St. 163 Fottiiloa plačana t gotovini [im rortate ton u pasta) v rrsiu, v torex 11. julija 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII izhaja, SzvzfmS! pondflj AsISVega 5t. 20, L 3» fitrr.e sc ne fprej M« ««n O od I na tnala za mesec L 7. Za taozemsivv nt' aj. Uredništvo: ulica »v. Pran^fta ae pofiljafo ure^uištra. Ncfrmkirana i Jo. Izdajatelj In odgovoril urednik „st Tlak ti ' «a Edinost Naročitim £ol leta L 3*. —, -l iefoct uredaUNi in oprava iL u«.. Posamezne Številke v Trsta In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računalo > Mrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 40 cent tam tnlee, ia zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se poSllJajo Lzklu^no upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Aaiflcega itev. 80, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprava 11-47. Za vzpostavo Evrope Znani amerikanski finančnik Franck A. 'Vanderlip potuic sedaj po Evropi in proučuje vprašanje obnove Evrope. Iz Ogrske je prišel v Bukarešto. Potem pojde v Nemčijo, sovjetsko Rusijo, Švico, Francijo^ in Anglijo, na kar se povrne zopet v Ameriko. Izjavil je, da hoče posvečati vse svoje moči vzpostavi Evrope in zato da se je hotel na licu mesta sam prepričati o resničnem položaju v evropskih deželah. O dosedanjih vtisih pripoveduje: Vzpcstava Evrope je nemogoča, dokler se sedaj v Evropi vladajoči duh ne izpre-meni popolnoma. Neizogibno potrebno je, da razmerje med narodi prstane drugačno, boljše, in odnosa ji zmagovalcev do premagancev prijaznejši. Zakonito stanje med narodi mora biti edina podlaga za vzpostavo Evrope! Pod besedo « zakonito stanje) razumem pravično postopanje c«b vsakem činu in vsaki misli narodov. Kar se tiče manjšinskega vprašanja, menim, da se motfe napram narodnim manjšinam uveljavljati največja dobrohotnost. Ali tudi manjšine se morajo kazati hvaležne in vdane. Moja trdna vera je, da je to ed*na varna podlaga, na kateri se more zgraditi vzpostava Evrope. Moje uverje-nje mi pravi, da brez te podlage bo Evropa uničena! Problem vzpostave ni ne političen ne gospodarski problem, marveč globok duševen problem, duševne narave. Kar bi moglo vplivati v tem pogledu, bi bila zahteva, naj bodo politični in gospodarski odnošaji prežeti od jasnosti in iskrenosti. Hočem podrobneje pojasniti stvar. Mi Amerikanci zahtevamo pred vsem, da imej vsak nared urejen proračun. Ta mora odgovarjati resnici in mora biti sestavljen na absolutno resničen način, na način namreč, da sedanje izdatke krijejo realni dohodkL Kajti, sicer bi se moglo zgoditi, da bi se proračun oficielno predočal kot urejen, toda to le na papirju. Proračun se tudi ne more smatrati za urejenega, če se dohodki in izdatki krijejo, če pa pri tem vendar naraščajo državni dolgovi. Če je ravnotežje proračuna dobro vzpostavljeno, se ne opaža poplava papirnatega denarja, se ne čuti mizerija draginje in vrednost denarja zadobiva stalnost. Moderna družba je kaj kompliciran stroj, katerega deli posegajo drug v drugega. Če se le enemu teh delov podtakne kaka zapreka, trpi delovanje vsega stroja. Velike prometne težkoče med narodi na mejah — kakor so carinske pristojbine m prepovedi uvoza in izvoza — so zapreke, ki motijo delovanje modernega stroja. V istem razmerju, kakor se odstranjujejo te zapreke, bi prišla tudi družba v normalen tok. Amerika bo poa«£la velike kredite, čim bo videla, da narodi, ki reflektirajo na te kredite, storijo vse možno, da se ustvari podlaga za sporazum, kakor ga želijo Zedi-njene države, in če se bodo posvečali bratskemu skupnemu delovanju, tako, da izgine vojna pošast. Dokler pa bo vladal med narodi duh sovraštva, se Amerika ne bo mogla vmešavati v to stvar. • • * Velezanimive in važne so te izjave ame-rikanskega finančirka, ki pa dokazujejo db enem, da je tudi dofcer psiholog, državnik ostrega vida in globokega vpogleda. Nad vse važno je dejstvo, ki jasno izhaja iz njegovih izvajanj, da namreč Amerika zapušča zopet načelno stališč«, ki ga je bila zavzela po poraz« plemenitega Wilso-na na mirovni konferenci: da se ne bo več vmešavala v evropske stvari. Razumljivo je to že zato, ker je Amerika velik upnik vse Evrope, in potem tudi zato, ker bodo tudi v bodoče neizmerni gospodarski, trgovski in industrialm interesi Amerike po velikem delu v odvisnosti od večje ali manjše gospodarske moči in kupovaine možnosti Evrope. Ne more ji biti torej brezpomembno, kaka bo prihodnja državno - politična in gospodarska uredba Evrope. Ta resnica je gotovo napotila Vanderlipa v Evropo, da na licu mesta prouči pravo stanje stvari. Vanderlip napoveduje že sedaj izdatne kredite od strani Amerike, toda pod pogojem, da se evropski narodi spametujejo, če se sporazumejo med seboj in Če bodo oni sami skupno delovali za vzpostavo Evrope. Za nas je še posebej važno, kar je rekel Vanderlip o zaščiti narodnih manjšin, oziroma o razmerju med narodno manjšino in drugorodno državo, ki ji tisti narodni odlomek pripada. Povsem logično zahteva najprej, naj bo država dobrohotna in pravična napiam narodni manjšini, in potem še le nalaga tej poslednji dolžnosti. Posebno podčrtujemo naglašanje Vanderlipa, da je vprašanje vzpostave Evrope pred vsem duševni problem. Narodi in njih državniki morajo izčistiti svojo duševnost. Pred vsem pa državniki. Izključiti morajo iz svoje politike vse, kar je razdvajalo doslej narode in jih potiskalo v bojno pozicijo drugega proti drugemu: vse imperialistične, osvojevalne in raznarodovalne pohlepe, vse, kar more žaliti in bolno zadevati druge narode. Hvaležni maramo biti, da je Vanderlip tudi usodo narodnih manjšin označil kot enega izmed pogojev za sporazum med narodi, ki je — kakor pravi — podlaga, na kateri bo mogla Amerika nuditi svojo pomoč za — vzpostavo Evrope, Italija Seja miristrskega sveta. — Minister dela javlja konec stavke kovinarjev RIM, 10. Danes predpcldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 9. do 12. ure. Prisotni so bili vsi ministri razen Schanzerja, Amendole in Bertona. Ministri so najprej razpravljali o razporedu dela v parlamentu z ozirom na važne zakonske načrte, ki so pred zbornico. Nato je minister dela naznanil, da je prišlo po dolgih in trudapolnih pogajanjih do spora-tuma in končne poravnave med kovinarji i industrialci. Obenem je naznanil, da se bo danes začelo po vsej Italiji zopet delati. Minister Dello Sbarba je naglašal v svojem poročilu, da je posebno £ažno, da se je sporazum dosegel z znižanjem plač. Delavci so s tem dokazali, da se zavedajo položaja industrije v državi in tudi tega, da se ne morejo zahtevati cd države podpore, kar bi pomenile nove žrtve, ki jih država ne more prenašati. Ministrski svet je vzel to poročilo z zadoščenjem na znanje. Nato je mornariški minister De Vito sporočil, da se je s posredovanjem Splošne delavske zveze sklenil med pomorščaki in brodolastniki sporazum, ki je 'zadovdfljiv za obe strani. Nato se je ministrski svet bavil z vprašanji tekočega uradovanja. Mir v bolonjski pokrajini. — Mlatva redno napreduje. — Nikakega sporazuma med strankami BOLOGNA, 10. V okrožju Imole kakor tudi v vsej pokrajini se mlatva redno vrši. Spor, ki je bil izbruhnil v Molinelli radi nekega poljedelskega stroja iz posestva Selva Melvasi, je bil včeraj poravnan med prizadetimi strankami v prisostvu bolonjskega prefekta in glavnega nadzornika ministrstva za notranje zadeve. Mlatva se je začela včeraj. BOLOGNA, 10. Tukajšnja pokrajinska fašistovska zveza zanikuje vesti o sporazumu med fašisti in drugimi strankami, o katerem je poročala pred par dnevi pol-uradna agencija Štefani. Bole«jska fašistovska zveza pravi v svoji izjavi, da so vse govorice o takem sporazumu med fašisti, popolari in socialisti popolnoma neresnične. Res je samo eno — pravi dobesedno izjava — da se je žetev vršila brez incidentov in da se tudi mlatva vrši brez navadnih spopadov. Za mlatev se rabi nad 300 mlatilnic posameznih fašistevskih zvez in sindikatov. Letos je prvo leto, da se mlati brez incidentov in brez spopadov. Toda to se godi vsled tega, ker so fašisti že dobili bitko. Predsednik bolanjskih faši-stovskih zvez Baroncini je poslal Musso- liniju brzojavko, v kateri tudi predstavlja sedanji mir v pokrajini kot milost fašistov in zanikuje vsak sporazum s popolari in socialisti. Ta mir da je omogočen le za to, ker se je dežela osvobodila jarma prefekta Morija, tako da fašisti lahko neovirano razvijajo svoje pomirjevalno delovanje! Spopadi med fašisti ia komunisti GENOVA, 10. Včeraj zvečer je bil napaden neki fašist v bližini delavske zbornice. Kmalu nato se je pred delavsko zbornico zbrala gruča fašistov, ki je hotela vdreti v poslopje, kar pa so preprečili kr. stražniki, ki so prihiteli na Hce mesta. Ob enem je vojaštvo obkolilo hišo, da prepreči komunistom izhod. Ti so skušali razorožiti vojake, pri čemer je bil sprožen strel iz puške, ki je težko ranil nekega fašista. Vsled tega je prišla stražnikom pomoč, nakar je bilo 61 komunistov aretiranih. Po noči je bil na ulici napaden drug fašist, ki je vsled tega ustrelil iz revolverja ter težko ranil nekega komunista. FLORENCA, 10. Prišlo je do spopada med fašisti in komunisti, pri čemer je bil en komunist ubit in en fašist ranjen. Policija je aretirala več fašistov. Jugoslavija Kralj Aleksander za sporazum z Italijo BELGRAD, 10. Kralj Aleksander je izrazil živo željo, da bi prišlo do sporazuma z Italijo ter je prosil ministra Ninčića in Markoviča, naj bi v tem smislu uplivala na Pašča. Ninčić in Markovič sta dospela v Belgrad. Jutri se bo zvedelo za uspeh njunih pogovorov. Ministrski predsednik Pašić na Bleda. LJUBLJANA, 10. V kratkem pride na Bled ministrski predsednik Nikola Paiič. S svojo rodbino ostane na Bledu več tednov. Stanoval bo v Pongračevi vili. Politična misija Stojana Protiča BELGRAD, 10. V političnih krogih pripisujejo politični misiji Stojana Protiča, ki je odpotoval v Zagreb in Rogaško Slatino, velik pomen. Smatrajo, da prevzame Stojan Protič v slučaju, da pade Pašičeva vlada, nalogo osnovati z opozicionalnim blokom novo vlado, ki bi izvedla volitve. Volitve bi se vršile pod geslom: «Revizija ustave*. Protič v zadnjem času zelo forsira okreplje-nje opozicionalnega bloka. Poljaki profesorji v Belgradu. BELGRAD, 10. 15L t. m. pride v Belgrad okoli 100 poljskih univerzitetnih in srednješolskih profesorjev. Hrvatski učitelji aa Kosoven polja. BELGRAD, 10. Hrvatski uči tel? so iz Bel-grada, kjer so jih sprejeli zelo prijazno in brat- ski, odpotovali z ladjo do Prahova, odkoder bodo posetiH Kosovo polje. AmariHri kredit ia tečaj dinarja BELGRAD, 9. . Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar je včeraj dopoldne odkazal finančnemu odboru v razpravo zakon o ameriškem kreditu. V odboru konča razprava v nekaj dneh. Prihodnji teden pride zakon v plenum. V finančnih krogih pričakujejo z o žirom na dejstvo, da nar. skupščina v najkrajšem času sprejme zakon o ameriškem posojilu, kurzno povišanje dinarja. Finančniki računajo, da se dinar s tem posojilom dvigne za 50 točk. Rusija Nove aretacije v Rusiji PARIZ, 10. Listom poročajo iz Moskve, da je bilo te dni aretiranih 110 social-revolucionarjev. Obravnava p«trti ruskim duhovnikom končana PARIZ, 10. Listom poročajo iz Petro-grada: Proces proti duhovnikom, ki so bili obtoženi upora, ker so se protivili za-egi cerkvenih dragocenosti, je končan. Metropolit Benjamin in arhimandrit sta bila obsojena na smrt. 53 drugih obtožencev je bilo obsojenih na več let ječ«. Poljska Akutna kriza v poljski vladi VARŠAVA, 9. Povodom debate o vladni izjavi je sejm na predlog desničarskih strank izrekel kabinetu Slivinskega nezaupnico z 201 glasom proti 195 glasovom. Kriza v vladi je postala akutna. Romunska Protest romunske vlade proti Rusiji BUKAREST, 9. Romunska vlada je poslala italijanskemu ministrskemu predsedniku genovske konference protestno noto proti ruski sovjetski vladi, kr je prekršila v Genovi podpisano pogedbo o nedotakljivosti državnih mej. Romunska vlada opozarja da je pristal v Besarabiji ruski zrako- Plov, ki je bistveni del ruske rdeče vojske. reiskava je dognala, da so nameravali letalci širiti po Besarabiji letake proti romunski vladi Romunska vlada se sklicuje na dejstvo, da je ententa končnoveljavno priznala Besarabijo Romuniji! V zvezi s tem dogodkom poroča «Adeveul», da se je sklenila med Romunijo in Francijo pogodba za slučaj ruskega napada na Romunijo. ^^ __ Francija Italijanski minister Schanaer v Parizu Po enodnevnem obisku je Schaszer odpotoval v Rim PARIZ, 9. Na svojem povratku rt Londona je prispel italijanski minister za zunanje zadeve snoči ob 18.45 v Pariz. Ministra spremljata načelnik njegove pisarnice kom. Pagliano in vitez Ouariglia. Minstra so pozdravili na postaji grof Sforza in drugi uradniki italijanskega poslaništva v Parizu. PARIZ, 10. Italijanski minister za zunanje zadeve Schanzer je bil včeraj v spremstvu italijanskega poslanika Sforze pri francoskem ministrskem predsedniku Poin-care-ju, s katerim sta imela pogovor, ki je trajal dve uri Neko poročilo agencije Ha-vas pravi, da se je vršil pogovor zelo prisrčno in da se je na tem sestanku razpravljalo o zadevah splošne važnosti. PARIZ, 10. «Journal* piše, da mora biti italijansko - francoski- sporazum tem lažji, ker imata obe državi isto naziranje o vzhodnem vprašanju. List dostavlja, da smatrata obe državi nadaljevanje vojne za pogubno in da mislita obe, da je z orožjem nemogoče doseči kakršnokoli rešitev. Italija in Francija sta za to, da se začnejo pogajanja, ker je to edina pot, po kateri bi se prišlo do rešitve. Obe državi enako želita, da se vzpostavi ravnoteža med turškimi, grškimi in bolgarskimi interesi. «Journal* zaključuje rekoč, da ne preostaja drugo nego se sporazumeti za odločen nastop .v smislu pomirjenja. PARIZ, 10. Na včerajšnjem sestanku v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve je italijanski minister Schanzer obvestil Poincare-a o glavnik črtah pogajanj, ki so se vršila v Londonu. Nato je obrazložil francoskemu ministrskemu predsedniku italijansko stališče glede tangerskega vprašanja. Gospod Pome are ni pristal na to stališče. Dalje se je Schanzer priporočal Poincare-ju za povoljno rešitev vprašanja o državljanstvu Italijanov v Tunisu. Nato sta si oba ministra izmenjala svoje misli o vzpostavitvi miru na bližnjem vzhodu. Minister Schanzer bo poročal o uspehih svojega potovanja ministrskemu svetu, kakor hitro se povrne v Rim. PARIZ, 10. Italijanski minister za zunanje zadeve Schanzer je odpotoval snoči ob 10 v Rim. Na postaji so ga pozdravili člani italijanskega poslaništva. PARIZ, 10. Diplomatski sotrudnik agencije Ha vas piše o pogovoru med Schanzer-jem in Poincarč-jem sledeče: Zdi se, da je bilo določeno, da se bo vr5H sestanek italijanskega, francoskega in angleškega ministra za zunanje zadeve. Na tem sestanku, o katerem je že bilo javljeno, da je bil odgoden, se bo razpravljalo o položaju na bližnjem vzhodu. Ako bi se sestanek ne mogel vršiti v Pariza aH Londonu, t. j. v slučaju, da bi se minister Schanzer ne mogel oddaljiti iz Italije, se misli, da bi se zavezniški ministri sestali v Milanu ali Turinu. «Petit Parisen« hvali Schanzerja radi pomirjevalne vloge, ki jo je igral v razpravi o grško - turškem sporu. Že vsled tega bi bilo zelo naravno, da bi se sestanek vršil na italijanskih tleh. List dodaja, da je Schanzer tekom pogovora jasno izrazil željo Italije delati za zbližanje angleškega, francoskega in italijanskega stališča. Povodom svojega obiska se je mogel prepričati, da vlada na francoski strani enako razpoloženje. Franciji in Italiji grozi enako nevarnost finančne propasti srednje Evrope. Glede tangerskega vprašanja pravi «Petit Journal», da si je Schanzer ponovno prizadel, da bi prepričal španskega poslanika v Londonu, da je v interesu Španije, ako se tudi Italija pokliče na konferenco, ki bo imela razpravljati o tem vprašanju. Toda ta poizkus se ni posrečil, ker je imel španski poslanik od svoje vlade drugačna navodila. Mogoče je, da se je med tem španska vlada premislila, kajti včeraj Dopoldne je hotel španski poslanik govoriti s Schanzerjem. Do tega pogovora pa ni prišlo, ker je minister Schanzer moral nujno odpotovati. PARIZ, 10. Listi zatrjujejo, da sta se Schanzer in Poincare vprašanja vojne odškodnine doteknila samo mimogrede. Ako bo Nemčija zopet prosila moratorij, tedaj se bo njena plačilna sposobnost temeljito preiskala. Dokler pa zavezniki ne dobijo poročila odbora za jamstva o nadzorova-u j u financ, se ne bo ničesar sklenilo.. Med pogovorom se je ugotovilo, da se Francija in Italija strinjati glede vprašanja medza-vezniških dolgov. Navodila, ki jih je dobil Parmentier, francoski zastopnik v Zedinje-nih državah, se bodo naznanila rimski vladi. Glede Palestine in svete dežele se vršijo med Francijo in Anglijo pregovori. Ko bodo končani, se sestavi spomenica, ki se predloži Zvezi naredov in ki se sporoči italijanski vladi. Zboiusca sprejela amnestijo PARIZ, 10. Zbornica je enoglasno' sprejela zakon, ki daja vladi pravico podeljevati amnestijo. Amestija se bo podeljevala od slučaja do slučaja. Od nje so izključeni tisti, ki so ob času svetovne vojne zagrešili veleizdajo, dezertacijo ali nepokorščino napram višjim. Proslava Pasteurjeve stoletni* ce PARIZ, 10. Med zakoni, ki jih je francoska zbornica sprejela pred odgoditvijo, je zakon, s katerim se število delavcev v državnih ladjedelnicah zniža za 40.917 oseb, in zakon o kreditu dveh miljonov za proslavo stoletnice Pasteurja, ustanovitelja instituta, v katerem so bili najdeni serumi za pasjo steklino, kugo in difterijo. Anglija Angleži nso zadovoljni z uspehi Schaazerjevega obiska LONDON, 10. Diplomatski sotrudnik lista «Sunday Times» pravi, da je obžalovati, da je bil uspeh Schanzerjevega obiska mnogo manjši, kot se je pričakovalo. Pisec dostavlja, da jih mnogo obžaluje to dejstvo, ker se je od tega obiska nadejalo trajnemu angleško - italijanskemu sporazumu. Med obema deželama — pravi sotrudnik omenjenega lista dalje — obstojajo globoko utemeljene simpatije, toda pogajanja niso dovedla do zaželjenih uspehov, ker se stališči obeh prizadetih vlad ne krijeta. Dopisnik naglasa, da so vprašanja, o katerih se je razpravljalo, mnogo bolj zamotana, kot bi se mislilo, in povdarja, da je Anglija pripravljena na koncesije pod pogojem, da bo vladalo enako razpoloženje tudi na italijanski strani, ko bo vzhodno vprašanje zopet postavljeno na dnevni red mednarodnih pogajanj. Nemčija ne bo mogla več dajati zaveznikom toliko premoga kot dosedaj LONDON, 10. «Daily News» poroča, da je Nemčija obvestila zaveznike, da bo mogla v bodoče dobavljati samo 1,400.000 ton premoga na mesec mesta dveh miljonov ton, kakor se je predvidevalo. Nova podlaga za reStev vzhodnega vprašanja LONDON, 10. Kakor poroča «Daily Herald*, se v angleškem ministrstvu za zunanje zadeve proučuje nov načrt za rešitev vzhodnega vprašanja. Ta načrt predvideva izpraznitev Smirne in Trakije po Grkih. V zameno bi Anglija odstopila Grški otok Ciper. List pravi, da se bodo določila tudi primerna jamstva za zaščito ciprskih Muslimanov, katere cenijo na 20% vsega prebivalstva. Državljanska vojna na Irskem DUBLIN, 9. Neko uradno poročilo začasne irske vlade pravi, da se borba proti upornikom vzhodno od Dublina uspešno nadaljuje. Nad 50 republikancev je bilo ujetih,__ Nemčija Nemci se pritožujejo radi poljskih napadov v Gotrnp Šleziji BERLIN, 9. Berlinski listi javljajo, da se je v poljskem delu Gornje Šlezije izvršilo več atentatov z bombami proti uredništvom nemških listov. Nemčija bo zahtevala moratorij BERLIN, 9. Iz zanesljivega vira se doznava, da je nemška vlada sklenila, da bo zahtevala moratorij, tako da bi se plače- vanje vojne odškodnine porazdelilo na daljšo dobo. O tej zadevi so se že začela pogajanja. Medzavezniska komisija zapustila Oppeln OPPELN, 10. General De Marinis io drugi člani medzavezniške komisije so odpotovali iz Oppelna, potem ko so izročili oblast zastopniku Nemčije. Ogrska Zadeva poročnika Hejasa pred parlamentom BUDIMPEŠTA, 9. Bivši poročnik Ivan Hejas, ki je socbtožen na procesu radi umora Iszaka, ker da je ukazal, naj se ta poslednji javna usmrti, je izjavil, da odklanja pemiloščenja in da hoče nositi vso odgovornost za dejanje. Ta izjava je vzbudila po listih desnice in levice živahno razpravo, ki je imela svoj odmev tudi v državni zbornici. Ministrski predsednik Bethlen je na včerajšnji seji ostro obsojal poveličevanje Hejasa, ki ga je zagrešil neki list, in je dostavil, da se bo proti dotičnemu listu sodno postopalo. Listi pravijo, da se proti Hejasu, kljub temu da je bil pomiloščen, vsled njegovega sedanjega zadržanja lahko nadalje postopa. Kot rezervni častnik ne pripada k aktivni armadi in vsled tega ne more biti sojen po vojaškem kazenskem zakoniku. Pač pa sc lahko uvede proti njemu častno postopanje. Haaška konferenca Francozi grozijo z odstopom. PARIZ, 10. Agenci;a Havas poroča, da bo francosko odposlanstvo na haaški konferenci povdarilo zopet svojo dobro voljo in željo, da bi prišlo do sporazuma med državami in da bo izjavilo, da je jasno, da so ponovne javne izjave sovjetov nasprotne francoskim vidikoui, kateri so obrazloženi v spomcrucah z dne 1. in 12. junija. Ce odposlanstvo sovjetov nt* *nc-nja temeljito svojega postopanja, bodo francoski odposlanci odpotovali. OBČNI ZBOR POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDINOSTI» se bo vršil danes ob 9.30 na Opčinah. Vprašanje svobodne luke. Pred kratkim se je ustanovila posebna komisiju za ureditev tržaške trgovine; predsednik te komisije je senator Salata. Te dni se Salata mudi* v Trstu ter je sklical včeraj sejo tržaških članov te komisije. Sklepalo se je o dnevnem redu plenarne soje, ki se bo vršila zadnje dni tega meseca. Dogovorjeno je, da se bo pri tem zasedanju razpravljalo o vprašanju svobodne luke in o drugih nujnih in za tržaško trgovina važnih zadevah. Pred vsem se bodo proučila pri tej priliki javne naprave in prometna sredstva, ki imajo služiti tržaški trgovini ter se ba tudi na hitro roko zaslišalo mnenje zastopnikov najvidjenejših tržaških ustanov. Na pariški diploznatični šoli je bil diplomiran 6. t. m. gospod Sava Katnik, naš tržavci rojak. Čestitamo! Maksim Gor kij o moskovskem procesu. Z ozirom na moskovski proces proti socijalnim revolucionarcem, ki da so stregli po Življenju Leninu, je Gorkij, ta mučeuiški borec proti tiianiji in za vzvišene ideje svobode in Člove-čanstva, pisal nedavno Anatolu France, temu slovečemu francoskemu pisale!,>j, naslednje pismo: »Razprava proti socialnim revolucionarccm si je naprtila ciničen značaj javnega priprav-ljenja za usmrtitev ljudi j, ki so iskreno služili stvari osvoboditve ruskega naroda. Prosim Vas najiskrene;e, obrnite se Se enkrat do sovjetske vlade in opozorite jo na nedopustnost tega zločina; morda utegne Vaša tehtna beseda rešiti življenje teh socialistov. Sporočam Vam vsebino pisma, ki s^m ga naslovil na zastopnike sovjetskih vlasti. Prisrčne pozdrave Maksim Gorki;.* Pismo, ki ga omenja Gorkij, Je bilo naslovljeno na vodjo komunistov, A I. Rvkova, in sc glasi: «Če se proces proti socialnim revolucionarcem završi z usmrtitvijo, bo to umor po poprej premišljenem načrtu, bo grozen umor. Prosim, da sporočite ta moj nazor Trockemu in drugim. Mislim, da ne boste presenećeni, ka;ti v času resolucije sem tisočkrat opozoril sovjetsko vlast, kako nezmisclno in zlotinko je to uničevanje inteligenca v na?i 5e neotesani in brezkulturni stranki. Trdno sem uver-jen, da bo — če bodo socialni revolucionarci usmrćeni — sledila moralična blokada Rusije od strani socialistične Evrope. Maksim Gor-kij.» Kakor pri nas! V «Tirolerju» čitamo pod naslovom «Čudni Nemci!»: «So v Nemčiji ljudje, ki mislijo, da smo mi južni Tirolci po nri-ključenju k Italiji postali italijanske narodnosti. K tem čudakom spada tvrdka I. D. Riedl v Berlinu, ki svofim starim južnotirolskim odjemalcem piše v italijanskem jeziku, kar, seveda, sili te poslednje, da » iščejo drugih do-bavateljev.* — To poslednjo ugotovitev priporočamo v posnemanje vsem našim ljudem širom Julijske Kra>ine napram vsem tistim «čudaikom» v Jugoslaviji, ki tudi menijo, da smo mi po priključenju k Italiji nehali biti Slovani, da tore£ najbolje služijo svojim koristim, če pišejo našim ljudem v italijanskem, alt celo v nemškem jeziku. Naši ljudje v Julijski Krajini naj jim dajo, kakor Tirolci, najprimernejši odgovor s tem, da si poiščejo drugih dobavateljev. Drugim pa naj pišejo ti čudaki m a gari v kitajskem jeziku. Zanimiva in poučna obsodba. Redar ie aretiral nekega delavca, ker je prepeval na ulici in motil nočni mir in se je tudi upiral redarju. Delavec je bil obsojen policijskim potom na tisoč krem globe. Redar pa je prišel pred sodnika, ker je povodom aretacije aretirane* klofuta!. Redar je bil obsojen v dvajset ti so 5 kron globe. Ne ustrašite se spričo te srote( €aftx to fe »prfča sedanjfc wara malenkost! Odmera Južni mas tadS ne tanima, marveč dejstvo, da je bil redar sodmf-»ko obsojen, ker je zk»tavlfal aretiranca. Se rekko bolj pa nas ranima utemeljevanje sodnika, ki je menil, da j« «LUČi1a aresiantov ena najsvetejših dobrin in se mora vsaj tako, ako M Se Tišje, izpolnjevati, nego p« avtoriteta kakega uradnega organa!* — Tak o se je zgodilo na Dunaju dne 4. t m. Tako je sodil, obhodil m utemeljeval dunajski sodnik. Zakaj Hm o omenili te aretacije in te sodbe? Menda ui treba praviti. Pravimo samo: od Dunaja do Julijske Krajine je precej dolga pot««! Poletni čas in nalezljive bolezni. Občinski urad za zdravstvo nas naproša, da objavimo sledeče: V poletnih mesecih se rade širijo različne navadne in nalezljive črevesne bolezni, pred katerimi pa se človek zelo lahko obvaruje, če sanerno in higijeniČno živi. Trebušni legar je v našem mestu zelo razširjen ter se prenaša pred vsem s surovim mlekom, s stepeno smetano, s školjkami, z vodo \z okuženih vodnjakov, z naravnim ledom in z zelenjavo. Od približno 500 slučajev legarja. katere imamo v mestu vsako leto, ima velik del svoj izvor v surovem mleku in najmanj 30 slučajev je povzročeno po ostrigah. Neobhodno potrebno je torej, da se mleko dobro prekuha, da se ne zavživajo ostrige in druge surove školjke; varovati se je treba pred vodo (z vodnjakov in pred naravnim ledom. Zelenjava je manj nevarna, če je dobro oprana v čisti vodi. Sadje je treba oprati in h tržaške«« ihvPenla tatova. V noti od nedelje na pondeljek, in sicer med polnočjo m eno uro, sta vdrla dva sladkosnedna tatova v bar «Fioreatmo»» ki je last Viljehna Tomaži&tr ▼ ulici Roma št. 6. Tam sta se na pasla z najrazličnejšimi sladkarijami. K zaključku pred odhodom sta pa še odnesla par steklenic finega likerja in par kilogramov čokolade v vrednosti 300 lir. Tatvina je bila javljena policiji Včeraj popoldne sta patrolirala dva kraljeva stražnika po ulici Riborgo v starem mestu, in videla dva mladeniča, ki sta sedela na pragu neke hiše ter jedla čokolado in pila marsalo. Moža postave sta se približala k mladeničema in ju vprašala, kje sta dobila čokolado in marsalo. Nagovorjena sta se izgovarjala, da sta kupila čokolado in marsalo v neki slaščičarni v ulici Cavana. Stražnika sta se hotela prepričati, ali sta govorila mladeniča resnico: šla sta z njima v slaščičirno v "ulici Cavaoa in vprašala dva uslužbenca, ali je res, da sta kupila mladeniča tu čokolado. Uslužbenca sta si ogledala oba mladeniča in nato izjavila, da nista videla v tej slaščičar niči ne enega ne drugega. Mladeniča sta bila odpeljana na policijski komisar i jat v ulici S, Giovanni. Tam so ju zaslišali. Sprva sta trdila na vse mogoče naciae, da sta nedolžna, končno sta pa vendarle povedala resnico: ravno onadva sta vdrla v gorio-menjeni bar in ukradla čokolado in likerje. Imenujeta se: Andrej Banacovidis, star 20 let, brez stalnega bivališča, in Mihael Pizzarollo, po mogočnosti olupiti. Močen želodec Hhko star 19 let, stanujoč v ulici Sporcavilla ŠL 1. uniči mnogo nosilcev bolezni; tisti p-, ki iina-| KriTO dolžen je: hotel je postati narodni mu- ulici imel in pijači, lažje obolijo. ' , , i Trti uivuu i. ui t, st ic jajmvu » ucvat-u*. uvuu» Grižo prenašajo v prvi vrsti muho. \ sleci f |a4ist Ualo GaJo star ^ let stanujoč v s tega je treba muhe pregnati ter -azni Fo-,deIla Gajeria št 19 Na desni roki je i sebno na snago v kuhinjah, po dvoriščih in rano — Kje ste se ranili? — ga je vprašal policijski agent, ki je bal v službi v bolnišnici. Fašist je odgovoril: — Pred eno uro sem šel po samotni ulici * - . - t ^ * t* s ^ i ti i * i S. Michele proti domu. Ko sem pa dosoel v kvaneno sadje). Tudi prekuhano m eko, ki Pa biižino ulice Cereria, so me obkolili komunisti je shranjeno na vročem prostoru, terJcuhana ^ začeli neusmiljl hrana (posebno kuhano meso J, ki je shranjena predolgo, povzročajo hude črevesne bolezni. Priporoča se tedaj živo, da se vsak drži teh zapovedi: 1. Bodi zmeren v jedači in pijači. 2. Ogibaj se sladoledov, mrzlih pijač, sadja in 11», «f pokBH ono mladenko, ki je nekaj kupila od 4ega mladeniča. Par treratkoiv počne je je že stala mladenka pred policijdcfcfta agent — Poznate tega mladeniča? — sta jo vprašala potfcspfcft agenta. — Da, — se je odrezala ženska. — Kaj ste kupila malo prej od njega? Mladenka je pogledala aretiranca, kakor da bi ga hotela z očmi vprašati, naj ji da svet za pravd odgovor. Po daljšem molku se je odločila in povedala, da je kupila od aretiranca ko-kaino. — — Kje imate kokaino? — sta jo vprašala agenta. — Tukkj — je odgovorila. Nato je vzela iz nogavice vse zavojčke in jih izročila, po zahtevi agentoma. Mladenič in mladenka sta bila odpeljana na policijo. Prvi se je izkazal za Romea Vinari-nija, star 20 let, brez stalnega bivališča, druga pa za Ines Del Cante, stara 20 let, stanujoča v ulici delle Beccherie §t. 41. Del Cante so po kratkem zaslišanju izpustili, Vivarinija so pa odpeljali v zapor. Pri njem so našli — pod podstavo klobuka, jopiča in hlač, v posebnih žepih jope in hlač, v nogavicah in v listnici — kakih 30 zavojčkov kokaine. V vsakem zjavojčku je bilo tri deke tega strupa. Vinarini, ki je bil že večkrat kaznovan radi takih kupčij, je izjavil, da je dobil kokaino od.... neznanca. Za las je manjkalo, da se auta utopila. Vojak Marijan Malavasi, star 20 let, nastanjen v vojašnici na Oberdanovem trgu se je kopal v nedeljo zjutraj v ljudskem kopališču pri svetilniku. Med kopanjem ga je pa prijel krč v rokah in nogah, in že se je začel pogrezati v vodo. Iz nevarnega položaja so ga rešili par Ž° «S* ki so nezmerni v jedi;^, V no« od sobote nz nedeljo, in sicer itmaSit„ n"ekateri „JadenioL Vojak okoli 1. ure, se )e po)avil t mestni bolmsmc. . ^ „^^ T težkem sUnju t vojaško bol- clar 77 ot ctannwvr v iltirl ' . r ' V hlevih. Treba ^e tudi pokrivati stranišča in je dila. Različne črevesne bolezni pri otrocih in odraslih povzročajo pred vsem mrzle pijače, sadje (posebno komarce, buče, nezrelo in po- 1 •______1* * T"___li___ 1___L «__mtnUn 1 -1 nišnico. — Ista stvar je doletela par ur pozneje neko Angelo Gherdolovo, staro 16 let, stanujoča v Rocolu na hribu št. 1123. Tudi ooa bi se bila kmalu utopila v ljudskem kopališču pri svetilniku. Odpeljali so jo v težkem stanju v mestno bolnišnico. Samomor. Petinpedesetletni Anton C., r.ta-nUJoč v ulici Lorenzo Berenini, je bil v nede- Mbost Jte, da obiskovalce Hm bolj zainteresiramo za naše kraje, da dobimo odjemalcev za naše pridelke. Poleg praktičnega pomena Ima pa imenovana razstava tudi namen zbuditi med ljudstvom smisel za vrtnarstvo in dvigniti v splošnem to lepo panogo narodnega gospodarstva na višjo stopijo, "Vsled tega ni namenjena razstava samo velikim vrtnim podjetnikom, ampak tudi posestnikom malih vrtov; sploh vsakemu ljubitelju narave se nudi tukaj prilika, da pokaže na svojih rastlinah, kaj zmore smotreno vzgajanje. Te dni je začel razstavni odbor razpošiljati prijavnice. Kdor ni dobil prijavnice, pa želi sodelovati na razstavi, naj se obrne toaadievno na društvenega predsednika g. Kegla, Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Odbor računa s tem, da se prijavi za sodelovanje na razstavi veliko število vrtnarjev; razstavljaleem bo plačati le majhne stroške, ker je dobil odbor prostor in paviljone zastonj na razpolago. — Ne kmetijsko društvo za Slovenijo, temveč vinarski in sadjarski odsek v Mariboru priredi vinsko razstavo kot oddelek splošne po&raijnske obrtne razstave. Vinogradniki, ki se nameravajo udeležiti te razstave, naj se prijavijo « Vinarskemu in sadjarskemu odseku v Mariboru*. V tem smislu je treba popraviti našo zadnjo notico o vinski razstavi. Upamo, da bodo naši vinogradniki razumeli velikanski! pomen te razstave in se bodo prijavlajli v kar na^obilnejšem številu. — Reklame na plotu. Kdor jih je naročil naj jih da takoj izdelati in sicer samo pri oficijelnih slikarjh Franjo Horvat v Slovenski ulici 10 in Franjo Ambro-žič, Graška ulica št. 2. Drugi slikarji niso upravičeni izdelovati teh reklamnih ploščic. V SKLADIŠČU v ulici G*ppa 17 se prodaj«?* po najnižjih cenah: spalne sobe, popolne, a mizo in dvema stolicama po L. 1000.— poročne sobe z velikimi ogledali od L. 2000.—* naprej, obedne sobe, stolice s pravim usnjeni od L. 3000.— naprej, garnitura za predsobe, pohištvo za letovišča in vrte, popolne sob« in posamezni kosi, pohištvo za urade, velika izbera stoik; in naslonjačev. Za preproda*-talce in hotelirje posebni popusti. Za izvažanje blago v transi tu. (1352) HIŠA z gostilno, v bližini mesta, s takojšnjim stanovanjem in dekreton., se radi odhoda zelo ugodno proda. Pojasnila v gostilni Uni-verso Bernardo, via Valdirivo št. 19. (1349) OGLARJI se sprejmejo. Stibe, Kočevje — Jugoslavija. (1350) DVE skoro novi postelji iz trdega lesa * vzmetmi in druge stvari prodam radi selitve. Sv. M. Magd. zg. št. 256. (1351) 2'28 plačujem krone mešane z goldinarji. Via Pondares 6/1. (1210) PRSNI SIRUP za kašelj, reumazan proti trganju in druga domača zdravila ima vedno lekarna v II. Bistrici. 28/5 Borsna ooroiila* Ts&Ob Jadmnsir* banka • ••••••«•••••• 1^9 Cosullch..................280 Dalmatia • 265 Gerollmich 1530 Libcra Trlestloa . . » . . . ........457 Lkqrd .. .................1225 Lnssino 645 Martinoiich 140 Oceani* ......................175 Prerauda «,•••,••,•••>•**«, 3o8 neusmiljeno pretepati... Srečo —i-- • ——-----:— —-—■ r . nnuuua •,,,*,.,»••••.*»*• sem imel, da jih je razgnal neki kraljevi straž- ljo popoldne sam doma. °otrai\}e,,{ Tripcovich.................224 nik, sicer bi me bili ubili. K sreči so me ranili samo na desni roki. Par minut pozneje si je ogledal rano zdravnik in izjavil, da ga ne morejo obdržati v bolnišnici, ker je rana malenkostna. To pa ni bilo fašistu po boju se je ulegel na tla poleg ognjišča, odprl opojmn pijač. 3. Pred vsako jed^o umij si dobro roke , bolnišnici. Šele po daljšem prerekanju- 4. Mleko m vse druge jed* hram na hUd^h ^ravnikc>ni S€ ■ ^fljgao, Sa b Tm ? i- r^Tbo^-lllUeniem ho.nl postati samo narodni mn6enik. voda iz vodnjaka — 2; legar nalezen izven Pd kolo je prišla v nedeljo popoldne okoli 7"rsta _ 7 ter 33 slučajev, pri katerih se ni 3. ure v ulici S. Gtacomo in Monte štirinajst- moglo dognati uzroka; med njimi pa jih je letna Štefanija Jermanova, stanujoča v ulici S. Marco št. 33. Deklica je dobila pri tem več zunanjih in notranjih poškodb. Odpeljali so jo v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v deseti oddelek. goitovo mleka. mnogo povzročenih od surovega Nepravo surovo maslo. Ugotovilo se je, da kmetice kupujejo po prodajalnah maslo, ki je zmešano z margarino, rastlinskim oljem po- Kolesarska nesreča. Vojak Carmelo De sebno kokovim ter ga prodajajo po hišah kot i Carli, star 23 let, se je vozil v nedeljo proti domače surovo maslo po cenah od 12 do 18 večeru_ s svojim kolesom po katinarski cesti lir kg. Gospodinje lahko dobijo tako maslo po prodajalnah za polovico bolj po ceni. Brzojavni uradi se otvorilo s 15. t. m. v Fiu- micello, Pieris, Villa Vicentina. Društvene vesti Žensko dobrodelno udruženje vabi vse članice in prijateljice društva, k sestanku, ki se bo vršil danes ob 6.30 zvečer (ne kot zadnjič javljeno za celot uro pozneje) v dvorani «Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Ker je zadeva zelo važna, f so vabljene vse že priglašene članice, katerim priporočamo, da pripeljejo' še druge s seboj. Nekatere gospodične vezivnega proti Trstu. Med potjo je pa zadel s sprednjim kolesom ob precej velik kamen in zletel vsled močnega sunka v cestni jarek. Pri tem si je močno pretresel možgane; nadalje je dobil po-f škodbe na obeh rokah, na obeh nogah in na desni rami. Ranjcnca so odpeljali z avtomobilom rešilne postaje v vojaško bolnišnico v ulici Fabio Severo. Razpečevalec kokaine. Včeraj zjutraj okoli 10. ure, ko sta patruliraia po ulici delle Beccherie v starem mestu, sta dva policif^ka agenta zagledala elegantno oblečenega mladeniča, ki je stal na pragu hiše št. 41 v it.i ulici in se živahno pogovarjal z nekaterimi deklinami. Par minut pozneje se je pa ozrl na vse strani, in ko je bil trdno prepričan, da ga nihče ne vidi, je povlekel iz notranjega žepa par skrivnostnih zavojčkov in jih izročil proti pla- odseka so naprošene, fda vrnejo- pri tej priliki pesejene vzorce. — Pripravljalni čilu 50 lir eni izmed goriomenjenih deklin. T* ckJJjq1- i deklina je spravila zavojčke v nogavico, po- PROSVETAt predavateljski odsek. Preda Jugoslovenska zmaga v nogometni tekmi goslovensko moštvo thn častoejša, ker je če ška raprezentativna četa ena najmočnejšUi na evropskem kontinentu. Premagala je coze, Belgijce, Nizozemce, a letošnjo spomlad se je spopadla z močno italijansko četo v Milanu, kjer je bil izid 1:1. _ nas Vesti z Goriškega Koncert. Marij Kogoj, najboljši skladatelj, ki se je vrnil za stalno domov na Goriško, priredi v sredo 12. julija v Trgovskem domu v Gorici koncert. Na programu so samospevi Maška, Fleišmana, Grbca, Ipavca, Lajovca m Kogoja. — Pri koncertu sodeluje g. Romanavsky, najboljši baritemist ljubljanske opere in Karel Širok, ki recitira Župančiča in Cankarja. Pri recitacijah improvizira na klavirju Marij Kogoj. — Koncert se ponovi 15. julija v Tolminu, 16. pa v Kanalu. _ Gospodarstvo Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do 17. septembra). — Rmzstava vrtnih pridelkov v Moriboru. — Društvo vrtnarjev za Maribor priredi od 8. do 17. septembra t. I. svojo prvo razstavo kot poseben oddelek pokrajinske obrtne razstave. Na razstavi hočemo vrtnarji pokazati« kaj zmoremo v zelenjarstvu vanja se bodo vršila: Pri Sv. Jakobu: danes šepetala mladeniču nekaj na uho in stekla j m vlepotičnem vrtnarstvu. ^^ nato po stopnicah v stanovanje. Kmali, po ve naj se tam prepračap videč bupK> razno-njenem odhodu se je poslovil mladenič od de- vrstno zelenjavo m krasne cvetice, da so na* ^ r^r^rJ^V hipu sta pa stopila kraji za vrtnarstvo jredno u^m »n Ubore- telj: dr. Alojzij T>ovh. - V Skednju: ,atri ob 9. d ^ goHomen^na ^ pastave, ki sta koč ustvarjeni zato da ur, -O spolnih boleznih^. Predavatelj: dr. £ Rovala iz neke bližnje trgovine vse lim pokrajinam države. Kdor Just Pertot. — Na Prošeku: v soboto ob 9. uri ' ry ' s Tva^rte ličnin oarvilionov m okusno zasnovanih «0 spolnih boleznih j. Predavatelj dr. Jnst ..... - ' ' ------ . . . 1.7a— 1.80 . . . —.11.--.12 . . . 48 75.— 49.75 dinarji .. •....... • . . 26.50.— 27.— Iejl >{.••»••»••••»••« 13.—.— 13.75 marke................4 —.— 4.50 doiarii..........................22.50 — 22.70 francoski frank!..................177 50.—178 50 švicarski franki.........430.—.—484.— angleški funti papirnati ......1(11.—.—101.50 angieiki funti, zlati ....... 108.——109 — napoleoni.................8S.50.— 87^0 Mali oglasi PRODAJALNA JESTVIN, v okolici se proda z vsem inventarjem za L 8000. Luzzatto, Istituto 3. (1554) MLEKARNA, mesnica, gostilna, ljudska kavarna s stanovanjem so na prodaj. Luzzatto Istituto 3. (1555) STISKALNICO, malo rabljeno, kupim. Ota Josip, Dolina 58. 1307 POPOLNA SOBA L 600.—, druga bukova masivna z lekarnico in psiho se prodata. Fon. deria 3. 1323 DEČEK, zdrav, s primerno šolsko izobrazbor ki ima veselje do trgovine, se sprejme tako, v trgovino z mešanim blagom. A. Zorman, Hrašče pri Postojni. 132€ 36 LETNO DEKLE želi službe pri maK slovanski družini; najrajši gre za hišino v zasebno hišo. Naslov pri upravništvu. 1332 POZOR1 Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 16 ZAHVALA Globoko ginjeni po izrednih dokazil prijateljstva in sočutja ob priliki smrii na* šega preljubljenega Franca Jančar izražamo vsem največjo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prerast. g Omerži, »Šentjakobskemu Sokolu«. »Šent Čitalnici« in »Iliriji« za petje, Mand. skup. V. Parma za krasni venec m vsem darovalcem cvetja. TRST, 9. julija 1922. (475 Družini: Jančar in Pahor. OBEDNE SOBE iz amerikanskega lesa, mramor, brušena ogledala L. 2200, poročne sobe, masivne od L, 1200.— naprej kakor tudi posamezni kosi se prodajajo v skladišču Via Udine 25. (1353) morske kopel!, Štrunjan, Villa Tar-tini, sobe, hrana. Pojasnila v uliti Sanlfa 3, zaloga telili. Srebrne kmsie po L 2.-13? zEafie po kurzu Kupujem edino le na Piazzo GaribaldI Sf. 2 (prej Borriera). istočasno naznanjam, da nisem Imel nikdar nobene fiiijslke o Trstu. EOJZIJ POVH. Edini M v Trstu. Jel. 3-Z9. Pertot. M. D. P. Sv. Jakob. Danes sc vrši kot po navadi redni sestanek članov, ki ima v dvorani DKD sestanek Žensko dobrodelno udruženje. — Pač pa je odborova seja ob 21, uTi. Kdaj se bo vršil sestanek, se objavi fravo-časno. — Predsednik. — V imenu postave ste aretirani! — sta velela policijska agenta mladeniču: Ko je s&šal prizadeti to izjavo, je prebledel kot smrt. Jecljjaje se je izgovarjal, da je nedolžen. — Kaj ste procfel* oni deklici? — sta ga vprašala policijska agenta. molčal par trenutkov, nato Nagovorjeni je M. D. P. Magdalena. Danes ob 20 in pol od- se je pa izrazil, da je prodal ženski nekaj zla-borova seja. Povabljeni so tudi načelniki vseh tenine. Policijska organa sta peljala aretiranca _ odsekov. ~ Predsednik. * |v vežo hiše št 41 v ulici delle Beccherie. Tam'razstava sploh prva vrtcev, ki jih bodo postavili za vrtni oddele*. na obsežnem dvorišču dijaškega doma v Prešernovi ulici, je dobil pač vtis, da bo - onla ta razstava senzacijo prve vrste. Vrtnarji v mestu m na deželi na delo! Odločimo se 2e sedaj za zelanjavo in za cvetice, ki jih bomo razstavili v septembru in posvetimo tem vrtnim pridelkom čim večjo pozornost, da bodo krasno uspeli do določ. dne. Brezivomno bo priiio obiskat našo razstavo mnogo Ijud*. sa? & ta razstava sploh prv* te vrste v državi. N asa PODLISTEK I. S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Ivan Vomk.) (37) — Dmitrij Nikolajič, — ga je prekinila Natalija in v zadregi iztegnila roko k bližnjemu grmu: — mesni je res neprijetno o tem govoriti; toda zagotavljam vam, da se motite. — Da se motim? — je ponovil Rudrn. — Mislim, da ne.,, Jaz sem še-le malo časa znan z vamr, toda jaz vas 2e dobro poznam. Kaj naj pomeni izprememba, ki jo vidim v ras, ki jo jasno vidim? Mi ste res ravno takina, kakrino sem vas dobil pred šestimi tedni?... Ne, Natalija Aleksejevna, vaše srce m mimo. — Morda, — fe odgovorila Natalija komaj sfeno, — toda vkljub temu se mo-ttt*. — Kako to? — je vprašal Rudrn. — Pustite wm, ne izprašajte ne! — rekla Natalija in nafiih korakov proti doora« Bilo ji je strašno od množice čuvstev, ki so zavladala v njej. Rudin jo je dohitel in ustavil. — Natalija Aleksejevna, —je rekel; — ta pogovor se ne more tako končati: tudi zame je preveč resen... Kako naj vas razumem? Pustite me! — je ponovila Natalija. — Natalija Aleksejevna, za Boga? Rudin ovo obMčje je izraialo razburjenje. P obledel je. — Vi vse razumete, zatorej morale razumeti tudi mene! — je rekla Natalija, mu iztrgala roko m. odšla, ne da bi se ozrla. — Samo eno besedo1! — ja zaklical za njo Rudin. Ona se je ustavila, toda ni se okremla. — Včeraj ste me vprašali, kaj sem hotel povedati s svojo primero. Vedite, jaz vas nečem varati Govoril sem o sebi, o svoji preteklosti, — in o vas. — Kako? o meni? — Da, o vas; ponavljam, nečem vas varati... Sedaj veste, o kakšnem novem čuvstvu sem |ovaril tedaj • * • Do ga dne ne bi se bil nikoli predrzafl *. Natalija je hkratu pokriU obraz s mi in odhitela domov. Nepričakovani razvoj pogovora z Rudi- notn jo je tako pretresel, da ni niti opazim Volinceva, ko je hitela mirn-* njega. On je stal nepremično prislonjen s hrbtom k drevesu. Pred četrtem ure j« prišel k Darji Miha jlovni in jo je našel v obednici; izprego-voril je nekaj besed, nato se je neopazno oddaljil, da bi poiskal Natalijo. Vodil ga je čut, ki je lasten zaljubljencem, in se podal naravnost v vrt ter naletel nanjo in Rudina, v trenotku, ko je ona iztrgala svojo roko iz Rudinove. Volincevu se je stemnilo pred očmi Njegov pogled fe spremljal Natalijo ,nato je stopil od drevesa in napravil nekaj korakov, ne vedoč kam ne zakaj. Rudin ga je zagledal, ko je stal pred njim. Oba sta si pogledala v oči, se poklonila drug drugemu ih se molče razšla. «To se ne bo tako končalo*-, sta pomislila oba. Volmcev se je podal na konec vrta. Bilo na je bridko in tesno pri duši; a na srce se mu je vlegel svinec in los mu je od časa do časa grozeče zaplala. Dež je pričel zopet ros rti. Rudin se je vrnil v svojo sobo. je-[Tudi on ni bil miren; kakor vihra so se nra vrstile arisK v glavi. Zaupni in nepričakovani mlsnosfni izraz mlade, nedolžne duše, zamore splaviti vsakega ▼ zadrego. (Dalje). Dr. L BOBOUiCKA f Trst - Via Genova 13, I. ortlBira u kožo« in veneritae bolezni od 10-12, 3-7. ■ Ob nedeljah In praznikih | od 10-12 ure. Hiic i v Škrbini pra Komnu. Ima štiri velike in dve mali sobi, mlatilnico, skedenj, imenitno podzemeljske* obokano klet, vodnjak, hlev* senik in vrt. Pojasnila v Trstu ul. Vettor Carprccio 14 (vogal Besenghi) pritličje, levo, od 16 do 18 ure. (461) SREBRN plačam L 1.95, goldinarje L 5.22 1 Pondares štev. 6, I. nadstr, ------ 473 Prra Kmečka gospodarska zadruga v Sela na Vipavskem p. Črnlče ima v zalogi okrog 500 M 11-12% naravnega domačega belega vina. Cen« zmerne. 448 Ilova ia t Mio se proda radi odhoda. Pojasnila daje 466 Anton Koren, Podgorje v Istri. Srebrne kronE platuje po v Kijih cenah kakor vsi r> ALBERT POVH - Trst, : si nizini it. 46