gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30kr. Teèai XIII Ljubljani saboto marca 1855 List Nekaj od gnojenja senožet Ako se pa mešanica (kompost) na travnik vozi (Konec.") (kar je priprežejo, kjer je del navada), se pa konj na tistem koncu pnpic/icju, ivjc7i je v čuj <11, hosta se pa narobe, namreč Ako ima posestnik na popisano vizo gnoj pri- tako zaplete,'da debeli konci proti valjarju, šibkeji pa pravljen, ga jemlje po potrebi iz ene ali druge jame, proti kervinam deržé je s frišnim in preležanim gnojem napravlj 5 tako tece Jez ^/ivivfiuuiui guvjvui «MJ/.W..JV..«. ict^ , zakaj, Hltu uicoaiuvu OU I\t jeseni kolikor je moć dobro prele- ilovnate zemlje; te kepe mora valj med mesanico so kepe blata vozim žani gnoj na ta ali uni travnik y previdim da ga je bolj potreba; ga dam, kar se dá natanko stro siti m v miru ležati, da ga dež in sneg spirata Cez zimo in proti spomladi, kadar je gnoj po travniku suh ga dam z grabljami še bolj zdrobiti in raztegniti, ■ • * 1 • F 5 da se emlj povsod pognoji in drugo saro s travnika pograbiti, se pelje nalašc za to opravilo narejena brana y jo bom spodej bolj natanko popisal) na travnik, ki je tudi z valjarjem tako previđena, da valjar po potrebi pred ali pa za brano teče. Omenjena brana se pa takole naredi. Vzameta se dva. na enem koncu nekoliko kriva ? y po do čevljev dolga lesa, ki imata podobo in debelost snin cov (Sclilitten-Kufen). V ta dva lesa so po celi dol gosti za en ali poldrugi čevelj narezen luknje izdolb lej0 ali pa iZVertajO, p w n m , n u guajiuuai opiuuttijn robate ali pa okrogle vdelati hoče. Šprunceljni se na potem ko gospodar sprunceljne redé po 4Vo do čevljev dolgi in se v prej omenjene luknje vtaknejo in dobro zagojzdé. Po takem je na rejena brana do čevljev dolga y do čevljev pa široka, in ima podobo navadnih nosilnic (trág). H tej brani se naredi še en valjar, debelji ko je boljsi je, pa tako dolg, da gré med oba stranska sninca. Va ljar se vdela na koncu brane, kjer stranice krive niso konji se pa na tem krivem koncu priprežejo Ko se ob suhem vremenu na travnik pride ? brana tako s kakosno hosto zaplete, da y se šibkeji konci debelji pa med sprunceljne ležati pridejo. Dobro se ven ne izlečejo. privezati, da doli je konce še enmalo Naj bolje je za to raboternjeva hosta, ker od vsake druge dalje terpí. Če imamo na senožeti le kertine poravnati in pa zdrobiti gnoj, ki je zdaj prav suh, se hosta bolj pri so stranice krive, in tako, da tanki konci hoste proti valjarju gle « » V M ^ 11 J • 1* JL J MA VA »* J J/* W f ^VtKJI teni koncu brane nadebelo zaplete y kjer dajo y vendar pa pod valjar seči ne smejo. Zdaj se konji vprežejo, tako, da valjar od zad teče in se trav nik povleče; ternje razruši kertine, zdrobi ostanjke ..........»VI Uj V x gnoja in razčeše tudi mah, valjar pa, ki za brano teče, pritisne tlam. drobce zemlje in zdrobljenega gnoja Ce je brana prelahka, se se kak čok ali pa y ako jun kamen na-njo naveže, Menda mi bojo umni gospodarji verjeli iz skušnje rečem, da se na to vizo s parom konj in dvěma človekoma en dan več in bolje opravi, ka kor 45 delavcov opravi z grabljami. Gnoja ni treba na kupe devati in domii voziti; ostane naj zdrobljen v večletno korist na travniku, in to, mislim, je pravo gnojenje travnikov. , da zdaj valjar pred hosto ali druge stre ti, ternje jih pa raztrosi tako, da za brano, če je bilo dovelj suho, ni zemlje, mešanice in kertin viditi. Vse se tako med travo skrije, da misliš, da je zemlja zginila kot kafra» Tudi za semena zavléci je ta brana dobra, se vé pa da valjar mora odzad teči y toda emlj mora Proti spomladi, kadar je čas kertine poravnati ogonih rahla biti, in storiti se da to le pri sirocih krajih ali J. Pajk Gospodarske skušnje [Kako se dajo otrobi tudi za človeski živeě ober nitty. sebi y Znano je, da otrobi imajo dokaj redivnega v to pa se navadno le za živino rabi in ne pride ljudém v prid. cloveski vsaki hiši se pa dá to y kar je za ivez pnpravnega y lahko iz otrobov dobiti (izvleči) in za kruh oberniti. Posebno v dražih leti nah bi se ne smelo to zanemarjati. Kako pa se iz vleče to, kar je še za člověka dobrega, iz otrobov? Prav lahko takole: Daj otrobe v topli vodi dobro na močiti, da se iz njih izvlečejo vsi moknati deli; potem izžmi otrobe v platnenem pertu prav dobro in to moč nato vodo vmesi v moko za kruh. Kruh na to vižo napravljen je dober, tečen in se ne razloči od navad nega kruha. Ostali otrobi so še zmiraj za živinsko klajo pripravni. (Kako «r. naj večjim pridom porabiti krompirjevo perje?') Krompirjevec pokladati živini za klajo dobro ? ker več škoduje, kakor koristi y ni ? kuriti ž njim pa se tudi ne splača, ker celó malo gorkote dá. Naj bolje je, ako se krompirjevec oberne za gnoj, in sicer tako, da se koj, ko se krompir z njive sprav lia y krompirjevec raztrosi po deteljšu in čez zimo žati pusti; še bolje pa je, ako se nastilja ž njim v hlevu. Kako se zamorejo rogovi goveji živini obernitiy kamor gospodar hoče ?) Vsaka goveja živina se nam že na pervi pogled bolj prikupi, če ima rogove lepo nastavlj na tist rog rasti Da 1 vg AttOtl ^ v rm* un III d J 11111/ /iUl L/ilUb Utiit ^ f\ 1 naj bojo toliko globoke, kolikor taleb ali herbet noža t v y rog J f 1 IX U JJ 1 ^ \J 1/ JI Ui u 1 51 rastejo, kakor gospodar želi kamor ima po volji gospodarj ali 3 majhne zarezice vreže naj ki iznaša. In rogovi se bojo sčasoma lepo obernili, mor gospodar hoče. ka [Da se ptuja živina v hlevu z domačo privadi) so v Tiro li h do dobrega poterdili lahak pomoček, se ima med se deleč se V ki v tem obstojí, da tista živina boj privaditi, po glavi in vratu, kakor ena drugo voha in liže, se z žganjem umije. Ce je bila živina pred tem še tako huda, si je zdaj berž prijazna. Graška asekuracija zoper škodo ognja leta 1854 Po dokazu, ki ga je vodstvo imenovane aseku da je v pre dalo, se vidi racije ta teden na svitlo tečenem letu 1854 iznova 1902 gospodarjev pristopilo (in sicer 890 vec kakor pi cdlđnski 111 ^ nâm nji od svojih prijatlov in žlahtnikov, ne pa od svojih zvestih hraniteljev — konjicev. jamscik se vecidel poslužuje zgolj besed k poganjanju konj, ktere hvali in kara, in nikjer ne bos vi- dil, da bi kak voznik svoj serd razlival valmi reć iz Štajarskega 978 iz Krajnskega pa 587. iz Koroškega 337 kakor je to drug nad ubogi mi v » zi y preteklem letu je bilo 4276 pohištev zavaro vanih za 2 milijona 299.600 fl. zavarovavne vrednosti in pa za 3 milijone 129.450 fl. klasne vrednosti. Ve " — « Ma«**««« 1 « • A « ft ase y soljno premoženje, ki je bilo lánsko leto pri kuracii zavaro vano, je zneslo 69 milijonov 401.825 fl. od navada. Toraj ima jamščik tudi cei slovnik takih pohvalnih in karavnih besed vedno pripravljenih. Če je tudi zima in sneg pada, in se mi v tople kožuhe zavijamo, nič manj nas jamscik nima skoraj nic dru-zega na sebi ko svojo srajco. Mi se temu čudimo, on pa se vsede na svoje mestice in prikrije svoje ude kakor ravno Povernila je pa pogorelcom přetečeno leto za škodo ko je bil se cei. more s koncem kakega zaklja , ki je oves v ujem nosil * zavarovanih pa pogorelih pohištev 151.745 fl. in 27 kr., namrec: Štajarcem 78.011 fl. 34 kr., Korošcem 41.237 Po tem prime za vajete, kterih je za 9 stiri konje ravno cela roka polna. vtakne bič, kj ga ne potřebuje, pod svoj sedež, oberne kos strehe, ki mu j© od klobukovih krajev se ostal, proti vetru, ozre se se enkrat po potnikih in zavpije zad konji: „Stopajte z Bogom I te-cite. tecite, prijatelčki, da nam bodo gospodje dali dober rm a * T 1 | «■ 21 kr., Krajncem pa 32.496 fl. 32 kr. Letošnj a tarifa je 15 kra j car j ev od 100 fl. zavarovanega pohištva. To plačilo se mora po ^.j«^»., u« „«m uuuu go»pouje u< zapovědí vsako leto do konca mesca sušca, to je, načaj" (uapitnico, za pijačo). In odslej ne neha zadnji čas 10 dní po sv. Jožefu oskerbnikom te asekuracije plaćati. Kdor ta čas plačati zamudí, je s svo _ , pa potem povracila ne přejme pomočjo te asekuracije je bilo lánsko leto 328 sam kriv, ako pogorí jimi konji pogovarjati se, piskati in lopotati, da pridemo , tako! le otresajte se, na pervo postajo. „Tako, míadicki pohištev. ki so bile s slamo krite y z opeko (ceglom) vi mali gospodički, hallol le naprej, prijatli!" In přejde , hitrej, hitrej, ve stare »No, no hi v pokritih; 6 so jih s skerl jmi, eno 204 zidanih s kositarjem y 11 pa 45 varnih s skodlami pokrili; ziaanin opazev, dimnikov, 41 strelnih odvodov napravili, 134 pohištev so pa na boljši in prostorniši kraj přestavili. Naj bi bil ta spis vsim gospodarj em, ki svojega pohištva še nimajo zavarovanega, nov opomin, se ne dalje obotavljati! od pohvale h karanju: babe! Kaj omahuješ, vranko? Bolj pazi, čemu imaš pa oči Hej sirce 1 kaj se plašiš? Ne bodi beba, jez ne vidim ni-kakega strašila I" Pri slabi cesti, ali če gre navzgor, začae žvižgati, dleskati, kričati, z rokami ia nogami lopotati, kakor da bi hotel svoje konje uveriti, da je sam vrag za njimi šil. Strašno zasače korobač y toda le, da bi konje oštra Ozir po svetu ne pritisne nikoli. Zdaj pa zdaj jim tudi obljubi, da jim bo kaj lepega zapel, in večkrat zares vkljub vetru in snegu če je treba po pol ure pesmico za pesmico prepeva. Ruski konji so neutruJljivi, kakor njih g-ospodarji > in Razgovornost rusovska (Dalje). Jamscik (voznik). ceravno medli in sibki, vendar jih je kaj těžko v mimem diru obderžati. Ako ste pa jamščiku oštro zaukazali, da naj ne vozi tako hitro, vas bode posluhnil za nekaj tre- nutkov, ter počasneje peljal, posebno, če je cesta slaba. Razgovornost naših voznikov obstaja skoro zgolj v njih Kakor hitro se bo pa prikazala nekolikaj boljša pot, oberne biču in rotenji ; z jinn bićem in rotenjem se pogovarjajo ■ IÉH S SVO se 9 odkrije in poprasa z naj ljabeznivsim obrazom: ..Dovo ubogimi konji. To je na Rusovskem vse drugace. lite mi trohico, batjoska, cesta je tako Iepa in ravna cc Iu Jamščikov konj biča skoraj ne pozná, Rus tudi prevec ljubi kakor hitro ima dovoljenje, se oberne h konjem: ,,Juhe! te žlahne zivali, da bi tako gerdo ravnal z njimi, kot se prijatelcki, cversto! Zdaj zdaj smo na postaji, še ta mali to v drugih dezelah, in žalibog! tudi pri nas nahaja. Ko hribček gori in zopet doli! Nic se ne bojte, mali popki ! saku in jamščiku je nju konj vse, njun tovars, njun druže Otresajte se! Tako 5 tako 9 ljubčiki! In še ta mali klanček v ve*elji iu žalosti, njun varh podnevi, njuna blazina gori! Še trohico! iu še trohico! tako! brr! v • ponoći Jamščik sam je pa za popotnika res dragotina, ki je Došli smo". Ne pa, da bi ti ljubi norčiki le s konji govorili kakor z ljudmí, — razgovarjajo se celó z neživimi rečmí, kakor ni preplačati. Je li pogodba storjena, in ima 9 na li upanje do- da bi žive bile. ;,Mi smo", pripoveduje nek popotnik bre napitnine, je jamščik naj zvestejši strežnik svojega zadnji postaji jamščika imeli, ki se mu je neko voze že gospoda, njegov razkazovavec in razkladavec v tujih me- dvakrat utergalo. Tretjikrat je trešči v blato, preklinjaje 0 ti vražje voze ti! Saj bi se člověk snel nad teboj I stih, ljenji. njegov zagovornik, njegov varh pri slehernem razza- je: » On skerbi, da se gospodu povsod dobro postreze, Zares, zasluzujes, da bi te nikdar već nikdo ne pogledah da ga ljubo in prijazno sprejemajo, paria « stopnicam go- pa tudi je res, da bi bil prav storil y ako bi bil kakošno sposkih poslopij približati se, in slovenski sin se je tù mo popolnoma opustil. Na priliko med nekterimi drugimi tista ,,v bolnišnici" je vendar ..prebolna" ?? f ako si ćlovek ki bol ni s ni ce pozná, pod cvilhasto haljino take romantične serca miali! Est modus ia rebus — sicer se resnoba prekucne v smešnico. Ravno taka je s tisto pod nadpisom „Take so". Toda vse niso take, kakoršna je ta; da pa je ta taka bila, ali se bo kdo čudil potem, ko je 3. verstico bral I Iskrena domoljubnost, še bolj pa domotožnost, se razodeva v mnozih pesmicah, prav lepo posebno v „hrepe-nenji", — tudi „Zorin in Strlina" je priča tega; ta pesmica rojstvo presvitle cesaričinje po svoje spodobno obhajala 5 bo prebi va vcem krajoskega mesta ravno tako draga > kakor ne bo po volji Dunajcanom » Srečni Stefan". Omenivši še, da knjižica je posebno lično natisnjena, damo namesto daljnjega pretresovanja bravcem v poskusnjo eno, ki se od.ikuje na vsako stran in je napravljena po povedki, ral kakor si bodi tako rekoč ošemiti, če se je hotel kake slovesnosti vdeležiti. Pa zdaj smo v drago dobo stopili. Da bi tadi gimnazijalna mladina željno pričakovano napravil tukajšni gimnazijalni vodja g. J. V. Mencel prav lepo in primerno veselico, kjer se je peio, umetno besedovalo in igralo. Kar se je po novi vredbi učenje petja in mazike vpeljalo , se ga je lepo število učencev s sercom poprijelo. Čuditi se je tudi kako so se nekteri (prostovoljci) v deklamiranji izurili pod vodstvom imenovanega g. Mencel-na. Drugi hvale vredni namen te slovesnosti je bil nek tudi pri obćinstvu marnost za šolske řečí zbuditi in mu vcdenje našega gimnazija priobčiti, znana dežela". Odpela se je nar poprej neka nalašč za ta dan od g. Mencel-na (ki je tudi izversten pesnik) zložena pesem; ki je mnogim res „ne na to je sledilo besedovanje v nemškem, in potem se ki jo pripoveduje narod naš o ti ci pivki (Grasspecht).f^ je spet Đekaj pelo v slaven8kem jeziku. G. Tou kli » v se Tica pivka. stošolec pristopi in začne Tomanovo „Austrije zvezda" Zemlje voda je vplahnila, V dve, tri morja se je zlila. Gora vode ni dajala, Grozna zej a je nastala. Vsi ljudjé in vse živali Zeje konec so jemali. Klice njihne Bog začuje: ase sem zaslišal nuje: Gora vodo bo dajala, * In studenec trda skala 5 Samo pretoke skopljíte, Jih do morja prevodite". In ljudjé so in živali Prihiteli in kopali ; Možki z rovnico, lopato Kopljejo zemljo robato; V ~ m V 7 J-Í Zenskam ropotá motika, Pridnosti je povsod velika. S klinci rujejo otroci, Prst odnášajo koj v roci. Dělala je tud živina, Ino divja vsa. zvěřina ; Krave , junci in pa voli Zemljo so z rogovi bôli ; Konj taptál je tak togotno, Da vso polt imel je potno. Pes in mačka vkupaj stála, In sta s tácama kopala, Krt s podgano in pa z miško Lev mogočni, tiger hudi Bili so kopači tudi; Brskale so s kremplji kure S kljuni race, goske, pure; deklamirati: „Tiho je morje, pokojni valovi" Sloven 1 Vrabci, orli, vrane, sove com trepece osupnjeno serce; vsakteri napenja in nateguje ušesa, skor dihati si ne upa; tiho je vse in mirno, da bi šivanko slišal pasti: pa precej zapazimo, da nekteri široko oči odpirajo, drugi nose vihajo in eden druzega po- Vse vse dělalo je rove ; Ena sama, sama pivka Lena tam na strani čivka 1 gledujejo; zakaj, da se bode po gerški govorilo, so vedili, pa da po slovenski — popred bi se bili menda smert zanesli, kakor kaj lacega. Toda mladi govornik se za-nje Pa jih gleda, zaničuje, Delavcom se posmehuje. Vodotoci so do morja; Rek dovolj přiteče z gorja $ Vsi gasé si silo žeje, Sama pivka le ne smé je kar ne zmeni, berzno svojo ladjico suce in naprej veslja ne mrežastih pozlaćenih ustraší y in čujte! nikakor se naš jezik ne zagrinjal, ne mehkih rudečodamastnih sedališč, ne svetilnic; tadi ni, ko se je vnel, ne krasnih velikanskih in y Bog jo vklel je, da od zemlje Nikdar vode si ne jemlje, Sam edini dež smé piti, Kar ga more v kljun vio viti. In kedar jo žeja stiska* „Piv piv!" proti nebu vriska; '"^ÉiK^ j IT __* » Bog pa čuje njene stoke, K malu dežja dá potoke. In ti slišati jo vpiti. Iíosec! z mrvo v kupe hiti. Sploh pa, ki jo čuješ pivko , Pomni ter jo 'mej znanivko : Bog nikol' se ne prekane, Nikdar dolžen ne ostane, In se vendar rad usmili, zerkai razbil, ne svetilnjakov (kandelabrov) prevergel ni se ma spodersnilo, da*iravno so prav polzne bile par ketirane tla, ni se splašil ne zalo okinčanih gospa ne dol-goberkastih in čveterookih gospodov, ki so si tam pa tam ne vém kaj, na uho šeptali: obnašal se je prav kakor vitez in „dvoransk junak". In ko govornik odstopi, se celo no-beden ni prederznil uprašati: „Prijatel! kako si semkaj pri y šel ? kjer nimaš ♦ • u ? temoč spodobno ploskanje iz verst Slovencev je dalo njih zadovoljnost in veselje na znanje. Tako smo Rubikon prestopili, važen korak! Slovenski jezik bil je ravnoroden in ravnopraven spoznan drugim živim in mertvim jezikom in je dosegel častno pravico 55 pridvorstva". Goriški Slovenci ne bomo tega dneva nikoli pozabili, zakaj dobro dé serca človeškemu, kadar se mu dolgo dolgo prikrajšane in odtegnjene pravice sopet dovolijo. Verstilo se je dalej petje (v nemškem) in deklamiranje nemškem 1 Ril je prst od spod na kvisko; Kedar prosimo ga v sili; 3Iedved tacar, kosmatinec Yolk ovčar, in vsak divjinec y Ne želi pogube grešnih, Dokaj pot on ima rešnih. Novičar iz austrijanskih krajev v latinském, francozkem (večkrat), gerskem (večkrat) in laskem jeziku. Poslednjič sa še trije slovenski fantje en prizor iz neke šaljive opere kaj izverstno igrali in peli, in potem ko se je g. vodja častitim gostom zahvalil, se je ta slovesnost s „cesarsko pesmijo" ia tri-■■■■■Hf „živio" na Cesarja sklenila, ki so ga naš <0 Siska 7. marca. kratnim vnetim , okrožni poglavar Fr. Bar. Buffa zagnali. Vroče želje za Odkar sem vam poslednjič pi- blagor cesarske rodbine in austrijanske domovine so iz ve- sal, se je kupčija precej poživila in se je blizo 20.000 nove po vaganov ko ruže stare po 3 fl. 55 kr. do 4 3 selih slovenskih sere puhtele. Ako peščico ošabnih nsvednežev izusamemo, kterim . ---- - - v- "V^.v ^ u. «.m. TC 11., HUVC J!l» AKU (leSUlUO UbaUIIIU I10VCUIIC/AC V \id\k ťíftill Wliiv , nizinu 40 kr. za krajnsko deželo prodalo. Ce bi se je bilo je morda gerkšina in siovensčina smerdela, se je sicer la drugikrat toliko v kratkem poprodalo, bi bila ceaa zlo posko en giaa slišal, da jim je 5? beseda u mnogo dopadla. 88 Prosimo tedaj prav lepo, da bi blagovolili nas večkrat na tako vizo razveseljevati, pa slovenščine za božjo voljo! nikar ne opuščati pri nobeni taki priložnosti, raje daljše govore vselej izbirati, da se ptnje uho našim lepim doma čim glasovom privadi in njih ceno spoznavati in jih spošto vati začne; zakaj gotovo je, da se slovenščina le iz ne vednosti zaničuje, kjer naši zasmebovavci, polni predsod kov y . » , so vajeni slisati le sirove glase popaćenih narecij iz ust neomikanega ljudstva. Nase geslo mora biti, pri sose- dih tisto veljavo in spoštovanje doseći, ktero jim tudi mi voljno »kazujemo. V imenu mnozih, ki so bili pričujoči, moram še ponizno željo tukaj razodeti , naj bi se pri zbiri za deklami- ranje ugodnih pesniskih del gledalo tudi na zapopadek: ali je za mladino ali ne. z Postojne 12. marca. Že več mescov pred roj stvom perve austrijanske cesaricinje je več Postojnčanov stavilo: kaj bo pervo dete? Eni so stavili, da bode ce- earič y drugi da bo cesaricinja. Tišti, ki zgubé stavo, pla-čajo za stavljeni dnar dobro večerjico v gostivnici tukajšnega župana gosp. Leband v nedeljo, ko , — tako je bilo izgovorjeno. Io res je bila dopoldne slovesná sv. maša z zahvalno pesmijo za srecni prigodek, je bila zvecer omenjena vesela obedinja, pri kteri so se zbrali vsi, ki so stavili, pa še mnogo povabljenih gostov, z eno besedo, večina boljarjev postojnskih. Prav židane volje smo bili in nepozabivši ve-selega prigodka, ki nas je ta večer vkup spravil, smo na- pivali na slavo presvitlega cesarja in presvitle cesarice, na zdravje novorojencice, pa prepevali tudi „cesarsko pesem", h kteri so nam godli tnkajšni godci, ki so se odtačas, ko so bili poslednjikrat v tem listu enmalo pokáráni, pod novim vodnikom dobro popravili. „Pri polni miziu — se oglasi med veselim hrupom občnospoštovani naš gosp. Liborio stavbinih del na zelezni cesti 5? vod ja ne smemo naših siroma- y kov pozabiti; to so nam premilostljivi cesar sami veleli", in pri ti priči začne milodare nabirati in hipoma nabere 33 fl., ki jih izroči gospodu županu, da jih razdeli reve-žem postojnskim. Le težkega serca se je ločila vesela druž- ter bo ohranila dolgo Moschus. bica — pa kaj, ker je moglo biti I dolgo še dragi spomin veselega dneva. Iz Ljubljane. Da so svitli knezoškof nedavno iz- voljenega korarja gosp. Jožefa Župana za vélikega mestnega fajmoštra iz,volili, je Ljubljančanom tako po volji, da je v sredo deputacija mnozih mestjanov, ktero je, ker je mestni župan zaderžan bil, gosp. magistratui sveto-vavec Ambrož peljal, se podala k svi ti em u šk of u, se jim spodobno zahvalit za to izvolitev, ki je mestu tako po volji. Svitli knez so deputacijo prijazno sprejeli in ji zago-tovili, da so jim bile želje Ijubljanskega města o ti zadevi znane, in da so, od ene strani težavnim mestnim opravi- lom zadostiti y od druge pa tudi faranom vstreči, izvolili moza, ki je dobro skušen v službi, ki jo je zdaj za terdno prevzel. Potem se je poklonila deputacija verlo dosluže-nemu gosp. fajmoštru in stolnemu dekanu K. Zorn-u kakor tudi novoizvoljenemu gosp. fajmoštru in okrajnemu dekanu Jož. Zupan-u. _ Novičar iz raznih krajev Baron Bruck, bivši poslanec austrijanske vlade v Carigradu, zdaj pa za c. k. ministra dnarstva izvoljen, je imenitno svojo novo službo to sredo nastopil. Ker je znano, da gospod baron, ki je iz stanů prostega tergovca tako visoko čast dosegel, je modra glava, se tedaj veliko upanje na-nj stavi, da bo dnaratvini stan v našem cesarstvu na bolje pripravil. Bistveni razloček med tako imenova nimi faruimi glavni mi šolami in med pra vi mi gla v nimi šolami, je po ministerskem razpisuta, da pri far ni h šolah zamorejo za šolstvo pripravni podučitelji namesto pravih učiteljev biti, — da učitelji in podučitelji Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis pri teh šolah praviloma ne dobivajo penzije, ampak da jih, kadar postanejo nezmožni za svoje opravila, namestu-jejo zacasno v službo vzeti osebni pomočniki, — in poslednjič da udove in otroci njih imajo pravico le do tište pripomoći, která je izgovorjena v §. 297 polit, šolskega zakonika, ako ni morebiti pri napravi farne glavne šole kaj druzega določeno bilo. — V časniku ,,Wien. Zeit.%x smo brali unidan zanimivi spis o zgodovini časopistva; pred 17. stoletjem so bili edino le pisani (ne tiskani} časniki; leta 1671 so bili pisani časniki sicer že prepove-dani, pa popolnoma nehali so še le v sredi 18. stoletja. — V papeževih deželah imajo še toliko rajža, da je vlada dovolila, da se ga smé 7 milijonov in 200.000 funtov v druge dežele prodati; — se tedaj smemo nadjati, da tudi pri na» ne bo cena njegova dražja. — Tište važne razprave na Dunaji zavolj rusovsko-turške vojske so se še le V 'y v cetertek opoldne zacele; devet poslancov pretresa sedaj zadnjikrat tište preimenitne štiri člene, iz kterih se-bo oljka miru razcvela ali pa plamen velike vojske vžgal. Sliši se, da potem, ko bojo poslanci zedinjenih vlad n a d robno razložili tirjave svojih vlad, se bo le 3krat 24 ur rusovskima poslancoma določilo, da odgovorita: kako in kaj. Pruska vlada je sicer zlo osupnjena, da se omenjeno važno pogajanje začelo brez njene vdeležbe, vendar se še zmiraj derži zadnjih besed, ki jih je car Nikolaj na smertni postelji izgovoril: „Recite Fricu, da naj Rusii zmiraj to ostane, kar ji je vseskozi bil, in da ne pozabi besed očetovih". Kolikor manj se tedaj cesar Napoleon v tacih okoljšinah zanaša na prusko vlado, toliko bolj zaupa na austrijansko, in poslednje novice celó pravijo, da bo Napoleon skozi Dunaj na Tursko in Krim šel(izTer-sta po morji v Carigrad itd.) Tista poslednja novica, da ima austrijanska armada Kišenev posesti, od ktere smo koj rekli, da je „maloverjetna", se je zda j razjasnila : namesto ,;aus dem Osten des Re i ch's (Russlands")" je tolmač telegrafnega naznanila napravil O ester reich. — Pred Sevastopoljem se je mo^lo spet kaj primeriti, ker naj novejše teleg. naznanilo v „Donau-ia piše od nevarnosti An-gležev in 100 mertvih Francozov ; toda cela depeša je taka* da se nič pravega ne more iz nje zvediti. Da se rusov- ska armada z veo silo namerja na E up a tori j o, je gotovo. Dvoje dDevnih povelj je novi car rusovski razpisal 3-t. m. armadi. V 2. povelji izroča Aleksander uniformo,, ki jo je rajni car Nikolaj nosil, kardelom gard, kadetovin grenadirjev, in ukazuje, da ime carovo N. I. se ima ob-deržati pri vsih kompanijah in eskadronih, dokler bo le kteri tistih vojakov živel, ki so cesarja služili 2. dan sošca- Spomlalanske cvetlice. V ljubljanski okolici nam je letošna zima snega cez 3 čevlje-na debelo nanesla in nam žugala z dolgim ostatkom. Pa že je tako skopnil, da le še po ravninah in osojnah še kakih 5 pavcov debelo leži; po grićih in hribih na soncni strani je pa že tako zginil, da. že od polovice pretečenega mesca februarja sledeče rastline v cvetnih popkih in v popolnoma razcvetenih cvetnih kronicah nahajamo , kakor : bele zvončke ali cingelčke, spomladanski žefran, rumene trobentice, jeterne, marjetice, resico, lešo, bele kurice ali teloh, zeleni teloh, divji poper, dren, in pa du seče vij o lice. A. F. Stan kursa na Dunaji 14. marca 1855. 5 % 83 fl. i Esterhaz. srečkepo 40 fl. 84 fl Obligacije \ 4/4 „ I Windisgrac. „ „ 20 „ 29% „ deržavnega (4 „ 64 '/4 „I Waldštein. „ „ 20 „ 28 ;/8 „ dolga J 3 „ 50 „I Kegleviceve „ n 10 „ 12 '/4 yy 2l/2 „ 403/4 „ I Cesarski cekini......5 fl. 56 Oblig. 5% od leta 1851 B 96 „ I Napoleondor (20 frankov) 9A.46 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 76 „ I Suverendor .......17A.20 Zájem od leta 1834 . . . 220 '/2 „ I Ruski imperial.....10 fl. 2 „ „ 1839 ... 121 „I Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 31 „ z loterijo od leta 1854 | Angležki suverendor . . 12 fl. 17 106 % ry „ narodili od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra: 86 V« „ I na ÎOO fl. 26% fl. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik