.       Obstoj pravic ni toliko odvisen od formal- nega sprejema in razglasitve kot od tega, na kakšen naèin se v resnici uresnièujejo. Od tega torej, kako v ustavi formulirane norme razumejo politièni in pravni igralci in na kak- šen naèin se v razmerju do njih dejansko rav- najo. Tranzicijski primer: ustavno zagotov- ljena pravica do svobodne gospodarske po- bude, ki je v svojem bistvu zvezana s speci- fièno kulturo vrednot (Weber) in ki lahko za`ivi samo ob delujoèi pravni dr`avi, je ob notornem izostanku obeh predpostavk na- domešèena z via facti korporativistiènim mo- delom gospodarstva z izrazito predatorski- mi potezami. Naèelo, ki zahteva vzpostavitev svobodnega trga, se je torej skozi zakonoda- jalèevo konkretizacijo, interpretacijo sodišè in ravnanje izvršilne oblasti spremenilo v svo- je nasprotje – v normativni red, ki duši svo- bodno konkurenco. Nekoliko drugaèno protislovje je mogoèe opaziti, ko gre za ureditev svobode vesti, s katero ustava zagotavlja svobodo izpovedo- vanja vere in drugih opredelitev.1 Ne samo v medijskih reprezentacijah, tudi v pravno- politiènem imaginariju so te pravice, zlasti svoboda vere, prej kot bistveni elementi de- mokratiène dr`ave in èlovekovega dostojans- tva razumljeni kot potencialna gro`nja de- mokraciji. Vzroke je mogoèe iskati tudi v specifiè- nih konturah slovenske duhovne zgodovine. Te so del našega nezavednega miselnega ozad- ja, na katerem jih dojemamo na integralen naèin, »tako kot èlovek razume svoje telo, in- tuitivno, zanesljivo, brez napora«, kot v ne-  2"#    ,   '      kem drugem kontekstu ugotavlja Aleš De- beljak.2 Med kljuènimi vzroki za protislovno razumevanje svobode vere je arhaièno zavra- èanje vsake idejno-nazorske diferenciacije ter nihanje iz heterogene razèlenjenosti naroda nazaj na stopnjo homogenega ljudstva, to- rej »skupnosti posameznikov, med katerimi ni veèjih politiènih, socialnih in kulturnih razlik«, kot ta dva tipa skupnosti v klasièni Duhovni zgodovini Slovencev opredeljuje Jan- ko Kos.3 Vzroki za ekscentrièno recepcijo svo- bode vesti torej presegajo tranzicijo in sodijo med mentalne strukture dolgega trajanja.4 Omenjeno historièno miselno ozadje nujno vstopa, zavestno ali nezavedno, tudi v her- menevtièni krog razumevanja svobode vesti. S tem tesno povezani model razmerja med dr`avo in cerkvijo dodatno vpliva na tradi- cionalno zaostreno konfliktno ozraèje v slo- venskem prostoru. &    Razumevanje svobode vesti se nujno odra`a v razmerju med dr`avo in cerkvijo. Kljub kla- sièni shematièni delitvi civilnih ekleziastiènih sistemov na sistem dr`avne cerkve (Anglija, Finska, Grèija), sistem stroge loèitve (Fran- cija z izjemo treh departmajev, Nizozemska, Irska) in na sistem loèitve, ki priznava mnoštvo skupnih nalog, katerih izvrševanje zadeva tako cerkev kot dr`avo (Belgija, Poljska, Španija, Italija, Mad`arska, Avstrija, baltske dr`ave, Portugalska),5 lahko danes govorimo o dejan- skem konvergiranju oz. prepletanju teh tipov. To je razumljivo, saj èisti tipi pretirano pou- darjajo samo eno vrednoto – ali pravico do svo-  # .       bode vere in njenega javnega izra`anja ali pa zahtevo po enakopravnosti vseh ver in prepri- èanj ter nevtralnosti dr`ave v razmerju do njih, pri tem pa zlasti poudarjajo negativno svobodo vere (pravica ne izpovedovati vere). Sicer je naèelo enakopravnosti verskih skupnosti del naèela loèitve dr`ave in verskih skupnosti. Ele- menti naèela loèitve so v praksi slovenskega ustavnega sodišèa predvsem avtonomija ver- skih skupnosti (na lastnem podroèju), seku- larizacija javnega ̀ ivljenja in nevtralnost dr`ave v odnosu do verskih skupnosti.6 Na podlagi naèela loèitve je dr`ava zavezana k nevtralnosti, tolerantnosti in nemisijonarskemu delovanju. Dr`ava se z verstvi ne sme poistovetiti.7 Oba vidika, tako svobodo vesti kot ena- kopravnost in nevtralnost varujejo moderni katalogi temeljnih pravic in z njimi tudi slo- venska ustava, kar pomeni, da ju je namesto predimenzioniranja enega ali drugega potreb- no na tak ali drugaèen naèin med seboj urav- novesiti. Primer, do katerega lahko pride tudi v Sloveniji: ali lahko uèiteljice v javnih šolah nosijo islamsko naglavno ruto? Ali bi bila s prepovedjo kršena njihova pravica do svobode vesti? Ali je v nasprotnem primeru, èe naglavne rute v šoli niso prepovedane, kršena pravica otrok in staršev do njihove negativne svobo- de vesti (pravice ne izpovedovati vere) in ali bi dr`ava s tem kršila naèelo nevtralnosti? Preigravanje obeh vidikov, svobode vere in zahteve po nevtralnosti dr`ave v nazorskih vprašanjih, doloèa temeljno strukturo ekle- ziastiènega civilnega prava. Od toèke ravno- vesja med obema vidikoma je odvisno, ko- liko prostora za delovanje daje pravni red ver- skim skupnostim in koliko jih pri tem ome- juje zaradi zahtev naèela nevtralnosti in ne- gativne svobode vere.                 Vsebinsko lahko razliène mo`ne mode- le razmerja med cerkvijo in dr`avo razliku- jemo glede na to, koliko prostora je verskim skupnostim danega na voljo za njihovo de- lovanje na duhovnem, socialnem, kulturnem, izobra`evalnem in zdravstvenem podroèju.8 Med omenjenimi podroèji je izobra`evalni sistem tisti topos, v katerem se verjetno naj- natanèneje zrcali narava modela. Vsak šol- ski sistem namreè nujno pomeni tudi kon- kretizacijo svobode vesti, svobode izobra`e- vanja in pravice staršev vzgajati svoje otro- ke, tudi v veri ali neveri. Vsak šolski sistem v tem smislu vedno ka`e, ali je polo`aj ver- skih skupnosti sprošèen, ali pa je ureditev pre- napeta in celo netolerantna. Zato ni nakljuè- je, da se z vzgojo in izobra`evanjem ukvar- jajo tudi vodilne ustavne odloèbe, ki obrav- navajo naèelo loèitve in svobodo vesti. Ustava daje staršem pravico, da v skladu s svojim preprièanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo,9 pravi- co izobra`evati svoje otroke10 in pravico do svobode izobra`evanja, ki gre tako otrokom kot staršem.11 Podobno 1. protokol k Evropski konvenciji o èlovekovih pravicah doloèa, da mora dr`ava pri izvajanju svojih nalog na po- droèju vzgoje in izobra`evanja spoštovati pra- vico staršev, da zagotovijo vzgojo in izobra- `evanje v skladu s svojimi verskimi in filo- zofskimi preprièanji.12 Slovenski sistem vzgoje in izobra`evanja razloèuje med javnimi in zasebnimi šolami. Zasebne šole lahko na podlagi pridobljene koncesije izvajajo javno priznan program, ki ga sprejme pristojni minister, njihova sprièevala pa so priznana kot javna listina.13 Znotraj javnih šol je konfesionalni pouk na- èeloma prepovedan. V zasebnih šolah in vrt- cih je konfesionalna dejavnost dovoljena, vendar samo, kadar se izvaja zunaj progra- ma, ki se opravlja kot javna slu`ba. Izvajanje konfesionalne dejavnosti v zasebnih šolah mora biti organizirano tako, da tistim, ki se ne `elijo udele`iti te dejavnosti, omogoèa nemoten prihod in odhod.14 Javno priznani   .       programi zasebnih šol se iz javnih sredstev financirajo v obsegu 85 odstotkov sredstev, ki jih dr`ava oziroma lokalna skupnost za- gotavlja za plaèe in materialne stroške na uèenca v javni šoli.15 V vodilni odloèbi št. U-I-68/98 sodišèe opozarja, da ima dr`ava obveznost,16 da us- tvari potreben pravni okvir za ustanovitev in delovanje zasebnih šol in da prizna javno ve- ljavnost izobrazbe, pridobljene v zasebnih šo- lah. Odloèitev dr`ave, da ne dovoli zasebnih šol (temveè samo javne), v praksi zaradi izred- no rigidnostne te`nje javnih šol ni veè v so- razmerju s pojmovanjem demokratiène dru`- be, poudarja sodišèe. Toda hkrati je sodiš- èe potrdilo omenjeno zakonsko rešitev, da se zasebne šole z javnim programom finan- cirajo zgolj v obsegu 85 odstotkov sredstev, ki jih dr`ava oziroma lokalna skupnost za- gotavlja za plaèe in materialne stroške na uèenca v javni šoli. Po mnenju sodišèa je zakonodajalèeva odloèitev, da dr`ava finan- cira v celoti le javne šole, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z ustavo, ne glede na omenjeno ustavno doloèbo, da je osnovno- šolsko izobra`evanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Ob tem je zanimivo, da sodišèe sámo stoji na stališèu, da mora dr`ava zagotoviti tudi dejanski obstoj zasebnega šolstva. Sodišèe pra- vi, da mora dr`ava zagotoviti (so)financiranje, saj ustava zahteva, da mora biti zagotovlje- na mo`nost za uèinkovito in dejansko izvr- ševanje èlovekovih pravic. Èe naj bo ustavno zagotovljena pluraliteta nosilcev izobra`evanja dejansko uresnièena, je dr`ava dol`na ustva- riti tudi finanène mo`nosti za to. Njen pris- pevek je po mnenju sodišèa sicer odvisen od tega, koliko zmore, vendar pa mora biti pod- pora taka, da omogoèi dejanski obstoj zaseb- nega šolstva.17 To stališèe je protislovno, saj prikazana zakonska ureditev onemogoèa dejanski plu- ralizem na podroèju šole. V šolskem letu 2005/2006 je bilo v slovenske zasebne osnov- ne in srednje šole vkljuèenih 0,8 odstotka uèencev in dijakov (v osnovne 0,12 %, v sred- nje pa 2,02 %), torej slab odstotek predmetne populacije.18 Toda slab odstotek še ni plural- nost. Število zasebnih šol je dejansko zane- marljivo, pri èemer morajo praviloma ome- jevati vpis. V zvezi z zagotavljanjem pravice ne izpo- vedovati vere (negativni vidik svobode veroiz- povedi) sodišèe meni, da je legitimno, da je naèelo loèitve dr`ave in verskih skupnosti in s tem tudi nevtralnosti dr`ave v javnih vrt- cih in šolah izpeljano najbolj dosledno ter strogo. Naèelna prepoved konfesionalne de- javnosti po mnenju sodišèa ne pomeni ne- dopustnega nesorazmerja med pozitivnim vi- dikom svobode vere in pravico staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu z lastnim ver- skim preprièanjem na eni strani in negativ- nim vidikom svobode vere na drugi. Sodišèe to argumentira s tem, da so javni vrtci in šole po svoji naravi javne (dr`avne) institucije, fi- nancira pa jih dr`ava. Iz tega izpelje sklep, da so javni vrtci in šole kot taki v bistvu sim- boli, ki dr`avo predstavljajo navzven in jo de- lajo spoznavno posamezniku. Po mnenju so- dišèa javni vrtec oziroma javna šola ni ma- nifestacija dr`ave samo pri izvajanju dejav- nosti izobra`evanja in vzgoje (javne slu`be), temveè tudi kot javni prostor.19 Ta argumentacija ni preprièljiva. Ni jasno, zakaj naj bi javna šola predstavljala dr`avo na naèin, da bi uèenci konfesionalni pouk zame- njevali za misijonarsko delovanje dr`ave, zlasti ker je eden od izrazov naèela demokratiène dr`ave tudi zadostna avtonomija javne šole v razmerju do dr`ave na podroèju pouèevanja (tudi odloèanje o kurikularnih zadevah, za- poslovanje, organizacija dela ter upravljanje s premo`enjem in financami).20 Ustava zavezuje dr`avo, da ustvarja mo`- nosti, da si dr`avljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.21 Na splošno lahko reèemo, da  # .       mora vsak šolski sistem spoštovati takšno ali drugaèno svetovnonazorsko preprièanje star- šev. V nasprotju z našo ureditvijo veèina dr`av pristopnic k Evropski konvenciji o varstvu èlo- vekovih pravic in temeljnih svobošèin (EKÈP) to dosega na ta naèin, da se konfesionalni pouk sme izvajati v javnih šolah, pri tem pa je dana mo`nost, da otroci tega pouka zaradi verskih ali filozofskih preprièanj staršev ne obiskuje- jo.22 Tako prakso potrjuje tudi judikatura Evropskega sodišèa za èlovekove pravice.23 Te`ava slovenske ureditve vzgoje in izo- bra`evanja torej ni apriori v tem, da je pre- povedan konfesionalni pouk v javnih šolah, temveè, da ureditev kot celota, s svojo rigidno te`njo po izrinjanju zasebnega šolstva, ne omogoèa dejanske izbire. V tem smislu se postavlja vprašanje, ali taka ureditev s svo- jo etatistièno tendenco nesorazmerno ome- juje svobodo izobra`evanja in pravico star- šev, da vzgajajo svoje otroke. Nekdanji predsednik ustavnega sodišèa Lovro Šturm preprièljivo ocenjuje, da je us- tavno sodišèe s svojim razumevanjem svobo- de vere in naèela loèitve Slovenijo umesti- lo na skrajni rob dr`av, ki jih doktrina oz- naèuje kot dr`ave z neprijaznim oz. do ver- skih skupnosti nestrpnim modelom loèitve.24 < ' '      Svoboda vesti ima v ustavi privilegiran po- lo`aj.25 Tak polo`aj je razumljiv, saj je, kot poudarja John Rawls, prav naèelo toleran- ce, na katero je oprta svoboda vesti, na sa- mem zgodovinskem izvoru moderne demo- kratiène dr`ave: po fragmentaciji srednje- veškega kršèanstva in nastanku veèjega šte- vila rivalskih cerkva je nastalo vprašanje, kako doseèi so`itje razliènih ver v eni politièni skupnosti.26 Tudi zato je eno osrednjih vprašanj Rawlsove teorije liberalizma, kako je mo`no so`itje v politièni skupnosti, katere èlani pripadajo razliènim celostnim doktri- nam. V nasprotju s tem idealom se zgoraj ski- cirani slovenski model razmerja med cerk- vijo in dr`avo s svojimi omejujoèimi pote- zami ka`e kot v svojem bistvu nezaupljiv in celo netoleranten do verskih skupnosti in do vernikov, ki jim pripadajo. Tako ureditev je mogoèe razlo`iti s slo- venskim kontekstom in zgodovino. Gerhard Robbers ugotavlja, da je malo pravnih po- droèij, na katere imajo zgodovinska izkuš- nja, èustvene vezi in nazorska preprièanja tako neposreden vpliv, kot to velja za civilno ekleziastièno pravo.27 V tem smislu je slo- venski model odnosov med dr`avo in ver- skimi skupnostmi neposredno nedvomno najbolj obremenjen s polpreteklo zgodovi- no, v kateri je bila zlasti Katoliška cerkev razredni sovra`nik re`ima in je zanjo veljal celo paralelni tajni pravni red. Toda verjetno lahko najgloblje silnice in vplive išèemo v še oddaljenejši slovenski duhovni zgodovini, od koder izhaja konflikt med katolištvom in svobodomiselstvom. Janko Kos ta konflikt opredeljuje kot »bis- tveno obmoèje oblikovanja Slovencev v duhovno skupnost«. Nasploh Kos temeljno dilemo slovenske duhovne zgodovine loci- ra v vprašanju, kakšno naj bo katolištvo in kakšno je lahko svobodomiselstvo ter kak- šen naj bo njun odnos.28 To vprašanje se je poglabljalo v spor med liberalizmom in kle- rikalizmom in se konec 19. stoletja preseli- lo na politièno in ideološko raven z nasto- pom kulturnega boja med Katoliško cerkvijo in sekularnimi, laiènimi in liberalnimi po- gledi za prevlado v javnem prostoru. Sicer je bil kulturni boj nasploh znaèilen za de`ele z moèno katoliško tradicijo, vendar je za nje- govo slovensko inaèico posebej znaèilna iz- jemna trdo`ivost in surovost, ki se je zavlekla še v 21. stoletje.29 Zaèetna idejno-nazorska diferenciacija, v kateri bi se lahko slovenstvo v sreènejših okolišèinah razvilo v moderno evropsko na-   .       cijo, se je hitro sprevrgla v medsebojno iz- kljuèevanje. Naslednji pogled na nazorski pluralizem npr. prihaja s katoliške strani: »Nemogoèe, da bi zdru`eno ljubili narod in mu slu`ili tisti, katerih nazori o Bogu, o èloveku, katerih verska naèela si naspro- tujejo ali celo izkljuèujejo. Nemogoèe, da bi verni katolièani z liberalci sveto slu`ili sve- ti domovini«.30 A to je bila `e zgodba o li- sici in kislem grozdju. Liberalci si sloge v svetem slu`enju sveti domovini niti niso pre- veè `eleli. Takole spoštljivo je v beograjskem Zaèasnem narodnem predstavništvu sloven- ski liberalni poslanec Dinko Puc predsta- vil svoje razumevanje vloge Cerkve: »¡SLS¿ izrablja vero v agitacijske svrhe; cerkev ji je agitacijski lokal, cerkvene proepovedi agi- tacijski govori.«31 Kasneje, `e pred 2. sv. voj- no, se je politièni boj klerikalizma in libe- ralizma spremenil v boj med katolištvom in agresivnim komunizmom ter potem v dr- `avljansko vojno. Vojna in komunistièna re- volucija je pripeljala do slovenske katastrofe, torej do izbrisa in unièenja tistega, kar je dotlej veljalo za duhovno strukturo slovens- tva.32 V tem unièenju se je Cerkev znašla med tistimi, s katerimi so obraèunale po- vojne oblasti. Pri tem so bila uporabljena vsa sredstva, od zaplemb do nacionalizacij premo`enja, od montiranih sodnih procesov zoper duhovnike do likvidacij. Kljub deklariranemu naèelu loèitve cerkve in dr`ave so bile verske skupnosti med leti 1945–1990 pod strogim dr`avnim nadzorom. Polo`aj cerkva ni bil opredeljen v celoti s splo- šno razglašenimi in objavljenimi pravnimi pravili, paè pa so njihov pravni polo`aj, zlasti polo`aj Katoliške cerkve, opredeljevala tudi strogo zaupna pravna pravila, ki so skupaj z drugimi tajnimi predpisi tvorila paralelni tajni pravni red.33 Lovro Šturm ugotavlja, da tajne predpise preveva gledanje na Katoliško cerkev kot na permanentnega notranjega so- vra`nika.34 Ob tem so javno razglašeni pred- pisi prinašali kup omejitev, s katerimi je dr- `ava ovirala delovanje cerkva in verskih skup- nosti. Tako ustava iz leta 1974 opredeljuje izpovedovanje vere kot zasebno stvar, verskim skupnostim pa je bilo prepovedano oprav- ljati dejavnosti splošnega in posebnega dru`- benega pomena ali ustanavljati asociacije za opravljanje takšnih dejavnosti. Verske skup- nosti so smele ustanavljati samo verske šo- le za vzgojo duhovnikov.35 Seveda celotno so- cialistièno civilno ekleziastièno pravo poleg razrednega boja pre`ema te`nja k homoge- nizaciji in poskus zatrtja vsakršnega nazor- skega pluralizma. =      Opisano historièno miselno ozadje nujno vstopa v hermenevtièni krog razumevanja svobode vere in naèela loèitve cerkve in dr- `ave. Adjudikacija namreè nikoli ni samo enostavna subsumpcija dejstev pod pravno normo oz. v primeru ustavne presoje sub- sumpcija zakonskih ali podzakonskih doloèb pod ustavne norme, temveè gre vedno tudi za vrednostno presojanje. Odtod razlièno ra- zumevanje osrednjih abstraktnih vrednot, ki se skrivajo v tekstu ustave. Liberalnejši inter- preti bodo npr. širili pravico do svobode ve- sti, drugi bodo to svobodo omejevali sklice- vaje se na veèjo te`o drugih ustavnih naèel.36 Sodnik pri iskanju pravne norme v besedi- lu ne najde preprosto njenega »vnaprej da- nega pomena«, temveè gramatièni pomen norme uzira vedno s svoje posebne perspek- tive, uzira ga v svojem interpretativnem ho- rizontu. Ta horizont sestavljajo številni ele- menti, kot so kulturno ozadje, versko pre- prièanje in politièna morala. Ta preprièanja ne smejo prebiti razlage, ki izhaja iz korektno izpeljane interpretacije, vendar pa vsekakor pomembno sodoloèajo izid razlage.37 V Resnici in metodi je Hans-Georg Gada- mer pokazal, da posameznikov horizont hkrati omogoèa in omejuje interpretacijo oz. razu-  # .       mevanje teksta. Na ozadju zgodovine, tradicije in socializacije rasejo prièakovanja, interesi in predsodki. Ti nas odpirajo k besedilu, nam dajejo zaèetno usmeritev in pogled ter na ta naèin omogoèijo uvid v pomen besedila – brez teh predsodkov in prièakovanj bi bilo bese- dilo prazno, brez pomena. Toda obenem ista prièakovanja omejujejo mo`nosti razumevanja besedila. Gledati je mogoèe znotraj interpre- tacijskega horizonta, èez rob tega horizonta pa ni mogoèe videti. Naše mo`nosti razume- vanja teksta so nujno omejene.38 Današnja normativizacija svobode vesti in polo`aj verskih skupnosti, v nekaterih ele- mentih, s svojimi številnimi omejitvami in komaj prikritim strahom pred verskimi skupnostmi deluje kot reminiscenca opi- sanih poglavij slovenske duhovne zgodovine, ko je bil cilj obeh strani, ki sta se spopad- li v kulturnem boju, nadvlada kulturnega in politiènega prostora. Konkretizacija svo- bode vesti ne izhaja vedno iz dejstva plura- lizma nazorov in doktrin in iz njihove ena- kopravnosti, tudi ne iz preprièljivega testa sorazmernosti, iz katerega bi izhajala zah- teva po omejitvah svobode vesti. Številne elemente ureditve svobode vesti in konkre- tizacije naèela loèitve je mogoèe razumeti tudi kot poskus izrivanja in izloèitve verskih skupnosti in vere iz javne sfere. Tudi ko gre za svobodo vesti torej lah- ko opa`amo, da slovenski prevzem moder- nega evropskega pravnoekonomskega reda ni dal prièakovanih rezultatov, paè pa ka- `e oèitne znake t. i. presaditvenega uèinka,39 torej razliko med vnaprej danimi pravno- kulturnimi pogoji in cilji novosprejetega reda. Model razmerja med cerkvijo in dr- `avo je simptom tega stanja. .       7 Za slovensko duhovno zgodovino znaèilna te`nja regresije od `e dose`ene nazorske di- ferenciacije h kolektivizmu ljudstva se je s po- vojnim nasilnim poenotenjem nazorske strukture še dodatno zasidrala v slovenski mi- selni horizont. Janko Kos ugotavlja, da se po letu 1990 sicer znova uveljavlja razèlenjenost v socialni strukturi, v duhovnem prostoru pa nasprotnost svobodomiselstva in katoliškega kršèanstva, oz. miselnih tokov, ki iz njiju iz- hajajo ali so jima sorodni, kar je temeljna di- ferenciacija, ki omogoèa Slovencem, da ob- stajajo kot narod.40 Toda obenem se je po- novno vzpostavilo razdiralno konfliktno raz- merje med obema poloma slovenske duhovne strukture. Ka`e, da v dosedanjem razvoju preboj v moderno evropsko nacijo ni uspel. Ostra konfrontacija na vseh ravneh javnega `ivlje- nja, ki se v svojih najslabših, a ne tako red- kih emanacijah prenaša tudi na podroèje za- sebnosti, od diskretnega izkljuèevanja do gro- bega primitivizma, ka`e, da Slovenci kulture in javnega `ivljenja še vedno ne razumemo v modernem smislu kot pluralne strukture, paè pa pred drugim vedno znova obèutimo neko temeljno nelagodje. Gotovo pravna ureditev sama ne more do- seèi nujne modernizacije obeh strani v dol- gem in izèrpavajoèem sporu, vendar pa je res, da lahko ta spor dodatno zaostruje, ali pa nas- protno odigra pomembno vlogo pri njego- vem preseganju. @al so vera in zlasti verske skupnosti v imenu naèela loèitve in negativne svobode vere pogosto razumljene kot poten- cialna gro`nja ali dr`avi ali demokraciji. Za kaj takega v ustavi ni podlage. Naèela loèi- tve ni mogoèe razumeti kot sredstva za od- merjanje prostora religiji in za nadzor reli- gije, temveè kot razlagalno naèelo, katerega cilj je najti ustrezno ravnovesje med uresni- èevanjem svobode vesti in enakopravnostjo vseh nazorov. Charles Taylor je v nedavni de- bati z Jürgenom Habermasom v tem smislu dejal, da pojem sekularizma pravzaprav nima posebne zveze z religijo kot tako, paè pa gre prej za vprašanje maksimiranja svobode vesti   .       (torej vere in tudi vseh drugih opredelitev), enakopravnosti in odprte javne razprave pri iskanju toèke ravnovesja med temi vredno- tami.41 Zanimivo je, da slovenska ustava `e izhaja iz Taylorjevih izhodišè. Vendar pa je do sprošèenega odnosa do vere in verskih skupnosti vsaj toliko, kolikor je do kvalita- tivnega premika slovenskega interpretativ- nega horizonta. 1. Kjer je to mogoèe uporabljam termina svoboda vesti in svoboda vere kot sinonima. Svoboda vesti je sicer pomensko širši pojem saj poleg svobode izpovedovanja vere vkljuèuje tudi svobodo drugih opredelitev v zasebnem in javnem `ivljenju. Nihèe se ni dol`an opredeliti glede svojega verskega ali drugega preprièanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim preprièanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo (41. èl. ustave). 2. Aleš Debeljak, The Hidden Handshake (New York: Rowman&Littlefield, 2004), str. 33. 3. Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev (Ljubljana: Slovenska matica, 1996), str. 15. 4. Izraz jemljem od Igorja Grdine, »Kulturni boj«, v: B. Senegaènik (ur.): Kulturni boj na Slovenskem vèeraj, danes, jutri (Ljubljana: Dru`ina), str. 47. 5. Gerhard Robbers, “State and Church in the European Union”, v: G. Robbers (ur.); State and Church in the European Union (Baden-Baden: Nomos, 2005), 577-589, str. 578 in nasl. 6. Odloèba Ustavega sodišèa RS št. U-I-92/01 z dne 28. 2. 2002. 7. Mnenje Ustavega sodišèa RS Rm-1/02-21 z dne 19. 11. 2003. 8. Gerhard Robbers, “State and Church in the European Union”, str. 579. 9. 41 èl. ustave. 10. 54 èl. ustave. 11. 7. èl. ustave. 12. 2. èlen 1. Protokola k EKÈP. Ustava zavezuje dr`avo spoštovati verska preprièanja tudi na podroèju šole (tako ustavno sodišèe v zadevi št. U-I-68/98). 13. 10. èl. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra`evanja (ZOFVI), 14. 72. èl. ZOFVI. Konfesionalna dejavnost je dovoljena v vrtcih in šolah s koncesijo, èe èasovno ne prekinja in prostorsko ne ovira programa, ki se izvaja kot javna slu`ba. Izjemoma lahko minister na predlog ravnatelja javnega vrtca ali javne šole izven pouka ali izven èasa delovanja javnega vrtca ali šole dovoli konfesionalni pouk religije, èe v lokalni skupnosti ni drugih primernih prostorov. 15. Izjema so zasebne šole z javno priznanimi programi, ki so obstajale še pred letom 1996 - ti se financirajo v celoti iz proraèuna. 16. Na podlagi 57. èlena ustave. 17. U-I- 68/98 z dne 22.11.2001. 18. Za primerjavo: po podatkih raziskave referenène mreze EURYDICE iz leta 2005, na obmoèju EU- 25 obiskuje kar 20,1% otrok neko obliko zasebne šole (zasebno s koncesijo ali povsem zasebno). To ka`e, da sodi Slovenija, kar se tièe dejanskega obstoja šol, katerih ustanovitelj ni dr`ava ali lokalne skupnosti, na sam rep EU, skupaj z Bolgarijo, Romunijo, Litvo, Latvijo in Irsko. V teh dr`avah se manj kot 2% šolske populacije (uèenci in dijaki) šola v takšni ali drugaèni obliki zasebnih šol. 19. U-I- 68/98, tè. 18 in nasl. 20. Prim. Šolska avtonomija v Evropi : politike in ukrepi (Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport, 2008), str. 6. Šolska avtonomija je predpogoj svobode pouèevanja. Šolska avtonomija je tudi mehanizem, ki zagotavlja tudi uresnièevanje ciljev izobra`evanja: veèja svoboda šol in uèiteljev pomeni tudi veèjo kakovost izobra`evanja. (prim. Šolska avtonomija, str. 46). Skladno z naèelom šolske avtonomije je tako Slovenija v letu 2006/ 07 poskusno vpeljala fleksibilni predmetnik; šolam je prepustila, da se same odloèajo, kako bodo razporedile doloèen èas pri nekaterih predmetih in organizirale medpredmetne dejavnosti, projekte in podobno (Šolska avtonomija, str. 6). 21. O tem glej Simon Umek, “Svoboda izobra`evanja in vprašanje zasebnega šolstva”, v: Tretji dan, 1/2 2010, 126-136. 22. Lovro Šturm et al, Sveto in svetno (Ljubljana: Dru`ina), str. 85. Sicer je primerjalnopravno ureditev, ki jo je z odloèbo U-I-68/98 potrdilo ustavno sodišèe nenavadna in znotraj EU praktièno unikatna. V veèini dr`av EU je konfesionalni pouk del kurikuluma javnih šol. Tudi v maloštevilnih dr`avah, kjer v javnih šolah ni konfesionalnega pouka, kot sta Francija (v francoskih javnih osnovnih šolah ni konfesionalnega verouk, v srednjih pa je) in Velika Britanija, je ureditev taka, da je spoštovana pravica staršev, da svojim otrokom zagotovijo versko vzgojo, tako organizacijsko, kot tudi kurikularno. Kljuèno je, da imata obe bistveno višji dele` zasebnega šolstva. V Francoskih osnovnih šolah je en dan v tednu (obièajno sreda) prost dan, da lahko uèenci izrabijo za obiskovanje konfesionalnega verouka. V Veliki Britaniji ima verski pouk v šolah poseben status. Je nekonfesionalen, vendar pa imajo pri sestavi kurikuluma kljuèno besedo  # .       verske skupnosti, ki na obmoèju šole predstavljajo glavne verske tradicije (prim. Gerhard Robbers, State and Church in the European Union.). 23. Prim. npr. novejši zadevi Folgero v. Norway in Leirvag v. Norway. Tudi Evropska šola, sistem šol, ki omogoèa šolanje otrokom zaposlenih v institucijah in agencijah Evropske unije, omogoèa svojim uèencem oz. dijakom mo`nost izbire med konfesionalnim veroukom ali nekonfesionalnim predmetom o etiki. Šole imajo status pravnih oseb javnega prava, upravljajo pa jih vlade dr`av èlanic. Kot zanimivost: v šolskem letu 2009/2010 predseduje organom Evropskih šol, torej javnih šol, v katerih poteka konfesionalni pouk, Slovenija. 24. Lovro Šturm, “7. èlen”, v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave RS (Ljubljana:FDPŠ, 2002), 122.139, str. 139. 25. To se ka`e npr. v tem, da sodi svoboda vesti med razmeroma maloštevilne, taksativno naštete temeljne pravice in svobošèine, ki jih v nobenem primeru ni dopustno zaèasno razveljaviti ali omejiti, niti v vojnem in izrednem stanju (16. èlen ustave). 26. John Rawls, Lectures on the History of Moral Philosophy (Cambridge: Harvard, 2003), str. 7. Drug izvor liberalizma je po Rawlsu pojav ustave, ki vladarja pravno omejuje. O tem glej tudi E.-W. Böckenförde, Recht, Staat, Freiheit (Frankfurt am Main: Suhrkamp, 2006), str. 100 in nasl. 27. Gerhard Robbers, “State and Church in the European Union”, str. 577. 28. Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, str. 85. 29. Janko Prunk, »Kulturni boj v slovenskem politiènem `ivljenju«, v: B. Senegaènik (ur): Kulturni boj na Slovenskem vèeraj, danes, jutri (Ljubljana: Dru`ina), 19-45, str. 19. 30. Teza je Mahnièeva. Navajam po Janko Prunk, »Kulturni boj v slovenskem politiènem `ivljenju«, str. 25. 31. Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v beograjski skupšèini (Ljubljana: ZRC SAZU, 2003), str. 53. 32. Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, str. 180. 33. Lovro Šturm, “State and Church in Slovenia”, v: G. Robbers (ur.); State and Church in the European Union (Baden-Baden: Nomos, 2005), 469-490, str. 470. Fenomen tajne zakonodaje je obsegal npr. razne policijske predpise in priroènike: Obvezno navodilo o sodelovanju javne in dr`avne varnosti v SRS, 19. 7. 1967; Priroènik - nekaj problemov dr`avno varnostnega znaèaja in naloge v zvezi z njihovim razreševanjem, maj 1970; Pravila Postaje milice, RSNZ, Ljubljana, maj 1982 4. Priroènik za delo milice na podroèju varstva ustavne ureditve, RSNZ, Ljubljana, junij 1985 (glej o tem odloèbo U-I-121/97). 34. Lovro Šturm v pritrdilnem loèenem mnenju k odloèbi U-I-121/97 z dne 23. 5. 1997. 35. Zakon o pravnem polo`aju verskih skupnosti (ZPPVS), èl. 10 in 21. 36. Prim. Ronald Dworkin, Freedom’s Law (OUP, 2005), str. 2. 37. Stephen M. Feldman, “Do Supreme Court Nominees Lie? The Politics of Adjudication”, v: Southern California Interdisciplinary Law Journal, vol. 18, 2008. Dostopno na SSRN: http:// ssrn.com/abstract=1522217, str. 20. 38. Hans-Georg Gadamer, Resnica in metoda (Ljubljana: LUD Literatura, 2001). Glej npr. str. 251 in nasl. 39. O tem Daniel Berkowitz et al., “The Transplant Effect,” v: American Journal of Comparative Law, 51(1), 163-204, 2003. Svoboda vesti seveda ni osamljen primer - transplant effect se ka`e v slabem delovanju demokratiènih institucij, v nizki kulturni ravni javnega in sploh politiènega `ivljenja. 40. Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, str. 216 in nasl. 41. Debata je potekala 22. oktobra 2009 na New York University. Posnetek dostopen na: Charles Gelman, 2009, audio: The power of religion in the public sphere. The Immanent Frame. http:// blogs.ssrc.org/tif/2009/11/02/rethinking- secularism-audio/ (sneto 7. aprila 2010).