WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLVI - NOVEMBER 2015 - ST. 11 Projekt Čista Ljubljanica se uspešno zaključuje Projekt Čista Ljubljanica - Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Ljubljanice - 1. sklop je v zaključni fazi. V osmih vključenih občinah so s pomočjo projekta odpravili vrsto let trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih fekal-nih voda, ki imajo negativne posledice na okolje in zdravje ljudi. Projekt je zajemal posodobitev, nadgradnjo in izgradnjo kanalizacijskih sistemov ter več čistilnih naprav v Občinah Logatec, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika. Skupna vrednost investicij znaša 70.679.639,83 € in jih delno financira Republika Slovenija (13,03 %), delno Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda« (76,13 %), delno pa stroške pokrivajo občinski proračuni (10,84 %). Prvotno je bil ta znesek manjši, a so z novo odločbo o sofinanciranju pridobili še tako potreben dodatni denar, ki ne bo obremenjeval posameznih občin. Na zaključni novinarski konferenci so župani vseh osmih občin na kratko predstavili rezultate projekta in poudarili, da so izjemno ponosni na tvorno in uspešno medsebojno sodelovanje tako vseh osmih občin kot občin in posameznih izvajalcev del. Kot so povzeli v svojih predstavitvah, so bili od leta 2012, ko se je izvajanje projekta začelo, pa do danes, ko se počasi zaključuje, izgrajeni kanalizacijski vodi v skupni dolžini nekaj manj kot 89 kilometrov, 22 črpališč, 5 vakuumskih (podtlačnih) postaj. Na Aktivnosti po posameznih občinah: novo zgrajenih ali nadgrajenih je bilo 7 čistilnih naprav, katerih skupna kapaciteta sedaj presega 80.000 PE (populacijskih enot), v občini Pivka pa je bilo naknadno obnovljenih še dobrih 11 kilometrov vodovoda. Na novinarski konferenci so se župani še posebej zahvalili občankam in občanom za strpnost in razumevanje ter sodelovanje pri izvedbi tega pomembnega infrastrukturnega projekta. V posameznih občinah je vrednost izvajalskih pogodb presegala vrednosti sofinancerskih pogodb, kar bi sicer pomenilo dodatne obremenitve za posamezne občinske proračune. V zadovoljstvo vseh deležnikov, ki v projektu sodelujejo, pa je bila julija 2015 izdana nova odločba, ki vrednost upravičenih stroškov iz 45.454.986,00 € povečuje na 54.160.302,11 €, kar pomeni dodatna sredstva za večino občin. Projekt Dolžina kanalizacije (m) Vakuumska (podtlačna) postaja Črpališča (število) ČN (PE) Št. 1: Občina Borovnica 13.917 1* 2 6.000 Št. 2: Občina Brezovica 30.143 3 0 4.300 Št. 3: Občina Cerknica 0 0 0 12.000 Št. 4: Občina Logatec 15.993,40 1* 4 14.900 Št. 5: Občina Pivka** 16.304 0 8 6.500 Št. 6: Občina Postojna 460 0 0 21.000 Št. 7: Občina Škofljica 3.218,51 0 2 / Št. 8: Občina Vrhnika 8.757,93 0 6 15500 SKUPAJ 88.793,84 5 22 80.200 Ncdožba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija. Kohezijski sklad * vakuumska postaja vključuje tudi črpališče (oz. črpališče je del vakuumske postaje) ** v občini Pivka so dodatno obnovili še 11.233 metrov vodovoda OPERACip DELNO FINANCIRA RepublikaSlovenija uvodni iz vsebine praktikum Čistilna naprava Logatec - kako deluje?..........................................str. 4 Silvestrski večer s Polono Vetrih...............str. 7 Zaledje Soške fronte.................................str. 8 družba V Hlevišah voda ne bo več odnašala ceste........................................str. 12 Metka Rupnik: Življenje je lahko tako lepo..................................................str. 19 generacije KLŠ: Uvodni žur z Manouche in Klemnom Klemnom.............. str. 21 Iz bogate glasbene srčnosti...................str. 22 Koncert v spomin na župnika Jožeta Gregoriča....................................str. 24 Katrina praznična tržnica......................str. 29 gospodarstvo Vetrovnik v Logatcu.................................str. 33 Ustanovljen Gospodarski strateški svet.....str. 34 sport Tudi Logatčani smo bili del tekaškega praznika...................................................str. 35 TSK Logatec: Že pred začetkom zimske sezone niz uspehov................................str. 36 SSK Logatec: Nik Gostiša in ekipa dečki do 11 let državni podprvaki..................str. 37 Spoštovane, spoštovani! sv. Martin, zaščitnik vinarjev in kmetov, nam v novembru, času, ko se mošt spreminja v vino, ponuja veliko priložnosti za razmišljanje o zdravi prehrani, pijači in okolju, v katerem živimo. Dela na polju se končujejo, letina je bila dobra. Mnogo je teorij o prehranjevanju, o kombinacijah različnih vrst hrane glede na krvno skupino, vendar še vedno velja stara kmečka modrost: »Zjutraj jej kot kralj, opoldan kot kmet, zvečer kot berač.« Tudi letos bomo v šolah in vrtcih pripravili slovenski zajtrk, mleko, kruh, maslo, med, sadje. Poudarek je na hrani, ki je pridelana v naši bližini. S tem je omogočeno, da jemo svežo, polnovredno hrano, s prevozi zmanjšamo vplive na okolje in podpiramo domače pridelovalce pri samooskrbi prebivalcev. Naš organizem je »naštelan« na hrano iz domačega okolja. Za čisto, zdravo okolje moramo kot skupnost in kot posamezniki skrbeti z vso resnostjo in odgovornostjo. Organiziran imamo odvoz odpadkov, veliko pa moramo postoriti z odpadnimi vodami. V novembru z velikim veseljem dajemo v obratovanje novo čistilno napravo in dvanajst kilometrov kanalizacijskih vodov v samem Logatcu. V Rovtah sistem že uspešno deluje, začeli smo z gradnjo v Lazah. Projekti v Jakovici, Grčarevcu, Hotedršici in Log-Zapla-ni so v pripravi. To bo za nas,družbo, velik zalogaj, a cilj je jasen: bodimo eko junaki, taki, o katerih razmišljajo učenci CPB-mento-rica Petra Pugelj: »Mi smo mali EKO JUNAKI, bodite nam enaki! Čistite in ločuj -te kot mi, odpadke vrzite v ustrezne smeti! V modrem smetnjaku papir je doma, zelenemu pa se steklo najbolj poda. Ko naš razred travo kosi, rjavi smetnjak kar k nam hiti. A rumen smetnjak rojstni dan ima, se z embalažo napolni kot skrinja zlata. Če pa kdaj kakšen odpadek v napačen smetnjak zleti, se smetnjak razjezi! Takrat EKO škrat prihiti in nas na napako opozori. Potem mi poberemo napačno zložene smeti, jih damo v pravilen smetnjak in vsak od nas je EKO JUNAK! Spoštovane, spoštovani, skupaj zmoremo vse. Župan Berto Menard logaške novice - november 2015 - st. 11 3 praktikum Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ca Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 6. 11. 2015 Naklada: 4.500 izvodov Naslovnica: Čistilna naprava Logatec Foto: arhiv občinske uprave Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. čistilna naprava logatec KAKO DELUJE? Nova čistilna naprava Logatec je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih vod, odpadnih vod javne uprave, male obrti in delno tudi industrijskih odpadnih vod v Občini Logatec. Kapaciteta čistilne naprave je 14.900 populacijskih enot, ima pa naprava še 30-odstotno rezervo. Gre za napravo s tehnologijo MBR (Membrane Biological Reactor) ali enostavneje, membransko čistilno napravo. Prednost te tehnologije je, da se vsa očiščena voda pred izpustom v okolje filtrira skozi membrane, kar pomeni, da je med očiščeno vodo in biološkim muljem fizična meja, ki preprečuje izpust suspendiranih in drugih plavajočih snovi v okolje. Membrana ima pore, skozi katere prehaja očiščena, mikrobiološko neoporečna voda. Sama čistilna naprava pa je sestavljena iz več stopenj. Ima mehansko stopnjo predčišče-nja, kjer odstranjuje večje in manjše plavajoče snovi, pesek in maščobe. Prav tako ima naprava bazen za zadrževanje meteornih vod. Ob večjih nalivih je namreč pomembno zadržati najbolj onesnažen val odpadne vode, ki ga potem v sušnem obdobju nadzorovano prečrpavamo na čistilno napravo. Po mehanskem čiščenju odpadnih vod se le-te stekajo v biološki reaktor. Tukaj najprej naprava odstranjuje organsko obremenitev in nato še nutriente (dušik in fosfor). Po tako opravljenem biološkem čiščenju se voda pretaka v bazene z membranami, kjer se prefiltrira in izteka v okolje. Po drugi strani je treba obdelati tudi odpadke, ki smo jih v procesu čiščenja odstranili iz vode. Zato ima naprava po vsaki stopnji mehanskega čiščenja vgrajene pralce in kom-paktoije ograbkov ter peska. Na ta način s pranjem zmanjšamo organsko onesnaženje odpadkov in peska ter jih pred nadaljnjo obdelavo osušimo do najvišje možne stopnje. Nazadnje moramo obdelati še odstranjen mulj (primarno in biološko blato) iz naprave. Tega v procesu čiščenja občasno prečrpamo v zgoščevalec blata, zgoščenega pa potem kemijsko obdelamo in peljemo na centrifugo, ki ga osuši in odlaga v za to namenjen zabojnik. Blato prevzema za to poblaščeno podjetje in ga odvaža na končno dispozicijo/ predelavo. Na ta način sklenemo krog čiščenja odpadnih vod na novi membranski čistilni napravi Logatec. Branko Potočnik brezplačna pravna pomoč v občini logatec v novembru KDAJ: 25. NOVEMBER 2015 med 12. in 17. uro KJE: UPRAVNI CENTER LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50A, LOGATEC PRVO NADSTROPJE, SEJNA SOBA OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 01/7590-600 Naslednji termin za brezplačne pravne nasvete za občane je 23. december 2015. 4 logaške novice - november 2015 - št. 11 praktikumi IS Občina Logatec Naložba v vašo prihodnost Operacijo dflno financira Evropska unija Kohezijski sklact Vljudno vabljeni na slavnostni dogodek ob zaključku investicije "Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - L sklop35, izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Logatec, ki bo v sredo, 11. novembra 2015, ob 16. uri, v prostorih novozgrajene čistilne naprave v Logatcu. Berto Menard Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«. november - zadnji mesec za oddajo vseh zahtevkov za sredstva z razpisov 2015 Vse upravičence, ki ste kandidirali za sofinanciranje svojih dejavnosti s strani Občine Logatec za leto 2015, pred zaključkom razpisnega obdobja spominjamo, da je zadnji rok, ko morajo biti vsa poročila dostavljena na sedež sofinancerja, 23. oz. 27. november 2015 (odvisno od področja oz. pogodbe). Dokumentacije, ki bo dostavljena po tem roku, Občinska uprava ne sme več upoštevati, denarna sredstva pa upravičencem tako zapadejo. V primeru poročanja za dogodke oz. aktivnosti, ki jih boste izvajali med 23. novembrom 2015 in 31. decembrom 2015, se odda izpolnjen obrazec Izjave, ki je prav tako objavljen na istem mestu na logatec.si kot drugi obrazci za področje sofinanciranja Občine Logatec. Vsako razpisno področje ima svoje posebnosti in različne pogodbene zahteve, zato priporočamo, da upravičenci poročila pripravijo pravočasno in podrobno preverijo vsa pogodbena določila. Z oddajo zahtevane dokumentacije upravičenci ne čakajte do zadnjega dne, ampak jo čim prej dostavite sofinancerju, pri čemer priporočamo, da se z dokumentacijo najprej zglasite pri pristojnem uslužbencu, ki bo preveril, ali je vse pripravljeno skladno s pogodbenimi določili. Vsi obrazci poročil so na voljo na več mestih spletišča www.logatec.si. Pri pošiljanju omenjenih dokumentov prosimo vse upravičence, da dokumentov ne spenjate s spenjačem. Občinska uprava logaške novice - november 2015 - št. 11 5 praktikum vsi moški so copate Vsi moški so copate. A le pravi moški si to upa povedati na glas. Ranko Babic bo poskusil to storiti v Veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu v petek, 27. novembra 2015, ob 19. uri, ko bo na vrsti druga abonmajska predstava abonmaja komedije Občine Logatec. Resnica namreč še nikoli ni bila tako zabavna kot v tej komediji, ki se brez izjem in dlake na jeziku dotika prav vsega: od spominov na izgubo nedolžnosti do prvega skupnega dopusta s punco, rojstva prvega otroka in krutega spoznanja, da niso vsi dojenčki ljubi. Izvedeli boste, kakšen izgovor uporabiti, ko vas zasačijo pri ..., zakaj morate paziti, kakšno ime izbrati za svojega otroka in katere spolne prakse lahko usodno vplivajo na vajin odnos. Namesto vas je namreč vse te boleče lekcije odnosa s samim seboj in nasprotnim spolom izkusil Ranko. Moški hodijo v službo, moški dvigujejo uteži, moški pijejo pivo, moški ne spuščajo deske na stranišču, moški perejo, moški likajo, moški kuhajo in moški vzgajajo otroke. Prav take obožujemo. In prav take tudi iščemo. Kdo si torej še upa trditi, da je slabo, če je moški copata? Z vami bo delil spoznanja iz zajetne študije o razumevanju fenomena, imenovanega ženske. In modrosti iz biblije zapletenega osvajanja emancipiranega moškega. Komik Ranko Babic preprosto prizna: za svojo žensko bi naredil vse, četudi v posteljo pride ... Kako do vstopnic za izven (cena 15 eur)? Vstopnice za izven za vsako izmed abonmajskih predstav in vstopnice za silvestr-sko predstavo bodo na voljo na prodajnih mestih: - Upravni center Logatec, recepcija, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, Tel.: (01) 759 06 00 - Knjigarna in papirnica DZS Logatec, Tržaška cesta 19, 1370 Logatec, Tel.: (01) 750 98 41 - Turistična pisarna Naklo, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, Tel.: (01) 754 15 18. Vstopnice za abonmajske predstave (za izven) bodo na voljo teden dni pred predstavo. Občinska uprava logaške novice - november 2015 - št. 11 silvestrski večer s polono vetrih praktikumi Letošnje silvestrovanje bomo začeli v družbi žlahtne komedijantke in dobitnice mnogih nagrad Polone Vetrih v dobro uro trajajoči monokomediji, ki prihaja na slovenske odre v decembru. V četrtek, 31. decembra 2015, se bomo nekaj pred 19. uro zbrali v Veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu ter takoj po koncu predstave skupaj nazdravili prihajajočemu letu. Kdo je Polona Vetrih? Polona Vetrih nas je velikokrat nasmejala skozi svoje vloge tako s televizijskih ekranov kakor z gledaliških odrov. Je prejemnica naslova žlahtna komedijantka za vlogo Lotte v Leticiji in luštreku Petra Shaffeija (1992). Pred tem pa je prejela naslednje nagrade: Zlati smeh - Dnevi satire Zagreb, za monodramski nastop v Blagih pokojnikih, dragih možeh Alda Nicolaja (1991), Zlati smeh - Dnevi satire v Zagrebu, za vlogo Ženske v Queneaujevih Vajah v slogu (1983), nagrada Sklada Staneta Seveija za vlogi Marcolfe v Komičnem teatru Daria Foja in Ženske v Queneauje-vih Vajah v slogu (1983) in Zlata ptica, za vlogi Darje v Šeligovi Šaradi ali Darji in Voditeljice zbora v Jovanovicevih Žrtvah mode bum-bum (1975). Njena filmografija obsega kar 17 filmov: Vsako jutro dobro jutro (1983), Revolucija (1975), Delegatski sistem (1977), Samoupravna interesna skupnost (1977), Temeljna organizacija združenega dela (1977), Pomladni veter (1974), Prestop (1980), Pustota (1982), Trije prispevki k slovenski blaznosti (1983), Naš človek (1985), Čisto pravi gusar (1987), Poletje v školjki (II) (1988), Rojevanje Leara (1993), Naša krajevna skupnost (1980), Bio jednom jedan Sneško (1987), Instalacija ljubezni (2007) - nedokončan in Kosilnica (2006). Sicer pa ljubezen do gledališča ne deli samo v profesionalnih vodah, temveč tudi v zasebnih kot partnerica Mitje Rotovni-ka, dolgoletnega direktorja Cankarjevega doma. Kot upokojena članica Slovenskega narodnega gledališča Drama se jim še vedno pridruži v kateri od uprizoritev, k nam pa prihaja s svojo avtorsko predstavo, ki jo pripravlja v sodelovanju z režiserjem Robertom Waltlom, koreografinjo Mašo Ka-gao Knez, kostumografinjo Mojco Makuc in raperjem Joseom. Česa se lahko nadejamo v silvestrski predstavi? Pretirano vdajanje pohotnim razvadam utegne biti nevarna zadeva. Po drugi strani pa so lahko človeške napake zelo duhovite in nas nasmejijo do solz. Če k temu dodamo še glasbo, ki privzdiguje pete, in hudomušne rapovske verze, ki jih je spesnila sama Polona Vetrih, nam ne preostane drugega, kot da se odpravimo na predstavo in zaužijemo porcijo humorja, so zapisali predstavniki SiTi Teatra, ki bodo komedijo na silvestrski večer pripeljali v Logatec. Dodatne informacije o predstavah bodo na voljo na spletišču občine Logatec, zato nas obiščite na www.logatec.si Kako do vstopnic? Vstopnice za silvestrsko predstavo (10 eur) bodo od začetka decembra 2015 na voljo na prodajnih mestih: - Upravni center Logatec, recepcija, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, Tel.: (01) 759 06 00 - Knjigarna in papirnica DZS Logatec, Tržaška cesta 19, 1370 Logatec, Tel.: (01) 750 98 41 - Turistična pisarna Naklo, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, Tel.: (01) 754 15 18. Lepo vabljeni. Občinska uprava BREZPLAČNA SVETOVANJA V OKVIRU PODPORE DOPOLNILNIM DEJAVNOSTIM NA KMETIJI TER NEPOSREDNI PRODAJI PRIDELKOV IN IZDELKOV V okviru podpore dopolnilnim dejavnostim na kmetiji ter neposredni prodaji pridelkov in izdelkov je Občina Logatec zagotovila možnost brezplačnega svetovanja vsem, ki tako dejavnost že imate in jo želite razširiti, ali pa interesentom, ki vas odprtje take dejavnosti zanima. V ta namen lahko za brezplačne informacije pokličete na tel.: 05 3 7 43 914 (Idrijsko - cerkljanska razvojna agencija), lahko pa se dogovorite tudi za brezplačno svetovanje, ki bo v Sejni sobi Upravnega centra Logatec, 18. novembra 2015, od 10.00 do 12.00 ure. Obvezne so prijave po e - pošti: darja.lahajnar@icra.si ali po telefonu: 05 3 7 43 914. Vabljeni. logaške novice - november 2015 - št. 11 7 ipraktikum ZALEDJE SOŠKE FRONTE + SOŠKA FRONTA + 100 LET KASNEJE = POT MIRU 'j w v / Občine Logatec, Idrija in Cerkno so se pred dobrim letom dogovorile za sodelovanje v Lokalni akcijski skupini (LAS) z imenom LAS s CILjem. Eden izmed največjih ciljev je oživitev spomina na dogodke izpred stotih let, ko so naši kraji predstavljali zaledje Soške fronte. Za preveritev kdo vse in na kakšen način bi lahko sodeloval, sta občini Idrija in Logatec v torek, 13. oktobra 2015, v Jožefovi dvorani pripravili prvo delovno srečanje na temo zaledja Soške fronte. Povabljeni so bili vsi posamezniki in predstavniki organizacij, ki so v zadnjem obdobju raziskovali področja 1. svetovne vojne na območju občin Idrija in Logatec. Delovnega srečanja se je udeležilo kar 20 posameznikov, ki so predstavili svoje dosedanje delovanje in videnje možnosti za svoj doprinos k razvoju projekta oživitve zaledja Soške fronte. Po predstavitvi lastnih dosedanjih del so razpravljali o pridružitvi k že uveljavljenemu skupnemu imenu aktivnosti pri oživljanju spomina na soško fronto, ki je Pot miru. Vsi prisotni so se strinjali, da je treba obiskovalce nagovarjati s skupnim imenom Pot miru in pri pridobivanju evropskih in drugih sredstev nastopati skupaj, saj se tako zmanjšajo stroški in poveča možnost promocije. Na koncu pa so za razmislek do naslednjih skupnih dejanj načeli tudi temo idej, kako najbolje javnosti predstaviti oba večja tunela, in sicer logaškega pod Naklom in godoviškega. ZALEDJE SOŠKE FRONTE IN FRONTA SKUPAJ, NE SAMO IDEJNO Ne samo te tri občine, pač pa še več, na pobudo občin Logatec in Idrija, so se za sodelovanje in razvoj skupnega projekta zavzeli kar na širšem območju, tako zaledja kakor same Soške fronte. V Kobaridu je sedež Fundacije Pot miru v Posočju, ki je eden izmed vodilnih akterjev raziskovanja, in ohranja ostaline 1. svetovne vojne, organizira dogodke in ozavešča o tej temi. Maša Klavora, predstavnica Fundacije Pot Miru, je o povezovanju povedala: »Dolino Soče, Vipavsko dolino, Kras, Logatec, Idrijsko-cerkljansko ter Gorenjsko je pred sto leti močno zaznamovalo dogajanje med prvo svetovno vojno. Dolina Soče je predstavljala prvo frontno črto, ostala območja pa zaledje soške fronte. Iz tega obdobja se je tu ohranilo veliko število ostalin (kaverne, jarki, spomeniki, obeležja, ostanki ozkotirnih železnic, vojaških taborov, bolnišnic...), ki predstavljajo pomembno dediščino slovenske in evropske zgodovine. Dediščina soške fronte na nekdanji frontni črti je skupaj z naravnimi, kulturnimi, etnološkimi, kulinaričnimi in drugimi posebnostmi doline Soče povezana v Pot miru od Alp do Jadrana. Spominja na vse, ki so trpeli v času 1. svetovne vojne in opominja, da se vojne ne smejo več dogajati. Predvsem pa spodbuja vrednoto miru in priložnosti za skupni razvoj zgodovinskega turizma. Na glavno traso poti miru smo v letu 2015 že navezali pot, imenovano oskrbovalno zaledje za krnsko bojišče, ki se iz Bohinja preko Komna in Krna navezuje na Pot miru v zgornjem Posočju. V Vipavski dolini pa smo točkovno označili vojaška pokopališča. V okviru tega projekta želimo vse že opravljene aktivnosti v preteklih letih nadgraditi, vključiti turistične ponudnike in vodnike ter na pot miru navezati območja na nekdanjem zaledju soške fronte, saj so predstavljala pomembna oskrbovalna in sanitetna središča za delovanje same fronte. V okviru projekta bomo izdali skupno promocijsko brošuro, ki bo predstavljala dopolnitev obstoječe promocije. Na določenih lokacijah dediščine soške fronte bomo postavili dodatno informatiko, izdelali bomo nekaj drobnega promocijskega gradiva, spletno stran www.potmiru.si nadgradili z dodatnimi vsebinami, izvedli bomo izobraževanja za vodnike in ponudnike, pripravili dogodke in razstave na prostem na temo prve svetovne vojne ter zbirali arhivsko gradivo.« KAJ JE FUNDACIJA POT MIRU? Dolina Soče je bila v prvi svetovni vojni med letoma 1915 in 1917 del soške fronte. Ob Soči so se bojevali, umirali in trpeli fan- 8 logaške novice - november 2015 - št. 11 praktikum tje in možje mnogih narodov. Iz tega obdobja so se ohranile številne ostaline (strelski jarki, utrdbe, kaverne, cerkvice in kapele, spominska obeležja, vojaška pokopališča), ki predstavljajo kulturno in zgodovinsko dediščino nacionalnega in mednarodnega pomena. Da bi to dediščino zaščitili in ohranili, je bila leta 2000 ustanovljena Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju«. Ustanovitelji Fundacije so bili Zdravko Likar, Željko Cimprič, univ. prof. dr. Anton Jeglič in akademik prof. dr. Robert Blinc (pokojni). Članica uprave pa je poleg usta- noviteljev še univ. prof. dr. Petra Svoljšak. Vlada Republike Slovenije je leta 2000 sprejela desetletni program ovrednotenja zgodovinske in kulturne dediščine prve svetovne vojne v Posočju, Posočje - Poti miru. Leta 2011 je Vlada RS podprla nov petletni program. Sredstva za izvedbo programa prispevajo Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo RS za obrambo, Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Občine Bovec, Kobarid in Tolmin ter sponzorji. Vedno bolj pa Fundacija pridobiva lastna sredstva. Kot je zapisano v statutu, je na- men Fundacije splošnokoristen in trajen. Osnovne aktivnosti Fundacije so študijsko--raziskovalno delo, obnova in predstavitev zgodovinske in kulturne dediščine prve svetovne vojne, založništvo strokovnega in promocijskega gradiva, ureditev in bogatitev zgodovinske knjižnice Kobarid, razvoj zgodovinskega turizma, sodelovanje s Fur-lanijo - Julijsko krajino. Občinska uprava prva abonmajska predstava mame prestavljena na 15. 11. 2015 Zaradi bolezni v ansamblu je bilo treba prestaviti izvedbo prve abonmajske predstave na nov datum, in sicer bo komedija Mame na odru Narodnega doma uprizorjena v nedeljo, 15. novembra 2015. Pričetek je ob 19. uri. Vstopnice za izven za to predstavo z datumom predstave 18. oktober 2015 veljajo za predstavo, ki bo na sporedu 15. novembra 2015. Če se predstave na novi datum ne morete udeležiti, prinesite vstopnice na sedež Občine Logatec najkasneje do petka, 13. novembra 2015 do 13. ure. Kasnejša vračila ne bodo več mogoča. Komedija je nastala v produkciji Krekerja in SiTi Teatra BTC. Dodatne informacije o abonmaju sezone 2015 / 2016 bodo na voljo na spletišču občine Logatec v dneh pred posamezno predstavo, zato nas obiščite na www.logatec.si. Kako do vstopnic za izven (cena 15 eur)? Vstopnice za izven za vsako izmed abonmajskih predstav in vstopnice za silvestrsko predstavo bodo na voljo na prodajnih mestih: - Upravni center Logatec, recepcija, Trža- ška cesta 50 A, 1370 Logatec, Tel.: (01) 759 06 00 - Knjigarna in papirnica DZS Logatec, Tržaška cesta 19, 1370 Logatec, Tel.: (01) 750 98 41 - Turistična pisarna Naklo, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, Tel.: (01) 754 15 18. Vstopnice za abonmajske predstave (za izven) bodo na voljo teden dni pred predstavo. Občinska uprava logaške novice - november 2015 - st. 11 9 ipraktikum kaj prinaša nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji? V lada RS je konec julija sprejela Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15; v nadaljevanju: Uredba). V veljavo je stopila dne 15. avgusta 2015. Zakon o kmetijstvu določa, da Vlada RS predpiše vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti, obseg in podrobnejše pogoje. Dopolnilne dejavnosti kmetijam omogočajo boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti, izkoriščenosti delovnih moči, izboljšanje dohodkovnega položaja kmetij in novih delovnih mest na podeželju. V Uredbi so določene oblike povezave med osnovno kmetijsko pridelavo in dopolnilno dejavnostjo. Zahtevajo se minimalni deleži domačih pridelkov ali izdelkov pri predelavi ali porabi v turizmu na kmetiji. Potrošnikom omogoča izbiro kmetijskih izdelkov, ki so narejeni iz surovin s slovenskih kmetij. Dopolnilne dejavnosti opravlja več kot 4.800 slovenskih kmetij, ki imajo dovoljenja za opravljanje preko 15.000 vrst dopolnilnih dejavnosti (povprečno 3,2 dejavnosti na kmetijo). Pomembne dopolnilne dejavnosti na kmetijah so predelava primarnih kmetijskih pridelkov (preko 3.500 dopolnilnih dejavnosti), v katero spadajo peka kruha, predelava mleka, mesa, sadja in podobno. Kmetije predelajo svoje pridelke, s čimer lahko dosežejo dodano vrednost le-teh. Pri predelavi mora kmetija zagotoviti vsaj 50 % lastnih pridelkov, za boljšo izkoriščenost svojih proizvodnih zmogljivosti pa lahko dokupijo do 50 % pridelkov z drugih kmetij. V okviru dopolnilnih dejavnosti so pomembne dejavnosti, povezane s turizmom: turistična kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija, vino-toč, osmica ter turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost (preko 2.100 teh dejavnosti). Za opravljanje dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji mora kmetija zagotoviti najmanj 50 % vrednosti lastnih pridelkov. Do 25 % vrednosti ponudbe lahko kmetija zagotovi z dokupom z drugih slovenskih kmetij, do 25 % vrednosti ponudbe pa je mogoče dokupiti v prosti prodaji. Za obveščenost porabnikov mora biti na vidnem mestu označeno poreklo surovin. Uredba prinaša pomembne administrativne poenostavitve za kmete. Odpravlja se vodenje posebnih evidenc za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Zahtevani deleži surovin se bodo ugotavljali na podlagi prejetih računov ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo potrebne podatke, ki jih kmetije že vodijo na podlagi drugih zahtev. Novost v tej uredbi so dejavnosti s področja celodnevnega in dnevnega varstva odraslih in starejših na kmetijah. Na kmetiji se bo izvajal le del dejavnosti - prebivanje, hrana. Zdravstvena oskrba pa se bo opravljala v okviru javne mreže. Starejši s podeželja, kjer je slabša pokritost javne mreže in so bolj navezani na domači kraj, se bodo lahko odločili za nastanitev na bližnji kmetiji namesto v domu za starejše. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji vključujejo tudi dejavnosti, ki se tradicionalno opravljajo na kmetijah in se prenašajo iz roda v rod. S tem so se ta znanja ohranila na kmetijah in prispevajo k bogatitvi ponudbe s slovenskega podeželja, saj so pridelki in izdelki narejeni na tradicionalni način. (vir: spletna stran Program razvoja podeželja) Vsi nosilci, ki dopolnilne dejavnosti že opravljajo na podlagi veljavnih odločb, morajo najpozneje do 1. 1. 2016 opravljanje dejavnosti uskladiti z določbami nove uredbe. Zato se morajo zglasiti na Upravni enoti in urediti vse potrebno za izdajo nove odločbe. Za lažje razumevanje določb nove uredbe vabimo vse nosilce dopolnilnih dejavnosti in tudi tiste, ki se za registracijo dopolnilne dejavnosti še odločate, na PREDSTAVITEV NOVE UREDBE O DOPOLNILNIH DEJAVNOSTIH PREDSTAVITEV NOVOSTI V DAVČNI ZAKONODAJI (DAVČNE BLAGAJNE) v četrtek 12. novembra 2015, ob 9. uri v Prešernovi dvorani Narodnega doma v Logatcu. Predstavitev bosta vodili Barbara Lapuh in mag. Vesna Velikonja s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana. Sodelovale bodo tudi predstavnice Upravne enote Logatec. Besedilo in foto: Mojca Vavken, KSS Logatec 10 logaške novice - november 2015 - št. 11 družb logaški svetniki potrdili predlog proračuna v prvem branju Oktobrska seja logaškega občinskega sveta ni prinesla presenečenj. Podobno kot lani je bil predlog proračuna v prvem branju potrjen, vseh želja pa tudi tokrat ne bo mogoče uresničiti. Predlog proračuna Občine Logatec za leto 2016, ki predvideva prihodke v višini dobrih 14,7 milijona evrov ter več kot 16 milijonov evrov odhodkov, gre zdaj v javno razpravo. Vsi zainteresirani lahko do 16. novembra pisne predloge in pripombe posredujejo županu, nekatere pa je bilo slišati tudi v razpravi na oktobrski seji. Poglejmo najprej nekatere številke. Občina Logatec bo glede na prej povedano v prihodnjem letu ustvarila proračunski primanjkljaj v višini skoraj 1,4 milijona evrov, ki naj bi ga pokrila iz ocenjenega prenosa sredstev iz letošnjega leta. Po mnenju župana Berta Menarda je proračun uravnotežen in razvojno naravnan za celotno občino v dobrobit občanov, čemur pa so nekateri svetniki oporekali. »Zavedamo se, da je potreb in želja več, kot jih je mogoče uresničiti, sredstev pa vedno manj,« je dejal župan in poudaril, da je proračun naravnan v zagotavljanje vseh zakonskih obvez, hkrati pa usmerjen v porabo sredstev, ki so nujno potrebna za uresničitev zastavljenih ciljev. Najvišji vir prihodkov predstavlja dohodnina, več kot 7 milijonov evrov, več kot 1,2 milijona evrov pa bodo na prihodkovni strani prinesla državna in evropska sredstva za projekt Porečje Ljubljanice oziroma vodovodne sisteme. Večji postavki sta še prodaja stavbnih zemljišč, 900.000, in 800.000 evrov iz naslova nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča pravnih oseb. Največ sredstev, skoraj 3,7 milijona evrov, bomo v Logatcu namenili izobraževanju, slab milijon manj pa varovanju okolja in naravne dediščine. V letu 2016 bo predvidoma za dobrih 7 milijonov evrov investicij, kar pomeni 44% vseh odhodkov v predlaganem proračunu. Pri izvajanju investicij bodo imele prednost tiste, ki so jih začeli pred in v letu 2015 in se v prihodnjem letu zaključujejo, med njimi izgradnja pločnika na Martinj Hribu, kanalizacije Laze in vodovoda na Vrhu Svetih treh Kraljev. Nekateri svetniki so zato predlogu proračuna očitali, da novih investicij praktično ni, glede predvidenega nakupa športne dvorane v Zapolju za 600 tisoč evrov pa so pogrešali strategijo upravljanja ter vizijo obratovanja. Svetnik Miran Obreza, Naša Notranjska, je opomnil, da projektno dokumentacijo za Narodni dom potrjujejo že tretjič in predlog proračuna označil kot slab dokument. Anja Sedej, SMC, pogreša kanalizacijo na Brodu, Jerneja Rupnik, NSI pa prenovo dvorane Tabor. Župan Menard je med drugim poudaril, da so pereče predvsem ceste, velik del je še vedno makadamskih, asfaltirane pa so marsikje razpokane, zato bo v prihodnje prenovi cest treba nameniti več sredstev. Se nadaljuje Blanka Markovič Kocen Občina Logatec Vliudno vabljeni na dogodKe ob DNEVO SLOVENSKE HRANE v Logatec, v peteK, 20. novembra 2015, v dvorano Sv. Jožefa: Pridi na slovensKi zajtrk - prijazno vabljeni vsi občani . ob 10. uri: LogašKi čebelarji o čebelah in medu - vabljene predšolske sKupine iz vrtcev in prvi razredi osnovnih šol iz Logatca . ob 11. uri: £ hrano do boljše samopodobe in boljšega učnega uspeha - interaktivno predavanje Marije MerijaK, univ. dipl. ing. živ. teh. - vabljeni zadnji razredi osnovnih šol iz Logatca . od 12. ure do 1?. ure: Tržnica domačih prideiKov in dobrot - prijazno vabljeni vsi občani . ob vt. uri: okrepimo imunsKi sistem in uravnajmo hormonsKo ravnovesje -interaktivno predavanje Marue MerijaK, univ. dipl. ing. živ. teh. - prijazno vabljeni vsi občani Izberite hrano, ki nima za sabo na stotine kilometrov logaške novice - november 2015 - št. 11 11 družba v hlevišah voda ne bo več odnašala ceste Konec oktobra so v Hlevišah pri Logatcu, v Krajevni skupnosti Vrh Svetih Treh Kraljev, slovesno odprli obnovljeni odsek ceste med Hlevišami in Dolino, ki ga je ob zadnjih poplavah kar trikrat uničila voda. »Vesel sem, da nam je uspelo asfaltirati dober kilometer te ceste, saj bi nam sicer lahko odneslo kar dva mostova,« je ob odprtju dejal logaški župan Berto Menard. Investicija, vredna 270 tisoč evrov, je bila precejšen zalogaj tudi za občinski proračun, a je bila, kot je poudaril župan, nujna, krajani pa so nanjo čakali kar 20 let. »Naj cesta povezuje ljudi,« je dejal župan. Predsednik Krajevne skupnosti Vrh Svetih Treh Kraljev Boštjan Mivšek je v svojem nagovoru povedal, da gre za prvo pridobitev krajevne skupnosti v tem mandatu, naslednji zgodovinski projekt pa bo izgradnja prve faze vodovodne napeljave, ki bo vodovod pripeljala tudi v nekatere domačije, ki je doslej niso imele. Nov cestni odsek je blagoslovil župnik Janez Petrič. Blanka Markovič Kocen Foto: Blaž Korenč, Špela Bezgovšek 12 logaške novice - november 2015 - št. 11 družbah logaška ekipa nmp izjemno uspesna na rogli V konkurenci 23 ekip iz Slovenije in s Hrvaške je ekipa NMP Zdravstvenega doma Logatec pokazala izjemno znanje in usposobljenost ter osvojila odlično tretje mesto. Urgentna medicina je področje, kjer najbolj pridejo do izraza besede znanega zdravnika Jeana Bernarda: »Usmiljenje brez znanja je zasmehovanje poškodovanega ali nenadno obolelega, požrtvovalnost brez ustreznih ukrepov je nesreča za prizadetega in sramota za reševalca.« Tudi s ciljem ohranjanja enotne doktrine na tem področju na Rogli od leta 2007 poteka mednarodno tekmovalno-izobra-ževalno srečanje ekip nujne medicinske pomoči (NMP). Organizirajo ga Sekcija reševalcev v zdravstvu, Slovensko združenje za urgentno medicino in Ministrstvo RS za zdravje. Poleg organizatorjev sodelujejo številni prostovoljci - igralci, gasilci, policija ... Tridnevnega tekmovanja se je letos udeležilo skupno 23 ekip iz Slovenije in s Hrvaške, od tega 17 ekip z zdravnikom in 6 ekip brez zdravnika. Sodelovala je tudi ekipa NMP Zdravstvenega doma Logatec v sestavi: Ana Kermavnar Marinšek, dr. med., ter Urban Korenč in Nejc Petrinčič, zdravstvena tehnika. Tekmovalne ekipe so izvajale oživljanje odraslih in otrok ter druge posege za reševanje življenja, oskrbo poškodovanih in obolelih, se izkazale pri uporabi sodobnih pripomočkov ter spretnosti vožnje reševalnega vozila. Organizatorji so kot vsako leto poskrbeli, da so scenariji različnih intervencij potekali zelo realno. Pri tem so tekmovalne ekipe pod budnim očesom sodnikov razreševale 13 različnih scenarijev - npr. prometne nesreče, internistična stanja, množične nesreče, prikaz tehničnih in teoretičnih znanj itd. Vse ekipe so se razvrstile na identičnih scenarijih in vnaprej niso vedele, kaj jih čaka. Točkovane so bile po enakih kriterijih. Nudenje prve pomoči terja trdno in urejeno znanje ter praktično usposobljenost. Ekipa NMP Logatec je to uspešno dokazovala skozi vse tekmovalne dni in na koncu z vsega le 12 točk zaostanka (od sku- pno 1100 možnih) za prvouvrščeno ekipo (PHE Maribor) zasedla odlično 3. mesto! Drugo mesto je zasedla ekipa PHE Kranj. V Zdravstvenem domu Logatec smo veseli in ponosni, da imamo tako sposobne in izkušene sodelavce. Tudi ta izvrstna uvrstitev ekipe NMP kaže na to, da smo na pravi poti. Da si prizadevamo biti najboljši v dobro bolnikov, ki si najboljšo oskrbo tudi zaslužijo. Ob tem izjemnem uspehu čestitamo Ani Kermavnar Marinšek, dr. med., Urbanu Korenču in Nejcu Petrinčiču! ZD Logatec Foto: arhiv ZDL logaške novice - november 2015 - št. 11 13 idruzba preventivne prometne akcije s člani zšam logatec Tudi letos Združenje šoferjev in avto-mehanikov Logatec aktivno sodeluje pri preventivno-varnostnih akcijah v Občini Logatec. Vsekakor je najpomembnejše sodelovanje pri varovanju šolskih poti prve dni septembra, ko se naši najmlajši prvič odpravijo v šolske klopi. Akcija je potekala prva dva tedna v septembru pod budnim nadzorom policistov Policijske postaje Logatec pod vodstvom komandirke Majde Nagode, ki so skupaj s člani ZŠAM Logatec in Redarstvom Občine Logatec omogočili varno pot v šolo vsem osnovnošolcem. Varovanje osnovnošolcev na poti v šolo Zaradi mnogih nezgod v preteklosti se je varovalna akcija močno zasidrala v naših krajih in daje zelo spodbudne rezultate. Lahko se pohvalimo, da tudi letos v Občini Logatec nismo imeli nobenega nezgodnega primera. Prva pot v šolo je namreč za naše malčke naporna in stresna. Prvič se srečajo iz oči v oči s pastmi vsakodnevnega prometa in morajo se naučiti varno hoditi do šole. Zato že vrsto let prva dva tedna v septembru tako člani ZŠAM Logatec kot tudi policija in redarstvo budno nadzorujemo in umirjamo potek prometa ter opozarjamo na morebitne nevarnosti. Po predhodni oceni prometne policije je bilo za nadzor izbranih deset kritičnih prometnih točk s prehodom za pešce v Občini Logatec. Nadzorovali smo jih policisti, člani redarske službe in ZŠAM Logatec, ki smo sodelovali na sedmih kritičnih prometnih točkah s skupno dvanajstimi člani. Promet smo nadzorovali in pomagali našim malčkom čez cesto v Dolnjem Logatcu na treh, v Gornjem Logatcu na dveh točkah ter v Rovtah in Hotedr-šici na eni točki v bližini šole. Prehodi za pešce so namreč najbolj kritična mesta, še posebej na ulici Jačka v Dolnjem Logatcu v križišču s priključkom na avtocesto, kjer je letos dodatno nevarnost predstavljala sicer nujna rekonstrukcija ceste na Martinj Hribu. Mnenje članov ZŠAM Logatec, ki so sodelovali v akciji, je bilo, da je bil promet dokaj umirjen, da pa so presenetljivo veliko nepravilnosti opazili med kolesarji, predvsem nespoštovanje prometne signalizacije, ki ima lahko za mlade kolesarje usodne posledice. Temu primerno je bilo na zaključku akcije podano mnenje, da se bo treba intenzivneje posvetiti dvigu kolesarske kulture v občini. Opozorilni prikazovalnik hitrosti na Kalcah Umirjanje hitrosti v naseljenih območjih je že dolgo pereč problem. Zelo učinkovit način umirjanja predstavlja cestni prikazovalnik hitrosti. Vozniki v veliki večini po prikazu radarsko izmerjene hitrosti prilagodijo hitrost svojega vozila dovoljeni in tako prispevajo k večji varnosti. V logaški občini jih stoji že nekaj, za prikazovalnik na območju Kalc je bila dana pobuda s strani SPV Logatec že leta 2013, do postavitve pa je prišlo letos. Precejšnja ovira je bila do zdaj možnost priklopa na električno omrežje, letos pa je zaradi nekaterih rekonstrukcijskih del v okolici predvidenega mesta postavitve problem odpadel in v sodelovanju s SPV Logatec, AMD Logatec na čelu z Jožefom Marinčem, ZŠAM Logatec kot nosilcem postavitve in Komunal- nim podjetjem Logatec prikazovalnik že stoji in opozarja prehitre voznike na predpisano hitrost v naselju. Prikazovalnik omogoča tudi hrambo podatkov in izdelavo statistike o stanju kršitev predpisane hitrosti vožnje. Niko Čuk, predsednik ZŠAM Logatec dan spomina na zrtve prometnih nesreč - opomin k varnosti Občina Logatec je ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga obeležujemo v novembru, v preteklih letih v povezavi s Svetom za preventivo v cestnem prometu in ZŠAM Logatec pripravljala dogodke na to temo, neprestano pa mlade, zlasti šolarje, opozarja na pomen varnosti v prometu. Preventivnim dejavnostim na tem področju bo občina v prihodnje namenjala še več pozornosti. Občina Logatec se akciji Bodi viden - bodi previden pridružuje v smislu opozarjanja na pomen varnosti v cestnem prometu, dogodek v ta namen pa bo pripravila v spomladanskem času. B. M. K. 14 logaške novice - november 2015 - st. 11 družbah prometni znaki na tržaški ne ogrožajo vec občanov D elavci Cestnega podjetja Gorica so oktobra prestavili prometne znake na kolesarski stezi in pločnikih ob Tržaški cesti. V preteklosti je namreč občinska inšpekcija dobila veliko pritožb občanov, ki so se zaletavali v drogove prometnih znakov, postavljenih kar sredi kolesarske steze ali pločnika ob omenjeni cesti. »Glede na to, da je te znake postavila Direkcija RS za ceste, ki je upravljavec državne ceste, smo nanje pred časom naslovili dopis in zahtevo, da te znake odstranijo z omenjenih površin in jih premaknejo ob rob. Tako namreč ne bi več predstavljali nevarnosti za udeležence v prometu (pešce in kolesarje),« je povedal inšpektor Jure Plečnik. Direkcija je takšen predlog zavrnila, zato je Občina Logatec ob tednu mobilnosti sama pristopila k reševanju težave in na lastne stroške prestavila omenjeno prometno signalizacijo, ki je zaradi neposrečene postavitve neposredno ogrožala naše občane. B. M. K. dan spomina na mrtve Z OSREDNJE OBČINSKE KOMEMORACIJE Le-ta je bila letos že v petek, 23. oktobra, pred Spominsko kapelo padlim v 1. svetovni vojni. Spominske slovesnosti se je udeležil tudi župan Berto Menard, ki nas je v kratkem nagovoru spomnil na žrtve vseh vojn, pa tudi na vse, ki jih ni več med nami. Na kratko se je dotaknil tudi tekoče problematike, na koncu pa čestital vsem ob dnevu reformacije, ki ga v naši državi praznujemo 31. oktobra. Glasba je del nas ob rojstvu in nemalokrat tudi ob smrti, zato je razumljivo, da sta komemoracijo začeli in končali učenki Glasbene šole Logatec, violinistki Liza Šajn in Veronika Istenič, pod mentorstvom Marka Hvale. O novembru, muhasti naravi, življenju, rojstvu in smrti so premišljevali tudi slovenski pesniki Franci Lakovič, Ivan Minatti in Bin-na Štampe Žmavc, katerih verze sta nam predstavili učenki Osnovne šole Tabor Karen Jereb in Sara Potočnik. Spominska slovesnost v Ljubgojni pri spomeniku osmim talcem Že dan prej, 22. novembra dopoldne, so se pred spomenikom osmim talcem v Ljubgojni zbrali svojci ustreljenih talcev, predstavniki KO ZB Horjul, članice in člani Združenja borcev za vrednote NOB Logatec, župan Horjula Janko Prebil, ki je poskrbel, da je okolica spomenika urejena, ter seveda učenke in učenci Osnovne šole 8 talcev. Slednji so najprej obudili spomin na 26. junij 1942, ko je okupator v Ljubgojni ustrelil osem mladih Logatčanov, nato pa pripravili krajši kulturni program, pri čemer sta sodelovali mentorici Melita Sark Mihevc in Katja Juh. Besedilo in foto: Brane Pevec logaške novice - november 2015 - št. 11 15 idruzba rdeči kriz: hvala, ker darujete energijo življenja Območno združenje Rdečega križa Logatec je 1. oktobra v Narodnem domu pripravilo slavnostno prireditev, na kateri smo podelili priznanja jubilejnim krvodajalcem. Poleg krvodajalcev so se prireditve udeležili tudi Suzana Dordevic z Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana, Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalsvo na RK Slovenije, in župan Občine Logatec, Berto Menard. V Sloveniji vsakih pet minut kdo potrebuje kri, da preživi, zato vsak dan v povprečju potrebujemo 400 krvodajalcev, ki zagotovijo dnevno zalogo krvi. Slovenija je ena izmed redkih držav na svetu, kjer je krvodajalstvo brezplačno, za kar se moramo zahvaliti vam, krvodajalcem, ki nesebično darujete svojo življensko tekočino in s tem rešujete življenja. Prav iz tega razloga smo na Rdečem križu Logatec podelili priznanja svojim jubilejnim krvodajalcem in se jim tako zahvalili za dolgoletno podporo in sodelovanje na krvodajalskih akcijah. Sama prireditev se je začela z Zdravljico, ki nam jo je zapela Klavdija Kenk, nato pa so se na odru zvrstili slavnostni govorci, predsednica OZ-RK Logatec dr. med. Špela Albreht, Suzana Dordevic, Bošjan Novak in župan Berto Menard, ki je z nami delil svojo izkušnjo o tem, kako mu je darovana kri rešila življenje. Celotno prireditev je z malce humornim pridihom povezovala naša »rdeče-križarka« Darja Rudolf, za spremljevalni program pa so poskrbeli še Maja Narobe in Jaka Južnič iz Plesnega mesta ter Anda Ovsec s svojim recitalom. Podelitev priznanj jubilantom Osrednje dogajanje prireditve je bila seveda sama podelitev priznanj. V Logatcu je približno 2.000 krvodajalcev in ker je praktično nemogoče priznanja podeliti vsem naenkrat, smo se odločili, da tokrat izkažemo pozornost tistim, ki so letos jubilejno darovali kri. Kar pa ne pomeni, da ne cenimo vseh drugih, brez katerih naše krvodajalske akcije ne bi bile uspešne. Priznanje za 10-krat darovano kri je podelil Boštjan Novak, ki je v svojem govoru poudaril, da se lahko na RKS vedno zanesejo na logaške krvodajalce. Nasmejana Suzana Dordevic je podeljevala priznanja za 20-, 30- in 40-krat darovano kri, posebna priznanja za zasluge na področju krvodajalstva pa sta podeljevala predsednica OZ-RK Logatec in župan. Prejemniki posebnih priznanj za 50-krat plus darovano kri so: Andrej Lukančič, Jože Lazar, Alojzij Jereb, Silva Bošnjak, med upokojenimi krvodajalci pa Dominik Brenčič, Anton Nagode, Bogdan Comino, Leopold Petkovšek, Franc Bogataj, Anton Mivšek, Leon Albreht in Ivan Rupnik. Po končani prireditvi smo člani Rdečega križa ter predstavniki Civilne zaščite in Občine Logatec na grob lani preminulega Filipa Gantarja položili cvetje in se mu tako zahvalili za dolgoletno sodelovanje na krvodajalskih akcijah. To je bilo prvo srečanje krvodajalcev, ki je potekalo v logaški občini pod okriljem Rdečega križa Logatec. Za uspešno izpeljano prireditev se zahvaljujemo vsem nastopajočim, kot tudi našim prostovoljkam in prostovoljcem za celotno organizacijo dogodka. V Območnem združenju RK Logatec upamo, da bodo tovrstna srečanja postala redna in da bo naslednje že čez dve leti. Do takrat pa pridno darujte kri, saj nikoli ne veste, kdaj jo boste potrebovali sami. Nina Jerina JUTRANJI PRIZIV MOČI VRELEC MLADOSTI Predihaj zaspano telo Spoznaj svoje poti prizivanja moči Za gibko in prožno misel in telo Za mir, v katerem se umiri vsaka bolečina Za jasnost uvida vase in samozdravljenje Disciplina prežene vse razvade in jemalce moči Starost je stanje duha CANKARJEV DOM VRHNIKA Pridruži se začetni jutranji skupini JEDRO - Od ponedeljka do četrtka ob 7h Nova začetna skupina vsako soboto ob 7:30 PRVA VADBA 7.11.2015 Vodi Marjeta Oblak - mojstrica borilnih veščin M 031 481 014 bojevnik.si@gmail.com Pet tibetancev PET GIBALNIH VAJ ZA ZDRAVJE ENERGIJO IN OSEBNOSTNO MOČ VAŠE ROKE LAHKO REŠIJO VEČ ŽIVLJENJ Pod sloganom »Vaše roke lahko rešijo več življenj« Evropa 16. oktobra obeležuje evropski dan oživljanja. Rdeči Križ Slovenije, Slovenski reanimacijski svet in Val 202 so ob tej priložnosti do 26. oktobra po vsej Sloveniji izvedli več kot 90 brezplačnih tečajev oživljanja in eden izmed njih je potekal tudi v Logatcu. Špela Albreht, dr. med., in Lado Korenč, sicer mentorja logaških ekip PP, sta nam najprej razložila teorijo temeljnih postopkov ožiljanja, nato pa smo udeleženci novo pridobljeno znanje utrjevali na lutkah. Vadili smo oživljanje dojenčka, mladostnika, odrasle osebe in uporabo AED-ja. Spoznali smo, da avtomatski električni defibrator kjub svojemu nemogočemu imenu ni nikakršen »bav-bav«, ampak naprava, ki lahko reši življenje s samo preprostim pritiskom na gumb. Besedilo in foto: Nina Jerina 16 logaške novice - november 2015 - št. 11 družbah obnovljen križev pot Petkovčani so praznovanje žegnanjsko - Lovrencove nedelje združili z blagoslovitvijo obnovljenega Križevega pota. Bila je to lepa sončna nedelja, ki je privabila kar precej ljudi od blizu in malo bolj daleč. Imeli so tudi čudovit razgled na vse strani, do Snežnika, Karavank do Javornika in Triglava. Malo pod cerkvijo je tudi rojstni kraj našega rojaka, gospoda msgr Janeza Hladnika, čigar 50-letnico smrti letos obhajamo in smo se ga spomnili tudi s priložnostno razstavo. Naš gospod župnik Janez Petrič, ki je obnovljeni Križev pot blagoslovil, se je v uvodu v pridigo vprašal, kot se sprašujemo tudi drugi krajani Petkovca, kako da tu v cerkvi Svetega Hieronima praznujemo Svetega Lovrenca, ki ga kot kipa ali slike sploh nimamo v cerkvi. Pa tudi nekateri zgodovinarji so jo preimenovali v cerkev svetega Lovrenca. Ali je na svetega Lovrenca žegnanje zato, ker ravno dan prej praznuje nadangel Mihael, zavetnik naše farne cerkve, ali pa je kdaj v preteklosti ta svetnik bil na oltarju. Domačini pravimo tako, kot so rekli včasih: najprej gospodar, potem pa bajtar. Gotovo je to cerkev Svetega Hieronima, katere notranjščino smo sedaj v celoti prenovili. Lani je vsa ta dela blagoslovil škof Anton Jamnik. Letos pa se je začela obnova Križevega pota, ki je bil že res v zelo slabem stanju in potreben polne obnove. Tako je slike obnovila akademska slikarka in konservatorka Manica Juvan, okvirje pa re-stavratorstvo Legan iz Žužemberka. Obema hvala za dobro opravljeno delo in za vso dogovorjeno izvedbo. Hvala tudi vsem, ki so logaški planinci po manj obiskanih vrhovih karavank V nedeljo, 20. septembra, smo logaški planinci prehodili manj obiskane vrhove na zahodu Karavank. Zgodaj zjutraj smo se peljali z osebnimi avtomobili do Gozda Martuljka in se po ozki cesti povzpeli proti Srednjemu vrhu. Od parkirišča smo do lovske koče »za Lepim vrhom« hodili približno eno uro. Ob poti je na več mestih s hriba tekla studenčnica. Potem smo pot nadaljevali do planine Grajšca, kjer je lepo vidno domovanje svizcev. Pred prihodom do prvega vrha, Maloškega poldneva (1825 m), se je pokazala lepa dolina Beljaka. Po nekdanji graničarski poti na meji z Avstrijo smo prišli na Ostro peč (1802 m, na sliki)) oz. po nemško Mallestiger Mittagskogel, saj vrh to ime zasluži. Leži na severni strani glavne verige Karavank. Na vrhu, na katerem je križ, najdemo tudi vpisno skrinjico. Od tu se odpre lep razgled na Dravsko dolino, Julijske Alpe ter večji del zahodnih Karavank. Po opoldnevu smo prišli do najvišjega vrha Kresišče (1.839 m), ki leži med Kepo in Trupejevim poldnevom, na njem je postavljen križ. Kaže lep razgled proti Avstriji, zahodnim Karavankam in Julijskim Alpam, od slednjih najbolj izstopa Martuljkova skupina. Spustili smo se do planine Grajšca in pozno popoldne prišli do parkirišča v delno sončnem vremenu. Koče na poti ni bilo, zato smo imeli hrano v nahrbtniku. Prehodili smo lepe manj obiskane vrhove Karavank, po katerih nas je vodil izkušeni vodnik Dušan Jozelj. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek logaške novice - november 2015 - št. 11 17 pri izvedbi del pomagali, in Občini Logatec za sofinanciranje po pogodbi iz razpisa za varstvo kulturne dediščine. Cerkvica Svetega Hieronima je tako v notranjosti zasijala v popolnem razkošju. Prihaja pa počasi zopet na vrsto obnova ostrešja. Tudi pri tem delu bodo dobri ljudje Petkovca in okolice ter Občina Logatec priskočili na pomoč. Hvala vsem. Besedilo in foto: K. H. družba katedrala na kalcah Kar nekajkrat je ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik tako poimenoval novo kapelico Rožnovenske Matere Božje na Kalcah, ki jo je blagoslovil prvo oktobrsko nedeljo. Kapelica presega velikost, kakršna je zanje običajna; je res cerkev v malem, z zvonikom in uro na njej. Slovesnosti se je udeležilo veliko Kalčanov in gostov od blizu in daleč. Svoje so ji pridali združeni zbori gornjelogaške župnije pod vodstvom Janeza Nagodeta, moški pevci v narodni noši, ki se jim je pri litanijah pridružil dolgoletni gornjelogaški župnik Janez Selan, organistka Tatjana Hladnik, Katja Hodnik in Fabijana Štih, ki sta pozdravili in se zahvalili škofu, ter Franc Rudolf, ki se je zahvalil vsem darovalcem. Škof je pohvalil prizadevnost ljudi, ki jim je mar za okolje, v katerem živijo, in ki se ne sramujejo pokazati svoje prepričanje. Izrazil je upanje, da se bodo ljudje z zaupanjem ozirali na znamenje. Večkrat pa je poudaril pomen treh besed: prosim, hvala in oprosti. Vsaka od njih svojsko izpričuje držo človeka, ki jih izgovori: prosim v po- nižnosti, hvala v spoštovanju ter, najtežja od vseh: oprosti. Za odpuščanje prositi in opravičilo sprejeti je težko, a je hkrati edina pot, po kateri se ljudje lahko spravimo med seboj in v miru živimo. Kazalci ure na zvoniku se bodo - bodi tako! - začeli premikati prihodnje leto. Zvon sv. Damijana pa je na poteg ministranta Domna tako kleno zapel, da je škof ministranta odobravajoče pokril kar s svojo čepico, ljudstvo pa je navdušeno zaploskalo. Rahel dež je med slovesnostjo rosil in trosil nebeški blagoslov na katedralo in zbrane ljudi. In potem, ko smo odpeli Marija skoz življenje, so k blagoslovu svoje primaknile tudi kalške gospodinje. Pod velikim šotorom so bogato obložene mize ponudile prigrizek vsem, ki so se še zadržali v prijaznem pomenku po tem zares slovesnem dogodku. Besedilo in foto: Janez Gostiša pevci pevskega društva logatec peli v javorju nad škofjo loko Logaškega rojaka, župnika Cirila Isteniča, ki že deset let vodi župnijo Javorje nad Škofjo Loko, so zadnjo septembrsko nedeljo obiskali pevci Pevskega društva Logatec in peli pri deseti maši v župnijski cerkvi sv. Tilna v Javorju. Vas Javorje leži v škofjeloškem hribovju pod Blegošem in ponuja pogled na Stari in Mladi vrh (1370 m), Blegoš (1562 m) ter okoliške vrhove. Na lično obnovljenih ali novih hišah so naslikane svete podobe. Očitno je tu doma slikarstvo. Na pročelju župnišča je večja freska Jezusovega lomljenja kruha v Emavsu in opozarja na domačega umetnika, samorastnika. Sv. Tilen je živel v 6. stoletju kot puščavnik in opat, odmaknjeno od sveta. Zaradi svetniškega življenja v samoti se je priljubil tudi našim prednikom. Čaščenje svetnika so na območje Javorja po vsej verjetnosti zanesli Korošci, ki so se tu prvi naselili v 12. in 13. stoletju. Zadnja večja obnova cerkve je bila v letih 1978/80. Takrat so postavili daritveni oltar proti ljudstvu. Izdelan je iz hotaveljskega marmorja, z lesenimi skulpturami - stebrički ga je obogatil domači kipar Jovanovič. Kupili so nove orgle in jih postavili v prezbiterij, kar je redkost v našem prostoru. V kapelah, iz katerih so odstranili oltarja, so namestili klopi, nad njima in ob straneh prezbiterija pa naredili dva kora s sedeži. Pevska empora, na kateri nikoli ni bilo orgel, je bila preurejena v prostor s sedeži. Leta 2010 je župnija praznovala 300-letnico posvetitve župnijske cerkve. Najbolj dragocena skulp-tura je kamnita gotska Sočutna iz 15. stoletja, ki je ena najstarejših prič gotskega kiparstva na Loškem, od leta 1978 je v kapelici žalostne Matere Božje v Javorjah. Leta 2003 so stavbo utrdili, injek-tirali, zvezali in lepo prepleskali. Cerkev je spomeniško zaščitena od leta 2008, prav tako obe podružnici, sv. Brikcija v Četeni Ravni in sv. Valentina v Jarčjem Brdu. Ob koncu sv. maše se je župnik Istenič Ciril pevcem Pevskega društva Logatec po sv. maši zahvalil za petje in izbrani repertoar ter opisal zgodovino cerkve ter praznovanje njene 300-letnice. Povabljeni na kosilo v bližnjo gostilno so tam še dolgo prepevali. Marinka Petkovšek 18 logaške novice - november 2015 - št. 11 družbah življenje je lahko tako lepo ČASTNI NASLOV V ROKE NEKDANJI UČITELJICI IN RAVNATELJICI METKI RUPNIK Septembra je Logatec še prav posebno praznično obarvan. 20. september je namreč izbran za občinski praznik. Navada je že od nekdaj, da se ob tej priložnosti še posebej izpostavi nekatere ljudi, ki so vsak na svoj način prispevali k razvoju kraja in občine. Župan namreč podeli občinska priznanja. Gotovo je eno izmed najbolj cenjenih priznanj tudi naziv častni občan ali občanka občine Logatec. Ta naziv je šel letos v roke nekdanji učiteljici in ravnateljici Osnovne šole 8 talcev Logatec Metki Ru-pnik za izjemne dosežke na področju izobraževanja in razvoja v občini. Metka Rupnik, doma iz Hotedršice, je vitalna, mladostna upokojenka, ki ji tega, da je že v pokoju, ne bi mogli pripisati. Polna je načrtov, aktivno sodeluje na mnogih področjih, najraje pa se seveda ukvarja s svojimi nasledniki, malimi vnučki, ki ji izpopolnjujejo že tako popolne dneve. Pogovor z njo nikakor ni jesensko in melanholično obarvan, ampak poln vedrine in odločnosti, ki ji je ni manjkalo niti tedaj, ko je še bila v službi. Prav to je bilo njeno načelo, da je uspela jadra vedno obrniti v tisto smer, kamor je varno plula barka. O svojem pogledu na prehojeno pot in se- danje razgibano upokojensko življenje pa v naslednjem pogovoru. Metka ni dolgočasna sogovornica, marsikaj si je vredno zapomniti in ji slediti. Metka, so vas z nagrado, ki ste jo prejeli, presenetili? Zelo, res nisem pričakovala, da bi me kdo predlagal za tako visoko občinsko priznanje. Kakšen je bil vaš prvi odziv, ko ste izvedeli, kako pomembna oseba ste? Prva misel je bila, da sem premlada za tako priznanje, da pa sem pomembna oseba, nisem in ne bom mislila. To, da me je predlagal kolektiv OŠ 8 talcev, je bil pa balzam za dušo! Vem , da na vodilnem položaju nisem bila enostavna, ampak zahtevna in dobro ter veliko smo naredili skupaj. Ponosna sem na OŠ 8 talcev, to bo vedno »moja« šola. Vaše delo je bilo ves čas povezano z ljudmi, bolje rečeno, z mladimi ljudmi. Kako se spominjate tistih dni, ko ste bili za katedrom, pred vami pa kopica mladih, znanja željnih ( ali pa tudi ne) otrok? Še vedno se spomnim prvega šolskega dne, ko sem stopila v učilnico 8. razreda. Učilnica je bila v starem delu, par stopničk navzdol v razred, in mislila sem, da se bom spotaknila. Učenci najbrž niso opazili, kako me je strah. Imela sem dobrih 20 let, oni pa 14. Zdeli so se mi veliki in resni. No, sedaj pa vnuki teh učencev že hodijo v šolo, tako to gre. Učiteljica matematike sem bila rada, razredničarka tudi. Delo v šoli je lepo, res odgovorno, dolgčasa v šoli ni. Bili ste matematik, fizik, kaj menite, je za naravoslovje pri otrocih dovolj zanimanja, glede na to, da je ta stroka kar iskana med zaposlitvenimi možnostmi? Moji učenci matematike niso sovražili, ljubili pa tudi ne, saj je zahtevna in veliko vaj je potrebnih, pa razumeti je tudi treba. Je pa pomembna v vsakem poklicu, vsaj osnovnošolska. Ste bili kot učiteljica strogi ali ste kdaj znali tudi matematiko narediti otrokom prijazno? Mislim, da sem bila stroga, tak je ta predmet. Menim, da je avtoriteta učitelja pomembna in pogoj za uspešno delo. Pri matematiki se logaške novice - november 2015 - št. 11 19 idruzba nisem trudila narediti predmet prijazen, to pa sem znala narediti pri razredni uri, na ekskurziji in še kje. Po nekaj letih ste učiteljsko mesto zamenjali z ravnateljskim. Kako to, da ste se odločili za ta korak? Dobrih dvajset let sem bila učiteljica, delovala sem tudi v raznih organih šole in dobro poznala situacijo na šoli, začutila sem, da bi lahko bila uspešna ravnateljica in sem se prijavila. Kakšna je bila vaša vizija, ko ste kot ravnateljica vodili OŠ 8 talcev? Se vam zdi, da ste v teh letih ravnateljevanja uspeli narediti vsaj korak k boljši šoli? Vizija, ki sem jo skušala s strokovnimi delavci in z vsemi zaposlenimi doseči, je bila: dobri odnosi, zanimivo učenje, dobri materialni pogoji, znanje, vzgoja in varnost. Zelo pomembni so se mi zdeli odnosi med učenci, učitelji in starši, ki z medsebojnim sodelovanjem lahko ustvarijo kakovostno šolo, če vsak naredi na svojem področju, kar je njegova dolžnost, če spoštujejo drug drugega. Če učitelj spoštuje učenca, bo tudi učenec spoštoval učitelja, če starši spoštujejo učitelja in obratno, se bo tudi učenec znal obnašati v družbi. Temelji so doma, gradi jih šola, podpira družba ... Prav gotovo v vseh letih človek doživlja tako vzpone kot padce. Se je vam kaj posebno pozitivnega ali pa negativnega zgodilo, kar bi še posebej izpostavili? Pozitivnih stvari je bilo veliko, znala sem se veseliti uspehov učencev, sodelavcev in ni jih bilo malo. Kar srce mi zaigra, ko preberem objavljene doktorje v časopisu in na glas rečem: »Ta je bil pa iz naše šole.« Vesela sem, ko srečujem mlade družine naših učencev in vidim, da so srečni. Še vedno pa me zjezi, ko se spomnim neupravičenih prijav na šolsko inšpekcijo. Razlike pri današnji mladini in otrocih so v primerjavi z leti nazaj ogromne. Permi-sivna vzgoja ali bolje rečeno nevzgoja je naredila svoje. Ali tudi vi to opažate? Morda se bo slišalo čudno, a v prvih letih poučevanja smo imeli več ekstremnih težav z učenci, ki so bile tudi posledica zanemarjenosti in nevzgojenosti. No, sedaj so malo preveč razvajeni, ker je vsega preveč, nisem pa prepričana, da je beseda razvajeni prava. Morda je pomanjkanje privzgojenih vrednot, ki jih tudi v družbi ni več ... Kaj bi vi kot učiteljica in ravnateljica posebej izpostavili, da bi morda šolstvo zapeljalo svoje konje v pravilnejšo stran? V šoli naj bo več praktičnih stvari, šolska njiva bo postala spet moderna, domače naloge so nujne, lahko bi bile tudi ovrednotene, napovedano spraševanje se je izrodilo, šola naj bo resna in zahtevna. Kaj pa odnosi med mladimi, med učitelji in seveda med starši? Se vam zdi, da bi bilo treba tudi tu kaj narediti? Vsak naj opravlja svoje delo, čeprav je staršem zaradi dolgega delavnika tudi težko. Zdi se mi, da stanje sedaj ni dobro. Otroci ne morejo biti v šoli toliko časa, kot so starši v službi, in tudi veliko dejavnosti za učenca ni rešitev. Komunikacije manjka, kako vi to opažate in kaj menite, da je tisto, kar nam komunikacijo ovira? Morda sodobni mediji in načini pogovorov preko različnih elektronskih izumov? Pogovora med učiteljem in staršem ne bo nadomestila nobena e-redovalnica, elektronski naslov ali podobno. Ko ste se upokojili, vaše delo vsekakor ni zastalo. Postali ste aktivni na mnogih področjih. Jih lahko nekaj izpostavite in poveste kaj več o tem? Sem babica štirim vnukom, predsednica dveh društev, imam vrt, sem gospodinja, z možem imava načrte ... Univerza za tretje življenjsko obdobje. Bi lahko malce predstavili to dejavnost, kdo se vanjo vključuje, kaj delate, čemu je namenjena? Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje je namenjeno starejšim, ki bi se radi učili in družili. Učijo se lahko jezike, računalništva, umetnostne zgodovine, uživajo lahko v mnogih ročnih spretnostih ... 22 programov teče 4. študijsko leto. Pogojev za vključitev ni, saj je vsak, ki je skozi življenje prišel do upokojitve, naredil kar nekaj življenjskih šol in vsak, ki se želi učiti, lahko najde kaj zase. Ne moreva mimo še ene vaše ljubezni- ze-liščarstva. Od kod to zanimanje? Verjetno tudi kraj, kjer živite, nudi ogromno možnosti za stik z naravo. Ja, zeliščarstvo je moj hobi, in to koristen. Pri Društvu za zdravilna zelišča Logatec, ki ga vodim osmo leto, smo se veliko naučili od priznanih zeliščarjev in tudi drug od drugega. Gojimo zdravilne rastline, v naravi nabiramo zelišča, znamo pripraviti sirupe, tinkture, mazila, naravna mila ... Znamo skrbeti za svoje zdravje, čeprav brez zdravnika ne gre. Zeliščarji smo veliko v naravi, znamo jo spoštovati, narava pa nam vrača ... Kaj pa prosti čas? Ga sploh imate kaj? Ali so vaše dejavnosti hkrati tudi prosti čas? Prostega časa še nimam, za vsak dan imam načrt in vedno se kaj prenese v naslednji dan. Imate vnuke, kaj vam napolnjuje dneve? Vnuki mi sedanje obdobje res napolnjujejo, rada jih imam, oni tudi mene in to je res dar! Se lotite tudi kakšnega ročnega dela, morda klekljanja, pletenja, vezenja ...? Tudi, a nič poglobljenega, veliko stvari bi še rada znala, ne znam plesti nogavic, vse še pride na vrsto. Bula za klekljanje počiva. Zeliščarstvo ima prednost. Kam pa najraje zahajate, da si napolnite baterije? Rada grem v naravo, berem, grem v gledališče, na koncert, z možem imava še veliko načrtov za potovanja, rada ustvarjam z vnuki Bi kaj položili na srce bralcem Logaških novic? Kako lepo misel morda? Vsak dan ti lahko prinese kaj dobrega, samo okoli pogledaš in zagledaš - življenje je tudi lepo! Spoštujmo drug drugega. Pomislite, kaj zares potrebujete, in ugotovili boste, da so materialne dobrine na zadnjem mestu, prej so osebe in veliko jih je. Tako lepemu zaključku pogovora ni treba prav nič dodajati. Metka je res oseba, ki si zasluži naziv častna občanka, a veliko več je tisto, kar od nje dobijo njeni najbližji in njeni prijatelji, ki se jim neumorno razdaja. Da bi ji le bilo dano to delo opravljati še mnogo, mnogo let, pa seveda veliko zdravja in dobrega počutja ji želimo z njenimi rožicami in zdravilnimi rastlinami. Lahko si izposodimo znane besede: za vsako reč rož'ca rase. Med vsemi odgovori si lahko predvsem zapomnimo njeno neobremenjenosti z leti. Pravi, da se z leti ne obremenjuje in jo gube celo zabavajo, saj so njene. Hvala, Metka! Metka Bogataj 20 logaške novice - november 2015 - št. 11 generacijei uvodni kls zur z manouche in klemnom klemnom Studijsko leto se mora začeti s pravim študentskim žurom, ki ga je KLŠ odprl v Navigator pubu. V Logatec je pripeljal retro swing skupino Manouche ter, sedaj že skoraj stalnega gosta študentskih zabav v Logatcu, Klemna Klemna. Manouche so bili s svojimi hiti prava elek-tro swing poslastica. Le kdo ne pozna njihovih hitov, kot so Kje si, lubi?, Granata, Stisn se k men ... Do zadnjega kotička nabito poln Navigator pub so dodobra razgreli, saj je ob njihovih ritmih plesalo staro in mlado. Manouche in gost večera Klemen Klemen pa so povezani tudi s skupno pesmijo, ki seveda ni manjkala na repertoarju in je bila češnja na vrhu dogodka. Tako je energija pred nastopom Klemna Klemna rastla in rastla, kar je izkušeni raper izkoristil ob svojih že zimzelenih hitih, občinstvo pa je njegove pesmi rapalo z njim. Prva zabava leta je uspela, lokal je pokal po šivih, dobre volje pa tudi mraz ni uspel skaziti. Z novim študijskim letom pa je v KLŠ zapihal svež vetrič, saj se je vodstvo zamenjalo, nova ekipa pa s svežimi idejami in predlogi že hiti v dogajanje tekočega leta. K. S. gasilci pgd laze -jakovica evakuirali solarje- samo za vajo V petek, 23. oktobra, smo gasilci PGD Laze - Jakovica kot vsako leto gostili otroke iz vrtca in šole. Ker je letošnja tema meseca požarne varnosti evakuacija, smo vajo tudi izvedli. Zadimili smo spodnji prostor šole, nato pa ob pozivu učitelja prihiteli na pomoč z gasilskim vozilom. Dva gasilca sta se opremila z izolirnim dihalnim aparatom in vstopila v šolo, drugi pa so pomagali otrokom do zbirnega mesta. Vodji intervencije so poročali o številu otrok in ugotovili, da so vsi zunaj na varnem. Tako se je vaja evakuacije, v katero je bilo vključenih sedem gasilcev, trije delavci šole in 12 otrok, uspešno zaključila. Ker nekaterih vrtčevskih otrok ni bilo, smo se dogovorili, da program pripravimo samo za osnovnošolce, za vrtec pa bomo določili drug termin. S kombijem smo jih pripeljali do gasilskega doma in jih usmerili v dvorano. Tam smo jim predvajali didaktični film o evakuaciji, na enem od gasilcev pokazali, kaj vse mora imeti na sebi za vstop v goreč prostor in se pogovorili o ključnih zadevah. Ker pa je bil za učence to zadnji dan pred počitnicami, smo jim na koncu predvajali risanko Gasilec Samo. Klavdija Modic logaske novice - november 2015 - st. 11 21 ikultura iz bogate glasbene srčnosti KONCERT IZPRIČANIH MOJSTROVIN ORKESTRA, SOLISTOV IN DIRIGENTA VIDA PUPISA Dvorana Narodnega doma se je 24. oktobra letos v svoji žlahtni polnosti predala koncertu Pihalnega orkestra Logatec, koncertu, ki je bil dognan po vsebini in izvedbi. In dragoceno spoznanje: tako rekoč domala vsi inštrumentalisti tega koncertnega večera so dar logaške glasbene šole; svojo glasbeno darovitost so nadgrajevali skozi nadaljnja konservatorijska in akademska šolanja, skozi delo v raznoterih pomenljivih glasbenih zasedbah in tudi skozi delo orkestra s prejšnjimi umetniškimi vodji. Že uvodna skladba Out of Africa Barrya in de Meija je nakazala razsežnost zvoka in bogastvo glasbenih izzivov. Potem so se zvrstili solisti. Najprej je Jernej Gantar, obetaven solist na trobenti z neštetimi prestižnimi priznanji, s Koncertom za trobento Aru-tuniana (v Dukerjevem aranžmaju) presenetil poslušalstvo v bogati ko-loraturi z dodobra zniansirano dinamiko v vseh ritmičnih potankostih. Kot najmlajša med koncertnimi solisti se je predstavila Špela Erjavec, flavtistka prenekaterih vrhunskih priznanj. V Mozartovem Andante v C-duru (v Waigneinovem aranžmaju) je tenkočutno lepo preigravala zahtevne pasaže bogate figuralike velikega baročnega mojstra. Škoda le, da je orkester mestoma preglasoval solistko, zlasti s trobili. Tudi za saksofonista Davoija Loštreka velja, da se je doslej preizkušal v različnih zasedbah in na najzahtevnejših tekmovanjih, koder je tudi zanesljivo zmagoval. Na koncertu se je z njemu lastno eruptivnostjo lotil De-messemanove Fantazije za alt saksofon (v Hastreiterjevem aranžmaju) in jo nadaljeval v pravih izvedbenih mojstrovinah, ki so s samozavestno izigranimi vragolijami segale proti perfekcionizmu. Gromoviti aplavz je bil nadvse zgovoren. Pianistka in tolkalistka Janja Nagode, prav tako zaznamovana z zlatimi priznanji z najbolj zahtevnih tekmovanj, se je po diplomi na ljubljanskem konservatoriju vpisala na podiplomski študij tolkal na glasbeno akademijo v Gradcu. Poslušalstvo je z Rosaurovim Koncertom za vibrafon očarala s subtilno, prefinjeno in ritmično jasno odmerjenim muziciranjem. Žal, na trenutke je njeno glasbeno eleganco preglašal inštrumentalni korpus. Kvartet solistov klarinetistov - Luka Škrlj, Nik Maric, Žiga Lukančič in Fran Horzelenberg - je izpričal pravšnjo bravuroznost v ansambelski prezentaciji pravih pravcatih glasbenih vragolij. Navdušeno in navdušujoče je izzvenel Ježkov Bugatti Step v Belohoubekovem aranžmaju. Sklepna skladba orkestra Ellisov The Chicken v Kjarnesovem aranžmaju je odmevala v pronicljivih jazzovskih tiradah, ki so jih mojstrsko izmuzicirali solisti: na klarinetu Luka Škrlj, na saksofonu Davor Lo-štrek, na trobenti Žiga Čuk, na bas kitari Iztok Flek in na bobnih Tomaž Facija. V dodatek pa je orkester priklical starožitne in še vedno paradno iskrive Slovence, ki so jih poslušalci pospremili skozi vse takte z nejenljivimi ritmiziranimi ploskanji. In hvaležnemu občinstvu so preostale ovaci-je, ki so veljale silno pomlajenemu orkestru, solistom in, bognedaj, da bi pozabili, dirigentu Vidu, ki z izostrenim glasbenim občutkom vodi orkester po poteh najbolj čarobnih glasbenih izzivov. Žal, pa: vse bogastvo lepega se je dogajalo v dvorani škripajočih vrat - še vedno(!), vse se je dogajalo na nepreglednem odru - še vedno(!), na preutesnjenem prizorišču - še vedno(!), kjer je bilo komaj za kako ped prostora, namenjenega temperamentnemu dirigentu, in še manj prostorčka, odmerjenega čedni ustaljeni povezovalki koncertnega sporeda Anji Sedej. V povsem iztrošeni dvorani - še vedno(!), smo se poslušalci že nekako znašli; kaj da ne! Sploh pa, če si je moral celo dirigent utirati pot pred svoj orkester skozi preozkost avditorija. Notna stojala za soliste so skoraj lebdela v zraku. Kdaj bo drugače? Morda nekdaj v nenatančno določljivi prihodnosti. Ko bi, ne le za glasbene mladce, temveč tudi za našo prostorsko stvarnost Narodnega doma obveljala kitajska modrost, da se iz semen sedanjosti rojevajo cvetovi prihodnosti. Marcel Štefančič 22 logaške novice - november 2015 - št. 11 kdor poje, slabo ne misli v Ženski pevski zbor društva invalidov in upokojencev Logatec je v večnamenski dvorani Društva upokojencev Logatec sredi oktobra priredil svoj že 18. tradicionalni koncert. Tokrat so v goste povabili kvartet Vandrovci iz Logatca, ki je s svojim petjem in glasbeno spremljavo popestril zborovsko petje. Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec deluje že skoraj tri desetletja. Povprečna starost pevk je 70 let, kar njihovi pevski kakovosti daje veliko dodano vrednost. Dvanajstčlanski pevski zbor vodi zborovodja Matija Logar, ki ga je od Karoline Medvešček, ki ta je zbor vodila dolgih 12 let, prevzel leta 2007. Tu ne smemo spregledati predsednice ŽPZ Društva invalidov in upokojencev Logatec Antonije Rudolf, ki že od same ustanovitve leta 1987 ostaja neumorna in si kljub svoji visoki starosti želi skupaj z zborom dočakati okroglo 30. obletnico delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju. ŽPZ Društva invalidov in upokojencev Logatec odlikujeta vztrajnost in odločnost in čas bo pokazal, da so veliko več kot pevski zbor. Lahko bi rekli, da so zgled, kako se neguje slovenska zborovska pesem. Čestitke torej za vaš skorajšnji visoki jubilej in zahvala Občini Logatec za sponzor-sko pomoč. Besedilo in foto: Vinko Aleksander »lustno« v nedeljo « JL 1 1« IL i' 1 C 1 j lifj m y rB 1T ■ * i __ Čestitk e Mihae li Kavčič in njem im najmla jšim ple salcem. Zadnjo oktobrsko nedeljo je »Notranjska« vabila v objem vrhovske šolske dvorane k prireditvi, ki se ji ustaljeno pravi »V nedeljo popoldne bo luštno pri nas«. In spet je bil prireditveni prostor - kot vselej - premajhen za udoben sprejem vseh, željnih prijazne živosti, kakršno ponuja »Notranjska« s svojimi gosti že trinajstič zapored. Šarmantna in zbistreno duhovita sta povezovalca Maja in Jože povsem sproščeno dovtipno in mikavno najavljala dogajanja, ki so se potem razdajala navdušenemu občinstvu. Tako je Mihaela Kavčič z Ano Kreč in najmlajšim rodom Vrhovcev uprizorila domiselno pantomimično igrivo štorijo o Šmentani muhi, pripravila četvero recitacijskih cukrčk- ov in ljudski rej z vokalizacijo zgodbe o brez-repem psu. Žlahtno seme tudi za kasnejše plodove na vrhovskem odru! Duo MIR alias Milena in Irena z Medvedje-vega to pot nista privoščila prisotnim svojega običajnega pevskega izročila, pač pa sta se predstavili z dvema lastnima skečema: naglušne rime, nato brez besed - cel kup domislic o dveh docela raznolikih civilizacijskih shemah. Za obilje smeha in hihitanja. S Čateža (pa ne onega termalnega pri Brežicah!), znanega po božjepotni cerkvi na Plazu, je z iskrivo in uglajeno zborovodjo Katjo Jarm prispel Mešani pevski zbor Kres. Pevci srebrnega priznanja so domačijskost občuteno izpeli z ljudsko v Tro-štovi priredbi Aj zelena je vsa gora, ljudsko v Kokolovi priredbi Pobelelo pole ter z avtorsko skladbo sopevca Mežlja, ki poje o čudodelni vodi in čudotvorni ljubezni na Zaplazu. Prav ta pesem je bila deležna največje pozornosti in pritrjevanja presenečenega poslušalstva. Do-padljivo je zbor prestal tudi spopad s tremi tujimi skladbami: z lirično de Marzijevo Signore delle Cime, s francosko poskočnico Certonovo La la la in s temperamentno črnsko duhovno Heaven is a Wonderful Place. Gostiteljski zbor »Notranjska«, ki se naglih korakov bliža svoji 30-letnici - in nad katerim vse od začetka skrbno in uspešno bdi glasbeno razgledani in tenkočutni zborovodja Janez Go-stiša - je tako rekoč uokviril »luštno popoldne« s planinskimi napevi: od Vremšakove Kadar jaz na pvaninco grem prek Kramolčeve Poj-dam u Rute (z nežnim solom Vike Korošec), Zardini-Troštovih Planik (s sonornim solom Marka Škrlja) prek Avsenikovih Karavank, Ipavec-Močnike Planinske rože (z barvitim solom Franca Penca) do Bizjakove v Tamar. Vmes se je oglasila še Maroševa domačijska Pridi nazaj in dalmatinski nadih Pismo moja, hrli tamo. Zbor in zborovodja, zlita v eno. In odmev? Zanesljiv. S četverico razigranih harmonikarjev in z vodjo Matejem Justinom se je zabavno in navdušujoče sklenilo res luštno nedeljsko popoldne na Vrhu Sv. Treh Kraljev. Marcel Štefančič PONUDBA IZOBRAŽEVALNIH IN SVETOVALNIH STORITEV V LOGATCU: - INŠTRUKCIJE (MAT, TJA) - UČNA POMOČ Na spletni strani poznanje.net lahko preverite ponudbo, cenik, kontakte in aktualne dogodke. Vabljeni! n i POZNANJE.NET Tel: 041/698-944 Tina Arnuš Pupis Tržaška c. 90,1370 Logatec logaške novice - november 2015 - št. 23 11 ikultura koncert v spomin na župnika jožeta gregoriča Pred letom dni nas je zapustil naš predragi Jože Gregorič, Logat-čan in nazadnje brezovški župnik. V njegovi zadnji župniji Brezovici pri Ljubljani je Jože pusti močan pečat. Ob prvi obletnici njegove smrti so ga župnija in logaški ter brezovški glasbeniki počastili s spominskim tridnevjem, ki je potekalo od 23. do 25. oktobra. V soboto, 24. oktobra, drugi dan spominskega tridnevja, je bil namenjen glasbenemu spominu nanj. Brezovška župnija je v farni cerkvi organizirala koncert, kjer so nastopili: otroški, mladinski in mešani pevski zbor z Brezovice, mešani pevski zbor Adoramus in Simfonični orkester Cantabile s solisti pod dirigentskim vodstvom Marjana Grdadolnika. Brez aplavza do src Program je obsegal najlepša dela iz zakladnice duhovne zborovske in instrumentalne glasbe. Z izbrano besedo je koncert povezovala Alenka Klemenc. Med posameznimi skladbami ni bilo aplavzov, kar je dajalo koncertu še poseben ton. Izvajalci niso navdušili le s čudovitim izvajanjem glasbe, uspelo jim je, da so vse poslušalce ponesli v čase, ko je bil Jože še med nami. Vsaj za en večer se je zdelo, da je bil res med nami, ne le v naših srcih. Cantabile z najljubšimi skladbami v počastitev spomina V prvem delu koncerta je zvenela zborovska glasba. Vsak zbor se je predstavil z dvema izbranima skladbama. V drugem delu koncerta pa je igral Simfonični orkester Cantabile. Glasbeniki so še posebej ganili s skladbama Gabrielova oboa s solistko Evo Vrtač-nik in Caccinijevo Ave Maria s solistko Mojco Bitenc. V napovedi je bilo povedano, da sta to bili Jožetovi najljubši skladbi, ker sta ga popeljali v globoko molitev. Slišali smo tudi zborovsko skladbo Gospod, ti si moj delež in moje veselje (Ps 16, 5) , ki je bila napisana na besedilo novoma-šnega gesla ob njegovi novi maši. Napisal jo je Marjan Grdadolnik in pod njegovim vodstvom sta jo izvedla oba mešana zbora skupaj. Nato se jim je pridružil še orkester in solistki Mojca Bitenc in Angelca Plev-nik z Webrovim Pie Jesu. Ob koncu pa so nas združeni pevci in glasbeniki z Benediktusom Karla Jenkinsa in solistom čelistom Petrom Avšičem opo- mnili, da je čas žalovanja že minil. Glasba je prodrla do notranjosti vseh navzočih. Res veličastno, kot se za takega človeka spodobi. Še en košček Jožeta smo, združeni vsi glasbeniki in poslušalci, začutili v skladbi Jezus moj, ljubim te. To skladbo je še posebej rad pel in imel, poslušalci pa so ob koncu vse nastopajoče nagradili s stoječim aplavzom. Knjiga pridig Ob spominskem tridnevju je izšla tudi čudovita knjiga z njegovimi pridigami. Uredila in zapisala jih je Alenka Klemenc. Naš prijatelj Jože tako ostaja med nami z močjo svojih besed. Njegove pridige so bile zmeraj udarne in se jih marsikdo še vedno večkrat spomni. Niso namreč samo zadele bistva, ampak so tudi povezovale ljudi. Med seboj in tudi z glasbo. Jože je bil namreč eden od pobudnikov lanskega Gala novoletno - božičnega koncerta Simfoničnega orkestra Cantabile v Cankarjevem domu Ljubljana. S to pobudo bomo nadaljevali tudi letos. Lucija Treven 24 logaške novice - november 2015 - št. 11 kulturah izdelki so taki, da ti sapo jemlje! V petek, 23. vinotoka zvečer, je bilo v Stekleni galeriji večnamenske Športne dvorane Logatec še posebej živahno. Kaj ne bi bilo, saj je na odprtje razstave Očarljivi svet servietk, na kateri so članice študijske skupine UTŽO Sončnice pokazale, kaj so ustvarile, prišlo staro in mlado. Kako so se svetile očke vnukinj in vnukov, ko so videli, kasneje pa tudi okušali stvaritve svojih babic! Zakaj Sončnice? »Ker sončnica cveti ob koncu poletja - tja v jesen. Vedno se ozira za soncem, zato vedno nosi toplo radost poletja ... tudi me smo Sončnice, polne sonca in bogastva; nekoč medu in lepote, sedaj topline, predvsem pa znanja in izkušenj, ki ga z največjim veseljem delimo naprej,« je razložila mentorica Ivana Glušič Matko. In znajo marsikaj. Tudi olepšati stare predmete, jim dati nov smisel, z njimi deliti veselje in prinašati sonce v domove. Z izdelki so ga na to razstavo prinesle: Cveta Grgič, Jožica Nagode, Jožica Turk, Slava Jakopin, Slavi Lukman, Vanja Nagode in Vladimira Turk. Odprtje pa ne sme biti brez programa: oblikovala in povezovala ga je Majda Cirman. Besedo so dobile razstavljalke, nastopila je članica Literarne kavarne Vesna Stražišar in učenca Glasbene šole Logatec, harmonikarja Anže in Blaž. Na ta lep večer je prišla tudi predsednica logaškega društva Univerze za tretje življenjsko obdobje in častna občanka naše občine Metka Rupnik, ki je pohvalila vse Sončnice; njena je tudi misel iz naslova. Po ogledu razstave smo poskusili še domače dobrote, katerih glavna sestavina so bila . sončnična semena! Razstava je bila na ogled teden dni, finančno jo je podprla Občina Logatec. Decoupage tehnika poenostavljeno pomeni lepljenje okraskov iz tekstila, usnja, posušenih delov rastlin, fotografij, sličic, izrezkov iz časopisov in revij na predmete z namenom okraševanja. Servietna tehnika pa je lepljenje vrhnje - potiskane - plasti servietk na najrazličnejše podlage: na tekstil, les, papir, usnje, steklo ... Poleg servietk in lepil uporabljajo tudi razne dodatke: bleščice, perlice, barve, konture, reliefne premaze in še kaj. Besedilo in foto: Brane Pevec kvadrat in krog, kocka in krogla v oceh likovnih ustvarjalcev J SKD Slovenije je letos pripravil natečaj za 5. državno likovno razstavo, ki bo v letu 2016. Na njej bodo prikazana dela, izbrana na občinskih oz. regijskih izpostavah po naši deželi, izdan pa bo tudi katalog z reprodukcijami le-teh. Tako je bila od 2. do 20. oktobra razstava del odraslih likovnih ustvarjalcev z območij izpostav Cerknica, Vrhnika in Logatec na ogled v Hiši sonca, na Notranjski 14. S temo Kvadrat in krog, kocka in krogla so želeli v JSKD Slovenije likovnike spodbuditi k ustvarjanju na kvadratnih ali okroglih nosilcih, na katerih naj bi prevladovale povezave ali izpeljanke iz kvadrata in kroga. To temo so izbrali zato, ker kvadrat skupaj s krogom predstavlja obliko popolne skladnosti in uravnoteženosti kot ideal v pre-vratniških časih kaotičnih družbenih sprememb, gospodarskih zlomov in svetovnih vojn. Naši umetniki so se teme lotili z različnimi likovnimi in kiparskimi tehnikami. Izmed razstavljenih del jih je akademska slikarka Ana Sluga nekaj izbrala za osrednjeslovensko regijsko razstavo. Na sami otvoritvi je o razstavi spregovorila vodja JSKD izpostave Logatec Tanja Pina Škufca, ki je tudi podelila priznanja vsem avtorjem, na koncu pa se zahvalila še Občini Logatec, ker podpira delovanje logaške izpostave JSKD. Odprtje razstave ne mine brez glasbene popestritve. Tokrat je zanjo poskrbel učenec Glasbene šole Logatec Lan Arne Prosen, ki študira klavir pri prof. Tanji Žagar. Besedilo in foto: Brane Pevec Za regijsko razstavo so bila izbrana naslednja dela: Harmonija (akril) - Violeta Doles Evolucija (kip- keramika, les, kovina) - Darinka Lapajne Jing-Jang v prostoru in ravnini (kip- barvan les, kovina) - Tone Mihevc Blažena igra svetlobe in senc 1. in 2. diptih (akvarel, tuš) - Darja Rupnik logaške novice - november 2015 - št. 11 25 kl ikultura korpus iv - likovna zgodba brede čuk Avtorji prve oktobrske razstave so komaj pospravili svoja dela, že je v četrtek, 22. oktobra, iz Podkraja, naselja ob poti med Kalcam in Ajdovščino, prišla Breda Čuk, ki je pred desetimi leti diplomirala na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Že nekaj let vodi likovno skupino 12. poteza, neformalno interesno družbo likovnih ustvarjalcev, ki so polni novih idej, le-te pa predstavljajo na razstavah, tako na tej kot tudi na oni strani meje (Italija). Vesele urice pa so urice, ki jih preživi z najmlajšimi. V domačem Podkraju organizira likovne delavnice, na katerih mladi z veseljem vstopajo v svet likovne umetnosti. V likovni svet Brede Čuk pa lahko vstopite tudi vi, če vas bo pot do 20. novembra zanesla v drugo nadstropje Hiše sonca na Notranjski 14 v Logatcu. Na tej razstavi, kot sama pravi, skozi človeški lik izpoveduje svojo likovno zgodbo. Pravzaprav samega obraza ne vidimo, ga le čutimo, spoznavamo skozi stilizirane likovne forme, največkrat v obliki torzov. Razstavljena dela je tudi tokrat predstavila Tanja-Pina Škufca, v kulturnem delu programa so sodelovali učenci Glasbene šole Logatec, razstavo pa je finančno podprla Občina Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec o krajevnem imenu logatec LOGATEC PRVIČ ZAPISAN V DANAŠNJI OBLIKI - 9. DEL ETIMOLOŠKO-ZGODOVINSKEGA POPOTOVANJA Zanimivo, da so Francozi v obdobju zasedbe naših krajev uporabljali nemško besedo Loitsch, le general Bernadotte je v svojem itinerariju (objavljenem v Bulletin du Musée Bernadotte 13, 1968) zapisal Logatec kot Lhoidt. 4. januarja 1797 izide prva številka prvega slovenskega časopisa »Lublanske novize«. Že v št. 29/30, sreda, 29. aprila 1797, je na strani 4 omenjen Logatec: »Is general kvarterja v Logatzu« (poročilo 29. marca 1797). Gre za članek o izdaji znamenitega Bernadotteovega razglasa - letaka, ki pomirja lokalno prebivalstvo. Ob tem je treba omeniti, da je za časa Ilirskih provinc (1809-1813) slovenščina postala uradni jezik. Od takrat se je slovenščina kot pisana beseda (pa tudi v nedeljskih šolah) vse bolj začela uveljavljati med slovenskimi izobraženci. Ob pomladi narodov - marčni revoluciji l. 1848 je nastal tudi program Zedinjene Slovenije, ki je izšel iz svobodomiselnih, liberalnih krogov slovenske inteligence in študentov na Dunaju (društvo Slovenija). V 2. točki pravi: »Da ima slovenski jezik v Slovenji popolnoma tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških deželah, da bode tedaj naši volji pripušeno, kdaj in kako hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice upeljati.« 5000 slovenskih krajevnih imen za Ko-zlerjev zemljevid Revolucionarna vrenja l. 1848 imenujemo pomlad narodov. 13. marca na Dunaju izbruhne »marčna revolucija. Peter Kozler (1824-1879), slovenski pravnik, gospodarstvenik (ustanovitelj pivovarne Union), politik, geograf in kartograf je l. 1848 sodeloval v društvu Slovenija, narodnopolitičnem društvu dunajskih Slovencev, ki je pripravilo politični program Zedinjena Slovenija. Z delegacijo 30 študentov in jezikoslovcem Franom Miklošičem na čelu je 12. maja 1848 prišel v Ljubljano, da bi spodbudil slovenske voditelje k množičnemu podpisovanju peticije za Zedinjeno Slovenijo. Kozler se je že maja 1848 lotil natančnega ugotavljanja narodnostnih meja ter začel sistematično zbi- Umu Loitsch und Statkrnsplaiz, 4M i m Scchöhc Veduta Logatca z železniško postajo iz l.1858 Vir: Knjižnica Logatec 26 logaške novice - november 2015 - št. 11 rati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo za kartografsko ponazoritev slovenskega etničnega ozemlja. To je bilo obsežno delo, saj so kartografi slovensko ozemlje sicer upodabljali že na najstarejših evropskih zemljevidih, pogosteje pa v 16. in še posebej v 17. stoletju, vendar ne dovolj natančno in kot del tujih državnih enot. Oznaka Slovenija se sicer pojavi že pred letom 1848, vendar tega poimenovanja za prostor, kjer so živeli Slovenci, tedanja Evropa ni poznala, prav tako ne zgodovina, geografija in niti takratna upravna ureditev. Zato Kozlerjev Zemljovid slovenske dežele in pokrajin ni prva geografska upodobitev današnjega slovenskega ozemlja, je pa prvi slovenski zemljevid z dotlej najbolj natančno vrisano etnično mejo in s samo slovenskim poimenovanjem krajev, ki je rojakom in svetu, 'kolikor se da, natanko kazal, kako dalječ beseda slovenska seže'. Kozler je s pomočjo sodelavcev vse kraje na zemljevidu poimenoval s slovenskimi imeni in vrisal slovenske meje, česar prej ni bilo. Kakšno delo je bilo to, pove podatek, da je zbral ali preveril podatke za kar okoli 5000 slovenskih krajevnih imen. Poskusni odtis je bil že l. 1848, konec l. 1852 pa je bilo delo končano, vsi izvodi (422 zemljevidov in 1000 listov grbov slovenskih dežel) pa zaplenjeni. Po izdaji tega znamenitega zemljevida so Petra Kozlerja zaradi veleizdaje in »hudodelstva kaljenja javnega pokoja« postavili pred vojaško sodišče. Sporni so bili naslov zemljevida, uporaba izključno slovenskega jezika in označena slovenska narodnostna meja. Že nekaj mesecev kasneje, maja 1853, je bil Kozler oproščen vseh obtožb. Ponovno je zaprosil za dovoljenje za prodajo zemljevida in predlagal celo spremembo naslova, vendar mu niso ugodili, ker naj bi to bila propaganda slovenskega narodnega gibanja. Zemljevid je bil izdan šele l. 1861 in je do l. 1871 doživel tri ponatise, potem pa je na naslednjega čakal do daljnega leta 1975! Na tem znamenitem Kozlerjevem zemljevidu, uradno izdanem l. 1853, je Logatec (verjetno) prvič zapisan z današnjo obliko imena Logatec (v gajici): Gor. Logatec, Dol. Logatec! Pred tem so pisali v slovenščini v bohoričici Logatec kot »Logatez«, ki pa se je bral fonetično (z=c) kot Logatec. Okrajšavi Gor. in Dol. verjetno pomenita Gorenji oz. Dolenji (in ne Gornji oz. Dolnji). Izrez iz Kozlerjevega »Zemljovida slovenske dežele in pokrajin«, 1853 Vir: Knjižnica Logatec Južna železnica Dunaj - Trst Železniško progo od Dunaja proti Trstu so v Avstriji začeli načrtovati že leta 1837. Terenske razmere za progo Ljubljana - Trst so proučevali že od leta 1842. Graditelji so 20. novembra 1856 priredili prvo vožnjo iz Ljubljane do Postojne. Železniško progo med Ljubljano in Trstom so uradno odprli 27. julija 1857 v navzočnosti številnih uglednih oseb, na čelu s cesarjem Francem Jožefom in štirimi nadvojvodami. Odprtje železniške proge so združili z odprtjem tržaškega vodovoda. Splošni blagovni promet pa se je začel komaj 15. oktobra 1857. Že leto zatem zasledimo v monografiji »Panorama der Karstbahn von Laibach bis Triest« (Wien, 1858) veduto Logatca z železniško postajo, pod katero piše: »Unter Loitsch und Stationsplatz, 481 m Seehöhe« Po padcu absolutizma l. 1861 dobiva tudi slovenščina več veljave. To je doba taborov (1868-1871), narodnopolitične aktivnosti, čitalnic in slovenskih društev. Na taborih so zborovalci zahtevali slovenščino v uradih, bogoslovju in šolah, »Zedinjeno Slovenijo«« z narodno upravo, slovenske realke in gospodarske šole. Konec taborov leta 1871 je obenem začetek pravega političnega življenja Slovencev. Leta 1856je bil sedež okrajnega urada še v Planini, 1867 pa je bil prenešen v Win-dischgraetzov dvorec v Gornji Logatec (čeprav je še nekaj časa deloval v obeh krajih). Od 1868 se je imenoval »Okrajno glavarstvo Logatec (Planina)«, od 1874. »Okrajno glavarstvo Logatec pri Planini« in od 1876. »Okrajno glavarstvo Lo- gatec«. Od 20. septembra 1875 se prične uradovanje samo v Logatcu. Trg je s tem uradom in naselitvijo uradniških družin začel dobivati bolj mestni značaj. V spomin na ta dogodek praznuje Občina Logatec svoj občinski praznik. Katastrofalen požar je v logaški kotlini 6. avgusta 1876 upepelil 176 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter tri cerkve. Ta nesreča je prebivalce spodbudila, da so l. 1877 organizirali ustanovni sestanek požarne straže. L. 1878 so na Okrajnem glavarstvu v Logatcu to društvo registrirali in ga poimenovali »Logaško bralno društvo in požarna straža«. V knjigi Varte ogenj, varte luč, svet Ferjan vam bo v pomoč« je objavljen faksimile prve strani Pravil društva: »Pravila prostovoljne požarne straže s sedežem v Dol. Logatcu, Notranjska, okraj. glav. Logatec ... «. Po obnovi po požaru in z razvojem lesne industrije in trgovine (železnica, cesta Idrija - Logatec, zgrajena konec petdesetih let 19. stol.) pa tudi šolstva, so se v Logatecpriseljevali izobraženci, ki so s seboj prinašali meščansko kulturo. L. 1889 izide knjiga »Logaško okrajno glavarstvo«. Župnija Logatec je bila razdeljena v dve (politični) občini: Dolenji Logatec, ki je obsegal vasi: »Dolenji Logatec, Čevca, Martin hrib, Brod, Žiberše in Blekova vas« in Gorenji Logatec: »Cerkovska vas, Gorenja vas, Blekova vas (spadala je samo pod šolsko občino Gor. Logatec), Kalce, Hrušica in Žiberše«. Če povzamem: nemška oblika za Logatec (Loitsch, Oberloitsch, Ober Loitsch, Unterloitsch,Unter Loitsch in Kirchdorf) se v nekaterih dokumentih še vedno uporablja vse do propada Avstro-Ogrske jeseni l. 1918, čeprav se od 2. pol. 19. stol. vse bolj uporablja: Logatec, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec. Se nadaljuje Gvido Komar KnjnM , kitfro je cn frimofii ivinum JI. im S ud ta v* Lublinn pernffc!, (t to : Ii Rtnertl kvirrcrii v' Logittu 9. din aa Gcrralnib, lil teknifj» , »' p^tim Ifti (af. Sufhia 1797. J DiviiionfU imeni Hemidotte n> Krtjnie, inu dcihcljkc blrahflch doli t L j Izrez iz Lublanskih noviz, 29. 4.1797. Vir: Dlib - Digitalna knjižnica Slovenije logaške novice - november 2015 - št. 27 11 ikultura izbrano z brankom gradišnikom Literarno društvo TFF12 (njihovemu delovanju lahko sledite na blogu Jezdeci vsebine) je v Knjižnico Logatec v goste pripeljalo pisatelja, prevajalca, publicista, terapevta Branka Gradišnika. Zabaven in razgiban pogovor je vodil Tim Uršič, beseda pa je tekla od vzgoje psov, zdrave prehrane do prevajanja, pisanja in branja. Branko je v knjižnico prihitel naravnost iz Bratislave, kjer živi s svojo ženo in štirimi psi. Povedal je, kako je do teh štirih psov prišlo, kako jih vzgaja in vsakodnevno vodi na sprehode ter kako psi predstavljajo veselje tudi njegovi ženi, da ne posluša le njegovega lajanja. Kmalu je beseda prešla na pogovor o zdravem načinu življenja -prevedel je namreč tudi nekaj knjig s tega področja (Robb Wolf: Paleorecept; Robert H. Lustig: Sladkor - mastna laž). Povedal je nekaj o ketonski dieti (in pokazal njene učinke, s tem da je pred dvorano kot dokaz dvignil majico) ter dejal, da se on pač prehranjuje in za razliko od večine ljudi živi popolnoma normalno. Čeprav je poudaril, da so obiskovalci večera najbrž razočarani, ker ne govori o literaturi in svojem pisanju, je nazadnje o tem le spregovoril. Na presenečenje mnogih je povedal, da lepo- slovja skorajda ne bere več - pritegne ga le tista res pristna literatura in ne tista, ki si izmišljuje, kaj da bi lahko bilo, čeprav je še vedno ljubitelj fantastike, ki si svetove izmišljuje popolnoma na novo (in kot priljubljenega pisatelja omenil Phillipa K. Dicka). Iz svojega pisanja je posebej izpostavil knjigi Sreča in Sreča 2, ki so zbir pisem njegove terapevtske svetovalnice. Ti knjigi sta nagovorili predvsem veliko bralk - ženske naj bi bile namreč bolj sposobne sprijazniti se z življenjskimi protislovji kot moški, ki si zato izmišljajo literaturo, filozofijo itn. In prav to, da nagovoriš oziroma najdeš samo enega bralca, je pisateljska sreča. Vsebinsko pestremu pogovoru je sledil živahen neformalni del, kjer se je imel vsak izmed obiskovalcev priložnost osebno spoznati z gostom. In če zaključimo z besedami Branka Gradišnika: »Življenje te samo poišče, le pozoren moraš biti.« Besedilo in foto: Urška Orešnik revije z vsega sveta v knjižnici logatec - pressreader V Knjižnici Logatec lahko od poletja dalje dostopate do revij z vsega sveta - bodisi v knjižnici prek mobilne aplikacije (v območju knjižnične brezžične povezave) bodisi preko oddaljenega dostopa (z uporabniškim imenom in geslom za Mojo knjižnico). Zbirka vam ponuja več kot 3.000 nacionalnih, regionalnih in lokalnih časnikov in revij iz Evrope, Azije, Avstralije, Afrike, Latinske in Severne Amerike (preko 100 držav in več kot 60 jezikov). Med naslovi najdete tudi naslednje časnike: Dnevnik, Večer, Nedeljski dnevnik (Slovenija) The Guardian, The Independent (Velika Britanija) Corriere della Serra, Il Sole 24 Ore (Italija) Le Figaro, Le Monde (Francija) Die Presse, Der Standard, Kleine Zeitung Kärnten (Avstrija) Washington Post, USA Today (ZDA) Večernji list (Hrvaška) itn. Med bogato ponudbo revijalnega tiska pa PressReader ponuja: revije o živalih (Modern Dog, Modern Cat, BBC Wildlife Magazine) revije o fotografiji (Digital Camera World, Photo Plus) revije o glasbi (hrvaški Rolling Stone, Jazz Magazine) revije o avtomobilizmu (Top Gear, Auto Bild, Wheels) revije o hobijih (Simply Knitting, Marie Claire Idees) revije o potovanjih (Lonely Planet) ... in še mnogo, mnogo več - preverite ponudbo! Več informacij dobite v Knjižnici Logatec ali na spletni strani www.log.sik.si (elektronski viri) Vabljeni k prebiranju! Urška Orešnik 28 logaške novice - november 2015 - št. 11 katrina praznična tržnica Nekateri vedo, drugi mogoče ne, da smo v prostorih OŠ 8 talcev Logatec decembra 2014 organizirali prvo Art tržnico v Logatcu. Kako je do tega prišlo? Zamisel je vzniknila nekega dne na klepetu ob kavi, ko je kolegica Mimi povprašala druge, če v Logatcu res ne bo nobenega prednovoletnega sejma. Potem so zamisli začele padati druga za drugo. To bi lahko organizirali mi, mogoče bi lahko izkoristili jedilnico in avlo, povabili bi samo domače proizvajalce umetne obrti ... Prav hitro smo se v ekipi zbrale Katarina Istenič Rudolf, Marija Urbas, Jana Jureš in Karmen Cunder. Idej je bilo nešteto, težav takrat nismo videle. Zelo hitro smo dobile sezname različnih izvajalcev in jih povabile na prvi sestanek. 13. decembra 2015 smo torej organizirale prvo Art tržnico, na kateri je sodelovalo 25 razstavljavcev in prodajalcev z različnimi unikatnimi izdelki. Naša edina zahteva je namreč bila, da so to izdelki, narejeni pri nas, in na njih ni nalepke »made in ... « Vsak razstavljavec je šolskemu skladu Ježek podaril 10 odstotkov od izkupička. To je bilo tudi vse, kar smo želele v zameno za naše delo in čas. Ob zaključku tržnice smo se dogovorili, da naslednje leto dogodek zagotovo ponovimo. V letu 2015 smo izgubili sodelavko in eno od sodelujočih učiteljic, Katarino Istenič Rudolf, in ob slovesu smo si obljubili, da bomo Art tržnico organizirali vsako leto in jo poimenovali Katrina praznična tržnica. Letos torej organiziramo Katrino praznično tržnico, ki bo v soboto, 28. 11. 2015, torej tik pred začetkom prazničnega meseca, pred Miklavžem, pred prvo adventno nedeljo ... Idealen čas in priložnost, da nakupite darila za svoje bližnje. Tokrat seveda izkoriščamo priložnost, da povabimo vse tiste lokalne obrtnike, ki smo jih preteklo leto mogoče izpustili, da se oglasijo pri eni od organizatork (Jana Jureš, Marija Urbas in Karmen Cunder) ter izrazijo svojo željo po sodelovanju. Za vsakogar se bo našel prostor. Letos se nam je pri organizaciji pridružila tudi občina, župan Berto Me-nard pa je postal naš pokrovitelj. Tako bomo lažje organizirali tudi dejavnosti pred šolo in ne samo v šoli. Načrtujemo, da bodo pred šolo stojnice s čajem, mogoče pečenim kostanjem, suhimi krhlji ali izdelki kmečkih žena. Prav tako bomo letos poskrbeli za animacijo otrok. Pripravljamo jim delavnico izdelovanja okraskov in kamišibaj najprej dopoldne, nato še popoldne ter popoldne tudi športne animacije v telovadnici ali pred šolo, odvisno, ali bo takrat že dovolj snega. Letos vas vabimo, da se nam vnovič pridružite, tako razstavljavci kakor tudi obiskovalci. Pridite, ne bo vam žal. OŠ 8 talcev Logatec KATRINA PRAZNIČNA TRŽNICA |kamišibaj sobota. 28. 11. 2015 otroška delavnica domače dobrote unikatna darila superpolh animacija od 10.00 do 18.00 za otroke v prostorih OŠ 8 talcev. logaške novice - november 2015 - št. 29 11 ikultura izbor knjižnih novosti v knjižnici logatec oktober 2015 LEPOSLOVJE Slovensko *AHAČIČ-Pollak, Marija: Tečejo, tečejo nitke (spomini, dnevniki) BABIČ, Simona: Vzhod sonca - ponovno Simonca *CAPUDER, Andrej: Povest o knjigah (eseji) (Rožančeva nagrada 2015) ČATER, Dušan: B52 FORSTNERIČ-Hajnšek, Melita: Strah pred ciljem: (o molku in glasnosti) (eseji) JEZERNIK, Kristijan: Poljane sle in zla KUŠAR, Nani: Ljubezen in sovraštvo MENCIN, Tanja: Čarodejka MOLAN, Darja: Vem, da zmoreš, Darja: moje soočanje z rakom dojke (spomini, dnevniki) PETANČIČ, Samo: Anor Kath. Doba razdora: drugi del trilogije/2. del (zf) PLANTEU, France: Kukavice = Leuco-jum vernum RUDOLF, Mojca: Nepričakovana vrnitev/2. del SIVEC, Ivan: Viharnik vrh gora: moji spomini na Slavka Avsenika (spomini, dnevniki) *STERŽAJ, Alen: Pa ste vi normalni?! (kratka proza) TURNŠEK, Metod: Na Višaijah zvoni Tuje ANDREWS, Mary Kay: Pomladna vročica ARLIDGE, M. J.: An ban, pet podgan (kriminalni r.) *BUCAY, Jorge: To ni žalostna zgodba (kratka proza) 30 CHESTERTON, G. K.: Modrost očeta Browna (kriminalni r.) CVJETIČANIN, Miroslav Braco: Franc Hvasti: dve uri resnice (spomini, dnevniki) DEVERAUX, Jude: Do konca dni DOYLE, Arthur Conan: Sherlock Holmes. Vrnitev/2. zv. (kriminalni r.) ELIOT, George: Middlemarch: študija provincialnega življenja/2 zv. FAST, Howard: Moji preslavni bratje Ma-kabejci (zgodovinski r.) GLINES, Gabi: Za vedno zaljubljena GUARNIDO, Juanjo: Blacksad: [I-III] (stripi) HUNTER, Madeline: Izzivalna z biseri JUNG: Medena koža/2. del (stripi) KLEIST, Heinrich von: Pripovedi (kratka proza) KLEYPAS, Lisa: Zasnubi me zjutraj *KRASZNAHORKAI, Laszlo: Vojna in vojna KRATOCHVIL, Jin: Obljuba: rekviem za petdeseta leta LAUREN, Christina: Prelepi prasec LAURENS, Stephanie: Idealna nevesta: [roman o Cynsterjevih] LOKVANJEV vrt: tibetanske pripovedke in obredni spisi (kratka proza) MALLERY, Susan: Skoraj popolna MARINI, Enrico: Škorpijon: [I-III] (stripi) *MUNRO, Alice: Ubežnica (kratka proza) NOVAK, Kristian: Črna mati zemla QUINN, Julia: Ženinova skrivnost logaške novice - november 2015 - št. 11 SCARROW, Simon: Brata v krvi/13. del (zgodovinski r.) SUND, Erik Axl: Izdajalska roka/2. del (kriminalni r.) *TREVOR, William: Lucy Gault *WATTERSON, Bill: Edinstvena Calvin in Hobbes: zakladnica najzabavnej-ših stripov (stripi) WÉRY, Isabelle: Razkoščiščena Marilyn: (iniciacijska pravljična igra): roman YOUNG, Samantha: Ulica v mesečini/6. del STROKOVNA LITERATURA NOVOSTI OKTOBER 2015 Mejne znanosti (133) KOVAČIČ, Boštjan: Ples, duh in človeška kultura Psihologija (159.9) DE BONO, Edward: Priročnik za pozitivno revolucijo v razmišljanju MUSEK, Janek: Osebnost, vrednote in psihično blagostanje UVODIC-Vranic, Ljubica: Pustolovščina osebne preobrazbe 2: najpomembnejši so ljubezenski odnosi: teme delavnic V petek ob petih Etika (17) GOLEMAN, Daniel: Gonilna sila Dobrega: dalajlamova vizija za naš svet Krščanstvo (27) GROESCHEL, Benedict J.: Vstani iz teme: kaj storiti, ko življenje izgubi smisel NOVO upanje po splavu: mnenja strokovnjakov in osebne zgodbe staršev po umetni prekinitvi nosečnosti RADCLIFFE, Timothy: Sedem zadnjih Kristusovih besed Svetovne religije, novodobna gibanja (21/29) FIKFAK, Rasto: Kabala zadnje iniciacije MILAREPA: pripoved o življenju in razsvetljenju svetnika kulturah Politika (32) FELTRI, Vittorio: Četrti rajh: kako si je Nemčija podredila Evropo Gospodarstvo (33) MIHALIČ, Renata: Univerzalni temeljni dohodek PIKETTY, Thomas: Kapital v 21. stoletju Pedagogika (37) CHAPMAN, Gary D.: Družabno odraščanje: kako vzgojiti družabne otroke v svetu ekranov HERRMANN, Ève: 100 dejavnosti za odkrivanje sveta po metodi Marie Montesso-ri: [od 2. do 7. leta] JUHANT, Marko: Punce, glavo gor! KATOLIŠKO šolstvo pred izzivi časov ŽAKELJ, Amalijja: Učenci z učnimi težavami pri matematiki: prepoznavanje učnih težav in model pomoči Ekologija (502/504) POLAJNAR Horvat, Katarina: Okolju prijazno vedenje Živalstvo (59) STRAUSS, Daniela: Vrtni ptiči v naravni velikosti ŠAFAREK, Goran: Živali Slovenije Medicina (61) NORTHRUP, Christiane: Brezčasne boginje: [skrivni nasveti za lepoto, vitalnost in dobro počutje] Alternativna medicina (615) MERCOLA, Joseph: Zdravljenje brez napora: 9 preprostih poti, kako se izogniti bolezni, znebiti odvečne teže in pomagati telesu, da okreva Kmetijstvo (63) *FUKUOKA, Masanobu: Živeti Naravo Vrtnarstvo (635) STRGAR, Jože: Obrazi živih mej Kuharice (641) NICKELS, Jason: Kuhajmo s čilijem: recepti in nasveti, ki vam bodo pomagali ustvariti okusne jedi in pijače iz domačega pridelka Management (65) BRADEŠKO, Marjan: Prodajte s srcem: [priročnik za (še) boljšo prodajo] *ZALOŽBE: raje izdajte ploščo kot prijatelja Industrijske obrti (67/68) *STEGNE, Vladimir: Uporabimo les TEHNOLOGIJA jekla v praksi Računalništvo (681.3) BALOH, Peter: Ob praktičnih primerih skozi Microsoft Office 356: [vodnik za preživetje na delovnem mestu] Uporabna umetnost (74) FRANKLIN, Carolyn: Risanje mandal: meditativno ustvarjanje *SUHADOLC, Janez: Stoli 4 = Chairs 4 USTVARJALNA delavnica: velika knjiga ročnih spretnosti, tehnik in izdelkov Grafika (76) *POŽAR, Cvetka: Stoletje plakata: plakat 20. stoletja na Slovenskem Gledališče (792) LEGIN, Katja: Dvojnosti: performer in njegovo delo Družabne igre, ples (796/794) ELSMORE, Warren: Mesto iz kock: svetovne znamenitosti iz kock Lego KEARNEY, Kirsten: Ustvari in zgradi: neverjetna mesta v igri Minecraft Alpinizem (796.52) *HORVAT, Franci: Poti k izvirom: izletniški vodnik po bogastvu slovenskih voda JORNET, Kilian: Nevidna meja MAŠERA, Andrej: Zahodne Julijske Alpe: izbirni vodnik Šport (796/799) GRIFFITHS, Michael: Dva kluba, dve časti KUČI, Adriana: Enciklopedija košarkarskih reprezentantov: (1991-2014) in o zgodovini košarke Jezikoslovje (80) BROJAN, Matjaž: Čarni svet mojih prabe-sed: dokumenti slovenskega pismenstva v rezbarjeni podobi Geografija Slovenije (914) DOLINA Triglavskih jezer Turistični priročniki - tujina (91(036)) MARN, Tatjana: Mjanmar Slovenska zgodovina (949.712) *LEUKHUP, leukhup woga gmaina: 500 let slovenskega kmečkega upora 1515: [razstavni katalog] V zaledju soške fronte Biografije (929) BORŠNIK, Marja: Prof. dr. Marja Bor-šnik: prva dama slovenske slavistike Gosar (domoznanstvo) *DR. Andrej Gosar JESEN JE V DEŽELI. - In knjige ponujajo izvrstna pribežališča in skrivališča pred notranjim in zunanjim hladom. Še posebej opozarjamo na knjige z oznako* Maja Gregorič Knjižnica Logatec logaške novice - november 2015 - št. 11 31 igospodarstvo vlaganje izvršb iz domačega naslonjača - drugi del V prejšnji številki Logaških novic smo predstavili nekaj statističnih podatkov o plačilni nedisciplini in kako se ji lahko podjetniki preventivno izognejo. Spoznali smo, katera so »mehka orodja« izterjav dolga in sam postopek e-izvršbe na podlagi verodostojne listine. Tokrat pa bomo podrobneje opisali postopek vlaganja najpogostejših, najenostavnejših in najuspešnejših e-izvršb s predlaganim sredstvom izvršbe - to je na denarna sredstva dolžnika. Kot smo poudarili v prejšnjem članku, so najuspešnejše terjatve do tistih dolžnikov, ki (še) niso zapadli v dolgove in imajo pozitivno finančno stanje na računu ali drugo premoženje. To lahko preverite na spletni strani Ajpesa, v rubriki eRTR. Pri transak-cijskih računih podjetij, ki so blokirani, je na desni strani izpisana rdeča črka R. Upnik kot sredstvo izvršbe najpogosteje izbere denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, kar v bistvu pomeni, da se dolžniku po pravnomočnosti sklepa o izvršbi blokira transakcijski račun. Informacijski sistem e-Sodstvo https:// evlozisce.sodisce.si/ omogoča izvajanje e-opravil vsak delavnik od 8.00 do 20.00. Najprej se mora vsak uporabnik registrirati, to pomeni, da vpiše svoje podatke, naslov e-pošte in nato prejme geslo. Za omenjeno registracijo potrebujete veljavno digitalno potrdilo (npr. SIGEN-CA), nato pa sledite navodilom posameznih korakov za vnos podatkov, ki jih bomo predstavili tudi v nadaljevanju. Druga najpogostejša je izvršba na plačo in druge stalne prejemke, vendar je zakonsko omejena oziroma je določeno, da dolžniku mora ostati določen znesek od plače. Najprej vnesemo svoje podatke - upnika. Če ste pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, niso potrebni vsi podatki, ampak zgolj davčna številka ali matična številka ter se vam nato samodejno izpišejo vsi podatki. Če pa ste upnik fizična oseba (občan), pa vpišete svoje popolno ime in priimek ter davčno številko ali EMŠO, ali 32 rojstni datum in državo bivanja. V nadaljevanju vpišete še podatke o zakonitem zastopniku upnika, kjer si pomagate s šifranti in navodili (v primeru pooblaščenca upnika pa izpolnite še dodatno rubriko). Pri izpolnjevanju podatkov o dolžniku morate biti še posebej pozorni. Zopet izpolnite osnovne podatke, pri fizični osebi so to ime in priimek, država bivanja ter tudi podatek o davčni številki ali EMŠO, ali rojstni datum. Če je dolžnik pravna oseba, pa vpišete le matično ali davčno številko. Če vam dolžnik ni plačal fakture v višini npr. 175 evrov, bo zdaj, v primeru uspešne izvršbe, moral plačati 250 evrov in več. Omenjenemu znesku bodo namreč prištete še zakonite zamudne obresti, stroški sodne takse (44 evrov) in strošek priprave vloge (npr. 30 evrov). Sledijo podatki o transakcijskem računu za nakazilo izterjanega zneska s podatki o imetniku računa ter nazivom in oznako zahtevka. Slednje je najpogosteje neplačana faktura, zato v tem primeru vpišemo še vse podatke o omenjeni verodostojni listini - oznaka fakture (številka), datum njene izdaje in zapadlosti ter znesek. Računalnik pa nam od datuma zapadlosti fakture samodejno prišteje še zakonske zamudne obresti od naslednjega dne dalje od zapadlosti računa. Višino zakonitih zamudnih obresti lahko tudi sami izračunamo na spletni strani Vrhovnega sodišča RS http://izo. sodisce.si/ Kot upnik lahko dodamo še druge stroške postopka (npr. administrativne, predhodno pošiljanje opominov in telefoniranje upnika, drugo pozivanje ter priprava vloge e--izvršbe). Slednji znesek je običajno nekaj pet oziroma nekaj deset evrov. Hkrati pa se zahteva še vračilo takse za predlog in sklep. Upnik nato predlaga, da sodišče naloži dolžniku, naj v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Upnik si mora izpisati še podatke za plačilo LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2015 - ŠT. 11 sodne takse - številka računa, naziv sodišča, sklic, BIC banke, kodo namena in znesek takse. Slednja trenutno znaša 44,00 evrov. Upnik mora biti še posebej pozoren, da pravilno prepiše sklicno številko. V primeru napačne sklicne številke ali drugega podatka na plačilnem nalogu namreč izvršba ne bo uspešno poslana dolžniku. Šele ko upnik plača takso, je pošiljanje uspešno in se s tem postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine začne. Zato je precej bolje uporabiti možnost neposrednega e-plačila prek aplikacije Ministrstva RS za javno upravo. Upniku portal tudi omogoča, da si lahko podatke, ki so potrebni za plačilo sodne takse za elektronsko vlogo, tudi natisne oziroma jih shrani za kasneje. V koraku Predogled se prikažejo vsi vneseni in potrjeni podatki. Upnik mora njihovo točnost pozorno preveriti. Zdaj se namreč lahko še vedno vrne v vlogo in jo dopolni, spremeni ali odstrani posamezne podatke. Pristojno sodišče je Okrajno sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino. Dolžnik bo nato od sodišča prejel sklep predloga za izvršbo in ima rok 15 dni, da plača ali pa se pritoži. V primeru, da dolžnik dolg plača, torej denar nakaže na TRR upnika, mora le-ta pripraviti dopis za ustavitev izvršilnega postopka, ki ga nato priporočeno pošlje na sodišče. Upnik naj bo pozoren, da mu bo dolžnik poleg zneska zapadle fakture poravnal še vsaj strošek sodne takse (44 evrov) - ali pa mu tudi za slednje kasneje izstavi dodatni račun. Pogosto se namreč zgodi, da dolžnik noče imeti blokiranega TRR, zato nato kliče upnika, da bo dolg v roku 15 dni poravnal, poslal upniku potrdilo o plačilu ter ga prosi, da ustavi zadevo na sodišču. V tem primeru naj dolžnik upnika pozove, da mu povrne vsaj omenjeni strošek sodne takse (načeloma pa seveda lahko upnik zahteva tudi strošek zamudnih obresti in priprave vloge za izvršbo in pošiljanje pošte). Dejan Šraml gospodarstvo vetrovnik v logatcu GOSPODARSKA IN TURISTIČNA PRILOŽNOST Prve dni oktobra so izbranci preizkusili delovanje novega vetrovni-ka, postavljenega v logaški obrtni coni. Odlično so ga ocenili. Investitorji zdaj čakajo na uporabno dovoljenje, da bo naprava v polnosti lahko začela služiti svojemu namenu. Vetrovnik stoji v večnamenskem poslovnem objektu neposredno ob avtocestnem priključku. Je naprava, ki ustvarja pogoje, v kakršnih se znajdejo padalci po odskoku z letala. Motorji skupne moči 1 MW potisnejo 600 m3 zraka v sekundi in tako ustvarjajo zračni tok s hitrostjo do 230 km na uro. Naprava je namenjena tako raziskovalnim potrebam kot padalcem in rekreativcem. V komori lahko zahtevnejši uporabniki vadijo ravnanje padalcev med prostim padom, figu-raliko, obvladovanje telesa, premike. Drugi pa lahko zgolj uživajo v okolju, ki jim sicer ni dosegljivo. Na vstop v komoro se, seveda, najprej pripravijo, tako da si ogledajo predstavitveni video, se razgibajo, si nadenejo kombinezon in čelado in potem vstopijo v komoro. Manj izurjene bodo seveda spremljali inštruktorji. Zamisel o postavitvi naprave je po zgledih iz sveta zorela več kot desetletje, udejanjati se je začela pred dvema letoma. Zasebni investitor Vizija Pro, d.o.o., s partnerji je izvedbo tehnoloških del zaupal uveljavljenemu latvijskemu podjetju Aero-dium technologies. Vrednost investicije pre- sega 2 milijona evrov, obeta se do 20 novih delovnih mest. Dejan Pospiš je povedal tudi , da so investitorji med gradnjo naleteli na posluh občinske in upravne administracije. In kaj vetrovnik lahko pomeni za naš kraj? Nadejamo se lahko obiskovalcev s širšega območja, saj so podobni objekti za zdaj le v Budimpešti, Zurichu, Pragi, na Dunaju, povpraševanje pa je veliko. Morda jim bomo znali ponuditi še kaj iz logaške turistične zakladnice, jih zadržati v Logatcu in okolici kaj več kot le tiste minute in ure, ko bodo uživali v letalni komori in se okrepili v tamkajšnjem gostinskem lokalu. Priložnost je tu. Jago logatec bodo zasedli šoferji Logatec je bil zaradi svoje izrazite tranzitne lege nekoč znan po furmanih. Zadnji pravi furmani, ki so prevažali blago in ljudi s konjsko vprego, naj bi skozi Logatec šli po koncu druge svetovne vojne. Danes pa se nas novodobni težki tovorni promet na srečo izogne. Dnevno namreč v povprečju več kot 6.500 tovornih vozil (nad sedem ton) obide Logatec po primorski avtocesti. Zato so od številnih logaških »furmanskih gostiln« ostale le še posamezne »gostilne«. Tokrat pa bo Logatec spet središče šoferjev, ker bo gostil prvo regijsko strokovno srečanje prevoznikov oziroma podjetnikov posameznikov ter zaposlenih, ki se ukvarjajo s tovornim in potniškim prometom. Srečanje bo v sredo, 18. novembra 2015, ob 17. uri na Območni obrtno-podje-tniški zbornici Logatec (Tržaška c. 11). Sodelovali bodo strokovnjaki s področja prometa in spremljevalnih storitev, ki bodo predstavili aktualnosti na področju dejavnosti prometa, novosti zakona o zaposlovanju in delu tujcev - v luči prevoznikov in kot zadnji sklop še predavanje o odgovornosti pravnih oseb za prekrške v cestnem prometu (kar je vedno pereča tema med šoferji). Zvečer pa bo priložnost za klepet in druženje med šoferji v prostorih zbornice. Prijave in dodatne info: ooz-logatec.si, dejan.sraml@ozs.si, 051 658 538. Dejan Šraml UREJANJE OBVEZNIH ZAVAROVANJ PREK E-VEM Od 1. januarja 2016 bodo morali vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvezna socialna zavarovanja urejati prek sistema e-VEM. Slednji je državni portal za podjetja in podjetnike (http://evem.gov.si/evem/), ki omogoča lažje, enostavnejše, hitrejše in tudi cenejše poslovanje z javno upravo. Obvezna uporaba sistema e-VEM je določena v 9. odstavku 7. člena v povezavi s 109. členom Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja - ZMEPIZ-1. Zato bomo tudi v Logatcu predstavili najpomembnejše novosti in znanja v zvezi z oddajo elektronskih M obrazcev preko sistema e-VEM, ki so potrebna za uspešno elektronsko urejanje obveznih socialnih zavarovanj (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti). Seminar bo praktično naravnan, v obliki delavnice, in bo trajal štiri šolske ure. Namenjen je računovodjem, računovodskim servisom, knjigovodjem, kadrovnikom, poslovnim sekretarjem, samostojnim podjetnikom posameznikom, zaposlenim v javni upravi in vsem tistim, ki urejajo socialna zavarovanja zaposlenih. Seminar bo na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec v četrtek, 26. novembra 2015, ob 8.00. Prijave in dodatne info: ooz-logatec. si, dejan.sraml@ozs.si, 051 658 538. Dejan Šraml Ml veš.vem.vemo! logaške novice - november 2015 - št. 33 11 igospodarstvo ustanovljen gospodarski strateški svet Gospodarski svet občine Logatec je 1. oktobra 2015 začel z delom. Pobudo za ustanovitev je pred časom dal upravni odbor OOZ Logatec pod vodstvom predsednika Bogdana Oblaka, župan Berto Menard pa je njegovo ustanovitev podprl. Po besedah predsednika zbornice Bogdana Oblaka je glavni namen gospodarskega sveta, da imajo gospodarstveniki možnost aktivno sodelovati in obveščati javno upravo (lokalno skupnost) ne le o gospodarskih zadevah, ampak tudi širših področjih aktivnosti v kraju, v korist občank in občanov. Njegovo poslanstvo je izboljšanje gospodarskega okolja. Cilj je čim večja gospodarska rast v kraju in dodana vrednost, ki lahko posredno veliko doprinese kraju in širše v regiji. Gospodarski strateški svet bo samostojno strokovno in apolitično svetovalno telo župana, ki ga sestavljajo predstavniki podjetništva, obrti, gospodarstva, turizma, gostinstva, kmetijstva, gozdarstva in lokalne samouprave. Administrativno in organizacijsko bo nad njim bdel OOZ Logatec, člani se bodo sestajali enkrat mesečno. Gospodarski svet bo spremljal stanje na področju gospodarstva ter obravnaval in občini predlagal ukrepe za razvoj gospodarstva, podjetništva in obrti; predlagal spodbude za ustvarjanje novih delovnih mest in ustreznih pogojev dela; aktivno predlagal rešitve za prostorske in infrastrukturne možnosti za razvoj (malega) gospodarstva; pomenil bo stično točko ter most med gospodarskimi subjekti in lokalnimi upravnimi subjekti, dajal pobude za uspešno delo gospodarskih javnih služb ter bdel nad potencialnimi konkretnimi projekti za sodelovanje, tudi v obliki javno-zasebnega partnerstva; dajal mnenja k strategijam razvoja občine (malega) gospodarstva in obravnaval predloge aktov ter drugih odločitev iz pristojnosti občine; sodeloval bo pri oblikovanju politike regionalnega razvojnega programa itn. Redna medsebojna izmenjava informacij - o načrtih, izzivih in priložnostih občinske razvojne politike - bo lahko pomembno prispevala k pospešenemu razvoju (malega) gospodarstva ter z gospodarsko rastjo in novimi delovnimi mesti doprinesla h kakovostnejšemu življenju in blaginji občank in občanov Logatca. Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec se bo kot pomemben deležnik v lokalnem okolju prek gospodarskega sveta še dodatno aktivirala kot predstavnica malega gospodarstva zavzemala za boljše razmere subjektov mikro, malih in srednjih podjetij ter predstavnikov obrti, ki delujejo, poslujejo in živijo v logaški občini. V sinergijske učinke bodo povezali uspešne podjetnike in gospodarstvenike ter posameznike. Podjetniki in obrtniki ter občani lahko pobude za boljše gospodarsko okolje v občini neposredno sporočajo sekretarju OOZ Logatec mag. Dejanu Šramlu na dejan.sraml@ozs.si ali 051 651 538. Dejan Šraml polhanje povezalo obrtnike in podjetnike Tudi letos je OOZ Logatec pripravila etnološki in družabni dogodek - polhanje, ki je slovenska posebnost in v marsičem del slovenske identitete. Sončno oktobrsko popoldne je 40 ljudi ogrelo ob mizah pred kočo Lovske družine Logatec v Lomu. Polhanje je tudi tradicionalni dogodek logaške zbornice, ki poveže člane, upokojene člane in druge pomembne deležnike obrti in podjetništva v kraju ter širše. Vodja lova, sicer član zbornice, mizar Andrej Grom, je nastavil pasti - skrinjice, vendar ulova ta večer ni bilo. Drobni kožuharji so raje prisluhnili obrtniškem pomenkovanju in vedri volji, kot da bi bili nespametno vtikali glave v pasti. Za okusne dobrote pa je poskrbel gostinec in podpredsednik logaške zbornice Izidor Zelenc iz Gostilne Turk. Ob kozarčku se je dan prevesil v noč. Dogodka sta se udeležila tudi direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger in vodja logaške poslovalnice NLB Sandi Koprivec. Polharji so bili dogodka veseli in bi se ga udeležili tudi prihodnje leto, so si zatrjevali med seboj, ko bo tudi z ulovom mogoče več sreče. Dejan Šraml 34 logaške novice - november 2015 - št. 11 spor! tudi logatčani smo bili del slovenskega tekaškega praznika ... Športno društvo Ljubljanski maraton je nedvomno dogodek, ki se dotakne vsakega ljubitelja teka. Res je, v teh 20 letih je po-• stal pravi veliki mednarodni maraton. Tudi v Športnem društvu Tek je lek ga spoštujemo in smo se nanj pripravljali ter se ga v primernem številu udeležili. V ŠD Tek je lek tečemo vse leto, za motivacijo pa nam poleg zdravja in dobrega počutja, ki ga redna vadba prinaša, služijo tudi nastopi na velikih tekaških prireditvah. Spomladi smo se množično udeležili Teka trojk v Ljubljani in Istrskega maratona, jeseni pa je Ljubljanski maraton dogodek, ki ga noben resen ljubitelj teka ne sme izpustiti. Zato odločitev ni bila težka. V začetku avgusta smo se začeli v velikem številu in z ogromno energije pripravljati na to prireditev. Tekmovalna mrzlica narašča ... Začeli smo graditi naše sposobnosti za dolgotrajen tek in se po najboljših močeh borili proti poškodbam in utrujenosti. Pri vsem tem nam volje ni nikoli zmanjkalo. V zadnjem mesecu se nam je pridružilo še nekaj tekačev, ki sicer tečejo sami, a so ugotovili, da bo učinek vadbe boljši, če bodo v skupini, kjer delamo veliko in predvsem kvalitetno. Tudi vreme nas ni ustavilo, čeprav nam je skoraj na vseh treningih hitrih tekov v Zapolju nagajalo, smo pa v boljših pogojih z veseljem tekali okrog Kališ in Sekirice. Zadnji teden smo sicer tekli bolj lahkotno, začelo pa se je živčno pripravljanje na tekmo. To so bili resni pogovori o izbiri opreme, pitju in prehrani pred in med tekmo, kakšen tempo bo najprimernejši in v kateri »boks« se je smiselno postaviti. Vse tako, kot to delajo čisto pravi tekači. V soboto so bili še dogovori, kako bomo šli v Ljubljano in kje bomo parkirali. Na sobotnih otroških tekih so za svoje šole tekli tudi mladi člani ŠD Tek je lek, ki že pridno vadijo v našem društvu. Otroška atletska (tekaška) vadba v Logatcu poteka pozimi vsak torek ob 15.30 in petek ob 16.00 v dvorani oziroma šolski telovadnici. Hrabro so se podali na progo in si nabirali tekmovalne izkušnje za prihodnje zmage. Od starta do cilja in naprej Nedeljsko jutro je bilo res nekaj posebnega. Že zgodaj zjutraj so bile kolone vozil proti mestnemu središču, kjer je bil start. Prva borba je bila seveda za parkirni prostor, saj je želja večine priti čim bližje. Naše zborno mesto je bilo pred Dramo. Pogled v nebo ni bil nič posebnega, a je megleno jutro napovedovalo ugodne razmere za tek brez vetra in s sprejemljivimi temperaturami. Energija in napetost sta hitro naraščali že pred startom teka na 10 km. Tudi tukaj smo imeli nekaj svojih tekačev in tekačic. Posebej mladi Klemen, Gašper in Ti-len so tekli zares in bili v cilju takoj za najboljšimi. Tako, začeli smo dobro. Tek na 21 km je bil večji izziv za nastopajoče in tudi obrazi so bili precej bolj zaskrbljeni. Še nekaj »gasilskih« fotografij in odhod na start, kjer je bila kar huda bitka za ugoden položaj. Medtem ko so se tekači trudili na cesti, so spremljevalci čuvali njihovo opremo, kar je bilo na koncu tudi pošteno utrujajoče. Sledilo je nestrpno pričakovanje najprej najhitrejših in potem naših članov. Po napornem teku so morali priti nazaj do svoje opreme, kjer smo se veselili opravljene naloge. Nekateri sicer niso bili najbolj zadovoljni, vendar niso preveč obupavali. Hitro smo sklenili, da bo v Palmanovi bolje. Vsi so srečno in brez prehudih težav opravili s progo ter sklenili, da nadaljujemo do naslednjega izziva. Prijavili smo 34 tekačev, nekaj jih je teklo še za svoje službene ekipe, videli smo pa tudi veliko drugih tekačev iz Logatca, kar pomeni, da aktivno skrbimo za svoje zdravje in dobro počutje. Miro Petrovec logaške novice - november 2015 - št. 11 35 isport tsk logatec: že pred začetkom zimske sezone niz uspehov Skozi poletno obdobje so logaški tekači pridno trenirali in nabirali kondicijo za pravo, zimsko sezono. Ker pa pripravljalno obdobje traja zelo dolgo, razbijemo monotonijo treninga tako, da nastopimo na tekmovanjih na tekaških rolkah in v teku v naravi. Tako smo se v začetku julija udeležili tradicionalne mednarodne tekme italijanskega pokala na tekaških rolkah v zamejskem Zgoniku. Najboljši rezultat je bilo tretje mesto Anje Žavbi Kunaver. V avgustu sta s tekmovanji začela Miha Šimenc in Boštjan Klavžar. Nastopila sta na rolkarski tekmi v Tistedalnu na Norveškem. V močni konkurenci je bil Miha tretji, Boštjan pa peti. Naslednji dan sta se preselila v Friedriksstadt na drugo rolkarsko tekmo, kjer je bil Miha sedmi, Boštjan pa dvanajsti. Doma smo čakali na tekme do 13. septembra, ker je državno prvenstvo na rolkah v Ložu odpadlo. Domačo sezono smo odprli v Logatcu in dosegli naslednje rezultate: Miha Šimenc 1., Boštjan Klavžar 3., Anja Žavbi Kunaver 2. mesto; Luka Hladnik med mlajšimi mladinci 2., Ana Smole 10., Jana Beguš 14. mesto pri mlajših, Karin Knaus pa 11. mesto pri starejših deklicah; na rolerjih so blesteli Sara Pavlin, 1. me- sto, in Eva Smole na tretjem ter Nik Godina na 5. mestu. Naslednja tekma na rolkah je bila 20. septembra v Medvodah, kjer je nastopila le članica Anja Žavbi Kunaver in osvojila prvo mesto. Po odpadli tekmi v Ložu je bilo na sporedu državno prvenstvo na tekaških rolkah v Ihanu. Blesteli so zopet Klavžar, Šimenc in Žavbijeva, prva sta pobrala dvojno zmago, Anja pa je bila tretja absolutno. Med mlajšimi mladinci je bil Dejan Hladnik osmi, Maja Zbačnik peta, Karin Knavs pa šesta med starejšimi deklicami. Omeniti velja še 7. in 8. mesto Jane Beguš in Ane Smole. Na zadnji tekmi v Dolu pri Ljubljani pa smo imeli šprinte na rolkah na kratkih Miha Šimenc in Boštjan Klavžar (1. in 3. mesto Velika nagrada, Logatec) razdaljah. Nekaj odmevnih nastopov so zabeležili Maja Zbačnik na prvem, Matic Slabe na tretjem Jana Beguš in Bor Grdadolnik pa na šestem mestu. Med rolkarskimi tekmami smo nastopili še na gozdnem teku na Brdu, kjer je absolutno zmagal Bor Grdadolnik. Prva je bila tudi Ana Smole, medtem ko sta Karin Knaus in Eva Smole osvojili tretje mesto. Enako sta se uvrstila tudi Ivo Nagode in Sara Pavlin, medtem ko je bila Taja Godina druga, vsi med kategorijo cicibani! Tomaž Uršič napovednik Petek, 6. novembra 2015, ob 19.00, Knjižnica Logatec: Svetloba v nas, literarni večer Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si Od petka, 6., do nedelje, 8. novembra 2015 Tabor nadarjenih na CŠOD Medved, tema astronomija Org. in info: misa.strzinar@guest.arnes.si Vsak torek od 17.00 do 19.00 Narodni dom, Prešernova dvorana: Gledališka delavnica, primerna za otroke od 6 do 14 let Org. in info: Špela Delux, 041 436 319 Nedelja, 8. novembra 2015, ob 15.00, Dom krajanov Rovte: 20. jubilejni koncert Župnijske Karitas Rovte z geslom V službi človekovega dostojanstva Torek, 10. novembra 2015, ob 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica: Poslušajmo filme - Reicheberg Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si Sreda, 11. novembra 2015, ob 18.30 Dvorana Glasbene šole Logatec: Prvi koncert (brenkala) abonmaja GŠ Logatec -Urša Matjašec, citre Org. in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01 7590 730 Četrtek, 12. novembra 2015, ob 18.30 Dvorana Glasbene šole Logatec: Drugi nastop učencev Glasbene šole Logatec v šolskem letu 2015/16 Org. in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01 7590 730 Torek, 17. novembra 2015, ob 18.00 Knjižnica Logatec: Andrej Gosar - predstavitev zbornika Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si Četrtek, 19. novembra 2015, ob 19.00 Knjižnica Logatec: Etiopija/Po poteh zadnje afriške divjine -Sebastijan Šoba Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si Četrtek, 19., in petek, 20. novembra 2015, ob 17.00 OŠ 8 talcev Logatec (za otroke) in sobota, 21. novembra 2015, ob 19.00 (za odrasle), Štala na Brodu: Festival Kamišibaj Org. KD Drevored Petek, 20. novembra 2015, ob 18.30 Dvorana »Stare šole« v Rovtah: Prvi nastop učencev dislociranih oddelkov GŠ Logatec v Rovtah Org. in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01 7590 730 Sreda, 25. novembra 2015, ob 17.00 Krajevna knjižnica Hotedršica: Princ in Metin čaj/pravljičarna Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si Sreda, 25. novembra 2015, ob 18.30 Dvorana Glasbene šole Logatec: Drugi koncert (inštrumenti s tipkami, klavir, harmonika) abonmaja GŠ Logatec Dvorana Glasbene šole Logatec: Četrtek, 26. novembra 2015, ob 19.00 Knjižnica Logatec: Izštekani najstniki in starši, ki štekajo / o vzgoji Albert Mrgole in Leonida Mrgole Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si 36 logaške novice - november 2015 - št. 11 spor! ssk logatec nik gostiša lah in ekipa državni podprvaki! V Kranju je v drugi polovici oktobra na 20-metrski skakalnici potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice do 11 let. Naši mladi orli so pod vodstvom trenerja Sama Gostiše stopili v čevlje svojih starejših sotekmovalcev. Med posamezniki je Nik Go-stiša Lah osvojil naslov podprvaka, Kristjan Žerjal je bil 13., Jan Bricelj pa 15. Na tekmi ekip smo imeli kar dve in ekipa Logatec 1 v postavi Jan Bricelj, Nik Gostiša Lah, Andraž Krašna in Kristjan Žerjal je zaostala le za prvo ekipo Triglav Kranj in osvojila naslov državnega podprvaka, naša druga ekipa v postavi Tim Drmota, Janez Simonišek, Žiga Šabec in Matic Žibert pa je zasedla 20. mesto. V Ljubnem ob Savinji je na 45-metrski skakalnici in tekaškem centru na Pokljuki barve kluba na tekmi pokala COCKTA v nordijski kombinaciji za dečke do 13 let zastopal Domen Cof in zasedel odlično 5. mesto. V Kranju na 100-metrski skakalnici in tekaškem centru na Pokljuki v pokalu COCKTA so bili pod vodstvom trenerja Jana Družine tudi naši starejši tekmovalci. Najboljši rezultat je uspel Niku Knausu, ki je v nordijski kombinaciji za mladince do 16 let osvojil tretje, mladi 13-letni Tim Trpin pa 9. mesto. Na tekmi za mladince do 18 let je Jaka Matko s tretjim mestom dokazal, da je med najboljšimi tudi v solo skokih, preostale uvrstitve pa so bile: Gregor Šen 11. (in 14. druga tekma), Jernej Žnidaršič 18. in 19., Nik Knaus 24., Žan Trpin 26., David Krisper 28. Med člani v skokih je celotna ekipa je pristala v točkah slovenskega pokala. Peter Petkovšek Za člane Balinarskega Športnega Društva Logatec se je končala zelo uspešna sezona 2015/2016, saj so jesenski del 1. državne lige zahod končali na odličnem drugem mestu z osvojenimi 14 točkami. Na prvem mestu je Postojna s 15, na tretjem pa Ilirska Bistrica s 14 točkami. Logaški balinarji so v sedmih odigranih kolih dosegli štiri zmage, dva poraza in eno neodločeno tekmo. Prav tako je uspešna druga ekipa v Notranjski moški ligi, saj so po končanem jesenskem delu na odličnem četrtem mestu. Pohvalijo se lahko tudi z naslovom državnih prvakov v četvorkah, ki so ga osvojili v zasedbi: Jože Požar, Tone Koler, Zdravko Bolčina in Zdravko Godnjavec. V igrah dvojic pa sta notranjska prvaka postala Dejan Koren in Slavko Petrovič. Zimskemu premoru bodo sledile spomladanske priprave prve ekipe na drugi del tekmovanja, ki se prične 23. aprila 2016 z gostovanjem logaških bali-narjev pri Planini Petrič. Besedilo in foto: Gregor Gorišek Igralci 1. državne lige zahod v sezoni 2015/2016, z leve (stoje): Drvarič Andrej, Požar Jože, Bolčina Zdravko, KristančičArmando in Gorjanec Robert; z leve (čepe): Petrovič Slavko, Treven Albert, Čepon Milan, Gorišek Gregor in Koren Dejan. logaške novice - november 2015 - št. 11 37 mvaša pošta resnica o postopkih in „političnem zakulisju" pri izgradnji vrtca v rovtah V prejšnji številki Logaških novic je bil med drugim objavljen tudi prispevek z naslovom Do novega vrtca v Rovtah ključno pripomogla občinska SDS. Zaradi pravilnega informiranja občanov Občine Logatec je treba v tej zvezi podati nekaj podrobnejših pojasnil. Aktivnosti za izgradnjo vrtca v Rovtah so se pričele že v letu 2009, ko je občinska uprava pripravila več idejnih rešitev za novogradnjo vrtca ter hkrati pristopila k odkupu potrebnih zemljišč. V aprilu 2010 je bila z najugodnejšim ponudnikom sklenjena pogodba o izdelavi projektne dokumentacije. Tako so bile pred koncem mandata 2006 - 2010 opravljene že vse pripravljalne aktivnosti za potrebe izvedbe projekta. Z idejno zasnovo, idejnim projektom in drugo investicijsko dokumentacijo, ki jo je pripravila občinska uprava, je bila v aprilu 2011 na Ministrstvo RS za šolstvo in šport oddana prijava na objavljeni razpis. Projekt je bil z ustreznim sklepom pristojnega ministrstva in vlade uvrščen v sofinanciranje investicij in vključen v načrt razvojnih programov državnega proračuna. Sledile so dodatne aktivnosti župana in občinske uprave za pridobitev dodatnih zemljišč ter za zaključek postopkov za spremembo namembnosti le-teh, saj je bilo treba te postopke uspešno zaključiti pred izdelavo projektne dokumentacije in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Le-to je bilo izdano v marcu 2013, sledila je pogodba s tedaj najugodnejšim ponudnikom SGP Tehnik, d.o.o., zoper katerega pa se je že v začetku leta 2014 pričel stečajni postopek. Sredi leta 2014 je bil izbran nov izvajalec del, Adaptacije - Vzdrževanje, d.o.o., ki je uspešno zaključil gradnjo vrtca, igrišča in parkirišča. Skupna vrednost vseh opravljenih del skupaj z opremo in igrali znaša 2.700.000,00 evrov. Pri omenjeni investiciji je občina pridobila sredstva sofinanciranja Ministrstva RS za gospodarstvo v višini 584.540,00 ter sredstva Ministrstva RS za izobraževanje v višini 721.874,00 evrov. Navedeni podatki nedvomno kažejo, da je bila Občina Logatec kljub nepredvidenim težavam s prvim izvajalcem del uspešna tako pri sami izgradnji vrtca kot tudi pri pridobivanju dodatnih sredstev iz državnega proračuna. Glede na nekatere navedbe v uvodu omenjenega članka ter na očiten in neupravičen poskus prilaščanja zaslug pri aktivnostih v zvezi z izgradnjo vrtca v Rovtah pa je občanom vseeno treba pojasniti še naslednje: res je, da je bila v članku omenjena stranka približno polovico mandata ena od koalicijskih strank prejšnjega sklica občinskega sveta. Toda tudi v tistem času s strani nekaterih njihovih svetnikov ni bilo zaznati enotne podpore pri naporih, ki so bili vezani na podporo izgradnji vrtca. Še več, nekateri njihovi svetniki kot tudi posamezni člani organov stranke ter celo nekateri člani stranke z območja Rovt so se ob različnih priložnostih večkrat jasno izrekli proti gradnji vrtca in to, po nam znanih informacijah, predvsem zaradi političnega predznaka, ki ga je Rovtam nadela polpretekla zgodovina. Po samovoljnem in enostranskem izstopu stranke iz občinske koalicije pa je s strani nekaterih njihovih svetnikov sledila blokada pri konstruktivnem odločanju na sejah občinskega sveta. Res pa je, da sta dva njihova svetnika še naprej sledila lastni vesti in podpirala predloge sklepov, ki so omogočali razvoj Občine Logatec. Ne glede na vse povedano lahko razmišljanje z zadovoljstvom zaključimo z ugotovitvijo, da je kljub vsem „zakulisnim" dogajanjem najbolj pomembno, da je vrtec v Rovtah zgrajen, umeščen v prijetno okolje in s svojo urejeno okolico pomeni kraj prijetnega bivanja za najmlajše otroke ter kraj druženja in srečevanja za učence kot tudi za odrasle prebivalce Rovt. Kdo je v resnici najbolj zaslužen, pa več kot zgovorno pove že sama fotografija z otvoritve vrtca v Rovtah (LN, stran 16), to sta poleg župana vsekakor še svetnik g. Rafael Cepič in predsednik krajevne skupnosti g. Viktor Trček. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na prizadevanja bivših svetnikov g. Andreja Muršca in g. Stanislava Šinkovca ter nenazadnje tudi svetnika g. Janeza Podobnika. Z jasno namero in ciljem župana g. Berta Menarda, z velikimi prizadevanji predsednika krajevne skupnosti, prej omenjenih svetnikov kot tudi večine svetnikov prej -šnjega mandata občinskega sveta ter velike strokovne podpore občinske uprave smo dosegli uspeh, ki se ga resnično lahko veselimo. Tako gredo zasluge vsem, ki so svojimi prizadevanji pomagali izvedbi projekta in ne le ozki skupini, ki si jih želi pripisati. Občina Logatec 38 logaške novice - november 2015 - št. 11 križankah LOGAŠKE NOVICE PREBIVALEC VOKLEGA VINORODNA RASTLINA NABREKANJE BOLNEGA TKIVA PREDELOVALEC ŠOTE PITJE PO SRKIH MAKEDONSKO KOLO LOGAŠKE NOVICE OTOK V EGEJSKEM MORJU NAJBOLJ RAZŠIRJENA RASTLINA AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA SRB. EL. TEHNIK (NIKOLA) KOŠARKAR PETROVIČ BANKOVEC ZA 100 EVROV ANG. NOGOMETNI KLUB IGRALEC IN REŽISER FURIJAN MLAJŠA KAMENA DOBA ELIPSAST KROŽNIK MAJHNA JASA PLAVALKA ISAKOVIČ GLAVNO MESTO ARMENIJE ŠOLA ZA UČENJE VOŽNJE Z AVTOMOBILOM AMER. OPERNA PEVKA (EVELYN) NAŠE OBMORSKO MESTO STARA, PONO-ŠENA OBLEKA ČEBELAM PODOBNE ŽUŽELKE ČLAN OKTETA FILMSKA IGRALKA TYLER SKALA V MORJU PODLOŽ-NIŠKO DELO V FEVDALIZMU INAČICA, VARIENTA ANG. GLASB. SKUPINA ELTON JOH MOJZESOV BRAT NAJVEČJA ČLOVEŠKA ŽLEZA AFORIST (ŽARKO) SPOJINA KOVINE IN OGLJIKA MORILEC BRATA ABELA AFRIŠKI NAJEMNI VOJAKI V KOLONIJI SPREMENLJIVI EL. UPOR VOJAŠKA STOPNJA REDKO MOŠKO IME ZVRST JAMAJŠKE GLASBE VESOLJ. PLOVILO DRŽAVA OB PERZIJSKEM ZALIVU KRČENJE MIŠIC ŠVED. SMU ČARSKI CENTER AVTOR: MARKO DREŠČEK RASTLINA ZA ŽIVE MEJE SAMICA LOVSKEGA PSA EDDIE IRVINE ZDRAVILO Z OPIJEM ZAMAKNJENOST, EKSTAZA JUŠNA ZELENJAVA AVSTRALSKA REKA AMER. PISATELJ (GEORGE) BELG. IGRALKA (CATHERINE) AMERIŠKI JAZZ GLASBENIK (SAM) ORGAN VIDA KLICA RIMSKA ŠTEVILKA DVE OBDOBJE DESETIH LET TEKAČ BOLDON PAULA ABDUL UMBERTO ECO VODJA ŠPORT. MOŠTVA HEROJ, POGUM-NEŽ MAMIN ZAKONSKI ANG. SVETLO PIVO ZMES MOKE IN DODATKOV logaške novice - november 2015 - št. 11 39 OBČINA LOGATEC in KNJIŽNICA LOGATEC vas vabita na predstavitev knjige I _dr. Andrej rincor 1887-1970 v torek, 17. novembra, ob 18.00, v Narodni dom Logatec. O knjigi bosta spregovorila urednika dr. Jure Gašparič in Alenka Veber. Večer bo povezoval Jože Faganel. Knjiga je zbornik referatov s simpozija o dr. Andreju Gosarju Krščanstvo in socialno gibanje, ki je bil v Logatcu in Ljubljani marca 2014. V letu 2015 mineva 45 let od smrti dr. Andreja Gosarja in 80 let od izida njegovega dela Za nov družbeni red. Andrej Gosar, pravnik, sociolog, politik, pedagog, je bil rojen 30. novembra 1887 v Logatcu. Po končanem študiju prava na Dunaju in opravljenem doktoratu • je bil poverjenik za socialno skrbstvo pri Deželni vladi za Slovenijo. Aktivno je deloval tudi na političnem področju in bil izvoljen za narodnega poslanca SLS v Ustavodajno skupščino. Leta 1927 in 1928 je bil minister za socialno politiko, 1929-1931 član vrhovnega zakonodajnega sveta pri ministrskem svetu, nato član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini Društva narodov v Ženevi. Bil je eden od utemeljiteljev krščanskega socialnega nauka na Slovenskem, a že pred 2. svetovno vojno zaradi sredinske krščansko-demokratične usmerjenosti politično osamljen. Leta 1929 je postal izredni, 1935. pa redni profesor na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Poleg številnih člankov in razprav je Gosar izdal več knjig, med katerimi posebej omenimo obsežno delo Za nov družbeni red I-II (1933-1935). Leta 1941 se ni želel pridružiti OF, ker je zavračal komunizem v njenem vodstvu. 1944. je bil interniran v Dachau. Povojna leta je predaval na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Umrl je leta 1970 v Ljubljani. V začetku l2014. je v Logatcu in v Ljubljani potekal znanstveni simpozij o življenju in delu dr. Andreja Gosarja z naslovom Dr. Andrej Gosar - Krščanstvo in socialno gibanje -Življenje, delo, pomen. Preko 40 predavateljev je predstavilo življenje in delo dr. Andreja Gosarja z različnih vidikov. Njihove prispevke sta uredila dr. Jure Gašparič in Alenka Veber v knjigi dr. Andrej Gosar 1887-1970, ki je izšla septembra 2015 pri Celjski Mohorjevi družbi. Knjiga, ki obsega 516 strani, je razdeljena na pet tematskih sklopov, ki se zaključijo z izjemno bogato bibliografijo Andreja Gosarja. Knjiga bo predstavljena 17. novembra 2015 v okviru 4. Gosarjevega večera v Logatcu. Odbor za pripravo Gosarjevih večerov