Ljubljana, sobota, 6. marca 1943*XXI Cena so cent. UK^Mei VU LN umVA: LJUBLJANA. PUOC1NUSVA UUGA » tZKT^JUCNU AAđiuPSTVU u ogla«« u Kraljevine LtaJlie m inosem*tv* trna DNIONI PliBRI.iriTA IT4IJANA S 4.. Mfl.ANO TKULtUN: M-£i 41-». SI-14. U-2& is 31« Ratfiin? pn poetno čekovnem &*vodNU Lfubltana Stev 10-351 Ima j« vaa* dan opoldne — Meeečna CONCESSIONAR1A ESCLUSrVA par ta pubbhcita napadla pri«tan;šo? Bou jsrie in Philippeville. Sovražna letala so odvrgla nekaj bomb na Neapelj. Salerno in San Vitaliano fNola) ter povzročila lahko Škodo: 6 mrtvih in 10 ranjenih v San Vitaliano. Le*afo ki ga ?e rade' strel obrambe, te treščilo na tla v bližini Lat : : (Kcneve nfo). Na .?w?nom Al'antflcn te nnsa podmornica pod poveljstvom IndM^-U^en porotnika Roberta Ri s ff*nmi (7000 tn^> in ameriško motorno 1200« ton«=ko ladjo. EcVadr? nnš;h 'nvrrv ^; smo in navadi' v včerr>išn»om porrfn ker sta sestrelili 3 «nvrn^ne lovrp s*a hi'i poH n^vf*1 *«*vr>m podporočnika Robe**" r,Mi<-pnna ;7 Mantati le (Ac*i) in narednka Dotte Ettorea iz Cagliarija. Cz t»**ry»'*|co«Tg \r~z—on^i Vot.o po-.-očilo ne^.š^crsra vrh^vn'gi poveljstva pravi o bojih v Sredozemlju in Severni Afriki: Na Itm/šk^TO hoi^r'n le b*?o v^ral zJ-var-no 'opn'šlin in r/v'rln"škr> df'ova^'p Z napadi v «:*rmoir'r.vn'h *n n'zk'h po'e-tib «?o nemške letalske skup;ne nr'z-uloJe sovražniku znatne i/.sube. Oddelek boj- nm letal 1e v pretekli noči napadel pristaniške naprave v Ptrl ppevillu. Tri velike transportne ladje so bile težko zadete Kardinal Lavitraro o bombardiranju Palerma Klm. 4 marca 9 Kardinal Lavuran aie.msk nad*kol. se je razgovaijal jre jenia oči ker so mu obolele zoriU velikega prahu >b bombardiran u Pi.^rnv Nadskofova naiača ie neup rabna in vsa poškodovana. Svetovali so mi. je izjavil nadškof, naj grem prebivat na deželo u da t' sem odločno odklonil D k'er je n^goče tr.cra past r ostat? pn sv ji čredi Rajš sem se preseli; za kikih dvanajst Jnj Rim .n prepustil nišo delavcem v takr kratkem času nt bodo mogli v.-es^a nopra vit toda za do vel j* I se bom če mi bodo ure-ii 1 i za s;lo tr ali štiri sobe in tedaj v b m vrnil v Palermo k svoj rn vernikom na katere sem ponosen zaradi njih čvrstega In plemenitega zadržanja. V na'a'jniem razgovoru je msT Lavit a no izjavil, da je b lo v Pa?e:*mu ob bom a diranju porušenih zelo mnoge lepih erke^ ki so spominjale n? cvet krščan ke •ime', nost; v preteklih stoletjih Bilo ie tud- mn £0 žrtev med sestrami sv Klare !n sv Iva- a B ska k so z vsemi verniki in vem cami ter vrvo ec:isk~i duhovščino s tri'.-<' požrtvovalnostjo p~-m rigali ranjencem tud meri bombard'ranjeni. UDARCI ANGLOSAŠKI PLOVBI Nemške podmornice so že v prvih dneh marca potopile 13 sovražnih ladij s 97.000 tonami Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je obavilo danes naslednje izredno vojno poro-iilo: Nemške podmornice so dosegle te v prvih Ineh meseca uspehe. Na dno morja je bilo poslanih po hudih borbi h 13 ladij s skupno 07.100 br. reg. tonami Dve nadaljnji lad^i prv stra ni članek s\oie2a dop'sn ka z R 'na o udej stvovanju m ciljih italijanskega «ka P>scc pr kazuje zgodovino italijanskega nov naretv^ in omema ustanovite« prvega Ca^oorlevega dnevn ka »I R soromento« teT ustanovitev pr ve vel ke obveščeva ne brzn^evne ' poeorr*oai novo m H.e.bi ko se ie po volr Duceia 'tdli'anski t sk močno razvi! s spremembami k1 vh ie nov<» Ct§0tična doba zahtevala 'n kc sc 'e italjan-skr nov narMvo rn> resntist v dostojne•>ti dvig« ni!o kakor še nkol prei ter prevzelo ztlo važ ne naloge v l«t'čn*»m p(»sp( ct rskem m kul^ turnem življeniu na-oda. Rimski dopisnk »B6rsenzc;runrt« omenja nato naloge italnaoskeiia tt^ka v kv -u o'v'mcsa in mn*itranskcca udeistvovan a m nstrstva za ljudsko kulturo kateremu ie Duce kot vrhovni vzrx>reieva'cc vsesa n^rodne^u ude'stvo* van ja z dekreton« dne 24 septemb-a 1 I93ebr»eca l:ca ter g,a\nh isebn^sti ita]iian^ke«a no\in-irstva in ital.janskega radia, piše nemšk dopisnik o je crszje resince ^osebnem značaju nropasandc 9\a^' fašist čne la tiska Duh k ga preveva «ie lahko oa krat ko označ' z geslom di ^e -esn'ca na mcćrejŠe rrožje Re^nca zahteva odkrtost ki «^ mora naslanjat- trdno na načelo da mora a*od pre nest- tud' msni rožnate vest n -»-da de-stva Da se človek nr°nrča da to na-^e'o b-ezpo ir.nv obstoj v ltal;j zadošča će Drcfits Jn?v na vojna porodila G'avneaa stana rtalijanskih ^biro/enih sil k- zvesta stvarnost deistev na-ma^iaio zmage n ne nrkrvajo zgvb n prot udarce« ki so v ostalem neizbežn v vomi tako 2'pantskeoa obsega kakr'm 'e stdania Kako malo upoke fe objav.lo danes naslednje porci'ilo: Močan sovražn k, ki je še z izkor'šča-irem ledu poskus«! obkoliti severno krilo kubanFkeea mostišča, je bil v zadnjih dn~h razbft m v s^lclovanhi z letalstvom zasledovan dnJ/»«> v laeune Vee sto ujetnikov in mnoijo plena na orožju in orod.iu fe padlo v naše ro^e Sovražnik je imel v^'ike krvave Izrabe. Vi frrn** ob 0'^n<'n s« bil« 7onpf ra Teti ^tr,«-",*,» »rr»" rn«-* ni;m rnovtn l.'si-"ir»c-»rt 7nVfJ.ip ir b"lo or'šeeno in več ra7iK-pri:b mnvmfnih skupin pr:siljenih k *v>*B in un'^P";h. TvJon <~f1 l*-»rt-o^"» oKV^Uoni " cov»Vt-*"ka arpt :n ;e Vtrm rvi n^«r>->i r»rr<.for ^n^t zrušili številni kra.;evni sunki in Na 1 rrr^e** S*r«rp verozapadno ck! Kurska izi-ain nemSka obramba operacija z elastično tak wnca se usroino na :a-ljuje. Ziasedeno je bilo mesto L.isiča: tak. Južno od Harkova se uničuje trot a s vjet-ake oklopna armada, ki je bila. k kor Je znano, že prej obkoljena. V tem odseku j> nemško letalstvo včeraj izve I o UM one in uč nkovite napade na zbira!.ioe obk jea h sovjetskih čet. Nadalje so miIIUfa letala j razpršila se v en ►zapadno od Kortkl oklop-j ne skupine i- peh tne skupine, k; so so pri-pravIjaJe za napaJ ter ao B 4 m dan bosn* rjardiraJe železniške objekte me 1 Donom in DOBCGRL Dozna vi se na lil je. da so nemška letala za dolge polete včeraj nr n Ha na Atlantiku 3 lOVraŽOC i ije s skupno 23 000 tonami. Ladje so obtlŽale močno nagnjene. Velike "zgube sevjetskega letalstva na severu Berlin, 5. marca. s. Kakor p j racajo i* vojaškega vra so nemški lrvci v sever nem odseku docvqli n"v vel k uspeh na4 sovjetskim letalstvom. Po vesteh, so prispele kasno zvečer, so nemško c?k uh-c n* sveb dnih klVStc h poletih in zaporn h pole., tih v svrho zrr'r oženja nem.* k h črt sestrelile brez lr.^tn.h -zgub 29 i ov I letal. "e pr°5**l • n'rrl im'"---. " —. veeraj ■ e p«np- Hmenskim jezerom so se v obrambnem «ovrr«^n;k no mn-rn' tonn'šv; pripravi z nnoTpc'vi nir*-»; eMPm' bi uporabi otrl^n- ":h sred^^ev ter b^mb 'e*al k napadu. Po sprememb nr»»n"b bo?"h cp .Ir pocr^^;1o 7onp< r nr^l^^i'm* s.-'V'c^k'mf '7P"haT*ii vce n?p3rfp odbili T e*^!«dvo le :ne'n pri tem obrambnem u*pehn posebne zacTu?e. I e*?la za do'^e po'ete «o na A*la"t;l'u za^^a'a Ir* vpn|,p i.,- ladje, ki so ob'»eale močno nasrniene Vrorni oodppvi ie «k»-p:na amer:§k:h ht mbn;l<-r>v n^n^',i-'» nVozem^ko »n zapad-I no nem*ko ozem'je Zaradi bomhirh ra-■ detkov »e imelo nreb'valctvo izjrube. l:bi-1 t»h le h»lo i*o^|« 5*cv!1o n'7«7pm«k'h otrok, j lovci so sc^rrc!:!' v le^ skup'ni 10 š-ri-i mo*orn'b bombnikov Posamezna britan-! cka le»ala »s me*a'a v prelek*i noč; bombe na kra*e zap^^ne Vemei.fe »n so Iz-! ve»*fa r~«-> ♦:' n - poVp naH oba'n'm ozem-l'"er^ Vzbnd^e^a r«erT"a Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Leta 1143 in leto I9I8 Tatedenskl članek dr. GStbelsa v reviji s1Das Raich" Berlin. 5. marca. s. V članku z naslovom >Tedaj in danes«, objavljenem v tedniku vDas Re ch«. dokazuje pr op t g. mar i m"rJ-ster dr. Goebels po polemiki «5 sovražno propagando o nevarnost^ Ž'dovstva in boljševizma, da se nasprotnik zelo hudo moti. ko primerja loto 1918. z letom 19-i3. Ne glede na dejstvo, da vojaški položaj v letu 1943. nima ničesar skupnega s po'ožajem leta 1918 . tverio bistveno ra^l'ko med te-danv.m položajem in današnjim naslednji Čin* tel jI: 1. Tedaj je nemški narod dirjal za sovražniki države, danes pa sleeli zvesto in vneto Fiihrevju. 2. Tedaj se je govorilo samo o miru. danes se govori samo o vojn . 3. Tedaj je bila fronta popolnoma prepuščena sama sebi. danes so borci notranje fronte eno z borci na zunanji fronti. 4. Tedaj je nemški narod vlad d sil 1. naj lenča z voino. dir.es pa i o nasprotno njegov klic vzpodbuja k vztrajrn^u. 5. Tedaj smo verieM sovrpž-uku, danes zaupamo samo ?oli našega orožja. Med prvo svetovno vojno nismo vedel', kaj "*e vse v igri. danes na vemo, za kaj gre. Narod, ki je bil leta 1918 blizu zmage, pn. mu je zmaga uš'a simo zaradi pi'osto^Mšnost'. ne bo ponovil več iste ve-ike z^ote. temveč bo mr»l izkoristiti svojo vpb'ko srečo v tej dobi M^d to zrno je nemški narod glp^nl sr~rti v obraz toda ko se mu je prib,;žTla se ie dv enil ves narod s svojimi na"tbol18*ml ener^-iamJ in jo nognal nazai Sedni prem Remcem o nekakšno dobo okrevania. po kateri bomo pripra^lien- za zada lan je novih udarcev. SovTažVk se ie prekmalu veselil. Luidje. kj se jih proglaša za mrtve v splošnem zelo dole-o ž ve Zdaj se bo nr^eln druea repriza In os^al! nrs bodo še'e spoznali. Zima. k; se korču-'e. OS8 je hudo preizkusila, toda b'lo je tud' oVhra stvar, ker smo i7dod:i vp"ko nevarnost k; ram nretl in katero bomo stp'no imeli pred očmi. dokler ne bo odstranjena. Bisc'filma ;n nu^rtvovalnost nemške irlađitre Ber/71 S marca <» Med obiskom v nekem tabor^ču Htleneve m'ad'ne k bo po svoj* svobod^t želi- zaposlena v raznh od-ek'h narodne obrambe, je govoril Sei narodncASociali- «=tičn:h mladinsk h erparizne1! A>:mnnn. poveličujoč d;scplino. s katero Hitlerjeva mladina opravlja naloge, katere so ji b le poverjene v okviru mobiK.zaci;c vseh enenrj v držav; za dosego končne zmaqe V spopo'nitvencm tečaju so tudi mladi nor\e"ki danski, famski. n;zo-zemski in valonski prostovcljc:. * PJoastitev novega rpitifksga veSeircslaniPa v Toku Tokio, 5 marca, s Voditelji 2ocpodaTskn konference Velike vzhodne Azije :n osta e gospodarske organizacije so prredile čas*cn sprejem novemu nenvkermi poslan:ku M'.'d m"tog!mi navzočnimi odi čniki je bil tudi veleposlanik Italije. Hrvatski Usti o rimskem sestanku Zagreo. 5 marca s. *Nova Hrvatska« komentira razgovore med Duce jem n nem^m zunmjim ministrom ter ugotavlja da ponovno potrjena popolna istovetnost filedi>č 'ama za dosego zmage Oba naroda bosta nadaljevala vojno do totalnega uničena sovražn ka 'n do dokončne odstranitve smrtne nevarnosti bo!j"e vizacije EvTope Pisec podčrtava zredno vrednost izjave v zaključnem poročilu glede programa Os' za novi red Tud; »»Hrvatski narod« je objavil razgovor o sestanku m podčrtal stovetnost s'edr^č na vo*a^kem m polit čnem področju k se močno draža od velikih nasprotstev v sovražnem taboru List poudarja tudi pomer sodelovanja evropskih narodov v duhu pravičnost- za vse narode To sodelovanje nameravata Duce in Hitler uresničiti. Bolgarija v torbi proti boljševizmu S°fija, 5. marca. s. »Slovo« posveča uvodnik boljšev;ški nevarnost1. List pcudarja da je narodna dolžnost za vse ba'k-nskc države in z asti za Bolgarijo da odgovrijc z vsemi sred-tv na b IjS^v'-Ako udejstv van^e ki grrozi iz tujme. in na m~hi'sc -komunistov v notranjosti države f"e hoče Bolgarija ostati svobo^ng država ter -ndr žatj svt>io kulturo »n sa*oje dragocene tra-di cije se mor* z vsem sv jimi silami zo-perstaviti boljseviftki nevarnosti. Jmražka renrt nemškega letalca Borlin, 5. maicr.. s. Na vzJiodni fronti je jun Ste: padci v borbi major Hans Hahn, poveljnik skupine v 1 ekem letalskem lovskem odredu vitez reaa železnega kriza s hr rim 1 Sioin. Fccnc^ In p&sl&fSice zzz&zZiilh. iccpcli^v v zadnjih tednih Dcrlin. 5. mm ca s. Tukajšnji vojaški če'o hudo deževje *n potek'o bo :e nekaj dni. krog men ju. da se bo zaradi doseženih preden se bodo na tem pour.ičju .ahko pričele uspehov nemšk~h čol v poeteklem tednu \ažneire operacije, v b.ižnj: bodočnosti nemška črta težko se } nadalje umaknila proti zaoodu. Z izjemo ! onh malošteviln h odsekov, kier nemško vrhovno poveljništvo matra. da je elasti- j čna U^kt'lra še potrebna, je fronta trdno vzpostavljena. To ni po-le1"ca odjure, zaradi katere ;e operati'vmo u dej štovanje zelo težavno tako na sovražni stra^j kakor na st:~an: nemSk:h čet, temveč ie to rezili-tal paxyHofenzivnih akc?i nernžkih s;l v zadnjih treh tednih. Te ekrije se bodo do v naprej določenih načrtih v bodoče še bolj uveljavile. Ne prikriva s^ plavijo npdal^e v ti'kai-šnjh voiaških kro°'h da so še vedno v toku po:zkusi sovražnika za zonotno r>ri-dobi'ev in-'ciative. vsni v sredniem in ?e-veri>em odloku. To inie'ativo ie sovražnik izffubil, upoštevati pa ie treba tudi. da je b"o sovražniku s «nro+v,;m premikom, ki :q izvedbo nemško vrhovno poveljstvo z :zpraznitv:jo Rževa in Denianrka. one-moTo^erjo d^effa^le pt^atesTco važnih usoe- hOV. P>'-s~1'v':r-p teh "/1""1''0" o^^TI^*1'^"1 ^ o =s»mo 'ir'-""l-4no žrtvovanje nadaljniih soviei k h sil. Z bo*-be v z**dnj*h fo^^'b ^n^'i'^o ve-d^o bolj etne^eno uporabljanje t-prkov s Mrp^: ?ovtt>žt»ika Z*a"+: ootom ko so nem-gi^» ^.•,.-_r;:0 y Cc»}r*\ uničile sfrupuKi sovjetskih oklopnih sTl na o^d^oč^u iuž^o od TT-.-v-vn. Te ri?e r*^ij bi tiit^^1!5 rj^ot1 D";^-o-r«r>etrov"''*'i Ta u^oeh ^pn^.t'h v kMo^m ir» b:i v o^i c^-ni b:i'*a Prima de RI-vere. Ramira I^ede.sme. Enesima RedoK* in Zrisi de A1«de '.ne 4. marca 1934 gn pr)Slav;li v Valladolidu v na7i>čnosti kme* tljskeeo m'^^rs >^imi*»l Prima de River*>. ki je zastopal ministra tajnika itnuike, ministra za delo Girina zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, strankinih hiersr* hij In zastopstev iz vee ftnan4 ^ V g^oda !!?ču Calderon sta rr.1"ni?ter za kmrtijr-min na r«r-iovmskI dan ter prlkazrjoč s-s-<*an^e n^"? fplanTizma Za sv- ja izv~*-lart'^ ^ -*'«1h t>s»v ' uS*n* wr :fe^t a "i ;e. ki so se Iznremenile v manifestacije š;panl.P in generalu Francu. Brezuspešen angleški terer nad Irska Lizbona, 5. marca. s. Po vesteh z bske m država boT: z ogromnimi težavam: tu dopnnaš* hude žrtve za obdržanje svoje nevtralno ti spričo stalno naraščajočega pritiska Angtoaaao* Stanje prehrane jc na Irskem zelo resno Vlalti se morajo na odprt progi ustavljati ker [ift zmanjka prem':,asom na raz» 6JJ1-CC y3J1^9 G0iC3lJC311H : pol^go svoja pomorska oporišča, da bi dobit w m* « « ^jf I premog, k' ga potrebu'e Toda kljub žrt\am in S^Vif^^il^Sl '3Jl*36lKCV ' trnlicn'u Irska vztraja kajti nurit:«nska hinaV ; šč'na Angležev in anq'e;ki teror ki je tn'H Berl:n, 5. marca. s. Kakor se doznava iz j stoletja, sta zapustila nezabrsne iledovt Zr-pooblaSeenega vira, se vzhodna fronta ; držanje Irske je zoled in svahio ostalim run ustavlja na vseh odsekih. Na področju se- rodom Angicssški teroristični napadi s 3 izraz cnemsgle jeze zaradi lastne nenteči Monaliovo, 5. maroa. s. »Munchener Zei-tung;: pi"e o teronstfčnem bombardiranju Nemčije in opozarja na divji sadizem, s katerim ang'e^ki tisk in radio opisujeta bcm-b: rdi ran je s težkimi bombami ob ne "avnih napadih na Berlin. Radijski tolmač Tho-mas Cadett je takole piiznal: »Resnično in £*tražno, ko se človek samega sebe z:loti veselega o'.j novicah, c'a nemške žene in otioci tako hudo trpe, to J a gre za ugotavljanje dejstev.^ ~<;^->r> noviT>n~t bi rablci r»s»**ta'a 7a I >r__.__. . ,, ▼ »1 ... , , . . _ / 1 Mnc-ž.ncka bomb2rdiran-a nemškega o- i' -"i? ^ o 10 h^^i b*k' novo "if*e T*» ii«"ph ! „4i_ _ . . . . . - to, , " v . , _ . ' 1 vilne^a prebivalstva imajo namen oslabiti ^vofmn pfo^t^m' p^thH h^v^č—a i mj,rajo 111 odfK*5° sil° naroda to nemfikih n-^hn tor - n^Tnl h- cn r\cT-<-w-1 T-| i y\'Qrry 2 1 T --rN^V» -1 mi z izpopo"nien:m in 7b"1".5rr:m or^ž^em. ori kubanskem m?stiš?u Berlin 5 marc^ s. V od-eku kuban«ke«a mos*i^ča so sku?a'e sovjetske čete kakor poročajo iz pooblaščenega v*ra prebit- nemške no^t uanke So'ražn'k ie. čeprav ^e že utrne' rzenK 15.000 m'•*^:^ K™ ietHkmi 97 tonov n 11^ ta^V^v na^a^"! z nov m' m«)čr"m ^:la mi in se b''žal z vzhoda n *ev~ra nem^km 3r*>m Dne 3 t m so n'^'kp ?ete »ovietske idločnn xlb;,e *er 7fivze'e nek« vTŽno mecto n do^'ovnn un'<*;le >kun'nn sovražn h s.:l vče "t na Vi no*olč°ne vnrafne škun'^e not skale 3dno boli nrot \7o,e:kem morhj Na nndr ^č'u nreini'h nnstn^nk Novome j-m bilo nomembn*'"5;b b^rb Tu v bd bol;--evki. k: %o 1 ma-ca nanadl: r m »nišami sla mi, z lahkoto odbiti. Dne 2. marca at je pri- čevanj e. Toda kdor seje sovraštvo, bo tudi sovraštvo žel In žetev bo izredno obilna. Berlm 5 marca s Od 14 sovražnih letal, ki so bda sestre! 'ena med nedavn'm letalskim na-nadom na Hamburg ?e eno padto kakor se doznava 'z vojaškega vira v mur-p pr franco-sk sevenv obali n te zgoreio Dva mi ža posadke k- sta se rešila s padali -n rešilnm! čolni ^rp bila ujeta Nesp^sbrcjt londonske protiletalske obrambe Stockhotm S marca s Nedavn napad nem ;keca etalst^-a na London ie povzroč11 hudo škodo m paniko med prebivalstvom, ki smatra protiletalsko obrambo mesta za prav tako nt* varno in morda za še bolj nevarno kakor ss» nem-ke bombe. Tako pi^e londonsk-. dopiM At lista »Tidnmgcn« Zgodilo se je da so aniilc>ke granate ubile mnogo oseb n da so drbe: pn> jektilov protiletalskega topništva hudt) pu-ko» dovali razna poslopja v mestu Ang!e'k lis»l so spričo tega ogorčeni kajti te iit\e «e rrc smatrajo za normalne, ker jih ma na vesti nesposobno osebje protiletalske obrambe. Sestava nove finske vlade Helsinki, 5 maica. s. Prof Linkomic-a, član konservativne stranke, Je sestavil novo vlado, ki je danes prevzela svojfi posle Vlada Je sestavljena takole: predsednik vlade Edvin Lin kom les. zunanje ministrstvo Emre Ramsay, pravosodje Eskarj Lehtonen, notranje zadev* Leo Ehrnrooth. obramba general Kart VValeden, finance Vaeinoie Tanner. pomočnik finančnega m nistra Tikko Re>-nikka, prosveta prof. Kalle K3uppi. kmetijstvo William Kalliokoski. pomočnik kmetijskega minstra prof Milo Osaia, promet in javna dela Tekka Ikonen. trg'>* vina Uno Takki, socialne zadeve Kar! Fa,. gerbolma, prehrana Kari Ellila« m pomočnik nvnistra za prehrano Jalo Aura. V sedanji vlad; so zastopane v?e strank* ^zen lapistov (finskih agrnrcev). Helsinki. 5 marca. s. ''-»s finski tisk i». raža veliko zadovoljstvo ob soriavj nov« vlade opozarjajoč, da le ministrski predsednik vidna osebnost svetovne slave, kt je v vsem svojem lavnem n zasebnem delovanju vedno dckaznl veliko enerriio tn modmet. n k^toro si te rr^obli nhfuiTofu._ nje in spoštovanje v vseh no'H t-nih km-oih Llstf soclssn- ugotavljajo da bo novt šef vlade eotovo deloval v sk'adu s ko«-liivostlo In važ^o«tio sed»n^e zeo^vnske dobe, katero preživljata Finska in Evropa, Stran 2 »SLOVENSKI N A R O Dc sobota, 6. marca 1943-XXI •te*. J 3 Pogovori s čitatelji Učimo mladino ljubezni do knjige! Kretanje po policijski uri »Zelo so mi všec pogovori s čitatelji, vendar bi se ne ogiasila. če bi ne omenili knjige. Knjiga je moja Velika ljubezen in naj povem kaj o nji. Crtala sem od lane rruadosti — se pravi, čim sem se nauč-ia vse črke. Najprej sem čitaia vse Šolske knj.ge (tudi zgodbe sv. pisma so imele svoj car), potem sem si izposojala kriji_,e (največ Mohorjeve;, kakršne sem pač dob a a. dokler ni začeia deiovati naša »C tainica« Moja mama je rada čitala in hodila sem po knjige predvsem za njo. a vseiej sem zaprosila. Pa Še za mene kaj I — Takrat so bila zlasti razširjena dela Krišn. ta Sm.da m Sp ima-nova, pa nekaj drugih. Jemala sem te kn;;ge. ker so rekii, da so priporočljive zrine, a čita.a sem vedno vse, kar je bilo namenjeno za mamo Jurčiča, Tavčarja. Str.tarja ... Najraje sem seveda čitaia knjige, ki jih je mu/na skrivala pred menoj. IskaJa sem tisto v njih, kar je liotela mama skrit; pred meno.; in, če se mi je zdelo, da sem našla, ni bilo mč posebnega Zato prav:m: Ne skrivajte knjig pred mladino! Jaz sem sprejela iz knjige kar sem pač mogla razumeli, in vse sem vzela kot dobro. Zato b. mama storila bolje, če bi mi raje kaj razložila, česar nisem mogla razumeti ter sem si razlagala napačno, kakor da je skrivala knjige pred menoj. Toda bilo nas je toliko otrok in mama je imela vedno dela čez glavo. M "dva z možem nisva mogla nuditi svojima otrokoma višje izobrazbe, ker sta odraščala v dobi gospodarske krize, ki je stisnila marsikaterega obrtnika k tlom, vendar sem zadovoljna z njima. Vcepila sva j:ma vsaj ljubezen do knjige, kar se mi zdi mnogo. 110; ljubi knjigo, sin se pa zanima za vse. kar ie vredno zanimanja. — Knjiga je dober kažipot, povsod se znajdeš v življenju, če si prmerno načitan, ne da bi pogrešal višjo šolsko izobrazbo. Toda knjiga ni le dobra učiteljica, temveč tudi prijateljica; kako sivo, prazno ter pusto bi bilo pogosto življenje, če bi se človek ne mogel umakniti v svet knjige! Ko se mi je izpoln:la davna želja, da sem prevzela knjižnico v začetku nisem bila zadovoljna z obiskom Začela sem nuditi svoje knjige in kar sem jih nabrala, pa se je začelo budti zanimanje za čitanje; ker sem poznala skoraj vse knjige dobro, sem dajala vsakomur, kar se mi je zdelo primerno zanj. Preprosti ljudje navadno vprašuiejo: »Ali je ta knjiga lepa?« Pojem »lepa knjiga« ie zelo širok, a vendar določen; z nrm je povedano vse: kniiga je zanimiva, panlj:va, dojemljiva in dobra, vredna je. da jo č'taš ter po-tratiš čas za njo kj se zdi nek nt en m preprostim ljudem še posebno d^ajjoren Odgovarjala sem kratko- Lena' Zanesli so se na mojo sodbo in m: vselej pritrdili, da le b;!n knjiga res lepa. ko so jo prečitali. Tako se je nabiral d^orvž. dn sem rtoku-povaSa knjige ter ckrbela. da ie o^tnio ž;-vo zanimanje za čitanje med ljudmi. Naj- več je bilo mladine. Končno so se mi pa podrle knjižne omare . . . Prišla sem do prepričanja, da je vsaka knj.ga kolikor toiJco dobra; nekaj dobrega je nedvomno v nji. kakor je v zrnu. ki vzkuje, če pade na rodovitna tla. Ce pa knjiga ne najcie roaovitn-h tal v človeku, tudi najbo.jša ne more najt odmeva v topem čitatelju Menda se m treba bati, da bi otrokom škodovala knjiga, ki je »namenjena« odraslim. Sicer pa knjige za odrasle ne bodo privlačevale otrok bolj kakor pravljice, k: se jim zde vedno privlačne, če ne bomo preveč skr.vnostno skrivali knjig pred njim:. Mislim da za doraščajočo mladino ni knjig, ker je prehod iz nežne mladost preveč nagel. Toda n. j.h tudi treba, saj je mladina dandanes mnogo resnejša in bolj razvita, pa tudi način vzgoje je drugačen. Prejšnje čase je gospodarila šiba v šob in doma. zdaj so pa otroci naši prijatelj: Zd se mi. da je vzgojno vprašanje rešeno samo po sebi. če so vzgojeni dobro — roditelji sami Knjiga pa labko mnogo pomaga roditeljem pn vzgoji. Toda starš: bi naj vodili otroke pri čitanju naj bi iim razlagali knjige in vsaj včasih čitali skupaj z njmi.a — S čitateljico soglašamo, a soglašal ne bc morda marsikdo drug Tudi nekateri vzgojitelji bodo najbrž dejali, da mladina ne sme čitati vsega, kar čitaj o odrasli. Nekatere knjige bi jo lahko pokvarile Vendar človek dvomi, da škoduje mladini najbolj čt.ivo. Ce bi bile tako silno škodljive knjige »za odrasle« b: morala bt pokvarjena skoraj vsa mladina {tudi prejšnje čase), kajti koliko ie pa mlad h čta-teijev ki so čitali in čitajo le mladinske knjige? Sicer pa tudi ni kakšn h oosebnih knjig za odrasle kakor so posebne za mladino To 1e neke vrste predsodek da nosamezni rVsate'i* pišeio le za odrasle Pišejo za čitatelje a o čtateljih pač ne razmišljajo. Tudi PreSeren ni oisal pesmi zgolj za neko določano vrsto čitate:jev a njegove pesmi nikakor n?«o mladrn«ke vendar se vb uče v šotah Knjiga je kakor ŽTvlIenje; če b^ mladina ne smela čitati nekaterih knjig, h: morala rti tud-skozi žVHenje nog^to meže. kar pa ni mogoče Življenja ni mogoče skriti pred mladino, a kntfse so le več ali mani zrcalo živi ten j a Nihče ne bo talfl. da maramo mladino pripravljati na življenje; menda ie prav v tem btstvo vzffoje. da mT^d:ne ne odvračamo °d zrvDenla Tu nam Tanko mnogo p^mapaio d^hre JmVffe. Knjfge b; bilo r**eba v glavnem raztrTrovati le v rjn&re in «lnbe. p ne v »m^ad*ncfre« Jr» ^d^asio« S'^ba k^^i^a Tanko Skndnl** tudi ndrnsi;m če v> jVnrmi Škoduje C"a nno mtad'no naučTH ljiiHffHrvJ do fcrHtf? homo dnc,f»p,1i kpr ie naihr^ riii-vvmf-mVi. noi5f>" vzbudi* b^mo v ni:h not^^^e^a bo poetatn 7^'tipT.je vredno — življenja :n odprta knjiga. Izpred okrožnega ssdlšša Kam pripeljejo nebrzdani žei^tei jeađKi ali z^r'^a o ifveh fant ćfih, ka sta se dala pjegave riti, da sta se pred sudmKcm zlagala Ljubljana 6. marca. V četrtek je stopila pred sodnika poedinca okrožnega sodišča dr. Kanta 551ctna Franca z ljubljanske penfcr.jc. Državni tožilec jo ie dolžil. da je nagovorila dva 12- odnosno ^letna fantiča, da sta v kazenski pravdi zaradi ža ljenja časti krivo pričala Ozadje zadeve ki je navsezadnje ni bilo mogoče zadovoljivo pojasniti, je eden izmed pogostih sporov med sostanovalci v katerih niajo glavno besedo stru; pen? ženski jeziki V hiš:, kjer jc stanovalo več strank, sta se sporckli dve starejši ženski Vzrok je bila malenkost. Pregovor, da iz malega zraste veliko, se je uresniči tudi v tem primeru. Obe neukrotljivi prepiri j i vki sta se razvneli n začeli veliko »ofenzivo« iz katere se je bilo težko umakniti, ker bi vsak odmik pomcn'1 toliko kakor umik ali poraz V ognju obkla-cj^nja z »elitnimi« cvetkami s področja psovk in žaljivk so letele z ene fronte na drugo najbolj selekcionirane izbranke Jezični ogenj je seveda pr vabil tudi nevab-Ijcne poslu.-alce in pri priznani radovednosti ljud; k? zelo radi pasejo svojo škodoželjnost pri razkrvanju tuj?h napak in na tuiem poniževanju bi bilo skoraj čudno, da bi vsak, ki je bil v dosegi jezičnega groma, ne prisluhnil ostreje :n skušal dogna t . kaj se godi Spor je bil tako hud in za obe strani tako občutljiv, da ga ni bilo mogoče poravnat* drugače, kakor da sta se obe bojevnici zatekli na sodišče Obe sta druga dnige tožili zaradi žaljenja časti. Pravdanje se je razvijalo tako da je bila ena izmed tožite!iic najprej obsojena, kasneje pa je bila med obema na prizadevanje odvetnikov dosežena poravnava Tako se je zdelo, da je po starem receptu dosežen vsaj za nekaj časa mir. Naenkrat se je izkazalo da je b»lo v poteku medsebojnih pravd nekaj nepravilnega Dva fantiča, ki sta nastopila kj or^nati, za katero blago je -sjvečje zanimanje in česa prodajo največ. Vseh vrst blaga seveda ni enako naprt-daj, toda kup valci tudi ne posegajo po vsem blagu enako. Tako je razumlj vo, da n pr ne kupujejo toliko citron kakor drugega sadja, eranž, ko so naprodaj. Prav Lako n« kupujejo toliko česna kak:r čebule. Z ne-kater m blagom so brarjevci založeni bolj, ker se dclgo ne pokvari ter ga lahko kupijo več, ne da bi tvegal; izgubo. Nekateri pridelki se pa p^u-'arjena trdtev. da je *? fatvo je da ima;o teore-tiftne in praktične izglede za zmago še vsi trije že ime ovani da pa ne pride v o^^tev nobeden doslej nžje pl^siramh. Kol kor morcia v korist enega, govorijo njegovi prejšnji uspehi, toliko dajejo prednost drugemu njegova trenutna form-* ali pa pr'znana ^rdoživost ir probne kakovosti, ki j h objektivni pres jevalec ne sme podcenjevat1. V sredlSču zanimanja in rdločilno važni za razporeditev bosta vsekokor obe Igri Bradeška z Romunom Strojn kom in Bogatajem. Od njihovega izida bo odv sna kolčna razporeditev, p d poerojem seveda, ia ne p~skrbi za presenečenje kdo izmed nižje plasiranih, na primer Merala, Recek aij pa Keržič V tem primeru bo seveda končni izid docela različen od vseh nredvi-ievanj. ki imajo danes največ pristašev. Vsek-kor se vsem. ki jih tableteniška 'gra privlačuje, izp-^ča posetit*' jutršn.i zaključek turnirja najboljše devetorice. Potek bo nedvomno napet ir razburljiv in zmaga najboljšega — t: izrecno želimo — tudi sp.rtno popolnoma korektna. Zopet ena izmed od!oč:ln!h te^em Osmo povratno kolo italijanskega nogometnega prvenstva prinaša v nedeljo v di-viz'ji A važen spored. V središču zanimanja bo tekma med obema resnima kandida- J toma za zmag;, to je med L vornom m Am- J brosiaro. Tekma bo v Livornu in je skoro I acmogoče napovedati, kako se bo končala, če se posreči Llvornč-nom nadvladati tudi tokrat zadnji nedelji nekoliko popušča 70Č0 Ambros'ano. nimajo skoro nobene resnejše ovire več ra poti do zmage. Med drugim" tekmam' bodo ed-no pomebnejše tiste, k! bedo edino cdločale o razvrstitvi na konec tabele. Spored je v celoti naslednji: Trieste: Triestrna—Venezia, urian: Milano—Torino, Vlcenza: Vicenza^—Ugurja, Fl-i^erce: Florentina—Atalanta, Blm: Roma— Lazio. Genova: Genova—Bolojtrna, Torino: Juventus—Bari, Livcrno: Livorno—Amhro-;>iana» Tudi v diviziji B bodo padle važne odločitve. Vodilna Fro Pa tria gostuje v Napo-liju in je v veliki nevarnosti, da bo morala prepusti svoje mesto srečnejšim ic uspešnejšim tekmecem Med njimi sta predvsem Spezia. ki igra doma s Sieno in Modena ki s Savon: ne bo imela težav Na igrišča bodo tekle naslednje dvojice: Napol': Napol i—Pro Patra, Novara: No. vara—Pisa, Alessandria: Alessandria—Pe-scara, Modena- Motlena-—Savora. Brescia: Brescia—Cremonese. A neona: Aneonltana— f*dfnese. Sp^zia: Spezia—Slena, Padova: Pad va—Palermo in BJm: Mater^—Fan-fuBa. Dva no^o^etna rezu!tata iz Zagreba V nedeljo so v Zagrebu odigrali zadnja prvenstveno nogometro tekmo za ie ensk dol prvenstva. Šlo je zn p nov tev tekme med Ho.Škom in ZET-om, ki jo je zveza v jeseni na protest ZET-a razveljavila. Prva tekma se Je končala z zmago Hoška 2:0 JrT^šk je nastopil kompleten in zaigral odi čno ZET-u je ma-jkal eden njegovih dobr:h igralcev Njegova igra pa je bila vendar v celoti zelo slaba n se ZET n: mogel resn unreti svojemu boljšemu nasprot. naiku H^šk je zmagal 9:6 (2:0). S to zm"°go s-i je Hašk esv-oiil v jesenski polovici prvenstva tretje mesto v tabeli, v Kater1 je. kakor znano na prvem mestu Con-co**di3 i- na drugem Gr-djanski. Gra^njansk- je v nedeljo 'gr.al novo «c Mar*in Knip-lič iz Jelencev je pade' ped voz in krio mri je strlo desno nogo 33 letni stn-gar Janez Zembak od Velike Nedelje 1e bil zaposlen v neki mariborsk' delavnici, kjer mu je stroj močno poškodoval obe nogi. 44 letni trgovec Martin Kocbek od Sv. Antona v Slov. goricah je delal doma na vrtu, kjer ie dvienil nretežak tovor in ivš^odovaJ hrbtenico. Desno roko si je poškodoval 39-'etni trsrovsk sluga Frajic Vrbnjak iz Ra-goze. 24 Vtnt riiHnr x^iv.n ^vo'op \7 Loi-pri Trbovljah si je zvil na smuki levo nogo 44 l*rna hot-.- »t« i - TMr: iz Maribora si je pa zvMa desno nogo. — Deklice se uče negOvat! dofen<"»ke. 2enski odsek štajerskega Helmatburda prireja na sedežih krajevnih skupin celjskega okrožja tečaie o negi dojenčkov, obenem pa uči tudi 10 in 11'etne deklice kako je treba negovati dojenčke. Deklice se uče v prvi vrsti dojenčke pestovati in sicer jim kažejo to na njihovh punčkah Ker so bile vse odrasle ženske vključene v vojno proizvodnjo, je ostalo mnogo otrok čez dan brez mater. Zato skrbi štajerski Heimat-bund. da znajo negovati dojenčke tudi mlajši otroci, v prvi vrstj njhove sestrice — Poroka. V Celin sta se poročila znan fotogrraf Adolf Perisič in Terezija Mohr. — Zanimivo predavanje Na povabilo marborske Ljudske univerze je predaval v Mariboru zdravnik In ravnatelj zoološke zbirke bavarske države dr. Hana Krieg r ljudeh ki 1ih je videl v pustinjah na svojll1 Dotovaniih po Južni Amerik4 Predavani^ so pojasnjevale mnoge skiont^čne slike Posebno zanimivo 1e bilo nj^eovo preda vanje in slike n Indijancih, ki Uve v pusti- njah svobodno, po civilizaciji neriotaJeaJene življenje. — Večer Huga VVoIfa v Celju. Dre vi bo pnrejen ob sodelovanju Ljudske univerze v Celju večer Hugo VVolfa Prireditev bo v slavnostni dvorani Grofije. kjeT nasto-P-j^> gojena okrožne glasbene šole pod vodstvom ravnatelja Gustava Mu-lerja. Med drug.mi bosta sodelovala tud sopranistka HecL Hinker in baritonist dr. Herbert Kie_ gerl. JNastopi tudi celjski kvartet, ki so v njem ng. Kdmund Unger-Uiimann. VValter Schramm, dr. Sancin in Gustav Mui.er. Prvič po do'gcm času nastopi zopet celjsko pevsko društvo. — 2ivahno kulturno delo v Mariboru. Kakor v februarju tako priredi iLajerski He.matbund tudi v rnarcu v Mariboru vec zan mivih predavanj. V ponedeljek bo predaval rektor Hermann VVedler o »Večnem zidu*. Njegovo drugo predavanje o isti temi bo 15 t. m., tretje pa 17. V četrtek 18. t m bo predaval dr. VVilhelm Kadletz o gornje^taiorskih planinah. rsT;ec:ovo predavanje bo pojasnjevalo okrog 300 barvastih *kioptičnih slik V soboto 20. t. m bo predaval dr. Kun Baokeberth o tem : V deželi Majev, Astekov, Inkov in Araukanov. V sredo 24. t- m., v sredo 31. t- m in v sredo 7. aprila bo predaval viiji med s\et-nik dr Tollich o zdravem in bolnem človeku, v četrtek 25. t. m. bo bral Georg Schmuokle odlomke iz svoj'h del. V torek 30 t m., v STodo 31. t. m. in v petek 2. aprla bo pr kaa ~il J. OhrrLon v kinodvo-'ani krajevne skupine Pobre?ie odnosno v dvorani Ljudski univerze v Mariboru gvrju je po ' u e s tekočim zrakom. CHe /c i ni ca KOLEDAR Danes; Sob-ta, 6. marca: Miroslav, Per» petua in Felicita. Jutri: Nedelja, 7. marca: Tomaž Akvln- ski. U A N A S \ j R PRIREDITVE Kino Matica: Dunajska kri. Kino Sloga: Ne išči gorja. Kin« Tnion: Tri prijateljice. Kino MSSte; Ples v gradu in Trnpee smrti. .5. javna produUH ja Isie (ilasbene Matioe ob 17. v mali fdharmonieni dvorani. Drama: VeUU mož. Rod A., ob 17"0. Oi>era: Don Pasouale. Izvr-n, ob 17. PRIREDITVE V NEDELJO Klnematoi; rafi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE D:vnes in jutri: Mr. Sušnik, Mnrijn trp 5; Mr. Deu-Klanjsček Dia, Cea^a Aiiele Rea 4 m Bohnec letL, Cesta 29. oktobra oi. Nedeljalui iltiimae sdravaUke siužtio bo opravljal od sobote od 20. do pontxieljki vio S. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Cesta 29. oktobra 7. 1 __Iva šub'c i LJubljana, 6. marca. 2e veemj smo poročali, da je umrl v Celju bivši magutratni d rektor Ivo Subic, po rodu iz 7nnne rodbine Subic ev. Ivo Subic si je pridobil v naši javnost vel.k u^ed ter je bil vreden sdn svojega očeta, ki je man iz zgodov ne i b ^n a kot or^aiu-ator trhn CQ4 ga arcdnj.ga la >brtne^a šolstva spl:h. Ivo Subic se je posvetil pravnikemu rjo-klicu in po vejni je nastopil službo unrav-nega uradnka v Celju. Pozneje je temu kraju kc>t magistratu i ra vršitelj posveti' vse svoje sile :n sposobnosti. Nedvomno ie tudi rjco;o\-3 velika zasliva. da ie mv--to napredovalo ter ?e lepo razvijalo v zadnjem desetletju. Ril je rojen mCsn'ss* tor in njegove spo-obnost.j so se zlasti izr knzale v njegovi pren^editv upravne službe na celjskem mestnem uradu. Bil le pa tudi vsestransko delaven in marsikje se je nokazal blagodejen vpliv njegove delavnosti Zato BJ ie pa tudi pridobil vel'k sloves dnl^č izven mo-tn. ki mu je posvečal nredvsem svoie delo. Ivo Šubic ie bil eden -ri$;h najboljših UptSVnJh pravnkov. Pokojnik je pa bil spr^tovan tudi kot *iovek ne le kot itrokevnjak. Udejslvova] -e je tudi v posamezrrh drržtvih in kulturnem ?!v!:cnju in vs; fod^lavci so ca nos^vnli kot plernen:te?a človeka N1e-oov.o ljubezen do n:,T*aT*e ie b;ia tud; tvor. •^n H ri^r^u so Celiani đolfnj zahvalo, da -e 1e me^to olensalo z Isptral napadi «n3 «?e Je 3nVo udejstvoval v Ce1 takem Rftevtltb '■"^-•^ ''-"^vi! Tf> oreanrzacijo spreme--s'l v OVn?eva'no in tuisko nrom^tno dni-5*t*o Vi storila izredno mnogo za napre-Cella. Ve*t o =mrt.i Iva ^'ib:rn 1e hudo priza- flela ne le nfesjovlh bratov bn drus^h «n,*od-^:knv k: Hm iTT^kamo i^reno sožalje, »ptt.v^ h»dl mnoge druge prijatelje v na-;t*m mestu. šesti roman DK ba Izšel sredi marca V tej novi knjigi, s katero bo zokliučlla svoje drugo čctrlctje, bo zbirka »Dobra knjiga« nudila čitateljem zanimivi tn na-neti roman znanega danskega pisatelja H P. JacobHena: „BORBA Z BOGOVI" Roman se dogaja pred 3500 leti. ko ta j« na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh Njegova vse-nina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi tn jo vedno na novo z užitkom bral. Ko te dni obnavljate naročnino na naAe lKte, se naročit** tudi na romane DK. da M zapotnvlte niih nnhnvn po rnlftnnl renl POSLOVNA TAJNA — Kako se ti je posrečilo vlomiti tako dobro zaklenjena vrata in se železno blagajno? — vpraša sodn:k vlomilca. — To jc moja poslovna tajna, gospod sodnik. Stev. 53 »SLOVENSKI N A R O Dt. sobota. 6. marca 1943-XXI Strm 3 „Slovenski Narod" pred polstoletjem 18. februar-a 1893: »Pr.....taliva starinska najdba. Kt je g. Jq: Pečnik meseca septembra in oktobra L892 s pcdporo c kr centralne ko-rr:'• 'ie na Duna'i razkopaval prazgoduvm-sko grrobl56e na gor; s v Magda'ene pri šmarji pod Ljubljano spozna) je koj da se tam nahaja jc-dno najimenitnejših grobišč na kranjskem Zato je nada'jevu! ko-panje pri sv Magdaleni deloma s podpor-slavnega deželnega odbora in dne 10 t m šel zopet kopat tjn e*ori Začel ie kop"t verkansko gomilo. 30 m dolgo 10 m široko in 4 m visoko V sedmih dneh izkopa: ie 25 mrllčev nesežganih Odkopal gomilo deset metrov dnW tri metre globoko raz-kopal je torej čez 100 mJ zemlje Dne 16 t. m. odkopal je v globini 4 m zelo bogato opravljeno žensko kakeršna še ni bila najdena na Kranjskem Ležala je v grobu v skalo vsekanem z glavo proti zahodu bda je velikanske postave ter imela konec nog dva bronasta kotla in leden črn posker le po okrasen. Najznamenitejše je to. da je Imela po vsej obleki koralde našite id ravno tako lepe bronaste nakiasnine. t j lepe bronaste zvončke obeske in vsakovrstne koralde lz stekla jantara in zjrane ilovice. Na vsaki roki ]e imela po dve zelo lepo Izdelani votli zapestnici kakih osem fibul skozi m skozi, kakor je bila obleka napeta, dvoje lepo pozlačenih uhanov tn okolu vratu koralde. ledne iz SO debelih jantarovih jagod, a druge iz steklenih obročkov. Kakor že rečeno je to dosedaj jedina najdba te vrste na Kranjskem . . .« 21. februarja 1893: »Deželna trtnousna komisija je včeraj zborovala pri deželni vladi . . . Posvetovalo se je o vladni naredbi glede premeta z ameriškimi trtami, kateri naj se slobodno vrši po celi deželi, ker so malone vsi kraji okuženi. Nadalje se vladi priporoča, ia daje vinogradnikom jednake podpore za naprave aaneriških vinogradov, kakor dežela, in sicer dogovorno z deželnim odborom. Za na. predriijie ali posojila, za katere vinogradniki lehko prosijo na podlagi ioučnega državnega z kona naj ;'ezrlni zbor postav'ja primeren zneook v deželni "poračun Vlada ir Ceže'm zbor se naprosita da dovolita potrebna sredstva p^selncga potov:lnega i Itelja In no ca del pri amer akib vinogradih katc.i ui h celi po ežeU tn poučeval o napravi ameriških vinogradov pa tudi o sadjarstvu Po izkazu finančnega ravnateljstva se je 6410 vinogradnikom, kate rim je trtna uš unlči'a vinograde, odpisa' i 1802 56*9 gp 28 k: z-m *«skeea da kn Desetletno cp oščen e d zem1 š ega 'avk *a nov »i Inojrra svotflo se y 3amo je'n°rou posestniku ke- se i'h rrend ni veo or^as-'lo * 21 februarja 1893 •Novo noStno poslopje v Ljubljani Kakor *e nam poroča se ie poštna uprav; končno odločila, da kupi Luckmannovo hišo nasp~ot hoteloma »Pr- S'onu« in »Pn 'Vlalču« ;n da zgrad: tam nujno potrebm novo poštno poslopje Erar in prodajale' sta se baie že zjod nila rad- kupne cene Vesel- na^ da ^e ie ta »stvar že dosnala zlasti ker bo vendar že zsmila grda hiša Luokmannova kar bo mestu samo v olepšavo.« 22 februarja 1893 »Novo postno »n brzojavno poslopje s Ljubljani V včerajšnji sej: občinskega sveta Ljubljanskega o kateri poročam* na drugem mestu oklenilo se je po na svetu finančnega odseka (poročevalec g podžupan Vaso Petr čič> da se dovoli za nakup gospod Luckmannove hiše 15 00r gld proti temu da se nova zgradba poštnega poslopja na tem proetoru umakne v Še-lenburgovih 'n Slonovn ulicah v stavben* črto Ker je kranjska hranilnica dovolila 35.000 gld.. nakup Luckmannove hiše pp bode veljal po pogodbi 90.000 g'd.. sta stolno mesto Ljubljansko in kranjska hra-nlnica d op r nesli res izredno žrtev za zgradbo poštnega in brzojavnega poslopja v Ljubljani. .€ DNEVNE VESTI — Italijanski in nemški vojni ranjenci pri papežu. 3000 oseb je prisostvovalo •splošnemu papeževemu sprejemu v tem tednu v vatkanskih papeževih dvoranah Papež je pričel svoj obhod ob 9.30 in je dal vsakomu od navzočnih poljubiti svojo desnico. Ko je prispel v dvorano, kjer ie bila zbrana deca, se je pomudil deli ča^a pri njej in je pričel deco božati. V konzi-storijski dvorani je naslovil na zbrane italijanske ter nemške vojne ranjence in na skupine itaTjanskih ter nemških vojaških skupin tople, izpodbudne besede. V dvorani Clementina je obšel nad 700 parov mladoporočencev. Zatem je nadaljeval svojo pot v vojvodsko dvorano in v dvorano paramentov. kjer ga je pričakovala množica vernikov7, ki jim je podel'1 papež svoi blagoslov Avdljenca je trajala od 9.30 do 12. ure. — P-vHnv ministra PolverePija it»*n_ janckim nfri'""jem. M;msier za narodno kulturo eksc Pplvereip je sprejel na raportu italijanske n^^r.arje. Ob tei priv:ki je Izrekel pozdrav tovar;Ške srimpatije novinarjem ura dn kom in delavcem ki so zaposleni v obra t'h dnevnikov v Milanu. Turinu. Genovi. Neaplju, Palermu. Cata-nrjt ter Cagliariju. k! zagotavljalo s svuto požrtvovalno ne«ebičn^~*io kontinuiteto v izhajanju dnevnikov Navzlic sovražnim letalsk'm napadom so ostali s častjo m hrabrostjo na svojem službenem mestu v notranji fronti — Umrl je senator Tesare Sili. Tz Rfrnfl poročajo^ Umrl je senator markiz Cesa'e Srli Pokojnik je bil roien 11. maia 186' v Camnobassii Za senatorja je bil imen.v vnn leta 1914. Svoičas je b;l tud; narodni poslanec in sicer najor^e za volilni okoliš Civitavecch'a. pozneje na za volilni okoliš Camerino Za velike zasluge je bil imenovan za senatorja. — Na polju slave je pade] toprišk' nn-ročnik dr Sanzio Ceserani Pokojnik Je bil po rodu iz Cremone. Bojeval se je pr As~ mari, kjer je žrtvoval svoje življenje. Vest o njegovi smrti je prispela po abe=inskih povratnikih, ki so bili za to naprošeni po bratu Alojziju. Sanzio Ceserani. ki ie Dro-moviral za doktorja trgovinske vede. se je podal v Asmaro k svoiemu bratu, k: ie bi tam uslužben po zasedbi Abesinije Oh izbruhu vojnih sovražnosti je bil uvrščen v vojne formacije. V hrabri borbi je DftdeJ smrtno zadet, kakšn:h 45 km od Asm are njegovo truplo, ki ga je našel njegov brat na kraju bojevanja, je bilo pokopano pr Asmari. Pokojnik je bil vnet faši-t ter je izšel iz organizacije bergamskega G. U F-a. — Hvalevredna pobnda padovanskr n i* verze. Rektor Kr. vseučilišča v Pmfrtfvi prof dr Karol Anti je sporočp Duceyu 1* je sklenila uprava rur—«»denesa vseuirTliftPts da ustanovi v počast'rt *-seh onih. k: so služili domovni in žrtvo V svoj«? ?.jv)'e-nie, posebno liktorsko nat.^ln ki na i ho tudi sporom na 20-letn'co Pohoda na U:m. Liktorska n nerada ?e bo pobelila onim ki so vpisani ali se še bodo vpisal? ko* »luila-te]]' na po*am(>7nn fa1rulr>f«fc padovanske univerze in ki so sirote očetov ki so padli v bo^tv za Tfvn'nr'ln in domovino — TTmrl Jo star dtofilamtkl rovini? rfe-nM ma fs umrl v Genov1 novinar lOv^en Cnr1nv p-koinlk P Nuovo C:t-t^dinoc To mesto 1e zavzemal d- 1. 1941 pokoln k je b1'! zaslužen novinar trj je užival ve*''k uar^er? v ev"H stroki. —- Znamenit nem&k* nfaniM k°ncertirg v Rlrmi Te dnt ie naston;] v R:mn odlfČni p«ttSV pi?.n< t V''rtuo7 mednar^dne«r-» s!o-ve*n B'*va>rH ^»^^1^11 berlmsk« p*'i- ^ar^^^Mr SM-^no r:kj pok ter njen? smrti na vzhodnem boi'ščn. Vest se ie izkazala kmalu zatem za ner^n'čno Se-1aj pa poročajo, da ^deluie Mn^ka R^k. k:i de^a izključno za Ufo. v novem filmu .T,nej me rad*. Z Mnrko Pok "sod^niejo om^ienem fiTmu §e Viktor Stnhl M^dv ff^thl. Hans R**ause\v;tter :n Aribert Wa-«^bell TTmetn:ško vodstvo je v rokah režiserja HavV.da Brauna. — Lobe.grin v iaoonšeinV Affenciia C**n-'iTi^r-opa pojoča da i** bHa uprizorjena v ty>ki«> znarnenita WnF»nerjevra ooera »t^oVif^nr? -»-i« Solisti so odpeli svoje speve v jap^n.^fr*! Le*,, r-tzvof s'b»w«%reii TMj'Vd#Mva R'Tnu pTcftrl'^o Ta fln?' ^e t*Č** ?VTnr»"V yff \*y p1,,V»r»\»^»^"^* T.n'Ie^*t<" r/^nv1?• 1 •"•v. rt ]{T-a*Tin V* «o *• č'b d' ih^vnnrrkv poTO|-w^il^» 4e rv^*'>/^:lp «^1'id°^^"ti'tti didi^i^ikr^rn ki «0 •▼Vam1' i**i>orv5^ vc^ft'm P* 'IW'l>*' T>pv «Tpi-*?1J nr^ *«»X« i rt r> nrs — r>^<**-» **» f'<»"* v p1ti'*^«at, '^^«»1n"pr>iti ni^f>n-iVnM>) etnl«.^^««!«* ' • ^ •> •■. ■3r!«M"'.,wo»,„ • -1». -« o 1 ryrt V, »i +~«w4*; 2..-.---. T«, W*t _ »rvi »--i' KSmm «-.1,m> m«« ročajo iz Bassana pri Benetkah, je zvalila KINO UNION — TELEFON 22-21 Odličen film lz «vljenja mladih deklet Tri prijateljice ; ziavn b vlogah Liha Silvi. Ro. berto Vlila, Irasema Dilian. Carla di Poggio in drugi Predstave, ob dela\mikih ob 16. in 18 15 uri: ob nedeljah ob 10.30 14.30 16.30 *n 18 30 uri vXNO MATICA tELBFim 23-41 rudi izrecnega za> imanja ohčtnstv. >.\ flm »Dunajska kri« prebiva jam-(tn pri %'seh treh dnevnih |mlistu vah to f*» nb 14 30 16.30 m IR 30 m v nedeljo ob 10 80 14.30. 16.30 ir 18.30 B ' lm 'Pn'a ženo rveneka« priče na spored kasneje Dunajska kri Najboljši film sezone: Remck delo Willy Forsta Divna glasba, šlagerji ples. humor Najboljši komiki Hans» MoHer, Theo Lingrn ter sin.patična Maria Holst m Uillv Fritsch i .___.a« oN je ne pozate *e zadnjih pustolovščin (fcorga Fonnbya, tedaj si jih oglejte v filmu Ne išči gsrja in nasmejali se ooste do solz V glavnih vlogah še. Google VVIthers. Garry Marsh, Martita Hunt Predstave ob običajnih urah KINO MOSTE Novost za Ljubljano! Allda %ralll kot baletka' Prvič v Ljubljani. Ples v gradu Najboljši svetovni akrobati na tra-pecu nastopajo v filmu napetih prizorov Trapec smrti Nedelja ob 14. in 17.; delavnik ob 17. V nedeljo ob 10.30 matineja z vstopnino lir 2.50 in 4.— Trapec smrti že nekajkrat kokoš kmetske gospodinje Fi- lomene Bed n iz kraja Cornuda popolnoma črna jajca. Njen sin Konrad, ki je sprevodnik v avtobusu na prog: Banano— Cornuda, je pokazal jajca potn;kom, ki so bili ob pogledu na črna jajca zelo začudeni Nekateri med potniki so b Li dvomljivci, pa so menili, da so jajca pobarvana. Poizkusili so z nožem opraskati črno barvo z lup ne, kar se jim pa ni posrečilo, in so se morali prepričati, da niso jajca pobarvana. — Nesreče. Včeraj so iskali zdravniške pomoči v ljubljanski bolnišnici naslednji ponesrečenci. Mario Gartner se je vsekal v desnico. — Jožefa Kbchl. 89-letna mestna uboga iz Ljubljane, ai je pri padcu zlomila levico; ozdravela bo le težko v tako visoki -tarosti. — Antonu Semenu. 10-letnemu sinu posestnrka s Pol:ce. je padel hlod na Ut n'co in mu jo zlomil. — Jože Znidar-š:č. 3-1 ernj sin posestnika iz Starega trga pri Ložu, si je pri padcu zlomil desno nogo - Iva-'n Korošec. 50-1 etna žena posestnika iz Borovnice, si je pri padcu v hfevu zlomila levico. — Jože Telban. 12-Ietni sin bišarja z Brezov'ce. si je pri padcu z lestve zlomil levico. — Marija Štrukelj, 92-letna mestna uboga iz Ljubljane, je padla na -tennicah ;n se rr-nčno ranila na glavi Prepeljali so io takoj v bolnico, a ji niso mogli več rešiti življenja, IZ LJUBOft^F —lj Marceve vremenske muhe. Včeraj spričo iz.edno visokega zr :čneg"_ tl-kc, pno menda ni nihče pričakoval, da ge bo vreme tako nenado sprevrglo. V Četrtek je pometala burja ter močne shladila da je včerajšnje jutro eno najmrzlejSih skoraj po dveh mesec'h. Zjutraj je bilo povrni jasno in kmalu je začelo greti solnce. Blo je povsem mirno, potem je pa nenadno začel plesati veter; bil je hlader in Se popoldne se nan* je zdelo, da piha burja, venrfar so se vetrovi naglo meniav b in zvečer je pihal že z močjo viharja zahod- nik 'n dnv' je n;'o jvzno Nebo so pTjpro^li južnj oblaki. <5e bi prej ne snimila tako burja, bi bilo zdaj precej bolj tople Kliuh temu se je pa že včemj popoldne precej rgrelo in makalmalra temperatura je znašala 10 stopinj. Davi je znašalo mm matna temperatura 3.2 ©top'nje, kar je od 3. fe-hruarla. ko je znašala prav toliko kakor danes najvišja po več tednih. Veter se še ni unesel. Pihal je m č"o vso noč in tu-V dopoldne. Kaj nam bo prinesel? M-orda celo sn^er? —lj Pojasnilo glede oblačilni kart. Mnogi ari niso na jasnem, kako se sme uporabljati oblačilo a k^rta. Karte 90 izdane za 14 mesecev, in sicer so veljale za november tn december 1942 ter veljajo Se z° vse leto 1943. Arabske štev. od X—40 se smejo uporabiti do konca marca 1943 od 1 aprila do konca avgusta 5tev 41—SO. za nstalt mesece pa s> ostalf Stev. SI -120 To velja za vse kar*?1 odra«Tj;i oseb. Zć. su-^aneo s«, to in prejico j-s* določeiiih 9 Črk A d- i'klfnčn© I Zn prvih 5 mescev f.mo *rka * nr 03 1 4. dnlje do konca avgusta *rke DF,F m ostala »a zadnje * mesece te 'cočpgra leta — Rimske številke so določena rju h{Vo peH]o trtiV ogledate tudi v nedeljo Za sedanjo Ki-n*enčičevo razstavo ki je po raz ta.i tet^ 1940 orva vlada ŽJvo z nman^e. Ootn«»ri9rao vsako-gar ki nai- erava kak. ko kunti nm nohiti. ke** >* že »nnngo zan'mancev. —L Inf'mkrile n r^r+ M ra pHvat". :T»te na Novem fturrJS.»r«n) trjru 5-II1 Pomoč v vseh sred- .:e5(.Mčih predmetib ugpesno m tsmeHito ni.rf-ir d'lakom diplomirani filozofi vsak dax, od 8. do 11 m od 3. do 6. Strogo nadzorstvo pri pouku. Honorar zmeren. Priprava tudi za privatne izpite čez dva razreda Pr.jave vsak dan dopoldne od 8. do 11.. popoldne od 3 do 6 Novi (Turjaški) trg 5-111. —lj Nevesta iz Amerike je naslov izredno zabavni Janko Mlakarjevi komed.ji, ki jo bodo igrale član ce Sindikata hišnih poslov v nedeljo, dne 7. marca ob 5. uri popoldne v dvorani Pokrajinske delavske :veze. Mkloš.čcva c. 22 Poleg tega je še ;iasben. program. Vse vabimo da gotovo pridejo na to prireditev ter naj povab jo 'udi prijatelje m znance. Predprodaja .•stopnic eno uro pred Rnčetkom igre v estibilu pred dvorano Vabi 5 ndikat 1 šno-oospodnjskih poslov —lj IX. simfonični koi cert s sp:redom iel ki so jih nap sali slavni mojstr v plesnem ritmu bo v poneccl'ek. dne 8. t. m Db po] 7. uri zvečer v velilc< uni nsk dvoran Simfcničn jrkester bo izvajal pod -'odstvom dir.genta D M Sija-ca oeia J >-um.3 in Riharda Strausso, \Vebra, Rrss*-nja. Ponohielliia. Dvofaka. Bomarda 'n '.ehorja Občin tvo pres mo. da pravočasno nasede sv ja mesta v koncertni dvorani Tako bo mogoč točen začetek io tudi konec pred S uro zvečer. —lj Danes ob 5. url pop°ldne bo v mai" tilharmonični dv.rani 5 javna produkoija gojencev šole G^asbcre Matice. Ravnateljstvo šole vabi starše m prijatelje mUdine ia peseti tudi :< ja\no p rodu kc jo Matične rlasbene šole m tako prepriča o vestnem lelu in o uspehih zavoda Na produkc:ji aastep: lep število gojencev klavirskega in viol nekega ocdv Ika ter oddell^a za Ilau-to. Podrcb'i sprej današnje produkcija se iobi v Knjigam. GLasbcne Matice in vetrt ure pred zaJetkon produkcije pri vhodu v malo filharmonično dvorane. —lj Umrli so v Ljubljani od 26. februarja do 4. marca: Drofenk Anton. 30 let, iijak V dovdanska c. 9; Malenšek Janez, 66 let. že'ezniški vpokojenec. Videmska ul. 9; Gačn k Slavko. 4 leta. sin gostilničarja Rožna dolina. C 11/3; Brajer Ivana. 63 let. vpokojenka tob tovarne. Litijska c. 9; Gregorin Rozalija. roj. Ongaro. 77 let. vdova odvetnika. Cesta Viktorja Emanuela III št 21. Barle Janko. 67 let, župnik. Sv. Florijana ul. 18: Rot Franc. 68 let. trgovski potnik Zo.d-nžna ul 3; Kovač č Terezija roj VVoh^emnth. 71 let. vdova fn nšpektorja v p. Pleteršnikova ul. 24: Kralj Ivana, roj Dermastja. 77 let vdova železn. uslužbenca, Bezenškova 13: Zore tožena. 1 mesec, hčerka zvaničnika. Sv. Marka ul. 16: Devet Manja. roj. Zele. 82 let, vdova že'ezn'čarja. Vidovdanska c. 9; Turak Jera. 54 let. delavka, Vdcvdanska 9; Je^ih Peter. 86 let. občinski ubožec. Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici ^-o umrli: Hribar Terezija, 73 let, hsnica. Natlačen ova ul. 19; Domicelj Miro. 87 let. trg. potnik Ce^ta v Rožno dolino 12; Go-l;as Antonija. 75 let. zasebnica. Gaijevica 12: Grafennuer C ril. 45 let. uradnik drž. žel.. Kovčka ul 10: Suštaršč Marijan, sin -klad;5č"ika Rožna do^i^-a C. T'29; Zam-^en Nadoa. 13 mesecev. hč; dninarice. Zaloška c. 45: P'-c^etnik Slavko. 8 let sn oof^e-tm'ka Šmartno 1. obČ Polje; Jako-min Franč:ška 48 let. Kožarje 10. Dobrova; Znpnšek Mn^dnlena. 41 let, dninarica. Vodovodna c 19; Knez Ana. 72 let. vpokoi tobačne tovare Kol'zejska ul. 2; Zupan Tože. 76 let. b:v§i po^e^tnik Šmartno ofc Sa\^" 14. obč r*oije; Po^eber Anton'ia. 5 mesecev, hči dninarja. Vrhnolje 6. obč. *H v;d nri Stični: Skoberne Katarina, roi Zdovc. R0 Tet vdrva r*ocf«:trt*lca S*lc4ati***-'-nva ul. 16: Skofii Ot:lija. roj. Cerar. 43 Tet. že*^a m^^aria Stari tre 7: Zamik Av-Tust 40 W čevliar^ki oornocnik. Ce^ta na '/--ko 23 K->b;->n piHrvif. 66 let. sodni oflc. V P tko ekkanV za mladl-r»n ki bo gotovo zadovoljila otroke in sta-^iše. 17 n^kt*Vne G?rizia — Za«edar je pokra Jonske jra k rporacij-ikega sveta. Pod predsedstvom eksc. pr>-fekta Cavanija se je sestal te dni v Gori-zijj pokrajinski korporacijski svet. Prefekt Cavanj je izčrpno poročal o živahni delavnosti gorizljskega korporacliskcga sveta s posebnim oziram na novo ured te v delovne službe, na zaporo fn kontrolirano razdelitev poh'štva ter steklenih in keramičnih predmetev. Svet je sklenil med dru. or*m prispevati 3000 lir za r bogroino postajo » Caporettu in 500 Mr v prid IV. Befanl. N.idalje ie od: bril svet poročilo o živnore;-*kih prizadevanjih 1. 1942., sa kar je bjlo dovoljenb 127.000 lir Tudi je razpravljal korprracijski svet o nov4h industrijskih pobudah. Medj drugim bo zgn^ajen pri gori-zitekj bombažni predilnici nov velk odr delek za proizvajojije sukanca. — Podasistent Katoliške akcije pri pepe-žn. Te dni se je mudil v Rimu p dasistent Zveze mošk h Katoliške akcije cav dop Agrazzd Bil je v avdijenci pri papežu, kjer je izpros'1 poseben blagoslov sa vse moške člane Katoliške akcije gorizijske radSkofije —. Ljudsko -Da.nje. V preteklem tednu je bilo v goriz jskl občini 23 rojstev. 21 smrtnih primerov m 14 porok. — Z**ezni ta mik G. Snajigparo je nadziraj delovanje fašijev v Postumiji, Studenu. Bucuiah, Castelu Lueghi ter S. Pietru na Carsu. — »Turandot« v Verdijevem frledallfteu. Na odru Verdiievega g"ledaJišca uprizarjajo te dni znano operno delo G Puccinija »Tu. randot«. Sodelujejo Gina fagne kot Tui-an dot, Karol Bearzi kot Altoum, Romeo Mn risan kot Timur, Franc o Battaglia kot Ne znani princ, Ines Alfani Tel lini kot TJti, Mario Gubiard kM Ping. Vlalimir \jrm£ kot Pang. Ferdinand Alfieri kot Pong. — Viclončelist Masotri koncertira v Tri-ostn. Triestinska koncertna družba je povabila odličnega čelista Arhangela Masot-taja, da koncertira pred triestin^kim gl?«bo hubečim občinstvo. Izdvajal bo skladbe Boc-cherinija, Bossija. Alfana, Martuccija, Ca-selle, Granadosa in Dunklerja, prvi del koncertnega sporeda je posvečen Alojziju Boccheriniju ob 2001etnici njegovega ro1-stva. — Razstava odlične rrieetfnske slikarice. Pi'edvčerajšnjlm je bila otvor jena v Ivora rd Jerco v ulid S Spirldion« \mietno«tna ^^stava na kateri so zbrane umetnine od-?tčne triestin«kp slikarice Antonilete R1--os.sa. Med razstaviienimi deli prevladuje?-portreti in krajinski motivi. — Novj šolski gtudljslcf nadzorni v M°nfalc„nu. Novi trlestinski studijski nad- zornik prof. com. Ugo Zannon: se je mudil te dni v spremstvu GIL-ovega Zveznega p.dpoveljnika Melona in eolskega inšpektorja pr^f. RovCrollija v Monfalconu, kjer je v tauu&nji občinski dvorani razpravljal z učitelji ter vzgojitelji o vseh perečih vzgojnih vprašanj h. ki se nanaiajO r.a mcn_ fajocmsk ckol.s. Pcsetil je tudi nekatere moniaiconsko šole. — pogreb junašlto padlega triestluškega, pjou*. Tcr.čnik pilot Ser-ij Albanose je pa^el na piemontskem : ebu. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Trioste, kjer jc bil BVSČan pogrtb. V mrtvaškem spievodu so stopali štev lni triestinrki odi čniki ter častniki vseh rodov or.žjo. Truplo je bilo olagGsJovljeno v cerkvi sv. Antona nevega, nakar je bilo pokopano ta triestinskem pokopališču av. Ane. — Nezgode. Zuio.r Alojzij Rass' se je pri delu rvnesiečil in ^e poškodoval na desnicL Desno stegnenico si je pobil 321etni žolezni-car V;nko B;iffoni iz G^rizije. Poresreč'1 se je n.i pcstaji Fogeriorealc na Carsu. Po obrazu se je pob Ja pri padcu 6Sletna Ana Schaffer. Ponesrečenci BS z^iavijo v trie-i.tinski boJniSnici Kralj ce Helene. Finžgarjevi zbrani spisi F S. t\nžgar: Zbran: spisi, zvezek XIL Ml.minski spisi Str. 360. Založila Nova založba v Ljubljani. Cena knjigi je brol 3r ! r, p.uplatno 45 lir, platno 48 lir. S\ oje zbrano delo je pisatelj zaključil z mladinskimi spisi. V njih je še enkrat razgrn'1 svojo pot od prvih pisateljskih začetkov do zadnjega klenega mojstrstva. No d vse značilen je njegov klasični uvod »Svojemu očetu-:, posvetilo, ki ga nase slovstvo skoraj ne pozna, ne v načinu ne po vsebini. V njem ni postavil samo spomenika očetu, izvirnemu možu stare kore-n:ne, ampak je s prisrčno odkritostjo tudi razodel, odkod izhaja njegova osebnost, značaj in osnova njegovega dela: vse je ljudsko, jasno in zdravo, obrnjeno v pošten napredek, dobrotnost m človeSko srečo. Knjiga je razdeljena na tri bistvena poglavja: Za pridne in poredne, Student naj bo. Gospod Hudournik. Ta tri poglavja nam kažejo tudi tri stopnje Finžgarjevega pisateljskega razvoja. V prvem razdelku so veo: n orna ie^ave poučne zgodbice v slogu starejšega mladinskega pisanja, kjer se poučnost rada odeva v zgodbo in se Ji dobro prilega tudi domačijska romantika-(Vrbenski ovčar), Najznačilnejši med temi mladostnimi spici je »Gospod Lovro«; tu se v povestni oblik: in kratkih navodilih razvršča cela domača mladinska vzgoja, nekak Blaže in Nežica ali Stritarjev Gr Ški gospod Slovstveni zgodovinar pa bo ugotovil da je »Gospod Lovro« nastal prej kakor Stritarjeva mladinska ?ola *Pod lipo« in je zato tem značilnejsi: obenem je treba vedet:, da je bil ta gospod Lovro znameniti brezn'škj župnik, sadjerejec. narodni gospodar in politik Lovro Pintar. — Sr**d?šče knjige je dijaška povest »Student nai not«, kos p:sateljcvega lastnega življenja, napisan v letih njegove največje mo*: in oblikovalne sočnosti Ta lepa in *!va nodoba stare Ljubljane, tedanjega d!-jnSkega in družabnega življenja mojstrrko prekriva svoj vzoninj namen, pa iz njd voridarle jasno čut'mo vso toplo reimobo, s katero pisatelj gleda na ljudi in razbirat niihove obraze v igri življenja FranrelJ m Jaka sta dve prisrčni in zdravi mladiki, 1*77-11 van i tz domače prsti in prestavljeni W *apra*eno mestno ozračje, kjer si morata najti sonca in tal. — V Gospodu Hudourniku stop" končno pred nas modrijan, ki s* je umaknil mestn'm sencam in uživa skromno prostost sredi gorskega sveta. V tem c'kl u zgodbic se človek približa največji prijateljic- življenja — božji naravi, 1o skiiia doumeti in si iz nje nabira mo-diosti »Hudournikova nvška«. ^Hudournl-kova polha dva« pa tudi posamezna poglavja o L'**ku so biseri živalskih povest?, sloboko doživetje in doumetie prirode ?n »ivlienja Zadnji zvezek Fin/carjevih spl-d petka dalje, t. J. od 5. t. m. Gospodarska zveza v svoj h skladiščih v Maistr^l ulici K. 10. POHIŠTVO po naročilu ln vse vr» *te stolov »zdeluj^in. Politiram oprave m zvrSujem vaa popraviš najcenele. -- Jo-«lp Zorman Ljublja-ia. I3reg 14. RLOBPČARNA »PAJHo vam itrokovno osna*!, preohlika in prebarva vaS klobuk, da Izgleda kot nov — Lastna delavnica Zaloga klobukov — 8e priporoča Rudolf Pajli. Ljubljana. Sv Petra cesta S8, Miklošičeva cesta 11 t nasproti hotela Union) 'NSERIRAJ ,Slov Narodu* Stran 4 »SLOVENSKI If ARO D t, aobota, 6. marca 1943-XXI *tev. 53 Frazgsf cvinske osnove slovenskega a Ljudske kulture na si j venskem ozemlju cJ prve naselitve v odaiSem paleofit2kn Cd dkzv.lzues — Razprava dr« R. Lc/arja v ^toulJgu4* Ljubljana. 6. marca Med drugim! pomembnimi razpravami v lanrkrm letr. ku Etnclcg.-j . ki le IzSol zri.1, j. buri zanimanje zlsst; nzprava dr. R. Lc zarja »Prazgodovinske osn ;>v? slovenskega nar:dopipjac (prispevek k poglavja E nografjja in prazgodovina) Klor ae vsaj malo z n:ma zn življenje ljudstva in Ca-rodop'srje -ce bj lahko dobro p učil o J«ist/u našeg*.i narodop sja ter spczn^.l. kako velikega pomena je ta veda z i proučevanje ljuds-kjh kultur in duševnosti. Cdro^ n*cd n^cdoDisjeTn in prazgDdDvino V uvodu nas pisec op zori na razmerje med * arod-pisem in prazgodovino: naro-ocp'sje je glavna disciplina, k; ae poslužuje za do ego rezultatov tudi prazgodov,-ne; lahko je pa tudi nar dopis je postranska stroka drug h znanosti, n. pr. prazgodovine. Potem je orsal vlogo, ki jo ima za dosego etnogrsfskh rezultatov 'r pri reševanju njenih vprašanj prazgodovina. Pod prazgociovino razumemo vedo. k raziskuje kulture predr'm9klh dob. Prazgodc-vina je pcmožna veda narodp sja Sele krajši č-s. Ni še dclgo ko so gledali na vse ljudsko ustvarjanje, tako g'ede ofrčajev, plesov tvornosti, umetnosti itd. le k t na usedlino visoke kulture, ki so bPi njens nosnic v zadnjih dobah mesta s svojo civilizacijo, prej pa cerkev, plemstvo itd Da *€ bila to zmota se je že dovlj jasno izkazalo, vendir oomev1 zastarelega mišljenja niso še povsem izzveneli. V takšnem »~a-redopisjuc ni Lmela prazgodovina nobene naloge. Spi: sne prazgodovinske osnove etnografije Pisec je najprej or sal splošne prazgodovin ,ke osnove narodpisja, preder ie razčlenil prazgodovinske osnove slovenske etnograf je. Najprej se vprašuje, katere p^-stl Iju Istva knt tvornega, subjekta ljudske kulture so v sm\clu razp-avljanja »p^zgo-d vinske« Kot nos lec ljudske kulture velja v splošnem kmečki živelj, kar pa ni povsem pravilno. Noslci sedanje Pudske kulture so tud druge plahti prebivalstva celo meščanske, a kot novejši nosilci ne prihajajo v poštev. Starejše nosilce prvotnMi ljudskh kultur kakor tudi njihove pozne nns-lefnike v s dobnih plasteh nam pomaga izvrstno prepoznati prazgodovi-a. V psleolit ku v E\-ropi Se ni bilo kmeta* pravi kmet se pojav' šele v neolitiku. Ker je z nc-JUcc**! iernc zvezana njegova gospodarska- uredtev. velja vse isto o g spodar-stvu kot osnovi etnografskega življenja Vendir kmet ni edini rosllec ljudske kulture v prazgodovin ; upoštevati moramo — rnzen pr"* kultur — tudi n. pr. lovsko in nomad kn kulture. L^vec ie eden najstarejši prrumetov praz£,ociv"finskih kultur Ali je lc vpc iz sedanje etnografije izg'nil 7 No. lovec je še vedno eden izbranih klasičmn nosilcev etnograf kih kultur in pojavov. Pred nastankom kmeta je pa bi v prazgodovin; še nomad, predvrem živin rejec, kj je pr speva 1 mnego k razvoju kmeta. Nomad v klasičnem pomenu besede se je lz Evrooe povsem umakn'1 in živi le še na drugih cr>ll"ah. Nomadizem se je »prilagodil« in je zdaj še z-stapan v letnem no-madstvu planšarjev, ki so pa po večini v glavnem poljedelci. Nomad 1e izginil samo navidezno, saj je feba upoštevati tudi. di je še mnOEro nomad:zma v gospodarskem ok Iju mest. — Lovec kmet in nomad so klasični zastopnic- ljudske kulture, njeni prvotni u&tvartelji in la .tnikl. Toda kmetu gre posebna vlogi, ker -e Obdržal svojo i prastaro obliko -z reolitika — Potem se pisec še peča z drugo skupin? vprašan;. j zadevajoča možno-t rnlešne antropološke I zapovrstnostj (kont nuitete) med prnzg do- '< vinskimi in novejšimi dobami. Zgodovinska antropologi.la je dokazala da s.^ glavne sedanje človečke rase v E"rcn: naslednice in posledica evropskih prazgodovinskih ras. zlast' tudi neortskjh in p^leo^it^kih. — Za i pr učevanie točilnem ;n državnega ?ivljr»-nja Bed?m"h ljutfrkh ttu'tur v Evropi pa prazgodovina ne nudi raziskovalcu nobene opere. — Umetnostno ustvarjanje ljudstva je med vprašanji ljudske ku'ture najbolj pristopno. Umetnostno gradivo se v glavnom 1 či v sp^menke dvome vr~te: ideal stičnegn in naturalističnega sloga. Popolna jas-est vlada o prozarcdvin*»krm nastanku pri etnografskih slog:h ornamen-ta'nega značaja V današnjih okrasnih slo- 1 gih (ornamentalnn stjllh) Evrope ri elementa, k: bi ne 'mel srvo-ega r>Jvnika v najst?reiš:h evropskih kulturah. — Pmzgo- | dovina je posebno pomembm za razi?kova-nje ve'ikega pedroda pojavov, ki jih n?- j kateri etnologi 'mnujej; s skup- im ime- : nom ergoleg'ja, namreč bivališča, hiše. na-Belja, nrve. crotfja itd. NI še ccTgo, kc hiše , niso Se pričevali med rpomenike kulturne j zgodovine ;n šole v novejšem času se je 8 đba v tem pocledu pod vplivom etno'.o- i gKe kulturno zgodovinske smeri spremenila Nzše ozein'je v orazgodovins!« dobi Psec. je poj-ismi odnose med etnografijo in prazgodovino posebej glede na Movensko t zeml je po istih načelih kakor splošne pra-ZgOdov nske osnove na-odpisja. Nosilci Ijud-ke kulture, lovec, poljedelec ir. nomad, so • zastopani na n^iem ozemlju že v najsta-. rejši oobi nasel'tve. Sloven ko c zemlje je b lo po doslej znanih ugotovitvah prvič po_ I seljeno v mlajšem paleolitiku. Ljudska bivališča, iz t ste dob? (Olševa. Njivice) ne kažejo sledov poljedelske kulture, temveč usedline primitivnega Lvstva. Kako je pa z višjim oblikami lovske kulture pri nas. Še ni povrem jss'o. Za to kulturo naše ozemlje ni nud lo potrebnih pogojev. Povsem dognan za naše ozemlje je pojav p ljedelca v mh'jšem neolitiku, vs^j v višjih oblikah kulture. Tedaj so geografsko podnebne razmere omogočile obsežnejšo naselitev. Vendar je odkrit h malo seliše iz tiste debe pač pa je mnogo več pr stin rajdb. Zgodov na kmeti na slovenskem ozemlju se mora začeti pri neolitskem poljedelcu. — Najtežje je proučevati tretjega nosilca ljudske kulture, nomada, kajti nomad nima strlnega bivališča n ne stalnih oblik sten vanja. pa tudi ne tskšmh obl:k socialnega 1" gospodarskega življenja n; ori njem da bi trajale, kakor kmetove, dolga stoletja. Lovec in po'jsdelec V sedanji naš etnografiji lovec ni več zastopan v prvotn; obiki, ko je u.peh p -sameznih lovskih podjetij odločal tudi o življenju človeka in njegove družine. Kot taks a osnovna gospodarski oblika je cv. stvo izgin lo iz naše kulture, a ohranilo se je nekako na robu boja za obstoj. Čeprav to lovstvo nma značaja samestojne gospo_ d a rs k e m kulturne enote in n-j riti več te-ritualno določeno, ga je vendar treba raziskovati iz prazgodovinskh primerov iov- stva. Pred\*seni prihajajo v poštev za raz-isk; vanje stavbe na koleh s svojim razvitim značajem iov. ke kulture. Ena najpo-memb ejših nalog nase etnograf je je, rekonstruirati na podiagi štev Inih ostankov ves lovsko kulturni kompleks slovenskega narodopisja. — Drugače je s poljedelcem. Sedanji p. ljedelski predeli našega ozemlja se v glavnem ujemajo z onimi, ki so bli urbaniz rani v neolitiku. Prvi pogoj proučeval ja v tej smeri je zlasti podrobna razčlenitev sodobnega poljedelskega gospodarstva v etnografskem p gledu. Neolitsko poljedelstvo je nedvomno že poljedelstvo višje vrste — plužno gospodarstvo; klas čna tla zanj je puhlica. Starejši stopnja poljedelstva Še ne pozna pluga. Vrt-narstv; odn. nižje poljedelstvo kaže pri nas zdaj dvojno lice: ta oblika gojitve rastlin se pojavlja v glavnem v mest h ali v okolici; na deželi je pa vrtnarstvo te vrste (obdelovanje z motiko itd.) podlaga za raz. voj svjnjereje. Poljedelstva v kultur' kolišč (stavb na kolih) je obstalo na stopnji nižjega poljedelstva. Zanimivo je. da je središče n žjega poljedelstva še dandanes v območju prazgodovinske kulture — v južnih predmestjih Ljubljane. Druga zanimivost je Vsok, razvita svmjereja na Gorenjskem. — Med poljedelske oblike gospodarstva spada tudi vinogradništvo, ki je z etnografskega stal šča prav tako slatK obdela o, »čeprav je naša pesem polna Dio-nizvega elementa in je v senci trte zbrano zavidljivo bogastvo ljudskega olaga< pravi p sec. Prvo izpričano sporočilo o vinogradništvu na slovenskih tleh je rm-t-kega datuma. Potem se pisec peča še z vprašanji no-maljska cvcti:ca. žitni plevel. 13. besed ca ki - udarja trditev, 14. napeto gleda, previdno ogbdujc tn opazuj t, 17. evropsko glavno mesto; 18. slovanski bo^ sovia'tva, 20. 'ž poklicu same umcbolne. Od trenutka, ko se je stari Noe spozabil v svojem vinogradu, človeštvo rado pije vinski sok. In človeštvo je pri tem napredovalo ter doseglo neverjeten razvoj, če bi iskali v z:;odovini Človeštva s'avne može, ki so bili znani ket prijatelji dobre kapljice, bi bil vaš seznam zelo obsežen. Med njimi bi našli filozofe, pesnike, državnike, učenjake, slavne vojskovodje, sloveče duhovnike in celo zdravnike ... — Zdravnikov na že nef — Bežite no! Sijajno znate uveljavljati svoj sic vos non vobfs . . In vrtoglavosti, ki j:h pripovedujete svojim bolnikom, radi dovoljujete seb' . .. To je prav tako kakor s tobakom . .. Ne kadete! . . . Čim pa zdravnik zapusti svojega bolnika, si že na hodniku prižge cigaro. . . Bežite no s svnjm modrovanjem! Ne bodite strožji kakor je treba. Kar se pa tiče mene, ste lahko brez skrbi: vsaka stvar ima svoj čas. Oč vidnD bom nehal piti prihodnji teden ali pnhodnje leto. — Da. o veliki noci ali o binkeštih. — Počakajte, zaenkrat mi pa dajte kaj piti, kajti prisilili ste me govoriti in zato se mi je posušilo grlo. — Sirotke? — Ne. ljubši mi i«? grog. — Če že ne gre drugače, naj bo, samo močan ne sme biti. — Ameriškega. — Evo, tu je vaša gostiteljica. Prosite jo, naj vam ga prinese. Prijazno nasmejana je vstopila v Kristijanovo sobo gospa Hanoy. Na hodniku za njo se je pojavil njen mož. —Ali ste dobro spali? — je vprašala svojega varovanca. — Imenitno! — Prinašam vara zajtrk. Služkinja je prinesla na pladnju vročo čokolado, maslene stručke in maslo. Gospa Harnov je primaknila k bolnikovi postelji mizico in jo pokrila s snežno belim prtičkom. Kristijanu je prijetno zadišalo in njegov sicer tako brezbrižni želodec se je takoj priglasil. Vse je bilo tako prijetno in tako ljubko pri tej tako skrbno pripravljeni mali gostiji. Čokolada j je šumela v skodelici, opečen kruh je prjetno dišal ' in z arabeskami okrašeno maslo se mu je prijateljsko ponujalo. S čudovitim zadovoljstvom si je Kii-stijan pr'znal, da je lačen in da bo zaitrkoval z imenitnim tekom. Premaknil se je, da bi sedel, toda gospa Harnoy ga je zadržala. — Ne smete se ganiti. Sama vam postrežem. Z nežn'mi prsti je vzela kruhke, jih namazala i maslom in razrezala, potem je rahlo ovila Kristija-janu prtiček okrog vratu. In jr'a pa je pitati Kruhke ie namakala v čokolado in i h nol^g^la mladeniču v usta. Kristijanu se je z;*snil obraz Spomnil se ie — in srce se mu ie skrčilo pri tem sn^mmu — vse tiste skrbi ki mu io ie nosveča'a n