripravami in operacijami, se smatra za vojno dejanje, ki zapade vrnitvi vojne škode.
Tudi akcije čiščenja, akcije re-prezalij, rop, nepravilno zasedbo nepremičnin in nepravilno ter zlorabno odstranitev premičnin je treba smatrati za vojna dejanja v svrho vrnitve vojne škode, če so jih izvršile oborožene sile, h katerim je treba prišteti tudi formacije, ki so se prostovoljno udeležile vojaških operacij.
Odstranjevanje orožja ali vojaških naprav, kjer koli je bilo naloženo ali prenešeno pred ali po vojni, je treba tudi smatrati za vojna dejanja.
Prošnja za vrnitev škode, ki je nastala zaradi takih dejanj, mora biti predložena ne kasneje kot 6 mesecev potem, ko stopi ta ukaz v veljavo ali pa 6 mesecev za tem, ko je bilo' izvedeno čiščenje. Ta rok ne bo podaljšan.
Obrtno strojarstvo
Gorica, trg N. Tommaseo, 7 (Piacuta)
STROJI
telečje, kozje in oučje kože
vseh vrst za posamezne naročnike.
BARVA nadplate in torbice v vseh barvah.
izdeluje:
vse osnjene predmete.
Obiščite nasi
.. .....................................
M A C4 A J N A BOGfOMIR
REGINA COEGI
Izpraševalčeve oči so lisičje visele na mojem obrazu. Hotele so vsaj iz potez priklicati priznanje proti Mateju. Moje ustnice so bile zaprte, moj obraz maska. S kako podlim naglasom je izgovarjal njegovo ime. Zaklicala sem mu: ..Pustite ga v svobodo med njegove ljudi !“ Preiskovalčev obraz se je zvil v prijazno: „Kdo so njegovi ljudje?’*
„ Plemenitega človeka hočete ubiti !“
„Radi kakih dejanj je on plemenit človek ?“
„Ljubil je samo svoje ljudstvo.“ Stražnik me je udaril. Hotela sem ga z verigo nazaj. Nina me je uklenila v svoje roke in pritegnila železje, ki se mi je zare-
zalo v zapestje. Zajokala sem v onemogli jezi. Odpeljali so me. Vse popoldne ležim z obrazom v vzglavnico. Vem, da Mateju ni rešitve. Umrla bi rada. Molim k nebeški Kraljici, naj mi pošlje smrt.
Žilda se mi je približala. Ne vem, ali je vohunka, ali ni. Sovražiti je ne morem več. Prijela sem jo za roko. „Pojdi, Žilda, in povej jim, če so te najeli za to, da sem kriva samo jaz. Naj sodijo mene, naj Mateja puste, naj ga puste v svobodo. Ne govori proti njemu. Mlad je in lep. Če bi ga videla, bi ne mogla govoriti proti njemu. Žilda, mlad je in lep...“
Žilda je spoznala šele sedaj, kaj sem mislila o njej. Zbežala je na svoje ležišče in noče nehati jokati, dasi ji kličem, naj se vrne k meni.
Žilda govori malo te dni. Njeno telo je slabotno in ne more prenašati vlage in hladu tega mrkega prostora. Včasih upira cele ure oči v stene. Komaj se nasmehne, če ji božam bela lica. Kadar jo zagrabi v pljučih in izpljune kri, tedaj se ji trese telo in oči ji gore v strahotno lepem siju Hotela sem jo razvedriti s smehom, toda tudi meni je zamrl na ustnicah. Dala sem ji svoje ogrinjalo. V tej celici je mraz. Zavila sem jo v ogrinjalo kot ubogega otroka. Mene ni strah. Ne bojim se več umreti. Vendar kako bi videla rada, da bi izpustili tega lepega ubogega otroka, ki ne more prenašati teme in bi
moral biti posvečen le soncu, veselju in ljubezni, a umira tu pred menoj. Vidim smrt pred njenim obrazom in se ne morem boriti proti nji. Hotela sem moliti, a ne morem več. Toda Žilda moli. Videla sem jo. Klečala je v kotu. Oči so ji bile zaprte. Ustnice so se ji premikale, lice ji je slonelo na vlažni steni in roke je sklenila nad čelom v križ. Žgrozila sem se ob tej podobi. Tako so slonele nekoč mučenice, ki so se borile za ljubezen in nebo. Njihova srca so metali živalim. Kdo je dal tem prostorom ime nebeške Kraljice? Zakaj je dal tem prostorom ime nebeške Kraljice? Trpka groza mi je napolnila dušo. Še vedno vpije kri v nebo. Še vedno mečejo srca mučenic živalim.
Jaz ji govorim o Mateju, o upornem sivem volku naših gora. Pri-
povedujem ji o naši duši, o življenju ljudi na vzhodnih bregovih morja. In ona mi pripoveduje o Mariju, ki je bil slikar in se je hotel posvetiti le lepoti, pa se je pridružil borcem proti nasilju. Ona mu je pomagala ubežati, ko so že obkolili hišo. Ni hotel v začetku radi nje, a je ubogal, radi ljubezni in svobode za tiste, ki ga bodo čakali v strahu in upu. Preslepila je zasledovalce. Ona je vedela, kam je zbežal. Odpeljali so njo. Hočejo vedeti za njegovo bivališče, da bi ga sledili.
Objeli sva se in rekla sem ji — sestra.
Danes je odvedla Nina Žildo na prvo zasliševanje, Nasmehnila se je in mi dala roko. Moja roka je vztrepetala v njeni. Hoteli bodo vedeti Marijev naslov in imena tistih in njegove družbe. Žilda ne bo hotela govoriti.
■JU »?
...IL.iL.
w (i me/fiFi)
OPOZORILO
MjllllllltlH
=1 " “

Naj bo okrožna ali okrajna^ . le vkup, le vkup planinska gmajna !
Slovensko planinsko društvo v Gorici
vabi svoje člane in prijatelje na veliki
PLANINSKI PLES
v soboto ' 15. februarja 1947. ob 20. uri v dvorani „SPORT CENTRA" (bivši Mladinski dom) na Katarinijevem trgu 2
Odličen orkester - oskrbovane koče - srečelov - zabave
Prosimo, da sami osebno dvignete vabila v kavarni Bratuž (Via Mameli) v sredo, četrtek, petek in soboto — vsakikrat med 15. in 20. uro.
Planinski zdravo5!
2
V	zvezi z govoricami o manifestacijah, ki naj bi jih pripravljala S.I.A.U. za dneve okrog 10. februarja
Mestni odbor SIAU
izjavlja
da so neosnovane, obsoja jih kot zlonamerne, provokatorske in kot manever, za katerim se krijejo fašistični zločinski načrti.
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Mestni odbor SIAU
Gorica
..Slogeniho ntrodno gledališče"
za Trst in Primorje gostuje v nedeljo, 9. februarja, ob 14. uri v Verdijevem gledališču v Gorici z igro v šestih slikah „TAKO TUDI BO“.
Cene: 1. prostori lir 90 ; II. prostori lir 70.
V	znamenju kulturnega tedna
Danes v soboto, ob 8. uri zvečer, se bo vršila v gostilni „pri zvezdi" (Trg sv. Antona) Prešernova proslava.
Velikodušen dar furlanike mladine
Antifašisti, ki se zdravijo v sanatoriju na Šempeterski cesti v Gorici, so prejeli te dni od Mladine iz Krmina izkupiček prireditve v znesku 7.567 lir.
Vsota je bila razdeljena med najbolj potrebne tovariše in tovarišice zdravilišča, kateri se srčno zahvaljujejo predragim furlanskim mladincem.
Vsem bivšim političnim preganjancem iz Gorice in okolice
Okrajno udruženje bivših političnih preganjancev v Gorici sporoča, da sd je sestavit pripravljalni odbor, ki ima nalogo organizirati. okrajni odbor za Gorico. To je bilo sklenjeno na seji dre 18. decembra 1946,
Pripravljalni odbor je sklenil, da se skliče občni zbor vseh vpisanih v Udruženje našega okraja za dan 9. februarja 1947, ob 10. uri predpoldne. Zasedanje se bo vršilo v kinu Moderno1 na kor-zu (nasproti Ljudskega doma) s sledečim dnevnim redom:	1.
otvoritev, 2. pomen in delovanje organizacije (politično in socialno), 3. načrt za uspešno socialno pomoč, 4. volitve, 5. slučajnosti.
Vsi včlanjeni tovariši in tovarišice so vabljeni, da se občnega zbora udeleže v polnem številu.
Kojsko
Politični preganjanci zborujejo
Iz okrajnega zborovanja političnih preganjancev je bilo odposlano pozdravno pismo predsed-
— Čakam tretjo uro že in jokata _ Bliža se večer. — Mene je strah. Nekje zunaj bičajo Zil-do. —
Zvečer so jo prinesli na nosilih. Ni mogla še govoriti, a oči so ji polne groze strmele po celici. Odrevenela sem stala sredi celice in vzklikala nekaj nerazumljivega, ki je bilo polno sovraštva in srda. Nina mi je stisnila roko na usta. Ugrizla sem jo do kosti in jo preklela glasno. Iztrgala sem ji Žildo in jo sama nesla na ležišče. Stisnila sem svoje lice k njenemu in z ustnicami sem ji brisala kri z obraza. Ovila je roko počasi in trpko krog mojega vratu. Razpela sem ji obleko./Mlade prsi so polne modrih lis. ^Dvigajo se sunkovito, da bi ugrabile nekaj zraka. Vendar šepeta sedaj Žilda ime Marija, brata. Gleda me s širokimi očmi. Skuša
niku vlade Slovenije tov. Marinku, v katerem mu izražajo svojo udarnost ter obljubljajo, da se bodo borili tudi v bodočnosti proti krivični francoski črti, ki deli Brda na dva kraja. Iz istega zborovanja je bilo odposlano protestno pismo na ZVU, v katerem odločno obsojajo njih obnašanje napram političnim preganjancem. V prvi vrsti se obračajo na ZVU glede prostorov okrožnega odbora, ki so mu bili večkrat obljubljeni, a nikoli dani na razpolago. Ravno tak o žigosajo postopanje okrajnega guvernerja iz Kanala, ki ni dovolil političnim preganjancem, borcem za svobodo, ustanovni občni' zbor. Nadalje je bila odposlana resolucija namestnikom zunanjih ministrov v London, katero priobčujemo v celoti.
Namestnikom zunanjih ministrov v
Londonu
Bivši politični preganjanci iz okraja Brd pri Gorici, cona A, zbrani na okrajnem zborovanju dne 2. februarja t. 1. še tik pred podpisom mirovne pogodbe s premagano Italijo, dvigamo visoko v svet glas, da se ne bomo Brici nikoli sprijaznili s krivično francosko črto, ki reže živo telo naših Brd ter trga od nas Gorico, ki je naše kulturno.Ln gospodarsko središče.
Zahtevamo tudi, da se pri sestavljanju mirovne pogodbe z Avstrijo popravijo meje tako, da pridejo Slovenci iz Koroške s Celovcem vred pod FLRJ. Plebiscit na Koroškem po prvi svetovni vojni je bil krivičen za nas; sedaj je čas, da se krivica popravi, ker je Koroška zibelka naše kulture in zgodovine. Borili smo sc za svobodo naše zemlje in nikoli ne bo usahnila med nami ljubezen do zadnjega dela naše zemlje.
(Sledijo podpisi).
»Vdova Rošlinka"
Prosvetno* društvo »Kozana« iz Kozane je gostovalo preteklo nedeljo v kojščanskem gradu z »Vdovo Rošlinko« Cvetka Golarja.
Veseloigra je zadovoljila vse številne udeležence, ki niso šte-dili z aplavzi. Čeravno so nekateri prvič nastopali na odru, so vendar lepo podali svoje vloge. Posebno sta ugajali »vdova« in Manica. Motil je le preglasen šepetal ec.
Komen
Demobilizirane! zborujejo
Preteklo nedeljo so se zbrali v Škrbini na Krasu demobilizirani borci J.A. iz komenskega okraja.
Sestali so se, da se spoznajo z nalogami na terenu, z gospodarskimi vprašanji, ki so združeni z obnovo porušenih vasi in z izgradnjo ljudske oblasti.
se smehljati. Šepeta mi njegov naslov: „On je v Bernu, ulica —. Ne ve, kje sem jaz. Pojdi in izroči mu sestrin poljub !“ — Strmi naravnost kvišku —- slišim še — „Regina coeli" — Strmi naravnost kvišku. Žilda, Žilda! Stisnila sem njeno glavo v svoje naročje in ji strmim v oči — Žilda — Žilda se smeje nepremično ha, Žilda! — Poljubila jo je smrt. Držim jo v naročju vso noč in skušam ugreti mrzla lica s poljubi, priklicati jo z jokom v življenje.
Njeno truplo so mi ugrabili v jutru. Krvavi žarek še za hip nad srcem.
Tema in strahoten molk vladata v celici. Sama sem, sama. Matej, moj dragi ! Matej, moj fant! Matej. — Omotica mi plava skozi mozeg. Črne sence krožijo
član okrajne SIA.U je med drugim predočil zbranim demo-bilizirancem važnost povezave z vaškimi ljudskimi organizacijami in ustanovami ter pokazal na krivdo imperialističnega bloka pri kompromisni francoski črti. Spregovoril je še demobilizira-nec, kateri je izrazil voljo vseh ostalih tovarišev, da bodo tudi pri obnovi naše ožje domovine vršili svoje dolžnosti, kakor so jih v J.A.
Po pozdravu članice okrajne ASIŽZ so bila sprejeta pozdravna pisma maršalu Titu, predsedniku vlade LRS, Alihu Marinki in protestno pismo ZVU. Med navdušenimi vzkliki maršalu Titu, J.A. ter takojšnji priključitvi k domovini Jugoslaviji se je zaključilo zborovanje.
Žene komenskega okraja so pripravile za demobilizirane borce zakusko. Sledila je ponovitev prireditve, ki so jo podale vaške žene. Nastopil je z več pesmimi tudi domači pevski zbor, nakar je sledilo prisrčno in živahno ljudsko rajanje.
Občni zbor političnih preganjancev
_ V nedeljo, 2. t. m., so se zbrali v Ivanjemgradu pol. preganjanci komenskega okraja, da prisostvujejo prvemu okrajnemu občnemu zboru.
Po pozdravnem nagovoru tov. predsednika Abrama Alojzija je povzel besedo tov. Bavdaž, zastopnik okrožnega odbora p. p. iz Gorice, ki je v daljšem govoru predočil pomen Udruženja in nakazal naloge za bližnjo bodočnost. Žigosal je krivice ki jih ZVU in vsi njej podrejeni organi delajo posameznim borcem ter organizaciji. V nadaljnih izvajanjih je prikazal na podvige, ki jih kaže nova Jugoslavija na vseh poljih gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Končno se je spomnil žilavosti in borbenosti kraškega prebivalstva, ki je v času OF kakor v teh zadnjih letih pokazalo največjo predanost za našo svobodo ter za bližnjo priključitev k FLRJ.
Sledile so volitve v okrajni odbor političnih preganjancev. Ko je bila dana karakteristika vsakega posameznega člana, so zbo-
pred očmi. Matej, moj fant. — Slišim njegov glas iz strahotnih daljin. Slišim, slišim, slišim svoje ime. Kliče me tiho, tiho. Slišim svoje ime. kot da ga nosijo trepetajoči žarki sonca. Hočem k njemu, Nina, spustite me! On umira. Nina, on umira. Matej, Matej! Bijem s pestmi v zid. Grizem steno. Nina, pustite me, da bo imel za trenutek človeka ob sebi. Matej, moj fant. —
Nina, ha, Nina! Prijazno se mi smeje. Zakaj? »Spomladi vas izpustimo". Nina se smeje. Dobra si, Nina, smeješ se radi moje svobode. A kje je on, Nina! Spomladi na svobodo! A kje je on, Nina! Zima je sedaj, kje je on? Nina se smeje.
„Danes so ga ustrelili v bregovih nad Trstom".
Ha, Nina, v bregovih nad Trstom !
rova lei z velikim odobravanjem izvolili iz svoje srede najboljše in najpožrtvovalnejše tovariše. Okrajni odbor je sestavljen kakor sledi: Abram Alozij iz Komna, predsednik; Cotič Paimira iz Škrbine, tajnica; člani: Bizjak Cvetka iz Rihemberka, Rogelja Karol iz Vojščice; Terčon Ciril iz Gorjanskega, Žerjal Alojzij iz Pliskovice in Besednjak Alojzij iz Rihemberka, Delegata: Grmek Alojzij iz Gabrovice ter Fakin Angel iz Škrbine.
Spregovorila je še tajnica okrajne SIAU, nakar je tov. predsednik ponovno pozval vse navzoče, naj se tesno oklenejo Udruženja, da bodo uspehi — s posebnim ozirom na tromesečno tekmovanje takšni, da bomo pripravljeni in ponosni pristopili v objem skupne domovine Jugoslavije.
Iz zborovanja sta bili odposlani protestni noti na ZVU ter pozdravno pismo maršalu Titu.
Spodnja Brestovica
Obisk tovarišev iz Tržiča
Žene naše vasi so priredile preteklo nedeljo dramo M. Pucove »Svet brez sovraštva«, več deklamacij in pesmi. Drage goste iz Tržiča je pozdravila domača učiteljica, Obljubila jim je v imenu vaških žena vso podporo in pomoč v njih upravičeni borbi za svobodo. Zvestoba za zvestobo, ki se je izkazala med partizani in garibaldinci v osvobodilni bo.-bi, se bo nadaljevala, dokler ne bodo doseženi vsi cilji, za katere so se skupno borili.
Med vzklikanjem maršalu Titu in Jugoslaviji je zaigrala orkestrska skupina iz Tržiča, ki je spravila vse udeležence v veselo razpoloženje.
Gorenja vas pri Kanalu Za naše sirote
Vaške žene so v nedeljo, 2. februarja, priredile plesno zabavo. Na sporedu so bile tudi šaljive igre. Cisti izkupiček so darovale za sirote padlih borcev.
V isti namen so pripravile žene in mladina iz Zarščime pri Zapo-toku prisrčno kulturno prireditev, ki je bila kljub slabemu vremenu, dobro obiskana. Izkupiček 553 lir je bil nakazan vojnim sirotam.
Kobarid
Važno zborovanje
Preteklo nedeljo je obiskal naš trg predsednik pokrajinskega NOO tov. France Bevk ter nago-voril veliko množico ljudstva, ki je prišla od blizu in daleč, da posluša našega odličnega borca za svobodo. Tov. Bevk se je dotaknil vseh aktualnih političnih problemov, ki so v zvezi z našo priključitvijo ter žel za svoja izvajanja hvaležno in burno odobravanje.
Trnovo pri Kobaridu
Lažnivi preroki
Še se dobijo temni elementi iz vrst reakcionarjev, ki skušajo begati naše dobro ljudstvo z najrazličnejšimi bedastočami o množični izselitvi in podobnim bav-bavom. Toda Trnovci se ne dajo več begati in zapeljevati. Niso še pozabili pregnanstva iz leta 1915 ko so morali kot begunci v Italijo. Niti niso pozabili italijanskih ječ in taborišč smrti Nemči-jp, kjer je 9 vaščanov pustilo svoja življenja. Danes ne bomo poslušali zvodnikov, ne bomo nasedali več nobenemu političnemu špekulantu in intrigantu, kajti z vsem hrepenenjem čakamo tistega velikega dne, ko bomo priključeni k skupni domovini Jugoslaviji, Tam si bomo združeni z ostalimi brati svobodno gradili srečnejšo bodočnost.
Bovec
Predsednik PNOO tov. Bevk v naši sredi
Preteklo nedeljo nas je obiskal naš zaslužni predsednik PNOO za Slovensko Primorje, tov. l'rance Bevk. Velika množica ljudi je prišla od blizu in daleč poslušat besedo svojega voditelja.
Tov. predsednik j-e v svojem govoru pojasnil potek mirovne konference v Parizu ter prikazal življenje in razvoj v novi Jugoslaviji s posebnim ozirom na ustavo in zakone v FLRJ in Ljudski republiki Sloveniji.
Ljudstvo se je v vsej domačnosti obračalo do predavatelja z raznimi vprašanji, na katere je tov. Bevk izčrpno odgovarjal. Zborovanje se je končalo s petjem slovanske himne.
Za širjenje našega tiska
V znamenju tromesečnega tekmovanja, ki se je pričelo 1. februarja, so se zbrali v našem trgu vsi krajevni komisijonarji, ki so si zadali nalogo za izboljšanje dela. V tem času bodo dvignili razprodajo naših listov, nabirali bodo nove naročnike ter pospešili redno in hitrejše razdeljevanje časopisja.
Komisionarji so si napovedali tekmovanje med seboj, kdo bo prej prekoračil tromesečni načrt. Tako je komisionar iz Žage napovedal tekmovanje komlsio-narju iz Bovca, oni iz Čezsoče srpeniškemu, komisionar iz Kal-Koritnice pa onemu iz Loga pod Mangartom.
Zadali so si tekmovalno geslo: »V vsako hišo naš časopis«.
Čebelarjem
Goriško okrožno kmetijsko nadzomištvo opozarja vse čebelarje, zlasti one, ki nameravajo peljati čebele na pašo, da se je v raznih občinah videmske pokrajine pojavila nalezljiva gniloba.
Radi tega je videmski prefekt izdal ukaz, glasom katerega j* obvezna prijava dognanih ali sumljivih slučajev bolezni občinskim oblastem. Isti ukaz urejuje istočasno tudi nomadsko čebelarstvo
Nomadski čebelarji goriške pokrajine, ki nameravajo prepeljati svoje panje v videmsko, si morajo oskrbeti posebna dovoljenje. Za dosego istega dovoljenja morajo predložiti, najkasneje do 20. februarja t. /., prošnjo, naslovljeno na Okrožno kmetijsko nadzorništvo v Gorici, v kateri morajo biti označeni, razen števila panjev, tudi kraji, kamor se nameravajo peljati čebele, ter približno čas premestitev. Ob času prepeljave panjev se mora za iste oskrbeti zdravniško spričevalo, ki naj jih spremlja.
ČITAJTE IN ŠIRITE „ SOŠKI TEDNIK"

MESTO RUSKE SLAVE
I
(L
Onim, ki hočejo barantati za rodno zemljo grenko tujino
Ti odhajaš, ker so ti djali, da zemlja ne bo ti več mati.
Zadnjič pogledaš dom svoj predragi
zapreš ga... in že ne veš, kam pojdeš spati...
Ti odhajaš, ker so ti djali da svoboda je le v tujini, da tam imel boš dom svoj zali...
In s tabo gredo tvoji sini.
O, ko boš poskušal v tujini, begunca pregrenko življenje, vprašali te bodo sini, po mejah tvoje Slovenije.
Ko zmučen, utrujen od dela grenak kruh boš glodal tujine, ne bo ti družina vesela, zatekal se boš v spomine...
Ko sin bo tvoj jezik pozabil, in tujec postal v družini, za glavo ti se boš grabil:
„Proklet sem, sini, moji siniu.	JKilče
1
j
27. januar leta 1944. je nepo* zabni datum v zgodovini Leningrada. Na ta dan so na obalah Neve zagrmeli topovski streli svečane salve, ki so objavile, da je Leninovo mesto, ki je krepko in junaško prestalo 900 dnevno obleganje, popolnoma razbilo sovražnikov obroč in do kraja potolklo nemške fašistične čete pred svojimi zidovi. Tako se je končala herojska epopeja, ki nima primera v zgodovini človeštva.
Izredno velik je pomen te zgodovinske zmage, ki so jo iz voj e-vali vojaki sovjetske armade s sodelovanjem vseh Leningr,Vičanov. Iz »načrta Barbarosse« vemo, kakšno usodo so hitlerjevski razbojniki pripravljali mestu luske slave. Razen tega je nemško fašistično poveljstvo računaio, da bo z zavzetjem Leningrada prizadejalo najtežji moralni udarec narodom naše domovine. Zato je poslalo proti Leningradu izredno velike sile. Toda ljudstvo ni moglo dovoliti, da bi naš dragi Leningrad padel v roke fašističnih barbarov in noga zoper-nega tujca ni nikoli stopila na svete ulice Leninovega mesta.
V dnevih naj večje nevarnosti, ki je grozila mestu, je vsa dežela sodelovala pri njegovi obrambi, k^ jo je vodil osebno tovariš Stalin. Na čelu sil, ki so branile mesto, je stal zvesti Stalinov sobojevnik - tovariš Ždanov. Leningrajska partijska organizacija jc vse prebivalce, majhne in velike, povedla v boj zoper sovražnika Strnjeni okoli zastave Lenina -Stalina so Leningrajčani pokazali svetu edinstven zgled junaštva, požrtvovalnosti, hrabrosti in discipline. Mesto se ni udalo, preneslo je vse težke preizkušnje, ki so ga zadele in je zmagalo!
Od takrat so minula 3 leta. To so bila leta velikega tvornega dela pri obnovi Leninovega mesta - največjega industrijskega in kulturnega središča dežele.
Že prvo leto po slavni zmagi na Leningrajski fronti je delalo v podjetjih mesta 5.000 strojev, leto dni pozneje pa ni bilo v mestu nobene tovarne, ki ne bi obratovala.
Leto 1945, znamenito leto velike zmage sovjetskega ljudstva nad hitlerjevsko Nemčijo in imperialistično Japonsko, je postalo pomembna etapa na poti do dosege predvojne ravni.
Posebno pomembno pa je leto 1946 — prvo leto nove Stalinske petletke. To leto je poteklo v znamenju veličastnih del obnove in povečanja proizvodnje. Do 1. januarja leta 1947 je bil letni proizvajalni načrt prekoračen za 9,3°/o. To je prepričevalen dokaz uspešne obnove industrijske moči Leningrada.
Leningrad postaja zopet industrijski arzenal dežele. Mnogo je bilo storjeno tudi pri obnovi mestnega gospodarstva, ki je zelo trpelo med blokado. Investicije za poglavitna dela v mestnem gospodarstvu so že leta 1945 znašale 405 milijonov rubljev, v letu 1946 pa 550 milijonov rubljev. Velik del te vsote so porabili za obnovo stanovanj.
Aled vojno je Leningrad izgubil 4,5 milijonov m2 za zidanje površine. V dveh letih po osvoboditvi so obnovili 1,7 milijonov m2 za zidanje površine. V .e-tu 1946 so predvsem obnavljali hiše in do konca zgradili poslopja, ki so jih bili začeli graditi pred vojno. Usposobili so še pn-bližno 340.000 m2 stavbišč. Na tisoče Leningrajčanov je dobilo nova stanovanja.
Leningrad je bil že od nekdaj največje kulturno središče dežele. Danes delujejo že vsi znanstveni instituti in šole: 50 višjih šol in okrog 150 raznih znanstveno - raziskovalnih ustanov. Lansko leto so odprli okrog 57 sol. Armada leningrajskih študentov
in učencev šteje sedaj 300.000 ljudi.
Za obiskovalce so se znova široko odprla vrata razstav in muzejev. Mesto je dobilo n- v muzej »Muzej obrambe Leningrada«, v katerem so razstav’jeni predmeti, ki govore o bern ski zgodovinski epopeji. Med obleganjem Leningrada je mestu delovalo eno gledališče m par kinematografov. Sedaj deluje 35 gledališč in nad 50 kinematografov.
‘Na Karelijski ožini so zopet napravili letovišče za Leningfaj-čane, grade velika okrevališča in sanatorije. Na meji leningrajske oblasti in Estonske SSR grade tovarne za proizvodnjo plina, ki bodo že v tej petletki v celoti oskrbovale leningrajska stanovanja s plinom. Začeli so tudi že graditi leningrajsko podzemeljsko železnico.
Na goriškem Travniku
nastopa postopač...
Tovarišica iz Št. Mavra nam piše:
Na svečnico zvečer sem bila na gbriškem Travniku v družbi prijateljice. Ravno sva se odpravljali proti Solkanu, ko naju ustavi hrvatsko govoreči moški. Zahteval je moje ime in priimek, nato še od prijateljice. Vprašala sem ga zakaj to zahteva. Odgovoril je, da je član policije, a kmalu nato je dejal, da ni policist. Priznal je, da vodi v Gorici propagando stare Jugoslavije.
Naposled me je jel nagovarjati, naj se preselim v Gorico, kajti moja redna vas bo po francoski črti odrezana in zato me roti, naj se umaknem jugoslovanski zasedbi; v Gorici da me čaka stanovanje ter mesečna plača 1600 lir... In še druge bedastoče je pravil. Tako na primer, kako se je treba združiti z Italijo v borbi proti Jugoslaviji (?!)
Jaz pa sem mu odvrnila, da rojstne vasi ne bom zapustila nikdar ter dostavila, da se mi ne prodajamo ne za denar in sploh za nič na svetu.
Ko je videl, da nič ne opravi, je nekoliko zaklel im izginil kakor pes.
NOGOMET
Izredno slabo vreme ni dopustilo, da bi se vse igre vršile tako kakor je bilo v načrtu.
Na igrišču v Versi se je vršila prijateljska tekma med moštvom »Partizan« iz Bilj in enajstorico iz Medeje. Zmagal je »Partizan« s 5:2.	........
»
OBVESTILO
FVehranjevalni urad v Gorici je začel deliti dne 6. t. m. nakaznice (bone) za živila «Delavske zbornice" upokojencem, delavcem in uslužbencem ter sorodnikom oseb, odpeljanih v pregnanstvo.
Delitev se vrši v uradu (Via Crispi 3-1) pri vratcih št. 5, 6 in 7. Upokojenci in sorodniki oseb, odpeljanih v pregnanstvo, morajo osebno dvigniti nakaznice, delo-dajalci^pa za svoje uslužbence. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
RAZGLAS
Mestno županstvo ponovno vabi lastnike trgovskih, industrijskih in obrtnih dovolilnic, ki jih niso še dali vidimirati za vsakoletno obnovo, naj to store hitro in čimprej. Izroče jih lahko na županstvo naravnost (pri proto-kolnem uradu), ali pa potom pristojne Trgovske, Industrijske ali Obrtne zveze.
DAROVI
Ob priliki poroke tov. Prinčiča Alojzija in Školaris Štefanije iz Vipolž sta novoporočenca darovala 900 Lir za sirote v Dečjem domu v Kojskem. Najlepša jim hvala ter obilo sreče v novem stanu.
Tov, Marijan Martelanc je daroval za Dijaško matico L. 1500. Srčna hvala!
Drobne novice
*	Kakor poroča Reuter, so na Irskem uvedli racioniranje kruha.
*	Britanska policija je dobila ukaz, da izda tiralico za 18.784 vojaškimi begunci Velike Britanije. Skupno število vojaških beguncev znaša čez 21.000.
*	V Moskvo je prispel generalni sekretar Svetovne sindikalne federacije Louis Saillant; v prestolnici Sovjetske zveze se bo zadržal nekaj dni. Razpravljal bo z vsezveznim centralnim sovjetom sindikatov ZSSR o številnih vprašanjih v zvezi z delovanjem svetovne sindikalne federacije.
*	Na dan 23. obletnice smrti V. L Lenina je bil Rdeči trg napolnjen z množicami ljudi. Ob 13. uri, ko se je lahko že vstopilo v Lenino\ mavzolej, so se zbrali na trgu tisoči ljudi. Nad 16.000 oseb je šlo ta dan mimo mavzoleja. Od Leninove smrti do danes je obiskalo mavzolej nad 23 milijonov oseb.
*	V kinematografih Moskve predvajajo z velikim uspehom dokumentarni film »Bolgarija«. V filmu je prikazana borba bolgarskih partizanov, osvoboditev Bolgarije od strani sovjetske armade, samopožrtvovalnost bolgarskega ljudstva pri obnovi narodnega gospodarstva, kakor tudi pričetek preporoda nove Bolgarije.
Ta film o bratski slovanski državi je gledalo v zadnjih tednih več kot 100.000 gledalcev.
*	V Bakuju gradijo tovarno za radijske aparate z letno kapaciteto več tisoč radijskih sprejemnikov za prebivalstvo. V bi: -:h o tovarne bodo zgradili nase.bino za 2000 delavcev.
*	V angleški okupacijski c mi Nemčije so ustanovili novo stranko, ki je po svojem značaju bolj desničarska kot Krščanska demokratska unija. Nova stranka zavzema pozicije na skrajni desnici in zbira skrajne reakcionarje.
*	V Indoneziji je bila ustanov Ijena enotna organizacija sindikatov, ki šteje 3 milijone članov
*	Sovjetska znanstvenica akademik Lina Štern je iznašla novo metodo zdravljenja tuberkuloznega meningitisa. V razliko od ameriških zdravnikov, ki uporabljajo pri zdravljenju velike doze streptomicina, je akademik Štern predlagala vbrizgavanje minimalnih količin tega preparata v posamezne dele možgan neposredno do živčnih središč obolelega tkiva. Ta metoda je popolnoma uspela pri zdravljenju 20 ljudi, ki so zboleli na tuberkuloznem meningitisu.
*	V Moskvi se je pričela vseruska konferenca profesorjev književnosti. Po zaslugi naporov teh znanstvenikov so se množice čitateljev spoznale s še nekaterimi pismi in pesmimi velikega ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Odkritih je bilo 15.000 d<> sedaj neobjavljenih Nekraso-vih verzov, kakor tudi 400 javnosti še neznanih pisem in večje število kritičnih člankov velikega ruskega satirika Saltikova -Ščedrina. Dalje so odkrili 450 Hercenovih pisem, 30 pisem Turgenjeva in več pisem Belinskega.
*	V cerkvi svete Rozalije v glavnem mestu vzhodne Slovaške, Košiče, sta bili v teh dneh odkriti dve stari sliki slovaških svetnikov Svorada in Benedikta.
*	Sovjetski inženirji so prvič uporabili novo metodo pri gradnji železniških mostov. Ležišča mostov in lokov se montirajo s pomočjo močnih dvigal. M >stovi so sestavljeni iz armiramh betonskih blokov, dolgih po 20 m in težkih do 80 ton. S pomočjo te metode je bil zgrajen most, dolg 150 m na železniški pruG Moskva - Kijev v 12 dneh. Pri navadni metodi gradui-, bi ‘rajala dela na mostu 2 do 2,5 me secev.
*	V Sovjetski zvezi so .zdelali nov avtomatični inkubator za živali, ki lahko sprejme 39.000 jajc. Ves proces v inkubatorju je avtomatičen. Jajca se obračajo vsaki dve uri, zrak in vlažnost zraka se avtomatično regulirata. Od celotnega štev.ila jajc se povprečno izvali 85 do 90°/o, včasih tudi 98°/o.
*	V Milanu so aretirali okrog 50 neofašistov. Med vod: tabi neofašistične organizacije je tudi general, pri katerem so bili sestanki posameznih skupin.
*	Predsednik ČSR dr. Edvard Beneš je sprejel novo izvoljene škofe češkoslovaške katoliške cerkve, ki so mu predložili svojo spomenico. Predsednik dr. Beneš je izjavil, da se ne smejo baviti s politiko ter poudaril potrebo sodelovanja med cerkvami, ki je razložena v spomenici.
*	Praga ima največjo ledenico v Evropi, v kateri je konzerviran prirodni led. Kapaciteta praške ledenice je nad 2.000 vagonov leda. V praški ledenici vzdrži led do visokega poletja.
*	V dneh od 20. julija do 17. avgusta t. 1. se bo vršil v Pragi prvi mednarodni kongres mladine, katerega se bo udeležilo preko 50.000 mladincev in mladink iz 60 različnih držav sveta.
*	Praški drjevnik »Mlada fronta« je začel objavljati kot podlistek prevod angleško pisanega romana slovenskega rojaka v ZDA Louisa Adamiča »Večerja v Belem domu« »Dinner at the White House).
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava; Gorica, Korzo Roosevelt, 33/11. — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: «Primorski dnevnik"
luan Vetrih, Gorica
nlica Cantieri Sten. 3 - Telefon šteo. 680
ZALOGA DRV IN SLADKEGA OGLJA
IVAJNIZJE C K N E !
pilll!lllllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllllll!!llllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!llllllllllll!lllllll||||||||||||!llllllllllllllllll!llll|||||||||^
1	drogerija	I
1 IZIDOR VIŽIN !
1	GORICA	I
KORZO ROOSEVELT ŠTEV. 32

VIPAVSKA VINARSKA ZADRUGA
PODRUŽNICA V GORICI
ulica Sv. Gabrijela štev. 7
Ima v zalogi pristna domača vina — briška, vipavska in kraški teran.
Velika izbira vermuta, maršale in raznih likerjev.
Gostilničarji, trgovci — poslužujte se domače tvrdke!