Leto LML JfeMIRa Z03.
o Untliont v petek 5. septembra 19Z4.
Cena Din. 1*39.
Ishaja vsak dan popoldne, lintmil nedelje in prasnlke. — InsereU: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inseraU petit vrata 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — ■■Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
I
Upravništvo: Knailora ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 3C4. Uredništvo: Knallova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34.
■V"      Poštnina plačana v gotovini« H
Razorožitev.
Z naglico,   ki je zelo značilna za moralno obnovo sodobnega človeštva, so začele velesile zapada postavljati mirovna vprašanja ter sestavljati načrte vsesplošne razorožitve in trajnega miru. Ti načrti in ta mirovna prizadevanja dokazujejo, da sodobno človeštvo vendarle ni tako lahkomiselno in tako nazadnjaško, da ne bi znalo ceniti ideje, ki lahko zajamčilo blagodejne pe-rijode    intenzivnega    notranjega ter splošnoduševnega razvoja. Človeštvo se vzpenja   kvišku in hoče odpraviti barbarične ostanke ter nečloveška grozodejstva morilnih klanj. Težko bi bilo rešiti vprašanje, po katerih potih prihajajo državniki do potrebe vsesplošne razorožitve in do idej človeškega pomirjenja in al? odločajo verske inspiracije, ali gospodarski ter egoistični interesi prizadetih držav, ali pa vidiki, ki izhajajo iz splošnega verovanja v napredek človeškega rodu. Mi smo mnenja, da prevladujejo pri državnikih zapadnih velesil za ta mirovna prizadevanja   interesi in da odločajo nazadnje imenovani splošnolinmani vidiki. V tem smislu je treba tudi primerno visoko taksirati ta prizadevanja, ker so v resnici plemenita in moralno najbolj kvalificirana.   Kako   se   bodo konkretno opredeljevala ta mirovna stremljenja in   kako   bodo   zasigurani tudi naši obrambeni interesi s pomočjo razorožitve in mirovne obveze, to bodo pokazale bodoče razprave v Društvu nar rodov ter ideje, ki bodo tamkaj vznika-le. Ali verujemo, da lahko male države celega sveta poskrbe, da se ščitijo tudi njihovi interesi in da se preprečijo bodoče vojne zlasti med malim! narodi, kar bo v Jugoslaviji na pr. podkrepilo splošno konsolidacijo gospodarstva in kulture ter našo državo usmerilo k duševni blaginji in naš narod k notranji izpopolnitvi.   Danes govorimo o ideji razorožitve splošno   brez konkretnih načrtov za balkanske države. To bo že moralo storiti naše zunanje ministrstvo. Za nas napredne Slovence je važen humanitaren ter splošnomiroven pokret zapadnih velesil, ker se sami v bistvu naslanjamo na ta humanizem ter na vero v spiGšnočloveško bodočnost.
Vpričo tega prizadevanja se moramo po pravici vprašati, kako in zakaj stoje ob strani tisti činitelji, ki bi mogli največ prispevati k razorožitvi in k pričaranju obdobja večnega miru, to je rimskokatoliška cerkev in ostale cerkve sveta, ki so Po dobesednih naukih svojih ustanoviteljev pacifistične in humanistične ustanove največjega obsega?   To vprašanje postavljamo zato, ker se ravno katoliška cerkev v svoji sedanji formaciji na vse mogoče načine trudi dokazati, da je sodobno človeštvo materialistično in da ne zmore boja za ideale in za resnično, višje življenje v svetu   idej.   Naša domača klerikalna stranka vsak dan očita   materijalizem ter vse grdobije pokvarjenih dni, samo da v nebesa poveličuje predstavnike današnje katoliške cerkve. Nasproti temu moramo odločno povdariti. da zgodovinski predstavniki in upravitelji katoliške   cerkve in katolicizma še niso identični s katolicizmom kot takim in s katoliško cerkvijo. Naše sledeče kritične opazke radi tega ne zadenejo katolicizma in njegovega bistva, nego samo današnje njegove predstavnike v R'ntu samem, torej na cehi katoliške cerkve in v poedinih pokrajinah. Napram tem predstavnikom vprašamo   po prav.cr, kje je katoliška cerkev, kje je splošno krščansko mirofjubje, da stoji ob strani sedanjega, splošnega povojnega mirovnega pokreta ter da ne nastopi v prid tega mirovnega pokreta in oroti obnovi vsake bodoče vojne. Zakaj papežu ne pade na misel, enkrat za vselej prepovedati točno v smislu evangelija nečloveški pokolj med brati na ti zemlji, in zakaj zavzema v tem vprašanju eno najbolj ogabnih oportunističnili stališč, ki so nevredna visoke zgodovinske in verske misije katoliške Cerkve. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je ves svet pričakoval, da bo katoliška cerkev, da bo rimski papež dvignil svoj prst in nastopil proti svetovnemu klanju. Storila pa je nasprotno, potuhnila se Se pod klop ter po prvem strahu oznanja-
Resni in kritični dogodki v državi na vidiku.
Posvetovanja vlade z voditelji HRSS. — Seja demokratskega kluba. — Zahteve slovenskih klerikalcev. — Muslimanski teror
v Bosni in Hercegovini.
— Beograd, 4. septembra. (Izv.) Danes dopoldne je bilo v političnih in vladinih krogih zelo živahno. Ob prvih dopoldanskih urah so pričeli razgovori x- predsedstvu vlade z zastopniki HRSS. V Beogradu se danes nahaja šest radi= cevcev, ki jih vodita dr. Maček in Ivan Prcdavec. V predsedstvu ministrskega sveta so Ljuba D a v i d o v i ć, posl. dr.
i a c e
k
in
p os
I. Ivan Preda v ec
razmotrivali vprašanje nadaljnega spo* razuma med vlado in hrvatskim naroda nim zastopstvom, ki gre za tem, da bi radičevci še nadalje moralno in dejan* sko podpirali vlado federalističnega bloka. Radicevei odločno zahtevajo popolno uposiavitev pokrajinske uprave za Hn>atsko in Slavonijo. Pokrajinski namestnik naj bi vodil vso upravo in naj bi tudi izvedel nova imenovanja odnosno novo razvrstitev političnega tiradništva za hrvatske kraje in mesta. Slične zahteve stavljsjo tudi klerikalci za Slovenijo. Napram tem važnim za* htevam in hrvatskemu problemu je bil danes dopoldne predsednik vlade neod* ločen ter je izjavil, da mora popreje iz-poslovati mnenje svojega parlamentar* nega kluba.
Danes dopoldne je Davidovičcv de* mokratski klub nadaljeval včeraj do? poldne započeto debato o vladini ukaz* ni politiki. V klubu je nastopila velika živahnost in opažati je splošno nezado* voljstvo nad strahovalno politiko, ki jo izvajajo radičevci proti vladi. Zelo ostra kritika se je pojavila zaradi ime* novanja državnih podtajnikov v posam* nih ministrstvih. Nekateri poslanci so proti temu, da bi bili imenovani člani demokratske stranke, ki ne pripadajo parlamentarnemu klubu. Ta struja je zlasti protivna imenovanju Milana Gro* la za državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu.
Demokratski klub je zelo nezado* voljen zaradi pretiranih zahtev, ki jih stavijajo HRSS napram vladi. Na da = našnii seji kluba je ministrski predseds nik Ljuba Davidpvič predložil v raz? pravo zahteve in predloge hrvatskega narodnega zastopstva. V klubu je med razpravo o teh zadevah nastal velik prepir. Debata je bila zelo viharna. — Razni govorniki so zahtevali, da se mora na Hrvatskem uvesti pametnejši re* žim, da se naj izvaja strožjo kontrolo nad postopanjem in agitacijo hrvatske* ga jiarodnega zastopstva med ljudskimi množicami. Radičevci začasno zahteva* jo le to. da dobe vpliv na upravo Hr* Vfltske in Slavonije, a pozneje bi na* pravili nadaljni poskus, da izrinejo vse odločilne faktorje in da lepega dne uresničijo s^oje tajne in prikrivane načrte o proglasitvi »mirotvorne hrvatske republike«. Vsi znaki kažejo, da se radičevci za ta načrt rafinirano in tajno pripravljajo. V Davidovićevih demo* kratskih vrstah se je vsled tega pojavi* lo veliko nezaupanje napram zastooni* kom HRSS in tudi slovenskim klerikal* cem. V demokratskem klubu obstoja močna struja, ki nikakor ne odobrava klerikalne prosvetne politike.
Ljuba D a vido vic kot ministrski predsednik je danes dopoldne spre-
jel več deputacij rezervnih oficirjev in dobrovoljcev iz Bosne in Hercegovine. Dobrovoljci zahtevajo, da se odstrani režim, ki za izvajajo sedaj muslimani v agrarni reformi in ki jemlje dobrovoljcem od države dano zemljo ter jO vrača bogatim  muslimanskim begom.
Iz Posne in Hercegovine prihajajo naravnost neverjetna poročMa o strahovitem terenu, ki so ga začeli izvajati muslimani nad pravoslavnim delom bosanskega in hercegovskega prebivalstva, odkar so se polastil* vlade v Sarajevu. Radikalni klub prejema dnevno izčrpna poročila o muslimanskem terorju. Muslimani so se začeli skrbno oboroževati. Radikalne organizacije so obveščene, da pride na dan prestolona-slednikovega rojstva do resnih incidentov. Muslimani nameravajo na ta dan preprečiti tudi z nasiljem vsako radikalno prireditev. Poročila zatrjujejo, da so sedaj nastopile neznosnejse razmere, kakor za časa avstrijskega režima in da se bližajo težki dnevi, ki so vladali leta 1914. Poročila kratko pravijo, da se pričenja »ljuta borba Turkov in avstrrjakantov proti pravoslavnemu prebivalstvu Bosne in Hercegovine.« Na ta teror opozarjajo tudi najvišji faktor naše države
Z ozirom na neznosnost položaja v Bosni je bila za ponedeljek sklicana seja radikalnega kluba odgođena in sklicana za soboto. Na tej seji bo radikalni klub razmotrival položaj prebivalstva v Bosni.
SESTANEK MUSSOLINI — DR. MARINKOVTĆ.
— Ženeva. 3. septembra. (Izv.) »Journal de Geneve« javlja iz Rima, da se sestaneta ministrski predsednik Mussolini in zunanji minister dr. Voja M a r i n k o v i ć po končanem zborovanju Društva narodov v Ljubljani(?). Na tem sestanku se imajo rešiti obe državi zadevajoča važna vprašanja, pred vsem definitivna razmejitev' med Italijo in Slovenijo.
VANDERVELDOVO POTOVANJE PO BALKANU.
— Beograd, 4. septembra. (Izv.) Po poročilih iz Bukarešte je belgijski socijalist Vandervelde prispel v Ruščuk. Vandervelde ne poseti romunskih socijalistov, kakor je to prvotno nameraval. To je izzvalo v romunskih političnih krogih veliko senzacijo. V Ruščuku so priredili bolgarski socijalisti veliko zborovanje, na katerem je govoril tudi Vandervelde. V svojem govoru je izjaviL da ne bo tudi od njega podpisana versaillska mirovna pogodba nikdar izvedena v celoti in v vseh določilih. Zmagovalne države so načelo samoodločbe narodov porabile le za premagane države, vsled česar je nujno potrebna reviziia te pogodbe.
!a potrebo miru, dasi je imela v rokah moč in silo, da prepove vsem katoliškim vernikom aktivno sodelovanje v vojni in s tem onemogočitev barbarič-nega klanja. Doživljali smo strahote, da so katoliški svečenik: blagoslavljali vojnike, ko so odhajali na vojna bojišča in da so jim delili božje blagoslove. Kaka ironija, kaka igra z visokimi ideali krščanstva! Tako visoka institucija, kako: je cerkev, ne bi smele posnemati nizkega oportunizma ter ne imeti poguma očitnega boja z oblastjo tega sveta, kadar gre za tako važno vprašanje, kakor je človeški mir in odprava vojnega klanja.
Toda, kar je katoliška cerkev, odnosno, kar so njeni današnji predstavniki zamudili med svetovno vojno, to lahko store danes, v mirni dobi, ko se po celem svetu pojavljajo stremljenja miru in bratstva med narodi in ko ta stremljenja dobivajo celo konkretne obraze ter podrobne določbe v načrtih zapadnih velesil. Danes potrebujemo poleg dekretov o vsesplošnem miru in o razorožitvi še moralno pripravo, ki bi ne bila boljša, kakor če bi jo določi-
la katoliška cerkev, ki upravlja tolike milijone svojih vernikov in napram katerim je ravnodušna v najvažnejšem vprašanju, v vprašanju vojne in vojnega klanja. Tu naj cerkev dokaže demo-kratizem, krščanski duh, moralno inspiracijo ter konkretno voljo in dobrohotnost napram mukam in zablodam sodobnega človeštva ter naj priskoči na pomoč visokim plemenitim stremljenjem zapadnih, seve liberalnih državnikov za splošen mir in razorožitev. Potem bodo same od sebe sledile še ostale cerkve in bo katoliška cerkev v prvi vrsti opravičila svojo borbo, ki Jo danes brez vsakega razloga vodi z modernim človeštvom, ki hrepeni kvišku k svoji idealni popolnosti. Mirovna stremljenja pred in po svetovni vojn! so najboljši dokaz moralnih ide;, ki pre-šinjaio te kroge hi ki so globoko verskega značaja, dasi ne verskega v smislu izkrivljenega katolicizma, kakoršne-ga oznanjajo naše sleparske klerikalne stranke in današnji predstavniki Kristove cerkve v Evrooi in v Sloveniji še posebej!
Ponesrečen napad na Mussolinija.
Vznemirjenost na rimski borzi-
— Rim, 4, septembra. (Izv.) šele danes prihajajo nekatere pozitivne vesti o poskušenem napadu na ministrskega predsednika Mussolinija. Napad se je izvršil v nedeljo zvečer, a se je izjalovil'. O tem napadu poročajo nekateri poloiicijelni vladini listi te-Ie zanimivosti:
Ministrski predsednik Mussolini je v nedeijo poseti! na letovišču v toscan-skeni Apeninu v kraju Badio ?an Saf-vatore se mudečo svojo rodbino. Proti večeru sc jc vračal v Rim, kamor je Prispel okoli 20. Vozil sc je v avtomobilu tipa Alfa Romeov. Kako poldrugo uro za njim sta vozila po isti cesti dvn popolnoma nova avtomobila, ki sta prihajala iz Bresciie. Prvi je bil popolnoma svetel, tipa -Torpedo., drugi je bil temne barve, tipa »Limousinc- in skoraj popolnoma podoben avtomobilu ministrskega predsednika. Ko sta avtomobila privozila na cestni ovinek med Radicofani in Aquanrndente. je bilo proti drugemu Mussolinijevemu podobnemu avtomobilu oddanih več" strelov iz puške. Šofer vsled ronotanja motorja strelov ni sllišal. Ko je pozneje avto ustavil, je ugotovil, da je bilo proti avtu oddanih več strelov, da so bile prestreljene šipe in da je ena krogla šla skozi avto v taki višini, da bi bila oseba, ako bi sedela v avtomobilu, zadeta naravnost v glavo.
O tem poskušenem atentatu je bila takoj uvedena preiskava, ki do danes ni imela nikakega pozitivnega uspeha. Vest o tem atentatu je prispela v Rim najprejc iz Genove. Na rimski borzi jc napravila i est silovit in paničen učinek, tako da so začeli rimski paDirji v ponedeljek in v torek znatno padati na borzi. Oficijelni tisk o tem atentatu trdovratno molči, samo poloficijelna »Tribuna« danes absolutno zatriule. da *c bil ta nanad navaden zločin, napad zločincev na mimovozeči avtomobil, ki nima nikake zveze s kakim političnim napadom na ministrskega predsednika. Na rimski borzi je vest učinkovala v tem smislu, da je bil napad organiziran na ministrskega predsednika.
Pred razpustom angleška parlamenta.
Parlament odkloni pogodbo z Rusijo.
— London, 4. septembra. (Izv.) V političnih krogih trde. da je Anglija neposredno pred novimi volitvami in da bo poslanska zbornica v kratkem raz-puščena. Liberalna stranka je sklenila glasovati proti odobritvi s sovjetsko Rusijo sklenjene pogodbe. Računalo, da bo znatna večina konservativcev tudi nastopila proti pogodbi, tako, da je pričakovati odklonitve te pogodbe. Vsled tega namerava Macdonald takoj po odklonitvi razpustiti parlament in razpisati nove volitve.
KATASTROFALNO NEURJE NA ROMUNSKEM.
— Bukarešta. 3. septembra. V vzhodnih krajih je včeraj divjal strahovit orkan. Brzojavne in telefonske zveze z nekaterimi kraji in mesti so bile potrgane. Uničujoče je bilo neurje v Do-brudži- Veliki ualfvi so porušili železniško progo pri MegidijL V vasi Mur-faltar je bilo 100 hiš porušenih, 12 oseb je bilo mrtvih. Veliko človeških žrtev je bilo v okolici Konstanze. Materijalna škoda znaša nad 50 milijonov lejev. Vojaštvo je pričelo z reševalno akcijo.
ITALIJANSKO POSOJILO JUGOSLAVIJI-
— Rim, 4. septembra. (Izv.) »Agen-zia delle informazioni« javlja, da ie vest rimskega »II nuovo paese« o izja-lovljenju italijanskega 600 milijonskega poso.nla Jugoslaviji popolnoma neutemeljena. Dejstvo je, da se pogajanja z beogradsko vlado še vedno nadaljujejo kljub hudi konkurenci od strani amerikanskih, angleških in francoskih bankirjev in kapitalistov.
RAZVRSTITEV URADNIŠTVA
—■ Beograd, 4. septembra. (Izv.) Komisija za revizijo uradniškega zakona je včeraj dopoldne imela svoio 1*. sejo. V glavnem je komisija razpravljala vprašanje o novi razvrstitvi tiradništva v kategorije in skupine. Razni govorniki so povdariali, da je bila raz-vrstive strokovno slabo izvedena. V prvi vrsti je bila krivična razvrstitev onih uradnikov v posam nih ministrstvih, ki vrse kako posebno nalogo in poseben uradni posel.
TAJINSTVENOSTI MATTEOTTIJEVEGA UMORA.
— Rim. 4. septembra. (Izv.) Soproga umorjenega Matteottija jc včerai oosetila preiskovalne sodnike ter jim naznanila, da dan za dnem dobiva mnogoštevilna grozilna*pisma, v katerih se ji grozi, da je n;d; ona zapisana smrti. Dalie ;c izjavila, da v gozdu najdeno trurlo ne more bi i identično s truplom njenega pokojnega soproga, ker ni imel nikdar zlomljenega rebra, kakor jc to ugotovila sodna obdukcija.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
One 4. septembra. Ob 13.
Lesni trg.
Desk€« 20 mm ITT. franko meji 1 vag. den. 560, bi. 570. zaključek 5fi0. tram: lopi merkantilno tesani fr. meja bi. 415. trarrr. 3/3—11/12. 4—10 m fr. staj. postaja bi. 330, remeljni 4/S fr. meja den. 710, drva bukova, žamanci fr. Ljubi j. za 100 kg 1 vag. deu. 23, bi. 25, zaključek 23, drva bukova, suha. 1 m, fr. nakl. postaja bi. 27.50, oglje la vilano fr. meja 122.50.
Žitarice.
Pšenica domača, par. Liublj. den. S95, pšenica bačka. fr. Bačka postaja bi. 365, p-senica bačka. par. gorenjska postaja bt. 415. pernica slavonska. 75 76. 3%. par. Ljublj. bi. 405. koruza zobata, par. Ljublj. hi. 340. koruza nova, umetno sušena, doba. okt., par. Ljubli. hI. 200. oves slavonski, prompt. par. Ljublj. bi. 330. oves bački, par. Ljublj. bi. 335.
Ostalo blago.
Suhe gobe. po kakovosti den. 52—64, laneno seme. par. Ljublj. den. 675, krompir suh zdrav, prov. Slov. za 100 kg fr. naklad, postaja den. 120. jjbolka. obrana, fr. naklad, postaja za 100 kg bi. 150, seno la sladko, prešano, fr. Ljublj. za 100 kg den. 75, vino belo. dolenj.. hrvat., staj. po vzorcu fr. naklad, postaja den. 640. čebula fr. štaj. post. bi. 140. fižol beli bački bruto za netto fr. ljublj. v vrečah bi. 510, fižol beli bački rinfusa par. Ljublj. bi. 4S0.
Efekti. 2%H drž. renta za Vojno škodo 115, Ljublj. kred. banka 225, Mcr-kantilna hanka lis—122, Prva hrv. šted. 917. Celjska posojilnica 200, Slavenska banka 105, Strojne tovarne in livarn-: 150 —165, Trboveljska prem. družba 480—500, Združene papirnice Vevče 123—13". 4'Vi kom. zad. dež. banke 93.
Zagrebška borza.
Dne 4, septembra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curib 14.245—14345, Praga 225.30—22-. "0, Pariz 404.50—409.50, Nevvvnrk 74.95—75.95, London 338.50 —341.50. Trst 321.20—334.20, Dunaj 0.1061—0.1 OS L Valute: dolar — —. 75.—.
Efekti: 7odst. invest. posoj. 1921 63—64, 2innolndst. drž. renta za ratnu štetu 117—120. Ljubljanska kreditna 225—240. Centralna banka 32—33. Hrv. eskomptna banka 119—120, Kreditna b„ Zgb., 122—124, Hipot. banka 62—63, Juaobanka 110—113. Traštediona 915— 920. Slavenska banka 105—107. Eksplo--aatacija 110—112. Drava d. d. Osijek 340.—, Šećerana, Osijek 975—985, Isis d. d. 58—60. Gutman 1160. Slavoniji 85—87. Trboveljska 485—500, Vevče 123—135.
INOZEMSKE BORZE.
— C u r i h, 4. sept. Današnja borza: Beograd 7.—, Praga 15.90. Ne\vyork 23.72, Pariz 28.25, .Milan 23.35, Dunai 0.00749.
— Trst. 4. sept. Predborza: Beograd 29.90—30.— London 1 o l.ml—101.70, Par z 121—121.50, Newyork 22.65—22.70, Curih 426—428, Dunaj 0.0318—0.0320, Praga 67.50—68.—.
— Dttnaf, 3. septembra. Devize: Beo« grad 923—927. London 318.500—319.500. Milan 3134—314o, Newyork 70.935—71.1 S5. Pariz 3853—3868, Praga 2130—2140. Curih 13.365—13.415. — Valute: dolar 70.460— 70.860, dinar 920.926, lira 3145—3165, češka krema 2117—2133.
Položaj sedanjega režima nevzdržen.
Diference med hrvatskim narodnim zastopstvom  in  vlado. —t Radič zahteva hrvatske vojake domov. — Vojni minister nasprotuje zahtevam HRSS.
— Beograd, 4. sept (Izv.) Po-litiČ. dogodki so se začeli intenzivnejše razvijati. Vlada In opozicija se pripravljata na skorajšnji sestanek narodne skupščine. Opozicija je odločena v svoji parlamentarni taktiki vpo-rabiti vsa borbena sredstva, da strmoglavi sedanji režim, ki se je že začel majati v svojih temeljih. Vsi objektivni faktorji, ki podrobno smotre pojav jvseh važnejših političnih dogodkov, so ^prepričani, da je položaj vlade zelo kočljiv in da začenjajo radlčevci napram vladi z naravnost pretiranimi zahtevami nastopati. Vlada je na drugi strani v tiski, vendar hoče v narodni skupščini parirati vse udarce, ki bodo naperjeni od strani opozicije proti njej.
Kakor smo že včeraj kratko javili, sta prispela v Beograd radićevca dr. Maček in Ivan Predaveć. Najpreje sta' se razgovarjala z nekaterimi Člani vlade, daljše razgovore sta vodila s klerikalnima eskponento-ina v vladi. Popoldne sta imela kratek razgovor z ministrskim predsednikom i Ljubo Davidovićem. Poslanec Iv. Predavec Je kratko izjavil novinarjem, rekoč:
»Sklenili smo gotov čas, ne govoriti o stanju na Hrvatskem, dokler ne začenja normalno funkcijonlranje pokrajinske uprave, Hokler se ne izpelje naša Hrvatska iz administrativnega kaosa in ne uredi povsem uprava. Zahtevamo sposobne uradnike in se morajo odstraniti vsi nesposobni, ker rezultat volitev je tudi mnogo odvisen od uradniškega aparata. Večina uradnikov je nesposobna in našemu narodu celo kvarna! Cnično se Je dalje voditelj hrvatskih kmetov izrazil o uradni-štvu, ki je zvesto vidovdanski ustavi* in načelu edinstvenosti države. Dejal Je: »Če je uradnik Pribičevič človek, tedaj naj Čaka, da pride Pribičević zopet na krmilo. Mi smo kmetje in smo pristaši suverenosti kmeta- Glede mednarodne polit'ke HRSS je Predavec izavil, da Je HRSS bila vedno za ^aciflzem in da zagovarja to idejo že
nad 20 let Isti program In ista politična gesla smo imeli tudi za Časa, Avstro - Ogrske.
Neizbežen je spor med vodstvom HRSS in vojnim ministrom. Hrvatsko narodno zastopstvo stavlja na vojnega ministra zahteve, ki jih ta nikakor ne more sprejeti, odobriti oziroma izpolniti. Radičevci zahtevajo, da se morajo vsi hrvatski vojaki, oziroma polki, v katerih služijo hrvatski kmetje, premestiti na Hrvatsko, da se morajo premestiti iz Makedonije vsi hrvatski vojaki in oficirji. Poslanca dr. Maček in Ivan Predavec zahtevata, da se tudi zmanjša hrvatskemu seljaku vojaška službena doba in da se morajo reaktivirati nekateri hrvatski oficirji, ki so preje služili v avstro-ogrski armadi. Te zahteve so povzročile v nacijo-nalnih krogih splošno nevoljo in veliko ogorčenje. Nekateri podčrtava jo, da imajo te zahteve namen, da si hrvatsko narodno zastopstvo z voditeljem Radićem vred tudi v vojaškem oziru zavaruje svoje »suverene pozicije« in da se nameste po hrvatskih garnizijah polki in čete, ki so prepojeni radičev-ske^miselnosti.
Ker se je vojni minister general H a d ž i ć z vso svojo odločnosti o uprl tej zahtevi HRSS, pričakujejo, da se prihodnje dneve prično razvijati dalekosežni in velepomembni dogodki. Na snočni seji ministrskega sveta je vojni minister kratko sporočil, da danes odpotuje v Topolo, kjer bo Nj. Vel. kralju poročal o parlamentarni in politični situaciji. Ker je hrvatsko narodno zastopstvo vedno bolj agresivno tako proti vladi, kakor tudi proti vojni upravi, je treba računati, da pride do preloma med obema strujama in da postaia položaj vlade Ljube Davidovi-ća zelo težaven.
Snoči sta 'dalj časa razgovarjala zastopnika HRSS z muslimani in klerikalci. Za danes ob 9. dopoldne je domenjen sestanek dr. Mačka in Ivana Predavca pri ministrskem predsedniku.
Glavna ski'nščlna Društva narodov v Ženevi.
Pozdravni sprejemi Macdonalda Meda antanta in Društvo narod
ministra
— Ženeva, 3. sept (Izv.) Angleški ministrski predsednik Macdo- | nald je danes zjutraj prispel v Ženovo. Na kolodvoru je množica pozdravila Macdonalda z vzkliki: »Živel mir! Živel Macdonald!« Macdonald je takoj po prihodu izjavil novinarjem, da pri-pjisuje zborovanju Društva narodov izredno velik pomen, ker se je ta organizacija prvikrat sestala, da razpravlja o vseh pogojih in načrtih, s katerimi bi se zagotovil splošen mir v Evropi in po vsem svetu. Odstranjene so že nekatere težkoče in se danes bližamo končni rešitvi tega problema. Če se Društvu narodov ne posreči doseči tega velikega cilja, nam ne preostaja ničesar drugega, kakor da se vrnemo v predvojne razmere, kar ne bo moglo nikogar zadovolijti. Vprašanje varnosti moremo po mojih mislih zavarovati potom intervencije mednarodnega sodišča.
Iz razgovorov, ki so jih imeli nekateri novinarji z Bourgeoisem, Hy-mansom in z drugimi uglednimi Člani skupščine, je posneti, da pride vprašanje razorožitve pred mednarodno konferenco. V krogih Društva narodov govore tudi o možnosti nekega ob-
in Herriota. Garancijski pakt. ov. — Položaj našega zunanjega v Ženevi.
rambnega pakta, sličnega temu, ki so ga sklenile po Wilsonovem načrtu Francija, Anglija in Amerika. Ta pakt naj bi se sedaj sklenil med Rimom, Parizom in Londonom. Napram Italiji pa vlada gotovo nezaupanje. rlerrio-tov tisk v Franciji neprestano napada Mussolinijevo diktaturo £n Bolgarsko, katero smatra za veliko nevarnost splošnega evropskega miru, ker so z Balkana vedno prihajale vojne opasnosti. Herriotov tisk zahteva, da se uvede na Bolgarskem demokratične j ši režim. K gori omenjen emu obrambnemu paktu imela bi pristopiti tudi Mala antanta kot celota.
— Ženeva, 3. sept. (Izv.) V dvorani reformacije se je danes že ob 10. dopoldne zbrala velika množica ljudi, da vidijo Macdonalda in Herriota. Macdonald je vstopil v dvorano ob 10.30, Herriot ob 11. dopoldne. Oba sta bila od prisotnih iskreno pozdravljena.
Predsed. glavne skupščine Mot-ta je otvoril današnjo plenarno sejo ob 11.10 dopoldne, pozdravivši Macdonalda in Herriota.
Japonski delegat I s h i i se je zahvalil Društvu narodov in vsem naro-
dom za* izkazano sočutje japonskemu narodu povodom potresne katastrofe.
Angleški delegat prof. M u r a y je nato obširno poročal o problemu narodnih manjšin in o stališču Društva narodov k temu vprašanju. To vprašanje Je eno najvažnejših za Društvo narodov. Od končne rešitve tega vprašanja je zelo mnogo odvisno. Za Društvo narodov ne more veljati di-plomatično načelo, da se Društvo narodov ne sme vmešavati v notranje prilike kake države. Nesmiselno je zahtevati medsebojno vzajemno pomoč in zaščito, ne da bi bilo dovoljeno tudi drug na drugega notranje vplivati. Govornik je nato navajal položaj po-samnih narodnih manjšin v evropskih državah.
Orški delegat Poli tis je očrtal medsebojne odnošaje med Grško in Bolgarsko v pogledu narodnih manjšin.
Ob 12. je dvorano zapustil Macdonald s Člani svoje delegacije. Kmalu za tem sta iz dvorane odšla Herrigt in Briand.
Norveški delegat Fritjof Nan-s e n je med drugim izrazil obžalovanje, da doslej še nobena država ni odobrila in priznala obveznih določil o priznanju mednarodnega sodišča in o veljavnosti njega razsodb.
Predsednik Motta je sejo zaključil in jo odgodil do 19. zvečer.
— Beograd, 4. sept. (Izv.) Današnja »Samouprava« piše o stališču, ki ga zavzema   naša   delegacija v
Društvu narodov. Vladin tisk je javil iz Ženeve, da uživa zunanji minister dr. Voja x\iarinković v Društvu narodov velik ugled, kar dokazuje tudi okornost, da je bil zunanji minister izvoljen za predsednika komisije, ki ima določiti dnevni red plenarnim sejam Društva narodov. »Samouprava« pripominja k tej reklami vladinega tiska, da položaj zunanjega ministra v Ženevi ni tako imeniten. Zunanji minister bi imel biti izvoljen za predsednika glavne skupščine kar je bil prvotni namen delegacij, a je bil le izvoljen v komis:jo, ki ni kdvovekako važna.
VELIKI PROTIBOLJŠEVIŠKI NEMIRI NA KAVKAZU.
— London, 4. septembra. (Izv.) Reuterjev urad javlja iz Georgije: Položaj na Kavkazu In Aserbedžistanu je kritičen. Prebivalstvo se je uprlo bolj-ševiškemu režimu. Polovica Georgije je v rokah upornikov. Uporniki so zasedli več mest. Krvavi boji so se vršili v Katumu. Na obeh straneh so izgube velike.
PODRŽAVLJENJE VELEPOSESTEV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
— Praga, 4. septembra. (Izv.) Zemljiški urad nadaljuje svojo akcijo glede podr?avlipnia veleposestev. Veleposestnik a Lichtenstein in Harrach sta prejela uradno obvestilo, da se njiiu veleposestva nacionalizirajo.
Politične vesti.
= Seja ministrskega sveta. Na snočni seji je ministrski svet kratko razpravljal o političnem položaju in zelo izčrpno zopet razmotrival taktiko vlade v ukazni politiki. Odobreni so bili nekateri krediti minstrstvu javnh del. Za univerzitetni institut v Zagrebu je dovoljenih 10 milijonov dinarjev. Odobrena je bila dalje naredba o kontrolnem fondu finančnega ministrstva. Vlada razširja po svojem tisku vesti, da bodo pozvani pred sodišče nekateri bivši radikalni ministri, ker so trpeli korupcijo in so se sami pregrešili s ko-ruptnimi dejanji.
= Macdotialdova In Herriotov a zahvala vladi. Beogradska vlada je prejela zahvali Macdonalda in Herriota z ozirom na njene čestitke povodom končane londonske konference. Herr?-ot zagotavlja, da vežejo obe države iskrene vezi prijateljstva. Macdonald izraža vladi svoje toplo zadovoljstvo k poslani čestitki.
= Radič proti notranjemu ministru. V poslednji številki »Slobodnega Domač se nahaja beležka proti notranjemu ministru Nastasu Petroviču, ki je značilna za sedanje razmerje med vlado in g. Radićem. Tu piše Radić: »Zdi se, da spada tudi g. Urbani (Šef zagrebške policije, ki je zabranila dva komunistična shoda) med tiste uradnike, ki smatrajo novo vlado za tako, ka-koršna je bila prejšnja, zlasti kadar gre za politično svobodo. Zato mora g. Na-stas Petrovič opozoriti te podrejene organe, da ne obstoja samo v besedah, marveč tudi v praksi bitna razlika med sedanjo parlamentarnovlado zakonitosti, ustavnosti in dela in bivšo vsiljeno oligarhijo brezzakonja, samovolje in kaosa. Razven tega naj ve g. Nastas Petrovič, da smatra HRSS svobodo združevanja za osnovno ustavno pravo, brez katerega si ni mogoče misliti pravilnega ustavnega Življenja, brez katerega se ne more razvijati svobodoum-na in Široka demokracija in obstojati napredna parlamentarna vlada, Protizakonita zabrana ene edine skupščine je po enodušnem pojmovanju zapadnih demokracij takšen čin reakcije, da se radi njega brezobzirno rušijo tudi vlade, ki sicer uživajo zaupanje parlamenta.« Sedanja vlada Je torej protizakonita po izjavi g. Radića in nasprotuje
osnovnim ustavnim pravicam svojih komunističnih državljanov!
= Radić o svoji pomoči sedanj! vladi. V nedeljo je notranji minister zabrani! v Makarski v Dalmaciji javno skupščino tamošnje organizacije HRSS ter istodobno skupščino lokalnih Orju-našev. Radi tega se huduje Radić v »Svobodnem Domu« nad notranjim ministrom Nastas Petrovičem in mu bere levite. Na koncu pa pristavlja sledečo, zelo karakteristično pretnjo sedanji vladi: »Predsednik HRSS je nedavno izjavil da današnja parlamentarna vlada ne bo pala v narodni skupščini po krivdi zastopnikov HRSS. Še danes ostaja pri tem. če se na ponove takšne zabrane, (kakor v Makarski!) in če se bo nahajala HRSS tudi pod vlado, katero podpira, izven zakona, tedaj ne bo imelo smisla držati še dalje situacije, ki-se je stvorila z velikim trudom in s toUkim medsebojnim razumevanjem.«
=: Avstrijski ministri postanejo ekscelence! Dunajska »Die Stnnde« javlja, da bodo avstrijski ministri zopet uvedli naslov ekscelenca, ker hočejo s tem naslovom povečati ugled svoji državni poziciji. Pa pravijo, da Je Avstrija demokratska država.
Zastopstva
»Slovenskega Naroda"
v Celju i  Trafika  Fani Kovač,
Aleksandrova cesta, v Mariboru! Trgovina H. Sax,
Grajski trg 8,
sprejemajo oglase, naročnike in vsa druga naročila za »Slovenski Narod".
Nočno lekarniško službo imajo:
P i c c o 11, Dunajska cesta;
B a k a r č i C.  Karlovska cesta.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg Sfl. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/II. Italija: Zrinjskega cesta 3 1. Portugalska: Dunajska cesta 33.
Sestanek dobrovoljnev.
Zahteva po depolitizaciji.
Včeraj ob 20. zvečer je bil v restavraciji pri Llovdu sestanak okrožnega Kluba dobrovoljcev, na katerem Je predaval dr. Jakob štefančič o sedanjem političnem položaju. V svojem predavanju >c je dotaknil problemov, ki postajao od dne do dne aktualne]št. Naše javno Bvljenje hodi že od ujedinjenja po krivih potih In jazašlo zadnje čase tako daleč, da čaka državo neizogibna katastrofa, če se vsi, ki jim je ležeče na sanacili skrajno gnil h razmer, ne združijo v močno falango Ic ne organizirajo energičnega odpora proti partizanstvu, ki se je razpaslo V vsem javnem življenju. Predavatelj Je konstatiral, da Je pri nas država eno, njeno ljudstvo pa nekaj čisto drugega, da navzlic vsem spremembam v vodstvu državnih poslov do danes še nismo na jasnem, kaj pravzaprav hočemo in kaj je dolžnost države, odnosno njenih voditeljev. kJ se bore samo za vladanje, za korita in osebne amb'cije, ne pa za upravljanje, za Interese skupno*ii in za lepšo bodočnost države. Vlada za vlad0 se je menjala, zdaj je bila na dnevnem redu ena, zdaj zopet druga kombinacija, zmagovala je v svojem br^zmeinem egoizmu in (partizanstvu stranka za stranko, šli sm0 skozi vse faze skupnega življenja ter prišli po čudnih potih do absurdnih prepirov o tem, smo li en narod ali trije narodi, smo li za ustavo ali za njeno revizijo, smo H centralisti, ' avtonomisti, separatisti. re-vizijonisti itd.! Te nezmiselne fraze se ponavljao venomer, javno življenje le polno frazorstva, ljudstvo pa trpi pomanjkanje in čaka zaman že Šesto leto, kdaj urede odgovorni faktorji razmere tako, da bo mogoče vsaj skromno živeti. Vsi sloji in stanovi so nezadovoljni. Povsod vidimo bedo, ki trka na vrata: povsod pomanjkanje, povsod obupno borbo za obstanek, Id le v širših plasteh naroda dan za dnem težji. Le peščica politikov in drugih parasitov na našem narodnem telesu živi v izobilju ter se prav nič ne zmeni, kam vodi državo in njeno ljudstvo pot, ki so jo ubrali takoj po prevratu, ko so bili zdravi in nepokvarjeni elementi deloma preslabi, deloma pa preveč lahkoverni In pošteni, da bi vzeli državno krmilo v svoje roke. Današnje razmere so tako obupne, da n! drugega Izhoda, nego da napravimo križ čez vso preteklost In vnesemo v naše javno življenje povsem drugačen duh. Predavatelj ne vid! rešitve v nobeni stranki, v nobeni vladi, niti v sedaj veljavnem parlamentarnem sistemu, ki je dokazal popolno nesposobnost Država mora kreniti na nova pota.
Parlamentarni sistem, kJ vodi specijel-no pri nas k razpadu države, ker b0 ljudstvo končno prisiljeno poseči po samopomoči ln niso Izključeni krvavi revolucionarni pdkreti, je treba zamenjati s stanov« skim odnosno družabnim sistemom. Za naše skrajno gnile razmere Je naravnost con-ditio sine qua non koncentracija stanovskih sil In njih sporazum na bazi, kj bi omogočala vsem maren razvoj m gospodarski napredek. Državo ie treba upravljati, ne pa po partizanskih metodah vladati, ln ker so vse stranke dokazale, da se ne morejo otresti partizanstva ln osebnih ambicij, da ne morejo sanirati uprave in zadovoljiti vseh slojev, si morajo po sam-nI stanovi sami pomagati na ta način, da se popolnoma depolitizirajo in or-ganizirajo v smislu stanovskih interesov v nov Javni faktor, ki poj de preko strank k svojemu vzvišenemu cilju — sanaciji celokupnega javnega življenja.
Idealna In morda edina rešatev krize, v katero smo zašli, bi bila nekaka stanovska skupščina, kjer bi bili zastopani proporcijonalno vsi stanovi po svojih najboljših, strokovno m moralno najbolj usposobljenih predstaviteljih. Ta skupščina naj bi prevzela vodstvo državnih poslov.
Po predavanju se je razvila živahna debata, ki je pokazala, da se dobrovoljci strinjajo v tem, da je treba držav0 spraviti na druga pota. Gre le za način in metode, po katerih bi bilo mogoče sanirat? naše javno življenje.
Kot kronisti beležimo razmotrlvanja naših dobnovoljcev, ne da bi se spuščali v podrobnosti. Gotovo Pa ie razveseljiv pojav, da so se začeli intenzivno zanimati za usodo naše države tisti, ki so Jo dejansko pomagali ustanoviti in ki jim nihče ne more odrekati pravice do soodločevanJa v njeni upravi.
B. Grimshaw-G. Clav:gny:
18
Sospodična kapetan.
Vajiti, ki je bila navajena takih poklonov, se ni brigala zanje. Njene misli so bile daleč proč, nada-bevala je svojo melanholično promenado in ko se je tok mimoidočih zredčil, si je izbrala miren prostor, se vsedla na kamenito klop in zasanjala se je v morske daljine.
Mislila je na to, da je prav težko priti v življenju do bogastva. Na vsak način je hotela obo-gateti, toda od dne do dne so vstajale večje težave pred njo.
O preteklosti svojega očeta ni vedela ničesar, odkod je »Sibila«, pa Še manj. Toda bila je princesa s strani svoje matere in čutila Je, da ima pravo do visokega položaja. Čut za avtoriteto ii je bil prirojen.
Brez bolezni njenega očeta bi gotovo bilo mogoče delati z ladjo večje dobičke, kakor jih je delal on, odkar je bil men gospodar. Na dolgih potovanjih se je bila naučila, kaj se da vse pridobiti s pomočjo neukih prebivalcev otokov. Kaj pa je bilo storiti z ubogim raztresenim Saksonom? Gotovo ga je ljubila takšnega, kakoršen je bil, toda ni mogla zanikati njegove manjšvrećnosti.
Ves čas svoje bolezni je bil velika ovira pri vseh kupčijah. Stari Coy ga bo prevaril in spravil ob le-
pe novce. To je bilo jasno kot beli dan. Vajiti je z žalostjo premišljevala o svoji usodi in o svojih prizadevanjih. Ali bo sploh prišla do denarja?
Pravzaprav se je zelo malo zanimala za denar sam na sebi, temveč edino za to, kar se je dalo z njim kupiti, namreč za lepe obleke. Toda videla Je, da se v življenju vse suče okoli denarja.
Denar je moč.
Z denarjem se da napraviti vse, kar se hoče, z njim lahko človek zapoveduje drugim in ljudje se mu spoštljivo pokoravajo.
Moč, ki jo daje denar, se je predstavljala njenim očem v vseh realnih oblikah vsakdanjega življenja. Kapetani velikih ladij poveljujejo kot kralji in ljudje jih ubogajo slepo kot sužnji. Mogočni veleposestniki in bogati trgovci sprejemajo na svojih verandah najboljše kroge. Vozijo se k svojim .jahtam v krasnih čolnih, v katerih vesla livrirano moštvo, ki podvoji svoj trud pri najmanjši besedi, ki jo izusti njih gospodar. Bogati rentirji žive v marmornatih palačah, sredi vrtov, ki segajo do morja... Marsikateri med njimi so jo nagovorili kot bitje, vredno vseh časti, in vendar poleg njih ni bila nič.
Denar! Radi denarja so starega Coya, ki je bil star, grd in nizkoten, ljudje pozdravljali kot kakega kralja.
Kdaj pride ona do denarja?... Več ur je ostala na kameniti klopi in sanjarila. Solnce se je bližalo morju in vročina je postajala vedno hujša, Pred njo so kričali galebi in se
potapljali. Parniki so odhajali iz luke na široko morje in tulili s svojimi sirenami. Parni žerjavi so neprestano rožljali nad velikimi odprtimi ladjami, ki so izkladale svoje blago. Za njimi so ropotali tramvaji po cestah in ljudje so hodili naglo mimo.
Vajiti se je dvignila, bila je resna, guba skrbi se je črtala med njenimi očmi. Vrnila se je. Vse se je zgodilo, kot je bila pričakovala. Da se izkoristi najmanjše biserno polje, je treba denarja in hudobni stari Coy je to dokazal Saksonu in si pridržal zase največji dobiček.
Delgadaško biserno polje je bilo prenevarno, da bi ga mogla izkoriščati jadrnica, treba je bilo ladje opremljene z motorjem. Stari Cov naj bi dal denarja za to. Najel je majhno jadrnico štiridesetih ton, ki je bila opremljena s slabim strojem, kateri je delal, kadar je hotel Plačal je dva čolna za potapljalce, najel dva potapljalca in potrebno moštvo za Čim najnižjo plačo. Na vse mogoče načine Je štedil, pri tem pa je še neprestano zabavljal, da bo izgubil ves svoj denar.
Del dobička, ki naj bi ga dobil Sakson pri celi stvari, je bil smešno nizek in ko se je revež streznil, je divje preklinjal, češ da bo zadavil starega tleparja. Toda bilo ie prepozno, zakaj pod uplivom izbomega žganja, ki mu ga je radodarno nalival stari Coy, je bil podpisal vse, kar je on hotel.
Vajiti se ni sramovala ga zasmehovati, ko jI je tožil, Odkrito mu je dejala, da bi bilo zanj bolje,
če bi bil ostal v njegovi kabini in popival in jo pustil samo, da konča zadevo, ki jo je bila tako izborno začela,
Sakson je sklonil glavo, ne da bi odgovoril. Ker pa ni imel denarja, da bi brez dela počakal v pristanu na izid ekspedicije, je odšel na novo potovanje in nabiral po otokih posušene kokosove orehe, katerih trgovina je v tem delu Tihega oceana zelo razvita.
Ko se je vrnil, mu je stari Coy s solzami v očeh pravil, da je Delgadaško biserno polje popolnoma izčrpano, da so našli silno malo školjk in še te so bile zelo globoko pod morsko gladino, biseri so pa bili zelo redki in nikakor niso imeli lepe barve. Dobička je bilo pri vsej stvari komaj toliko, da je bil Saksonov dolg poplačan in da je postal sam posestnik »Sibile«. Morda je bilo nekaj funtov Šterlingov več, a ne mnogo. Dal mu jih bo, ker je poštena duša in raje bi se dal sam uničiti, kot da bi Sakson in ljubka miss Vajiti menila, da ju je prevaril.
— Tu imate sto dvajset Šterlingov, mu je dejal. Napišite mi potrdilo, da ste jih prejeli in tu vam pa izročam papir, s katerim se odrekam vsakemu pravu na »Sibilo«. Prav zadovoljni morate biti, moj dragi prijatelj, kajti dolgovali ste mi denar tako dolgo, da ste se že opravičeno morali bati, da se nikoli ne boste odkrižali svojega dolga.
j.
Stev. 203.
»SLOVTNSKI  NAROD«  dne 5 scptemba 1^4.
Stid.! 3
„V krempljih."
Med prvimi, ki so bili na Češkem ob izbruhu svetovne vojne kot zavedni Slovani in prijatelji Rusov in Srbov aretirani, je bil načelnik železniške postaje v Jučinu Otakar VochoČ. Ne moremo trditi, da bi bil politično posebno eksponiran ali kompromitiran, razen ako se smatra za eksponiranost in kompromitiranost dejstvo, da je bil somišljenik dr. Masaryka, agilen pristaš njegove stranke in da je enkrat pri nekih volitvah celo nastopil kot kandidat te stranke. Zadostovala je enostavna ovadba — anonimna seveda — da *v vaseh okrog Jičina širi proti-avstrijsko politiko in da ima že mnogo pristašev«, da so ga prijeli in zaprli. Prigodilo se mu je to, kakor tisočerim njegovim tovarišem v trpljenju: Vzeli so mu svobodo, ga vtaknili v zapor in ga končno brez vsake preiskave kot državi in vojevanju nevarnega človeka internirali. In pričela se je križeva pot: kaznilnica v Gollersdorfu. taborišča internirancev v Mittergrabernu, v Sitzendorfru in končno v Raschali so bile postaje na tej trnjevi poti, dokler se ni jela majati in rušiti zgradba habsburške monarhije in se niso odprla vrata ječ in »internatov« vsem žrtvam avstrijske okrutnosti.
Spomine na to krlževo pot je napisal VochoČ in dal knjigi naslov »V drapech (V krempljih). Izšla je nedavno tega v založbi knjigarne Gross-mann & Svoboda v Pragi. Spomini so napisani po beležkah, ki si jih je delal avtor dnevno tekom svojega neprostovoljnega   bivanja v G611ersdorfu, Sl-tzendorfu, Mittergrabernu in Raschali, zato se čita kot zanimiv dnevnik. Življenje v teh okraj:h groze je orisano z vso   točnostjo in vernostjo, noben dogodek nI izpuščen, noben tovariš, s katerim so se srečala piščeva pota. ni pozabljen Kdor je živel v onih taboriščih — izmed Slovencev so bili piščevi tovariši v Mittergrabernu na pr. Vladimir Levstik, dr. Ivan Lah, Rasto Pustoslemšek, Viktor Zalar, J os. Cl-zell in drugI — pa Čita sedaj Vochoče-ve spomine,   se mu zdi, kakor da bi preživljal vse te dogodke znova, osvežijo se mu spomini na razne Schlesin-gerje, Pellerje, Lčschingerje, Siczinske, Grimme in sto drugih, ki so se takrat igrali z usodo interniranih veleizdajal-cev,   kakor so jih običajno nazivali. Povdarjali smo že, da so razmere, dogodki in ljudje naslikani z vso vernostjo, res tako, kakršne so bile razmere v   resnici, tako kakor so se dogodki dejanski    razvijali    in    kakor so ljudje tudi v Istini   živel!.. — Ničesar ni olepšano, ničesar  pa tudi ni naslikano bolj Črno, kakor je bilo v resnici. Iz vseh podrobnosti, ki jih navaja pisatelj, pa je eno jasno razvidno: Vsi oni slovanski nacijonalistl,   ki so sedeli za omreženimi okni v Gollers-dorfu in drugodi, vkljub pritisku, vkljub nasilju, vkljub grozeči nevarnosti, da napravijo ž njimi kratek proces, niso upognili tilnika, marveč nevtrašeno zahtevali svoje pravice, pred vsem pa so si ohranili v najtežjih časih, celo v tre-notkih splošne zdvojenosti neomahljivo vero v razpad   Avstrije   in sigurno zmago    pravične slovanske stvari.    Značilno je, da so bili v tej legiji političnih intenirancev zastopani vsi stanovi In poklici, samo duhovnika nI bilo nobenega. Ne, bil je eden, hrvatski renegat-lahon, ki je ostal zvest svojim klerikalnim navadam tudi v Ječi — ovadil je namreč češke interni-rance radi tajne proslave mistra Jana rfusa in jim nakopal s'lne persekucije. Vse to pa je storil »ad majorem eccle-slae et Austriae gloriam!« — Kdor zna češki In kdor hoče dobiti   vsaj malo pojma, kako se je živelo In trpelo v nros!ul;h avstrijskih   »Internatih«, noj -Je zamudi si nabaviti to zanimivo knjL -o. ki stane 30 Kč.
Prosveta.
— »ženski svete. S precejšno zamudo satero so zakrivile prevozne težkoče, Je te dni dospela osma številka »ženskega sve. ta« • pestro vsebino. Zanimiva Je Studija o naš! domači umetnici Ivanf Kobilica Izpod peresa Ivanke Klemenčlčere. Dr. Jo-la Glonar zaključuje v tej številki pisma Pavline Pajkove. Vida Jerajeva Ima troje globoko zamišljenih   pesmi.    Duhovita Je Crtica »ženski klobuki«, Jos. Ribičiča. — Izvestja prinašajo mnogo zanimivega drobiža. Priloga za ročna dela Ima več lepih načrtov. Posebno pozornost vzbujajo krasni zastori In posteljna odeja. Vsebine bogat? so razgovori v prilogi. Tej številki so priložene položnice vsem onim, ki nimajo Se poravnane naročnine za tekoče leto. Za-mudnlce naj Jih blagovolijo čimprej upora-hitl, ker list zahteva ogromnih žrtev, In Je le v vestnosti naročnic mogoč njegov obstanek In napredek. Ker so upravi Številke prvega polletja pošle, ne more novim naročnicam ve* doposlatl celega letnika. Na razpolago Je le Se nekaj Izvodov od Julija dalje.
— Ruska Izložba v Beogradu je Se vedno odprta. Tako je odlična, da zasluži tplolno pozornost In naj večji obisk. To so nmstvena dela ruske emigracije, prvotne stvari. Posebno zanimivi so Izdelki učen. cev ruskih Sol, ki kažejo umetniške sposobnosti ruske dece.
Glasbeni vestnik.
— Konservatorij Glasbene Matice V LJubljani. Vpisovanje na glasbeno šolo In na konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani se vrši od torka dne 9. tm. dalje do vstevši sobote, dne 13. tm. vsak dan od 9. do 12. dop. in od S.—6. popoldne v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8. V šolskem letu 1924-25 se poučujejo sledeči predmeti: sol opet je, klavir, gosli, vijola, čelo, kontrabas, flavta, klarinet, oboa, rog, trobenta, pozavna, splošna glasbena teorija, mladinsko petje, harmonija, kontrapunkt, instrumentacija, oblikoslovje, nauk o Instrumentih, fizljologija. metodika pouka in glasbena zgodovina. Vpisnina znaša 10 Din, članarina 25 Din. TJkovIna za solo-petje 150 Din, mesečno, za Instrumentalni pouk na konservatoriju 90 Din, na glasbeni Soli pa 70 Din. Kdor obiskuje samo splošno glasbeno teorijo ali mladinsko petje: 15 Din mesečno. Pri vpisu Je vplačati vpisnino, članarino ln polovico ukovlne za mesec september. Redni pouk se prične v ponedeljek dne 15. tm. V interesu rednega začetka je, da se učenci pravočasno prija, vijo in nato v ponedeljek takoj začno s poukom. Ravnateljstvo.
— Glasbena In gledališka prireditev mesta Dunaja. V zvezi z dunajskim sejmom priredi mesto Dunaj v času od 15. sept. do 15. oktobra veliko glasbeno In gledališko prireditev. Uprizorila ln Izvajal« se bo na državni operi, v dvornem gledališču ln vseh zasebnih odrih na svečan način ln v velikem slogu najznamenitejša klasična ln moderna dela nemške ln avstrijske godbe In literature. Izmed mnogoštevilnih prvotnih ln novih uprizoritev naj bodo Imenovani: »Dle Ruinen von Nthen«, »Dle Ge-Echafte des Prometheus« (godba Beethovnova besedilo Hofmannstahlovo, Gluckov »Don Juan«, »Dle gmckllcbe Hand«, Ar-nolda Schdnberga, Mozart ciklus, nova dela Korngolda, Krausa, Schmidta, Schnit-zlerja. "VVerfela Itd. Dalje se bodo izvajali duhovni koncerti, komorni koncerti, novitete. Umetnostno In gledallško-zgodovinske razstave, nove smeri gledališke tehnike bodo okvir tega, kar se bo nudi.o, primerno Izpopolnjevale. Na podlagi posetnih legitimacij lzdajnlh mest imajo interesenti 50% popust pristojbine za vizum in 50% znižanje vozne cene na avstr. zveznih železnicah.
Sckolstvo.
— Sokol LJubljana II. Naša najbolj popularna prireditev je gotovo velika javna tombola. Je to pač svojevrstna zabava, kjer zadostiš že za 2 Din neodoljivemu po-željenju po sreči. Pa tudi dobitki so taki, da jih bo vsak vesel. V kratkem jih razstavimo na najobljudnejšem prostoru. Kupujte tablice. Zal ne bo nikomur malega izdatka, saj gre kljub velikim izdatkom pičli prebitek v narodnovzgojne namene. Zatorej Je dolžnost narodnega občinstva, da pridno podpira naš pokret, žal smo morali prestaviti tombolo na nedeljo dne 14. tm. ker sodelujemo bodočo nedeljo v št. Vidu.  Predpriprave  raditega  precej trpe.
— Prosvetni odsek Sokoiskeda dru-Stva na Viču otvori letošnjo dramsko sezono v nedeljo 14. septembra ti. ob j,\S. zvečer in vprizori narodno Igro s petjem »Domen«. Igra je spisana po znanem Jurčičevem romanu. Odsek je sprejel v svoj letošnji repertoar sledeča dela: Jurčič-Govekar: »Deseti brat«, Meško: »Pri Hra. stovih«, Flnžgar: »Veriga«, Funtek: »Tekma«, Jalen: »Dom«, Tucič: »Golgata«, Sjevernv: »Spavaj moja deklica«, Cham-pol: »Simona«, Roda: »Dara Petrovičeva«, Ogrinc: »V Ljubljano jo dajmo«, Balucki: »Težke ribe«, Petrovič: »Ploha«, ter nemške burke »Velika repatica«, »španska muha«, »Pot v pekel« Itd. Predstave se bodo vršile ob nedeljah In praznikih ob J^20. zvečer; cene so Iste kakor lanske.
— Sokolsko društvo v Radovljici še enkrat opozarja na svoj telovadni nastop, ki se vrSl v nedeljo, dne 7. tm. popoldne. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja na železnici. Zdravo!
Šolstvo.
—S Podporno društvo za učiteljski naraščaj v Ljubljani naznanja, da otvori z letošnjim šolskim letom Internat za gojence Iz vseh letnikov ljubljanskega moškega učiteljišča. Internat nudi ll gojencem stanovanje s popolno oskrbo. Prošnje Je vložiti najkasneje do 8. sept. ti. ter priložiti: 1.) zadnje šolsko Izpričevalo, velja tudi overovljen prepis, 2.) premoženjski Izkaz, potrjen od županstva, 3.) Izjava starlšev oz. odgovornih rediteljev, koliko bi bili v stanu sam! prispevati mesečno. Poleg tega razpisuje gorenje društvo Se 10 mest v dijaški kuhinji Domovina proti znižani me-sečnini. Tozadevne prošnje naj se pošljejo na Podporno društvo za učiteljski naraščaj v Ljubljani, tajništvo Skulj, Res-ljeva cesta 24 /II.
—S Prlčetek iole na drž. moikem učiteljišču v Mariboru. Zaradi zrelostnih izpitov se preloži vpisovanje v letnike na dan 13. septembra od 9.—11. ure. Vpisovanje učencev v vadnico pa se vrši dne 9. septembra. Ravnateljstva.
—S Gospodinjska šola v »Mladiki« v LJubljani. Vpisovanje Je 1. oktobra ti. ob 9 url dopoldne. Dn*» 2. oktobra se prične reden pouk. Letos se namerava poleg redne gospodinjske Sole uvesti tudi specijalen te. čaj za detično prehrano, kakor tudi tečaj za kuhanje na plinu. Po možnosti se vrši večerni tečaj za služkinje. Z gospodinjsko Bolo je v zvezi Internat.
—S Sola za češkoslovaško deco. Konzulat Češkoslovaške republike v LJubljani naznanja, da se bode letošnji vpis v češko dopolnilo Solo za pouk češkega jezika In domovlnoznanstva vršil dne 10. septembra 1924 od 1E. do 18. ure popoldne v poslopju Mladike. Starši, ki nameravajo svoje otroke pošiljati v to Solo, naj Jih navedenega dne na določenem prostoru priglase učiteljici gospe Vlasti HorakovL Rojstni podatki ter osebni podatki star Se v se morajo
navesti. Lahko se vpišejo tudi starejši otroci, ki bi se nameravali udeležiti pouka in bi bil določen ra nje poseben oddelek, j Pouk Je brezplačen, plačuje se le majhen prispevek za razsvetljavo ln kurjavo.
Julijska Krajina.
— Zgodovinski grad v Devinu je bil tekom vojne porušen. Mislilo se je, da osta» nejo razvaline, ki bodo pričale, da se je dvigala nekdaj na morskih skalah ponosna stavba. Ali lastniki knezi ThurnsTaxis so se odloČili, da zgradijo na razvalinah nov grad, ki bo, kolikor mogoče, enak porušenemu. Stopili so v zvezo z inženjerji in arhitekti, napravili so načrte in sedaj se že vrši obno* va devinskega gradu. Pravijo, da bo delo končano morda že prihodnje leto in da bo po dveh letih že mogoče bivati ▼ novem gradu.
— Neusmiljeno postopanje z naiimt ljudmi. 321etni Alojzij Spacapan v Ozeljanu je vojni invalid, velik revež, ki se nc more sam nikamor premakniti. Vsak premik pa mu povzroči bolečine. V Vidmu posluje ko« misija, ki kliče invalide na pregledovanje. Vsak mora prid tja, pa če je še tako pohab* ljen. Moral je v Videm tudi Spacapan Iz Ozcljana. Na pomoč mu je prišel »Zeleni križ* iz Gorice, ki je nesrečnika pripeljal v Videm. Ves čas dolge poti je spacapan strašno trpel. V Vidmu so ga uvrstili v pr» vo invalidsko kategorijo. Italijanski biro* kratizem se ne ukloni niti pred največje obzirnosti vrednimi vojnimi poškodovanci. Ako bi ne prispel pred komisijo, ga pa izbri* šejo in ne dobi niči
— Ponoćni napadi v Trstu so dan da* našnji že nekaj navadnega. Polno je v Tr* stu zločinske navlake iz starih provinc, var* stveni organi so tujci in tako beležijo listi dan na dan ponočne napade, zahtevajoč ob* enem, da se končno vendar že nekaj ukrene v varstvenem oziru s strani poklicanih obla* sti. Po starem mestu se je vračal ponoči do* mov 451etni mizar Dureghello. V ulici Bcc« cherie so plenili nanj trije neznani ljudje, mu iztrgali listnico s 300 lirami in ga potem 5e pretepli.
— čitalnica r ' Sv. Jakobu v Trstu uprizori v nedeljo 7. t- m. dramo «V ni» ž a vi«.
Zdravstvo.
KAKO SE RAZŠIRJAJO NALEZLJIVE BOLEZNI.
Nalezljive bolezni so  bolezni,    ki Jih povzročajo takozvani  mlkro-organizml. Te sovražnike človeškega zdravja Imenujemo : bakterije ali klice. Klice so najenostavnejša bitja, bodisi živalske aH rastlinske naravi, kajti obstojajo lz ene same stanice. Nekatere nalezljive bolezni pa povzročajo tudi bolj razviti parasitl. Vsi ti razni oku. žujoči organizmi imajo Isto nagnjenost, da se radi zajedavajo v nekatere organe, tkanine ali dele telesa In  tu poskušajo povzročiti one poškodbe In simptome,   ki so značilni za to ali ono enalezljlvo bolezen. TI organizmi, dasi sorodni, so razne vrste in vsaka vrsta provzroča   svojo posebno bolezen.   Da morejo okužiti drugo osebo, morajo ti organizmi zapustiti telo prvega okuženca.   V splošnem  se to  vrši  na ta način,    da telo Izganja del klic,    ki so v nJem, potom raznih svojih Izločkov In izmečkov ali služI kaka žuželka kot prena. šalec teh klic od telesa do telesa. Vsi ti organizmi, ako žive izven telesa, ostajajo nekaj časa živi — nekateri delj. nekateri manj časa   Prodirajo pa v telo svojih novih žrtev na različne načine in bolezen se tako razpase.   Ni pa s tem še rečeno, da mora vsakdo zboleti. v čigar telesu so se klice nastanile Pri mnogih ljudeh, v katere so prodrli povzročitelji nalezljivih bolezni,   se utegnejo pojaviti le zelo lahke ali pa sploh nobene posledice tega okuže. nja; vendar pa so klice v njih. In ko Jih Izločajo,    utegnejo   okužiti   druge osebe. Druge osebe, ki so popolnoma ozdravele od kake nalezljive bolezni, lahko Se vedno Izločajo klJce. Te osebe so večkrat opasne zdravju drugih. Imenujemo Jih prenaSalce bolezni. j če poznamo način, kako se nalezljive | bolezni   Sirijo od Človeka do č'oveka, Je lahko ukreniti potrebno, da se kolikor mogoče prepreči njihovo širjenje. Imamo celo skupino bolezni, pri katerih Je značilno to. da se nahajajo okužujoče klic#» v Izločkih ust, nosu in grla. Imamo polno dokazov za to, da spada v to skupino običajni nahod, osepnice, oslovski kašelj, mupsl (oteklost prlušne slinavke), davice. Influence, pljučnica, meningitis In Jetlka. Večina teh bolezni prevladuje v večjem obsegu po zimi ln zlasti rada napada mlađe  ljudi.   V to skupino spadajo zlasti one bolezni,   ki so znane kot otroške bolezni, kskor, na pr. osepnice, Skrlatica, davica, os?o*-skl kašelj In mumpsl. Značilni so izbruhi feh bolezni v Šolah In tudi v vojašnicah med mladimi rekrutl, kar dokazuje, da pospešujejo ozki stiki širjenje nalezljivih bolezni.
Otroci, kakor vsi vemo, so zelo nag-rjeni k raznim navadam, ki olalšnjejo medsebojno prenašanje izločkov nodu, ust ln grla. Slaščice iu sadje se dostikrat selijo Iz enih ust v druga, roke, kozarci in drugi predmeti se s temi izločki onesnažijo Tako se prenašajo klice. Brisače In čaše za splošno rabo, krožniki, ki niso bili dobro pomiti z vrelo vodo. In malomarnost glede čiščenja posode sploh Je opasna otrokom In odraslim. Isto velja tudi za pljuvanje pri kašelju. Malomarni ljudje, ki si s temi Izločki uma'ejo roke In Imajo opraviti z mlekom, hrano aH pijačo, prenašajo klice na te predmete ln tako naglo Šfri.fo nalezljive bolezni. Pri mnogih natezljlvih boleznih lahko okužimo druge potom zelo drob-I nlh kapljic, visečih v zraku, ki jih J«! bolnik izklhal ali Izkašljal.
Druga skupina nalezljivih bolezni se
j večinoma razširja potom izmečkov lz čre-ves. V to skupino spadajo legar, nekatere črevesne bolezni pri deci, razne oblike grl. , Že ln kolera. Te bolezni bolj prevladujejo j poleti in v gorkih krajih. Splošno rečeno, gorko ln vlažno vreme olajšuje obstanek.
I poznnoževanje In razširjanje klic, nahaji-j Jočih se izven človeškega telesa.
Iz tega lahko sklepamo, kako važno je primerno odpravljanje izmečkov, ki lahko okužijo vso okolico, zlasti pa pitno vođo. Pred jedjo bi se moral vsakdo umiti roke.
Tudi muhe ln druge žuželke, ki Imajo pristop k izmečkom, prenašajo klice v vodo, mleko in druga jedila, če tega pravo. j časno ne preprečimo. V novejšem času smo zelo napredovali v boju proti takim boleznim s tem. da so občine poskrbele za primerne vodovode In zalogo čiste vode in za j sistem  odvodnih  kanalov  za odpravljanje ! človeških Izmečkov. Značilno za to skupl-i no nalezljivih bolezni je prisotnost zdravih prenašalcev bolezni. Osebe, ki ne kažejo nlkakega znaka bolezni nosijo   delj časa klice bolezni v svojem telesu in, dasl sami ne zbole, utegnejo okužiti druge. V sluča-; Ju legarja lahko zdrava oseba prenaša le-garjeve klice leta In leta. Take osebe so ; zlasti opasne, ako so zaposlene v mlekar-l nah, kuhinjah, gost-imah in enakih lokalih. Tretja skupina nalezljivih bolezni se Siri potom  pika nekaterih žuželk. Zlasti važne so bolezni, ki Jih širijo komarji. Malarija in rmena mrzlica so bolezni, ki jih ■ Sirijo komarji. Oni komar, ki se zaredi v , lužah. Jezerih In malih potokih; komar pa. ; ki povzroča rmeno mrzlico,   se zaredi v ' vodnjakih In raznih vodnih posodah okoli i hiše. TI komarji prenašajo bolezenske kli_ : ce od vode na bolnika ln narobe. Iz tega
• sledi, da Je najuspešnejša borba proti tem ; boleznim, če uničimo edine prenašalce — j komarje. Tam, kjer Je komarjev mnogo. Je
dobro omrežiti okna In vrata, zlasti tedaj,
* ako Je bolnik v hiši, kajti komar utegne prenašati klice od bolnika k (Lnigira.
V tem, kar smo tn navedli  pa niso obseženi vsi načini, po katerih se nalez-: ljlve bolezni širijo. Pa že to zadostuje, da spoznamo, kaj je potrebno za zdravje in kako se ognemo nalezljivih bolezni. Važna Je zlasti snaga rok, Jedi In pijače. Krožnike in vso kuhinjsko posodo Je treba poml-; vati. Pljuvati ne smemo na tla, Izogibati s^ moramo opasnih žuželk, zlasti muh In ko-j marjev  Piliti moramo tudi na znloge plt-s ne vode In svežega mleka, kakor tudi pra-; vllen sistem odvodnih kanalov za odtaka-; nje človeških Izmečkov, tako da ne morejo j okužiti Jedi in pijače.
Izpred sodišča.
KOMUNISTI  PRED SODIŠČEM. Obsodba  vodje  vrhniških komunistov.
Včeraj se je zagovarjal pred senatom ; deželnega 6odišča vodja komunistov na Vrhniki Herman Delpin, doma Iz Podgore' pri Gorici, uradnik »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani«, vodja bivšo ekspoziture tega urada na Vrhniki.
Njegov slučaj jo skoro popolnoma sli-čen slučaju dr. Lemeža in tovarišev in se Je odigralo inkriminirano dejanje tudi ob priliki proslave 1. maja in sicer na Vrhniki. Kljub temu pa, da njegova obtožnica nI bila tako obsežna in težka, se mu vendar ni posrečilo, da bi se tako lepo izmuznil kot se je dr. Leme? s svojimi tovariši, mar. . več Je mož obsedel. Imel je istega zagovornika dr. Adlešlča. tožil pa ga je državni pravdnik namreč dr. V. Lavrenčak in je bil tudi drugi senat In sicer je predsedoval senatu sod. svet. dr. Kaiser, votanti pa so bili sod. svet. Antloga in Janša in pa sod. Velušček. Obtožnica dolžl Hermana Delpl-na, da je vzklikal v javnem sprevodu ob priliki proslave prvega maja sledeče: »Dol z zakonom o zaščiti kapitalistične države! živela sovjetska Rusija! Slava Ljeninu! »21vela III. internacljonala!« S temi klici je Javno razširjal komunistično propagando, ki meri na to, da se ljudstvo naščuva na nasilje zoper državna oblastva določena z ustavo ali v obče, da ee ogroža Javni mir In spravlja v nevarnost javni red. Zakrivil je s tem hudodelstvo po členu 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2. avgusta 1921 št. 249 »Uradnega lista«. V razlogih poudarja obtožnica, da Je dokazano s pričami, da je ta v obče znani vodja komunistov na Vrhniki, priredil 1. majnika z godbo na čelu slavnosten obhod, med katerim Je rabil omenjene klice In so ponavljali te stavke delavci za svojim vodjem Ker je torej ugotovljeno, da so njegovi klici ln pozivi v prvi vrsti veljali nasilni odpravi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi ln poveličevali komunizem predlaga zato ostro kazen.
Obtoženec je kratkomalo vse tajil ln Je zavračal vso krivdo na svoje sotovarl-še. Priznal pa je, da je Imel komunistični emblem s sliko Ljenina. Dokazalo se mu je tudi, da je poudarjal povodom nekega predavanja vzornost komunističnega poslovanja ln sovjetskega sistema v Rusiji. To pa nI bilo pred obtožbo, ln Je bilo navedeno le kot dokaz in označba njegove javne propagande za  ruski  komunizem med našim ljudstvom. Priči Lovro Rogelj ln Janko KraSovec, ki sta bila pri obhodu navzoča, sta pod prisego jasno potrdila, da je Delpin res to vzkliknil. Videla 6ta ga tudi na ustih, poznata njegov gms in je vsaka zmota  popolnoma   Izključena.  Drž pravdnik je predlagal obsodbo na podlagi jasnih dokazov In Je pri tem Jako umestno poudarjal, da so taki vzkliki, ki se vedno bolj ponavljajo,    začetek komunistične propagande, ker komunisti danes še ne morejo več storiti in Se   ne   morejo uveljavljati svojega režima. Vse drugače pa bi govorili ti ljudje in drugo počenjali, če bi prišli do moči, kot Jo Imajo komunisti v Rusiji. Zagovornik je trdil, da ni dokazano,   da je ravno   obtoženec   vzkliknil inkriminirane klice ln je trdil, da tudi v pravnem oziru krivda nI podana, češ da hoče zakon zabraniti le nasilno spremembo, vzkliki sami umora in težke pobune.   Po daljši razlagi tretje lnternacljonale Je naglasa!, da sme tudi delavec,  če sme kristijan  na Bo^IČ glasno moliti svojo božićnico, na svoj praznik dati glasno duška svojim delavskim idealom. Po kratkem posvetovanju je razglasil dr. Kaiser sodbo, ki pravi, da jo Delpin kriv, ker Je v javnem sprevodu dne 1. majnika  vzkliknil     Dol  z  zakonom  o za. SčItl države , s čemer je Izrazil o zakonu, katerega se mora spoštovati, javno zaniče-
Ivanje, ga Izpostavljal mržnji ln preziranju in izjavljal, da je ta sakoa krivičen lo nepravičen. Kadi tega je Lui obsojen ie z oai i rom na njegovo urut.iij m ker te ni uu. I kaznovan izjemoma samo na 2 meseca za-j pora in mora plačati vs»e za^o. ae in a: u0e j sodne suoaa.e in pa 50 Lin tn^se za to^uo. j V Šteje ^a se mu v kazen preiskovalni za. por od 16. Julija, tako, da Lo &euei mo*. še 13 dni in bo Lahko tiho in nemoteno pre-• mišljevai, k^ao bi prekuncil državo.
j      Društvene vesti.
din v no.; i iMM^tHtCe ____.i'k<4a uij;. .
, Gorjah pri tin„uu bo 7. septembra. S° -j red slavnosLi: i. Ub 5. zjutraj budnica. 2. j Sprejem cenjenih gostov pri vlakih na po-I staji bled cb 6.50 .n y.oo. 6. ni skupni j sprejem vsen brat^uh društev in družili prijateljev gasilca v Spodnjih Gorjah ob lU. uri. Nato skupen odiiod k m^i v župno cerkev v Gorjah. 4. Po maši pred corkviju pozdravni govor, nagovor društvenu ustanoviteljev in jubil-ntov 30- m 25ieuukov. Nato njih odi.kovanje. 5. Položitev venca na spomenik padlih volakov-gasilcev. 6. Mimohod pred stareSinst. i>m, ustanovitelji in jubilanti. 7. Ogled Gas inega dj;r.a i:i orodja, ti. Ra^dciiiuv uru^tev h kosilu , > raznih gostilnah. y. ub 14. popoldne vaja naraščaja na vodovodnih bidrantih in orodju. 10. Ub 15. popoldne začetek velike ljudske veselice v prostoiin in na vrta pr^d gostilno Kunstelj v Uorjah. Zvečer umetna razsvetljava. Dne 8. septembra ogl<.d Bleda, V.ntgarja, Pokljuške luknje, babe na Poljanah itd. gorjanske okolice. — Vsi ude" leženci, kl bi radi prenočili dne 6. ali 7. septembra v Gorjah, naj   se blagovolijo
pravočasno priglasiti.
— Mestna Or-ju.na Ljubljana opozarja vse svoje članice in člane, da se gotovo udeleže današnjega plenarnega ■cmtsn ka spojenega s predavanjem v areni ?sa_
; rodnega doma ob 7.30. Udeležba strugo obvezna za vse člane in članice.
— Orjuna v Šiški naznanja svojemu članstvu, da se vrši Članski sestanek ln predavanje dne 6. septembra ti. ob 20. v društvenih lokalih pri Križu v Sp. SiSkl. Udeležba obvezna. — Nadalje so epozarja članstvo, ki še ni dvignilo legitimacij, da jh lahko dobi vsako soboto od 20. do ZL v društvenem lokalu.
— Sestanek trgovskih potnikov In zastopnikov priredi »Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani« v Mariboru In Celju. Sestanek v Celju se vrši v nedeljo dne 7. septembra tL ob }£ll. dopoldne v hotelu Balkan, v Mariboru pa v ponedeljek (na praznik) dne S. septembra ob 10. dop. v hotelu pri »Zamorcu«. Ker gre za važna stanovska vprašanja in se sestankov udeleži društveni predsednik, vabi k številni udeležbi odbor.
— Pokrajinska zadruga umetno-trgov-sklh vrtnarjev za Slovenijo razglaša: Vsled soglasnega sklepa z dne 27. avgusta 1924. se vajencem, ki se ne uče pri umetno trg.
vrtnarju, ne bodo izdajala učna pisma. Enako se ne bodo potrjevala učna eprlče-
I  vala, ki niso izstavljena od  umetno trg.
I vrtnarja, ki je član    zgorajšnje zadruge.
I Tudi se ne bo upoštevala učna doba pri privatnem vrtnarju kot obrtna učna doba. Vajenci, ki so bili sprejeti pri kakem umetno trg. vrtnarju pred 1. septembrom 1924. in ki so se učili pred tem datumom pri privatnih vrtnarjih, vendar Imajo zadevne dokaze, se morejo učiti pri umetno trg. vrtnarju, ne oziraje se na učno dobo pri privatnem vrtnarju najmanj dve leti; vajenci pa, ki so bili sprejeti v učenje pri umetno trg. vrtnarju, ne oziraje se na učno dobo pri privatnem vrtnarju po 1. septembru ti. se Jim učna doba, prebita pri privatnih vrtnarjih ne upošteva v obrtno učno dobo. O tem so obveščeni vsi zadružni člani v svrho postopanja ln vsi starši odnosno varuhi, ki hočejo dati v učenje svoje sinove k privatnim vrtnarjem.
Načelstvo.
P. n. občinstvo se vljudno obvešča, da podjetje
KINO „IDEAL"
zor et prične s predva:an!om v četrtek, dne 4. septembra t. I.
z uvodnim filme m
Dsmiiinfrlier
ali„Ljubezen v budoarju".
Ljubka veseloigra v 6-ih dejanjih.
Moderen film, krasne toalete, pikan-teri:a in zabave dovolj. V glavni vlogi pni ubi eni komik Herman Pichat vlogo Vande igra  lepotica Ulstcin.
PREDNAZNANI L O :
Kraljica Moulin-Rouge.
HDHBBBBBBSBnBm
Predstave se vrše ob nedcl"ah in praznikih dopoldne ob '/211. uri, popoldne ob 3., ■ , 5., 6., i/, 8. in 9. uri. ob delavnikih pa ob 4., '/2 6., 7. in 1 z 9. uri.
Blagajna je odprta
ob nedeljah in praznikih od 1 210. ure do 12. ure dopoldne in od 1 2 2. ure pope.-1 dne n^rej, ob delavnikih pa dopoldne od 11. do 12. ure ln popoldne Od 1 2 3. ure naprej. 5713
Današnje prireditve v Ljubljani;
Kino Tivoli: »Jezus Kristus«. Pasijon* ska igra. (Predstave ob 4., pol 6., 7. in 9.)
Kino Ljubljanski dvor: »Hoffmannovo pripovedke«.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 4. septembra 1924.
Odkrita beseda vsem separatistom«
Za naše notranjepolitično življenje, ki dela zadnje čase čudne skoke zdaj v eno, zdaj v drugo smer, so se začeli zanimati tudi tujci. Češkoslovaško, bol* jTarsko, poljsko, nemško in francosko časopisje komentira razvoj dogodkov pod Davidovičevo vlado in prihaja do najrazličnejših zaključkov. Mnenja so različna in v skladu s stranko, čije inte* rese dotični list zagovarja. Med komen* tarji v tujem časopisju pa nahajamo besede, ki jih je zapisalo na naslov na* žih separatistov beogradsko »Novoje Vremja«, glasilo ruske emigracije v Ju* gos J a vi j i, povodom restavracije hrvat* sko * slavonskega namestništva. Te be* sede so tako odkrite in značilne, da jih velja reproducirati.
»Ne moremo si kaj,« piše list, »da bi ne replicirali na temo današnjega dne. Ta tema je upostavitev hrvatsko* slavonskega namestništva. Ne da bi se pridružili temu ali onemu izmed diame* tralno nasprotujočih si komentarjev tega akta, hočemo biti objektivni v vsem, kar se tiče notranjepolitičnega življenja kraljevine. Mi smo — lojalni gostje. Če nas pa obče slovanski značaj tega vprašanja prisili izreči o njem svo* jo sodbo, nam ne more nihče zameriti. Tega nam ne narekuje prevzetnost, temveč le zavest skupnosti slovanskih interesov.* Sledi podrobna razlaga rgodovine tega problema. In Ust nada* ljuje svoja izvajanja tako*Ie:
»Treba je vsekako omeniti, da je upostavitev namestništva samo delna. Izvedena je le na Hrvatskem, v drugih pokra imah pa ne. Težko je presojati, v koliko pomeni ta akt popuščanja na* pram hrvatskim separatistom. Narnest* ništvo je upostavljeno na prejšnjih te* meljm, na katerih bo težko slonela zgradba separatistov. Morebiti je to eden izmed moralnih faktorjev sporaz* uma med tremi SHS brati. Čigar dosega te naloga, ki jo je poveril Nj. Vel. kralj avidoviču in njegovim zaveznikom. Ne bomo govorili o pravicah katerega* koli treh bratov SHS. Ne upamo si pri* znati nobenemu izmed njih pravice do hegemonije in izročiti mu palmo prven* stva.
Alf, ker priznamo nesporne zaslu* ge junaškega srbskega naroda, njegove posebne moralne pravice in njegovo mnogoŠtevilnost, nosimo v sebi čustvo posebne simpatije do njega. Naj zrna* ga kdorkoli, ml pričakujemo, da ta zmagovalec ne Ho strahovalec sovraž* nikov, temveč voditelj svojih bratov. Naj bi oni, ki Jih je obžgal ognjemet fraz, spoznali, da sila istokrvnih bratov nt v ločitvi od družine, temveč v edin* sfvu fn skupnem delu. Naj tistt, ki se bafiajo e tisočletno kulturo, nikar ne pozabijo, da ta kultura, pokrita s habsburškim lakom in ovenčana z »de* mokratizmom« tretje internacijonale, nt prav nič boljSa od »nekulturnega*, narodnega, kmetskega demokratizma srbskega naroda, tega, od socijalizma tako oddaljenega rodbinskega demo* kratfzma, ki je značilen za vse Slovane fn v katerem je bila tudi sila starodav* ne Rusije.*
★   ★ ★
— Slovanski gostje. Danes popoldne prispo v Ljubljano s češkoslovaškim brzovlakom ob 16.41 češkoslovaški poljedelski minister dr. Milan H o d ž a, bivši bolgarski minister v kabinetu Stambolijskega O b o v in bivši bolgarski poslanik na našem dvoru Kosta Todorov, da se udeleže kongresa agrarne omladine v Ljubljani. Odlične slovanske politike, kakor tudi vse ostale slovanske goste, ki ob tej priliki prihite v Ljubljano, presrčno pozdravljamo na naših tleh in jim želimo, da bi se vrnili v svojo domovino t najlepšimi spomini na Ljubljano in Slovenijo.
— Pravica za Izdajanje brezplačnih voznih listkov. Beogradski listi poročajo: Urad za izdajanje brezplačnih in znižanih železniških kart, ki je preje posloval v ministrstvu, je sedaj z odlokom železniškega ministra odpravljen. Oblastne železniške dlrekci'e so dobile pravico, da Izdajalo take karte v duhu fn smislu obstoječega pravilnika. — K vej vesti pripominjajo prav umestno ti časopisi: Ta odlok le na svojem mestu, ker daje možnost da se zainteresirani krogi (razne organizacije, novinarji in drugi), laglje In hitreje poslužujejo te ugodnosti. Dosedanji biro pri ministrstvu je povzročal tako občinstvu, kakor samemu ministru velike neprilike in neprijetnosti. Je točno!
— Finančni minister o skakanja dinarja. Napram sotrudniku »Vremena« se je finančni minister dr. M e h m e d S p a h o izrazil o skakanju dinarja ta-ko-le: »Izvoz je dober in naša bilanca se popravlja.« Na vprašanje, jeli se po načrtu povečava vrednost dinarja, je minister odgovoril: »Skakanje dinarja se vrši v približnih mejah, kakor smo predvidevali: To je normalno skakanje, ker je sedaj sezona izvoza in deviz. Mi absolutno ne interveniramo preko Narodne banke.«
— »Promet se izboljšuje!...« Tako je vzkliknil na kongresu trgovsk:h in obrtnih zbornic zastopnik prometnega ministra. Iz krogov lesnih trgovcev in industrijcev pa nam javljajo, da le zavladalo velikansko pomanjkanje
tovornih vozov in da se morajo lesni trgovci v pravem pomenu besede pretepati za vsak vagon. Res ie, da je pričela izvozna sezona za žito in poljske pridelke, vendar nI mogoče umevatl, kako pride do tega, da morajo železnice v Sloveniji pošiljati vse tovorne vagone v Vojvodini. Profesor — prometni minister je nekje bahavo izjavljal, da poskrbi za reden železniški promet, a dejstva kažejo, da prometni minister kaj malo nmeva potrebe Slovenije.
— Pomlloičenje. Nj. VsL kralj Aleksander 1. podpise na dan rojstva presto, lonaslednlka Petra 6. tm. ukaz pravosodnega ministrstva, a katerim se pomtloščajo nekateri splošni prestopki ln obsojenci. FomiloSčenje bo večalimanj splošnega značaja In Ima pravosodno ministrstvo nalogo Izdelati tozadevne predloge.
— Velikodušno darilo za poplavljene«. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je nakazala velikemu županu ljubljanske oblasti, ki vođi akcijo za pomoč poplavljen. cem po zadnji grozni vodni katastrofi v Polhovem gradcu, Črnem vrhu, Ločnici In Hrasnicl podporo 15.000 Din. Ta korak kred. banke bodi v vspodbudo m vzgled ostalim denarnim zavodom.
— Junakll PISejo nam: V Indjljl Je v soboto popoldne vstopfl t vlak, ki prihaja Iz Beograda, Ljubljančan g. P. V oddelek S. razreda, ki Je bil precej zaseden. Je priftel le dr 6. Kmalu se Je seznanil z družbo ln prav prijetno so se zabavili slov. bratje med drugače dolgočasno vožnjo preko širne Jednolične slavonske ravnine; Se zapeli so. V Vinkovcih Je vstopilo nekaj novih potnikov In vagon Je bil popolnoma natrpan. V Brodu so hotel! vstopiti novi potniki, ko so videli, da nI prostora so odSII; le ena potnica, približno 30 letna dama se Je vsiljevala, dokler se JI nI umaknil g. Iz Južne Srbije. Nekaj časa Je dama mirno sedela, nato pa se je vmešala v razgovor s pripombo, da Je nedostojno, ako se govori v prisotnost! dame v Jeziku, ki ga ona ne razume. Govorila je nemško. Mesto, da bi drzno Nemko pošteno zavrnili, so se j! vljudno predstavil!, nakar Je tudi ona povedala, da Je soproga zdravnika !n predstojnika neke bolnice v Sarajevu. Ko Je doznala, da dr. G. potuje v Lvon, Je pričela zabavljati In udrihati čez Francoze. Rekla je: »Ako bi bila tudi na smrt bolna, pa bi ml rekli, da Je zdravilo kako francosko sredstvo, bi ne vzela francoske medicine!« Govorila Je Se nato, da se bodo Nemci nad Francozi se kruto maščeval!, potem gorje tudi vsem tistim, k! slmpatl-zlrajo s Francozi. Zabavljala Je tud! nas Slovence in ko Je v Zagrebu Izstopila, se je Ironično poklonila: »No, sedaj sem prišla vsaj med ljudi!« V kupeju so bili navzoči Srbi, Hrvati m Slovenci, pa niti enega med njimi nI bilo, ki bi si predrzni Nemki upal zavezati nesramni Jezik. Mehke đuSe, ki Jim pred vsako žensko, zlasti če Je mlada, že upade pogum!
— Poljska odlikovanja. Z redom poljske vojaške konfederacije so odlikovani: zunanji minister dr. Voje MarlnkoviC, pariški poslanik dr. Miroslav S p a 1 a j. kovic, bivši upravnik dvora N e n a d ič in unlv. prot dr. Jovanovlč.
— Razpi* IV. odseka za sekvestre ministrstva pravde. V&e stranke, k! žele prenesti svojo Imovino na osnovne točke 1) ČL IL konvencije o sekvestrlh, sklenjene med našo državo in republiko Avstrijo, morajo svojo namero zaključno do 5. oktobra 1924 s posebno prošnjo prijaviti sekcijam za sekvestre ministrstva pravde v Zagrebu, Sarajevu, Splitu ln Ljubljani, in sicer oni sekciji, pr! kateri je bila Imovina pod sekvestrom. Prošnji Je priložiti podroben seznam stvari, ki naj se prenesejo. Kompetentna sekcija za sekvestre bo po potrditvi takih prošenj ln seznamov Iste poslala najhitreje IV. sekciji ođseka za sekvestre ministrstva pravde v Beogradu, ta pa bo prošnje zaradi odobrenja Izvoza v smislu točk 1) ln 3) navedene konvencije Izročil Generalni direkciji carin — odnosno Generalnemu inspektoratu, če gre za Izvoz valute.
— Iz postne službe. Upokojen je poštni uradnik v Mariboru Alojzij Stnrm. Odredba ministrstva pošte ln brzojava glede premestitve poštnega uradnika v Ljub. ljanl Fzanca Salebarja je razveljavljena.
— Iz državne službe. Imenovan je za ekonomskega uradnika ter namestnika državnega ekonoma v litijskem okraju dosedanji poljedelski uradnik Franc Jereb.
— Invalidska zadruga v Skopfju. Invalidi v Skopi ju so si osnoval* invalidsko zadrugo za ozemlje Južne Srbije. Zadruga bo v tesnih zvezah s centralno Invalidsko zadrugo v Beogradu.
— Proti Italijanski moki. Zveza mlinov v Vojvodini je zborovala v Subotlci in sklenila zahtevati pri vladi prepoved uvoza italijanske moke.
— Krediti za mostove In poti v Sloveniji. Ministrstvo gradjevlna j«* odobrilo potrebne kredite za zgradbo no^ih m popravo starih mostov In poti po krajih v Sloveniji, ki so bili poplavljeni. Svote poročilo ne navaja.
— Mestno kopališče na Ljubljanici bo v času ugodnega vremena odprto v mesecu septembru samo v popoldanskih urah In sicer od 12. opoldne do S. zvečer.
— Za nov državljanski zakonik. V ministrstvu pravde se vrši 15. tm. seja sekcije zakonodajnega odbora, ki izdeluje nacrt novega državljanskega zakonika V odboru Je tudi gosp. dr. Gojmlr Krek; vse. učfliški profesor t LJubljani.
— Usodepolen padec, župan Volmajer ls Lehna na štajerskem Je padel, ko Je stopil v tem! z voza v obcestni Jarek. Pri padcu si Je zlomil hrbtenico ln so težko poškodovanega prepeljali v mariborsko bolnico.
— Invalidski zakon. Delegat Udruženja vojnih invalidov ta ekspert ministrstva socijalne politike sta dovršila svoje delo glade sporazumnega načrta invalidskega zakona. Načrt je predložen ministrstvu soc politike, da se tam priredi že definitivno besedilo zakona ln potem predloži narodni skupščini. Kakor se vidi, bo še dolga pot, da načrt — postane zakon.
— POROČIL SE JE včeraj g. Jožko J e 1 a č I n, znani narodni gostilničar in posestnik na Dolenjski cesti, z gospodično Minko B r e g a r, hčerko uglednega trgovca in posestnika v Izlakih. Bilo srečno!
— Za »Učiteljski konvikte, mlljenca pok. ravnatelja Jak. Dimnika, je daroval g. Alojz G o r J u p Din 40.
— 8mrtna kosa. Dne S. tm. je umrl g. Josip 8 u s c h n 1 k, privatni uradnik. V svoji služb! Je bil nadvse vesten ln marljiv. Pogreb bo v petek 5. tm. z Rimske ceste 23 na pokopališče k sv. Križu. Blag mu spomin! — V Litiji Je dne 3. tm. umri g. Martin J e r e t I n, okr. tajnik v pokoju. Pokojnik Je bil zaveden narodnjak. Izboren uradnik in prijeten družabnik. V svojem uradu Je rad, kolikor Je mogel, pomagal ljudstvu, zato je bil tudi povsodl priljubljen. Pogreb bo v petek ob 16. na litijsko pokopališče. Bodi vrlemu motu ohranjen prijazen spomin!
— Poštni ln telefonski dohodki ln Izdatki. Ministrstvu pošte tn brzojava Izkazuje za prošlo proračunsko leto 1923 /24 dohodkov 351,711.961 dinarjev in Izdatkov 195,148.052 Din.
— Nevihte na Štajerskem. V ponedeljek ln torek so divjale na Štajerskem elL ne nevihte in padala Je tudi gosta toča. Na Pohorju je padala toča tako na gosto, da Je bila občina še v torek pobeljena od ledu kakor po zimi od snega. Silni nalivi so se usuli po hudournikih s hribov ln odnesli vse brvi v občini Zg. Hoče.
— Vola Jo ukradel. V sredo Je na živinskem sejmu pri klavnici privezal neki kmet  svojega  vola na sosednjem dvorišču, sam pa je odšel s sinom na sejmišče za konje, čez kako poldrugo uro se je vrnil [ na dvorišče, toda vola n! bilo več tam. Od. I vezal In odgnal ga Je bil navihan tat v smeri proti mestu, kjer pa se je kmalu lz_ ! gubila vsaka sled za njim. Tat Je bil najbrže domenjen z drugim tatom, k! je pri konjih »motil« preveč zaupljivega kmetica. Vol je tehtal blizu 500 kg.
— Barabstvo! Danes ponoči so dose-daj neznane barabe vlomne v meteorolo-glčno opazovalnico v Zvezdi, razbile Šipo ln pokvarile vremenski registrirni aparat. TJpatl je. da policija te zločince izsledi tn eksemplarlčuo kaznuje.
— Tatvina, železničarju Jos. Se ver ju Je bil v dolenjskem vlaku ukraden par čevljev, vrednih 300 Din.
— Radi beračenja Je bil aretiran na Starem trgu leta 1878. rojeni Matevi Zidar.
— Policijska kronika. Ovadbe: kaljenje nočnesra miru 4, cestno-pollcljskl red 9, pasli kontumac 2, telesna poškodba S, poškodba tuje lastnine 1, eksces 1, streljanje 1. Aretacije: radi beračenja 1, postopanja 1, vlačuganja 1 In trpinčenja živali li
— Razstava. Ne pozabite si ogledati razstavo manufakturne veletrgovine »Ob_ lačllnica« v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti št. 7. Prvovrstno blago, zmerne cene. Razstava je odprta 7. ln 8. sept. od 8.—12. dop. ln od 2.—5. pop. 8. sept. od 8.—12. dop. ln od 2.—5. popohL Manufakturno blago se kupi najbolje pri OblačIbaicL
— Opozorilo. Več tisoč parov (ostankov posameznih vzorcev) tovaren »Peko« se prodaja do vštetega 20. tm. po znatno znižani ceni samo v trgovin! Aleksandrova cesta št. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja.
— Vremenska napoved. Lepše vreme, v severnih alpskih deželah 6e oblačno ln nagnenje k dežju, v južnih alpskih deželah jasno.
O MEDNARODNIH VLOMILCIH. PRIJETIH V ZAGREBU.
Poročali smo svoje časno o dolgoprstni in vlomilski trope resni deteljici, ki je bila povodom tatvine dragocenosti pri zlatarju Ignacu Bauerju v Zagrebu prijeta. Zagreb* Ška policija, Id je v elegantnih hohštaplerjih spoznala mednarodne profesijonalne vlo* milce, se je obrnil« na različne policijske urade v Evropi, da se ugotovi prava identi* teta vlomilcev, ki so si nadeli dolgozveneča pustolovna imena. Zagrebška policija je prejela iz Prage obvestilo, da je dozdevni Moj še Kakitilešvili že 14 mesecev v Pragi sedel. Njegovo pravo Ime je Htohelim Kna* kitelakem. Po prestani kazni je bil izgnan iz Češkoslovaške. KnskHelehem je kot nevaren tat zaznamovan tudi v registrih dunaiske, londonske, berlinske in hamburške policije.
Nič boljši individij je Varton Baroniac Zasleduje ga tržaška policija zaradi različ* nih deliktrvv. Tretja v tem kolu je Olga Sa* lom, ki na se je izdajala za soprogo Baro* njaca. Po rodu je Židinja iz Odese. Varton Baronjac je rodom Armenec: bival je dolgo časa v Carigradu, dokler ga niso zaradi tat* vin Izgnali. Potikal se je nato po azijskem polotoku In po Egiptu, se ponovno vrnil v Carigrad in od ta-^i odpotoval v Jugoslavijo. Zasledovan je od raznih policijskih oblasti. Olasom poročila iz Carigrada se Kakitileš* vili tudi ne piše Knakfrelehem, temveč Fa* kita Laso vili Musa. Torej ga poznajo tudi v Ca-^c^ncT t. Lry>a in zanimiva družba, res!
—e Umrlo Je v Celju meseca avgusta skupaj 17 oseb ln sicer 4 v mestu ln 13 v javn! bolnici.
—c Kandidatna Usta Narodnega bloka v Celju. (Vložena v sredo, dne 3. sept. ob 9. kot prva). Oodbornlkl: 1. Dr. Juro Hra-šovec, odvetnik, 2. Gobec Dragotln, knjigovodja, 3. Franc Leskovšek, trgovec. 4. Dr. Ernest Kalan, odvetnik. 5. Dr. Anton Božič, odvetnik, 6. Ivan Rebek, tovarnar, 7. j Dr. Rudolf Dobovlšek, odv. kandidat,   S. 1
đr. Alojzrj Goričan, odvetnik, 9. Ivan Pre-koršek. upravitelj bolnice, 10. Franc Mrav-ljak. profesor, 1L Štefan F era nt, urar, 12. Albin Marčič, arhivar upr. sod-, 13, Janko Vranjek, prlst, 14. Ivan Ravnikar, trgovec, 16. Ivan Bizjak, krojaški mojster, 16. Ivan Kava, brzojavni mojster, 17. Franjo Strupi, trgovec 18. Janko Lesni čar, tajnik Zadružne Zveze, 19. Dr. Martin Rus, drž. pravd-nlk, 20. Joško Pire, trg. pomočnik, 21. Ludvik Sellšek. krojaški mojster. 22. Ivan PIL ko, sprevodnik, 28. Drago Sirec, trgovec, 24. Josip Majcllč, gostilničar. Anton Koren, drž, redar v p., 26. Makso Wudler, učitelj, 27. David Modlc, sod. oflc v p., 28. Josip Borlak, trgovec. 29. Mirko Gruden, bančni ravnatelj, 30. Fran Vidmar, dr. redar v p., 31. Milan Thaler, žeL inžener, 32. Fran Vo. glar, nadučitelj, 83. Jurij Sanc, branjevec. Namestniki: 1. Martin Mastnak, profesor, 2. Janko Cergol, poštni pod uradnik, 3. Ludvik Petek, trgovec, 4. Joško Bizjak, nadučitelj, 5. Anton Peric, drž. redar, v p„ 6. Stiglic st. Matija, nad poštar, 7. Anton Cva. bte, davčni upravitelj, 8. Josip Benkoč, brzojavni mojster, 9. Rudolf Stermecki, trgovec, 10. Ivan Kranjc, knjigovodja, 11. Gregor Cerkvenik, brzojavni mojster, 12. Andrej Arh. pregled, fin. straže, 13. Franjo Dolžan, kleparski mojster, 14. Blaž Jagodic, brzojav, mojster, 15. Franc Rabzelj, sod. sluga, 16. Karol Pajk. trgovec, 17. Ivan Meznarič, poštni poduradnlk, 18. Ivan Ga_ Sper, invalid. 19. Anton Robek, gostilničar. 20. Anton Marvm. drž. redar v p., 21. FUip Orešnlk, posestnik, 22. Janko Božič, trgovec, 23. Jakob Smrdelj, sodni poduradnlk, 24. Ivo šorll žel. lnžener, 23. Lojze Kro-fllč, mesar, 26. Srečko Brodar, profesor, 27. Josip Vorbach, železniški uradnik, 28. Makso Zabukošek, kroj. mojster, 29. Lojze Drofenik. trgovec, 30. Slavko Hudoklln, Invalid, 31. Franjo Arh, invalid, 32. Lojze Mastnak, trgovec, 33 Anton Zorko, pisarniški predstojnik.
—c Mestno gledališče v Celju. Uprava mestnega gledališča sporoča, da se uvede za bližajočo sezono samo eden abonernent. Prijave za abonernent lože in sedeže sprejema g. blagajnik Hurert v trgovini Gorl-čar & Leskovšek do 10. sept.
—c Začetek šolskega leta. Na drž. deški meščanski šoli v Celju se polagajo Izpiti v petek, dne 12. sept. V soboto 13 sept. bo vpisovanje In v nedeljo ob ^9. v šoli zbirališče vseh učencev za odhod k službi božji. V ponedeljek 15. sept. reden pouk. — Na mestni deški ln dekliški osnovni šoli Je vpisovanje za I. razred v četrtek 11. sept. Otvoritvena šolska maša je v soboto 13. sept., v ponedeljek 15. sept. pa reden pouk.
—c Občinski volilni Imeniki za volitve v mestu Celju so postali pravnomočni z 2. sept. in so v občinskem uradu v sobi št. 2 vsak dan med 9. in 12. razgrnjeni na vpogled. Kandidatne liste morajo biti predložene najdalje do 12. septembra srezkemu poglavarstvu v Celju med 9. ln 12.
—c Porota. V torek se Je pred celjskim okrožnim sodiščem pričelo jesensko porotno zasedanje. Zagovarjal se je kot prvi radi uboja 24-letni oženjeni posestnik Franc Drofenik Iz Stojnega sela. Dne 4. Junija je v nekem prepiru pri Sečevem svojega svaka Franca Lončariča z nožem tako poškodoval, da Lončarič drugo jutro na svojem domu umrl. Drofenik je svojo krivdo skesano priznal. Porotniki so vprašanje uboja potrdili z 8 proti 4 glasovom, istočasno pa potrdili, da je izvršil svoje dejanje v duševni zmedenosti, vsled česar je bil Drofenik oproščen. — Kot drugi se je radi uboa ja zagovarjal Jože Seničar iz Orehovega. 16. maja je prišlo po nekem »likofu« pri posestniku Antonu Koletlju do pretepa, v katerem je Jože Seničar z nekim trdim predmetom udaril posestnika Ivana Perca na desno stran prsi ter mu presekal desno stran prsi ter mu presekal desno ključnlč-no odvodnico. Pere Je nekaj minut nato umrl. Obtoženi Seničar Je svoje dejanje trdorvatno tajil. Porotniki pa mu niso verjeli ter so stavljeno vprašanje soglasno potrdili. Sodni dvor Je Senlčarja obsodil na 5 let težke ječe. — V tem porotnem zasedanju se bo vsega skupaj obravnavalo 8 porotnih slučajev.
8. uri. — Ob P3l 17.: Mednarodna nogometna tekma:  GAK (GrazV: Concordia (Zagreb). — Ob 20. uri: Športni ples. Dvorana: 05tz. Godba: »Drava«. — Ponedeljek, 8. sept: Ob 8. url: lahkoat-| letka. Ob 1!. uri: Stafetni tek skozi me-I sto. Proga meri 1760 m in razpade na 8 i predaj od 1S0 do 2S0 m. Start: Koroščeva J ulica  (učiteljišče)  — po Maistrovi, Kolodvorski  ulici,  Aleksandrovi  cesti  do cilja na Trgu Svobode. Štafete se zbiralo od pol 11. uri na igrišču  »Maribora . — Ob 14. uri: Finale lriV ^ntletlca. — Ob po! 16. url: Hazena. Ilirija : Atena (obe družini iz Ljubljane). — Ob po! 17. url: Jubilejna nogometna  tekma.  Zmagovalec  prvega dne: ISSK Marbor.
Od 10. do 14. septembra: Mednarodni tenis turnir. — Prireditve se vrše pod protektoratom velikega Župana dr. Vodo-pivca.
Obrne**1? krivica v Sorici.
j
Pišejo nam: Sorlca Je trpela 2t£ leti pod Italijanska zasedbo. Ko so se umaknili 2. Junija 1921 na provizorlčno mejo, smo mislili, da obvelja, ko se določi definitivna mej*, rapallska pogodba, v kateri Je obveljala mejna črta Možic ob razvodju Sorce na Poreden. Zdaj pa hočejo Italijani obdržati v«o Soriško planino, kjer Imajo ondotnl prebivalo! najboljše pašnike ln se_ noietl. Ako se uveljavi ta meja, morajo gospodarsko propasti prebivalci Sorice. Cuje se, da mislilo Italijani pustiti le nekaj metrov naše zemlje ob poti, kl vodi iz Sorice v Bohlnjsk) Bistrico. Ta nečuvena krivica ne sme obveljati, to je v Interesu obeh ob mejnih držav.
Sodeč po zadnjih Incidentih, ki so se dogodili 2 julija pri Sorici, kjer je padlo dvoje naših obmejnih straž pod italijanskimi krogljami, bi se v največji meri ogrožal In trajno oškodoval lepo se razvijajoči tujski promet med Bohinjsko Bistrico ln Sorlco. Merodalni faktorji naj poskrbe da se ta krivica popravi, oziroma ustavi, ker Je že Itak soriško prebivalstvo dosti pretrpelo pod italijansko invazijo. Meja naj gre od Možica po grebenih In razvodju Bače In Sore, kakor to Jasno določa rapallska pogodbal Ob 12. kličemo: »Ustavite krivice, da ne nastane vihar!«
Turtstika in sport.
PORAZ   ROMUNOV  V PRAGI.
— Praga, 4. septembra. Na Urrlšču »Slavlje« Je bila včeraj nogometna tekma med reprezentanco Češkoslovaške in Romunsko. Romunsko Izbrano moštvo Je bilo poraženo v razmerju 7:0.
— Tekme za pr\'enst\>o Jugoslavije. V nedeljo se prično tekmovanja za naslov pr* vaka Jugoslavije. V Splitu se srečata Grad* janski in Hajduk, Sašk iz Sarajeva igra v Ljubljani proti Iliriji in Slavlja iz Osijeka proti Beogradski Jugoslaviji.
— Tekma Zagreb — Osijek anulirana. Tekma za kraljev poka! med Zagrebom in Osijekom, ki so je vrnila preteklo nedeljo nedeljo v Osijeku in končala z zmago Osi* ječanov (3 : 2), je bila od JNS anulirana, ker je Osijek nastopil s kaznovanim Igral« cera. Venficitali sta se tekmi Split — Sarajevo in Subotica»Bcograd. V senifmale pri* de jo: Beograd. Si'boHc3, Sr»lit in Bjelovar. Finale se bo vršil v Beogradu in ne kot prvotno določeno v Zagrebu.
!z Maribora.
—m Ustanovna oblastna skupščina Orjune za mariborsko oblast bo v ne* deljo 7. t. m. ob 10. dopoldne v prosto* rih Narodnega doma. Popoldne bo veli* ka družabna prireditev.
_m Neurje    nad    Mariborom. Nad
Mariborom je divjala v torek in v ponde* Ijek silna nevihta, med katero je padala tudi toča, ki je zlasti v mariborski okolici po vinogradih povzročila občutno škodo. Trpela sta zlasti kraja St. IIj in Pekerje.
—m Mariborski drobiž. Pod mostom je vlomil neznan tat v noči od 1. na 2. t. m. v podstrešje hiše posestnice L'rsule Kovačič In odnesel večjo množino različnega perila. — Policijske ovadbe: tatvina 1, kaljenje nočne* ga miru 2, prekoračenje pol. ure 2. — Iz dr* zave je bil izgnan 251etni mesarski pomoč* nik Avgust Lierzer.
—m JUBILEJNE ŠPORTNE PRIREDITVE V MARIBORU. Povodom 5. obletnice ustanovitve S. Š. K. Maribor se vrše v nedeljo 7. septembra v Mariboru velike mednarodne Športne prireditve, čilih program le sledeč: Nedelja 7. septembra t. L: Ob 11. Propagandni nbbod vseh športnih panog. Zbirališče Športnikov, ki *e udeleže obhoda v popolni športni opremi panoge, ki jo zastopajo, je ob pol 11. v Tomšičevem drevoredu. Proga: Tomšičev drevored, Aleksandrova c. Slovenska uL, Gosposka u!.. Glavni trg. Stolna ulica, Gledališka ul., Trg Svobode. V obhodu bodo zaste-pane sledeče panoge: jahači, kolesarji, nogometaši. larnViatleriki, tenlsti, hazenašice, sankači, smuknči. turisti, skau-ti, lovci, ribovovcl. n>otoc"k!isti in automo-billsti. — Ob 14. uri: Lahkoatletika: Tekmovalo se bo v sledečih disclpUnah: teki 100 m, 200 m. 1500 m. met kroglje, met dska skok v v'šino z zaletom, skok v daljino z zaletom. Lahk>oat!etni domačml star taj o v n«dello, tujci v ponedeljek ob
Kotarska M
Tezno pri Mariboru 7. in 8. septembra 1924 5^1
Zv*M m slovanskem svetu.
—Nemlrovlč Dančenko o Podjebrad. eklh toplicah. Ruski pisatelj Nemlrovlč Da. čenko se Je mudil minule tedne v podje-bradskem zdravilišču in je napisal tamkaj v spomin-ko knjigo tole: Na svetu poznam malo milih idiličnih mest, kjer diši vse po poeziji starih legend In po razkošju danda_ našnjih dni — kakor Podjebradl. Tu se lah. ko umiri kretanje težke dobe ln rastejo krila mislim ln fantaziji. Sam ne vem, kako bi zahvalil našega g. ravnatelja za to, da mi ni bilo dano samo videti to razkošno mesto ampak da sem se tudi pomlaJ!l v učinkujoči mineralni kopeli in okrepil v zdravem zraku na telesu in duši. že napre> vidim, da pojdem odtod z novimi silami. Kako srečna je pač češka dežela, ki Ima mnogo podobnih mest, v katerih podaje he. roična preteklost roko jasni ln radostni Ie. poti današnjih dni. Izmučen ln utrujen od naše ruske sovjetske sedanjosti — vidim, kako naglo se iznova porajam tu v lepi čf»_ ški deželi, ki me je tako prisrčno sprejela. Kako srečen bom kdaj, ko bom pravil svojim rojakom o teh milih vtisih, ki rastejo kakor pomladne cvetke na polju tu v plsa. teljevi duši. V vašem r^rku v ljubki !n nez^ nI senci vrbžalostink diham vero. da nal«« gorje In muke kmalu minejo In da se n--n zatirana domovina prerodi v silno, slavno ln svobodno ter na vekov veke hvaležno de. želo blagorodnemu češkemu narodu.
—s Lužlško srbska deca v Čehih. V Juliju In avgnstu Je bivalo v Melnlku 29 srbskih učencev pod nadzorstvom gčne Smo-lerjeve ln g. drja šlece Iz Buđišina. Deca je stanovala v Meščanski Šoli m so bili gostje ^Češkega srca« ter Okrajne upravne komisije. Ogledali so si tudi zlato slovansko Prago ter delali izlete v njeno okolico. Ma Ilm Lužlčanom Je bilo v Cehih prav všeč ln so napisali v svojem bivanju med brati Čehi več dopisov v budlšinske »Srbske Novine«. Otrokom se je zlasti čudno zflelo. da v Čehih »nlčo njeje nemške« — kakor je to pri njih doma v navadi. Med svojim bivanjem so se učili čitati ln pisati v materinščini, ker je doma v njih šolah ta pouk silno pomanjkljiv.
Stev. 203.
.SLOVENSKI .,.-»RGDc   anc £.
Siran 5.
Amerika pred volitvami
i.
Kakor znano, stoji Amerika na pragu volitev novega prezidenta, ki bo vodil državo po VVilsonovi smrti. Doba njegove funkcije traja od 4. marca 1925 — 4. marca 1929. V političnem življenje Zedinjenih držav pa so se pojavile tik pred volitvami nepričakovane perspektive. Glavni faktor nesigurnosti,, ki se je polastila vseh strank, je nedavno ustanovljena progresivna politična struja na čelu z republikancem, ki je doslej vodil liberalne elemente, senatorjem La Foletom. Kakor Rose-veltovo progresivno gibanje L 1912, ki je omajalo njegovo staro republikansko stranko in ugladilo pot pokojnemu WiIsonu, tako predstavlja +udi današnji progresivni pokret formalno odcepitev nezadovoljnih elementov od republikanske stranke. Deloma zadene ta cepitev tudi demokratsko stranko, ki namerava postaviti svojega kandidata za podpredsednika ameriške unije. Okrog La Foleta se zbirajo pristaši socijalistične stranke, ki le članica druge internacijomale, dalje zemljoradničke organizacije, ki so pri zadnjih volitvah glasovale za republikance, in slednjič veČina strokovnih udružen j in delavskih organizacij, ki so doslej podpirale demokrate. Stališče oficijalne federacije dela ostane slejkoprej nevtralno. Šef federacije Samuel Gom-person je podpiral vedno tisto stranko, ki je obetala zboljšati položaj delavstva. NavadnG je šla federacija v volitve z demokratsko stranko To pot pa utegne podpirati La Foleta.
Progresivno gibanje je posledica gospodarskega položaja, zlasti agrarne krize, čedalje večje moči privatnih monopolov in korupcije s petrolejem in vojaškimi fondi v federativni upravi. La Folet sicer izključuje iz svoje akcije komuniste, ne taji pa, da je pokret samo odmev velike gospodarske evolucije, ki jo preživlja Evropa po svetovni vojni. V Ameriki se delavstvo Se ni strnilo v enotno politično falango. Temu je kriva v prvi vrsti tradicijo-nelna opozicija federacije dela in Indi-vidualizem ameriškega delavca. Zadnja leta pa je opažati tudi na tem polju precejšen napredek. Uspehi francoskega, angleškega in nemškega delavstva vplivajo tudi na Ameriko, dasi Amerikanci odločno odklanjajo komunizem in d'ktaturo nevednih mas. Progresivno gibanje je nekaka imitacija angleške delavske stranke. Četudi La Folet začasno še noče pokazati svoje prave barve, je vendar jasno, da pomeni njegova akcija začetek bodoče polit:čne sile v Ameriki — ameriške delavske stranke..
Cooličge, Dayvis La Folet so trije odlični državniki, čijih imena zvene vedno in povsod, kjer se govori o predstoječih volitvah novega prezidenta. Coolidge, ki ga je izvolila republikanska stranka za kandidata, je primer tiste redke sreče, ki jo more usoda nakloniti ameriškemu politiku. Kot podpredsednik je prevzel po VVilsonovi smrti glasom ustave prezidentstvo. Dotlej je bil v političnem in javnem življenju malo znan. Ko je ostala re-pubHkanska stranka brez voditelja in ko je pretila Hardingovemu kabinetu opasnost, da pridejo na dan umazane petrolejske afere, je bil Coolidge tisti, ki je rešil situacijo. Naloga, ki jo je prevzel, ni bila baš lahka. Republikanski senator La Folet, ki je prvi odkril petroleisko afero, je zbral okrog sebe nezadovoljne elemente v senatu in spodnji zbornici. Pridružil se je demokratski stranki z namenom, da strmoglavi republikansko vlado. Tudi v republikanski stranki je vrelo. Več senatorjev je začelo ustanavljati svoje frakcije. In takrat se je pojavil od redenik v osebi Coolidge. Moral je zace-
lili strankine rane in zbrati sile za predstojeće volitve. Največji njegovi nasprotniki priznavajo, da je v kritičnem času saniral stranko bolj. nego so pričakovali sami Coolidgevi pristaši. Vse to je dosegel z molkom in delom. Osebnost tega moža je sploh zagonetna. Dela noč in dan, a le redko sliši j javnost kaj o njem. DoČim se senatorji prepirajo in pripravljajo za volitve, počiva Coolidgejev jezik in da je razumu priliko, da presoja. To je najboljša karakteristika molčečega prezidenta, ki se oglasi le redko z odločilnim veto v.senatu ali s kako smelo akcijo v državni upravi
Pa tudi njegovi nasprotniki ne mirujejo. La Folet, demokrati in zedi-njeni republikanski pretendanti na pre-zidentsko mesto odklanjajo njegov veto z večino. In vendar so republikanske mase na njegovi strani. V borbi za štedenje z državnim premoženjem in pospeševanjem produkcije ga podpirajo skoraj vse države Unije.
Povsem drugačna je politična taktika La Foleta. V tem senatorju je harmonično združen Demostenov patos z
Lloyd Georgevim temperamentom in smelostjo rimskega tribuna. Boril se je dolgo z usodo, ki mu ni bila preveč naklonjena. Glede postave in zunanjosti ga je narava zapostavila. V mladosti je živel v največji bedi. Ko pa je formalno izstopil iz republikanke stranke in prevzel vodstvo progresivnega pokreta, je nepričakovano vzšla zvezda njegove sreče. Zdaj drži v svojih rokah usodo bodočega prezidenta. Ali zmaga ta »narodni bojevnik« v borbi proti privatnim monopolom in potegu« seboj poleg države, ki jo zastopa v senatu, tudi druge države? AH se mu posreči pritegniti večino demokratskih volilcev in oslabiti republikansko stranko? Ali bo igralo progresivno gibanje, ki gre v znamenju ljudske samovlade, v predstojećih volitvah odločilno vlogo? In kaj se zgodi v slučaju, da zmaga v senatu La Folet s svojo skupino? To so problemi, ki zanimajo in vznemirjajo vso ameriško javnost Zakaj perspektive, ki čakajo državo v slučaju zmage progresivnega pokreta, nimajo primera v zgodovini ameriškega naroda.
Napredek društva narodov.
Polagoma se Društvo narodov konsolidira, organizira in se zaveda samega sebe v svojem delovanju ter dobiva točnejše obrise v mišljenju ljudskih množic. Vlade, ki so ga v začetku skoraj vse gledale z nezaupanjem in ga tako rade ob vsaki priliki sabotirale, so se navadile se ga posluževati Če se nahajajo v nerazrešljivih težkD-čah, nazadnje vedno bolj pogosto rečejo: »Kaj pa, če bi šli v Ženevo?« Bliža se celo nova nevarnost: najprvo so Društvo lahkomišljeno zaničevali kot sanje ideologov, slednjič pa bodo zahtevali od njega več kot more dati.
Tej spremembi se ne smemo čuditi. Kvečjemu nam lahko še enkrat pokaže, s kako lahkomišljenostjo se je šlo pri sklepanju mira mimo ene naj-* večjih težav, ki jih je ustvarila vojna, ne da bi je videli: mimo nevarnosti popolne mednarodne anarhije.
Povsod in vedno imajo odnošajl med državami, ki nočejo ali ne morejo živeti izolirane ali v večni vojni, za podlago pogodbe ali tradicije. Toda pogodbe in tradicije so samo mrtvi papirni listi, ako so prepuščeni sami sebi, ne da bi kdo — kaka politična korporacija ali urad — imel nalog, razlagati in izvrševati pogodbe in ohraniti tradicije. Pogodba ali tradicija velja to* lko. kolikor velja korporacija ali urad, ki ima nalog, čuvati eno in drugo.
Do leta 1914. so imeli v Evropi, v kateri sta se nahajali samo dve republiki — Švica in Francija — dvori in dinastije to nalogo. Ti so delali pogodbe in ohranjevali diplomatske tradicije, kakor tudi garantirale Izvrševanje pogodb in vzdrževanje tradicij, vsaj v meri, ki je bila potrebna, da se prepreči splošna anarhija. Mednarodni odno-šaji so sloneli na odnošajih med dinastijami in iz tega so sledile razne neprilike. Dinastični princip, kozmopoli-tičen po svojem izvoru in b"stvu, je vladal v preobljudeni Evropi, natrpani držav in orožja. Partikularizem narodov in vlad je garantiral stalnost mednanodnih odnošajev, brez katerih čudoviti razvoj devetnajstega stoletja ne bi bil mogoč.
Po padcu najmogočnejših dinastij je ta princip danes tako oslabljen, da ga lahko smatramo izginulim. Trdna podlaga, na katero so se opirale pogodbe, alijanse in antante, ne obstoja več. Če bi se bila Evropa zavedala, kaj se je zgodilo leta 1917. in 1918. s padcem ruske, nemške in avstrijske dinastije, bi bila spoznala, da je bilo potrebno ustvariti novo podlago.
Društvo Narodov ni bilo edina možna rešitev problema. Če bi kdo ho-
tel, bi mogel dokazovati, da obstojajo druge, boljše. Toda treba je b*lc staviti si problem in poiskati različno rešitev, če se ni hotelo Društva Narodov. Če ne bi se bila Evropa razdelila v gotovo število držav — mladih lju-dovlad in starih preostalih monarhij — kjer se bi zunanja politika vodila potom anonimnih uradov in ministrov, ki bi bili v tesni zvezi s spremembo parlamentarnih večin in valovanja javnega mnenja.
Na podlagi katerega principa bi se današnji ministri držali pogodbe, ki je bila sklenjena včeraj od ministrov, kateri so predstavljali drugo mnenje? Zakaj bi morala biti volja naroda, ako je suverena, vezana po prejšnjih manifestacijah, ki so se izkazale kot napačne ali škodljive? In kakšno avtoriteto bi mogle imeti nad parlamentarno večino in strankarsko vlado, ki sta izšle iz nihanja ponajveč strastnega javnega mnenja, diplomatske tradicije, katerih izvor in vzroki so pogosto malo skrivnostni?
Če bi se prepustili narodi in države Evrope položaju, v katerega so jih pahnile politične katastrofe leta 1917. in 1918. brez Društva narodov ali kakega drugega enakega visokega organizma, bi bila izročena Evropa hujši mednarodni anarhiji kot je bila v srednjem veku. Naravnost čuditi se je treba, da vlade tega niso takoj zapazile leta 1919. in da je Društvo narodov radi tega našlo toliko ostrih nasprotnikov. Predvsem bi bila morala ministrstva zunanjih zadev čutiti, da se bodo brez Društva narodov ali kake enake organizacije tla pod njih nogami vdala. Pogoji, ki omogocujejo vna-njo politiko, so izginjali.
To je treba podčrtati Evropa se je bila tako zelo navadila na čudoviti red, ki ga je uživala od leta 1815. sem% da je slednjič mislila, da bo trajal večno, kot bi bil del reda v vsemirju. Ta red pa je bil nasprotno zgodovinski uni-kum, ki se je vzdržaval le vsled izrednih okolnosti, in je bil torej na silne slabih nogah. Tega pa nihče ni vedel, kajti malokdo se je zavedal sil, ki so podpirale ta red. Ko je več teh sil izginilo, se nihče ni vznemirjal; ves svet je mislil, da se mč ni spremenilo in da bo vse šlo svojo pot naprej, kot prej.
Polagoma pa so izkušnje naučile Evropo, kar bi bila morala vedeti že leta 1919.: da je treba z novimi organi nadomestiti izginule sle, ki so vzdrža-vale ta red. Zaničevanje, s katerim je bilo v začetku sprejeto Društvo narodov in sprememba mišljenja, ki mu je
čudnih dogodkov. Evropa začenja razumevati, da se mednarodni red, četudi je srednje vrste, kot ta, v katerem živimo, ne da vzdržati brez principa, ki stoji nad interesi vsake države. Brez tega principa obstojajo med državami samo izolacije, nezaupanje in vojna.
Ta princip je obstojal včasih v veri Ko je bila verska enotnosi Evrope razbita, je prešel na dvore, v ono vrsto dinastične internacijonale, ki je bila do leta 1914. predpostavljena razdelitvi narodov. Sedaj ko leže po evrop-
skih tleh ostanki te razbite internacijo-nale, je treba prenesti ta princip v mišljenje narodov s tem, da sc jim vcepi natančno čuvstvo njih medsebojnih pravic in dolžnosti. To čuvstvo pa ^e more nastati samo ob sebi. Treba je, da ga podpirajo institucije. \ko bo Društvo narodov izpolnilo to s. o jo rr,-logo, si bo s svojimi ustanovUeijl vred pridobilo velikih zaslug za .-^danjo civilizacijo.
G. F e r r e r o.
Gospodarstvo.
Problem gospodarske koncentracije.
Konec.
Združitev interesov predočuje spoj več podjetij v svrho varovanja skupnih interesov v proizvajanju ali prodaji. Podjetja ostanejo popolnoma samostojna. Ta koncentracija se izraža zopet v 4 oblikah:
1. pogodbena združitev v svrho ustanovitve skupne prodajne centrale, skupne reklame in propagande, skupne in sporazumne delitve razpečevalisč ali skupno izrabljanje dragih patentov itd.
2. potom nakupa delnic onih podjetij, ki naj se sprejmejo v združitev interesov. Zadostuje posest */• ali H delnic, da je zavarovan merodajen upliv v generalni skupščini delničarjev.
3. potom sporazuma izmenjave delnic med podjetji ki žele te vrste koncentracijo. Neobhodno potrebno je, da so vsa podjetja delniške družbe. Subsi-diarno se sklene še posebna pogodba, v kateri se navedejo posamezni pogGjl, delovni program in pa glavne smernice trgovinske politike.
4. podružnice v inozemstvu, ki so formelno samostojne, trgovsko pa zavise od centrale.
Kartel je spoj samostojnih podjetij istovrstnih poslovnih interesov v svrho skupne uravnave proizvodnje oziroma razpečavanja. Predmet ustanovitve kartela je lahko sledeč:
1. sporazumna določitev prodajnih pogojev, kreditnih rokov, skontov, rabatov in podobno;
2. določitev prodajnih cen in reguliranje prodajnih pogojev, da se onemogoči prelom dogovorjenih najnižjih cen;
3. redukcija v proizvajanju na nivo povpraševanja;
4. delitev celokupnega razpečavali-šča ene države in sklenitev takozvane odjemalske konvencije, po kateri je vsakemu članu kartela zagotovljeno število odjemalcev, kf jih je imel do odobritve konvencije;
5. keritigentiranje proizvodnje oz. nzpečavanja. delitve proizvodnjih in trgovskih dobičkov, sodelovanje pri javnih licitacijah;
6. izvoz kot posledica nadproduk-
cije.
Često se dogodi, da se ravnotežje med ponudbo in nakupom vsled nadpro-dukcije blaga poslabša za proizvajalne kroge, cene padajo in tovarne morajo ustaviti obrate. Da se kolikor mogoče onemogočijo taki slučaji, se osnujejo izvozni karteli, ki dovolijo gotovim podjetjem forsiran izvoz blaga v tujino pod proizvaialno ceno :n se s tem prepreči škodiiiv (!) vpliv na domače cene.
Končna oblika koncentracije je trust, ki znači popolno spojitev v vodstvu večjega števila podjetij, ki docela obvlada proizvodnjo in prodajo, ponudbo in povpraševanje v eni proizvajalni panogi. Trust tvori naivišio in najpopolnejšo podjetniško obliko. Domena trustov so Združene države (Sugar! Destillers and Cattle feeders Trust, U. Steel Corp. Standart Oil Corp.) Oblike trusta so zopet jako različne, n. pr. trust, ki vodi celo podjetje in internacijonalri
D. F.
Nov jubilej,
(KonecJ
I
Trdil sem v uvodu, da je Blaž Bevk samonikel pesnik, kar popravljam v toliko, da je samozlat Pesem »Jazmin« (S. I. s. VII. str. 14.) me je dovedla do tega. Le poslušajte!
O Marija, mamka blaga, tu na tleh klečim, bisags. Teb* podarim vrli čin to Je moj Jazmin.
Dobro, da je bila mamka blaga! če bi bila mamka mila, bi na tleh klečala gorila, če bi bila bela, pa kamela.
Nagovor na »Kresnico« (S. L s. VIL str. 19) se bere kakor narodna pesem:
Oh semkaj pridi draga, naalonl se name, le prsa ml pokaži, da vidim lučko Se.
Ena najlepših pesmi pa je in ostane »Starček« (S. L s. VIL str. 27.)
Sova veče, vrana kveče,
vihar bobni, hrast hrščl.
L« aova veče, »e huduje, graja, ▼ihar rasaja, dokler traja.
Zadnja dva verza sta matematika v poeziji, dvakrat dva je štiri v rimah. To je resnica, kakršne ni do tedaj napisa! še noben mislec, resnica, ki je ne ovrže noben modrijan. Vihar razsaja, dokler traja! Elementarna sila prvega verza te upogne sicer na kolena, toda tolažiš se z drugim verzom, da vihar ne traja večno. Kaka lepota in samo Štiri besede!
S pesmico »Malim otrokom« (S. L s. IX. str. 13.) je rešil pesnik vprašanje žive li ljudje na drugih svetovih.
Otroci, oaoda je posta! Vi Imate nos ln pa usta. Kljub temu, da vedno cvilite, ekrb m poljube dobite. Angeljca glas pa Je viš, le spite, ne bojte se nič! Imate mnogo reči. kar ie na zvezdah gor ni
: Jaki mali otroci nimajo drugega
sedaj naklonjeno, sta samo en del teh i karteli in trusti. ki se razprostiraj.-) čez
nm
I kakor plenice in povoje. Če pa teh ni na zvezdah, tudi otroci in ljudje niso tam. Zvezde so torej neobljudene. Zapomnite si to, vi astronomi! Vi kemiki in fiziki, si pa zapomnite ugotovitev:
Skrb sem gojil do otrok, ker so vzorne prvine, o Bog!
(s. i. ». rx si.) Schiller je bil dober pesnik, a zaman iščemo take   plastike   v njegovi »Glocke«,   kakršna   je   v Bevkovih »Ognjegascih« (S. I. s. X. str. 19.):
Vsaki pompir Ima svoj tir, sns tndi kaj ln pa zakaj. Vae gre vredu, ln po tb porod tj, red se drli se ne kali. ogenj 1e krut. rešit pa treba imetje In Um*. Z okenj iris« pod rtreho pofar. Mol vte star venkaj se dviga. Pomoči, pomoči! Kaj ml storit* kam obrnit.
brca močL
Hitro kot blisk pompi rji so gor, otvorijo vrečo, ga vržejo v Ječo, spustijo ga dol brez nesreče. . Zdrav klepeče. ►       »MoJ otrok«, vpije mati, »je v izbi tam!«. V plamena zar, zleze v hram, evo pompir že stegnj«? mamki dar. L»ep otrok. Ljud okrog, radost — jok ln stok.
K<* n čujem s kitico iz Bevkovega soneta »Skrbr (S. V. s. II. str. 30), kjer govori pesnik o svoji muzi:
Le vstrajno ti me z uma mečem ščiti, če sir ln plešast — kaj bi se me bala, a ti na črnooka, a k očna. mala, marfalo treba bo v krepilo piti.
Lepa slika, kaj ne, ko pije pesnik maršalo, da se lahko postavi pred svojo čraooko, skočno malo muzo! Bog ve, če je privoSčil požirek maršale tudi muzi, saj Ženske ljubijo navadno take pi-jače*
več držav, n. pr. trust za proizvodnjo* Le Blanc sode. umetnega gnojila; Owen-ovih steklenic, tkzv. tarifni karteli železnic, Shipping conferences in Shippingpools itd.).
Nekaj besedi Še o prednosti in slabih straneh gospodarske koncentracije.
Prednosti so:
1. poslovna politika združenih podjetij postane enotna na podlagi enotnega dogovorjenega programa, v katerem pridejo do veljave narodnostni državni in posebno gospodarski interesi. Onemogoči se kvarno in škodljivo cepljenje delovnih sil.
2. kontrola s strani javnosti je mnogo večja in ostrejša kot b: sicer to moglo biti pri obstoju večjega števila podjetij.
3. koncentriranje bančnega kapitala omogoča osobito elastično razširie-rrie celega kreditnega sistema, vedno večje in intenzivnejše uporabljanje čeka, nakazil in ciearinga.
4. koncentriranim podjetjem je omogočeno stalno se informirati o gospodarskem položaju doma in v inozemstvu, da z lažjimi finančnimi bremeni sodelujejo pri razstavah in reprezentančnih prireditvah.
Omenil sem že vpliv obratne koncentracije na zmanjšanje proizvajalnih stroškov: (in parentesi) bodi še ocenjeno, da je velepedjetju. koncernu in trustu omogočen največji razmah, izvedba Tavlorizacije. popolnoma ekonomična izraba odpadkov, nabava modernih strojev, prihranki na transporr-nih stroških, velikopotezna specijalizacija, normaliziranje in tipiziranje fabri-katov in nadomestnih delov.
Kar se tiče vpliva na delovno razmerje, je karteina industrija predvsem v stanju skrbeti za kontinuiteto dela; v novejšem času igrajo važno vlogo osebito tarifne pogodbe, sklenjene med podietiem in veČino organiziranega delavstva.
Slabe strani Obratne in g1avniȻe
koncentracije bi bile v grobih potezah sledeče;
Osnutek za monopoliziranje v koncentrirani proizvajalni panogi, predvsem v slučaju kartela in trusta.
Enostransko predpisovanje pogojev, pri čemer obstoji nevarnost, da se interesi konsumentov in industrijskih krogov, ki stoje izven koncentra-, ctje, docela briskirajo in toliko časa z njimi konkurirajo, da so ti >outsidcrii« prisiljeni ustaviti ali vsaj občutno rest-ringirati svoje obrate in se priključiti v posameznih okoliščinah tudi v lastno izgubo kartelu oz. trustu, o čemer nam podaja gospodarska zgodovina amcrl-kanizma zelo odiozne primere.
Težavnost, ki je ne smemo podcenjevati, obstoja tudi v pravilnem zasno-vanju in izpeljavanju poslovnih dispozicij in so posledice pri napačnih, pogre-Šenih navodilih dokaj nevarnejše kot pri majhnem obsegu podjetja.
Velike svote uniči tudi reklama po časopisih, plakatih, bogato ilustrirani katalogi itd.
Če točneie analiziramo ves ta gospodarski po;av, ki mu je vtisnil današnji čas gospodarske nestabilnosti poseben in zelo pomemben pečat, in če primerjamo pre;1nosti ki Jih uživa od koncentracije tako narodno gospodarstvo, kot svetovna trgovina, zasebni gospodarski krog! pa tudi konzument, lahko rečemo, da je v okviru kapitalističnega sistema proizvodria gospodarske koncentracije v tej ali oni obliki, produkt obstoječih, visoko razvitih gospodarskih in tehničnih razmer in da je ta — ista neobhodno potrebna v dobi ko igra v gospodarstvu odločilno vlogo finančni kapital in smernice finančno gospodarske politike.
★ ★ ★ —g Vzorčni velesejsm v Lipskem je bil otvorjen v nedeljo. Cdelelba velika takoj prvi dao. posebno iz češkslovnako. Avstrije lr Holandske. Na velesejmu se Jo pričela takoj agitacija za znižanje cen pri raznovrstnem blagu. Številni razstavljale! so se že udali.
—g Angleška carina na tuji dovoz. S 1. septembrom je stopila v veljavo carinska tarifa, po kateri se dovozna carina na Inozemsko žito in močnate izdelke povišuje dvanajstkrat. Od 9- tm. dalje začne Anglija pobirati 26% carino na nem§M dovoz.
—g O pridelku rgozdja v Italiji trde novejša porčila, da bo trgatev v gorenji in srednji Italiji nekoliko slabša ali boljša bo v južnih provincah. Vina bo okoli 44 milijonov. Starega vina je dosti Še povsod!.
—g V zadružni register je upisana »Zadružna elektrarna« v Spodnji Polskavi s. a o. f. • - • -      - - .....
—g Hmelj. VI. brzojavno tržno poročilo. Nurnberg, 2. sept. 1924. 250 bal dorože-nih — 200 prodanih — cene nespremenjene — povpraševanje po zelenem hmelju. Nurnberg, 3 septembra ob 12.30. 100 bal dovoženih z dežele — 150 po železnici — j".0 prodanih — povpraševanje po podežeb-skem hmelju — 20 zlatih mark pri 50 kg boljše cene — za drugi hmelj cene nespremenjene
—g Novi trt nI nasadi. Poljoprivredno
ministrst\o je odredilo, da se napravijo trtni nasadi v Derventi, v Zvorniku,, Tuzli in Bijeljini.
—g Nezaposlenost na Poljskem. V državnem proračunu je za nezaposlene postavka 6 milijonov zlatvh. V Dombrovi je nezaposlenih 6000 rudarjev, ki dobivajo mesečne podp3re 144.000, v Czenstohovem se je zadnji mesec izplačalo 56.000 zlatvh.
—g Poljska izložba v Carigradu. Dne 12. tm. se otvori v Carigradu poljska iz-' ložba v paviljonih, katere so zgradili poljski arhitekti na terenu pri Bosporu in To_ planih. Izložba obsega vse raznovrstne pridelke poljske državp, posebno bosta zastopani metalurgična in tekstilna industrija.
—g češkoslovaška prekomorska paro-brodna družba se v kratkem ustanovi. Delniška glavnica bo znašala spočetka 10 milijonov čeških kron. Družba bo izvrševala tudi špedicijske posle in ima v programu tudi plovbo po Dunavu in Labi.
—S Unska železnica. Privredni krogi v Splitu v Dalmaciji pripravljajo spomenico vladi, s katero se zahteva nujna zgradba nrske železnice po že odobrenem načrtu, * katerim bi se vezala notranjost države z morjem najuspešnejše.
—g  Gospodarsko  poročilo   iz Avstrije.
Položaj na delovnem trgu se je v meseca avgustu nekoliko poslabšal, število brezposelnih krojačev, trgovskih nastavljencev kovinskih delavcev in bančnih uradnikov Je narastlo, tako da se je skupina nezaposlenost od 63.479 začetkom julija povišala na 65.2S2. Tujski promet je vedno večji od meseca do meseca. Na Dunaju je bilo pole_ ti 20% tujcev več nego lani. Podraženje živil za 6% vsled povišane cene za kruh je dalo vladi povod za strogo preiskavo kalkulacij s cenami v krušnih tvornicah. Pričakuje se znižanje cene za kruh.
To in ono.
Legenda o mesojednih rastlinah
(Dalje.)
Po leti vidimo na vlažnih in z mahom pokritih krajih 4—8 cm visoko rastlino, ki jo poznamo pod imenom »blatna zlatica« ali latinsko »parnassia«. Tudi ta rastlina spada k družini »rosice«. Naravoslovci ji očitajo, da se hrani z mesom. Njene čašice, razpoložene s petih strani | v obliki pahljače, imajo na koncu bodeče ščetinice. Te časice igrajo po mnenju na. iavoslovcev vlogo želodca, ki požira ujete žuželke, kakor tudi koščke mesa, položene na list. Na tej rastlini lahko pogosto opazimo velikega pajka bele barve, ki je tako podoben rastlini, da ga je s težavo razločevati od nje. Pajek sedi na rastlini ne zato, da bi ga požrla, ampak kot tekmec, ki lovi in žre muhe in gosenice ter dela konkurenco rastlini.
Navzlic omenjenim pojavom in poizkusom raznih učenjakov so začeli naravoslovci pozneje, ko so dotične rastline natanko opazovali, dvomiti o njihovem meso, jedstvu. Skupina odličnih naravoslovcev je energično nastopila proti tej teoriji. V naslednjem hočemo omeniti glavn s argumente, ki govore po mnenju teh učenjakov proti mesojednim rastlinam vobče.
G. Bonniier je odpotoval sam v Alpe, kjer so močvirja polna takih rastlin. Dar-vinova teorija ga je zanimala in zato se je hotel na lasten način prepričati, koliko je resnice na mesojedstvu nekaterih rastlin. Lahko pa si mislimo njegovo začudenje in obenem razočaranje, ko ni našel na sto in sto rastlinah nobene ujete žuželke. Na mnogih lističih je opazil razne druge rastlinske delce, o živalih ni bilo ne duha ne sluha. Tedaj je napravil sledeči poizkus: z iglo je prebođel sredino lista: klešče in rob lista se je takoj zganil in objel iglo. Pri tem je Bromiier opazil, da kretnje, ki jih dela rastlina opetovano na istem mestu, vplivajo slabo nanjo, čez nekaj časa se je kakor utrujen odtrgal od stebla in padel na tla. To je docela razočarolo naravo-krajev kriva, da ni žuželk, se je napotil
drugo leto v svrho opazovanja v okolico Pariza. A tudi tu je bil rezultat skoraj isti. Redko je videl žuželko, ki bi jo držal list. Večinoma se je list kmalu odtrgal in padel" na tla. No je docela razočaralo naravoslovca glede mesojedstva drosere. Zakaj, čim se list odtrga, je prekinjena vsaka zveza med njim in rastlino in o prehrani z žuželkami torej ne more biti govora.
Darvin je trdil, da znaša število žuželk, ki jih potrebuje »drosera« vse življenje za prehrano okrog dvajset. Očividno je to število za mesojedne rastline zelo malenkostno. Tudi trditev, da se hrani rdrosera<: z mesom, je bila kmalu ovržena. švedski naravoslovec Nardstad, ki je opazoval pod mikroskopom košček mesa, položen na list te rastline, dokazuje, da je vzrok zmanjšanja teh koščkov v bakterijah, ki se razvijejo vsled toplote v mesu. čim pa je primešal mesu snovi, ki izključujejo bakterije, je ostalo meso na rastlini nedotaknjeno. To je torej nepobitni dokaz, da »drosera« ni mesojedna rastlina.
Pri razkrajanju mesa nastane sok, ki teče na zemljo in vpliva blagodejno na korenine vseh rastlin. Zato rastejo in se razvijajo hitreje. To je dokazal prof. vojaško-medicinske akademie Batanin, ki je ovrgel Darvinovo teorijo. Neki drugi naravoslovec piše: j Imel sem pri rokah krasen eksem-plar »rosic«, ki so zelo lepo cvetele, število žuželk, ki so se vjele v liste, pa je bilo malenkostno. Nasprotno najbolj kla_ \~rne rastline so imele na listih največ žuželk. Iz tega sledi, da med prehrano rastline in mrtvimi žuželkami na nji ni nobene zveze.«
Zanimanje učenjakov jo vzbujala pcleg omenjene rastline še druga vodna rastlina >utricu1a vulgarip,-Nahajamo jo zelo pogosto v močvirju. Njeni žolti cvet! se razpuste in cveto nad vodo. Po zunanjosti jih ne moremo presoiati. če si pa ogledamo dele, ki so pod vodo, vidimo, da so se nekateri listi spremenili v plavalne mehurje, ob robu ima'io namreč majhne mehurčke, ki jim pomagajo plavati. Kadar rastlina cvete, se napolnijo ti mehurčki z zrakom, ki dvigne vso rastlino ra površje. Ko so
odcvetele, izpuste mehurčki zrak in rastll, na izgine zopet pod vodo.
Ti listi-mehurji so po mnenju naravoslovcev organi, s katerimi lovi ta zanimiva rastlina vodne žuželke, majhne ribice Tn druge živalice, ki plavajo v vodi. V teh mehurčkih so vodne žuželke tako zaplete, da se ne morejo več osvoboditi. Prehrana te rastline z žuželkami je neobhodna, ker rastlina nima korenin. Zato tudi raste vedno v takih temnih in osamljenih kn.jih. kjer je mnogo vodnih živalic in ker polagajo ribe svoja jajčeca. Naravoslovci, ki smatrajo -utriculo %-ulgaris« za mesojedno rastlino gredo v svoji teoriji celo tako daleč, da jo dolže da je ona rregn.a>a v Severni Ameriki nekatere živalice, ki jih je kratkomalo sistematično ugonobila.
(Konec prihodnjič.)
AMERIŠKI ODVETNIKI PRI KRALJU JURIJU.
Povodom angleške državne rastave v Wembleyu, je posetilo angleško prestolico tudi večje število newyorŠkih odvetnikov, ki so bili tudi od kralja Jurija sprejeti v avdijenco. O tem dogodku krožijo med Ion. donsko družbo številne anekdote.
Še nikoli se ni v palači Buckinsrham na tako priprost in" demokratski način vr-5ila kraljevska avdijenoa^ kakor topot. Ameriški odvetniki so se v krasni dvorani obnašali kot bi bili doma. Večina jih je bila oblečena popolnoma priprosto, brez fraka ali smokinga. Dvorni nadceremonijar je bil nad -drznostjo Amerikancev silno ogorčen, še bolj pa se je stopnjevala njegova ogorčenost, ko je videl nastop ?n čul razgovor odvetnikov s kraljem. Komaj sta kralj in kraljica vstopila, so pohiteli odvetniki h kralju:
?>Veseli nas zelo. da Vas vidimo<. so hiteli Amerikanci ravnodušno zagotavljati kralju.
Eden izmed gostov je pripomnil: >Mo-ja Iskrena želja je bila, da se spoznam z Vami in z Vašo soprogo.;,-
Večina nestrpljivih gostov sploh ni čakala, da jih nadceremonijar lord Cromer predstavi vladarski dvojici, temveč so se predstavljali kar osebno. Državni pravdmk iz Ilinovis, je stopil roko v roki s svojim prijateljem, drž. pravdnikom iz Cincinatti. ja, k vladarju, rekoč:
■»Jaz sem odvetnik Untel iz Tllinois, dovolite mi, da istočasno tudi predstavim svojega najboljšega prijatelja .
Se priprosteje so se obnašale dame. Zanimale so se o zakonskem življenju visoke dvojice: zlasti jih je zanimale, dali je kralj svoji Mariv popolnoma zvest, če skupaj z njo sedi pri kosilu. Druge je bolj zanimal TVaieški princ. Povpraševale po kar pri lakajih če ima že nevesto, zakaj se ne poroči in zakaj je potoval v Ameriko.
Naravno je. da so bili lakaji v veliki zadregi in ker vsiljivim :n indiskretnm go. stom. niso smeli od^ovrrjati. so jim eno. stavno pokazali hrbet. Nadrrremoni.irir pa je hotel skočiti iz kože in nad n?im so imeli Amerikanci veliko dopadenje.
Drobiž.
* Nov2 arheološke tzkopnine. Air. r.-ki profesor George Mac Curdv, vodja ameriškega oddelka za prazgodovinske izkopni-ne, je naletel pri izkapovanju v Solutri pri Maconu na okostje človeka iz kamene dobe, tj. iz dobe pred 15 do 20 tisoč leti. V grobiščih, kjer je naletel na okostja je našel tudi razno kamenito orodje in orožje.
* Kokain se raznaša in razprodaja po svetu v vedno večji meri. Dan na dan oltarno v inozemskih listih o aretacijah tujcev, ki ponujajo kokain. Tako so t p dni aretirali v Milanu dva Nemca, nekega Seidler-ja in Vasula, ki sta stanovala v <->nem prvih hotelov in prodajala kokain. Policija je zaplenila kokaina 4 kilograme v vrednosti 40.000 lir.
* 300.000 Američanov posetlto Svfe>»*.
Londonski  listi  poročajo,  da   je  prišlo t<=»-kom letošnjega poletja a- Evropo 3no tisoč Američanov.   Po   glavnih   evropskih turi stovskih deželah so porabili ameriški potniki nad 300 milijonov dolarjev.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLFMSEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
h^D^oHp v „Sfov. Izrodu"!
ĐAHA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
1965
Vedno velika izbira vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las 2 mV Oreal Hene", tudi v modnih barvah,
M. PODKRAJSEK,
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32
H&M stroll, polreMfiflgi?,1?3!"3 °i°$a
Velika izbira        itd 7
Fr. P. Zajet £5
mehanična delavnica
3591 fponravlfalnlcal
L. BARASA, LJubljana, Sel&nburtgova  ulica -S
Trstfe za strope
izdelujem z najmodernimi stroji in iz  najboljšego  materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni
1. Jugoslovanska tvornica Bakula
J0S.R.PUH, LJUBLJANA
Gradaska nI. 22.     Tel. 531.
za šole, tehnike itd        Zmerne cene ffj
eptlk, Ljubliana.
tnr 9.      62 T
Drva
trboveljski pl*6E1B£BfJ
H. Petrič
Ljubljana
Gosposvetska ce<ta 16 Telefon 343
T 57
Za cčgovore uprave
na i se pri&oži t  dinar.   Plačuje se vnapre*.
Cena  malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5'—
oouts.
Gradsko poglavarstvo u Sarajevu uz saradnju svih privredno-trgovačkih institucija priredjuje dne 21., 22., 23. septembra o. g.
VSKIS
stokom i stočnim proizvodima
Od općine grada Sarajeva broj 22, 376 od 31. jula 1924.
5SC6
P ■■■■■i
Pletilka
v vseh delih dobro izvež* bana. se sprejme takoj. — Naslov v upravi lista.
5719
dežnikarske stroke od= nosno mladeniča, ki bi se hotel učiti de^nikarstva, sprejmem tajcoj. — Xa= slov v upravi »Sloven« skega Naroda«. 5713
Mesto posebnega obvestila.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ljubljeni soprog, naš oče, stari oče, brat, stric, ljubi tast, gospod
Učerec
poštenih staršev, s pri* !ncrno šolsko izobrazbo, 14 let star. ki mora imeti pri starših vso oskrbo, sc sprejme v špeceriisko tr* C°vino. — Ponudbe pod »Poštni predal 129« Lino* ljana. 5711
Pri prodaji
posestva
dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Realitetne pisarne »PO« SEST«, d. z o. z. v Ljuba liani, Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šajo kupci. 54T
Močno moško kolo
se proda. — Poizve se v upravi »SI. Nar.«. 5727
Otroški voziček
ponikljan. poceni napro= daj. — Cesta v Mestni log 5, J. nad., levo. 5723
Kuhinjska
kredenca
se proda. — Naslov po* ve uprava SI.   Nar. 5693
Prodam
skoro novo lovsko kom* pletno (turistov-, ko) ob* leko in gojsersčevlje, ce* pin itd. — Naslov v unr.
5717
Pietilke, pozor!
Proda
fine volne po zelo ceni. — Ponudbe pod: »Fina volna '5704« na upr. »Slov. Naroda«.
Krasen
fotografski aparat
10X15, kvadratičen. Com* pound, dvojni anastic* mat., 3 dvojne kasete, kaseta za filme v skladih, torba, proti takojšnjemu plačilu ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 5718
se večjo množino nizki
Prodam motorno kolo najmodernejše tipe, sko= rai popolnoma novo, 3 H P, s tremi prestavami, prosti tek ter spojalo (LamcllcnsKnnnlung). — Cena Din 20.000. — Na* slov pove uprava tega li= sta. 5705	|     Hazno |
	h'!il ft^JHSJfMm^l t J A^^^tBZj
	Preoblikovalnica damskih in  moških klo* bukov sc priporoča. — Rarborič^Završan. Ljub* ljana, Mestni trg 7. 5721
	Gornje dele izdelujem   v novootvor: jeni   čevljarski delavnici po meri in naročilu. —
	
	
	
Kot sostanovalca išče uradnik gospoda. — Kje, pove uprava »Slov. Naroda«. 5728	Avgust Škof,    Pred igri* šČem 1. 5674
	Perje, kokošje,  račje in gosje, puh.   oddaja vsako mno= žino  po  zmerni  ceni — tvrdka E. Vajda. Čnko* vec. 52/T
Dijakinji aH dijaka se sprejmeta ra stanovanje in hrano. Lepa soba. Dovolj hrane. Gosposvetska cesta 12, T. nadstr. 5725	
	Izdelujem čevlje po meri  v vseh oblikah, od   najpreprostejših do najfinejših   v no^ootvors jeni čevljarski delavnici. — Avg. $kof.   Pred igri* ščem 1. 5606
Opremljena soba z električno razf vctljavo in posehmm vhodom se odda solidnemu gospodu s 15. sept. t. 1. — Naslov pri upravi »Slovenskega Naroda«. 5692	
	Luksusno usnjeno blago* Od razstave ostali vzora ci: damske torbice, de* narnice, prve vrste nem=» ški izdelek.    se posamič prodajajo prav ceno. Sa« mo do 11. septembra od 3. do 7. v hotelu Tivoli, soba 21. 5700
Stanovanje 4 SOBE ZASTONJ dobi, kdor kupi enonadstrop-no hišo. pripravno za vsako obrt, v Mariboru. — Piši: »Stanovanje« na Hinko Sax v Mariboru. 5722	
»Wertheim«-
blagajne
priporoča — Ljubljanska kornere, družba, Ljublja* na. Bleiweisova cesta 1^.
3476
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovarn Bdsen* dorfer, Czapka, Ehroar, Hdlzl, Schv.eighofer, On* gina! Stingl itd. — Tudi na obroke! — Jerica Hu* bad, roj. Dolenc. Ljah* liana, Hilšerieva ulica 5.
30
Opozarjam
gg. trgovce in gostiln:car» je. da imam vedno prvovrstni polemendolec. pol* nemastni Trapist. Grov* cr, Tilsiter in Čajno m 1 s!o po najnižji ceni v zalogi. — Iv. Kos, Rohori* čeva ulica 28, Ljubljana.
-703
Državno konces. zasebno učilfšče za
strojepisje.
Učna ura Din 6-—
G. P e t a 6 ,
Ljubljana Rimska cesta 17/1 5714
II
dne 3. septembra 1924 ob 11. uri ponoči mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši iz hiše žalosti, Rimska cesta 23, v petek, dne 5. septembra 1924 ob 4. uri popoldne, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 4. septembra 1924.
Žalujoči rodbini
Suschnlk - Tomšič.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Potrti žalosti javljamo vest, da je danes 3. septembra ob 3. popoldne za vedno zatisnil oči naš nepozabni stric, gospod
niarfln Jer
nferajn! ta|tai!s v pok.
Pogreb pokojnika bo v petek popoldne ob štirih iz hiše žalosti na litijsko pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v litijski cerkvi.
Preblaeega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Litija, dne 4. septembra 1924.
Žalujoče rodbine: Turk, Planinšek, Lilek, Trskan.
a takojšen nastop sposoben, neoženien
1% m
z uspešno prakso. Znanje slovenščine in nemščine pogoj. Siceršnje jezikovno znanje se želi. Ponudbe na Združene papirnice Vevče,  Goričane,  Medvode, Papirnica v Vevčah. 5715
□ □
n □ □ H
I
H
&
□
H □
^^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□irinnnnnGnGnonnnnrzj n Q
Doba počitnic mineva.
Dohajajo izletniki in dijaki nazaj v mesta.
— Hladno postaja. —
Nakup za jesen in zimo se bliža, sedaj je pravi Čas za trgovce, da opozore nase v
..Slovenskem Narodu".
n
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««