KHIGLAS Leto XLHI - št. 47 - CENA 6 di Kranj, torek, 19. junija 1990 stran 4: Pod jenkovo lipo so peli Nepozabno srečanje slovenskih družin Sindikalni pluralizem Nova zakonodaja je dala široka pooblastila vodilnim ljudem v firmah - pošteni in sposobni *e jih poslužujejo odgovorno, drugi jih izrabljajo Za dokazovanje svoje premoči nad podrejenimi Kdo me bo zaščitil pred takšnim direktorjem, je Prejšnji teden na javni tribuni spraševala Vika Praprotnik. Enako se je bržkone vprašal natakar kranjskega hotela, kije ostal brez službe, to vprašanje ne da spati devetim Unitelovim delavkam, kijih hočejo z nizko plačo in nenormalnimi normami pripraviti, da bi same pustile delo. Zaščitili vas bomo mi, so Viki Praprotnik v e» glas odgovorili predstavniki starih in novih s'ndikatov. Po zakonih, ki že dolga desetletja vladajo v kapitalizmu, to sicer drži Toda tamkaj so razmerja kristalno jasna. Če poenostavimo: na eni strani so kapitalisti, na drugi njihova najemna delovna sila, močan sindikat pa vešče orani interese slednjih. Toda dejansko se je ta odnos izkristaliziral do takšne mere, da eno in drugo plat druži most obojestransko sprejemljive tolerance, saj eni brez drugih ne bi mogli shaja-Naša lastninska razmerja pa so še nerazjašnjena, čeprav se managerji z novimi pooblastili včasih vedejo že kar kot lastniki kapitala. Ne ve s«, kdo natanko bo na eni in kdo na drugi stra- ni, ko se bo podpisovala kolektivna pogodba, zveličavni akt odnosa med delom in kapitalom, tudi ne, kateri sindikat bo lovil ravnovesje med obema. Bo to danes sicer prenovljeni sindikat, ki pa se je v podjetju še do včeraj uklanjal odločitvam vodstva, kije v občini, republiki ali federaciji še do nedavna tenko prisluškoval partijskim priporočilom? Ali bo to kateri od novih sindikatov, nastal iz opozicijskih in pluralnih teženj, ki še vedno nima članstva, imena, financ in drugih znamenj moči Sindikalni pluralizem, kakršen se rojeva pri nas, za svet ni nič novega in nenavadnega. Toda zanj velja enako kot za odnos s kapitalom - najsi so idejna in programska nasprotja še tolikšna, pri podpisovanju kolektivne pogodbe in pravnem ter socialnem varstvu delavcev najdejo skupni imenovalec Sindikati pri nas, nastali iz potrebe po razbitju dosedanjega sindikalnega monizma, ne izpovedujejo večjih programskih razlik, toda njihovo zaščitno funkcijo za zdaj hromi hlastanje po lastni afirmaciji, pa naj gre za stare ali nove sindikate, zaradi česar delavec ostaja na cedilu. Sindikalne zaščite pa ie potreben ne jutri, temveč že včeraj. • D. Z. Žlebir Groharjev ples figur j^ofja Loka - Koliko poznamo stvaritve umetn rja Loka - Koliko poznamo stvaritve umetnikov, zaradi kate-so se zapisali v našo kulturno zgodovino, so se lahko sprašeni Ločani, ko so ob 123. letnici rojstva enega od utemeljiteljev ?loyenskega impresionizma, znamenitega Soričana Ivana Gro-/*rJa, tri dni občudovali redko videno sliko Grabljice. Imenitna Poteza organizatorjev je naletela med častilci likovne umetnosti !*a 'ep sprejem, zaploskati pa velja tudi članom Združenja loških letnikov, ki s sedanjo prodajno razstavo v Groharjevi galeriji Pomagajo obnavljati loško kaščo, bodoče razstavišče slik najvid-rcJSih nekdanjih in sodobnih slovenskih umetnikov, loških roja-*0v- In če je Groharjev ples figur, kot je Grabljice na predstavitvi °Pisal dr. Nace Šumi, imenitno obeležil slikarjev spomin, bi kaj-™da način obeleževanja, ki so se ga lotili v Škofji Loki, vsekakor ^služil tudi nadaljevanje v naslednjih letih. • L. M. - Foto: Go-^»Šinik Stanarine, komunala... na Gorenjskem Kislo jabolko za vlade Kranj, 18. junija - Vprašanje, ki so si ga že minuli teden začeli ?*stavljati in bo vroča tema še nekaj dni, ko se bo kot kislo ja-~°lko znašla na dnevnih redih občinskih izvršnih svetov, je, kako oziroma za koliko povečati stanarine, ogrevanje oziroma komunalne storitve po 1. juliju. Po napovedih oziroma variantnih Možnostih naj bi se komunalne storitve povečale za 40 do 70 odstotkov, ogrevanje več kot 100 odstotkov, stanarine pa po eni v*rianti za 125, po drugi pa lahko tudi celo za 160 odstotkov. V vseh gorenjskih občinah so v strokovnih službah bivših Samoupravnih stanovanjskih skupnosti konec tedna v glav« nem še študirali in preračunavali .variante, ki bi bile tako za odločanje v občinskih vladah čimmanj neprijetne, za občane Pa čimmanj boleče. Povsod v glavnem razmišljajo o postopam zviševanju do konca leta, ko naj bi uveljavili tako imeno-^a°e ekonomske stanarine. Začetni podražitveni start stana-nri pa je po gorenjskih občinah opredeljen različno in sicer °d 45 do 50-odstotnega pa od 100 do celo več kot 130-odstot-*)e8as 1. julijem; vendar so ta trenutek to šele razmišljanja. O **ražjem ogrevanju (vendar izračuni povsod še niso gotovi) pa ^e razmišljajo, razen v kranjski občini, kjer bo treba pokriti .tr°ške minule ogrevalne sezone. Odprt pa je tudi še tako ^enovani komunalni paket. • A. Ž. Železarna dala garancijo Jesenice, 18. junija - Na izredni seji delavskega sveta jeseniške Železarne - bila je minuli petek - so člani delavskega sveta brez pripomb sprejeli predlog poslovodnega odbora Železarne, da Železarna Jesenice da Gorenjski banki poleg akceptnih nalogov tudi garancijsko izjavo. Železarni je uspelo, da de-blokira žiro račun, saj so se z upniki sporazumeli, da bodo pridobili svež kapital. Železarna je zadolžena: menice, ki so jim jih dali kupci, niso zadostne, zato je bilo treba dati banki garancijo. Banka meni, da je treba zavarovati tudi drugi del denarja, krediti za izvoz, z delnicami. Kot je dejal inž. Boris Bregant, pa zastava delnic pomeni, da jih v vsakem primeru banka lahko kupi sama in gre torej za premoženjsko razmerje. Ugotovili so, da je celoten prenos vprašljiv, ker delnice še ne obstajajo, zato so plačila zavarovali z drugimi oblikami. Po dogovoru v okviru slovenskih železarn naj bi obveznice v viSini 25 milijonov nemških mark, ki jih je izdala Republika Slovenija, spremenili tudi v svež kapital in tako spremenili prvotno pogodbo. Tako so v petek lahko delavcem tudi izplačali osebne dohodek in regres. • D. S. ***** t*L Co*l) 7Z-H-7J gostišče . sobe - diacol Nočni klub šporn • notranje prenovljen vas pričakuje od 21. do 4. ure z glasbo po vaši želji. Gostišče je odprto od 7. do 1. ure. Tridnevna stavka v Tekstilindusu Stavka se je končala z odstopom vodstva Kranj, 18. junija - V Tekstilindusu se je danes še vse dopoldne nadaljevala stavka, ki so jo začeli v četrtek. Odtlej so se zahteve stavkajočih spremenile, zamenjali pa so se tudi ljudje v stavkovnem odboru. Kot so nam danes v odmoru, ko so čakali na odločitev strokovnega kolegija, povedali člani stavkovnega odbora pod vodstvom Štefana Smolka, od vodstva tovarne zahtevajo za 30 odstotkov višje plače vsem delavcem, izvzemši vodilne, iz- plačilo regresa v celoti ter redna izplačila osebnih dohodkov do 15. v mesecu. Če zahteve ne bodo izpolnjene, zahtevajo odstop vodilnih, razen direktorja Štefana Markoviča. Strokovni kolegij je bil sicer pripravljen na kompromis, da bi namreč 150 delavcem z najnižjimi dohodki (1.860 dinarjev) povečali plače na 2.400 dinarjev, ponudili pa so tudi izplačilo polovico regresa. Stavkajoči tega niso bili voljni sprejeti. Po dopoldanskem posvetu se je strokovni kolegij v odsotnosti direkotrja Markoviča in njegovega svetovalca Peterneija (oba sta v bolniškem staležu, Markovič je na zdravljenju na Golniku) odločil odstopiti, da bi se stavkajoči vrnili na delo -zahtevam namreč po njihovem mnenju ne morejo ugoditi. Odločitev o odstopu so člani ožjega vodstva sporočili glavnemu direktorju in družbenopolitični skupnosti (direktorja in dva člana stavkovnega odbora je v petek sprejel tudi kranjski župan Vitomir Gros, ne da bi jim mogel pomagati), opoldne pa jo je sprejel tudi delavski svet. • D. Z. Zlebir, Foto: G. Šinik Val 202 na Šmarjetni gori Slovesnost Vala 202 in našega Franca Perdana Šmarjetna gora, 15. junija - V petek popoldne so se na Šmarjetni gori zbrali novinarji ljubljanskega Vala 202 in z oddajo "v živo" proslavili 18. rojstni dan oddajanja. V slavnostnem programu so sodelovali tudi nekateri znani Kranjčani, med njimi tudi naš Franc Perdan, ki je prav te dni "službeno" odložil fotoaparat in zasluženo začel uživati prve dni med upokojenci. dal je tudi, da je konec s podpiranjem velike industrije in da bo v kranjski občini več naporov posvečenih razvoju turizma. Eden najdaljših in najzanimivejših pogovorov je bil z našim, Glasovim fotoreporterjem Francem Perdanom, ki je v petintridesetih letih novinarskega dela, spoznal Gorenjce in Kranjčane bolje, kot vsi župani skupaj. Edina ženska med gosti je bila igralka Bernarda Omanova, še vedno znan kot "leteči Kranjec" pa je svoje spomine obujal Leon Pintar. O glasbenem življenju v Kranju je spregovoril Vaško Repinc, o smučariji pa Iztok Belehare, strokovni smučarski delavec. • V. Stanovnik Gotovo mnogi že vrsto let poznate Val 202, ki je prav minuli petek slavil svojo polnoletnost, 18. rojstni dan. Praznovanje je bilo na Šmarjetni gori nad Stražiščem, odkoder so se oglašati novinarji, ki so spremljali tekmo z gorskimi kolesi, tekmovanje v sestavljanju gorskih koles, pripravili kviz in pogovor z znanimi Kranjčani. Žal je slabo vreme prireditev precej pokvarilo, saj je bilo obiskovalcev precej manj, kot običajne sončne dni. Ni pa vreme pokvarilo pogovora med novinarji in Vito-mirom Grosom, kranjskim županom, ki je povedal, da je najpomembnejša sprememba, ki jo skuša doseči v občini, sprememba miselnosti ljudi. Pove- 3 rt ° (O <3 s uf > < ca co ca @©Ii®S^IEHGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 19. junija 1990 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Javna tribuna Ali moram biti član sindikata V krogih Evrope Po zatonu neuvrščenosti in po velikih spremembah političnih razmer v Evropi se zastavlja vprašanje, kaj in kako bo po vsem tem z jugoslovansko zunanjo politiko. V Beogradu nekateri še vedno živijo v utvari, da se nahajajo v središču sveta, drugi pa so se že streznili in uvideli, da ne sodimo več med tiste dejavnike, ki si na tem svetu pridržujejo pravico razsojati o globalnih zadevah, kot so ameriško sovjetski odnosi, razorožitev, spopadi v tretjem svetu, odnosi Sever - Jug in kar je še takega. O navedenem se bo odločilo (tudi) brez nas, nas pa ta čas zadevajo veliko bolj konkretna vprašanja: kako vstopiti v evropske integracije, kako okrepiti regionalno sodelovanje, kako povrniti tej državi kredibilnost mednarodnega subjekta, kako pridobiti zunanjo podporo notranjim reformam in - ne nazadnje - kako zagotoviti spoštovanje človekovih pravic. V jugoslovanski zunanji politiki se ta čas vrši velik preobrat od splošnega k posebnemu in posamičnemu, pri čemer je ta proces sam v funkciji dvojega: po eni strani je odvisen od dogajanj v Evropi, po drugi pa od tistega, kar se godi pri nas doma. Evropska dogajanja je v tem oziru verjetno še najboljše opisal Jacques Delors, predsednik Evropske komisije, s prispodobo o teh koncentričnih krogih evropskega združevanja. Prvega tvori ducat držav Evropske skupnosti, v katerih znaša BNPper capita 13.249 ameriških dolarjev, drugega šest članic EFTA (16.451 USD) in tretjega »žalujoči ostali« /Poljska, ČSFR, Madžarska, Jugoslavija, Romunija, Bolgarija, Turčija, Ciper in Malta), pri katerih pride na glavo prebivalca od 4.247 USD v Turčiji do 10.141 v ČSFR. Mi smo torej ta čas nekje v tretjem krogu, gre pa za to, da se v njem čimboljše znajdemo in zagotovimo pogoje za preboj v drugega ali celo v prvega. Slovenija in Hrvaška sta to hotenje že izpričali, za Srbijo pa tega (še) ni mogoče reči. O namerah slovenske zunanje politike smo že pisali, hrvaško pa lahko povzamemo v treh točkah: v svojevrstni težnji po ohranjenju mednarodnih oz. medrepubliških odnosov, v opuščanju amerikanizma in atlantizma oz. v težnji po vrnitvi v Evropo in v Srednjo Evropo še posebej ter v ponovnem odkritju in prevrednotenju »izseljene Hrvatske« (dr. D. Bekić). Slovenija in Hrvaška sta v spremenjenih evropskih razmerah očitno prepoznali možnost za »vrnitev k svojim«, za reintegracijo v civilizacijski krog Srednje Evrope, ki mu zemljepisno, zgodovinsko, kulturno in ekonomsko pripadata. Tudi konfederativne težnje, kijih izražata v jugoslovanskem okviru, se ujemajo s tistimi, ki se vse bolj očitno uveljavljajo v Evropi sami. Za srbsko zunanjo politiko pa je še vedno značilen nek poseben sindrom, ki ga je dr. Marko Nobilo diagnosticiral kot »iracionalno eurofobijo, posebno germanofobijo«. Procese evropskega povezovanja v Srbiji doživljajo kot ekonomsko, tehnološko, kulturno in vojaško superiornost katoliške in protestantske Evrope, oživljanje duha Srednje Evrope kot vstajenje prikazni K.u.K. monarhije, ponovno združevanje obeh Nemčij kot teritorialno grožnjo sosednjim državam, avstrijsko odmikanje od nevtralnosti in hkratno približevanje ES kot napoved novega Anschlussa, DS Alpe-Jadran kot separatistično izdajo, itd. Vsemu navedenemu Srbija zoperstavlja le medle ideje o širjenju neuvrščenosti v Evropi, nevtrafizem, difuzni pane-vropizem, podonavsko sodelovanje, »pentagonalno sodelovanje«, priključitev k »malemu SEV-u«, balkansko sodelovanje, navezovanje stikov s srbskim in židovskim lobbyjem po svetu... Še najbolj pa jih je zmedla izguba zgodovinskega oporišča v »pravoslavni materi Rusiji«. Skratka: Srbija vleče Jugoslavijo ravno v drugo smer kot Slovenija in Hrvaška, na obrobje in ne k središču prej omenjenih Delorsovih koncentričnih krogov. Kaj bo tedaj z Jugoslavijo v Evropi? Eno je gotovo: Evropa nas ne bo več pestovala. Prvo Jugoslavijo je namreč potrebovala, bila je versajska tvorba, zamišljena kot nekakšen antikomunisti-čni tampon: drugo, komunistično, pa je po letu 1948 podpirala kot antisovjetski tampon. Zdaj nimamo več ne take ne drugačne posebne vloge: gre »zgolj« za to, da sami, z lastnimi močmi, z evropsko pomočjo ter po evropskih kriterijih ustvarimo notranjo stabilnost na jugoslovanskih tleh. In to je ta čas velika reč. Miha Naglic Praznik krajevne skupnosti Bela Kresovanje in pohod Zgornja Bela, 15. junija - Ob prazniku krajevne skupnosti Bela bo v soboto, 23. junija, ob 20. uri pri turističnem domu v Bašlju kresovanje, v nedeljo pa pohod po vznožju Storžiča. Pohodniici naj bi krenili na pot med 7. in 11. uro izpred turističnega doma v dolini Belice, se povzpeli na hrib Sv. Lovrenca, kjer bo ob 10.30 v cerkvici iz 12. stoletja z lepim gotskim prezbiterijem in freskami na zunanji steni maša za žrtve vojne iz krajevne skupnosti, nadaljevali pod do Gradišča, kjer so znana najdišča iz halštatske dobe, in se vrnili pred turistični dom v dolino Belice. Hoje je približno za dve uri, pot pa bo dobro označena. Bolj vzdržljivi pohodniki lahko nadaljujejo pot do partizanske bolnice Košute, na Kališče, naprej do Storžiča in drugih okoliških hribov in gora. Pohod bo ob vsakem vremenu. Že v soboto zvečer bo pri turističnem domu v Bašlju kresovanje. Domačini bodo zakurili kres, tako kot so ga nekdaj na dan Janeza Krsnika. • C. Z. GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelj in Izdajatelj CP Glas, tisk ČGP Delo, TOZD TCR, Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za II. trimesečje 100,00 din Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargl (glavni urednik in direktor), Leopoldiaa Bogataj (v.d. odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (sport, turizem, poslovne informacije), Danka Dolenc (za dom in družino, zanimivosti, Tržič), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Le* Mencinger (kultura), Helena Jelovčaa (izobraževanje, kronika, iz Šolskih klopi, Skofja Loka). Cveto /.»plotnik (kmetijstvo, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Stojaa Saje (družbene organizacije in ekologija), Vine Bester (notranja politika, kultura), Joie Koinjek (notranja politika. Sport), Marija Volčjak (gospodarstvo), Gorazd šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Ivo Sekne in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, MoSe Pijadeja I Tekoči račun pri SDK: SI500-603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, uredništvo 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Članstvo v sindikatu: da, vsekakor Javni tribuni kranjskega odbora Slovenske demokratične zveze na temo Ali moram biti član sindikata, so se odzvali predstavniki Ravnikovih, Tomšičevih, Plohlovih in kranjskih sindikatov. Kranj, 14. junija - Že zdaj je delavec sila nemočen, kadar pri uveljavljanju svojih pravic trči ob interese in premoč vodilnih v svojem podjetju. Kateri od sindikatov, ki so pognali na novem pluralnem rastišču, bo najbolje zaščitil delavske pravice, je bila najbrž ambicija javne tribune, na kateri je imelo občinstvo priložnost iz prve roke terjati odgovor na naslovno vprašanje. Že uvodna predstavitev treh sindikatov (Plohlov predstavnik je svojo navzočnost »priznal« šele proti koncu javne tribune, češ da so ga organizatorji pri vabilu spregledali) je dala slutiti programske podobnosti. Štefan Skle-daš iz Zveze neodvisnih sindikatov Slovenije je med programskimi smernicami svoje organizacije omenjal kolektivno pogodbo, pravno zaščito delavcev ter vpliv na parlament. Miha Ravnik iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je dejal, da članstvu nudi pravno pomoč, zanj se bo kolektivno pogajal, osnovani pa so tudi različni denarni skladi, in sicer za primer stavk in socialne pomoči, pa tudi sindikalne hranilnice in posojilnice. Tudi Jože Antolin iz kranjskih sindikatov, ki imajo »separatistične« ambicije, kar zadeva odnos do Ravniko-ve centrale, je odgovoril v podobnem tonu. Na izzivalno vprašanje mode-ratorja Vineta Beštra, ali je mogoča preobrazba sindikata s starim vodstvom, je Miha Ravnik, ki mu je veljal izziv, odgovoril, da so preobrazbo terjale razmere, delo pa naj se ocenjuje po vsebi- ni, ne po ljudeh, čeravno je v vodstvu SSS razen treh v vrhu večina novih ljudi. Neodvisnim pa je veljalo vprašanje, od koga naj bi bili neodvisni. Čeprav med ljudmi velja prepričanje, da se ta sindikat veže na Demos, so njegovi predstavniki za okroglo mizo to zanikali, predstavnika Štefan Skledaš in Alenka Orel sta celo omenila, da ne pripadata nobeni stranki. »Tretjemu modelu« sindikata, namreč kranjskemu, je šlo vprašanje o njegovi posebnosti. Izhodišče te organiziranosti je sindikat podjetja, je povedal Jože Antolin, sicer pa priznal, da omenjeni model ne bo dolgega veka, ker ima zgolj ambicijo premostiti zmedo, ki zdaj vlada v sindikalni organiziranosti. Na to se je oglasil Branko Iskra, predsednik medobčinskega sindikata za Gorenjsko, češ da kranjska zamisel ovira članstvo sindikata pri svobodni individualni odločitvi o sindikalnem povezovanju, ker je v Kranju ta odločitev koletivna. V zanimivejšem drugem delu tribune, ko je pobudo prevzelo občinstvo, je bila priložnost tudi za provokativnejša vprašanja sta- Lado Bevk je pri utemeljevanju nepotrebnosti medobčinskega sindikalnega aparata funkcionarju Branku Iskri zastavil takole vprašanje: kaj konkretno dela na tem delovnem mestu in koliko zasluži. Dobil je odgovor, da je minuli dan prebil na pogovorih v Elanu. Kar zadeva plačo, jo prejema kot delavec delovne skupnosti republiških sindikatov, ki zdaj po sili razmer deli 60-odstotne dohodke. Zadnja plača Branka Iskre je bila 5.300 dinarjev. rim in novim sindikalnim veljakom. Tako je Mate Bečič govoril o sicer svobodnem, toda za delavca nujnem vključevanju v sindikat, ob tem pa se je obregnil ob funkcionarstvo in nestrokovnost sindikalnih vodstev. Nakazal je še nekaj drugih vprašanj, denimo, kako so bivši sisi za zaposlovanje gospodarili s sredstvi za prekvalifikacijo delavcev, zakaj je bil proračunski dinar naložen v Elanu, ob tem pa je kranjsko gospodarstvo iztrošeno propadalo. Štefka Poštrak se je zanimala, zakaj tako doleo trajajo kolekti- vna pogajanja, saj brez teh dokumentov vladajo »zakoni divjega zahoda«, in Miro Koželj, kdo bo kolektivno pogodbo podpisoval (o podpisu se bodo zedinili vsi obstoječi sindikati, ravnali se bodo po mednarodnih konvencijah). Ob članstvu v neodvisnih sindikatih je več govorcev, med njimi tudi Miro Ličof, omenilo ovire, na katere naletijo, ko hočejo med delavce, tako denimo v Brestu, Muri, pa tudi v Železarni, kjer jim v tovarniškem glasilu ni bilo dano objaviti programa. Več vprašanj je zadevalo četrtkov štrajk zaradi plač v zaprtih kuvertah v Tekstilindusu - Alenka Orel iz neodvisnih sindikatov je menila, da bi morali vsaj delavskemu zaupniku omogočiti vpogled v lestvico prejetih dohodkov - in razmere v Elanu. Tu je (Ravnikov) sindikat v imenu delavcev nastopil kot upnik. Na vprašanje Mirana Tivadarja o ohranjanju zaposlenosti in novih delovnih mestih sta predstavnika nasprotnih sindikatov Ravnik in Ton« Frantar odvrnila, da je rešitev v razvojnih skladih, ki bodo financirala zdrava delovna mesta. Tako enotni so si bili vsi štirje (na koncu je spregovoril tudi predstavnik Plohlovega sindikata s Ptuja) tudi v odgovorih na naslovno vprašanje okrogle mize Ali moram biti član sindikata. Članstvo je sicer prostovoljno, so ugotavljali drug za drugim, toda delavci bodo za zaščito svojih pravic sindikat nujno potrebovali. • D. Z. Žlebir, Foto: G. Šinik Stranka za enakopravnost občanov: Nismo ne srbska in ne južnjaška stranka Jesenice, 18. junija - Stranka za enakopravnost občanov na Jesenicah zavrača vse obtožbe islamskih fundamentalistov, ki na Jesenicah povzdigujejo svoj glas. So proti muslimanski stranki v Kopru, zavedajo se, kaj pomeni, da sta bila v Sarajevo na ustanovitev muslimanske stranke povabljena Demos in HDZ. Vejsil Horozović je v jeseniški občini predsednik Stranke za enakopravnost občanov. Kljub precejšnji stiski s časom v predvolilni kampanji je skupaj s somišljeniki ustanovil podružnico stranke na Jesenicah, v kateri je dobra tretjina Muslimanov. Stranka je na volitvah dobila toliko glasov, da ima danes dva poslanca v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Jesenice. »V zadnjem času člani stranke slišimo marsikatere zlonamerne govorice, češ da smo srbska ali južnjaška stranka, kar nas zares moti,« pravi Vejsil Horozović. »Rad bi odločno zanikal te govorice, ki pa prihajajo predvsem iz vrst nekaterih Muslimanov, ki živijo na Jesenicah. Sam prihajam iz Bosne, sam sem Musliman, vendar naša stranka nikakor ne podpira, denimo, kopr- ske muslimanske stranke. Ne zanima nas nacionalnost, saj v pristopni izjavi k naši stranki niti rubrike »nacionalnost« nimamo. Naš program je enakopravno združevanje vseh, ne glede na vero in pripadnost. Mi nismo in nikoli ne bomo islamski fundamentalisti, temveč jugoslovanski Muslimani, v čemer je velika razlika. Ko seje v Sarajevu ustanavljala muslimanska stranka, je le-ta povabila le HDZ in DEMOS in mi presneto dobro vemo, kaj to pomeni. Zavedamo se, daje prav verska nestrpnost povzročila najhujše spopade v Jugoslaviji. Nikakor ne podpiramo enonacionalnih strank, sploh pa ne v Bosni in smo, kot rečeno, tudi proti muslimanski koprski stranki. Če se bomo začeli nacionalno preštevati, bo konec... Želimo, da nas islamski fundamentalisti pustijo pri miru: odprti smo za vse ljudi, ki jim je do pravic in enakopravnosti. Smo za to, da na legalen način uresničujemo pravice, z vsemi želimo enakopravno živeti.« Jeseniška Stranka za enakopravnost občanov tako kot ostale jeseniške stranke še čaka na kakšen prostor, kjer bi bili lahko članstvu na voljo. Za zdaj pa somišljeniki lahko dobijo informacije pri Vejsilu Horozoviču, na Titovi 2 na Jesenicah. • D. S. V jeseniški občini 21 odškodninskih zahtevkov Kje vzeti za povrnitev škode? TRGOVSKIH IN USLUZN0STNIH STORITEV NON - STOP tel.: 064/23-298 Jesenice, 14. junija - V jeseniški in v radovljiški občini je že 60 zahtevkov za povrnitev škode za nacionalizirano premoženje. Škrlatica v Kranjski gori kot eden izmed primerov. Kdo naj plača: stanovanjski sklad ali občina? Na jeseniški in na radovljiški občinski upravi so prejeli že okoli 60 zahtevkov lastnikov, ki so jim po vojni nacionalizirali premoženje. Večinoma obstajajo tri vrste zahtev za denacionalizacijo in izplačilo odškodnine: povrnitev zaplenjenega premoženja, izplačilo odškodnine za nepremičnino ali premičnino in primeri, ko oškodovanci menijo, da jim je bilo plačano premalo odškodnine. Med njimi je primer, ko zahtevajo odškodnino tudi za nepremičnino, za objekt, ki ea ni več. V jeseniški občini je med temi zahtevki tudi zahtevek za objekt Škrlatica v Kranjski gori, kjer so zdaj stanovanja. Na občinski upravi, ki je lastnica Škrlatice, ki je bila po vojni nacionalizirana, so prejeli dve tožbi. Ko so na seji jeseniškega izvršnega sveta razpravljali o tej zadevi, so prišli do zanimive razprave. V občini je do zdaj vložilo zahtevke 21 dedičev in njihovih sorodnikov za nacionalizirana podjetja. Škrlatica je samo eden manjših zahtevkov, ni pa dvoma, da lahko pričakujejo še več tožb in tovrstnih prošenj ter zahtev. Kako zadeve reševati? Škrlatica je vključena v stanovanjski sklad, je pa last občine. Kdo naj izplača odškodnino? Občina posebnega vira za tovrstne zadeve nikakor nima in ga ne bo imela, ni pa dvoma, da ne bi bili zahtevki legitimni. Do zdaj namreč v okviru Republike Slovenije še ni sistemskih rešitev in ne pravne podlage, da bi se za začetek vsaj načelno lahko opredelili. Naj bi obveljalo to, da, kdor pride, prej dobi, ostali pa bodo praznih rok? Nova vlada je sicer sklenila, da se vzame v pregled nekaj testnih občin, da bi sploh ugotovili, kakšne so razsežnosti te problematike. A od tod dalje še niso prišli, zato so po občinah v zadregi, ko sprejemajo zahtevke oškodovancev. Zato je bil jeseniški izvršni svet mnenja, da se mora v Sloveniji čimprej sprejeti zakon o denacionalizaciji, da se opredelijo viri financiranja in postavijo časovni roki. • D. Sedej Odgovor na delegatsko vprašanje Obnova selške ceste še v zraku Škofja Loka, 18. junija - Po načrtih bivše občinske cestno-komunal-ne skupnosti naj bi bila do leta 1995 po etapah obnovljena celotna trasa ceste od Škofje Loke do Železnikov, in sicer v letu 1991 odsek Podlubnik-Klančar, križišče Češnjica takoj, ko bodo izpolnjeni lokacijski in tehnični pogoji, v drugi polovici naslednje petletke pa še odseka Klančar-Praprotno in Praprotno-Železniki. Zal je želja občinske uprave eno, posluh in denarne zmožnosti republiške uprave, v kateri pristojnosti je selška cesta, pa drugo. Po planih obeh naj bi letos obnovili križišče Češnjica, kar pa je zaradi nesoglasij krajanov odmaknjeno za nedoločen čas. Dogovorjeno z republiško upravo za ceste je v pripravi projekt na odseku Podlubnik-Klančar v dolžini približno dva kilometra, pripravljen je izvedbeni projekt obnove križišča Češnjica, izvedbeni projekt odseka Mlake-Selca in skozi naselje Selca, izdelan je idejni projekt na odseku Praprotno-Selca, prav tako pa tudi idejni projekt Podlubnik-Praprotno. Skratka, papirji so več ali manj skupaj in čakajo na zeleno luč krajanov. Republiška uprava za ceste je v majsko delovno gradivo plana obnov regionalnih cest v Sloveniji od leta 1991 do 1995 od celotne selške ceste uvrstila le obnovo odseka Praprotno-Škofja Loka. Ločani so se sicer "pritožili", vendar je še velika neznanka, koliko bodo v dogovarjanju uspešni, koliko bodo sposobni tudi sami obnovo sofinancirati in koliko bodo uspešni pri reševanju premoženjsko pravnih zadev. Loške izkušnje, ko gre za posege v zasebna zemljišča, so sla; be. Slabi so tudi denarni obeti, saj gredo težnje po razbremenitvi gospodarstva najmočneje prav v smeri varčevanja na račun infrastrukture, ne nazadnje pa bo obnovi selške ceste v naslednjih letih morda resna konkurentka poljanska obvoznica. • H. Jelov« čan Torek, 19. junija 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN i(«l$M©lEKGLAS Radovljiški parlament izvolil novo občinsko vlado Program pobud in predlogov Jože Resman predsednik izvršnega sveta, Andrej Čufer podpredsedni Radovljica, 14. junija - Druga seja radovljiškega parlamenta je že jasno Pokazala, da parlament ni več "glasovalni stroj enako mislečih", pa tudi to, kdo je zdaj v opoziciji. Strankarska razprava se je najbolj razvneli ob programu novega izvršnega sveta, za katerega je mandatar Jože Resman dejal, da program ni planski dokument, ampak program predlogov in pobud, kako izboljšati razmere v občini in dvigniti kakovost ži-♦»Jeaja. Druga skupna seja radovljiškega parlamenta se je začela dokaj mirno, s poročilom prejšnje-|a predsednika izvršnega sveta "avla Zerovnika o gospodarskih razmerah v občini, ki je dejal, da Je vpliv Elana na gospodarsko Uspešnost občine precejšen, tokrat za razliko prejšnjih let nega-llven, in da je bilo v letošnjem Prvem četrtletju število izgubarjev desetkrat večje kot v enakem !anskem obdobju. V podjetjih z 'Zgubami je zaposlenih več kot jest tisoč delavcev, v podjetjih z °lokiranjmi žiro računi pa okrog Petina vseh zaposlenih. Ob koncu decembra je bilo v občini 465 brezposelnih, letos marca že 570, pevilo pa se bo še močno poveča-lo. ko bo šolanje končala nova 8eneracija učencev. Na Žerovnikovo poročilo ni bi-'° pripomb, v parlamentu je podalo živahno šele tedaj, ko je Mandatar Jože Resman predsta-v'l program in predlog sestave novega izvršnega sveta in ko so 'udi predlagani člani izvršnega Sveta, odgovorni za posamezna P°dročja, predstavili najpomembnejše naloge. Polemiko, bolje rečeno - strankarsko razpravo je izzval Marko Bezjak (Socialistična stranka), ki je dejal, da Je preveč članov iz delegatskih j'rst in da je program slab, nekonsistenten, v bistvu - sračje Snezdo, ki kaže, da se nekateri Predlagani kandidati bolje spoznajo na problematiko, drugi nili, prav tako tudi časi, ko so se ljudje pulili za članstvo v izvršnem svetu. Servis s ponudbo dela za preživetje je lahko v določenih obdobjih zelo pomembna politična odločitev, je dejal Dež-man in poudaril, da je zanj že to Na seji so imenovali komisijo, ki bo do naslednjega zasedanja parlamenta pripravila poročilo o postopkih občinskega štaba za teritorialno obrambo pri (ne)izpolnjevanju ukaza o prenosu oroža TO v skladišča JLA in predlog nadaljnjih ukrepov. Kot je povedal Peter Zupan, bi v radovljiški občini morali prepeljati orožje skladišča TO na Bohinjski Beli v radovljiško vojašnico, vendar tega niso storili, Janko Stušek pa je dodal, da v dvajsetih letih ni bilo niti enega vloma ali poskusa vloma v skladišče na Beli in da se pritiski na TO nadaljujejo z raznimi inšpekcijskimi pregledi. slabše. Bezjak je v nadaljevanju povedal, zakaj ima socialistična stranka nekatere pomisleke: program je premalo ambiciozen, ker predvideva do leta 1995 le prestrukturiranje gospodarstva, ne pa tudi koraka naprej; krajevnim skupnostim ne daje nobenega poudarka in jih omenja le z enim stavkom; program kaže prizadevanje za ponovno vmešavanje občinske vlade v gospodarstvo; nekateri vladni resorji so vsiljeni in oblikovani "po ljudeh"; nova vlada naj bi bolje izrabila obstoječe institucije, ne pa da si izmišlja nove (agencije in servise); na področju družbenih dejavnosti se osredotoča le na šolstvo in delno otroško varstvo... Jože Dežman (ZSMS-liberalna stranka) je prvi reagiral na Bezjakove očitke programu in dejal, da so časi, ko so se vsi ljudje razumeli na vse, mi- Varčno s prostorom Jesenice, 18. junija - Med haldo in žičarno v jeseniški železarni je ogromen prostor, ki je infrastrukturno opremljen, zato naj bi počakali z nameravano gradnjo obrtne cone na Lipcah. Že nekaj let ima jeseniška občina v svojih občinskih planih Ugradnjo obrtne cone na Lipcah pri Blejski Dobravi. A le v planih, kajti doslej do uresničitve ni prišlo. Ko pa so na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta razpravljali o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Jesenice za obdobje do leta 2000, Pa so se največ časa zadržali prav pri izgradnji obrtne cone na Lipcah. Predvsem predstavniki zemljiške skupnosti menijo, da je obrtna cona še eno in nenasitno gradbeno poseganje v kmetijska zemljišča, kar bo imelo neizbežne negativne posledice. To je edina jeseniška obrtna cona in obenem najdražja varianta, za katero Pa sploh ni finančnih možnosti. Zato so razmišljali o tem, da bi Poiskali drugo varianto za obrtniške dejavnosti, ki jih občina nujno potrebuje. Pomisleki v tej smeri so umestni, še posebej zdaj, ko se z ukinitvijo nekaterih dejavnosti v jeseniški Železarni »sprostijo« precejšnja območja, ki so za povrh še infrastrukturno opremljena in yanje ne bi bilo treba veliko vlagati. Po mnenju predstavnika iz Železarne bo razvoj Železarne šel v smeri Koroške Bele in ne več Jesenic, tako, da je med haldo in žičarno ogromen in neizkoriščen prostor, z objekti. Ker je opredelitev za obrtno cono drag poseg in ker je treba ohranjati kmetijske površine, so člani jeseniškega izvršnega sveta sklenili, da počakajo z izdelavo zazidalnega načrta za Lipce, čez dva meseca pa naj bi Železarna predložila program in opredelitve o možnostih izgradnje obrtnih dejavnosti na prostoru Železarne. • D. Sedej Opozorilna stavka rudarjev Todraž, 18. junija — Rudarjem v zasavskih premogovnikih, ki so v četrtek organizirali enourno °Pozorilno stavko zaradi nereše-n,h problemov v slovenskem premogovništvu in še zlasti zaradi voje negotove usode, so se pridružili Rudarji rudnika urana Zimski vrh. Kot so dejali na stavkovnem zborovanju, njihov polo-r^J za sedaj sicer še ni kritičen, *i proizvodnja ta čas poteka po P'anu, imajo pa tudi denar, tako *a Proizvodnjo kot tudi za plače. . »endar pa se v RUZV bojijo, a. se utegnejo razmere tudi pri .j J h kmalu spremeniti. Od repu-'iške vlade so namreč že dobili ahtevo, da morajo stroške zniža-'za 30 odstotkov. Sedaj pripra-Oajo analize in rebalans plana yr iščejo najugodnejše rešitve, se kaže, da bodo morali zaradi •tanjšanja stroškov proizvodnjo n,zati, zaradi česar bo prišlo do presežka delavcev, k! Da bi se izognili socialno pro-£ ^jnatičnemu odpuščanju odve-|.n'n delavcev in da bi kar najbo-Je 'zkoristili proizvodne in dru- ge zmogljivosti, nameravajo vpeljati tako imenovano notranje podjetništvo. Delavcem, ki bi se v to vključili, bi finančno pomagal rudnik. S stavkovnega zborovanja so republiški vladi poslali predlog, da čim prej sprejme uravnoteženo, zanesljivo in ekološko prijazno energetsko politiko, v kateri bi svojo prihodnost videl tudi RUŽV, zaposleni v njem pa socialno varnost zase in za svoje družine. Pri svoji oceni naj bi vlada upoštevala spremenjene svetovne trende energetske politike in ma-kroekologije, kar je bilo izpostavljeno lani na mednarodni konferenci v Montrealu. L. S. 1HI BRF/ ALKOHOLA lep optimizem, če po 1995. letu ne bo več nazadovanja. Jože Resman je dejal, da s programom ponujajo nekaj novega, to novo pa nima prakse in tradicije in bo polno iskanja. Zavrnil je očitek, da bi pri snovanju programa in vlade zaobšel katero od strank. Dr. Miro Odar je menil, da bo treba reševati probleme z veliko strpnosti in da agencija za delo (za preživetje) ni naša posebnost, ampak je takšna rešitev dobro preskušena že v sosednji Italiji. Stanka Zupan (ZKS-SDP) je opozorila, da bi v program morali vključiti tudi obnovo zdravstvenega doma v Bohinjski Bistrici in da ne bi smeli pozabiti na blejsko gostinsko šolo, Zdrav-ko Silič (ZKS-SDP) pa je predlagal, da naj nova vlada že na prvi seji določi, do kdaj bo uresničila posamezne naloge iz programa. Novo občinsko vlado sestavljajo: JOŽE RESMAN, predsednik ANDREJ ČUFER, podpredsednik, zadolžen za drobno gospodarstvo in podjetništvo dr. MIROSLAV ODAR, industrija in promet SREČO VERNIG, gospodarstvo, načrtovanje in informatika PETER ZUPAN, notranje zadeve, ljudska obramba in obča uprava JOŽEF CVETEK, turizem JANEZ ZUPAN, družbene dejavnosti BERNARDA PODLIP-NIK, varstvo okolja mag. MIRO ROZMAN, energetika JANEZ JAN, urejanje prostora, komunalne infrastrukture, stanovanjskega gospodarstva in geodezije HELENA JANŠA, finance in gospodarjenje s kapitalom ANDREJ OGRIN. kmetijstvo in preskrba Volitve so pokazale, da ima nova občinska vlada s svojim programom veliko podporo v parlamentu, največjo prav mandatar, ki je med vsemi dobil največ glasov. Za sekretarko skupščine je bila ponovno imenovana Sonja Šlibar. • C. Zaplotnik Stranka za enakopravnost občanov: Nismo ne srbska in ne južnjaška stranka Jesenice, 18. junija - Stranka za enakopravnost občanov na Jesenicah zavrača vse obtožbe islamskih fundamentalistov, ki na Jesenicah povzdigujejo svoj glas. So proti muslimanski stranki v Kopru, zavedajo se, kaj pomeni, da sta bila v Sarajevo na ustanovitev muslimanske stranke povabljena Demos in HDZ. Vejsil Horozović je v jeseniški občini predsednik Stranke za enakopravnost občanov. Kljub precejšnji stiski s časom v predvolilni kampanji je skupaj s somišljeniki ustanovil podružnico stranke na Jesenicah, v kateri je dobra tretjina Muslimanov. Stranka je na volitvah dobila toliko glasov, da ima danes dva poslanca v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Jesenice. »V zadnjem času člani stranke slišimo marsikatere zlonamerne govorice, češ da smo srbska ali južnjaška stranka, kar nas zares moti,« pravi Vejsil Horozović. »Rad bi odločno zanikal te govorice, ki pa prihajajo predvsem iz vrst nekaterih Muslimanov, ki živijo na Jesenicah. Sam prihajam iz Bosne, sam sem Musliman, vendar naša stranka nikakor ne podpira, denimo, koprske muslimanske stranke. Ne zanima nas nacionalnost, saj v pristopni izjavi k naši stranki niti rubrike »nacionalnost« nimamo. Naš program je enakopravno združevanje vseh, ne glede na vero in pripadnost. Mi nismo in nikoli ne bomo islamski fundamentalisti, temveč jugoslovanski Muslimani, v čemer je velika razlika. Ko se je v Sarajevu ustanavljala muslimanska stranka, je le-ta povabila le HDZ in DEMOS in mi presneto dobro vemo, kaj to pomeni. Zavedamo se, daje prav verska nestrpnost povzročila najhujše spopade v Jugoslaviji. Nikakor ne podpiramo enonacionalnih strank, sploh pa ne v Bosni in smo, kot rečeno, tudi proti muslimanski koprski stranki. Če se bomo začeli nacionalno preštevati, bo konec... Želimo, da nas islamski fundamentalisti pustijo pri miru: odprti smo za vse ljudi, ki jim je do pravic in enakopravnosti. Smo za to, da na legalen način uresničujemo pravice, z vsemi želimo enakopravno živeti.« Jeseniška Stranka za enakopravnost občanov tako kot ostale jeseniške stranke še čaka na kakšen prostor, kjer bi bili lahko članstvu na voljo. Za zdaj pa somišljeniki lahko dobijo informacije pri Vejsilu Horozoviću, na Titovi 2 na Jesenicah. 9 D. S. Elimu nuditi strokovno pomoč Jesenice, 18. junija - Jeseniški izvršni svet je sklenil, da nudi Elimu vso strokovno pomoč. Razčistiti odnose z SCT-jem, od katerega so se Eli-movci odcepili, SCT pa ni pokril izgube. Ko so člani jeseniškega izvršnega sveta razpravljali o podjetju Elim, v katerem je zaposlenih okoli 70 delavcev, so menili, da je interes občine, da se del proizvodnje v Elimu ohrani, da se ELIM ne prodaja komurkoli, da se razčistijo odnosi z SCT in da izvršni svet nudi vso strokovno pomoč pri razreševanju problematike. Elim kot podjetje tone; zaradi slabe kadrovske sestave, nepripadnosti firmi, nerazčiščenih odnosov z SCT in katastrofalnega finančnega stanja, saj je njihova izguba domala tolikšna, kot je vredno samo podjetje. Delavci Elima so se odcepili iz SCT-eja in ta odcepitev je pomenila samomor, saj so se odcepili z veliko izgubo. SCT pa ni pokril izgube, ki je nastala; delavci so ostali sami, brez ustreznega programa in perspektive. Verjetno so edini v Sloveniji, ki tri mesece sploh niso prejeli osebnega dohodka, a kljub temu hodili na delo. Zdaj so se začeli pogovarjati z nekaterimi firmami, da bi uveljavili nov program in se dogovorili z upniki, da so začasno odložili plačila. Tudi občinska občina jim bo priskočila na pomoč in jim za štirinajst dni odložila plačilo prispevkov, da bi dobili osebne dohodke za april. Nekateri zaposleni so za stečaj podjetja, saj bi kot nezaposleni dobili vsaj minimalno socialno varnost. Vendar stečaj v tem trenutku najbrž ni najbolj ustrezna rešitev, sploh pa ne likvidacija, saj je nedopustno, da na Jesenicah drug za drugim propadajo firme ali odhajajo z Jesenic. • D. Sedej Vsi slovenski predsedniki v geometrijskem središču Republike Slovenije Slovenija, domovina vseh Slovencev V Spodnji Slivni nad Litijo, v geometrijskem središču Slovenije, so se v nedeljo zbrali člani predsedstva Republike Slovenije in župani slovenskih občin. Simbolično, s podpisom v knjigo predsednikov in z govorom predsednika Milana Kučana, so "ustoličili" prvo slovensko demokratično izvoljeno oblast. Spodnja Slivna, 17. junija - Simbolnega ustoličenja ni bilo, vendar je bil dogodek izjemnega pomena, saj se je nad Litijo zbrala vsa slovenska oblast. Člani predsedstva Republike Slovenije so se na gradu Bogenšperk najprej sestali s slovenskimi župani, nato pa so se udeležili zborovanja, ki se ga je udeležilo več tisoč Mudi. Milan Kučan je slovenskim županom med drugim dejal, da smo v fazi velikih sprememb, ki jih moramo doseči po ustavni poti, vendar Slovenija v nasprotju z zveznim predsedstvom meni, da federativna ureditev Jugoslavije ni možna. Izrekel je upanje, da bodo demokratične volitve izvedli tudi v drugih delih države, kar je pogoj za vstop v evropske institucije, odvzem orožja teritorialni obrambi na ie bil nezakonit in protiustaven. V slavnostnem govoru je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan dejal, da smo se Slovenci v zgodovini utemeljevali in obstali predvsem z držo in etiko obrambe pred tujim in sovražnim. Tudi zdaj smo prepuščeni zgolj sebi, vendar moramo sedaj svojo samoobrambno zagnanost spremeniti v ustvarjalen odnos do celotnega svojega življenja. Živimo v času, ko se sami s svojim obnašanjem lahko veliko bolj ogrožamo kot bi nas utegnil kdo ogrožati od zunaj. Precejšen del svojega govora je namenil oblikovanju nove slovenske ustave. Objavljamo dele njegovega govora: - Predsedstvo Republike Slovenije bo v nekaj dneh poslalo Skupščini Slovenije pobudo za pričetek dela na novi slovenski ustavi. Ta naj bo zasnovana na temeljiti proučitvi ekonomski, socialnih, kulturnih, političnih, obrambnih, mednarodnopravnih in drugih vidikov, ki opredeljujejo sedanji in prihodnji položaj Slovenije v Jugoslaviji, v Evropi ter v svetu sploh. Vsa dejavnost za izdelavo slovenske ustave je zastavljena tako, da bodo sočasno nastajale podlage za predlog konfederalne pogodbe, ki jo bomo sami ali skupaj z drugimi ponudili v razpravo in sklepanje vsem narodom oziroma republikam Jugoslavije. Samo popolna suverenost slovenskega naroda in njegove države je tista naravna in ustavna osnova, na kateri se moremo in smo se pripravljeni pogajati z drugimi o skupnih interesih. - Naše ambicije so, da postanemo ustvarjalen in enakopraven dejavnik v vseh integracijskih gospodarskih in drugih tokovih v Evropi in v svetu, enakopraven član njihovih institucij. Dobri odnosi s sosedi, sodelovanje z evropskimi regijami in v skupnosti Alpe Jadran so vrata, ki so že odprta. Velja nam jih v polni meri izrabiti. Tudi zato, da bomo lahko uspešno, kot država slovenskega naroda, skrbeli za pravice in enakopraven položaj tistih narodovih delov, ki so ostali zunaj matične domovine. Tembolj potrebujemo sedaj visoko razvito, trdno, posamično in suvereno narodno samozavest ter prepričanje, da sta naša usoda in prihodnost v naših rokah. - Da bi delo in odgovornost, ki sta nam naložena, zmogli, se moramo spraviti s svojo lastno zgodovino. Ni je mogoče ne skrivati ne popravljati. Takšna, kot je, je dovolj tragična. Cas je, da preneha še naprej obremenjevati naše življenje in prihodnost. Zakaj bi bili sprti, ko postaja svet svoboden in povezan. Narodna sprava je ena temeljnih preizkušenj naše zrelosti in odgovornosti. Sprava z vsemi mrtvimi žrtvami vojne je zgodovinska nujnost in naša kultur-nocivilizacijska dolžnost. Ne sme biti nikogaršnja zmaga in ne nikogaršnji poraz. Omogoči naj nam, da zapremo knjigo vseh naših vojnih in povojnih ran, ki jih spolitizirana in medijsko razdivjana razprava ob spravi ponovno odpira. Pokopljimo mrtve za vselej, z vso pieteto, prepustimo jih spominu in sodbi zgodovine. - Naj bo slovenska domovina, ki se s tolikšno zagnanostjo odpira svetu, v prihodnje brez razlik in omejitev odprta tudi vsem svojim sinovom, kjerkoli že živijo in kakršnikoli so razlogi, da gledajo nanjo morda še vedno neprijazno ali z nezaupanjem. Predsedstvo je predlagalo skupščini, da sprejme odločitve, ki bi tudi formalnopravno zagotavljale pravico, da je današnja Slovenija svobodna domovina vseh Slovenmcev, tistih, ki v njej živijo, tistih, ki se želijo vanjo vrniti ali samo občasno poromati na ognjišča svojih dedov. • J. Košnjek Raziskovalne naloge učencev Iskrine srednje šole Ustvarjalno znanje Kranj, 18. junija - "Pouk mora dati učencem znanje, jim razviti določene spretnosti in navade in jih vzgajati. Najvišja stopnja znanja je ustvarjalno znanje, ki mora biti povezano z življenjsko in proizvodno prakso," je v četrtek dopoldne na predstavitvi raziskovalnih nalog med drugim dejal Franc Lebar, ravnatelj Iskrine srednje šole. Prav to so učenci-raziskovalci v tem šolskem letu dosegli z izdelavo raziskovalnih nalog, ko so samostojno in ob pomoči mentorjev dobivali nove informacije, predmete in pojave opazovali, jih razčlenjevali, opravljali poskuse in pri raziskovanju izdelovali ustrezne priprave. široko področje elektrotehnike in strojništva, kot je fleksibilna avtomatizacija in računalniška podpora v proizvodnji in drugo, daje velike možnosti raziskav. V šoli se tudi zavedajo, da bo za hitrejši napredek potrebno še večje sodelovanje industrije, predvsem pri prenosu že pridobljenega znanja na mlade in pri opremljanju šole s sodobno učno tehnologijo. V četrtek so učenci-raziskovalci predstavili naslednje raziskovalne naloge: Optična klop, Sončni sledilnik. Prerez avtomobila. Odčitavanje impulzov števca z optično metodo. Možnosti ojačevalnika v D razredu, FET stikala z ojačevalnikom in Monitoring, medtem ko imajo v izdelavi še naslednje raziskovalne naloge: Analiza iz oblikovanja besedila, Socialne zvrsti slovenskega jezika. Bralne navade učencev, Življenje in tehnika ter Zgodovina budizma in problem pozornosti v zgodnjih budističnih delih. Nalogi Vmesnik za korozijske senzorje (raziskovalca Bizjak in Štirn, mentor Legat z Inštituta Jožef Štefan) in Naprava za testiranje integriranih vezij (raziskovalca Mihalič in Leben, mentor Uhan) so kranjski srednješolci predstavili tudi na republiškem tekmovanju. Prva se je na tekmovanju uvrstila med dve najboljši raziskovalni nalogi. Naloge, ki so jih opravili učenci-raziskovalci, presegajo zahtevnost srednje šole. • H. Jelovčan Javna tribuna v Tržiču Tržič, junija - Občinski komite ZKS - SDP Tržič vabi na javno tribuno, ki bo v sredo, 20. junija, ob 17. uri v sejni dvorani tovarne Peko. Obravnavali bodo oceno dejavnosti ZKS - SDP po volitvah in nekatere organizacijske spremembe v stranki. • D. D. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Praznik krajevne skupnosti Velesovo Tretjič Groharjev teden v Sorici Hiša je odkupljena - na vrsti je obnova Sorica, 16. junija - Otvoritev slikarske razstave Mira Kačarja in ogledi etnografske zbirke, Groharjevega muzeja, razstave fotografij in ročnih del ter kulturni program, ki so ga pripravili v zadružnem domu v Sorici učenci oziroma šolarji iz Sorice, so bili v soboto popoldne sicer bogat in svečan uvod letošnjega tretjega Groharjevega tedna Prosvetnega društva Ivan Grohar Sorica. Svečan uvod v kulturno dogajanje pa je bil še nekaj več, lahko bi rekli kar praznik, saj je upravnemu odboru Prosvetnega društva, ki bo prihodnje leto beležilo že 80-letnico delovanja, uspelo uresničiti zamisel in željo o odkupu Groharjeve rojstne hiše. Tokrat so se otvoritve tedna in razstave Mira Kačarja, ki je vodil tudi odbor za odkup Groharjeve rojstne hiše, v dvorani zadružnega doma v Sorici udeležili številni kulturni delavci in domačini in tudi sedanji predsednik občinske skupščine Peter Havvlina ter bivši predsednik Jože Albreht. "Zamisel o odkupu Groharjeve rojstne hiše je stara dve leti," je pred sobotno otvoritvijo tretjega tedna povedal Miro Ka-čar. "Zadružni dom, čeprav se v njem dogajajo različne kulturne prireditve, pač ni pravi prostor za razstave. Ko smo izvedeli, da lastnik Groharjeve hiše razmišlja o prodaji, smo se z njim sporazumeli, da poskusimo z akcijo, da zberemo denar. Nismo imeli ravno izkušenj, vendar ob podpori sredstev obveščanja (Gorenjski glas in Radio Žiri) nas je potem najprej spodbudila Etiketa Ziri z odločitvijo za deset tisoč nalepk. Potem je akcijo podprla še republiška kulturna skupnost, naravnost presenečeni pa smo bili, ko se je najprej za polovico, potem pa za odkup cele hiše odločila delovna organizacija Petrol..." Groharjeva rojstna hiša je tako zdaj odkupljena in na vrsti je obnova. Vodil jo bo poseben odbor, v katerem so Tone Rako-vec iz Iskre Železniki, Helena Čadež iz občinskega komiteja za kulturo, bivši predsednik občinske skupščine Jože Albreht (ki si je zelo prizadeval, da je akcija za odkup hitro, v nekaj mesecih stekla) in Miro Kačar. Tiha želja društva in odbora je, da bi bila hiša v dveh letih obnovljena. Načrte že pripravlja Arhitekt biro v Kranju, ponudbo za izvedbo pa je dal tudi že Tehnik Škof ja Loka. Akcijo je podprla tudi Gorenjska banka d.d. Kranj, še naprej pa bo sodeloval v njej tudi Petrol. Na otvoritvi tedna v soboto so za sodelovanje in podporo pri odkupu hiše podelili tudi priznanja. Dobili so jih Petrol, Etiketa Žiri, LB - Gorenjska banka d.d. Kranj, republiški komite za kulturo in Jože Albreht. V okviru tretjega Groharjevega tedna je bila v nedeljo prireditev Slovenska pesem v besedi in glasbi, prihodnjo nedeljo pa bo v Sorici prireditev Jaz sem muzikant. Prosvetno društvo Sorica je odprlo tudi žiro račun za prispevke za obnovo Groharjeve rojstvne hiše. Številka žiro računa je 51510-678-83193 (za Groharjevo hišo). • A. Žalar Miro Kačar Gobarska in ribiška sreča Kranj - Začelo se je, bi lahko bil komentar k obema posnetkoma. Drago Rotar iz Zgornjih Bitenj v kranjski občini je v nedeljo dopoldne, ko je gledal za borovnicami, našel 1,20 kilograma težkega jurčka (premer klobuka 27 centimetrov) in tudi majhen par ni manjkal. Ugotovili smo, da je še lanski (ajdovček)... Obeta pa, da bo sezona (morda) dobra... Spodnji posnetek pa smo naredili po končanem tekmovanju, ki ga je v soboto od mostu pri Planiki do jezu pri Tekstilindusu v reki Savi organizirala za člane Muharska sekcija Ribiške družine Kranj v ulovu na najdaljšo ribo. Ta del Save je bil v soboto tudi prvi dan odprt za lov. Najboljši so bili Mirko Matjašič, ki je ujel 46 centimetrov dolgo postrv šarenko (v sredini), drugi Željko Pekolj, 40 cm (na sliki levo), tretji pa Matjaž Bidovec, lipan 38 cm. Z Matjažem (na sliki desno) sta si tretje mesto delila še Nejko Toplak (šarenka) in Franc Bidovec (lipan). • A. Ž. Krajevna skupiiost ogledalo občine "Ne trdim, da smo izbrali najboljše ljudi, prav gotovo pa večstrankarski sistem omogoča večji nadzor in nenazadnje tudi nezaupanje." Velesovo, 18. junija - Prebivalci Velesovega, Trate, Adergasa, Praprotne Police in Češ-ii jevka v krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini v teh dneh praznujejo. Športne prireditve ob krajevnem prazniku v nogometu, kegljanju, odbojki, tenisu, namiznem tenisu in teku po ulicah krajevne skupnosti, ki jih je pripravilo športno društvo Adergas, so se začele že konec minulega tedna in bodo na programu vse do petka, ko bo po maši ob 19. uri v Adergasu tudi osrednja proslava. V dvorani doma v Adergasu jo bo pripravilo kulturno umetniško društvo. Za letošnji praznik je značilno dvoje. Po zadnjih volitvah so v krajevni skupnosti dobili nov 15-članski svet krajevne skupnosti ; predseduje mu Franc Čebulj, ki je bil hkrati izvoljen tudi v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Druga značilnost pa je, da po dosedanjih uspehih predvsem na komunalnem področju, tudi novo vodstvo začenja mandatno obdobje s precej široko zastavljenim programom. "Mislim, da smo si zastavili kar precej zahteven program tako na komunalnem kot na drugih področjih. Preveč bi bilo pričakovati oziroma zahtevati zdaj, da ga uresničimo čez noč. Ne trdim, da smo izbrali najboljše ljudi, prav gotovo pa večstrankarski sistem omogoča večji nadzor in nenazadnje tudi nezaupanje. Mislim, da se je novi predsednik občinske vlade Vladimir Mohorič pravilno odločil, ko je v izvršnem svetu podprl tudi obrtništvo in turizem. Oboje je tudi iztočnica prihodnjega programa v naši krajevni skupnosti oziroma celotnega področja (skupaj s kmetijstvom) sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem. Mislim, da bomo prav na teh razvojnih opredelitvah v prihodnje tudi razvijali in krepili že v prejšnjem mandatu začrtano skupno sodelovanje krajevnih skupnosti na Cerkljanskem. Sicer pa mislim, da bo eno pomembnih vprašanj v prihodnje financiranje krajevnih skupnosti nasploh. Menim, da tako imenovano razdeljevanje denarja "po glavah prebivalcev" ni pravo, marveč so potrebe, problemi, programi tisti, ki naj odločijo," poudarja Franc Čebulj. Drugače povedano, krajevna skupnost je ogledalo občine in ob pripravljenosti krajanov za reševanje in urejanje skupnih potreb, ji (občini) ne bi smelo biti vseeno, kako se bodo programi uresničevali. Številne naloge si je novo vodstvo krajevne skupnosti s častnim članom sveta, dosedanjim predsednikom Tonetom Ropretom, zastavilo na komunalnem področju; tako na cestah, racionalni ureditvi javne razsvetljave, odvodnjavanju, urejanju odplak, prometni ureditvi. V načrtu imajo ureditev križišča, mrliške vežice, avtobusnega postajališča na Trati, ureditev obale obeh ribnikov v Češnjevku, skrb nad varovanjem okolja kar zadeva obrat Izolirke, pa rešitev poplav v Prapro-tni Polici... "Sicer pa bomo napore usmerjali predvsem v razvoj obrtništva, turizma... Cerkev in župnišče v Adergasu z bogato tradicijo sta prav gotovo lepa iztočnica. Župnik na to temo že pripravlja okroglo mizo, pred izidom pa je posebna brošura o opisu kraja oziroma krajev ter samostana. Želimo si tudi, da bi lahko odprli svojo (novo) gramoznico v KS, saj imamo veliko makadamskih poti, po drugi strani pa se bomo zavzemali, da opuščene gramoznice ne bodo divja odlagališča odpadkov. Razmišljamo tudi o merebitni "oživitvi" šole v Adergasu, pa o ureditvi vseh spominskih obeležij v krajevni skupnosti...," je razlagal pred dnevi Franc Čebulj. Predvsem pa, kot je poudaril, si v prihodnje na celotnem območju pod Krvavcem, kjer naj bi se razvijal turizem, in v krajevni skupnosti, ne smejo privoščiti za-letavih odločitev oziroma napak. • A. Žalar Pod Jenkovo lipo so peli Nepozabno srečanje slovenskih družin V Dvorjah pri Cerkljah je bilo v nedeljo popoldne pravo družinsko slavje Dvorje pri Cerkljah, 17. junija - Franc Frantar, predsednik organi- Če je bila doslej razstava cve-zacijskega odbora v Turističnem društvu Cerklje je lahko zadovo- tj« in lovstva, ki bo tudi letos od ljen. Če je lanska prireditev Družina poje - peli so jih mati moja v 29. junija do 4. julija v Cer-zadružnem domu v Cerkljah potrdila njegovo idejo o srečanju družin ob narodni pesmi, potem je nedeljska prireditev pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah, prva takšna v Sloveniji, lansko zamisel samo še bolj potrdila. Za petnajst slovenskih družin, številne narodne noše in nekaj tisoč obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije je bila prireditev Turističnega društva Cerklje pravi praznik. Na prireditvi, na lepo in nju, povezoval nastope in se skrbno urejenem prostoru pod pogovarjal z nastopajočimi. Ti-lipo pri domačiji Davorina sti, ki so prišli zaradi domače, kljah, takšna turistična znanil-ka želja in hotenj, potem bo poslej prav gotovo tudi prireditev Jenka v Dvorjah pri Cerkljah so nastopile s slovensko pesmijo, ki so jo nekdaj prepevale naše babice, družine iz različnih krajev Slovenije. Čeprav bi moralo biti srečanje že minulo nedeljo, a je prireditelju ponagajalo slabo vreme, udeležba to nedeljo ni bila nič slabša. Morda je bila želja, da slovensko pesem, včasih mlajšim in novim rodovom že malce neznano, predstavijo v vsej lepoti, izpovednosti in izvirnosti tista, ki je tudi to nedeljo napolnila do zadnjega kotička prireditveni prostor pred Jenkovo domačijo v Dvorjah pod vaško lipo. Davorin Jenko, če bi bil še živ, bi bil ponosen nad nedeljskim dogajanjem. Morda je številne obiskovalce privabila tudi napoved, da bo Silvo Ter-šek ob spremljavi citer Vide Učakarjeve s Kokrice pri Kra- Pokrovitelji prvega srečanja slovenskih družin na prostem so bili časopis Gorenjski glas, Pizzerija kovačnica Grad, Gorenjc-Izdelava kmetijske mehanizacije Ludvik Stare s Spodnjega Brnika, Penzi-on Jagodic Vopovlje in Mesarija Kepic Cerklje. Sopokrovitelja sta bila Kmečki glas in Mercator - tozd Preskrba Tržič. Prireditev pa so podprli tudi Tiskarna Franc Jagodic Trboje, Strojno ključavničarstvo Peter Slatnar Cerklje, Mizarstvo Jože MušiČ Cerklje, Gostilne Kern Cerklje, Ambrož Lahovče, Zaje Lahovče, kmečki turizem Frantar Apno, Slovenijaturist Ljubljana in ansambel Lipa. ljudske pesmi in veselega razpoloženja, so se, čeprav to nedeljo ni bilo ansambla Nagelj, lahko zavrteli ob zvokih domačega ansambla Lipa. Prava paša za oči so bile številne narodne noše in nastop otroške folklorne skupine Penziona Jagodic in Vopovelj. Kakorkoli že, izvirna ideja in odločitev Turističnega društva, da kraje pod Krvavcem predstavijo slovenskemu prostoru, organizacija in izvedba, ki je ni uspela zasenčiti niti zvočna tehnika, ki je na trenutke pona-gajala povezovalcu in nastopajočim, so med številnimi obiskovalci vzbujali veselo in praznično nedeljsko popoldansko razpoloženje. Niso bili redki, ki so priznavali, da turistični delavci, in vsi, ki so to prireditev podprli (domačini), mislijo resno, ko pravijo, da je za kraje pod Krvavcem turizem med tistimi, pravimi opredelitvami jutrišnjega dogajanja. Nastopile so družine Kepic, Dvorje pri Cerkljah; Šenk, Hotemaže; Mla-ker-Mesažev, Kranj; Čakš, Titovo Velenje; Maček, Adergas; Kmetic, Zgornji Brnik; Kamen-šek, Spodnja Negonja-Maribor; Vidmar, Zgornji Brnik; Jereb, Količevo pri Domžalah; Stare, Spodnji Brnik; Zupan in Lupša iz Tržiča; Sušter-šič, Šmartno pri Litiji in Janežič, Zalog pri Cerkljah. Praznik KS Jezersko Jezersko - Domači gasilci so v soboto pozno popoldne najprej pripravili vajo, v dvorani Korotana pa se je potem nadaljeval kulturni program ob letošnjem prazniku -krajevne skupnosti Jezersko. Milan Kocjan dosedanji in novi predsednik sveta krajevne skupnosti, je po Zdravljici, ki jo je zapel ženski no-net, v govoru poudaril, da je njihov krajevni praznik že nekaj let obeležen z gospodarskimi dosežki, ki so jih dosegli domačini z delom in prispevki ob širši pomoči. Celotno prireditev sta povezovala Vida Učakarjeva na cifrah in Silvo Teršek, ki je pred nastopom vsake družine "nasmejal" več tisoč obiskovalcev prireditve pod Jenkovo lipo... Petnajst družin se je predstavilo na prvi tovrstni slovenski prireditvi. Družina Stare iz Spodnjega Brnika se je predstavila s pesmima Perice in Jaz pa vrtec bom kopala... Srečanje slovenskih družin - peli so jih mati moja. Kajti ob vseh naštetih, ki so tako ali drugače pripomogli k tolikšnemu obisku in prijetnemu srečanju ter prazničnemu razpoloženju, ostaja za organizacijski odbor in njegovega predsednika Franca Frantar-ja oziroma podpredsednika Janeza Kuharja zdaj to že obveza: Prihodnje leto bo spet srečanje pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah. • A. Žalar, slike G. Šinik Ivan Pogačnik Zgradili so vodovod, obnavljajo električno razsvetljavo, skrbijo za lep in urejen kraj (uredili so smetišče), odpravljali škodo po lanskem neurju in uredili dvorano, ki bo, upajo, dobila tudi še opremo. Sicer pa imajo letos v načrtu tudi asfaltiranje, vodovod do mrliške vežice, urejanje struge Jezernice, izgradnjo novega mostu pri Mavcu... Načrtov ni malo, vendar vedo, da jih bodo zmogli le z lastnim delom in širšo pomočjo. Doslej so jim še posebej pomagali GG Kranj in Cestno podjetje, občina nasploh in še nekateri. Se posebej pa se je ob tej priložnosti Milan Kocjan zahvalil Janezu Gradišarju z občine. Priznanje krajevne skupnosti pa so tokrat ob prazniku podelili Ivanu Pogačniku, ki ga Jezerjani že 35 let poznajo kot prizadevnega v krajevnih organizacijah, delegacijah, še posebej pa po sodelovanju pri gradnji vodovoda, obnovi Korotana in drugih akcijah. Prisrčen program v dvorani Korotana, ki so jo tudi tokrat domačini napolnili do zadnjega kotička, so pripravili najmlajši folklorist! pod vodstvom Valerije Konečnik, mladi recitatorji s pesmimi župnika Jožeta Vovka, ženski nonet pod vodstvom Jožeta Smrtnika, Smrtnikovi fantje z Jezerskega, šolarji s skečem in plesna skupina Simone Pogo-revc. • A. Žalar GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Življenje se spet draži Za vsakdanje stroške spet globlje v žep Kaže, da bo kakovost našega življenja še kar drsela navzdol. Ob enakih, nepovečanih plačah, so nam obljubili niz podražitev: stanarino, ogrevanje, komunalne storitve, kmalu bo sledila elektrika. Najsi jim približevanje ekonomskim cenam še tako utemeljuje podražitev, slednjih ne moremo gledati zgolj v tej luči. Podražitev bo bolj kot kdajkoli namreč zadela tudi obubožane sloje prebivalstva. Med našimi anketiranci sicer nismo naleteli na tiste, ki živijo najtežje, toda tudi oni s povprečnimi mesečnimi prejemki so negodovali, ker jim bo podražitev najosnovnejšega še bolj osušila denarnice. Mile Kitanović, delavec: »Živim v bloku in od vseh stroškov, ki J'h imam, so najvišji prav stroški zvanja. Po dohodkih sodi naša družina bolj v nižji sloj, zato nas lake podražitve toliko bolj zadenejo. Plačevanje položnic ima na ?krbi žena. Zanje izda vso svojo 'nvalidsko pokojnino, pa še ji vsak mesec zmanjka.« da so kot tehnološki presežek brez dela, bodo tudi socialni skladi to težko prenesli. Če se bodo v večjem obsegu pojavljali pri nas po socialne pomoči, bo morala skupščina odločiti, da se v ta namen da več denarja.« Rado Pavlin, direktor Centra za socialno delo Kranj: »Za ljudi, ki Ana Vencelj, upokojenka: »Za tiste, ki živimo v garsonjerah, so stroški celo malo višji kot za tako 'rnenovana družinska stanovanja. Živim od pokojnine in stroški kot stanarina, ogrevanje, voda, elektrika in drugo, mi je vzamejo precejšen delež. Nazadnje sem za vse to odštela 500 dinar- jev. Podražitev me ni presenetila, navajena sem jih. Vajena pa sem tudi skromnosti. Če bodo stroški za bivanje višji, se bo pač treba odreči čemu drugemu.« Olga Sever, delavka: »Pravkar prihajam s pošte, kjer sem za vsa-komesečne stroške svoje družine odštela natanko 3100 dinarjev, moja mesečna plača pa je bila 4000 dinarjev. Živimo v dvosobnem stanovanju z dvema kabinetoma. Slišala sem za podražitev stanarine in komunalnih storitev - res ne vem, kako bodo nekateri shajali, saj se plače ne povečujejo. Jaz sem sicer ta mesec dobila nekaj višjo plačo kot prejšnjega, toda še daleč ne sorazmerno s podražitvami, ki jih napovedujejo.« stanujejo v družbenih stanovanjih in prejemajo nizke osebne dohodke, bo napovedana podražitev udarec, ki ga bodo težko prenesli. Kako jih reševati? Če bo več upravičencev do družbenih denarnih pomoči, več prosilcev za otroške dodatke, ob tem, da se vse več ljudi pojavlja tudi na skupnosti za zaposlovanje in Rado Derlink, strokovni delavec kranjskega sindikata: »Stanarine in stroški bivanja so že dlje časa predmet razprav. Osebno menim, da denimo sedanje stanarine ne pokrivajo stroškov v zvezi z vzdrževanjem stanovanj. Prav tako sodim, da imajo ljudje, ki prebivajo v lastnih hišah, navadno višje stroške bivanja. Stanarine so povezane še z enim vprašanjem, namreč z zasedenostjo stanovanj. Velika stanovanja zasedajo ljudje, ki bi se v primeru, če bi veljale ekonomske stanarine, radi selili v manjša. Ob tem pa menim, daje absurdno povečevati stanarine in drugo zdaj, ko je toliko nezaposlenih in socialno ogroženih. Več ljudi bo prosilo za subvencije stanarin. Kako bodo vzdrževali družbeni stanovanjski fond, ni jasno. Edina realna možnost bi bila, da družbena stanovanja postanejo lastniška « • D. Z. Žlebir, Foto: G. Šinik Veseli dan traških malčkov Moj prvi žur l^ofja Loka, 16. junij - "Zaposleni v našem vrtcu že dlje časa opa-z&mo, da starši zelo radi prihajajo na prireditve, posebej če na njih zastopajo otroci. Iako smo se ob letošnjem proslavljanju 30-letnice Predšolske vzgoje na Trati odločili, da pripravimo svojevrstno prireditev, na kateri bodo nastopali otroci, hkrati pa se bomo bolje ^znali s starši in starši naših malčkov se bodo spoznali med se-je ob sobotni prireditvi, ki so jo poimenovali kar "Moj prvi žur povedala Marjeta Sejdič, vodja vrtca Pedenjped na Trati. Gotovo je bilo na prireditvi naJvažneje, da so malčki svojim Maršem, seveda pod skrbnimi °^esi in vodstvom vzgojiteljic. Pokazali, kaj so se naučili v mi-JJulem šolskem letu. Vzgojiteljice ™ so, kot se za jubilej spodobi, klenile, da bodo za svoje malčke ,n njihove otroke pripravile Še ^aJ več. Tako so medse povabile F'zerko, ki je strigla male obiskovalce, povabili so čarovnika ■j seveda ansambel, ki je igral za P'es. Pripravili so slikarsko delnico, veliko dela pa so imeli ,udi s srečelovom: "Moram reči, a so nam pri pripravi srečelova na pomoč priskočili vsi škofjeloški obrtniki, naše vzgojiteljice pa so same izdelale okrog 500 igrač, dobitkov na srečelovu. Eno izmed mamic našega varovanca, ki je po poklicu frizerka, smo prosili, da danes popoldne pri nas odpre frizerski salon, vojaki iz škofjeloške vojašnice pa skrbijo za glasbo. Z veliko dobre volje se da marsikaj narediti brez plačila, mi pa smo predvsem zadovoljne, da je odziv staršev in otrok tako velik," je razmišljala Marjeta Sejdič. Marjan Kular: "Za otroke je to pravo doživetje in mislim, da bi bilo kaj takega potrebno več- krat pripraviti. Tukaj na Trati je malo zabave za najmlajše, zato smo danes prišli v tako velikem številu. Gotovo pa to nekaj stane in bi bilo treba najti koga, ki bi finančno pomagal vrtcu. Zelo zanimivo pa bi bilo tudi, če bi nastopili znani igralci in pevci, ki jih otroci občudujejo, npr. Šifrer, Desa, Joc." Milan Blažir: "Všeč mi je organi- zacija prireditve, predvsem pa to, da se nekaj dogaja. Mlajši sin hodi v vrtec, hčerka pa v prvi razred in vsa leta sem zelo zadovoljen z varstvom in vzgojo v vrtcu. Zato bi tudi sam pomagal pri prireditvi, če bi bilo potrebno. Mislim namreč, da bi bile lahko takšne otroške veselice pogosteje." • V. Stanovnik ^ov pravilnik o solidarnostnih stanovanjih Stanovanje je dobrina, ki naj se vzdržuje in varuje *$enice, 14. junija - Tudi zato, da bi uveljavili enotno politiko stano-"jske problematike v občini, so na Jesenicah pripravili nov pravilnik .Pridobitev solidarnostnih stanovanj. Med upravičenci do kredita so di občani, ki bodo želeli prenoviti družbeno najemno stanovanje. rilih^°V predlo8 pravilnika o mesta 23 P.r'clobitev solidarnostnih s0|^°VanJ in kreditov iz sredstev rjjJ^V'nosti v jeseniški občini rak**rugim razširja namen upo-diti Sr.ec*stev solidarnosti za kre-n0vranJe gradnje, nakupa in pre-ni ie stanovanjskih hiš v družbe-asti in za kreditiranje graditi ',nakuPa in prenove stanovanj st. stanovanjskih hiš v zasebni la-m; *a delavce in družine z nižji-*l dohodki. Doslej so se vsa razpoložljiva sredstva solidarnosti uporabljala za sofinanciranje gradnje in nakupa novih solidarnostnih stanovanj. Prednost so imele vse tiste družine in posamezniki, ki so si le delno zagotavljale socialno varnost s svojim osebnim dohodkom. Zato na Jesenicah zdaj predlagajo, da čimveč sredstev solidarnosti namenijo za kreditiranje delovnim organizacijam, mladim družinam ter družinam z niž- jim dohodkom, ki imajo več kot tri otroke. Z novo zakonodajo je razširjena kategorija »mlade družine« za mlada zakonca do 30 let in za samohranilca do 30 let. Ni več kategorije »družine z nizkimi dohodki«, ampak so mlade družine, izpadla je tudi prednost kategorije upokojencev in invalidov in za te veljajo enaki pogoji kot za ostale nrnsilce. Spremenili so tudi določilo o plačilu lastne udeležbe. Sredstva lastne udeležbe se bodo uporabljala za sofinanciranje gradnje, nakupa in prenove solidarnostnih stanovanj in so vračljiva. Doslej je moral vsak, ki je dobil solidarnostno stanovanje, vplačati lastno udeležbo najmanj v višini nabavne vrednosti enega kvadratnega metra stanovanjske površine. S spremembo pravilnika tudi želijo preprečiti manipulacije posameznih prosilcev, Jasno je, da je na področju solidarnostnih stanovanj še vrsta dilem, saj je zakonodajalec pri opredeljevanju kategorij prosilcev vključil predvsem socialne vidike in pri tem zanemaril dejstvo, da je stanovanje ekonomska dobrina. Izgradnja in vzdrževanje stanovanj naj bi bilo za delavca materialno zanimivejša v tem smislu, da stanovanje pridobi in varuje. To je bil tudi vzrok, da so med upravičenci kredita tudi občani, ki bodo želeli prenoviti družbeno najemno stanovanje. Možnost kreditiranja delovnih organizacij pa zagotavlja večji vpliv združenega dela na politiko solidarnnosti in stanovanjskega gospodarstva. • D. Sedej POMISEL Socialna agonija Nadvse ganljiva je bila nekdaj pri nas skrb za delavca. Socializem je veleval, da je treba slehernemu zagotoviti stanovanje. Intenzivno so rasla razsežna blokovska naselja, sprva uniformno optimalnih stanovanje, kasneje velikih in udobnih prebivališč, ki jih je »družba« radodarnih rok razdeljevala enako tistim, ki so si jih lahko privoščili, kot onim s plitvejšimi žepi. Nadvse bogokletna je bila v tistih časih misel, da bi mladim družinam in revnejšemu življu namenjali stanovanja nižje kakovostne kategorije, za prvo silo, kakor radi pravimo, dokler si v potu svojega obraza ne bi prislužili česa boljšega. Vendar kaže, da je misel o lačnem, ki ga naučiš loviti ribe, namesto da mu daš ribo, šele zadnje čase našla mesto med priznanimi življenjskimi resnicami. Skoda, ker postaja to geslo v današnjih okoliščinah za nekatere sloje docela neuporabno. Medtem je namreč socialistični uniformnosti odzvonilo. Poglobil se je socialni prepad med ljudmi. Medtem ko nekateri bogatijo, drugi tonejo v vse večji revščini, najosnovnejši življenjski stroški pa za oboje ostajajo enaki. Živeti v družbenem stanovanju je enako drago za družino dobro plačanega uslužbenca kot za družino na primer Tekstilindusove delavke na prisilnem dopustu. Pravzaprav enako drago le sodeč po položnici, ki se vsak mesec znajde v nabiralnikih prvega in drugega gospodinjstva, saj prvi za trisobno stanovanje od svoje na primer osem tisočakov vredne plače lažje odrine 1700 dinarjev za stroške bivanja, kot drugi, ki v izplačilni kuverti dobi le nekaj stotakov več, kot znašajo omenjeni stroški. Odkar zadnja leta našo miselnost in prakso vse bolj obvladujejo tržna načela in se tudi življenjski stroški bolj ravnajo po ekonomskih tirnicah, delamo pač najslabšo uslugo ravno revnejšim slojem. Resda jim njihovo nezmožnost sledenja ekonomski logiki skuša popraviti sociala z različnimi pomočmi, pri stroških prebivanja v družbenih stanovanjih denimo z družbenim pokrivanjem deleža stanarine, toda taki gasilski ukrepi tudi zaradi finančne nezmožnosti «družbenih« skladov premalo učinkujejo. Škoda, ker si tržnega obnašanja, ekonomskih cen (in plač z njimi) nismo omislili že kaj prej, ne ravno v obdobju velike socialne agonije. V drugih okoliščinah bi denimo ekonomske stanarine ali odkup družbenih stanovanj učinkovala docela drugače. • D. Z. Žlebir I VESTI Na Uršljo goro Društvo invalidov Kranj prireja enodnevni izlet v Slovenj Gradec in na Uršljo goro, ki bo v soboto, 7. julija. Prijave sprejemajo v pisarni društva na Begunjski 10 v Kranju. Oblačila vsak prvi in tretji petek v mesecu Radovljiška organizacija Rdečega križa z oblačili pomaga socialno šibkejšim. V osrednjem skladišču oblačil v stari osnovni šoli v Begunjah dežurajo vsak prvi in tretji petek v mesecu, in sicer od 8. do 10. ure. Doslej niso imeli veliko obiska. Prepričani pa so, daje precej ljudi, potrebnih tovrstne pomoči. Naj se nikar ne sramujejo revščine. Oglasijo naj se v skladišču Rdečega križa v Begunjah, kjer jim bodo radi pomagali. Krvodajalci iz Škofje Loke in Radovljice Konec tega in prihodnjega meseca vabijo na krvodajalsko akcijo človekoljube iz Škofje Loke in Radovljice. Škofjelo-čani imajo krvodajalsko akcijo 27., 28. in 29. junija ter 3., 5., 6., 10. 11. 12. in 13. julija. Za Radovljičane pa organizirajo akcijo 31. julija. Življenjski stroški Informativni bilten Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo je objavil podatke o življenjskih stroških. Potrošniške košarice prikazujejo dve ravni zadovoljevanja potreb, povprečno in minimalno. Slednji označujejo spodnjo mejo zadovoljevanja potreb, izračunani pa so na podlagi porabe dobrin v 10 odstotkih gospodinjstev v Sloveniji z najnižjimi razpoložljivimi sredstvi. Izračuni aprilskih cen kažejo, da minimalni življenjski stroški v Sloveniji pomenijo približno 60 odstotkov povprečnih življenjskih stroškov. Povprečni življenjski stroški tričlanske družine so ocenjeni na 6.535 dinarjev, štiričlanske 7.979 in petčlanske 8.554 dinarjev. Kolektivni življenjski stroški na člana gospodinjstva znašajo pri tričlanski družini 2.178, pri štiričlanski 1.995 in pri petčlanski 1.711 dinarjev. Pri minimalnih življenjskih stroških pa so kolektivni stroški gospodinjstva videti taki: za tričlansko družino so izračunali, da preživi že z 2.907 dinarji, štiričlanska s 3.572 in petčlanska s 4.327 dinarji. Na člana gospodinjstva v tem primeru pride v tričlanski družini 969 dinarjev, v štiričlanski 893 in v petčlanski 856 dinarjev. Izračuni so narejeni na osnovi cen iz letošnjega aprila. Metodologija pa je delo Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani iz leta 1982, ki je bila leta 1985 nekoliko spremenjena in prilagojena novim gibanjem v potrošnji. • D. Ž. Planinski izlet na Janče V soboto, 23. junija, škofjeloško društvo upokojencev prireja planinski izlet na Janče. Zbirališče je železniška postaja Škofja Loka ob 6.30, ko bodo krenili z vlakom proti cilju. Izlet bosta vodili Tilka Oblak in Minka Ažbe. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DANICA DOLENC PREJELI SMO Predsedstvu Republike Slovenije, Izvršnemu svetu Republike Slovenije, predsedniku Skupščine Republike Slovenije Predlog deklaracije o narodni spravi (prebran ob Lipi sprave, 15. junija 1990) Skupina nekdanjih borcev NOV, kulturnih delavcev in drugih, ki se je na tem svetem kraju že večkrat spomnila žrtev boljševističnega nasilja na naših tleh, kije tu 11. maja 1989 posadila Lipo sprave in vidi prihodnost slovenskega naroda v spravi med nekdanjimi vojnimi in sedanjimi političnimi nasprotniki, na podlagi dosegljivih zgodovinskih virov iz NOB, dokumentov revolucije in dokumentov nasprotnikov revolucije, na temelju pričevanj prizadetih in očividcev, zlasti na podlagi osebnih izkušenj in lastnih spoznanj, ugotavlja: 1. Štiriletni boj borcev Osvobodilne fronte in NOV proti tujim osvajalcem je bilo veliko dejanje slovenskega naroda za svobodo in svobodoljubni svet in njegovi častni prispevek k zavezniški zmagi v drugi svetovni vojni, a hkrati nesreča, ker sije Komunistična partija podredila Osvobodilno fronto in jo je z boljševističnim nasiljem in s preziranjem temeljnih načel krščanske civilizacije - ne ubijaj, ne kradi, ne laži - zlorabila za uresničitev svoje leninistične ideologije ter za svojo absolutno oblast, ki jo je tudi dosegla in z njo za več desetletij zavrla narodov naravni razvoj. 2. Komunistična partija Slovenije je pod masko Osvobodilne fronte že spomladi leta 1941 začela v Ljubljani, na Dolenjskem in Notranjskem pobijati drugače misleče in neoborožene nasprotnike in je s pobijanjem le teh nadaljevala še po koncu vojne. Za te zločine od pomladi leta 1941 do poletja 1942, s katerimi se v resnici zanika boj za narodovo svobodo, in ki so izzvali oboroženo samoobrambo protikomunistov z organiziranjem vaških straž in pozneje domobranstva, so odgovorni takratni voditelji Komunistične partije Slovenije. 3. Za mučenja in poboje nasprotnikov v državljanski vojni od poletio 1942 do konca vojne leta 1945 sta odgovorni obe vojskujoči se strani, pri čemer je za žrtve pri Sv. Vrhu, v Kozlerjevi gošči in na Turjaku v prvih dneh maja 1945 odgovorna proti-komunistična stran. 4. Za likvidacijo okoli 9.000 vojnih umetnikov, to je slovenskih domobrancev, njihovih svojcev in drugih, ki so jih Angleži v zadnjih osmih dneh maja 1945 v Vetrinju na Koroškem izročili jugoslovanskim oblastem, in ki so v glavnem bili pobiti meseca junija 1945 v Kočevskem Rogu, Teharjih in drugod, za žrtve ideoloških sodnih procesov (dahavskih, duhovniških, kulaških, proti E. Peterlinu, K. Nagodetu in N. Velikonji) in za žrtve administrativnih umorov po vojni, so soodgovorni takratni voditelji Komunistične partije Slovenije in z njimi najvišji oblastni organi takratne Ljudske republike Slovenije. 5. Vsi padli v osvobodilni in državljanski vojni in vsi, ki so bili pozneje pobiti iz ideoloških razlogov, so umrli za domovino; vsem smo dolžni spoštovanje in spomin. Da bi slovenski narod mogel zaživeti polno življenje, ki ga je doslej hromila in ga deloma še hromi iz medvojnega časa izvirajoče in pol stoletja dolga razdeljenost, in da bi ob spoštovanju naše preteklosti, slavne in hude grenke, mogli odložiti njena najtežja bremena in vse ustvarjalne moči posvetiti izboljšanju sedanjosti in zahtevam prihodnosti, v dobro Republike Slovenije in vseh njenih državljanov, ter v dobro prijateljskega sožitja, ki nam jih je usoda namenila v povezanost in sosedstvo, predlagamo: 1. da predsedstvo Republike Slovenije in izvršni svet Republike Slovenije, kot naslednika prejšnje partijske oblasti in zaradi kontinuitete z njo. ter skupščina Republike Slovenije, sprejmejo gornje ugotovitve in za vse žrtve komunistične oblasti in za vse žrtve protikomunističnega gibanja v svojem imenu in v imenu slovenskega naroda izrečejo obžalovanje; 2. da se ustanovi posebna komisija skupščine Slovenije z nalogo, da ob največjem spoštovanju partizanskih grobov, ugotovi grobišča pobitih nasprotnikov, zlasti množična, in jih zaznamuje, nato pa da s pomočjo seznamov, ki še obstojajo, kolikor mogoče natančno ugotoviti imena in število žrtev ter osebne odgovornosti za protipravna vojna in protipravna povojna dejanja, ki nasprotujejo načelom človečnosti; 3. da se s slovesno izjavo zagotovi, da nihče, tako na strani komunističnega in partizanskega, kakor na strani protikomunističnega in domobranskega tabora, ne bo sodno ali administrativno kaznovan za protipravna vojna in protipravna povojna dejanja, ki so bila storjena iz ideoloških ali političnih razlogov pred 15. junijem 1970 leta; 4. da se slovesno izjavo vsakemu Slovencu na tujem zagotovi domovinska pravica, zlasti pa pravica prostega prihoda v matično Slovenijo s pravico stalnega prebivanja; 5. da se slovesno izjavo zagotovi, da se bo tistim, ki so bili preganjani iz ideoloških razlogov, storjene krivice moralne in materialne narave popravilo; 6. da se en dan v mesecu juniju v koledarju poimenuje v Dan obžalovanja (ali Dan krivde) v trajen spomin na najbolj tragične dni v vsej slovenski zgodovini, na poboj tisočev nedolžnih ljudi, slovenskih domobrancev, njihovih svojcev in drugih, da bi se tragedija ne ponovila nikdar; 7. da se določi dan, ko bo predsednik predsedstva Republike Slovenije javno prebral listino, ki bo vsebovala gornje ugotovitve in predlaganih šest točk kot DEKLARACIJO O NARODNI SPRA VI, in da se ta dan določi ali sprejme kot državni praznik Republike Slovenije gospod Milan Kučan na Rogu slovesno razglasil narodno spravo in bo metropolit slovenske katoliške cerkve gospod dr. Alojzij Šuštar opravil spravno mašno daritev. Predlog je sad prizadevanj mnogih iz vrst obeh nasprotnih strani: nekdanjih borcev NOV in komunistov, in nekdanjih protikomunistov in domobrancev doma in v političnem izseljenstvu. Oboji cenimo pomoč, ki so jo s svojo besedo za spravo nudili predstavniki slovenskega kulturnega življenja v javnih glasilih in revijah, tudi pomoč časnikarjev, ki so zlasti v mladinskem tisku pisali o dejstvih, ki terjajo spravo. Zahvalo smo dolžni tudi za spravo angažiranim dnevnikom, zlasti Ljubljanskemu, ki je že pred časom podprl od jeznih viharjev sločeno vitko stebelce našega spravnega simbola. Ljubljana, ob Lipi sprave, 15. junija 1990 Skupina nekdanjih borcev NOV, kulturnih delavcev in drugih Stanislav Klep Peter Leveč Franc Šetar Stane Vezjak Jeseniški "Sonček" za močnejše postave - Dobre tri mesece je na Jesenicah na Titovi 22, tik za Murko nasproti železniške postaje odprta prodajalna "Sonček". Lastnica lokala Magda Pivk se je odločila, da bo prodajala vsakega nekaj. Tako ima naprodaj konfekcijo za otroke in Chicco igrače, nekaj otroške obutve, otroško perilo, okrasne sveče in izbrane sladkarije, večji poudarek pa daje konfekciji za močnejše postave. Sodeluje z butikom za močnejše postave Mozamo, večje številke ženske konfekcije pa dobiva tudi od drugod. Tako ima za močnejše postave na voljo krila, bluze, biazerje, hlačna krila, lahke kostime in tudi bombažne majice vseh vrst. Če torej iščete oblačilo, ki bi dobro pokrilo odvečne kilograme, poglejte še v "Sonček" k Magdi. In če boste že tam, ne odrecite se vsaj nekaj dekagramom najboljših pehtrano-vih žele bonbonov na tem svetu. Privoščite si ta mali sladki greh, ne bo vam žal. Saj boste v ponedeljek spet naprej hujšale... - Fo-to: D. Dolenc Pehtranov štrukelj Naredimo vlečeno testo za zavitke. Nadev: 10 dag masla ali margarine za pokapanje, 4 dag margarine, 3 jajca, 14 dag sladkorja, limonina lupina, 1 zavitek vanilin sladkorja, 12 dag drobtin, 3 šopki pehtrana, 2 del kisle smetane. Recept velja za 10 oseb. Margarino (4 dag) penasto umešamo, dodamo rumenjake, pol sladkorja, sesekljano limonino lupino, vanilijev sladkor, sesekljan pehtran, drobtine, kislo smetano in sneg treh beljakov, v katerega smo vtepli preostalo polovico sladkorja. Vse skupaj rahlo zmešamo in maso zavijemo v testo. Kuhamo v prtičku, lahko pa tudi pečemo v pečici. Resnica je grda. Umetnost imamo zato, da ne bi propadli zaradi resnice. Nietzsche Kaj so med letom delali preddvorski šolarji V soboto in nedeljo je bila v osnovni šoli v Preddvoru na ogled razstava o delu in življenju učencev matične šole in podružnic na Jezerskem, v Olševku in Kokri. Korenine razstave segajo šest let nazaj, iz razstave šolske zadruge, zadnjikrat pa so jo prizadevni učitelji s pomočjo učencev pripravili pred dvema letoma. Z razstavo so želeli okoličanom, zlasti še staršem šolarjev, pokazati, kaj vse so počeli med šolskim letom pri rednem pouku, predvsem pa pri tako imenovanih interesnih dejavnostih, in je očem širše javnosti dostikrat prikrito. Modelarski krožek, na primer, seje predstavil z ladijskimi in letalskimi modeli (modelarji so se prek občinskega in regijskega uvrstili na republiško tekmovanje), zanimive so bile pletene košare in čajne, ki jih je šolarjem pomagal plesti Matija Zupan z Bele, pa makrameji in vozlarije, skozi katere jih je vodila Darinka Zaplotnik, glasbeniki so prikazali svojo dejavnost predvsem skozi kvaliteten pevski zbor, turistični krožek se je postavil s Preddvorom na razglednicah in z značilnimi preddvorskimi jedrni masevnekom, prato in kruhom ter z razstavo predmetov iz stare kuhinje, pri čemer je otrokom pomagal šolski kuhar Tomaž Rehberger, mlajši in večji likovniki so razstavili svoja dela v različnih likovnih tehnikah, biologi so pokazali svoje živalce, kolesarji kolo, ki so si ga prislužili s prvim mestom na letošnjem tekmovanju Kaj veš o prometu, literati z obsežno kroniko objavljenih stvaritev v različnih časopisih, s priznanji ter šolskim glasilom Matijev rod, učenci nižje stopnje pa so predstavili svoje dosežke v okviru razredov... Naj šolarji in učitelji ne zamerijo, če sem kaj prezrla. Razstava je bila res izjemno bogata, vredna ogleda. • H. Jelovčan Bližajo se počitnice Bliža se konec šolskega leta. Ampak v šoli je še zmeraj vroče. Tovarišica nam daje težke naloge. Doma se moram učiti. Upam, da bom uspešno končala. Zato se moram učiti. Petra Krabonja, 2. r. OŠ Jezersko Kakšnega učitelja si želim? Učitelja, ki bi včasih ubogal učence. - Vanja Učitelja, ki bi nam veliko bral. - Leja Učitelja, ki ne bi nikoli spraševal. - Siniša Učitelja, ki bi imel rad otroke. - Marjeta Učenci 3. b r. OŠ Matije Čopa Kranj Svetuje Jože Zalar, šef kuhinje v hotelu Creina v Kranju ko, polnjena piščančja prsa, krompirjevi ocvrtki, paprika v solati. Kaj bomo kuhali ta teden Svetuje šef kuhinje v hotelu Creina v Kranju Ponedeljek: goveja juha s korenčkom in cvetačo, nadevana paprika z rižem in šunko. Torek: kremna juha iz zelene, hladni goveji zvitki z rusko solato. Sreda: pljučka s krompirjem, pehtranov štrukelj. Četrtek: puranova juha z jajcem, pečena piščančja bedra, mlad krompir s peteršiljem, kumari-čna solata. Petek: jota (vipavska juha), palačinke z orehi. Sobota: prežganka, svinjski zrezki z gobami, dušen riž, paradižnikova solata. Nedelja: cvetačna juha z bazili- Rumov lonec Spet se je oglasila naša bralka Slavica, ki nam je na tejle strani dala že marsikak uporaben nasvet. Tokrat svetuje, kako pripraviti rumov lonec: "Rumov lonec pričnemo pripravljati junija z jagodami in ga dopolnjujemo vse do pozne jeseni z drugim sadjem. Za pripravo rumovega lonca je najboljša glinasta ali porcelanasta posoda, nalašč pripravljena za to. Če je nimamo, ga lahko pripravimo tudi v 5-litrskem kozarcu za vlaganje, le da tega ovijemo z alu folijo, da je sadje v temi. Pomembno pa je, da imamo lonec čez poletje na hladnem, najbolje kje v kleti. Začnemo z jagodami, češnje damo v lonec s koščicami vred, zelo dobre so kosmulje, borovnice, marelice, maline, hruške, ki jih olupimo in zrežemo na kockice, breskve in slive za kratek čas potopimo v vrelo vodo, da jim odstranimo koščice in kožo. Vsako vrsto sadja zmešamo s polovično težino sladkorja in pustimo čez noč v hladilniku. Naslednji dan ga damo v rumov lonec. Nanj vlijemo steklenico 54-odstotnega ruma. Če tega ni, je lahko tudi navaden, le da temu dodamo malo močnejšega žganja. Sadje nalagamo čez vse poletje, tako kot pač dozori in vedno doli-jemo toliko ruma, daje pokrito. Seveda med tem sam lonec skrbno pokrivamo oziroma zavezujemo. Ko je jeseni lonec poln, ga previdno do dna premešamo, na vrh pa damo nekaj kolobarjev ananasa iz pločevinke, položimo navzkriž dve paličici in pustimo na miru vsaj štiri mesece, da zori. Uporabljamo ga lahko za goste ob novoletnih praznikih skupaj z orehovo potico - namesto punča, s smetano, kot sadno solato, za naslednjo poletno sezono pa s sladoledom. Možnosti in kombinacij je veliko. In še to: za 5-litrski lonec vzamemo približno 300 gramov posameznega sadja." Hvala Slavica in oglasi se še kaj! Osnovna Sete herco& Bračtčs Tržič7 \|/t>1/V y&W>fi<4* Tretje srečanje šolskih glasil Jugoslavije Mentorica šolskega glasila Mali Macesni iz osnovne šole Ivana GfO". harja v Škofji Loki nam je ob najbolj svež primerek glasila priložila tudi pismo o tretjem srečanju šolskih glasil Jugoslavije v Zvorniku na Drini, k< je bilo 25. in 26. maja in so se ga udeležili tudi Ločani. Med drugim piše: Do roka je na razpis prispelo 67 glasil iz vseh republik. Posebna komi' sija pa je vsa glasila in literarne prispevke na temo Mostovi povezujejo obal«' ljudi in čas ter Srce išče gradbišče (od saničke žetve do mladinske proge Tu-zla-Zvornik) natančno pregledala in se odločila za nagrade. V najožji izbo' za najinventivnejše šolsko glasilo Jugoslavije je prišlo tudi naše glasilo M«" macesni. Teh priznanj so podelili le pet. Učenca Rok Škufca in Gorazd Možina iz 3. razreda, udeleženca srečanja v Zvorniku, sta dodala še svoje vtise. V Zvornik smo prispeli v četrtek zvečer. Spala sva pri Marini in Maji ?°~ pović. Zjutraj naju je Marina odpeljala v šolo na proslavo. Med vsemi pesmi' cami sva slišala tudi slovensko pesem. Dan smo nato preživeli tako, da smo si ogledali mesto Zvornik. Zv^ čer pa smo zvedeli, da je naše glasilo nagrajeno. Tovarišica naju je moral* kar malo pomiriti, saj sva od veselja kar poskakovala. Zadnji dan smo se odpeljali na izlet v Vukov Tršič. Ta park nama \e bil zelo všeč. Tam so nam podelili tudi priznanja za udeležbo, diplomo z9 glasilo in knjižne nagrade. Vsega skupaj je bilo kar zajeten kup. Domov smo odhajali zelo zadovoljni. Med potjo smo že prelistava'1 glasila ostalih šol. To srečanje nama bo ostalo še dolgo časa v lepem spo* minu. Tole pa je naslovnica šolskega glasila Stezice, ki so ga pred krat' kim izdali v šoli heroja Bračiča v Tržiču. Uvodno temo so posvetil* tovarni Peko in čevljarjem, nadaljevali pa po načelu "za vsakeg' malo". KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Dohodek od prodaje knjige Na očeh bo šel v humanitarne namene KANČEK VEČ DENARJA ZA OTROKE Ljubljana, 15. junija - Na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu so predstavniki izdajatelja predstavili prvo knjižico iz Stopove zbirke avtoric Mise Molk in Bogi Pretnar, v kateri je objavljenih deset intervjujev z znanimi osebnostmi. Knjiga v prid skladu za otroke z rakom. Verjetno je kar prav, da dobi akcija novinarskih kolegic Miše Molkove in Bogi Pretnarjeve, ki se je končala z izidom knjižice, večji poudarek kot ga sicer namenjamo v Gorenjskem glasu izdajam zanimivih knjig. V osnovi gre namreč za humanitarno akcijo, kajti vsi •ntervjuvanci so se odrekli za lo priložnost posebej povišanemu honorarju za nastop v oddaji TV Slovenija Križkraž, v reviji Stop in pri objavi pogovorov v knjigi. V isti humanitarni namen je tiskarna Tone Tomšič knjigo tiskala po posebno ugodni ceni, založba Etnonica se je zadovoljila le z režijskimi stroški, Sklad za pomoč otrokom z rakom pa bo dobil tudi četrtino od vsake Prodane knjige. Kot je na torkovi tiskovni konferenci ob izidu knjige posedal glavni urednik revije Stop Miran Satler, gre za prvo delo iz zbirke, v kateri bodo v Prihodnosti izhajale nenavadne knjige s področij, ki jih pokriva revija Stop, predvsem pa op povsod v ospredju človek. Konkretno za Stopov prvenec Na očeh pa je menil, da gre za Pisanje, ki razgrinja hvaležno časnikarsko zvrst, intervju, in Jo y obdelavi dveh medijev, televizije in časopisa. Svoje sta Povedali tudi avtorici, Pretnarjeva je poudarila, da sta si posebej prizadevali ubrati način, k> ne bi bil aktualističen, Moliva pa je rekia> da bi bilo pretiravanje reči, da je samo deset Slovencev zaslužnih, da bi lahko prišli v posebno knjigo." Ta zgodba se mi ne zdi končana, gre za deset s pomočjo bralcev naključno izbranih osebnosti," Je menila Miša Molk, in dodaja: "Čas je pač takšen, da imajo ljudje radi nekoga, ki mu •ahko zaupajo." In knjiga? Gre za obseg sto-aevetnajstih strani in barvne naslovnice, na kateri je poleg Portretov intervjuvancev tudi *nak sklada za otroke z rakom, katerega avtor je priznani Ivanjski umetnik Jože Trobec. vsaka oseba se v knjigi pojavlja dvakrat, najprej skozi "ob-uelavo" Miše Molk oziroma k-al i nastopa v televizijskem Križ-kražu in v drugem delu skozi dopolnjevanje slike v obliki časopisnih vprašanj Bogi Pretnarjeve. Na enem mestu je tako zbrana paleta na prvi pogled sila različnih ljudi. Preletimo na kratko posamezne zanimive misli intervjuvancev - Milan Kučan: "Zaupam ne samo na hitro, ampak tudi dolgo. Zgoditi se mora že kaj hudega, da me zaupanje mine. Potem pa ne zaupam več. Lastno življenje prav gotovo ni igra na srečo." Janez M. Hollenstein: "Zanimanje za meniško življenje je veliko - saj je to zanimanje za življenje ljubezni in zre- losti. Toda problemi meniške-ga življenja so enaki kot problemi zakonskega, današnji človek je pozno zrel." Janez Menart: "Pesniške zbirke imam praktično vse, če ne v izvirnikih, pa v ponatisih. Do leta 1970 sem kupoval dosledno vse." Marjana Lipovšek: "Seveda sem Slovenka! Čeprav si nekako internacionalen, je nacionalna pripadnost navzoča: na internacionalnem odru ne pripadam nikomur, a me označujejo kot jugoslovansko pevko iz Ljubljane." Janez Hočevar -Rifle: "Okrog pusta so mi javili, da je nekje na Gorenjskem neka gospa, preoblečena v Rif-leta, dobila prvo nagrado Za masko. In da so otroci menda pred pustom precej pletli mo-drorumene šale." Polona Ve- trih: "Pravzaprav ne vem, kaj je uspeh. Človek nima časa misliti na to. Zgodi se med potjo, če se. Človek se ne sme s tem uspavati." Dr. Anton Trstenjak: "Ni človeka brez hrepenenja. Po hrepenenju se človek razločuje od vsega živalskega sveta. Strogo vzeto, nobena žival nima hrepenenja. Ima kvečjemu pričakovanja." Politika? Ne, sem apolitičen. S politiko se nikoli nisem okvarjal, čeprav je trenutne dogodke vsekakor zanimivo gledati, takole od strani, bolj kot športno tekmovanje." Mimo so časi, ko je vsak mogel biti egosit brez strahu, da bo zaradi tega dežela propadla. Toleranca je temelj demokracije." Stane A. Oblak: "Bioenergetik ni zdravnik, pač pa s svojo močno avro lahko zdravi avro, energetski plašč, pacientu. Naivno bi bilo misliti, da bioenergetik lahko pozdravi raka." Kratkemu sprehodu skozi knjigo Na očeh dodajmo informacijo, da jo je že moč kupiti v vseh kioskih Dela in pričujočo predstavitev zaključimo z mislimi Tadeja Zupančiča, ki je o delu med drugim zapisal: Zdaj lahko listate po knjigi tako, kot bi bili včasih menjavali kanal, ko je bil na sporedu Križkraž. Pa tega niste storili. V bistvu ste si sami krivi. • V. B. Samosvoja, zanimiva, čisto prava. Balerina Sonja Lenart - Šajn. Koreografinja in pedagoginja. Pozorno opazovanje navidez enostavne plesne poetike zaznanjeno intenzivnost in lucidnost. Pripravlja otroški plesni projekt na Bled, premiera bo v soboto, 23. ,___ junija, ob 19. uri v Festivalni dvorani. BALERINA Bled — Vsak portret ima svoj okvir; čeprav naj bi bilo tole pisanje bolj portret, bo le okvir, saj se je neprestano govorilo samo o plesu, o projektu, ki ga pripravlja Sonja Lenart - Sajn za njeno srečanje z Ireno in Stanislavom Ambrožičem bi lahko rekli, da še ni usodno. Zakonca sta se namreč pred tremi leti domislila in iz nič, toda z vztrajnostjo in navdušenjem, ustvarila kvalitetno otroško plesno sicupino. Srečanje s Sonjo, Lenart, umetnico je iz »njune« skupine napravilo to, kar naj bi osupnilo slovensko kulturno javnost. Vaše ustvarjanje je delo z otroki, mar ne? . »Absoluten namen tegale vzgoja mladih plesalcev. In po-rfU širjenje obzorja našega občinstva. Repertoar za letošnjo proučijo je širok, zamišljen kot prikaz plesa skozi stoletja: od renesanse, do Stinga in Janet Jackson. Potem pa še sprehod skozi . ttentalsko, afriško, cigansko, špansko plesno ustvarjalnost. Da m.o SC ^e k°'J privlačno« smo sešili kostume, okoli šeststo jih ima- Kostume ste šivali sami? lit >>^*va'i smo Irena, Stanislav in jaz. In starši naših otrok. Ve-teh 2anva'a tovarnam Vezenine Bled in Pletenina Ljubljana! Pri h stvareh se ne računa, vera v uspeh in navdušenje sta imperati-mojega, našega dela.« »Vsak otrok dela dosti individualno, čeprav so skupine močne. NOVO PRIZNANJE POLDETU OBLAKU uPaj smo že kar dolgo in zdaj že vem, kaj bi kdo rad delal, kaj ^ore, kaj zna.« Barbara Zupan V začetku junija je bila v Neaplju tradicionalna prireditev, na kateri je Evropska akademija znanosti in umetnosti podelila letošnja priznanja ustvarjalcem iz evropskih in drugih držav. Na področju slikarstva je tretjo nagrado za avantgardno slikarstvo prejel akademski slikar Polde Oblak, doma z Bleda. Žirija je slovenskemu slikarju, ki je sodeloval na letošnji razstavi z dvema slikama, dodelila tudi prvo nagrado Norveške. Polde Oblak od leta 1983, ko so ga prvikrat povabili na to tradicionalno prireditev, vsako leto sodeluje s svojimi deli; v teh letih se je le redkokdaj zgodilo, da njegove slike ne bi prinesle nobenega priznanja. Na sliki: Polde Oblak, Metulj in deklici, stiropor na lesu s tempero, kombinacija slikanja in kiparstva. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava slik iz ciklusa Naš čas slikarja Marjana Belca. V galeriji Mestne hiše pa razstavlja akad. slikar Josip Gorinšek. V galeriji Kavka razstavlja slike (olja na platnu) akad. slikar Stanislav Dindorfu Krakowa. V galeriji Gabi na Mohorjevem klancu je na ogled prodajna razstava jedkanic in akvarelov akad. slikarja Milana Batiste. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava han-derskih slik iz zbirke Gorenjskega muzeja Kranj. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava likovnih del slikarja Hua Quinga. V razstavnem prostoru kulturnega doma na Javorniku bo razstava Javorniški rovt nekdaj in danes odprta še do 22. junija. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši so na ogled dela kitajskih grafikov. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja slike akad. slikarka Brigi-ta Poiegar - Mule j. V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 uri predavanje z diapozitivi Barbare Grm Mesec dni pod Himalajo. BLED - V Festivalni dvorani nastopa jutri, v sredo, ob 21. uri Folklorna skupina Iskra Kranj. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je odprta prodajna razstava slik Združenja umetnikov Škofja Loka, izkupiček je namenjen za odkup kašče. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan,razen ponedeljka,od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava akrilov škofjeloškega slikarja Lojzeta Tarjile. V fotogaleriji Slovenija je na ogled črnobelih fotografij Bojana Be-guša. RADOLŠKO POLETJE Radovljica - V okviru poletnih prireditev Radolško poletje bo ta konec tedna cela vrsta kulturnih dogodkov. V petek, 22. junija, ob 15. uri bo na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici Mladinska gledališka skupina DPD Svoboda T. Godec Boh. Bistrica uprizorila Borisa A. Novaka V ozvezdju postelje. Istega dne ob 20 uri pa bo v Modni hiši pristava Bled skupni koncert ženskega zbora Almira Radovljica in moškega zbora KUD Stane Žagar Plamen Kropa s programom slovenskih ljudskih pesmi. V soboto, ob 20. uri pa bo v radovljiški graščini letni koncert Okteta LIP Bled. SODOBNA KITAJSKA UMETNOST Kranj - Te dni - do 22. junija, je v prostorih galerije Gaštej v tovarni Sava Kranj na ogled prodajna razstava likovnih del šestih kitajskih slikarjev. Razstava je informacija o kitajski "alternativni likovni sceni". Razstava je ta teden odprta v galeriji Gaštej od 11. do 14. ure, julija pa bodo likovna dela prenesli še v razstavni prostor TAP SMRTNONOSNI STREL (Dead Bang) Glavna vloga: Don Johnson Režija: John Franken Dona Miami vice Johnsona smo doslej poznali kot urejenega policista, oblečenega v poletne Armanijeve kolekcije, ki nas je v neobremenjujočih nadaljevankah s televizijsko stiliziranim tret-majem nasilja, ob sobotnih večerih ugodno zazibal v spanec. V Smrtonosnem strelu se ta podoba lepega Dona obrne na glavo. Film trži ravno tisto podznanje, staro slavo in jo na trenutke prav zabavno pervertira. Don je spet policaj, toda tokrat zbode v oči fizična zanemarjenost, njegova grobost in cinizem, celo kančke rasizma je opaziti, poleg tega zna pogosto nagniti kozarček preveč, kar se pozna v prvi vrsti v odnosih z lepšim spolom, ki nekako ne uspevajo biti tako šarmantno kavalirski, kot smo bili navajeni. Tudi nasprotniki postanejo nevarnejši: namesto maloštevilne narko-mafije, s katero je praviloma opravil z levo roko, je Don tokrat soočen z vstajenjem prave pravcate nove naci-armade, ki se kot kuga širi po vsej Ameriki. Enaka tema je sicer bolje obdelana v Gavrasovi kobilici, toda tudi Smrtonosni strel ni od muh. Če ne drugega, nam ponudi vsaj osnovno brezizhodnost: lahko uničiš posamezni del, ne moreš pa uničiti celote. Zdi se da se tega zaveda tudi moderni križarski partizan, utelešen v Donu Johnsonu. Soočen z zavedanjem nesmiselnosti in brezperspektivnosti svojega početja, postane le še bolj trmast in ihtav v svojem boju proti zlu, ki ga sam ne more izkoreniniti. Kljub temu pa je fašizem le preveč evropska interna zadeva, da bi Američanom prepustili, da nam ga preveč na dolgo in široko tolmačijo, so pa vedno zabavni, ko ga poskušajo eliminirati. Smrtonosni strel se je izognil področjem, ki jih tudi ameriški duh ne obvlada preveč in jih inteligentno obrnil sebi v prid na področju, kjer briljira: v trdi žanrovski atmosferi, enostavni, a učinkoviti ka-rakterizaciji in uspešno koreografirani akciji... ... in mogoč« bo Don Johnson v naslednjem filmu postal celo negativec. z, s. Iz sveta knjig ZAROTA UPANJA Izdala Skupina Amnestv International iz Kranja, uredila Suzana Dewa, tiskano v Print Grafika. Ni še dobro minilo leto dni, odkar je malo pred tem ustanovljena jugoslovanska (kranjska) skupina Amnestv International (Al) izdala prevod letnega poročila Al, že so na tržišče poslali novo publikacijo. Letno poročilo, ki je lahko precej suhoparen poročevalski zapis, so avtorji poskušali obogatiti z drugimi prispevki, s prevodi najbolj iskanih mednarodnih publikacij Al ter z zgodovino gibanja, ki osvetljuje mnoge njegove točke ter daje podroben in verodostojen prikaz organizacije, kot je v uvodni besedi zapisala urednica zbornika Suzana Dewa. Zbornik "Zarota upanja" je razdeljena na pet osrednjih delov, gre za prevode iz štirih zaključenih celot Al ter za del vsebine letnega poročila Al za leto 1989, na koncu pa je dodan tudi statut organizacije. Knjigo, katere izid je ob OK ZSMS Maribor Tezno omogočila konferenca ZSMS mariborskega podjetja TAM, bi veljalo priporočiti vsem tistim, ki še vedno prisegajo na spoštovanje osnovnih človekovih pravic. S prebiranjem vsebine zbornika se namreč bralcu razkrije cela vrsta podrobnosti, ki so povezana s človekovo nesvobodo - od načinov mučenj do možnih zlorab prava. Verjetno ni potrebno posebej napisati, da je del zbornika namenjen tudi razmeram v Jugoslaviji, državi, ki znotraj Amnestv Internationala velja za dnevno kršiteljico osnovnih človekovih pravic. • V. B. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Zaprte kuverte Zaprte plačilne kuverte so na Zahodu nekaj normalnega, toda tam imajo red tudi pri plačah. Zaprte plačilne kuverte burijo duhove, tudi zaradi njih je počilo v Tekstilindusu, Plamenu, pod navidezno mirno gladino pa brbota še marsikje, saj ljudje ne upajo dvigniti glasu, boje se, da bi izgubili delo. Vsaj v Iskri in še kje, kjer dela nimajo dosti, pravijo, da so časi takšni, da je najbolje biti lepo tiho in vzeti "minimalec", dokler ga še dobiš. Zakon o podjetjih je v bistvu ukinil samoupravljanje, le da tega ljudem nihče ni povedal naravnost, nemara tudi zato, ker krovni zakon, kije zamenjal zakon o združenem delu (še pomnite tovariši, kar mala ustava smo mu rekli), še nima vseh nasledkov. Trg kapitala je šele v v povojih, čaka nas preobrazba družbene lastnine, trga dela še ni, saj niti kolektivne pogodbe še niso bile sprejete itd. Skratka, začetek gospodarske reforme poraja anarhijo, saj drugače starega sistema verjetno res ne bi mogli demontirati, hkrati pa z ostro denarno politiko pritiska gospodarstvo k tlom, v boj za preživetje. Razmere torej nikakor niso naklonjene skrivanju plač, navsezadnje smo vsivprek izredno slabo plačani in čemu bi skrivali revščino. Zakaj so se torej direktorji tako hitro oprijeli zaprtih plačilnih kuvert, zakaj so tako hitro vzeli pooblastila, ki zakonske osnove pravzaprav še nimajo. Mar ne bi bilo prav, da bi počakali vsaj na kolektivne pogodbe, ki bodo določile ceno dela in plačilne razrede ter s tem tudi razmerje med najnižjo in najvišjo plača, ki bodo skratka dale plačilni skelet, na katerega bodo direktorji lahko obesili meso, kolikor ga seveda bo. Ker novega ogrodja še ni, naglica z zaprtimi kuvertami proza dvome, ti pa govorice, da so direktorji obesili preveč mesa na vrhu, ker govorice iz muhe narede slona, postanejo številke vrtoglavo visoke in jeza prekipi, škoda pa je veliko večja, kot če bi plačilni spisek obesili na oglasno desko. Podobno se dogaja tudi pri preobrazbi družbene lastnine, ki jo najbolj "pogumni načenjajo" po svoje, saj ogrodje prav tako še ni sestavljeno. Argument, da so na Zahodu zaprte plačilne kuverte običajne, ima pri nas telečje noge. Tam pač nikoli niso gojili samoupravljanja in ljudem vtepali v glavo, da so plačilni sistemi njihova stvar, kar je samodejno zavrglo skrb za razvoj in nas pripeljalo v revščino. Tam jim nihče ni pripovedoval, da je vse naše, kar je lahko spodbudno vplivalo pred dvema, tremi desetletji, zdaj pa je motiv dokončno izčrpan. Vendar pa pred bremenom preteklosti nikakor ne moremo zatisniti oči, z njim je vendar potrebno računati. Poleg tega pa so seveda zaprte plačilne kuverte na Zahodu le zunanji izraz reda, ki ga poznajo tudi pri plačah. Tam je namreč zelo jasno, v katerem plačilnem razredu je kdo, kako lahko napreduje, kako trd je sindikalni boj za odstotek višjo plačo. Zelo jasne pa so tudi pristojnosti direktorjev, kijih pri dodatnem nagrajevanju dobrega dela seveda vodijo koristi podjetja. Saj poznate prigodo, kako se je podjetniku pritožil menedžer, češ zakaj tako dobro plačuje sodelavca, ki v glavnem stoji ob oknu in strmi na ulico. Odvrnil mu je, tudi Vas bom plačal tako dobro, ko boste imeli toliko dobrih idej. • M. Volčjak Merkur ni Elanov upnik V slovenski trgovini je letos prodaja padla, za 27 odstotkov v maloprodaji in za 31 odstotkov v veleprodaji. V kranjskem Merkurju pravijo, da pri njih padec ni tolikšen, saj se ni bistveno zmanjšala prodaja za reprodukcijo, zmanjšala pa se je prodaja za široko potrošnjo, na kar so vplivali tudi nakupi čez mejo, Merkur pa je lani dobil glas drage trgovine, saj je imel vedno zadnje cene. Letos cene seveda padajo, pri tem pa breme, pravi direktor Merkurja Jakob Piskernik, ki nastane zaradi znižane vrednosti zalog, pade na trgovino. Trgovina v Sloveniji posluje s 15 do 20 odstotki trajnega kapitala, v Merkurju je bil konec lanskega leta 48 odstoten, kar seveda govori o bistveno večji Merkurjevi finančni moči. Letos jo načenjajo neplačani računi, saj kupci običajno ostajajo nekaj časa dolžni, trenutno so jim dolžni dvakrat več, kot je Merkur dobaviteljem. V zvezi z Elanovo katastrofo so se pojavile govorice tudi o Merkurju, zlasti ker je Elan za sabo potegnil Kreditno in hipo-tekarno banko Ljubljana. Na seznamih Elanovih upnikov se je pojavil tudi Merkur, vendar z manjšim zneskom. Jakob Piskernik pravi, da z Elanom medsebojnih obveznosti nimajo, da je saldo nič. S sodelovanjem s Kreditno in hipotekarno banko Ljubljana pa so bili dokaj zadovoljni, dokler jo Elan ni spravil v škripce. V tej banki ima Merkur za 12,7 milijona dinarjev delnic, za 14 milijonov dinarjev dolgoročnih posojil, najetih pa je imel še približno 15 milijonov dinarjev kratkoročnih posojil, ki pa so jih banki na njeno željo vrnili. Pomoč odpuščenim delavcem Na tako veliko število stečajev, še več pa jih grozi, družba ni bila pripravljena in v letošnjih proračunih ni predvidenih dovolj sredstev, da bi lahko večjemu številu ljudi zagotovili socialno varnost. Predsednica republiškega komiteja za delo Jožica Puhar pravi, da bi sredstva morali zagotoviti iz več virov: organizacije in delodajalci iz dobička, delavci iz bruto plač in država iz proračuna (z davki). Sodi, da bi breme morali preusmeriti k večjemu deležu davkov. V Markovičevem programu so ta sredstva omejena, obstajata pa za zagotavljanje življenjskega standarda in za preusmerjanje presežnih delavcev. Slovenija je kandidirala za oba sklada in iz prvega že dobila 7,5 milijona dinarjev, sredstva za preusmerjanje pa še niso bila razdeljena. Slovenija kandidira za 1,3 milijarde dinarjev, kar je visoka vsota, vendar pa bo verjetno dobila le manjši del, saj zahtevki petkratno presegajo razpoložljiva sredstva. Jožica Puhar pravi, da bodo denar usmerili v postopke, ki izvirajo iz novega zakona o delovnih razmerjih, torej v dokup delovne dobe in v odpravnine presežnih delavcem. S 1. julijem naj bi registrirali deset samostojnih podjetij Kibernetike kmalu ne bo več Maja so ustanovili in registrirali podjetje Poslovno tehnični servis, ki bo nadomestilo skupne službe. Kranj, 14. maja - Ujeli ste zadnjih štirinajst dni Kibernetike, je dejal MILAN MEŽEK, ko smo ga vprašali, kako poteka reorganizacija, ki je imela doslej že dosti zapletov. S 1. julijem naj bi sodišče registriralo deset samostojnih podjetij, maja pa so že ustanovili Poslovno tehnični servis, ki bo delal za vsa nova podjetja. Po osmih letih se bomo torej poslovili od Kibernetike, kako bodo Števci, Vega, Stikala in druga njena podjetja povezana z Iskro holdingom pa naj bi dorekli te dni. rekli smo, opravlja naj delo delovno skupnosti, ki je skupno za vsa podjetja, ki ga bodo ustanovila. Toda, če bi se tozdi naprej registrirali kot podjetja in nato skupaj ustanovili novo podjetje, bi morali vseh 414 ljudi naprej razporediti po toz-dih, jim dati knjižice, nato pa bi se sami odločili, ali gredo nazaj. Skratka, igra z ljudmi, zato smo se odločili, da novo podjetje ustanovi Kibernetika in tako smo maja na sodišču registrirali novo podjetje Poslovno tehnični servis. Vendar pa v njem še nihče ni zaposlen, najprej smo napravili pogodbo o združevanju sredstev, v izdelavi je statut in zdaj smo v fazi, da ljudi zaposlimo." "Koliko jih bo dobilo delo v novem podjetju?" "Tozdi so že povedali, koliko ljudi bo delalo zanje, skupaj 273, na delavskih svetih je bilo to od 1. do 11. junija že sprejeto. Več bo lahko zaposlenih le, če bo Poslovno tehnični servis dobil druge vire sredstev, torej ne na račun tozdov." "Kaj bo v primeru stečaja katerega od tozdov oziroma bodočega podjetja?" "Zaposlenih ne bo moč prenesti na druge, postali bodo presežek. Če podjetje dela ne bo plačalo, bo Poslovno tehnični servis zanj opravljal le naloge, ki so zakonsko nujne ali da ne bi prišlo do velike škode. Če bo kdo sodelovanje odpovedal, bo moral poskrbeti za ljudi, ki mu pripadajo, odpovedni rok pa je eno leto." "V skupnih službah jih bo torej nekaj preveč, kaj bo z njimi?" "Najprej bi rad rekel, da je bila zelo pametna zahteva sodišča po točnem definiranju premoženja novih podjetij in njihovih terjatev in dolgovov do skupnih služb. Seveda ni šlo gladko, brez prepirov, vendar smo dosegli soglasje, da uporabimo ključ, ki je veljal osem let. Tako smo po ključu vloženih sredstev izračunali tudi, koliko ljudi skupnih služb odpade na posamezen tozd. Na Števce jih je denimo odpadlo 130, v Števcih pa so rekli, da jih bodo v Poslovno tehničnem servisu potrebovali in plačali 115, na Stikala jih je odpadlo 69, priznali so jih samo 50 itd. S tem ko so povedali, koliko ljudi bodo potrebovali v novem podjetju, so v bistvu povedali, koliko mu bodo plačali. Skupaj 273 ljudi, v skupnih službah pa nas je zdaj 310, nekaj bo torej razporejenih v toz-de, kakor pravi zakon, tudi tisti, ki se ne bodo želeli zaposliti v novem podjetju. S sekretarji smo se dogovorili, da bodo vzeli ljudi, ki jih potrebujejo in jih tako ne bodo takoj poslali domov." "Kdaj bodo tozdi registrirani kot podjetja?" "Včeraj smo nesli na sodišče sporazum o medsebojnem urejanju razmerij med tozdi, pričakujemo, da bodo kot podjetja registrirani s 1. julijem, saj bi tako ujeli polletni obračun in tako imeli točne številke pri razdelitvi sredstev. Orientacijske imamo, vendar so bile v zadnjem mesecu še spremembe. Zato pa pravim, da ste ujeli zadnjih štirinajst dni Kiberneti- Milan Mežek je v minulih treh mesecih kot v. d. glavnega direktorja Kibernetiki odigral predvsem koordinativno vlogo, saj porajajoča se podjetja praktično že od 1. januarja poslujejo ločeno. Iskro vsekakor dobro pozna, saj bil Iskraš 24 let, nakar je leta 1985 odšel v Beograd, kjer je bil najprej namestnik in nato predsednik Zveznega zavoda za mere. 1. marca letos se je vrnil v kranjsko Iskro in bil 16. marca imenovan za vršilca dolžnosti glavnega direktorja Kibernetike (po odstopu vodstva). Izmed dveh kandidatov so njega nedvomno izbrali zato, ker Iskro dobro pozna oziroma ker Iskraše dobro pozna, zato je lažje opravil vlogo koordinatorja, kot bi jo novinec. Uvodoma velja še spomniti, da so se v Kibernetiki nameravali decembra lani preoblikovati v enovito podjetje z ekonomskimi enotami, vendar so bili delavci na referendumu proti, prevladala je težnja po samostojnosti tozdov. Nato so pripravili preoblikovanje tozdov v samostojna podjetja, ki naj bi sestavljala krovno podjetje, kar so delavci na referendumu sprejeli in s 1. januarjem letos je Kibernetika praktično že razpadla na svoje dele. Vendar pa je sodišče 9. januarja registracijo zavrnilo in stvari so se ponovno zapletle. "Zakaj je sodišče registracijo zavrnilo, slišali smo različne razlage?" "Ker je bilo predvideno, da skupne službe skupaj z restavracijo in razvojno tehnološkim centrom postanejo podjetje. Kibernetika se je na odločitev sodišče pritožila, vendar je Višje sodišče v Ljubljani 26. marca ugotovilo, da je imelo Temeljno sodišče v Kranju prav. Problem je v tem, da za delovne skupnosti velja zakon združenem delu, ne morejo se organizirati kot podjetje. Če pa se tozdi hočejo organizirati kot podjetja, pomeni, da delovne skupnosti ne potrebujejo več in po 17. členu zakona o združenem delu bi morali delavce skupnih služb razporediti v tozde." "Zapleten vozel, kako ste to razrešili?" "Velik problem, ker imajo vsi tozdi presežke delavcev, v skupnih službah pa jih je bilo tedaj 414. Bilo je veliko dilem, poizvedovanj, tudi izjav, naj napravimo tako, kot bodo v sozdu in vse preprosto prijavimo na zavod za zaposlovanje. Ko pa smo se spraševali, kako bodo osamosvojena podjetja povezana med seboj, smo konec marca prišli na idejo o ustanovitvi mešanega podjetja. ke, z registracijo podjetij bo izbrisana iz registra." "Se bodo podjetja kasneje združevala?" "Težko je to reči, kaže, da ne. Povezoval jih bo servis, še vedno bomo imeli skupni računski center, ohranili bomo poslovanje z dokumentacijo med podjetji, prostorsko ureditev, za kar se dogovarjamo tudi v Iskro ERO, standarde in tehnično dokumentacijo, sistem kakovosti, vhodno kontrolo, zaenkrat tudi sistem osebnih dohodkov. Skupna bo še naprej razvojna enota kot zametek nečesa novega, ki ne bo obremenjena z vsakodnevnimi problemi proizvodnje, kjer bo tudi del marketinga, saj podjetja zahtevajo, da razvojniki povedo, za kakšen trg razvijajo izdelek in kakšno tehnologijo bo potreboval. Menimo, da bi sem sodil tudi laboratorij Razvojno tehnološkega centra, ki se je odločil za samostojnost. Servis bo opravljal tudi kadrovske storitve, vendar bodo poslej podjetja povedala, koliko ljudi potrebujejo, nabava in finance pa so se letos že preselile v tozde." "Kaj pa prodaja?" "Že doslej je bila razdeljena po produktih, ni je bilo težko razdeliti, problem je bila le skupina 14 ljudi, ki se je ukvarjala z marketingom, statistiko, fakturiranjem. Že aprila so se tozdf - odločili za samostojno nabavo, prodajo in finance, tudi izterjavo bo zdaj imel vsak sam." "Tozdi so želeli samostojnost, bodo vsi kos temu izzivu?" "V enotni organizaciji je denar s trga prišel na račun združenih sredstev in se razdelil po dejanskih stroških, internisti so imeli vse plačano po dejanskih stroških. S 1. januarjem letos so se avtomatski pretoki ustavi- čan sem, da v enoviti organizaciji s profitnimi centri nihče ne bi dovolil, da si del ustvarja dobiček, drugi pa ljudi prijavi za zavod za zaposlovanje. Zdaj pa se bo to zgodilo." "Ljudje so se decembra lani odločili zanjo, nemara se vseh posledic niso zavedali, v RTC so pred kratkim že štrajkali?" "RTC smo sprva nameravali vključiti v skupne službe, vendar so se odločili drugače. Še vedno mislim, da bi bilo pametno laboratorij, približno 23 ljudi, vključiti v Poslovno tehnični servis. Tam pa je v laboratoriju 40 ljudi, v celem RTC 95, težko pa jim je dopovedati, da drugih njihovih dejavnosti tozdi ne potrebujejo več in so tudi rekli, da jih ne bodo plačali. Za RTC je sodišče preložilo uvedbo stečajnega postopka, poslalo je finančnega izvedenca Vojislava Svetkovskega, zahteval je vzpostavil stanja s 1. januarja letos in izjave, katere dejavnosti RTC tozdi še potrebujejo." "Kakšna bo povezava novih podjetij z Iskro holding?" "Tri večja, Števci, Vega in Stikala, so že izjavila, da se želijo vključiti, vendar to še ni obveznost. K temu jih je nedvomno navedla izjava stare vlade, da bo kapitalizacija potekala preko holdinga. V ponedeljek (včeraj op.p.) imamo Iskra-ši na Brdu sestanek, dogovorili naj bi se, kakšna bo Iskra in kakšna bo politika holdinga, vse je torej še odprto." "Koliko delavcev Kibernetike je trenutno doma, na čakanju?" "Število se spreminja vsak dan, 6. junija jih je bilo 152-Borimo se za preživetje, zavedati se moramo, da ne zaslužimo dovolj za vseh 4.250 zaposlenih." "Vam Gorenjska banka pomaga?" li, kratko so potegnili tozdi internega pomena, ki tržnih služb nimajo razvitih. V bistvu gre torej za nihanje od ene skrajnosti v drugo, kar ima že posledice. Varčevati začnete, ko ni denarja, najprej pri sosedu, zato so bile najprej na udaru skupne službe, nato internisti niso več dobili toliko naročil, nazadnje pri sebi. Vsako naročilo, ki ga je podpisal katerikoli tehnolog, je bilo prej osnova za plačilo, letos pa so začeli naročati samo tisto, kar resnično potrebujejo in pokazalo se je denimo, da je ostala brez dela orodjarna, 27 delavcev je tam že šlo predčasno v pokoj, 30 jih je doma na čakanju. Prej pa so imeli dela za leto dni in vedno premalo ljudi, celo pomožne orodjarne so ustanavljali po tozdih." "Stvari se torej čistijo?" "Seveda, ekonimika pa je grda, prav nič socialna. Prepri- " Pravi, da bi rada pomagala, vendar presodite sami. Ljubljanska banka je s prenosom kreditom obresti zmanjšala na 10 odstotkov, le v kranjskem bazenu so 26 odstotne, saj dve tretjini razlike plačamo sami. eno tretjino Gorenjska banka-Želimo si večjo pomoč, banki smo predlagali vlagateljstvo, zakon zdaj to omogoča, morda bo zdaj pristala." "Vprašanje kapitalizacije je še odprto?" "Ukvarjali smo se le z reg>' stracijo. Stvarnost je takšna, d* bo Kibernetika razpadla v d«' set podjetij in servis. Še vedno mi je hudo za nekdanjo Elek' tromehaniko, ni še jasno, kak° bo izpeljana preobrazba dru*' bene lastnine, morda jo bodo podržavili, občina ali republik* pa določila človeka, ki bo pr1' šel, izbral strokovno ekipo, ?c požvižgal na vsa ta podjetja '1 dejal, tu je tovarna, ki naj ustvarja takšen dobiček." • M. Volčja" KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK —it Janez Stare, direktor bohinjske kmetijsko gozdarske zadruge: Zadruga zagotavlja odkup in prodajo je le 37 kmetij oddalo več kot Bohinjske kmetije so majhne, pridelava razdrobljena... Lani 10 tisoč litrov mleka. Srednja vas, 15. junija - "Čeprav zaloge dosegajo že količino dvomesečne proizvodnje, o omejitvi odkupa mleka za zdaj ne razmišljamo. Tudi zato ne, ker sodimo, da so kmetje zadrugo ustanovili zato, da bi jim zagotavljala odkup in prodajo mleka, mesa in ostalih pridelkov," je dejal Janez Stare, diretor Kmetijsko gozdarske zadruge Srednja vas v Bohinju. družna zemljišča in objekte. Problemi so Zvezni zakon o zadrugah določa, da se morajo zadruge po novem organizirati do konca leta. Kako se na spremembe pripravljate v bohinjski zadrugi? "Za zdaj je znan le zvezni zakon, čakamo pa še na republiškega, ki bo natančneje opredelil nekatera vprašanja. Doslej smo kmete na zborih le seznanili z novostmi, sicer pa se bomo o tem odločali, ko . bomo imeli v rokah vse predpise. Večjih sprememb v organiziranosti zadruge verjetno ne bo, pa £eprav se je na terenu že govorilo o oblikovanju dveh zadrug - za spodnjo in za zgornjo bohinjsko dolino. Zdi se mi, da so to nerealne želje, ker je kooperacijski del zadruge ekonomsko tako šibek, da ne omogoča življenja posameznim delom. Zaslužek od odkupa mleka in mesa zagotavlja osebni dohodek in plačilo potrebnih dajatev le trem ljudem. Nerealno je tudi pričakovati, da bi osamosvojeni zadružni deli potegnili za sabo zadružne obrate klavnico, sirarno in lesni obrat. Ob morebitnem nastanku nove zadruge bi se verjetno tudi obrati osamosvojili v zadružna ali povsem običajna podjetja." Po novem zakonu o zadrugah je zadružni delež obvezen, o znesku pa naj bi se odločili zadružniki sami. Kolikšen naj bi bil v Bohinju? "Na Gorenjskem ugotavljamo, da bo z novo zakonodajo prišlo do osipa zadružnega članstva in da bo v zadrugah ostalo le nekako 20 do 30 odstotkov sedanjega Članstva. Zavzemam se za to, da bi bil zadružni delež enak dinarski protivrednosti tisoč nemSkih mark." So tudi v Bohinju stavbe, zemljišča in naprave, ki so bila odvzete zadruge in za katere novi zakon daje možnost, da jih zadruge zahtevajo nazaj? "Na zadružnem svetu smo obravnavali ta problem in ugotovili, da v času, kot ga določa zakon, bohinjski zadrugi ni bilo ničesar odvzeto, verjetno tudi zato ne, ker v Bohinju ni bilo industrije, ki bi rabila za- večji v mestih in v okolici mest." So morda znani primeri, ko so bili kmetom po krivici odvzeti gozdovi in kmetijska zemljišča, in bi jih bilo zdaj treba vrniti? "Nekaj jih je. Tudi zadruga je dobila del zemljišč, ki so bila odvzeta kmetom, vendar ne neposredno, ampak prek radovljiške občine oz. njene kmetijsko zemljiške skupnosti. Od občinskega izvršnega sveta smo prejeli priporočilo o moratoriju na prodajo tovrstnih zemljišč in na posek lesa na teh zemljiščih. Na sestanku s predsedniki pašnih skupnosti smo se dogovorili, da priporočenega moratorija na posek ne bomo spoštovali, ker bi sicer skupnosti ostale brez denarja, potrebnega za vzdrževanje pašnikov." Značilnost bohinjskega kmetijstva so majhne kmetije, razdrobljena prireja, nepokli-cnost kmetovanja (le malo je "čistih" kmetij)... "Večina kmetij je "mešanih", "čiste" so bolj redke in v glavnem životarijo. Z zadrugo sodeluje 468 kmetij, od teh jih 420 oddaja mleko. Na leto ga oddajo skupno manj kot dva milijona litrov, kar je približno pet tisoč litrov na kmetijo. V primerjavi s kmetijsko razvitejšimi deli Gorenjske, kjer dosegajo na nekaterih kmetijah tudi povprečje šest do sedem tisoč litrov na kravo, je to dokaj skromno. Podobno velja za prirejo mesa. Zadružna klavnica mora 60 odstotkov živine ali mesa kupiti še zunaj Bohinja." Čeprav je mlekarna zadružna, pa so problemi v glavnem enaki kot, denimo, v kranjski, ki ni v zadružnih rokah. Kako je s prodaja sira? Razmišljate morda tudi o omejitvi odkupa mleka? "Cena mleka narašča (junija bo okrog 4,35 dinarja za liter), prav tako plače, cena sira pa pada zaradi nepoštene konkurence uvoženih sirov. Skladišča so polna, zaloge so dosegle okrog 20 ton, to pa je količina, ki približno ustreza obsegu dvomesečne proizvodnje. Če bi hoteli preprečiti nadaljnje povečevanje zalog, bi ga morali vsak dan prodati deset hlebov. Čeprav gre za kakovosten sir, je težko. Poskušamo na razne načine: vozimo ga v tovarne, šole, ustanove... O odkupu mleka za zdaj še ne razmišljamo, tudi zato ne, ker sodimo, da je zadruga za to, da kmetom zagotavlja odkup in prodajo mleka, mesa in ostalih pridelkov. Do omejitve mleka bo prišlo posredno, z uveljavitvijo republiškega pravilnika o kakovosti mleka. V Bohinju imamo za zdaj nekoliko blažja merila kot na območju kranjske mlekarne: mleka še ne plačujemo po vsebnosti beljakovin, ki so sicer najpomembnejše za izdelavo sira, kakovost mleka na podlagi bakteriološke analize ugotavljamo le na kmetijah, ki oddajajo večje količine mleka." Republiški finančni minister Marko Kranjc je na podlagi raziskave, ki jo je pred letom sam opravil v mlekarnah, na nedavni seji republiške vlade dejal, da bi se mlekarne tudi same morale zamisliti nad lastno (neučinkovitostjo, saj naj bi bila njihova produktivnost dva do trikrat slabša kot na zahodu. Se strinjate s to izjavo? "To je verjetno res. Mlekarne v preteklih letih niso imele večjih problemov s prodajo, zato jim tudi ni bilo treba izrecno paziti na kakovost in na izbiro izdelkov. Akumulacija je bila zadostna, število zaposlenih pa nikdar problem, ob katerem bi si bilo treba beliti glavo. Sicer pa to ni bila le značilnost mlekarstva, ampak vsega gospodarstva." Kakšna je prihodnost bohinjskega kmetijstva: zmanjševati število kmetij in povečevati njihovo velikost ali ohraniti sedanje števil« in jih gospodarsko okrepiti z dopolnilnimi dejavnostmi? "Ne vem, kakšna bo nova kmetijska zakonodaja in kakšna predvsem davčna politika, ki lahko odločilno vpliva na število in velikost kmetij; zdi pa se mi, da je za prihodnost bohinjskih kmetij pomembna predvsem povezava z gozdarstvom, s turizmom na vasi in z dopolnilnimi dejavnostmi (domača obrt). Bistvenega povečanja tržne pridelave ne moremo pričakovati, ker ves Bohinj sodi v območje z omejenimi proizvodnimi zmogljivostmi." Kako ocenjujete predloge, da bi v Bohinju pridelovali "biohrano"? "Če ocenjujemo "biohrano" le po porabi umetnih gnojil in škropiv na hektar kmetijske zemlje, potem je vsa v Bohinju pridelana hrana - "biohrana". Poraba gnojila je v zadnjih letih tako padla, da je že skoraj nepomembna. Nekoliko več gnoji z umetnim gnojilom le okrog deset kmetov, ostali pa predvsem s hlevskim." • C. Zaplotnik Za zdravje ljudi in živali Nalezljivi nahod kuncev Prehladno obolenje se pojavlja pri vseh kuncih, najbolj pa pri yelikih pasmah, kot so belgijski kunci, beli orjaki, lisci itd. Bolezen Je pogosta septembra in oktobra (50 do 60 odstotkov obolelih), nato Počasi ponehuje, spomladi marca in aprila pa se ponovno dvigne na 50 odstotkov. Obolenje se prenaša s kihanjem, preko okužene krme, stelje in pribora. Povzročitelj je virus z mnogimi mikrobi (pasterele). Izbruh bolezni pospešujejo neugodne zunanje vremenske razmere, Posebna kakovost hlevskega zraka (prepih, amonijak) in važni stresi (Parjenje, nakup, razstave). Pri kuncih opažamo neješčnost, neživahnost, pogosto se solzijo, kihajo, iz srmčka se izceja sprva bister, voden, sčasoma pa gnojen Stnrkelj. Pozneje se pridruži še kašelj in težko dihanje (pljučnica). Pri burnem poteku (akutna faza) nastopi pogin najkasneje v šestih dneh. Če se stanje zavleče na več tednov, pa se razvijejo spremembe na očeh, ušesih, glavi, podkožju (gnojne otekline) in na nogah (rane). Izključiti se mora posamezne primere kihanja in kokcidiozo (laboratorijski pregled blata). Zdravljenje je kompleksno, možno je le časovno omeieno lajšanje z uporabo antibiotikov. Predvsem so nujni na-slednj" ,/entivni ukrepi: — kunce moramo varovati pred prehladom; — karantena za kupljene živali; — pri parjenju izključiti bolne živali (kihanje, solzenje); — preprečiti parjenje v ozkem sorodstvu (podvrženost obolenjem); — nakup zdravih, krepkih plemenjakov iz zdravstveno neoporečnih legel; — hlev moramo redno in natančno čistiti z novejšimi razkužili, ki se skupaj z ustreznimi navodili dobijo v 2VZG Kranj; — graditi sodobne, za zdravje neoporečne hlevčke po navodilih strokovne službe; — pri množičnem obolenju in poginih moramo obvestiti veterinarsko službo in ukrepati po njenih navodilih. mag. Jože Plevčak, dipl. vet. Vaška opravljivka ČZP Kmečki glas razpisuje akcijo Živimo s cvetjem, v kateri želi poiskati in oceniti kmetije, ki se ponašajo z arhitekturno, hortikulturno in splošno urejenostjo. Komisija, v kateri bosta tudi arhitekt in hortikulturnik, bo eno najbolje ocenjenih kmetij predlagala TV Slovenija za Turistični nagelj, Kmečki glas pa bo podelil še tri priznanja Lipov list... imetje! Naj vam prišepnimo: akcija se bo začela po 15. juliju- Časa je še dovolj, da pospravite dvorišča, postavite rože "a okenske police, oplevete vrtičke, odpeljete nesnago, uredite gnojnično jamo, pokosite koprive, prepleskate ograjo... No, naj povemo do konca: tudi če boste vse to storili, pa priganja ne bo, če ste z raznimi prizidki, nadzidki in z drugimi arhitekturnimi rešitvami že skazili podobo kmetije. Kot ve-•no, bo komisija ocenjevala celostno podobo. Zakaj zadnje čase v nekaTerih gorenjskih hlevih mukajo kra-ve? Zakaj si nekateri kmetje tudi sredi popoldneva obujejo Ropate in odidejo, kar sicer v delavnikih ni njihova navada, v nišo? Zakaj v nekaterih kmečkih hišah svetijo luči tudi pozno * noč? Zakaj ponekod zamujajo zjutraj z oddajo mleka? Zakaj... Zato, ker je svetovno nogometno prvenstvo in je tudi med kmeti nekaj gorečnežev, ki ne zamudijo nobene tekme. Ne tedaj, ko sije sonce in bi morali na polje ali na travnik, ne tedaj, ko krave s polnimi vimeni kličejo k molži, ne tedaj, ko bi mo-[ali k počitku in misliti na to, da bo treba zjutraj oddati mle-*o... Nova kmetijska trgovina v Bohinjski Bistrici - Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju je v petek odprla v nekdanjih skladiščnih prostorih na Triglavski cesti 12 v Bohinjski Bistrici sodobno trgovino z reprodukcijskim materialom, nadomestnimi deli in kmetijskimi stroji, v isti stavbi pa bo tudi blagajna zadružne hranilno kreditne službe. Zadruga je že doslej imela kmetijsko trgovino v Bohinjski Bistrici, vendar je bilo njeno poslovanje precej težavno, ker so bili prodajni in skladiščni prostori ločeni in medsebojno kar precej oddaljeni. Če je, denimo, kdo prišel po krmila, so morali za tisti čas, ko je trgovec šel v skladišče, trgovino zapreti; da pa bi bila dva zaposlena, pa ni bilo dovolj prometa. V zadrugi so se zato odločili, da skladišče predelajo v trgovino in da zgradijo poleg še nadstrešnico, pod katero bodo lahko gradbeni in drugi materiali. Ker zadruga ni imela dovolj denarja, da bi sama obnovila skladišče in zgradila nadstrešnico, je Gradbenemu podjetju Bohinj, ki je bil tudi izvajalec del, prodala staro stavbo in 800 kvadratnih metrov zemljišča. • C. Z. Tančica izginja kot jutranja megla Oblastna partijska tančica, s katero je bila dolga leta in desetletja zastrta povojna boljševistična kmetijska politika, kot jutranja meglica izginja in predvsem mlajšim rodovom razkriva, kar se je doslej govorilo le v ozkih krogih, se šepetalo, sumničilo in domnevalo... Resnice že nekaj časa ni bilo več mogoče preprosto pomesti pod partijsko preprogo, pricurljala je na dan in postaja iz dneva v dan bolj resnična in kruta. Zdaj, ko vemo že veliko podrobnosti o metodah povojnih oblastnikov, je tudi lažje razumeti, zakaj je nastala Slovenska kmečka zveza, zakaj je bilo v nekdanji zvezi komunistov tako malo kmetov in zakaj je večina kmetov na letošnjih spomladanskih volitvah volila opozicijo oz. sedanjo oblast. Ko brskamo po kmetijski preteklosti, je ob nekaterih primerih kar težko ostati ravnodušen. Kmetje iz Voklega so bili, denimo, v začetku petdesetih let obsojeni na petnajst let zapora, ker se niso hoteli včlaniti v kmetijsko-obdelovalno zadrugo oz. niso delali tako, kot so si zamislili oblastniki; danes pa dobijo po petnajst let zapora le največji kriminalci. Kmetu s Srednje Dobrave so zaplenili kmetijo z gospodarskimi poslopji in osmimi hektari zemlje samo zato, ker naj bi se ukvarjal z nedovoljeno trgovino. Posestnik iz Peračice, nedaleč od Brezij v radovljiški občini, je ostal brez štirideset hektarov zemlje, ker kot kulak in razredni sovražnik socializma ni izpolnil obvezne oddaje. Veliko je primerov, ko so kmete preprosto razlastili in jim že vnaprej povedali, da v pritožbi ne bodo uspeli, ker gre za "družbeni interes", ali so jim plačali le malenkostno odškodnino, ki je bila veliko nižja od tržne cene. Mnogim so tudi grozili ali jih zastraševali. Znana je, denimo, grožnja še živečega, a že upokojenega republiškega funkcionarja gorenjskemu kmetu, češ "tebe in gozd bomo pomendrali z buldožerjem, če se boš upiral"... f Ko takšna in drugačna resnica prihaja na dan, lahko le pritrdimo tistim, ki pravijo - popravimo krivice, moralno in, kjer je mogoče, tudi materialno. • C. Zaplotnik Razstava domače in umetne obrti Znak kakovosti in naziv mojstra Radovljica, 18. junija - Na mednarodni razstavi domače in umetne obrti Alpe - Jadran v Slovenj Gradcu - začela se je 15. junija, končala pa se bo 24. junija - sodeluje s svojimi izdelki tudi 21 občanov, pretežno kmetov, iz radovljiške in jeseniške občine, od teh samo z območja bohinjske gozdarsko kmetijske zadruge trinajst. Priznanja znak kakovosti in naziv mojstra domače obrti so prejeli Ivan Tavčar iz Nemškega rovta za pletar-ske izdelke, Franc Tolar iz Bohinjske Bistrice za "dežico" za za-seko in Marjan Golmajer iz Radovljice za pletarske izdelke. Priznanje znak kakovosti so dobili Jože Žmitek iz Srednje vasi za lesene krožnike, Alojz Sodja iz Bohinjske Češnjice za kosiš-če, Alojz Korošec z Jereke za lesen sklednik, Anica Kopavnik iz Rateč za rateške žoke in Alojz Ropret z Bohinjske Bele za grablje. Da bi se kmetje iz jeseniške in radovljiške občine še bolje seznanili z možnostmi domače obrti, so (bodo) zadruge in gozdno gospodarstvo organizirali izlet, na katerem si bodo med drugim ogledali tudi mednarodno razstavo v Slovenj Gradcu. • CZ. MEŠETAR Glasov Mešetar se je v petek mudil v Bohinju in se pozanimal za cene v novi kmetijski trgovini na Triglavski cesti 12 v Bohinjski Bistirici. Če vam bodo cene, ki jih objavljamo, kaj pomagale pri nakupu, potem smo, kot bi dejali politiki, zadeli žebljico na glavico. * vrsta reprodukcijskega materiala enota cena (v din) gnojilo NPK 13-10-12 50 kg 107,50 gnojilo NPK 15-15-15 50 kg 126,00 pšenična krmilna moka 1 kg 3,10 koruzna krmilna moka 1 kg 3,10 pšenični otrobi 1 kg 2,80 močna krmila K-2 1 kg 4,50 tel-pit (za pitance) 1 kg 4,90 tel-štarter (za teleta) 1 kg 6,00 NSK (za kokoši nesnice) 1 kg 5,70 bro-štarter 1 kg 6,80 bro-finišer 1 kg 6,40 ditan N-45 25 g 19,90 chromoneb 0,5 kg 67,80 radazin 1 kg 87,30 bavleton 25 g 5,40 volaton 1 kg 33,00 ridomil 1 kg 200,00 prometrin 1 kg 116,00 kangla za mleko (10 litrov) 476,00 kangla za mleko (20 litrov) 1073,00 vedro za teleta 426,30 napajalnik šebenik 443,00 cucelj za teleta 14,00 dvojni prst za rezilo kosilnice 262,30 nož za rezilo kosilnice 7,00 rezilo za kosilnico BCS 455,30 rezilo za kosilnico Muta 377,20 rezilo za kosilnico Alpina 409,70 molzni stroj Vitrex Virovitica 8290,00 kardan SK Grič 1950,00 kardan za obračalnik 728,50 kardan RK 1520,00 GLAS ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Kranjski jadralni padalci ustanavljajo društvo Kranj, 19. junija — Jadralno padalstvo je prišlo v naše kraje pred nekaj leti in kaj hitro našlo številne navdušene privržence. Na Gorenjskem, kjer je možnosti za jadralno padalstvo veliko, je najmanj šestdeset mladih in manj mladih, ki na takšen način preživljajo svoj prosti čas. Na Gorenjskem se združujejo v treh društvih: Let Škofja Loka, Prepih Tržič in Paraglading Lesce - Bled. Tem trem pa se bo pridružilo še kranjsko društvo. Ustanovna skupščina bo v petek, 22. junija, ob 17. uri v Gamsovem raju pod Sv. Lovrencem. Tako so sklenili jadralni padalci na sestanku ustanoviteljev v začetku junija. Poudarili so, da si bodo člani kranjskega društva prizadevali za izobraževanje novih članov tako, da ta lep in koristen šport, ne bo imel zaradi neznanja in neizkušenosti nekaterih posameznikov, pečata nevarnega športa. Ustanovitelji imajo z jadralnim padalstvom že veliko izkušenj in tudnnekaj opaznih dosežkov. Klemen Kobal je denimo poletel s 6025 m visokega Artesonraja v Južni Ameriki v Južni Ameriki, Srečku Megliču pa je pred nedavnim uspel prelet s Križke gore preko Krvavca do Cerkelj. Poleg izobraževalne pa bo imelo društvo tudi družabno funkcijo. Srečevali se bodo prijatelji, ki jih druži ljubezen do gora in jadranja. Tudi o organizaciji tekmovanj že razmišljajo. Ustanovitelji društva za jadralno padalstvo iz Kranja vabijo vse, ki bi se radi pridružili, da se udeležijo ustanovnega sestanka, ki bo v petek, 22. junija, ob 17. uri v Gamsovem raju pod Sv. Lovrencem. Ustanovni sestanek bodo popestrili s srečanjem gorenjskih padalcev in med 15. in 17. uri predstavili jadralno letenje z Lovrenca. Vera Drašak Zaključek namiznoteniške sezone Prvič Pokal Merkurja Kranj, 10. junija - Namiznoteniški klub Merkur je organiziral I. turnir za Pokal Merkurja. Turnir naj bi bil odslej vsako leto v počastitev krajevnega praznika Stražišče. Turnir je bil prvič organiziran po novih pravilih, to je, da zmaga tisti, ici dobi tri točke. Prvi turnir je bil zelo kakovosten, saj je nastopila mladinska državna reprezentanca na čelu z Grujičem, ki je tudi član članske državne reprezentance, prvoligaš Olimpija iz Ljubljane ter domači ekipi Merkur in Sava, za katero sta igrala igralca Merkurja Robi Jeraša in Janez Maček. Za presenečenje je poskrbela ekipa Merkurja, ki je premagala Olimpijo, za katero sta igrala Škafar in Ignjatovič, za Merkur pa Zoran Gašič in Marko Jovič. Gašič je premagal Škafarja, Jovič Ignjatoviča, Kranjčana pa sta bila boljša tudi v dvojicah. Jugoslovanska mladinska reprezentanca pa je v drugem polfinalu premagala Savo s 3 : 0. Merkur in reprezentanca sta igrala v finalu, kjer je zmagala slednja s 3 : 2, vendar je Merkur že vodil z 2 : 1, Gašič pa je nesrečno izgubil s Hodžičem. Olimpija je nato premagala Savo tudi s 3 : 2, čeprav sta Jeraša in Maček vodila že z 2 : 0. To je bil tudi zaključek spomladanske namiznoteniške sezone. Začela se bo spet septembra. ^ Klevišar Nogomet Srečanje Selanov in Ločanov Škofja Loka, 19. junija - Srečanja nogometašev pobratenih občin Sele na avstrijskem Koroškem in Škofje Loke imajo že dolgo tradicijo. Pred kratkim je Športno društvo DSG Sele priredilo nogometni turnir za 15. pokal Košute in v goste spet povabilo Ločane. V predtekmi so igrali veterani obeh ekip, zmagali pa so Ločani s 3 : 1, kljub temu da je bil najboljši igralec srečanja domačin Flori Dovjak. Največ zaslug za zmago Ločanov ima izredno zanesljivi vratar Franc Košir. Osrednjo tekmo pokala so odločile enajstmetrovke. LTH je povedel že z 2 : 0 z goloma Tomaža Berganta, vendar so Selani izenačili. Ločani so bolje izvajali enajstmetrovke in zmagali s 5 : 2. Najboljšim ekipam sta župan gospod Engelbert VVassner in predsednik Športnega društva Sele mag. Ivan Olip podelila pokale. Dogovorili so se za nadaljnje sodelovanje. To bo že ta mesec, ko bo v Škofji Loki turnir pionirskih ekip, na katerem bo razen Sel in LTH igrala tudi Olimpija iz Ljubljane. • P. Pokorn Slovenski zamejski športniki na Jesenicah • V Jeseničanom dve zmagi Na 14. srečanju slovenskih športnikov iz obmejnih dežel so Slovenijo zastopali Jeseničani, porabske Slovence športniki iz Monoštra, Korošce Slovenska športna zveza iz Celovca, Slovence iz Italije pa Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Jesenice, 17. junija - Skupno se je na Jesenicah zbralo blizu 200 športnikov in športnih delavcev. Začetek druženja je bil že v soboto, ko so se sestali športni funkcionarji Slovenije in treh sosednjih dežel, kjer živijo Slovenci, prisrčno dobrodošlico pa jim je izrekel tudi predsednik jeseniške občinske skupščine dr. Božidar Brudar, na pogovorih pa so sodelovali tudi predstavniki slovenskih vladnih ministrstev za šport in telesno kulturo. Dogovorili so se, da se morajo takšna druženja nadaljevati in jih kaže razširiti tudi na nekatere zimske športe. Nedelja je bila tekmovalni dan. Tekmovali so v odbojki, namiznem tenisu, rokometu in nogometu. Jeseničani so predstavljali Slovenijo. Nogometna ekipa je bila sestavljena iz no- gometašev Lesc, Bohinja, Jesenic in Britofa, rokometno ekipo so sestavljali najboljši roko-metaši z Osnovne šole Prežiho-vega Voranca in Centra srednjega usmerjenega izobraževanja, jeseniško odbojkarsko ekipo so sestavljala dekleta s Cen- Planinski izleti Kranj, 19. junija - Planinsko društvo Kranj vabi ljubitelje gor-ništva na zanimive planinske izlete. V soboto, 23. junija, bo organiziran izlet v Bohinjske gore, na Rodico in Črno prst, ki sta točki Slovenske planinske poti in Bohinjske planinske poti, Črna prst pa je tudi točka Gorenjske partizanske poti. Odhod iz Kranja bo z rednim avtobusom ob 6.40. Izletniki se bodo z žičnico povzpeli na vrh Vogla, nato pa jih bo pot vodila do Šije in po grebenu na Rodico (1962 metrov) in Črno prst (1844 metrov). Sestop bo do Bohinjske Bistrice. Hoje bo za okrog 7 ur. Potrebna je dobra planinska oprema, primerna vremenu, predvsem pa dobra obutev. V primeru slabega vremena, bo po dogovoru z izletniki, izbran drugi cilj, zato je zbor izletnikov 15 minut pred odhodom avtobusa. Izlet bosta vodila Slava Obradovič in Stanko DolenSek. Planinsko društvo Kranj in Planinsko društvo Viharnik pa organizirata med 4. in 10. avgustom planinski izlet v Švico. Predvidena sta dva vzpona: na Jungfrau (4158 metrov) in na Monch (4099 metrov). Prijave sprejema Planinsko društvo Kranj, Koroška 27, telefon 22-823, do 30. junija. Društvo daje tudi vsa potrebna pojasnila. Planinsko društvo Kranj, oziroma mladinski odsek, pa vabi na dvodnevni izlet na Krn. Odhod iz Kranja bo v soboto, 30. junija, ob 6.30 s kranjske avtobusne postaje z avtobusom za Bohinj. Izlet bo končan v nedeljo zvečer. Vsa pojasnila dajejo na sestankih mladinskega odseka vsako sredo ob 19. uri v sejni sobi Planinskega društva Kranj, Koroška 27. # J.Košnjek Šah Ravnik jeseniški prvak Jesenice, 15. junija - Jeseniško prvenstvo v hitropoteznem šahu za sezono 1989 - 1990 je končano. Obsegalo je deset mesečnih hitropoteznih turnirjev, od katerih jih je osem najboljših štelo za končno uvrstitev. Junija je bil zadnji turnir in med 24 šahisti sta si prvo mesto razdelila z 19 točkami Franc Ravnik in Pavel Po-ljanšek. Tretji je bil Cvetkov 18, četrti Lužnik 16,5, peti Subotič 16 itd. Jeseniški prvak je postal Franc Ravnik, ki je sodeloval na vseh desetih turnirjih in jih tudi vodil, osem najboljših uvrstitev pa mu je prineslo 74,5 točke. Drugi je bil Primož Kosmač z 62,5 točke, tretji je Franc Rodman, ki je na petih turnirjih zbral kar 47,5 točke, sledijo pa Lužnik 40,5, Cvetkov 35, Čamžič 31,25, Omanovič 29, Krničar 28,5, Konic 24,5, Dimitrijevič 19,83 itd. Na desetih turnirjih je igralo kar 57 Članov Šahovskega društva Jesenice, točke za uvrstitev med prvih deset pa je osvajalo 29 ša-histov. P. Kosmač Tek na Mohorja Jože Rogelj najhitrejši Jamnik, 9. junija - Klub maratoncev Mali vrh z Jamnika je priredil 13. tradicionalni tek na Mohorja. Sodelovalo je 69 tekačev, ki so bili razdeljeni v 7 starostnih skupin. Starejši so tekli na 7, pionirke in pionirji pa na 3 kilometre. Najdaljša proga je imela 430 metrov višinske razlike. Najhitrejši je bil Jože Rogelj (Litostroj) med moškimi od 30 do 45 let, ki je progo pretekel v 29 minutah in 7 sekundah, močno pa se mu je približal Matej Kordež (Triglav) med moškimi do 30 let, ki je za progo potreboval le tri sekunde več. Rezultati - pionirji: 1. Sandi Trpin (Hrušica), 2. Tadej Rodman (Mošnje), 3. Rok Šolar (Lesce); pionirke: 1. Irena Zavelci-na, 2. Katja Zupane (obe Podblica), 3. Barbara Tomše (Nemilje); ženske do 30 let: 1. Vida Bertoncelj (Triglav), 2. Lidija Golob (Bled), 3. Urša Hafner (Triglav); ženske nad 30 let: 1. Olga Grm (Lesce); moški do 30 let: 1. Matej Kordež (Triglav), 2. Metod Močnik (Kamnik), 3. Aleš Gros (Kokrica); moški od 30 do 45 let: 1. Jože Rogelj (Litostroj), 2. Marjan Berčič (Kranj), 3. Franc Kavčič (Klub maratoncev); moški nad 45 let: 1. Lojze Kovic (Medvode), 2. Peter Pajk (Strahinj), 3. Boris Ahac (Radovljica). J. Kikel tra srednjega usmerjenega izobraževanja, namiznoteniški ekipi pa sta bili sestavljeni iz igralk in igralcev Namiznoteni-škega kluba Jesenice. Slovesen zaključek srečanja je bil v športni dvorani Podme-žaklja, kjer so predsednik organizacijskega komiteja srečanja Srečko Strajnar, članica komiteja Albinca Sršen in predsednik ZTKO Slovenije podelili najboljšim pokale in kolajne. Predsednik ZTKO Jesenice Janez Štojs je povedal, da imajo taka srečanja športni, tekmovalni, družabni in spoznavni pomen. Upam, da so se vsi na Jesenicah lepo počutili, kar je za organizatorje največja nagrada in zadovoljstvo. Ivo Zor-čič, predsednik ZTKO Slovenije je bil zadovoljen, da so bile tudi letošnje igre v matični domovini. Namen, da se mladi zgodnje mladosti do starosti. Dr. Ludvik Druml, doma z Bistrice v Zilji, sicer odvetnik v Beljaku, vodja ekipe s Koroške, je pohvalil organizacijo, prav tako pa tudi vzdušje. Zal koroška ekipa ni bila popolna, ker ni bilo Selanov. Pričakuje, da bo prihodnje srečanje v Porabju, sami pa razmišljajo, da bi v Zahomcu organizirali Še zimsko srečanje s tekmovanjem v smučarskih skokih, tekih, sankanju ali veleslalomu. Še rezultati 14. srečanja. V odbojki je zmagalo Združenje slovenskih športnih društev iz Italije pred Jesenicami in Slovensko športno zvezo iz Celovca, v namiznem tenisu so bile med ženskami prve dekleta iz Italije pred Jesenicami, med fanti pa Jeseničani pred Italijani in Korošci, v rokometu je bilo prvo Porabje, drugi pa so bi- športniki družijo in da tudi tekmujejo, kar je konec koncev glavni smisel športa, je bil dosežen, šport je panoga, koristna za ljudi vseh starosti, od li Jeseničani, v nogometu pa so zmagali Jeseničani pred Slovenci iz Italije, Porabjem in nogometaši s Koroške. • J. KoŠ-njek, foto G. Šinik OD TEKME DO TEKME Nogometni turnir Rateče 90 - Smučarji tekači iz Rateč so organizirali pod planiškimi skakalnicami nogometni turnir Rateče 90. Turnirje bil brezhibno organiziran. Sodelovalo je 11 moštev: SD Rateče, Zrenjanin, Borsalino, TO Jesenice, Mojstrana, Mor-sas, Eat Burek Ordie, Planica, Kamerun, Legat - Šobec in ekipa 92. Pokrovitelj turnirja je bilo ŠD Rateče Planica, tekme pa je sodil priznani sodnik Janez Lovše iz Kranjske gore. Zmagovalno moštvo je prejelo kipec nogometaša. Najboljši igralec in strelec je bil Darko Tarman (TO Jesenice), najboljši vratar pa Sašo Klin-cov (SD Rateče). Zmagala je ekipa Borsalino pred TO Jesenice, Legat Šobec in SD Rateče. l Kerštan Uspeh mladih gorenjskih motokrosistov - Pretekli teden je bila v Lenartu dirka za državno prvenstvo v motokrosu ta kategorijo 125 ccm. Edini z Gorenjske je dirkal Aleš Kunčič (AMD Tržič), ki je bil šesti, bil pa bi lahko še boljši, vendar mu je V zadnjem krogu druge vožnje spustila zračnica. V Brežicah pa je bila dirka pionirjev. Trije Gorenjci so nastopili v kategoriji 80 ccm z menjalnikom. Robert Goleš (AMD Tržič) je zmagal, Aleš Rozman pa je bil četrti, 16. pa je bil Mitja Kavčič iz Škofje Loke, ki vozi za AMD Kranj. M Jenko,e Tržiško tekmovanje v biljardu - Tržiški ljubitelji biljarda se največ zbirajo v Kava baru Slovenija. Na kvalifikacijskih turnirjih je bilo izbranih osem najboljših, ki so igrali finale, vsak z vsakim. Končni vrstni red je naslednji: Andrej Pogačnik 15, Anton Zavrl 13, Aleš Štrukelj 11, Matjaž Brezar 10 itd. J 3 J. Kikel V Sebenjah je skakalcem nagajalo vreme Na večji skakalnici v nedeljo Sebenje, 15. junija - Tržiški smučarski skakalci so pretekli vikend načrtovali tekmovanje za 1. pokal Tržiča v skokih na 40 in 50 metrskih plastičnih skakalnicah v Sebenjah. Zaradi slabega vremena so lahko tekmovali le pionirji, bilo jih je 87, in še ti so lahko opravili le skoke v poskusni seriji in eno serijo za konkurenco. Med mlajšimi pionirji so bili rezultati naslednji: 1. Tadej Žvikart (Triglav), 2. Rolando Kaligaro (ve-lenje), 3. Boštjan Vidersnik (Fužinar), 4. Uroš Rakovec in Go-razd Bertoncelj (oba Triglav). Med starejšimi pionirji pa so bili najboljši: 1. Matija Stegnar in Jaka Grosar (oba Tržič), 3. Primož Peterka (Termit Moravče), 4. Igor Cuznar, 5. Robert Janežič (oba Triglav). Organizatorji so se odločili, da bo tekmovanje mladincev in članov na večji skakalnici v nedeljo, 24. junija, ob 16. uri. Pričakovati je nastop vseh najboljših mladincev, pa tudi nekaterih članov državne reprezentance. Na sporedu bo tudi načrtovani družabni del s srečelovom. J.Kikel Torek, 19. junija 1990 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠ NJE K 11. STRAN (GLAS Jubilejna dirka na Grobniku v znamenju nesreč Veliko gledalcev in malo presenečenj Ljubitelji hitrosti in motociklizma so konec tedna na avtomotodromu na Reki spremljali letošnjo sedmo dirko za svetovno prvenstvo. Reka,17. junija -Dirka za 40. veliko nagrado Jugoslavije, največjo niotociklistično prireditev pri nas, je minuli konec tedna privabila B* avtomotodrom na Grobniško polje več kot 100 tisoč ljubiteljev tega atraktivnega športa. Žal je bila nedeljska tekma v znamenju Padcev in poškodb, zato je bilo tudi več prekinitev in skrajšanj dirk. 2e petkove in sobotne kvalifikacije so prinesle nekaj presenečenj, posebej v razredu do 125 ccm, kjer je bilo zlasti veliko dobrih tekmovalcev. Med njimi sta bila tudi Janez Pintar P Zdravko Matulja, ki imata med Jugoslovani edina pravico nastopati na dirkah za svetovno prvenstvo. Ko smo pred nedeljsko tekmo obiskali Kranjčana Janeza Pintarja v boksih, je že pospravljal motor. "Na prejšnji dirki v Salzbur-gringu sem prvič nastopil v letošnjem tekmovanju za svetovni pokal in se kvalificiral. Na startu je padal dež in odločil sem se za dežne gume, kar pa se je kasneje, ko je bila steza suha, izkazalo za napako in moral sem odstopiti. Vedel sem, da bo na Grobniku več te-žav s kvalifikacijami, saj lahko fečem, da to dirkališče zame ni bilo nikoli srečno. Če sem vozil dobro je odpovedal motor, če sem se boril sem padel... Letos sem prvič vozil v četrtek in dosegel 14 čas, nato pa sem imel težave z gumami, ki jih ni bilo moč dobiti, pa težave z amorti-2erji. Lahko rečem, da je motor Pri novem motociklu dober, za Pripravo na dirke pa sem vanj vložil veliko denarja. Prav zato mi je težko razmišljati, da bi se Poslovil od dirkanja, čeprav je vedno težje najti sponzorje, tako da sem letos večina odvisen •e od svojega denarja", je povedal Janez Pintar, ki je v kvalifikacijah zasedel 38. mesto in se ni uvrstil na tekmo. Janez Pintar je, skupaj z bratrancem Edvinom, že pripravljal moto-cikel za novo dirko, foto: V. Stanovnik Grobniška steza je med najatraktivnejšimi pa tudi najnevarnejšimi na svetu. Tako je v nedeljski dirki v razredu do 125 ccm med našimi nastopil le Zdravko Matulja, ki se je po dobri vožnji uvrstil na 20 mesto z majhnim zaostankom (manj kot tri sekunde) za zmagovalcem. Sicer pa se je tekmovanje začelo s padcem, v katerega se je zapletlo kar sedem dirkačev, med njimi tudi nekaj najboljših. Po prekinitvi tekme so prireditelji hoteli najprej izpeljati dirko v razredu do 500 ccm, saj je bil napovedan evrovizijski prenos. Tekmovalci iz razreda do 125 ccm pa so protestno sedli na start in organizatorji so se odločili, da dirko kljub vsemu začnejo motoristi najlažjega razreda. Na koncu je zmagal Štefan Prain s Hondo Lanson, kar je njegova prva zmaga na tekmi za svetovni pokal. V povprečju je vozil več kot 150 km na uro, razlika med drugouvrščenim (Capriossi iz Italije) pa je bila le trideset tisočink sekunde. V tako imenovenem "kraljevskem razredu" do 500 ccm, je nastopilo le šestnajst tekmovalcev, saj so mnogi poškodovani. Spet je bilo nekaj padcev, najhuje pa jo je skupil znani Španec Pons, ki so ga prepeljali v reško bolnišnico. Po tekmi je zmagovalec, Američan Way-ne Rainev povedal: "Zelo me je motilo prelaganje starta, saj so organizatorji dvakrat spremenili odločitev, pa tudi s spolzko stezo nisem bil zadovoljen. Tudi tukajšnja proga mi ni všeč, saj je precej nevarna." Bolj zadovoljen je bil po tekmi drugouvrščeni v razredu do 250 ccm, Američan John Kocinski, ki vodi v skupni uvrstitvi v svetovnem pokalu v svojem razredu. Kljub poškodbi je namreč vozil izvrstno in spet potrdil, da je "mali John", kot mu pravijo v ekipi, med najbolje pripravljenimi in naj-pogumnejšimi tekmovalci v svetovnem pokalu. Prvi v razredu do 250 ccm je bil Španec Carduz, treji pa VVimmer iz ZRN. Posebna atrakcija za številne gledalce je bil nastop priko-ličarjev, kjer sta po pričakovanjih zmagala tekmovalca s številko 3 Michel in Birchal pred Streurjem in in Hassom. Tudi ti tekmovalci so dosegali povprečno hitrost skoraj 160 km na uro. Najhitrejši na dirki pa so bili seveda tekmovalci v najmočnejšem razredu do 500 ccm, kjer je Rainev v povprečju vozil kar 166,097 km na uro. • V. Stanovnik Živahno v kranjskem športnem parku Plezalni spektakl in plavalni miting Rimska sezona v kranjskih športnih objektih je kontna, začenja pa se letna, ki bo obsegala kopico zanimivih in kakovostnih športnih in družabnih prireditev. Kranj, 18. junija - Zimsko sezono smo v kranjskih športnih °bjektih uspešno končali, poudarja Borut Farčnik, vodja kranjske ^veze telesnokulturnih organizacij. Zimski bazen je bil stalno Poln, ni bilo nobene poškodbe, nobene utopitve, kljub temu da Se je plavalnih tečajev udeležilo 1030 otrok, od katerih jih je 43 °dstotkov splavalo. Plavalna akcija traja že nekaj let, vedno bolj Pa se kaže, da je mali zimski bazen ni več primeren in je skrajni ^as, da Kranj dobi novega, zimskega, olimpijskega. Stalno zasedena je bila dvorana na Planini, odprta od 7. do 23. ure. Vedno ??}} žgoč problem pa je streha. Živahno je bilo tudi na Pokljuki, Kljub slabi zimi. Organizirani so bili tečaji smučanja, pa šole v naravi, na katere so še posebej radi hodili otroci s Primorske. Športni park je že zaživel v letni vsebini. Kopališče je uporno že od 20. aprila dalje, žal za kopanje vreme še ni primerno, "^opališče bo odprto do 15. septembra, stadion pa je normalno °dprt in vzdrževan. w Že ta in prihodnji teden so v Kranju na sporedu zanimive sPortne in družabne prireditve. V petek, 22. junija, ob 20. uri bo na letnem kopališču nastop najboljših jugoslovanskih športnih plesalcev na umetni steni. Pn organizaciji prireditve pomaga kranj-ZTKO tudi alpinistični as Tomo Česen, ki sicer ne bo nasto-H8'. sodelovalo pa bo 10 najboljših jugoslovanskih plezalcev in 5 najboljših plezalk. YU ROČK MASTER, kot se bo prireditev nienovala, se bo začela že pol ure prej, ko bodo obiskovalci lah-*° preizkusili svoje znanje v plezanju, za popestritev pa bo po- krbela plesna skupina. V četrtek, 21. junija, ob 9. uri se bo začela na kranjskem sta-°(°nu tradicionalna CICIBANIADA, srečanje kranjskih cicibanov v športnih in družabnih igrah. Če bo slabo vreme, bo priredi- ev v dvorani na Planini. 30. junija in 1. julija pa bo v okviru tradicionalnega medna- odnega plavalnega mitinga Dan borca na bazenu organizirala ^ranjska noč. V soboto ob 15. uri bo glasbeni nastop, ob 17. uri astop Moped Showa v okviru akcije Razgibajmo življenje, ob j. • uri bo plavalni miting, nato pa se bodo predstavili znani ^"anjčani in kranjski športniki, ansambel z južnoameriško glas- °» organiziran pa bo izredno bogat srečelov. ». V bogat kranjski športni program se vključujejo tudi kegljači J^gtjaškega kluba Triglav iz Kranja. V petek, 22. aprila, ob 20. .r' se bo začela na parkirišču pred kegljiščem kegljaška veselica. ^.a Prireditvi z bogatim srečelovom, za zabavo bo igral ansambel 'Pa, bosta sodelovala tudi svetovna kegljaška prvaka Albin Ju-nČič in Boris Urbane ter njun trener Franc Belcijan. • J. Košnjek Uspeh kranjskih kegljačic Kranj, 18. junija - Kegljačice kranjskega Triglava so dosegle nov velik uspeh. Po osvojitvi prvaka Slovenije in pokalnega prvaka so se konec preteklega teda uvrstile med štiri najboljša jugoslovanska moštva v pokalnem tekmovanju. Največjega tekmeca Avto Hrvatske so Kranjčanke premagale z 2414 : 2326. Za Triglav so igrale Cej 404, Zaje 409, Fleischman 393, Pire 416, Glivar 374 in Zore 437. Kranjčanke so v polfinalu, med štirimi najboljšimi v Jugoslaviji. • J. K. Teden skokov na Gorenji Savi Kranj, 18. junija — V četrtek, 21. junija, se bo v novem smučarskem skakalnem centru na Gorenji Savi začel tradicionalni mednarodni teden skokov. Pomerilo se bo več kot 300 skakalcev od cicibanov do članov. Poleg naših skakalcev bodo nastopili še tekmovalci iz Čehoslovaške, Avstrije, ZRN, Italije, Španije in Madžarske. Vsak dan se bo začelo tekmovanje ob 17. uri. Spored pa je naslednji: v četrtek, 21. junija, bodo tekmovali začetniki in pionirji do 9 let na 12-m skakalnici ter pionirji do 11 let na 22-m skakalnici, v petek, 22. junija, se bodo srečali pionirji do 13 in do 15 let na 45-m skakalnici. Osrednja prireditev pa bo v soboto, 23. junija, s tekmovanjem članov in mladincev na 65-m skakalnici. Tekmovanja v skokih pa bodo v soboto zaključili s kulturno-zabavno prireditvijo Kresno-smučarsko nočjo. J. Javornik Kranjčani proti prvi ligi Kranj, 17. junija - Konec tedna sta bili v Kranju dve tekmi tenisa-čev v 2. zvezni ligi. Domača ekipa Triglava je na obeh tekmah, tako z ekipo Olimpije iz Ljubljane kot z ekipo Pečin iz Rijeke, zmagala z najvišjim možnim rezultatom 9 : 0. Rezultati - Triglav Kranj : Pečine Rijeka - Por : Mikšić (6:0, 6:1), Janškovec : Čebinac (2:6, 6:2, 6:0), Klevišar : Jakovič (6:2, 6:3), Stare : Marovič B.(6:l, 6:1 ), Urh : Čarija (6:1, 6:2), Mulej : Ma-rovič K. (6:3,6:3)- dvojice - Janškovec, Por : Mikšič, Jakovič (6:2, 6:0) Rezultati - Triglav Kranj : Olimpija Ljubljana - Por : Stražar (4:6,6:1,6:2), Janškovec : Tomovič (6:4,2:6,6:3), Klevišar : Filipič (6:1, 6:2), Stare : Habjan (6:1, 6:3), Urh : Turk (6:1, 6:1), Kavčič : Gornik (6:3, 6:0) - pari - Por, Janškovec : Stražar, Filipčič (7:6, 6:2), Stare, Mulej : Tomovič, Habjan (7 : 6, 6 : 2), Kavčič, Urh : Turk, Gornik (6:1,6:0). Tenisače Triglava do konca lige taka še tekma z ekipo ljubljanskega Slovana, ki je tudi še neporažena v 2. zvezni ligi. V primeru zmage bodo za uvrstitev v 1. zvezno ligo igrali še z zadnje uvrščenim iz 1. zvezne lige (Branik iz Maribora). Kot napoveduje Mirko Janškovec, tehnični vodja ekipe Triglava, glede na dobro igro tekmovalcev zanesljivo pričakujejo uvrstitev v 1. zvezno ligo. • V. Stanovnik ZAVOD MATEVŽA LANGUSA p.o. KAMNA GORICA Zavod Matevža Langusa Kamna gorica razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa: RAVNATELJA in POMOČNIKA RAVNATELJA. Pogoji: — višja ali visoka izobrazba smeri DPO, — opravljen strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj z mentalno prizadetimi otroki, imeti mora organizacijske in druge sposobnosti za vodenje. Mandatna doba traja 4 leta. Pričetek dela najkasneje s 1. 9. 1990. Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev in življenjepisa z opisom dosedanjega dela, naj kandidati priložijo še smernice za delo in razvoj zavoda. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod Matevža Langusa Kamna gorica -za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. OBVESTILO HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO o.sub.o., KRANJ Obvešča cenjene varčevalce in vse druge občane, da ugodno obrestujemo vloženi denar in sicer po 23 % letno za vloge na vpogled. Obresti pripisujemo vsake 3 mesece. HKS ima stoletno tradicijo v hranilništvu, zato je denar v njej varno in donosno naložen. Svoje prihranke lahko polagate na vseh naših blagajnah, ki so: v Kranju, Cesta JLA 2, tel.: 21-939, 27-485. v Lescah, Rožna dolina 50, TOK Radovljica, tel.: 75-253, 75-663, na Bledu, KZ Bled, tel.: 77-425, 78-388, v Kr. Gori, v Zadružni blagajni,,tel.: 88-208. V naši HKS lahko varčuje sleherni občan. Na naših blagajnah boste deležni kvalitetnega finančnega servisa brez dolgih vrst. 1 Večji dvig denarja, prosimo, najavite po telefonu, kjer boste dvigali. V Ljubljani z našo knjižico lahko dvigate na Zadružni hranilnici, Miklošičeva 4. Za varčevanje se priporočamo' G3Zi Mercator - Kmetijstvo Kranj, d.o.o. Begunjska c. 5. 64000 Kranj oglaša prosta dela in naloge VODENJE ŽIVINOREJSKE TEHNOLOGIJE na obratu Sorsko polje Posebni pogoji: VIL ali VI. stopnja biotehnične fakultete - smer živinoreja, 2 leti delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge je določeno 3 mesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mercator - kmetijstvo Kranj, d.o.o., Begunjska c. 5, Kranj, v 8 dneh po objavi. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Titov trg 6 Razpisujemo prosto delovno mesto MIZARJA s V. stopnjo strokovne izobrazbe in 10 leti delovnih izkušenj Od kandidatov pričakujemo, da sprejemajo delovne pogoje v gledališču in čutijo veselje do dela v umetniški ustanovi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov gledališča (za razpisno komisijo). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 1. 9. 1990 in poskusnim delom 90 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za vložitev prošenj. GORENJSKA LEKARNA p.o. KRANJ Gosposvetska 12 64000 Kranj GZD Gorenjska lekarna p.o. Kranj, komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let: ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V LEKARNI ŠKOFJA LOKA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima VII/1 zahtevnostno stopnjo VIP farmacije - dipl. ing. farmacije, — da ima opravljen strokovni izpit — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj kandidati pošljejo v zaprtih kuvertah v roku 15 dni na naslov: GZC Gorenjska lekarna Kranj, 64000 Kranj, Gosposvetska 12 za razpis. O izidu razpisa bomo kandidata obvestili v 30 dneh po izbiri. RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Kako radi bi včasih skočili preko domačih plotov v tuje zelnike in pogreli kakšno tujo godljo! Recimo srbske pozicijske kroge kontra opoziciji, ki se zbira na mitingih, zažiga Milo-ševičeve slike in zanalašč sili pod policijske pendreke. Pa združitev komunistov in socialistov, da zdaj vsi trpijo: socialisti, ki nočejo biti komunisti in komunisti, ki so kar čez noč socialisti. Konec koncev se jim prej ali slej obeta parlamentarizem našega tipa. Potlej šele bodo videli, kakšnih umotvorov je sposobna demokracija, če nima tradicije in če izbruhne kar tako, ker po sili razmer pač mora. Ko bodo dobili parlament, jim še v cirkus več ne bo treba, saj bo ob vsakokratnem zasedanju parlamenta zanesljivo kakšna cirkuška točka, tako da so s humorjem in satiro za nedoločen čas izvrstno preskrbljeni. Vladajoča slovenska demoskracija je oni dan ustrelila tako kapitalnega kozla, da je demokratična javnost planila na noge. Mirovni pakt o devetdesetih dneh tolerance do vladnih spotikov in kik-sov smo vsi mislili upoštevati Nihče ni obešal na farni zvon, da je bila naša vlada izvoljena BREZ PROGRAMA, kar je SVETOVNI UNIKUM. Nihče se pošteno ne spotakne ob svetovni čudež, da je namreč v slovenskem parlamentu v nekaj primerkih združena zakonodajna in izvršilna oblast Se pravi: minister je hkrati tudi poslanec. Kaj to pomeni? To pomeni, da gospod minister zjutraj pride na šiht in na svojem ministrstvu pripravi gradiva za gospode poslance. Nato jim popoldne tvarino razloži, sede v poslansko klop in o svoji tvarini GLASUJE. Če se zadeva NE SPREJME, lahko potem celo noč grunta, kako je bil glasoval Znabiti, da je pozabil dvigniti roko. In tako si je sam pljunil v skledo in se lahko sam sebe potegne za ušesa: Ti lumpek ti, zakaj pa ne glasuješ za TEMA TEDNA L0K0STRELCI SVOJO zadevo? Ce pa se material sprejme, je lahko več kot »kontent«. Ah, fino je bil glasoval in zdaj lahko predmetno zadevo, ki jo je bil predlagal in o kateri je tako srečno glasoval, tudi izvršuje... Demokracija na kvadrat! Zdaj pa h kozlu, ki ki je oni dan tako neslavno obležal sredi ljubljanske skupščine. V parlamentu so preprosto vzeli besedo poslancu, ki se je najprej opravičil, da bo govoril v srbohrvatskem jeziku, nato pa neprevidno v svojem lastnem jeziku govor tudi nadaljeval.. Jok, brate! Jejhata, jejhata, kako so iz vrst demokracije skočili na noge! Kazno je bilo, da so jim strašno manjkala sveža jajca, da bi pociljali v tarčo. Zato, ker je bila tarča presenečeno tiho in ker so ji že odvzeli pravico do govora v lastnem jeziku, so jezljivi lovci odnehali. Tako. Sredi civilizirane, evropske Ljubljane se govori slovensko. V redu. Vsi smo za narodovo samozavest, ne pa tudi za napadalnost, za histerijo in zanosno sentimentalnost, čeprav se poraja iz obrambnih pozicij in v skladu s slovensko ogroženostjo, čemu tolikšna vihra in ihta, komu je potrebna tako neznosna radikalnost? Če v tej presneti skupščini nimajo prevajalcev, potem naj si govore v neslovenskem jeziku pripišejo za uh, kajti tudi v slovenskem parlamentu se lahko govori neslovensko. V vseh jezikih in narečjih tega sveta, če smo natančni. V maniri izkazane radikalnosti (da ne rečemo kaj drugega), lahko pričakujemo, da ne bodo slavnih sej slovenskega parlamenta poslej spremljali le novinarji, ampak bo ob udarcu na gong planilo na delovna mesta tudi kakšnih tristopetdeset prevajalcev. Za vsak primer. Tako ne bo treba v skupščino s cekarji paradižnika in svežih jajc, kajti nikdar ne veš, kdaj se pojavi kakšen tip, ki bo zataval za skupščinski mikrofon in spregovoril v - khoisanščini. Naj tvegamo svetovno sramoto, ko ga bodo popadli naši poslanski lokostrelci? Zamislite si, da pride v Ljubljano kakšen zafrkantski japonski kulturnik in izve, na kakšnem finančnem minimumu je naša kultura. In zdrvi v parlament: »U-vi no o-ku-ja ma ke-fu-ko-e-te..A-sa-kiju-me mi-šije-hi mo se su.« Če mu ne bodo ob prvih zlogih vzeli besede, ga bodo pa linčali po prevodu. Kajti pesmica govori o blaženosti nirvane, o zmagi duha nad materijo. Na kaj boste pesmico aplicirali, je vaš problem, prevod pa se glasi: »Sonce vsake večeri v zaton se sklanja, naj vam sen večnosti ne vznemirja spanja...« • D. Sedej PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA. PRIJAZNA DEŽELA .VA S0SĆN1 STRANI ALT NE VEDNO ANICA ZAPLOTNIK "Pojdite enkrat nakupovat na delikatesni oddelek marketa Živil Grintovec na Planini 3, blizu Trga Rivoli v Kranju, prosim. Tako prijazna dekleta so tam, da bi jim jaz dala nagelj za prijaznost," nas je skoraj rotila novonaseljena Kranj-čanka v tem koncu Planine. "Take prijaznosti resnično ne najdeš, v družbenem sektorju prav gotovo ne. Tu se res počutiš stranka, ki se ji posebej posvetijo." Našli smo prodajalko, ki bi ji brez dvoma šel nagelj za prijaznost. To je Anica Zaplotnik, doma iz Šenčurja. V marketu Grintovec kranjskih Živil prodaja dve leti, prej pa je bila z družino v Nemčiji, kjer je bila tudi prodajalka. Prijaznosti in pozornosti do strank se je prav gotovo navzela v tujini, kjer je kupec resnično kralj, toda prijaznost ima Anica tudi prirojeno. Ko se vam bodreče nasmehne za svojim pultom in povpraša po željah, se ne po-smeje le obraz, nasmehnejo se tudi oči. Tega se pa ne da priučiti. "Naravnost uživam, da lahko postrežem z dobrim, prav s tistim, kar si stranka želi. Kako zelo je pomembno, da je ponudba bogata, da smo dobro založeni! Na mojem oddelku -delim ga s Stanjo Biserčič, ki je prav tako zelo prijazna - poleg vseh delikates in sirov dobite tudi bogato izbiro slaščic iz Zmajčkovega butika, naročite lahko celo torto, odlične so slaščice iz marcipana, nekaj imamo tudi iz uvoza, n.pr. mehke sire. Zahvala gre naši poslo-vodkinji Francki Pucelj, ki skrbi za vso to založenost in vpliva na homogenost kolektiva. Vsi se zavedamo, da so časi težki, da je denarja malo, da se je treba pri prodaji pošteno potruditi. Morda smo me še bolj kot stranke vesele, kadar lahko kakšno blago ponudimo ceneje. Trenutno imamo cenejša sira "jošt" in kranjsko gaudo. Je pa res, da je pri nas kultura prodaje ponekod še zelo nizka. Prijaznost bi morala biti povsod tolikšna, da človek ne bi takoj občutil, ali je prišel v zasebno ali družbeno podjetje." • D. Dolenc Velika razstava in paša za oči v Kranju Več kot tisoč štirinožnih prijateljev iz 13 evropskih držav na četrti mednarodni razstavi v Savskem logu. Kranj, 17. junija - Na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju je bila minulo soboto in nedeljo že četrtič velika mednarodna razstava psov vseh pasem. Ob 10-letnici obstajanja in uspešnega delovanja jo je tudi tokrat organiziralo Kinološko društvo Naklo. Letošnja prireditev je bila največja do zdaj in med največjimi tovrstnimi v Sloveniji. Od prijavljenih blizu 1300 psov 153 različnih pasem iz 13 evropskih držav se je je udeležilo več kot tisoč lastnikov štirinožnih prijateljev. Celo s Finske so prišli. Za lastnike je bila prireditev pomembna zaradi ocenjevanja oziroma potrjevanja lepote in sposobnosti njihovih varovancev in prijateljev, predstavnikov te ali one vrste. Za ljubitelje štirinožnih prijateljev pa prava paša za oči. In slednjih, ljubiteljev psov, starejših in predvsem najmlajših, v soboto in nedeljo v Savskem logu res ni manjkalo. Najbolj zanimivo je bilo seveda oba dneva med 13. in 14. uro, ko je bil na programu nastop šolanih psov in po ocenjevanju, med 16. in 17. uro, ko so se med obema prireditvenima halama na sejemskem prostoru predstavili najlepši, ki so dobili najvišja priznanja sodnikov na tej prireditvi. Priznanje za organizacijo te velike in zahtevne prireditve pa oba dneva zasluži tudi prireditelj - Kinološko društvo Naklo. • A. Ž., slike G. Šinik Male gorenjske vasi Mevkuš Piše: D. Dolenc Radovna bo gnala male elektrarne Že včasih so se tod ljudje dobro zavedali, kako dragocen je vodni tok. Na Radovni so se vrstili mlini in žage. V dolini Radovne je bila Psnakova žaga, sledil je Klemenakov mlin, Lipnikarjeva žaga, hidrocentrala železarne, ki še vedno dela, v Krnici sta bila Žagarjeva žaga in mlin, v Grabčah Mlinarjev mlin in žaga, Mihova kovačija in mlin, pri Kapniku sta bila žaga in kovačija, v Mevkušu sta bila mlin in žaga in zvonce so delali. V Grabnu, to je v Sp. Gorjah, je bila Zvanova žaga, Rokov mlin, žaga je bila tudi na Leskoškovi domačiji, tam, kjer so zdaj Vezenine, so delali lesene škatlice za zdravilne maže. Za Komarjev mlin pravijo, da so ga s fižolom zgradili. Italijanom so fižol prodajali, za izkupiček pa zgradili mlin. 1826. leta so ga postavili in delal je več kot sto let. Mlina ni več, kamni - "pajkli" so pa še. Le žaga še dela, mladi gospodar Viktor Komar pa se pripravlja na izgradnjo male vodne elektrarne na Radovni. Kaže, da bo Radovna poganjala kar nekaj elektrarn: v Grabčah že obratuje hidroelektrarna Ro- mana Pogačarja, v izgradnji sta Kunšičeva in Strojeva, Kleme-nakova v Zgornji Radovni že dela, v Vintgarju jo dela Ogri-sov Kristel. Kar spodbudno je vse skupaj. Je pa to silno draga Komarjeva Francka je tista gospodinja iz Mevkuša, ki nam je svoj čas pošiljala v objavo odlične domače recepte. - Foto: D. D. gradnja in družba bi morala imeti več posluha za pomoč ljudem pri takšnih investicijah. Prej bi bilo zgrajeno, prej bi se vodni kilovati stekali v električno omrežje, manj bi plini iz termoelektrarn onesnaževali zrak. Prijetno smo poklepetali pri Komarjevih spodaj ob vodi. Kar nekaj stopinj hladneje je tu doli, kot zgoraj v vasi. Nekaj hladnih večerov je bilo tistikrat in Komarjevi mami Francki je na zelniku ob vodi požgalo krompir in fižol. Krompir se bo obrasel, fižol bo pa kar populila. Francka je tista gospodinja, ki nam je svoj čas poslala nekaj pristnih gorenjskih receptov. Saj se spomnite smeta-nikov, kajne. Veliki panji, krapičl, pršički Še k Prešernovi Jerici moram v zgornji konec vasi, tja, kjer imajo Mevkšani polja in antene. Na vrh Kopane. Ko so prišli v vas prvi televizorji, niso mogli gledati nobenega programa, ker so bili tako v grabnu. Ni vleklo pa ni vleklo. Z ene strani je ovirala Višelnica, z druge Kopana. Potem so se znašli in vsaka hiša iz spodnjega konca ima danes svojo anteno na vrhu Kopane. Na robu polja ima hišico in čebelnjak Prešernova Jerica. Čebele je imel prej mož Jakob, po njegovi smrti se pa sama ubada z njimi, en sorodnik ji pomaga. Šestdeset let je bil njen mož čebelar, dolgo let sta živela v Hercegovini. Jakob je bil namreč gozdarski tehnik in nadzornik dvorskega lovišča v Hercegovini. Osem let sta živela v Divoj Grabovici in Jabla- nici.. Pred vojno in med njo. Doživela sta bitko za Neretvo in vse njene strahote. Tudi njima četniki niso prizanesli. Jeri- Prešernova Jerica se še vedno ubada z moževimi čebelami. Težko se bo ločila od njih. - Foto: D.D. Cerkvica Sv. Miklavža ima svojo zgodovino: prvotno je bila kapela, zgraditi pa jo je dal neki grof, ki je hodil na lov v te kraje in ga je tu napadel medved. Na smreko mu je ušel in se rešil, na tem mestu pa je dal sezidati kapelo. Izpod cerkvice teče voda, domačini ji pravijo Miklavžova voda, ki nikoli ne presahne. -Foto: D. D. ca že vse življenje nosi posledice tistih let: ima poškodovano hrbtenico. Čebele sta imela tudi ob Neretvi. Jerica se je vedno pomalem jezila zaradi čebel, kajti iz leta v leto bolj so postajale breme, za starega člo- veka pa še posebej. A je bil mož tako navezan nanje, vedno je pravil, da bodo čebele njegovo zadnje delo. Tretje leto teče, kar ga ni, in zdaj se Jerica n« more ločiti od njih. Deset velikih panjev ima še, 3 "krapiče' in 3 "pršičke". Preveliko breme zanjo, ki bo julija imela Že osemdest let. A je tudi ona tako navezana nanje. Vse jo spominja moža, klopica tamle v kotu, kjer je posedal in opazoval čebelje roje, topilnik voska na robu njive. Sam se ga je domislil, preproste naprave, da vosek iz starega satja ni treba kuhati. Sat enostavno položi* postrani pod steklo, morda v kotu 45 stopinj, da se sonce dobro upre vanj, vosek se topi »n steka spodaj v žlebiček. Škoda, da je bila že skoraj tema in gO' spe Jerici se je mudilo. Zaninii' va žena je in vem, da bi toliko imela povedati iz svojih hercegovskih let. Pa kdaj drugič. Naj zapišem le še to, da Mevkšani posebnih želja nim*' jo. Vodo imajo dobro, iz Budna, cerkev, šolo, gasilce in trgovino imajo v Zg. Gorjah, le telefon tako težko čakajo. 199»-naj bi jim zapel. Prvi obrok m že plačali, bo pa drag, pravij0 da kar okrog 3000 DEM. Zaenkrat imajo telefon rešen z javno govorilnico na trgovini in °a pošti. Kdaj kasneje se bod° morda odločili celo za kabel' sko televizijo, pa ne bo treba več tistih osemmetrskih konzo' na vrhu Kopane... KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Kmetje ponujajo mleko od vrat do vrat Prepovedano mleko v kanglicah ranj, 18. junija - Nekateri primestni kmetje so pri ponudbi mleka "orali nenavadno pot. Mleko pripeljejo v gosto blokovno naselje na Janino, Vodovodni stolp, Šorlijevo naselje in ga tako rekoč s kan-SHcami prodajajo od vrat do vrat. Kupci so zadovoljni, saj za liter (*kšnega mleka odštejejo 6 dinarjev, medtem ko v trgovini stane 8,20 dinarja (v kartonski embalaži). Več kot zadovoljni so tudi '""etje, ki pri litru zaslužijo 2,50 dinarja. Toliko bo namreč znašata povprečna odkupna cena za junij v kranjski mlekarni, ki jo vrh taga dobijo poplačano s časovnim zamikom. Kompenzacije in republiške premije k tej ceni prispevajo še približno dinar. Jasno je torej, da kmetje ne Prodajajo mleka meščanom v kanglicah zato, ker bi jim tako radi ustregli. Kmečka iznajdljivost pač ve, kako in kje se pride do boljšega zaslužka, čeprav Se s tem kršijo pravila. »Prodaja živil zunaj poslovah prostorov je prepovedana. Kazen tega imamo v kranjski °hčini predpis, po katerem se ne Sn*e prodajati nepasteriziranega ^leka,« pravi veterinarski inšpektor Roman Grandič. »Rastnem kmete, da na tak način sllušajo omiliti velik razkorak toed odkupno ceno mlekarne in ceno litra mleka v trgovini, še °°lj razumem ljudi, ki so v finančni stiski veseli mleka za 6 dinarjev. Vendar so pravila za to> da se spoštujejo, čeprav se ve»sih zdijo neživljenjska. Po- dobno kot z mlekom se dogaja s črnimi zakoli. Razlog je v cenovnih nesorazmerjih oziroma dvojnih merilih; ena veljajo za kmete, ki prodajajo na črno in ta cena ni obremenjena z nobenimi prispevki in dajatvami, druga za mlekarje oziroma mesarje, ki nosijo tudi visoko breme družbene nadgradnje in morajo spoštovati higienske predpise.« Dokler bo tako, bo mleko odtekalo po nedovoljenih kanalih in nobena inšpekcija, čeprav bi se trudila, tega ne bo mogla povsem preprečiti. Toliko manj, ker gre pri vsej stvari tudi za socialno vprašanje ljudi, ki ga kupujejo in bi inšpektorja prej kamenjali, kot ga poslušali. Kot je dejal komandir posta- ^ed planinsko sezono Kako ob zeleni meji V katerih delih mejnega pasu je dovoljeno gibanje rez Posebnega dovoljenja in kje so planinska prehodna mesta. ^ranj, 18. junija - Planinska sezona je pred vrati. Hribolazcem, ki J'h bodo poti vodile v pasove t.i. zelene meje med Jugoslavijo in republikama Italijo ter Avstrijo, bo gotovo dobrodošel vodnik o tem, Ihx*tere Prede,e (na Gorenjskem) smejo brez posebnega dovoljenja "vinskega organa za notranje zadeve (pristojnost po kraju stalnega prebivališča) in kje v planinah lahko prestopijo mejo z veljavnim Potnim listom ali obmejno prepustnico. • . Jugoslovanski državljani in tujci se lahko brez dovoljenja mudi-{° 'n gibajo od ene ure pred sončnim vzhodom do ene ure po soncem zahodu v delih mejnega pasu na državni meji z republiko Itali-|° na območju Mangarta od Kotovega sedla (kota 2124) po zaznamo-an-i stezi, ki pelje na Vevnico (trigonometer 2359) in po novi planin-*' cesti do vrha Mangarta; v delih mejnega pasu na državni meji z ePubliko Avstrijo na območju Golice po zaznamovani stezi od Suhe-|a sedla do Jeklega sedla do vrha Golice (trigonometer 1834 in kote j na območju Zelenice-Stola od planinskega doma na Zelenici 0 mejne črte pri koti 1704 in od planinskega doma na Zelenico po aznamovani stezi čez kamniti predel na južnem pobočju Visoke vr-laee in Nemški vrh. . V delih mejnega pasu se lahko državljani Jugoslavije - člani pla-o'nskih društev gibajo in mudijo s planinsko člansko izkaznico in sebno izkaznico, brez dovoljenja, v delih mejnega pasu na državni i eJ' z Italijo na območju Ponc iz doline Planice in Tamarja na Viso-*° Ponco (tr. 2274), Srednjo Ponco (tr. 2231), Zadnjo Ponco, Strugo-c° Spico, Vevnico (tr. 2359) na Kotovo Špico oziroma od Kotove Spi- ^v isto smer. V delih mejnega pasu na državni meji z Avstrijo na "Tiočjii Košute od planinskega doma na Kofcah do brezimenega vr- [NA SONČNI STRANI ALP Razlog več za plin škofje Loka, 18. junija - Po povprečnih koncentracijah žveplo-Vega dioksida je bila Skofja Loka v minuli kurilni sezoni na 23. 'nestu med 43 kraji v Sloveniji, po onesnaženosti z dimom pa na 'Jedrnem. Onesnaženost je posledica kurjenja s premogom in ufymi v mestu ter nizkih dimnikov in drobnih kurišč, ki onesnažujejo prizemno plast zraka. To pa je tudi razlog več, da je pri začrtovanju plinifikacije Škofje Loke nujno poiskati rešitve za plinsko oskrbo široke potrošnje v zasebnih hišah. Meritve onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom in O-irtiom je na merilnih mestih na Sp. trgu in v Frankovem naciju opravila republiška služba za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. V zadnji kurilni sezoni je pla povprečna koncentracija žveplovega dioksida v Škofji x°ki in na Trati 0,04 mg na kubični meter, maksimalna pa v ^ofji Loki 0,23 in na Trati 0,18. Pomeni, da dovoljena koncentracija po zdaj veljavnih predpisih ni bila presežena in da Je bila v Škofji Loki v povprečju skoraj za polovico nižja kot v kurilni sezoni 1988/89, vendar se s premikom z 20. na 23. "hesto na lestvici onesnaženosti slovenskih mest ne kaže za-dov0|jevati. . . Po povprečni koncentraciji dima 0,05 mg na kubični me-!er in maksimalni 0,24 mg je Škofja Loka, kot rečeno, v zadnji !LUrilni sezoni na sedmem mestu v Sloveniji, enako kot Celje, rata pa na 26. mestu. Torej je zrak z dimom pomembno bolj ?nesnažen v mestu, kjer tudi presega maksimalno dovoljeno Koncentracijo po sedanjih predpisih 0,15 mg na kubični me-ler • H. Jelovčan je milice v Kranju Stane Ficko, miličniki prodajalcev nepasteriziranega mleka ne preganjajo in jih prepuščajo inšpektorjem. Za mnenje o "konkurenci" pa smo vprašali tudi v kranjsko mlekarno. Miro Križnar je povedal: »Prodaja mleka po nase- ljih ni lojalna konkurenca. Od kmetijske zadruge bomo zahtevali podatke in od kmetov, ki ljudem prodajajo nepasterizira-no mleko, mleka ne bomo več odkupovali. Sicer pa je to predvsem stvar zakonodaje, inšpekcije.« • H. Jelovčan Streli na Brdu Kranj, 18. junija - Šef varnostne službe na Brdu Vladimir K. je v petek zvečer presenetil štiri krivolovce, doma iz okolice Brda, ki so preplezali 2,5 metra visoko ograjo in z lesenega podesta lovili jezerske ribe. Kot je povedal dežurni namestnik javnega tožilca Tone Ribnikar, jih je varnostnih pozval s "stoj" in enkrat ustrelil v zrak. Ker niso reagirali, je stopil bližje na podest in zahteval, naj dajo roke na ograjo ter pri tem še dvakrat ustrelil v zrak. Krivolovci so se mu približali, zato je še četrtič ustrelil, tokrat je krogla prebila podest in končala v vodi. Moški so ga obstopili. Ciril T. ga je z udarcem zbil na tla, potem pa so ga vsi štirje začeli obdelovati. Vladimir K. je še dvakrat ustrelil iz službene pištole in izgubil zavest. Prva krogla je zadela Cirila T. v desno nogo, druga pa Janeza R. v trebuh. Varnostnik se je okrog 23. ure ranjen sam zatekel v recepcijo. Tatovi - poleg Cirila T. in Janeza R. sta bila še Zdravko T. in Andrej R. - so hudo ranjenega Janeza R. sami pripeljali v jeseniško bolnišnico. Tone Ribnikar je dejal, da njegovo zdravstveno stanje ni več kritično. Povedal je še, da so osumljenci sprva tajili dogodek, nato pa so ga pod težo dokazov sami dodatno osvetlili. Za vse štiri bodo podali kazenske ovadbe za veliko tatvino. • H. J. ha (Križ) in Velikega vrha (tr. 2086) po zaznamovani stezi, ki pelje čez koto 1807 do Kladiva (tr. 2094) in Škrbine. Iz Medvodja (kota 970) čez Dolge njive na Košutnikov turn (tr. 2133). Na območju Zelenice-Stola od planinskega doma na Zelenici po zgornji zaznamovani stezi čez kamniti predel na južnem pobočju Visoke vrtače (tr. 2180) na vrh Visoke vrtače in Nemški vrh oziroma pod sedlom Bel-ščica (tr. 1953) na Mali Stol do Prešernove koče in Veliki Stol (tr. 2236). Na območju Stola-Belščice z Malega Stola in Prešernove koče in z Velikega Stola (tr. 2236) po zaznamovani stezi čez Zirovniški Stol, pod vrhom kote 2017 in Vajneža (tr. 2099) pod koto 1810 in Medji dol do Javorniških rovt. Na območju Kepe od Mlince do vrha Plevevnice (tr. 1973), od Mlince po stezi pod vrhom Bela peč do vrha Dovška baba (tr. 1891) in iz vasi Belca po stezi, ki pelje poleg kote 903 in po grebenu na koto 1717 in naprej na vrh Kepe. Po sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo o planinskem turističnem prometu v mejnem področju imamo na Gorenjskem prehodna mesta na območju Kepe, Stola in Jezerskega sedla v Kamniških Alpah. Tu lahko naši in avstrijski državljani prehajajo državno mejo z veljavnimi potnimi listi oziroma obmejno propustnico, in sicer na območju Kepe od planine Belca v Jugoslaviji do mejnega prehodnega mesta Sedlo-Jepca, kot 1438, naprej vzdolž državne meje do mejnega prehodnega mesta do priključka poti, ki vodi od bivše Annahutte (kota 1577), vzdolž državne meje in pod Kepo do mejnega prehodnega mesta, kota 2070 in od tu na avstrijsko ozemlje do Kepe ali preko Bertahutte do koče nad Arihovo pečjo. Na območju Stola na jugoslovanskem ozemlju od mejnega prehodnega mesta Stol vrh, kota 2238, do Prešernove koče in naprej do mejnega prehodnega mesta Sedlo-Belščica, kota 1840, ter od tu do Belščice, kota 1955; na avstrijskem ozemlju od mejnega prehodnega mesta Sedlo-Belščica do Celovške koče, od tu naprej po kolovozu do ovinka, kjer je nanos kamenja, severozahodno od kote 1448 in naprej čez plazišče in steze za vzpenjanje do mejnega prehodnega mesta Stol vrh. Na območju Kamniških Alp na jugoslovanskem ozemlju od mejnega prehodnega mesta Jezersko sedlo pri mejni oznaki XXII/265 do Češke koče ali od mejnega prehodnega mesta Savinjsko sedlo, kota 2009, do Frišanfovega doma skozi Logarsko dolino do poti pod kapelo pri koti 735 in naprej po kolovozni poti do mejnega prehodnega mesta Pavličevo sedlo; na avstrijskem ozemlju pa od mejnega prehodnega mesta Pavličevo sedlo ob Paulitschevem posestvu do spodnjega Paulitscha, dalje vzdolž zvezne ceste za Belo in od tod skozi Belslco Kočno, poleg Maierhofa ali do mejnega prehodnega mesta Savinjsko sedlo ali do mejnega prehodnega mesta Jezersko sedlo pri mejni oznaki XXII/265. • H. Jelovčan GORENJSKA NOČNA KRONIKA Nad ženo in otroka Okrog pol enih ponoči je R. V. s C. 1. maja poklicala miličnike, ker se je pijani mož spravil nadnjo in nad otroka ter jih pretepel. Ker se korajžnež tudi po prihodu modrih angelov ni pomiril, so ga dali na hladno. Podobna usoda je nekaj dni kasneje doletela tudi moža D. G. iz Voklega, ki je doma počel isto svinjarijo. Namesto da bi razčistil sam s seboj, se je znesel nad šibkejšimi člani družine. Pretep zaradi čika S. A. je bil s prijateljem D. S. na obisku pri znancu v Ručigaje-vi ulici. Vse bi bilo lepo in prav, če S. A. ne bi vrgel cigaretnega čika na tla. Soseda ga je namreč videla in opozorila, naj čik pobere, češ da ga ona ne bo. Njen mož J. O. je nedaleč stran popravljal avto, slišal prerekanje in mladeniča opozoril, naj se lepše obnaša, nato pa ga v prepiru porinil. S. A. je stekel po prijatelja. Nazaj so prišli trije in se J. O postavili po robu. Ta je udaril S. A., on mu je vrnil, prišlo je tako daleč, da je D. S. pograbil kol in z njim udaril J. O. po roki, v kateri je držal žico od avta. Ko je prišel na pomoč brat J. O., so mulci stekli stran. Miličniki so proti D. S. zaradi posega po nevarnem orodju podali kazensko ovadbo, ostale razgreteže pa poslali k sodniku za prekrške. Grob s svojo najdražjo R. V, doma iz Ljubljane, je ob osmih zvečer pretepel svojo najdražjo J. D., kije bila na zdravljenju na Golniku. Ker je pijanec grozil in razgrajal tudi, potem ko ga obstopili miličniki, je moral na hladno. Očitno pa ga to ni streznilo, kajti naslednji dan popoldne je bil spet pijan in enako grob. Miličniki so postopek ponovili. Nove kazni Prekršek se ne splača več V soboto so s spremenjenim zveznim zakonom o temeljih varnosti cestnega prometa začele veljati nove, desetkrat višje kazni za prekrške. Miličnik lahko zdaj kaznuje kršitelja za en prekršek s 50 do 200 dinarji kazni, sodnik za prekrške pa do 2000 dinarji oziroma celo do 2500, če je kršitelj povzročil nevarnost, posredno ali neposredno nezgodo. Kazni za različne prekrške se seštevajo. Možje v modrem obljubljajo, da bodo poslej bolj dosledno posegali po pravici, da voznika motornega vozila, ki je bil v zadnjih dveh letih s pravnomočno odločbo kaznovan za prekrške, vožnje pod vplivom mamil ali zdravil, alkohola, brez vozniškega dovoljenja ali če je vozil v času prepovedi vožnje, ob ponovnem prekršku pošljejo v zapor za 15 do 60 dni. Pa poglejmo, kakšne so po novem kazni za nekatere najpogostejše kršitve cestnoprometnih pravil. Vožnja brez varnostnega pasu stane 100 dinarjev, prav toliko vožnja brez dokumentov, 150 dinarjev je cena za neupoštevanje prometnih znakov, za prekršitev hitrosti v naselju do 10 kilometrov na uro, za napačno ustavljanje ali parkiranje, manjše tehnične pomanjkljivosti vozila, za pešce, ki nepravilno hodijo po cesti. 200 dinarjev bo plačal motorist ali mopedist brez varnostne čelade, voznik, ki v naselju prekoračuje hitrost od deset do trideset kilometrov, in nepravilno uporablja luči, pešec, ki hodi po cesti, kjer je pločnik. Očitno se bo poslej tudi sodnikom za prekrške splačalo pisati kazni. Od 400 do 2000 dinarjev bo plačal voznik, ki mu bo radar nameril prehitro vožnjo več kot 30 kilometrov na uro, ki bo izsiljeval prednost, vozil skozi rdečo luč, nepravilno prehiteval, ne upošteval znakov ali odredb miličnikov, vozil brez izpita, pijan, odklonil preiskavo, vozil v časovni prepovedi, imel večje napake na vozilu in podobno. Seveda za večino teh kršitev velja tudi odvzem vozniškega dovoljenja. Sodniki in miličniki nove kazni sprejemajo z olajšanjem. Ne le zato, ker so stare razvrednotile njihovo delo (postopek je bil dražji od kazni), ampak tudi zato, ker pričakujejo, da bo strožja represiva vnesla v promet spet več reda. Lani, denimo, ko so se kazni povečale, je sodnik za prekrške lahko izrekel najvišjo kazen, enako vrednosti 140 litrov super bencina, do sobote je taista kazen veljala samo še 30 litrov bencina. Namen višjih kazni, ki pa še vedno ne dosegajo kazni v zahodnih deželah, je opomin kršilcu in svarilo drugim. Glede na to, da v Evropi skušajo usklajevati prometna pravila, v Sloveniji kljub desetkratni zvezni otopitvi razmišljajo o lastnem prometnem zakonu. • H. Jelovčan SEDEM DNI Avtomobilist zadel mopedista Kranj, 17. junija - Anton Jelen, 1927, z Vrhnike je pri vključevanju na cesto proti Laboram z roba kranjske obvoznice pri Merkurjevih skladiščih spregledal mopedista Simona Podjeda, 1974, iz Rakovice, ki je vozil za dvema avtoma. Mopedist je po zadetju padel in obležal hudo ranjen. Požara na Jesenicah Jesenice, 16. junija - V prizidku stanovanjske hiše Avgusta Rozmana na Pionirski ulici je zaradi stika na električni napeljavi zgorela hladilna skrinja, pralni stroj, del lesene strešne konstrukcije in lesenega opaža. Požar so pogasili z vodnim curkom trije gasilci iz Železarne. Naslednjega dne pa je zagorelo v kuhinji Marjete Majetič na Tomšičevi cesti, tudi tokrat zaradi stika oziroma pregrevanja električnega kabla pri bojlerju. Požar je opazil sosed in ga skupaj z lastnico omejil, pogasili pa so ga gasilci iz Železarne. • H. J. Otroci v prometu Kranj, 18. junija - V petek so miličniki po vsej Sloveniji v nadzoru prometa dali poudarek varovanju otrok. Po izkušnjah iz preteklih let se namreč število nesreč z udeležbo otrok med počitnicami poveča. Akcija, ki je trajala od 7. do 9. ure in od 11. do 15. ure, je dala porazne rezultate. Miličniki so ustavili 966 udeležencev v prometu, med njimi tudi veliko otrok, in ugotovili kar 419 kršitev. Otroke so večinoma opozorili, za odrasle voznike pa podali 72 prijav sodniku za prekrške, 211 so jih denarno kaznovali, petnajstim izdali plačilne naloge, zalotili tri pijane, odvzeli tri vozniška dovoljenja in trinajst prometnih, začasno zasegli pet mopedov, 46 voznikom pa prepovedali nadaljnjo vožnjo. Počitnice so čas, ko so otroci dostikrat prepuščeni sami sebi, cesti, mnogi starši jim kupujejo kolesa in mopede, da imajo mir, otroci pa nimajo razvitih spretnosti in pravil obnašanja v prometu. Zato opozorilo velja tudi odraslim voznikom, naj v naseljih, kjer se pogosto zadržujejo otroci, vozijo posebno previdno. # H. J. Omejitve za tovornjake Kranj, 18. junija - Od 15. junija do 15. septembra oziroma v Sloveniji do 15. oktobra, torej med glavno turistično sezono, veljajo za tovornjake časovne omejitve vožnje po vsej Jugoslaviji. Iz obsežne nove slovenske odredbe izvzemimo le nekatere glavne podatke. Omejitev v naši republiki velja za tovorna vozila s priklopniki ali brez njih, katerih največja dovoljena masa presega 5 ton, za traktorje, delovne stroje, motokultiva-torje, vozila, na katerih se kandidati za voznike učijo voziti, in vprežna vozila. Promet je omejen ob petkih od 14. do 19. ure in ob nedeljah od 17. do 21. ure, za tovorna vozila s priklopniki pa tudi ob sobotah od 6. do 11. ure. Omejitve so določene tudi za praznike, dneve pred njimi in po njih. Na odsekih magistralnih cest velja omejitev prometa vsak dan od mraka do popolne zdanitve za traktorje, delovne stroje, motokultivatorje in vprege. Na Gorenjskem je to od Rateč oziroma Korenskega sedla ter od Ljubelja do Naklega. • H. J. ^mmmmvsiGijAs 14. stran OBVESTILA, OGLASI Torek, 19. junija 1990 GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO. GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo — Cement, apno, salonit, betonski izdelki vseh vrst — najsodobnejša strešna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE — strešniki vseh vrst — izolacijski materiali - lendapor, novoterm, perlit. stiropor, tervol, bitumen, ibitol in drugi — zaščitni premazi vseh vrst — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika — fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod - parketi in talne obloge — stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče - okenske marmorne police in ploščice — betonski mešalci, samokolnice in drugo zidarsko orodje — reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa, plošč) — NOVO - velika izbira melanit in konal plošč in italijanske keramike. Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Pri nakupu vam pomagamo z nasveti. Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ur«. Mesec popusta: še do 25. junija 10 do 15 %. *J0 *J0 Proirvodno. trgovsko >r> gostinsko podjetf« <£M3g$mm{3£\ LOKA SKOfJA LOKA objavlja oglas O ODDAJI POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Z ZBIRANJEM PONUDB. predmet najema je: HOTEL JELEN V KRANJU, Ljubljanska c. t, Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM NA DVORIŠČU HOTELA. .P?9^n0ddaj0 je za3otovil° za obnovo strehe na gospodarskem poslopju (v letu 1990) in sanitarnih prostorov v hotelu (v letu 1991 in 1992) Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni na naslov. ABC POMURKA »LOKA« Škofia Loka Kidričeva 54. 1 Vse dodatne informacije dobite na sedežu podjetja, tel št 631-261 "Znižanje, -35 % enoročne sanitarne barvaste armature ARMAL -25% - enoročne sanitarne Krom armature - ARMAL - keramične ploščice (domače in iz uvoza) - sanitarna keramika (iz uvoza) - fitingi - TITAN -15 % silikatna opeka, cepljenec - OPEKARNA RUDNIK novoterm izolacija - KRKA izotekt, strešna lepenka, smole - IZOLIRKA tervol - TERMO strešna okna - KOVIN O PLASTI K A Kj e • V vseh prodajalnah MERKUR z gradbenim in vodoinstalacijskim materialom od 20.6. do 15.7. ZNIŽANJE VELJA PRI NAKUPIH NAD 500,00 din PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE V NAŠIH PRODAJALNAH REKREACIJSKO TURISTIČNI CENTER KRANJSKA GORA Borovška cesta 107 64280 Kranjska gora Na podlagi določil Statuta in sklepa zbora delavcev družbenega podjetja RTC Žičnice Kranjska gora z dne 12. 6. 1990 se razpišejo naslednja dela in naloge: DIREKTORJA DRUŽBENEGA PODJETJA REKREACIJSKO TURISTIČNEGA CENTRA ŽIČNICE KRANJSKA GORA Pogoji: — višješolska izobrazba tehnične, ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina). Kandidate prosimo, da ob prijavi predložijo program dela za mandatno obdobje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: RTC Žičnice Kranjska gora, Borovška 107, s pripisom »za razpisno komisijo«. MALI OGLASI © 27-960 Cesta JLfl 16 APARATI STROJI TV Iskra color, star 4 leta, ugodno prodam. ^ 21 -307 popoldan 8885 Prodam črno «51-003 ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge RAČUNOVODJE ZAVODA Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Zavod za letovanja Kranj, Stritarjeva 8. DAŠ - DOBIŠ P0SREDM6K0 PODJETJE «Uw>. Janka Puclja 9, Kranf Tel.: 35-981 IZREDNO UGODEN NAKUP JAPONSKIH AVTOMOBILOV DAIHATSU. HONDA. MAZDA. MITSUBISHI. NISSAN In SUZUKI po najugodnejših cenah - uvoz z Danske. AVTO DOSTAVIMO V KRANJ S TEHNIČNIM PREGLEDOM IN ZAČASNO REGISTRACIJO ZA 1 DAN NISSAN MICRA J0Y samo 146.297 din NISSAN SUNNY SLX samo 179.303 din Posredujemo tudi pri nakupu in prodaji rabljenih avtomobilov! LASTNIKI VOZIL VW - AUDI. RENAULT. AUSTIN, BMW POZOR! NA ZALOGI NOVI IN RABLJENI DELI! ZAKAJ BI KUPOVALI NADOMESTNE DELE V TUJINI. ČE JIH DOBITE PRI NAS ORIGINALNI NOVI DELI PEČJAK Q spr. smer. kazalec za golf.............90 din H.i i«4. i**« avto ml amortizer Z R 4 ........................350 din / A \f končnik volana hrošč.................175 din *—' v—*L bat. obročki golf, hrošč od..........910 din ****** * bat. obročki R 12 ......................630 din BMW serija 3 pot. ležaj..............350 din BMW lamela sklopke.................490 din odbijač S R 18 dol 81 ...............770 din rep. pločevina vrat R 18.............490 din Odprto od 10. do 17. ure j ob sobotah od 10. do 13. ure v nedeljo in ponedeljek zaprto: Velika izbira volanskih končnikov in zglobov prem, gumijastih in kovinskih zavornih cevi ter gumic, karoserijskih in motornih delov (tudi verige) itd. Deli tudi za redka vozila - MG B. renault fuego, R17, renault master, austin 1300,1750, mini Delov za zastave In vzh. vozila nimamo na voljo._ BALT BIRO d.o.o. KIDRIČEVA 41 JESENICE tel.: (064) 83-365 Posredujemo: — pri nakupu novih vozil, ZASTAVA, FIAT-LANCYA, FORD, možnost zamenjave po sistemu »staro za novo« — pri prodaji in nakupu rabljenih avtomobilov — pri nakupu in prodaji stanovanjskih hiš, vikendov, parcel, stanovanj... — pri nakupu novih montažnih hiš, vikendov, poslovnih prostorov iz programa »Krivaja«, cene ZELO UGODNE 20 % POPUSTA ZA GOTOVINO Informacije po tel.: 064-83-365, od 8. do 12. in 13. do 17. ure vsak dan v soboto od 8. do 12. ure. Vljudno vabljeni! bel TV Iskra. 9276 Ugodno prodam nov POMIVALNI STROJ ZANUSSI.« 74-113 9291 Ugodno prodam ekran 62. «• 25-886 BARVNI TV, 9292 ^ DROGERIJA V.STRAŽIŠČU Varčnost je vaša odlika, zato vam ni potrebno v Avstrijo. Po zelo ugodnih cenah vam nudimo uvoženo moško in žensko negovalno in dekorativno kozmetiko, bižuterijo, čistila. Nizke cene so naš moto in vaše zadovoljstvo. Obiščite nas in se prepričajte! Tel.: 084/23-025 Odprto vsak dan od 8.-12. ure in od 15. -19. ure sobota od 9.-13. ure Prodam TV Korting, barvni, daljinsko upravljanje. 9 48-543 9302 Prodam MOTO KULTI VATO R Muta Gorenje, nov, s prikolico ali posebej, 300 ccm ali 10 konj, zelo ugod-no. ^ 57-710_9307 Prodam betonski mešalec in otro-ško kolo Junior, g 620-754 9310 Prodam HLADILNO OMARO, 3.500 din. ^38-626 9313 Prodam PRALNI STROJ, ŠIVALNI STROJ, KAVČ in MIZO. Volčič, Žu-pančičeva 12, Kranj_9326 Prodam GORILEC na olje Thermo MEC-Padova, za 500 DEM-g 70-146_9330 Prodam MEŠALEC ZA BETON ža 6.000 din. Rozman, Vrbnje 71, Radovljica_9331^ Prodam DOGNOJEVALNO KORT TO CREINA za koruzo. Šifrar, Žab; nlca 19_9334 Prodam TELEVIZOR GORENJE COLOR ELECTRONIC.* 57-596 _ 933j Prodam KABINO ZA TRAKTOB Deutz. Lahovče 61_9337 Prodam Z-101, letnik 89 in NISSAN MICRO letnik 86. Ogled v torek in sredo. Nikolov, Cankarjeva 46, Radovljica Prodam R-4 GTL, letnik 1989. Ke"rt Jezerska cesta 88, Kranj ZASEBNA PODJETJA IN OBRTNIKI Izšli sta brošuri: 1. novosti in spremembe v zunanjetrgovinskih predpisih in carinskih predpisih 2. za kaj se odloČiti, obrt ali podjetje (prednosti in slabosti obeh) Informacije po telefonu: 061 - 571-125 od 10. do 15. ure ob delavnikih rVEČ KOT TRGOVINA' trgovina-boutique C. Jaka Platiše 17 (Planina ni) Kranj, tel.. 34-002 Po konkurenčnih cenah vam nudimo: • kozmetiko - tudi program za nego nohtov • drogerijske izdelke • fino žensko spodnje perilo • ženske kopalke • bižuterijo in modne dodatki • ročne ure, sončna očala, 1W • opremo za tenis Posebno ugodna in velika izbira bombažnih majic že od37,00 din dalje. MAJICE TUDI POTISKAMO • kupljeno blago po želji aranžiramo • sprejemamo filme v razvijani1 • vsak torek nega in oblikovanje nohtov V ČASU OD 12. do 21. JUNIJA ODPRTO N0N STOP Priporoča se SITAR Radovljica __\ Torek, 19. junija 1990 MALI OGLASI 15. STRAN GmsmmBLGLAS V SPOMIN Ko je srčna bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe, dragi ati — ni. Danes, 19. junija mineva leto dni, odkar je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše srede nadvse dragega VINKA DRAKSLARJA gostilničarja z Labor Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, prisrčna hvala. Vsi njegovi: žena Marica, hčerka Marija z možem Matejem in hčerkico Ano ter sestri Cilka in Martinka z družino. Labore, junija 1990 Prodam MOŠKO KOLO, 10. prestav in 2 ženski kolesi 5 prestav. « 34-285_9362 Prodam dva vikend fotelja in pral-ni stroj. « 37-660_9365 Prodam BCS KOSILNICO in hrastove, suhe PLOHE. Bertoncelj Janez, Sr. Dobrava 11 9370 Prodam SEDLO in KOMAT, Košir, Gorice 28, «46-036_9373 STAN. OPREMA °obro ohranjen POMIVALNI STROJ ISKRA prodam. « 633-205 L;__9355 Prodam PRALNI STROJ GORE-NJE, star 6 let, ogled Kristane, Gasilska 5, Šenčur 9359 GRADBENI MATERIAL Prodam 2800 kosov OPEKE BH 6. -g? 22-716 9277 SINDIKALNA PRODAJA \UiM0 UGOOHO VSI s v SK 18 prestav sttmm-tocte-berttte MOl M \5\ SlKF zr sflmu 3.700 din bsez jp^fcmE ALI 3.900 na 3 obroke Informacije BESS - PRO MARKEI in naročila mL i 061 572 882 Mf.fcf«x.: 061 MS 96X zastopstvo : 062 39 145 CREinn HOTEL CREINA KRANJ objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: - stoli, mize (restavracijske) - merilnik delovnega časa - agregat - register blagajne - aparat za sladoled Licitacija bo dne 21. 6. 1990 ob 11. uri pred hotelom Creina Kranj, Koroška c. 5. Interesenti si osnovna sredstva lahko ogledajo 1 uro pred licitacijo. Prodaja bo potekala po načelu videno-kupljeno. Kupec mora pred prevzemom osnovnih sredstev položiti 100 % plačilo na blagajni hotela. RTV SERVIS IN TRGOVINA PORENTA Breg ob Savi 75, tel.: 40-347 pri nas si lahko ogledate in kupite aparate in stroje iz konsignacije: — SELEČO TV aparati, že od 5800,00 din dalje. Osem velikosti ekranov od 37 do 71 cm. Digitalni sistemi in vgrajeni ekrani Flat-square, Full-square Black Matrix omogočajo izredno kvalitetno sliko. — TVVIDE0PROJEKT0RJI - diagonala 180-460 cm, videorekorderji, glasbeni stolpi, itd. — ARIST0N pralni stroji že od 6760,00 din dalje, perilo posuši, kad in boben iz jekla prevlečenega s porcelanom. Pomivalni stroji, štedilniki. Servis v Kranju. — MASPR0 TV satelitski sprejemniki in antene PAP. — HI FLY jadralne deske "~- TV aparate popravim v enem dnevu! OBIŠČITE NAS Delovni čas od 10. -17. ure! OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tovarne Gumeno-tehnični izdelki, delovne enote Cevarne FLORJAN BIZAJ rojen 1951 °d njega smo se poslovili v četrtek, 14. junija 1990, ob 15.30 uri na kranjskem pokopališču. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ KUPIM KUPIM bikca ali telico do 250 kg. « 73-369 9294 Kupim nove «631-581 gajbe za krompir. 9340 OBVESTILA Satelitska TV, dobava in montaža po zelo ugodnih cenah. « 78-212 _8883 Vse, ki ste se naveličali osamljenosti, vabi AFRODITA ŽENITNA POSREDOVALNICA, da se oglasite vsak četrtek od 15. do 18. ure in soboto od 9. do 12. ure na Planini III v stavbi Iskre servis v Kranju. « 34-581, ko so uradne ure 8921 VODOINSTALACIJO NA HlSl (no-vo ali popravila) vam izdelam solidno in hitro. « 28-427_9080 TV - VIDEO - HI Fl SERVIS hitro in kvalitetno. Informacije na « 39-886. SE PRIPOROĆAMOI POPRAVLJAM in PREVIJAM vse vrste elektromotorjev. Svetozar Matijaševič, Tenetiš e 4/a, Golnik. « 46-176_9129 Prodam CAMPING PRIKOLICO IMV ADRIA 700, 7 ležišč, licitacija bo v petek, 22. 6., ob 15. uri v POD-NARTU št. 15. Izklicna cena je 20.000 din. Informacije «70-111 int. 44 od 6. do 14. ure_9289 Instruiram MATEMATIKO za srednje šole. « 33-904 do 16. ure 9314 Nujno rabim 6.000 DEM, vrnem do 1. decembra s 50 % obrestmi. Ši-fra: JESEN 90_9328 Pri mesarju na Primskovem je bila ob 9.30, 14. 6. 1990 odvzeta črna denarnica z denarjem in dokumenti. Oseba je bila opazovana, zato naj jo vrne na naslov v denarnici. OSTALO Prodam lesen STOLPNI SILOS, premer 3 m. Logar, Gorice 19 9343 POSESTI Prodam TROSED « 39-263 ležišče. 9278 Ugodno prodam regal trosed, dva fotelja, tabure ter mizico za dne vno sobo. « 33-858_9338 STANOVANJA Prodam starejše stanovanje na Jezerski c. 94. Stanovanje Keleman, Informacije 24-466_9051 Mlad par vzame v najem stanovanje oziroma hišo v Kranju ali okoli-ci. « 25-406_9203 Stanovanje 50 kv m, na Planini III, prodam, zamenjam za enakovredno gradnjo ali oddam. Šifra: DEL-NO OPREMLJENO_9319 Dvosobno stanovanje 57 kv m v škofji Loki prodam za 90.000 DEM. « 064/631 -246_9341 Oddam sobo dekletu v okolici Kra nja. Šifra: LEPA PRILOŽNOST Zamenjam družbeno enosobno stanovanje s kabinetom brez centralne za večjega. Lekovič, Savska c 3, Kranj_9366 Oddam novo opremljeno dvosobno stanovanje z garažo v Kranju -Drulovka. Šifra: BREZ OTROK Prodam HIŠO v 4. fazi gradnje v okolici Radovljice. "S* 75-010 int. 373 dopoldan KOCJANČIČ 9312 Garažo v Šorlijevem naselju pro-dam najboljšemu kupcu. « 25-524 _9348 RAZNO PRODAM Bukova DRVA prodam in dosta-vim. «061/342-559_8017 BRAKO prikolico, hladilno omaro, štedilnik Gorenje 2 + 2 in NEU-MANN šivalni stroj v omarici prodam. «50-144 dopoldan od 9. do 13. ure_9067 Prodam MIZO za namizni tenis, tenis loparje in kolesa. « 75-801 Za 6.000 din ugodno prodam starinsko leseno skrinjo, šivalni stroj in nizko kotno TV omarico. Jagodic, Mlekarska 16, Čirče Kranj 9308 Prodam ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK PEG. « 23-928_9325 Prodam dnevno sobo ALPLES -TRIGLAV z mizico, črno belo TV ter ŠOTOR za 3osebe«28-912 Nerjaveče, dvojno, pomivalno korito, 2 štedilnika, 4 plin 2 elektrika in 4 elektrika, jogi Meblo 190/90, 3 kose in novo termoakumulacijsko peč 3 KV prodam, vse zelo ohra-njeno. « 74-727_9344 Prodam otroški športni VOZIČEK, "otroško posteljico z jogijem in H varnostni pas za otroke. « 83-731 Ugodno prodam novo nerabljeno moško kolo Senior, 10 prestav ter suhe, smrekove plohe in colarice. «83-047 po 14. uri_9353 Prodam obstoječo železno konstrukcijo z ovalno, prozorno, plastično streho v izmeri 32 x 12 m. Klanšek Vili, Brezje 76/a 9356 VOZILA Prodam VW 1200 HROŠČ, letnik 1975, motor po generalni. « 34-639_9279 Osebni avto FIAT PANDA, letnik 1985, registriran do marca 1991, prodam. Informacije «51-189 vsak dan od 8. do 11. ure dopoldan Prodam JUGO 1,1 GX, letnik oktober 1987. Mavčiče 64_9285 Prodam MOTORNO KOLO CTX 80, še v garanciji. «51-455 9288 Prodam JUGO «78-213, Bled 45, letnik 1984. 9293 Prodam Z 750, letnik 1975, registri-ran do junija 1991. «65-117 9296 Prodam dobro ohranjen MOPED M 14, metalne barve. «73-038. _.. Prodam Z 101, letnik 1979, registri-rana do maja 1991. Štucin, Gore-nja vas 85_9298 Ugodno prodam Z 750, letnik 1979, informacije vsak dan od 15. dalje na «78-619_9300 Prodam 2 Z 101, letnik 86 in 84. « 79-531_93m Prodam MOTOR za Z 101. «67-106_9303 Prodam Z 101 Jetnik 1978, karam-bolirano. Kolman, Predoslje 100/b. «39-693 9304 Prodam Z «42-912 750, letnik 1982. 9305 Z 101 Mediteran, letnik oktober 79, dobro ohranjeno, prodam. «21-623 9306 Prodam karambolirano Z tnik 1986. «24-968 101, le-9311 Prodam GOLF, letnik 1981, 80.000 km, pravkar registriran. Lipce 5, BI. Dobrava_9315 Moped AVTO MATI K A3M nov, po-ceni prodam. «37-244, GubČeva 3, Kranj_9321_ Prodam Z 128 za 10.600 DEM z dodatno opremo, letnik 10/89, 8500 km, rdeč. «40-275_9322 Prodam motorno kolo CTX 80, ce-na 14.000 din. «80-469 9323 Odlično ohranjen motor MZ - ETZ, letnik 1984, dodatno opremljen, ugodno prodam. « 75-522 9327 Prodam MOPED TOMOS 14 TLS. «33-383 po 15. uri_9329 Prodam žensko in otroško KOLO, na 5 in 3 prestave ter BT 50 TOMOS, še ne registriran. « 27-701__ BMW 315, temno moder, 60.000 km, lepo ohranjen, prodam. « 74-727_9345 Prodam motorno kolo NSU-PRI-MA 150 ccm v voznem stanju. In-formacije « 64-303_9346 Ugodno prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1973. Informacije po «064/83-969_9347 P 126, 1988/4, registriran do aprila 1990, ugodno prodam. «51-202 zvečer_9351 Prodam avto VVartburg, letnik 1973. «22-221 int. 2559 dopoldan 9352 Prodam R 4, letnik 1976. '22-668 9354 Prodam CITROEN BX 15 RE, junij 88, 30.000 km. « 28-360 9357 Ugodno prodam R 12, letnik 1974. Gradišar, Zalog 99_9010 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče ANTONIJE JUHANT upokojenka iz Orehka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spoštovali, jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Justi Rajgelj za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem, vaščanom in vsem, ki so nam pomagali in ji darovali cvetje. Mamo bomo ohranili v trajnem in najlepšem spominu. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Beograd, Medvode, Škofja Loka, Jesenice ... omahovaje kloni duša in bolna želi si v tihe kraje brez borb in brez boja. (S. Kosovel) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očija, sina, brata in strica ANDREJA JERIČA Vsem, ki ste nam v urah tesnobe pomagali in vsem, ki ste imeli za nas razumevajočo tolažilno besedo, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Hotemaže, Tupaliče, Škofja Loka, Zaloše, Medvode ZAHVALA Ob slovesu našega dragega CIRILA RAKOVCA se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo ob slovesu. Za vso skrb med dolgotrajno boleznijo se posebej zahvaljujemo zdravnikom ZD Radovljica in osebju Internega oddelka bolnišnice Jesenice. Zahvala tudi pevcem Zupan in župniku za poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste ga v takem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Poljšica, 12. junija 1990 Prodam LADO SAMARO, rdeče barve, letnik maj 1988, prevoženih 22.000 km. Menjam tudi za manjši avto. «68-107 9363 Zaposlimo dekle vajeno dela v kuhinji in za strežnim pultom. Nudimo stanovanje. Pisne ponudbe na naslov Vidic Daniiel. Preddvor 32 Prodam JUGO 45, letnik 1986, ka- ~ ramboliran. Hrušica 103, Jesenice ŽIVALI _9368 _ Ugodno prodam nov JUGO SKALA 55. «21-894 9369 Prodam BMW 518, karamboliran, za dele. «46-036_9372 ZAPOSLITVE Iščem čistilko za čiščenje orodjarske delavnice enkrat tedensko. Kavčič, Pševska 4 - Stražišče, « 23-737_9275 Za pomoč v trgovini zaposlim prodajalko. Šifra: SIVI USKA GALAN-TERIJA_9281 Iščem prešivalko zaščitnih rokavic. Šifra: GORENJSKA_9324 Honorarno zaposlim delavca v lesni stroki, želen izučen ali priučen mizar. « 23-624 zvečer_9358 Če imate dovolj prostega časa ali če ste brez službe, javite se za potnika DZS Ljubljana. Tedensko plačilo provizije. « 58-154 9364 Dobijo se JARKICE. Golniška ce sta 1, Kokrica, Kranj_9013 RJAVE JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE prodam. Možna dostava na dom. Stanonik Log 9, Škofja Loka_9029 Prodam RJAVE JARKICE stare 8 tednov. Oman, Zminec 12, Škofja Loka_9287 TELIČKO 10 dni staro, simentalko, prodam. Trata 17, Cerklje 9295 Prodam mlado KRAVO, visoko brejo, simentalko. Papirnica 9, « 620-253_9299 8 mesecev brejo TELICO simentalko prodam. ŠDarovec. Zadraaa 12 Prodam KOZO z mladičke « 79-643 popoldan_9316 Oddam psa VOLČJAKA. « 25-844 Prodam čistokrvno TELIČKO FRI-ZIJKO, staro 4 tedne. Cesta v Ra-dovno 2, Mojstrana 9361 TRGOVINA JEZERJAN Zg. Jezersko 56 tel. 44-013 ČESTITA VSEM KRAJANOM ZA KRAJEVNI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA OBISK Posebna ponudba od 20.6. do 20.7.: • pivo 0,51 7,00 din • bonboni 10 dkg 7,00 din • sir gauda, jošt 1 kg 56,00 din V trgovini si lahko sposodite žar za piknik, ostalo (meso, oglje...) |e na zalogi. Odprto: pon. • pet. od 7.30 -10.30 ure, sobota od 7.30 -18. ure, nedelja od 0. • 13. ure NOVICE IN DOGODKI UREDNIŠTVO tel.: 21 860 Odločitev Ustavnega sodišča Slovenije Blejska obvoznica "padla"na sodišču Ljubljana, 18. junija - Ustavno sodišče Slovenije je razveljavilo tisti del srednjeročnega družbenega načrta radovljiške občine, ki opredeljuje blejsko obvoznico, ter občinski odlok o sprejetju lokacijskega načrta za obvoznico, ustavilo pa je postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti dela dolgoročnega družbenega načrta, ki opredeljuje stanovanjsko pozidavo na območju Bleda med Jaršami, Dindolom in obvoznico. Blejska obvoznica je na ustavnem sodišču "padla" zato, ker je srednjeročni družbeni načrt radovljiške občine ni grafično in z besedilom podrobno opredelil, kot to predpisuje zakon o urejanju prostora. Za odlok o sprejetju lokacijskega načrta za obvoznico pa je sodišče ugotovilo, da je bil sprejet brez podrobnih odločitev v občinskem srednjeročnem družbenem načrtu, zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pa določa, da mora prostorsko izvedbeni načrt povzeti usmeritve iz dol- Novinarji na varovanem območju Ogled Kočevske reke Kranj, 18. junija - Novinarji časopisnih in drugih novinarskih hiš si bomo danes, v torek, ogledali varovano območje Kočevske reke, med drugim tudi (nekdaj) visoko zaščiteno zaklonišče za nastanitev osrednjega republiškega vodstva v primeru vojne. V zaklonišču bo tudi novinarska konferenca, na kateri bosta republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar in republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša spregovorila o varovanem območju in o tem, kaj namerava s tem območjem storiti nova slovenska vlada. O tem, kaj bomo videli in zvedeli, bomo pisali v petkovi številki. • C. Z. goročnega in odločitve iz srednjeročnega načrta. Na pobudo nekaterih občanov Bleda je sodišče obravnavalo tudi načrtovano stanovanjsko gradnjo na kmetijskih zemljiščih prve in druge kategorije med Jaršami, Dindolom in načrtovano obvoznico in ugotovilo, da občinski dolgoročni družbeni načrt ni usklajen z republiškim. Ker pa je radovljiška občina lani poleti odpravila neusklajenost, je ustavno sodišče ustavilo postopek. • C. Z. Neurje v Poljanski dolini Huda ura v Zverinski V nedeljo v Novi Oselici Srečanje kranjskih Janezov Sovodenj, 15. junija - Turistično društvo Sovodenj prireja v nedeljo, 24. junija, ob 15. uri v Novi Oselici tretje srečanje kranjskih Janezov, na katerem bodo Janezi, Jankoti, Ivkoti, Ivani, Johani itd. povedali marsikaj o svojih težavah in zaslugah. Najprej bodo zapeli himno Janezov in razvili prapor, nato bo Janko Kalan v pozdravnem nagovorov opisal vlogo Janezov v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Predstavil se bo najstarejši in največji Janez, na sporedu bo tudi prekrstitev Janeza, govora bo o nevesti iz Bosne pa o Kozokoopu (kozji kooperaciji) in še o čem. Nastopila bosta tudi pevski zbor iz Otaleža in folklorna skupina iz Sovod-nja. Skratka - glavno besedo bodo imeli Janezi, ki so na plakat tudi zapisali, da Janezi ne odgovarjajo za tiste (Janeze), ki na prireditev ne bodo prišli. • C. Z. Petič na Triglav Radovljica, junija - 21. in 22. julija ba-že 5. pohod borcev in mladine na Triglav. Tokrat je organizator pohoda občina Radovljica, posvečen je pa 45-letnici osvoboditve Slovenije izpod okupatorja, proglasitvi Aljaževega stolpa za kulturni in zgodovinski spomenik in partizanskim patruljam, ki so se v času boja povzpele na Triglav. Letošnji pohod se bo začel 21. julija zjutraj ob 6. uri na Rudnem polju na Pokljuki. Še isti večer bo na Kredarici zabavna prireditev "Triglavske igre in kviz na temo Triglav naš simbol". Ob tej priložnosti bodo po-hodnikom podeljena tudi priznanja za 5-, 4- in 3-kratno udeležbo na pohodu. Ta večer bodo družabna srečanja v Triglavskem domu, na Doliču, Planiki in v Staničevi koči. 22. julija ob 8.30 bo slovesnost ob Aljaževem stolpu, kjer bo ta slovesno proglašen za slovenski kulturni, zgodovinski in nacionalni spomenik. Prijave za pohod na Triglav sprejema organizacijski odbor, ki ga zastopa Franc Šmit, Cankarjeva 12, 64260 Bled. Rok za prijavo je 30. junij. • D. Dolenc grapi Lom pod Volčo, 16. junija - Deževje in najhujše neurje prejšnji petek, 8. junija, je naredilo največ škode na cestah, deloma poljih in gozdovih na območju krajevne skupnosti Poljane, deloma Gorenje vasi in Zminca. Celotna škoda še ni ocenjena, ni pa majhna. Najhuje pa je bilo prejšnji petek v Lomu pod Volčo, v Zverin- V Dolenjskih Toplicah od 23. junija do 7. julija Srečanje v moji deželi Dolenjske Toplice, 15. junija - Nekdanji škofjeloški izseljenski piknik je že lani dobil novo ime - Srečanje v moji deželi. Za spremembo imena se skriva premislek vse dosedanje politike do Slovencev, ki so se izselili iz domovine, ter hkrati poskus odpravljanja množice nesporazumov iz preteklosti. Piknik pa seveda ni dobil le novega imena in vsebine temveč tudi novega gostitelja - Dolenjske Toplice. Plaz je na srečo zdrvel mimo domačije. Marjana Bizjak ski grapi, ko je okrog 20. ure proti hiši št. 6 pri Jazbecu zgrmel zemeljski plaz z blatom in drevjem in le za nekaj centimetrov zgrešil domačijo Marjane Bizjak in družine Prevodnik. Huda ura je trajala celo popoldne in zet France je čistil kanale na cesti. Potem pa je okrog osmih zabobnelo. S hčerko Vido in vnukoma Katjo ter Gregom smo preplašeni pomislili, da se bo hiša podrla. Takšnega neurja tudi mati, ki je pred nekaj meseci umrla in je bila stara 90 let, ni omenjala. Na srečo se je vse srečno končalo. Ko se bo malo osušilo, bomo morali okrog hiše pospraviti. Z občine pa so se tudi že oglasili," je minulo soboto dopoldne Dovedala Marjana Bizjak. • A. Z. Srečanje v moji deželi je od bivšega tradicionalnega piknika ohranilo predvsem vedri in družabni značaj osrednje prireditve. Nova oblika srečevanja pa pomeni, da se hkrati odpirajo vsa vprašanja, ki smo se jih pred leti ob stikih z izseljenci zavestno izogibali. Tako bodo ob letošnji prireditvi v Dolenjskih Toplicah spregovorili o novih oblikah sožitja, precejšen del Srečanja v moji deželi pa bo povezan s kulturo in kulturnimi prireditvami. 2e 23. junija bo otvoritev razstave Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja ob 80-letnici Antona Dermote v Zdraviliškem domu, isti dan pa se bo začela tudi liko- vna kolonija za slovenske likovne umetnike po svetu. Od 26. 6. do 30. 6. bo v ljubljanski galeriji Škuc razstava osnovnošolskih učbenikov iz prekomorskih dežel, 29. junija pa Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja Slovensko poslovno konferenco. Isti dan bodo v galeriji Dolenjskega muzeja odprli razstavo Slovenski likovni ustvarjalci po svetu. Turistična prireditev Gozdarska noč v Dolenjskih Toplicah bo 30. junija. V kulturnoinformacijskem centru ljubljanskih Križank bo 2. julija otvoritev razstave Ane Pra-ček - Krasne z naslovom "Življenje in delo v dveh domovinah". Literarni večer slovenskih pisate- ljev, pesnikov in mislecov iz zamejstva bo 3. julija. Na predvečer osrednje prireditve bodo v cerkvici Sv. Ane v Dolenjskih Toplicah nastopili pevski zbori, isti večer pa bo tudi zabavni večer z Ansamblom Martin Krpan. Začetek osrednje prireditve za Slovence po svetu v Dolenjskih Toplicah bo 7. julija ob 11. uri, ko bo maševal slovenski metropolit, nadškof dr. Alojzij Šušter. Nato bodo nastopili številni ansambli, plesne skupine, pevski zbori in igralske skupine. Otroci bodo v gozdu izdelovali lutke, plesalo pa se bo na treh plesiščih. • V. Stanovnik Reklama lahko tudi zapelje... Zap. št. Artikel sladkor 1/1 olje sončnica 1/1 stekl. moka TIP 500 margarina 1/2 testenine 1/2 3 jajca Eurokrem 400 g Instant kava 50 g Suhomesnati izdelki: sunka v (revu mortadela marmelada koz. 1/1 pomaranče otr. hrana (cokolino) 200 g juhe v vrečki čajno rr.sšio 25o g žvečilni gumi 30 g cig. krispi — miisli 330 g detergenti (n. fosfatov) 4 kg krpe za gospodinjstvo 3/1 puding 3 x čokolada Benko 400 g Živila 115,00 83,00 24.30 16.10 11,30 36.70 23,10 100,00 74,30 29,50 138,00 20,10 8.00 55,40 3,90 16,90 98,80 80,00 16.20 28,90 979,50 107,00 78,50 29,00 14,00 12,70 36,80 23,00 105,50 104,40 38,70 114,50 20,90 11.90 39,20 4,40 17,00 100,00 80,00 15,60 28,90 982,00 10 kg 5 kg 5 kg 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kg 1 kg 1 kos 5 kg 1 kos 1 kos 2 kosa 1 kos 1 kos 1 kos 5 kosov 1 kos 1 kos Skupaj: NAMA 153,00 99,50 73,00 14.90 22,50 36.90 54,90 129,00 159,00 84,22 64,50 19,39 10,90 43,20 6,00 29,89 69,90 63,00 17,90 27,92 1.179,52 150,00 100,00 55,00 16,50 10,00 33,00 75,00 128,00 100,00 64,44 85,00 14,84 11,50 29,00 6,00 37,49 90,00 77,50 19,00 28.00 1.110,27 118.00 78,50 32,50 13,70 13.80 34.56 42,20 97.00 104,40 37,50 99,00 15,00 9,80 49,00 3,80 20,06 108,00 80,00 12.90 28,80 999.02 TRGOVSKIH IN USl U/NOSINIH STORITEV NON - STOP trni.: 064/23-208 Zasuti s predlogi o domaćem imenu kranjskega radia - Gorenjci imajo bujno domišljijo, niso pa enotnega mnenja. Nov vrstni red imen, ki so dobila največ glasov - še dve glasovnici - danes in v petek. POSTANITE BOTER KRANJSKEGA RADIA Na polovici naše nagradne akcije smo. Oo 16 junija smo prejeli več kot 200 predlogov. Ugotavljamo, da še vedno razmišljate zelo na široko in iščete v najrazličnejše smeri. Obrisi mnenja večine se sicer še ne kažejo, posamezna imena pa po številu glasov že izstopajo. V minulem tednu je največ glasov dobil KRANJSKI JANU (14), I« dva manj pa SAVSKI VAL. Videti je, da so vam zelo pri srcu tudi bližnje izletniške točke in hribi, saj je 10 bralcev glasovalo za STORŽIĆ (nekaj tudi za JOftTA) Med imeni, za katera je glasovalo od pet do deset bralcev in bodočih poslušalcev kranjskega radia, omenimo še: RADIO GORENJSKA, SKALA (ker je mesto Kranj zgrajeno na skali). ODMEV, NAGELJ in UPA (UPOV UST). Ob posamičnih, bolj ali manj duhovitih predlogih, ki jih prejemamo, amo sa tudi nasmejali. Radio naj bi sa Imenoval EJ'GA, CUFEDRA (staro domače ime za Smarjetno goro), ČENČA, RAO.LA, SKOPUH, SRAKA, BLA-BLA ali HOP. Spomnili ste se imen CARNIUM in CRBINA, tudi VALVASORJA ter ORLA, ki je bil svoje čase v kranjskem grbu, pa KRANJSKE Č'BELICE in GORENJSKEGA SLAVCKA. nekdo pa bi dal radiu kar ime novega kranjskega župana. Po doslej preštetih glasovih, lahko imena, za katera je prišlo največ glasov, razvrstimo takole: JANEZ, SAVSKI VAL, GORENJSKA, STORŽIĆ, ODMEV še to so dogovorimo: fotokopiranje glasovnic NE VELJA. Takih pri preštevanju ne bomo upoštevali. Preštevanje nam precej zaplete tudi, če na eno glasovnico napišete več imen (Dani Oollnšek jih je napisala kar 10). Predlagajte eno ime, tudi na koncu se bomo vsi skupaj odločili za eno, najbolj pravo ime. Ob glasovnicah nam pošiljate tudi čestitke in želje za uspešno delo. Vsem najlepša hvala Še enkrat zapišimo, kakšne nagrade čakajo tiste, ki bodo izžrebani ob koncu naše akcije: 1. nagrada: Nakup v trgovini »MERKUR« Globus, Kranj v vrednosti 8.000,00 din 2 nagrada Nakup v trgovini »MERKUR« Globus, Kranj v vrednosti 3.000,00 din 3 nagrada: Nakup v trgovini »MERKUR« Globua, Kranj v vrednosti 2.0OO.00 din 4. nagrada: Nakup v anl od trgovin »ELITE« v vrednosti 1.000,00 din 5. nagrada: Nakup v anl od trgovin »ELITE« v vrednosti 700,00 din 6. nagrada: Nakup v anl od trgovin »ELITE« v vrednosti 400,00 din 7 nagrada Vabilo na ogled radia Kranj in 3 brezplačna čestitke aH skladba poieijl 8. nagrada: Enoletna naročnina na Gorenjski glaa Imena nagrajencev bodo objavljena 29. junija v Gorenjskem glasu in v programu kranjskega radia. RADIO KRANJ, 97,3 Mhz GORENJSKI GLAS PREDLAGAM, NAJ SE KRANJSKI RADIO IMENUJE Kratka obrazložitev: TO PREDLAGA (ime, priimek in naslov) Podpis Glasovnico izrežite, nalepite na dopisnico ali v kuverti pošljite na naslov: RADIO KRANJ Trg revolucije 1 64000 Kranj Gimnazija Kranj slavi letos 180 let ustanovitve, drugo leto pa 90 let prve mature. Oba jubileja želimo počastiti z zaključkom del pri obnovi notranjosti in zunanjosti šolske stavbe ter njene okolice. Za obnovo nimamo zadostnih finančnih sredstev in ker vemo, da obnova ni samo naša želja, temveč tudi želja mnogih občanov, prosimo vse nekdanje maturante kranjske gimnazije in druge občane/ ki cenijo gimnazijo, da s svojim osebnim prispevkom omogočijo obnovitev šole. Svoj prispevek lahko nakažete na žiro račun Gimnazije Kranj pri Službi družbenega knjigovodstva Kranj št. 51500-603-30185 ali pa izročite osebno na upravi šole. Ob zaključku slovesnosti bo šola vsem donatorjem podelila zahvalne liste. Gimnazija Kranj TJNI BRf/ AtKOHOLA Prešernova šola v Kranju pripravlja: Več kot dan šole Kranj, junija - Tokrat bo pa naš dan šole izgledal malo drugače,»° sklenili Šolarji in njihovi učitelji na osnovni šoli Franceta Prešern* v Kranju. V četrtek, 21. junija, popoldne bodo tu semenj, koncerti« igrice, tabor, srečelov, razstava in kdo ve, kaj še vse. Ob 14. uri se bo vse skupaj začelo. Najprej posel - učene* bodo prodajali vse, kar so med letom naredili pri raznih krožki"-pri ročnem delu, pri gospodinjskem pouku in podobnih krožkih« učenci iz višjih letnikov bodo prodajali knjige nižjim letnikoi" (učenci in starši si bodo tu lahko ogledali knjige, ki jih bo