PoStnlna platana v gotovini.
Letnik XXXIII.
Številka 3.
^haja poljubno, najmanj Pa štirikrat na leto. Posamezne Številke 2 Din 50 p *a inozemstvo 3 Din.
V »JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno.
GASILEC
Cene enkratnim oglasom.
11111111111111111111 i 111
Cela stran 300 Din, l/2 strani 150 Din, l/4 strani 80 Din */8 strani 40 Din, 1 /iG strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 15. junija 1929.
Vesti starešinstva.
i.
Skupščina Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana leta 1Q2Q.
Odbor JGZ je	v svoji seji dne 29.	decembra	1928	soglasno sklenil, da bo letošnja skupščina	(občni zbor) JGZ
v Celju. Skupščina se vrši v nedeljo, dne 14. julija 1929 v *Celjskem domu« poleg kolodvora. Prejšnji dan, t. j. v so-b°to, dne 13. julija 1929 bo istotam seja starešinstva in zveznega odbora.
A. O d b or o v a seja.
Odborova seja	bo v soboto, dne 13.	julija ob	l/>16.	uri
v 'Celjskem domu«	z nastopnim dnevnim	redom:
1. Sklepanje o samostalnih predlogih.
2. Določitev članarine za leto 1929./1930.
3. Podelitev podpor iz podpornega sklada JGZ.
4. Postavitev nagrobnega spomenika blagopokojnenni Trosti Barletu in odkritje v 1. 1930.
5. Raznoterosti.
Člani odbora so: a) zvezno starešinstvo, b) vsi župni Zelniki ali namestniki. Župni načelniki so obvezni udeležili Se odborove seje.
B. Skupščina.
Skupščina bo v nedeljo, dne 14. julija ob 8. zjutraj v Celju v »Celjskem domu« po nastopnem dnevnem redu:
1. Nagovor in poročilo staroste.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo .poročilo.
4. Poročilo pregledovalcev računov.
5. Poročilo o »Samopomoči«.
0.	Poročilo odsekov.
7. Določitev letne članarine.
8. Sklepanje o samostalnih (predlogih.
9. Poročilo o (podpornem skladu JGZ.
10. Raznoterosti.
P r i p o m n j a.
1.	Po členu 9., točka 2., pravil JGZ pošlje na skupščino 'Saka župa poleg župnega načelnika ali njegovega namestnika e enega odposlanca, torej dva odposlanca. Župe, ki imajo več
'O* 301) rprlnih o-asilrpv nr>51i('in nnlMr iPCra na voakih narlaliniih
300
30U rednih gasilcev, pošljejo poleg lega na vsakih nadaljnjih 1 rednih gasilcev še enega odposlanca. Drobci pod 150 se . tem slučaju ne upoštevajo, drobci nad 150 pa štejejo za 300 torej do 450 = 2 odposlanca, 451 do 750 = 3, 751 do U)50 ~ 4, 1051 do 1350 - 5, 1351 do 1650 = 6 itd.).
.	2. Vsak odposlanec se mora na skupščini izkazati z iz-
aznico svoje župe.
3. Samostalne predloge je osem dni pred skupščino
* srneno naznariiti zveznemu starešinstvu, da o njih sklepa
* ec* skupščino; pozneje vloženim samostalnim predlogom |: °ra skupščina priznati nujnost, da se o njih more razprav-J na skupščini. Predlogi, ki so bili že ponovno odklonjeni,
Pridejo v poštev.
0cj 4. Gasilske župe opozarjamo, da pravočasno izvolijo Poslance na skupščino (člen 10., odstavek i, župnih pravil).
5.	Oprava odposlancev: bluza, čepica, brez sekirice. Po sklepu odbora JGZ z dne 29. decembra 1927 se na skupščini prizna le one delegate, ki bodo v gasilskem kroju.
V	Ljubljani, dne 12. maja 1929.
Josip Turk 1. r.,	Franc	Pristovšek	1.	r.,
t. č. starosta.
t. č. tajnik
2.
Seje odsekov JGZ.
Dne 13. julija je čas od 14,—V2I6. ure in v nedeljo od 7.—8. ure zjutraj določen za odsekove seje (tehnični, literarni, samopomočni in zdraviliški odsek). Načelnikom odsekov naročamo, da odseke, če ne že preje, gotovo pa omenjenega dne skličejo na posvetovanje in izvolijo referente v zmislu člena 16. poslovnega reda za odseke JGZ.
V	Ljubljani, dne 12. maja 1929.
Josip Turk 1. r..
t. č. starosta.
Franc Pristovšek 1. r.,
t. č. tajnik.
3.
Polovična vožnja na skupščino.
Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je z odlokom G. D. br. 25.313/29 z dne 2. aprila t. 1. odobrila povlastico za pol cene 111. razreda potniških in brzih vlakov, izvzemši simplonski orijent-express, veljavno od 11.—16. julija t. 1. Vsak udeleženec skupščine si kupi na odhodni postaji celo karto z mokrim žigom, katere ne odda v Celju, nego se bo vozil s potrdilom JGZ na legitimaciji s to karto domov. Brez potrdila o udeležitvi skupščine je vozni listek za povratek neveljaven.
4.
Razdelitev rednih in izrednih podpor iz 2% gasilskega
sklada.
V	smislu odredbe oblastne samouprave Ljubljanske in Mariborske oblasti opozarjamo vsa gasilna društva, da se bodo počenši s prihodnjim letom razdelile vse izredne podpore tako iz 2(/, rezervnega gasilskega, kakor tudi iz oblastnega sklada hkratu z rednimi podporami 2% sklada. Prošnje za podelitev izrednih podpor bodo vlagala društva le spomladi do najkasneje koncem marca, dočim bodo podpore nakazane koncem meseca aprila vsakega leta. Izrednih podpor bodo deležna seveda samo ona društva, ki se bodo izkazala z dokazili, da so zares potrebna in vredna. Podatke v prošnjah bo potrjevalo županstvo in predsedstvo župe, nakar se bodo predlagale potom JGZ oblastni samoupravi. Iz 1% sklada se bodo delile podpore tudi med letom kakor doslej.
5.
Izredna skupščina.
Povodom petdesetletnice v Dolenji vasi pri Ribnici dne 21. julija t. 1. bo tamkaj slavnostna seja zveznega odbora.
6.
Gasilski kongres v Franciji.
Mednarodnega evropskega gasilskega kongresa v Tru-vilu se udeleži JOZ po predsedniku kongresnega odbora, tovariša R. Engelsbergerju.
7.
»Gasilec«.
Državni gasilski zakon.
V	ministrstvu notranjih del se sestavlja zakonski načrt za gasilstvo kraljevine S. H. S. Posamezne gasilske zveze so podale v svojih spomenicah želje in predloge k temu osnutku, ki se naj upoštevajo pri izdelavi tega zakona. H končni redakciji bodo poklicani zastopniki JGZ, za kar bomo zaprosili na merodajnem mestu.
9.
Vseslovanski gasilski kongres.
Ime samo nam že pove, da je to prireditev izrednega značaja. Na takem kongresu se združujejo slovanski gasilski predstavniki bratskih nam tov. Čehov, Poljakov, Hrvatske zajednice itd. Posečajo pa vseslovanske gasilske kongrese tudi odposlanci belgijskih, francoskih, angleških in drugih gasilskih savezov Evrope.
Do sedaj so se po prevratu, ko je bil vseslovanski savez ustanovljen, vršili kongresi v Pragi in Poznanju. Ne samo gasilstvo, temveč država sama je in mora biti ponosna, da se v njej vrši gasilski kongres. Dalekosežnost prireditve pokaže najbolj dejstvo, da je bil pokrovitelj vedno najvišji predstavnik države. Tudi mi moramo biti ponosni na to, da se računa v merodajnih krogih s prireditvijo kongresa 1. 1930. v naši beli Ljubljani. Kongres bo pridobil še na pomenu radi šestdesetletnice obstoja Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, kateremu predseduje naš ugledni tovariš starosta Josip Turk.
Da se bo pa kongres vršil pri nas, je zavisno edino le od denarnih sredstev. Gotovo ni lahko zbrati fond prilično 500.000-— Din (kar bi bilo za to prireditev minimum), toda zavest Slovenca mora v tem slučaju priti do površja in naša vztrajnost naj dokaže, da smo /možni tudi občutnih denarnih žrtev. Pokažimo našim slovanskim bratom, da znamo tudi mi, če hočemo. Kot mal narod ne mislimo na tako ogronine prireditve kot jih je pokazal veličastni lanski kongres v Pragi; pač pa se näj naši gostje dobro počutijo pri nas. Naj odneso v svojo domovino najboljše vtise in naj vedo, da ne stoji slovenska gostoljubnost samo na papirju.
Kongresni odbor apelira na vsestransko pomoč članstva. Apelira na vztrajno delo posameznika. Vsaka prilika, bodisi na cesti, doma, med prijatelji, naj se uporabi za nabiranje pri' spevkov. Bloki, ki so jih vsa društva dobila, naj ne leže na tajniških mizah, temveč naj jih funkcijonarji društev nosij0 pri sebi in jih pridno uporabljajo. Malo dobre volje in uspeh nabiralne akcije nam bo zagotovljen in s tem tudi kongres.
Kongres v Ljubljani naj bo in mora biti največja in naj-impozantnejša manifestacija Jugoslavije. Naj naša, nad 22.000 mož broječa gasilska sila pokaže, da zna dostojn0 sprejeti tujerodne in slovanske gasilske goste.
Torej na delo za veličastno misijo, ki smo si jo nadeli lani na občnem zboru JGZ.
Vsa gasilna društva in vsi župni načelniki naj zanesljiv0 do konca meseca junija javijo stanje nabiralne akcije za kori' grešni fond.	Kongresni	odbor JGZ.
Občina in gasilstvo.
Opozorjen z istoimenskim člankom v zadnjem »Gasilcu<| sem si tudi jaz preskrbel »Samoupravo« 1. in 2. ter prečita1 in — premislil tam se nahajajoči članek. — Odkritosrčno moram priznati, da ima tov. dopisnik v »Gasilcu« popolnoma prav, vendar je tudi v članku »Samouprave« nekaj dobrega zrna. Razmotriti je torej treba omenjeni članek z obeli strani popolnoma objektivno.
Če čitamo pazno dopis »Samouprave«, moramo priznat1» da ima dopisnik popolnoma prav, kajti resnica je, da Je dolžnost občine skrbeti za požarno varnost, za orodje, '/a vodo, za izvajanje požarno-policijskega, stavbenega in dimni' karskega reda. — Nova uredba o požarno-policijskem redu ljubljanski oblasti, ki bo najbrže sprejeta tudi za mariborsko» sprejeta v XI. seji drugega zasedanja oblastne skupščine ljVj*' ljanske dne 27. oktobra 1928, je potrjena od vel. župana. podlagi čl. 66. zakona o oblastni in sreski samoupravi p1} 22. novembra 1928 pravi namreč v čl. 12.: »Ko se izdaja) stavbna dovoljenja, se mora paziti (od občine), da se zgra<? če mogoče, pri stavbah, hišah, hlevih, vodnjaki ali napi"avlJ hidranti, če ima naselje svoj vodovod.«	.
Za industrijska podjetja je naprava vodnjakov, hidrant ali drugih zadostnih gasilskih pripomočkov obvezna. ..|,
Čl. 13. pravi: »Občinski odbor skrbi, da je v vseh |cra^j občine vedno dovolj vode za gašenje na razpolago. Kjer ^ naravnih ali lahko dostopnih dotokov, se morata zgratl
Davka prosti bencin.
Predsedstvo JGZ zaprosi finančno oblast za oprostitev davka na bencin, ki se rabi pri gašenju.
Tovariši, ki želijo v Celju prenočišča, naj to sporočijo vsaj do 7. julija t. 1. tov. J. Vengustu v Celju, ki bo preskrbel za vse delegate stanovanja.
Z ozirom na tujski promet nujno priporočamo, naj se vsi strogo drže omenjenega roka.
„Samopomoč“.
30	let,	Din 2.500—,	
63	yy	yy	2.500—,
63	yy	yy	2.500—,
42	yy	yy	2.500—,
47	yy	yy	2.500—,
53	yy		2.500—,
73	21	yy	2.350—,
53	yy	yy	2.330—,
32	yy	yy	2.320—,
64	yy	yy	2.320—,
	Din		24.320—,
		„ 286.987—,	
V času od 16. decembra 1928 do 10. aprila 1929 so umrli ti-le tovariši:
86. Ozbič Anton, Planina p. Rakeku, s
87. Ocepek Ivan, Kamnik ....
88. Mihelak Melhijor, Konjice .	.
89. Kadunc Josip, Ljubljana . . .
90. Travner Ivan, Griže ....
91. Geč Jakob, Moškanjci ....
92. Kranjc Simon, Dornava . . .
93. Vajda Marko, Radoviči p. Metliki
94. Grabljevic Alojzij, Št. Vid p. Stični
95. Toter Franc, Šoštanj ....
skupaj
prištevši doslej že izplačanih .	.	,
je torej za 95 posmrtnin izplačanih . ' . . Din 311.307-—.
Nakazil za 96.—105. smrtni slučaj manjka še nad četrtino, dasi je rok potekel že davno. Zavlačevanje nima pomena, pač pa kaj lahko škoduje prizadetim, ker v slučaju smrti ne dobe zaostali dediči posmrtnine. Pozivamo vse zamudnike k takojšnjem vplačilu brez ponovnih opominov, da ne spravijo članstva v neprilike in škodo. Za vse neodjavljene člane so društveni načelniki obvezni in odgovorni poravnati zaostanke.
V odborovi seji dne 29. decembra 1928 storjene obljube župni načelniki kratkomalo ne vrše s podrobnim delom za podvig števila članstva, ker se število članov krči polagoma in to v 5 mesecih za 300 članov ali mesečno za 60, kljub novopristopivšim in umrlim. Obljuba dela dolg; zato resno vabimo vse društvene in župne načelnike k vzbujanju vsestranskega zanimanja za močno in mogočno »Samopomoč«, ki naj bo gasilstvu prava zavarovalna ustanova. Edino od člana do člana z agitacijo je možno prepričati nezavedne tovariše o veliki važnosti in koristi te prepotrebne in dobrodelne ustanove, ki je bila ustanovljena za celokupno članstvo in je v tej kratki dobi tudi pokazala, da jo naše gasilstvo nujno potrebuje. Le malo več razumevanja je vsem onim potrebno, ki jo šele opazujejo od strani v domnevanju, da se ne postarajo in tudi ne preminejo nikoli. Letošnja skupščina mora izreči odločilno besedo, naj postane »Samopomoč« obvezna ali pa je sčasoma ne bo.
Lanskim naročnikom ponovno naročamo, naj poravnajo nemudoma naročnino do 31. maja t. I., sicer jim ustavimo prihodnjo številko in dolg izterjamo. Zavedajte se vendar svojih obveznosti, da je vsak naročnik dolžan naročnino redno plačevati!
8.
vsaj eden ali dva vodnjaka, odnosno, ako je to mogoče, primerno število kapnic, tölmtmov ali rezervarjev.«
To je torej voda. Vprašam pa dopisnika »Samouprave«, ki se toliko zavzema za župansko moč: Katera občina skrbi za vse to? Jaz dvomim, da je kaka občina vsled omenjene uredbe storila kak pameten ukrep.
V	mojem okolišu, toda še v občini, je vas, kjer so hiše Po večini krite še s slamo. Do letošnje zime so imele vsaj za pitje vodovod, napeljan iz približno 600 m oddaljenega Vlšje ležečega potoka. Letos pa so cevi vodovoda zamrznile, razpokale, in vaščani nočejo nič več prekopavati zemlje, da bi vodovod uredili, ker je spomladansko delo v rokah. Vodo raje vozijo. Torej ni vode za primer požara v vsej vasi mogoče eno vedro. Toda občina, ali misli dopisnik »Samouprave«, da se sploh kaj zgane? Popolnoma nič. Tovariši gasilci pa mogoče že vedo, kako se gasi na take daljave. Podobnih slučajev pa vem, da je še mnogo v Sloveniji.
Dalje orodje. — Čl. 23. nove uredbe pravi: »Stroške ga-silnega orodja nosi občina.«
Ako se mora zaradi obstoja kake tovarne ali skladišča nabaviti posebno gasilno orodje, sine občinski odbor predpisati lastniku tovarne ali skladišča poseben prispevek k nabavnim stroškom, ako ni postopati po čl. 27. te uredbe, ki Pravi: »Občinski odbor more po zaslišanju požarne komisije zahtevati od lastnikov tovarn in drugih večjih podjetij, da si nabavijo lastno gasilno orodje.
Vprašam pa dopisnika »Samouprave«, koliko je občin, ki se ravnajo po omenjenih določilih- Menda bi jih kaj kmalu za vso Slovenijo seštel na prste.
Za dimnikarski red skrbe pa najbolje dimnikarji sami, ako nočejo biti kaznovani vsled dimniških požarov. Stavbni red pa se po deželi itak le tam izvaja, kjer ga zahtevajo so-Sedje s tožbami ali pa pri kolavdacijah tovarn.
^ Na te-le dobre stvari opominja dopisnik občine. Če pa noče, da bo župan skrbel za gasilno moštvo, bo na slabo haletel, ker to že cika na poklicno gasilstvo. Prostovoljno ?e,u jaz le pod onim poveljstvom, ki si ga izberem sam. Kakor uitro pa mi bo občina nekaj diktirala, bom čutil, da sem sluga, Pa se lahko zahvalim za tako plačano službo, kot je gasilska.
Pač pa bi bilo nasvetovati Jugoslovanski Gasilski Zvezi, Vnosno župam, da vedno same preizkusijo tehnično znanje 5jseh novo izvoljenih poveljnikov, ker sem naletel pri neki zupni reviziji na poveljnika, ki ni imel niti o redovnih vajah Uikakega pojma ter je celo iz reda poveljeval v četverostop. v vDopisnik omenja tudi gasilce, ki napravijo z gašenjem
škode, kot bi jo napravil ogenj. Roko na srce, tovariši, in .ukrito si priznajmo, da je mnogokrat to bridka resnica, /^asa dolžnost pa je, da to odpravimo. Tu pa je treba še uogo dela in dela in ne naramk in parade.
Kar se tiče pravil naših društev, glede obstoja in funkcij j~Veze in žup, ima tovariš dopisnik v »Gasilcu« popolnoma Prav in je njegova primera naravnost porazna v tem zmislu, i®Jti jaz si namreč nikakor ne morem predstavljati, kakšna bi ua gasilna društva, če bi jih nadzorovali vsakokratni župani dnosno občinski odbori. Postala bi nekaka častna straža uhova ali pa avantgarda. Če ne bi namreč delala tako, kot 1 hotel župan, odnosno če ne bi občinskemu odboru ali žu-Panu odbor gasilnega društva prijal no sestavi ali pa vsled ( 'spenja, ga kratkomalo ne bi potrdil. Članstvo tega ne bi Pelo in iz tega bi sledil res lep red v društvih. — Sicer pa I ravi čl. 29. nove oblastne uredbe sledeče: »Pravila se morajo Lr' Vseh vrstah gasilstva predložiti občinskemu odboru v ipre-»N - kolikor zadevajo občinske interese.« .Načelstvo prostovoljnega gasilnega društva predlaga občin-emu odboru proračun in zaključek v pregled in odobritev, 0 prejema občinsko ali kako drugo javno podporo.«
Torej le tam, kjer se pota gasilnega društva strnejo od-SeSn° križajo s potjo občinskega uradovanja in moči občine, moniora obvestiti občina. To je pa enako ničli, ker občina so h3 Cve,° Poz'vah občinstvo, da se društva ustanavliajo ter činsi ^vena Prav'la tak° sestavljena, da nikjer ne kršijo ob-v sv v, aYtor'tefe. Če pa dobiva društvo od občine podporo VSg.rh° izboljšave in množitve svojega inventarja ter tudi, če (]r l Zlv' društvo v dobrih odnošajih z nio, vem, da bo vsak ^tveni blagajnik radevolje s svojo knjigo vedno na raz-
polago županu ter bo vsako društvo veselo in zadovoljno, da se župan sploh zanima za to.
Končno pa pripade po društvenih pravilih premoženje itak občini, če se društvo razpusti.
Dalje pravi isti člen: »Če je gasilno društvo včlanjeno v Gasilski zvezi, je v tehnično-administrativnih poslih pod nadzorstvom dotične Zveze v zmislu njenih pravil, kolikor ne odreja ta uredba kaj drugega.«
Torej morajo biti zvezna in župna pravila že dobro sestavljena, da pri sprejetju tega člena ni nihče oporekal v oblastni skupščini.
Glede vodstva pri gašenju pa pravi čl. 42.: »Čim dospe gasilstvo, vodi vsa gasilna in reševalna dela poveljnik prvega na pomoč prihitelega gasilnega društva kot tehnični izvedenec z vsemi pravicami župana.«
In tako tudi tu ni ustreženo dopisniku »Samouprave«. Res je sicer, da je semtertja kakä napaka pri tem, ker se mnogokrat gleda pri volitvah poveljnikov in načelnikov na reprezentanco; v veliki večini slučdjev nesreč pa store prostovoljni gasilci še vedno po svoji moči svojo dolžnost. Mnogokrat •žrtvujejo celo zdravje in življenje za svojega bližnjega.
Kar se pa tiče veselic in gasilskih prireditev, mislim in sodim sam po sebi, da se jim radevolje odpovedo vsa društva, ki streme za resničnim napredkom. Za prireditve je namreč mnogo skrbi in potov; toda za koga? Da si nabavijo par sto metrov cevi, morebiti moderno brizgalno itd., da morejo iti, kadar jih kličejo na pomoč. Če se kedaj zgode na teh prireditvah kake nerodnosti, ni vedno, odnosno v zelo malo slučajih krivda na vodstvu ali na gasilcih,-največkrat pa na takih obiskovalcih, ki se drže najbolj modro.
Glede pridobivanja denarnih sredstev bi svetoval vsem onim, ki jim je dana oblast v toke, zlasti tudi dopisniku »Samouprave«, predlog, ki bi bil mnogo vreden, če bi se ga izvedlo in uveljavilo, pri tem pa ne bi bil nihče preveč obtežen. — Moj predlog bi se glasil: Uvede naj se v vseh občinah 10% ali nižji davek na zavarovalne police. Ta davek naj bi plačevali vsi zavarovanci občini v pokritje stroškov za gasilna društva. Ker mora po čl. 2. nove uredbe voditi občina pregled zavarovanih in nezavarovanih objektov, bi ji ne bilo težko se poučiti, koliko plačuje vsak zavarovanec zavarovalnine. Na ta način bi se nabrala za posmezna gasilna društva tolika vsota, da bi društva lahko vzorno delovala ter bila vedno najmoderneje opremljena. Do te izvedbe ali do one, ki jo nasvetuje dopisnik »Samouprave«, pa mislim, da je še daleč ter bo pač treba še hoditi po stari poti naprej.
Zgoraj omenjeni 10% davek je mišljen na ono vsoto, ki jo plačuje zavarovanec vsako leto zavarovalnici, to je davek na vsakoletno premijo.
Trudimo se pa mi sami, tovariši, ter delajmo, da bomo v tehničnih poslih kolikor moč dorasli nalogam, ki smo si jih sami zadali. Vkljub vsem polenom in nerazumevanju z gotovih strani krepko naprej! Posečajmo pridno naše vaditeljske tečaje, pridno vadimo v društvih in upajmo na boljšo bodočnost!	M—c.
Izobraževalni tečaji za strojnike pri motornih brizgalnah.
(Iv. Orožim, Sv. Pavel pri Preboldu.)
Motorne brizgalne so se še do nedavnega časa uporabljale izključno v mestih, odnosno v večjih industrijskih krajih.
V	novejšem času pa so si jih začela redno nabavljati tudi naša podeželska gasilna društva.
Prednost motornih brizgaln pred ročnimi obstoji zlasti v tem, da je poraba delavnih sil za oskrbo motornih brizgaln minimalna, dočim zahtevajo ročne brizgalne znatno večje število delovnih moči in je njih pogon združen z velikim telesnim naporom.
Motorne brizgalne so, ne vštevši večje delazmožnosti, priporočljive torej že iz tega vidika, ker štedijo ljudi, kar pride še posebno do izraza v tistih krajih, kjer gasilna društva ne razpolagajo z zadostnim številom članov.
Toda vkljub prednostim, ki odlikujejo motorne brizgalne pred ročnimi, zadenemo tu in tam lahko tudi na gotove
težkoče. Ravnanje z ročnimi brizgalnami je namreč v vsakem pogledu lažje in bolj primitivno, dočim zahtevajo motorne brizgalne veščih, strokovno izvežbanih ljudi, ker so kot take bolj občutljive v svojem organizmu, ter bi vsako neprevidno ravnanje z njimi imelo za posledice motnje ali celo zastoj v obratu.
Ker poklicnih strojnikov naše podeželsko gasilstvo po večini nima med svojimi člani, je torej v pretežni večini odvisno od strojnikov-začetnikov, ki pa razen površnih navodil od strani nabavne firme nimajo nikake obširnejše prakse.
Od takih ljudi seveda ne moremo zahtevati, da se kar čez noč usposobijo za izvežbane strojnike.
Treba bi bilo temeljitega teoretičnega in pred vsem praktičnega pouka. Temu bi naj odpomogla Gasilska Zveza s tem, da bi poslala dobrega poznavalca in strokovnjaka v tovrstnih strojih, ki naj bi po posameznih gasilskih župah priredil poučne tečaje za moštvo motornih brizgaln. Ta tečaj bi naj bil obvezen za vse tisto moštvo, ki je zaposleno pri motorjih in ki ni imelo doslej za to potrebne kvalifikacije.
S takimi tečaji šele bi se prišlo različnim pritožbam društev z dežele v okom: češ, da motorne brizgalne ne ustrezajo svojemu namenu, in šele takrat bi prišle kot takšne na deželi do prave veljave.
Letošnje gasilske prireditve.
čitajočemu zadnjega »Gasilca« pridejo pred oči vsakomur naznanila letošnjih prireditev, katerim je navadno dodana prošnja, naj gasilstvo v splošnem ali pa vsaj bližnja društva upoštevajo dotične dneve ter naj na omenjene dneve opuste svoje lastne slavnosti.
Tovariši! Mislim, da je to od večine nas preveč zahtevano. Vsako gasilno društvo je namreč stvar občinstva do-tičnega okoliša, ki ga je pač dolžno podpirati. Če pa hočemo vsi začeti hoditi od veselice do veselice, nam je potreba polne koše denarja. Mesto da bi denar nosili okrog, ga dajmo vsak svojemu domačemu blagajniku, pa ne bo treba nikjer nobene veselice.
Prireditev, ki naj bi se letos v naši Zvezi upoštevala, je pa predvsem in na prvem mestu 50letnica Prostovoljnega gasilnega društva v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
To je res redek in pomemben jubilej. Jubilej društva, jubilej tudi društvenega in župnega načelnika g. Ignacija M e r h e r j a, ki načeluje društvu že vso to dolgo dobo, jubilej prvega slovenskega poveljevanja v gasilstvu ter uvedba našega gesla: Na pomoč! — kar je uvedel naš jubilant.
Sicer smo bili na to slavnost vsi opozorjeni v 1. številki letošnjega »Gasilca«.
Na drugem mestu je slavnost 501etnice Gasilnega društva v Kranju. Gotovo je, da bo na tisti dan združeno gasilstvo vse Gorenjske v svoji prestolici. Gotovo je tudi dolžnost nas oddaljenih gasilcev, da prihitimo pozdravit tovariše, katerih društvo se že toliko časa bori za dobrobit in varnost bližnjega.
Tretja prireditev te vrste pa je blagoslovitev avto-motorke v Ljubljani, katere pač ne bomo prezrli.
Ostale prireditve so lokalnega značaja ter naj take ostanejo.	M—c.
Naši javni nastopi in sprevodi.
V	drugi številki letošnjega »Gasilca« sem se izrazil glede prostih vaj: Število k prostim vajam nastopajočega članstva je nekako merilo veselja do organizacije, a izvedba prostih vaj je merilo povprečne izvežbanosti in inteligence članstva. Skoro isto odnosno ravno isto velja tudi za naše javne nastope in sprevode.
Pa malo poglejmo te naše nastope in sprevode. — Vzemimo za prvi zgled udeležitev več društev pri skupni maši. Kaj vidimo? Vsako društvo gre samo za-se, vsako ima svoje poveljevanje, vsako ima drugačno »parado«, eno čelade brez pasu, drugo čelade s pasom, tretje čepico s pasom itd. Eno ima svojo zastavo ter 30 udeležencev, drugo je zopet brez
zastave z več ali manj udeleženci in vsako prikoraka od svoje strani. — Ali je to lepo? Ali ne bilo mnogo, mnogo lepše, da bi se vsa ta društva zbrala na gotovem prostoru v predpisanem slavnostnem kroju s čepico in brez pasu ter bi z zastavo na čelu skupno pod enotnim poveljstvom odkorakala proti cerkvi? Ali ne bi tudi občinstvu bolj imponiralo, če bi videlo, da je gasilstvo res enotna organizacija, da so gasilci res tovariši z enim in istim ciljem? Tako pa se je ze celo tudi zgodilo, da sem videl gasilce v čeladah z razpetimi dežniki ter tudi čul poveljevati človeka brez pojma o poveljih, ki jih je izrekal in so bila seveda dotična povelja tudi tako izvedena.
Poglejmo drugič naše veselice! Kako se obnaša članstvo na njih, kako je oblečeno in pokrito? Bluze razpete, čepice v zatilniku ali na ušesu. — Ko pa začne malo delovati vino, prepir, krik, celo pretep itd. Na opomin pa slišiš: »Kaj pa si? Če ti ni prav, me pa zbriši!« Občinstvo pa posluša in strmi in gleda. In kaj sledi iz tega? »Požrešna bramba, prepirali so se, stepli so se« itd. se sliši drugi dan od vseh strani-
Tovariši! Tudi veselice so javni nastopi in tudi na njih se je treba dostojno obnašati; biti po predpisih napravljen bodi gasilčeva dolžnost. — Vodniki, poučujte, bodite strogi v tem oziru!
Tretjič poglejmo še župne in zvezne slavnosti. Kaj vidimo pri naših sprevodih? Spredaj gredo, mogoče skupno, zastave, potem župno načelstvo oziroma zvezno sFarešinstvo, za tem pa slede posamezna društva ali župe. Ena večja četa, druga manjša, ene dobro, druge slabo vodene in tako tudi članstvo koraka ter izvaja povelja. Posameznim četam poveljujejo, kot sem že omenil, dobri in slabi, mladi in stari-Eni poveljuje župni načelnik, drugi župni načelnik pa koraka kje v najslabši četi. Nekdo vodi vse to v imenu Zveze ali župe, toda resnično prave enotnosti ni, ker se ne izvaja celota. — Občinstvo sicer pravi: »Veliko jih je«, toda ne reče: »Dobro se je poveljevalo, lepo se je obneslo, dobro so izvajali povelja.«
Za lep župni sprevod bi nasvetoval sledeče: Poveljujoči, tukaj župni načelnik, izloči iz društev vse zastave, načelnike, namestnike, poveljnike, četnike, tajnike in blagajnike ter napravi iz njih nekako reprezentančno četo pod poveljstvom župnega načelnika odnosno najbolje izvežbanega društvenega poveljnika. Vse ostalo članstvo pa naj nastopi skupno v dvo-redih, ki se razdele v enako močne čete, katerim se dodele iz reprezentančne čete četniki, ki se razumejo na vodstvo čet-Na ta način dobi zbor, odnosno prapor ter reprezentančn0 četo. Vse je pod enimo poveljstvom in oni, ki poveljujejp oddelkom, res odgovarjajo mestom, na katera so postavljen'■ Sicer pa se mi vsi preveč držimo stare gasilske tradicije, da volimo najstarejše vedno na najbolj važna mesta v organizaciji. Nikjer namreč ni rečeno, da moram biti načelnik, če sem star, kakor tudi ni rečeno, da moram kot tak poveljevati.
Mi mlajši hočemo namreč hitreje naprej, .bolj naglo ter bol) smotrenega in intenzivnega dela. Dobro je Sicer, da včasih starejši zadržujejo kako previhravo stvar, toda prevelike zavore niso nikjer dobre, ker ne puste organizaciji razmaha-Sicer gre v tem pravcu pri nas naprej. Vsi pač moramo g*e' dati na to, da izboljšujemo in svetujemo, kjer in kakor moremo.
Gori omenjeni in nasvetovani sprevod bi bil res lep efekten. Oglasite se pa tudi drugi tovariši s svojimi mnenj') kajti nihče ni popoln. Pomagajmo vse ustvarjati.	M—c-
Vesti.
Pokrajinski zvezni zlet v Dolenjo vas. Prostovoljno £** silno društvo Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem obhaja svojo petdesetletnico dne 21. julija t. •- te-se bo hkratu blagoslovila nova motorna brizgalna. K * J proslavi prirodi JGZ pokrajinski zvezni zlet. Zaradi prehrai je pravočasna prijava društev in deputacij do najkasiiej konca junija nuino potrebna. Ob zadostnem številu u ^ žencev bo vozil iz Ljubljane in nazaj poseben vlak. Za V° vično vožnjo je zaprošeno. Po ugodni rešitvi razpošlje dr štvo prijavljencem legitimacije in sporede. Gasilci, °dzov . se temu povabilu v impozantnem številu, pohitite v rojs
'(raj slovenskega gasilstva, kjer je bilo pred pol stoletjem ustanovljeno prvo gasilno društvo s slovenskim poveljevalnim jezikom, kjer je istočasno zagledal beli dan prvi slovenski »Vežbovnik« in naš večnolepi pozdrav »Na pomoč!«, čigar avtor praznuje hkratu tudi petdesetletnico načelovanja temu društvu! To bo velik zgodovinski dan, kakršnega še doslej n> doživelo slovensko gasilstvo. Zavedajmo se in pokažimo našim rojakom, kako proslavljamo hvaležni gasilci svoje vele-2aslužne in vzorne prvoboritelje, voditelje in narodne buditelje!
VSEM GASILNIM DRUŠTVOM! Kongresni odbor Jug. Gas. Zveze poživlja vsa gasilna društva, da zanesljivo pošljejo izkaze o stanju nabiralne akcije po blokih, katere jim je svoječasno poslal K. O. Ti izkazi naj se dopošljejo tov. predsedniku kongresnega odbora Rihardu Engelsbergerju v Krško °b Savi, ker jih rabi za referat na Zveznem občnem zboru, •sto poročilo naj vpošljejo na kongresni odbor tudi vsi župni načelniki, kateri so dobili nabiralne pole. Zadevna poročila le poslati najkasneje do 1. julija 1929.
Engelsberger, preds. K. O.
Postno premišljevanje. Prejeli smo k dopisu »Postno Premišljevanje« v drugi številki letošnjega »Gasilca« sledeči dopis.
Povrnem se k članku in sicer k naramkam. Tudi moje mnenje je, da se naramke v splošnem odpravijo. Prav ima dopisnik v članku, ko piše, da mnogo naših društev držijo skupaj naramke. Ali te ustvarjajo zavist med člani, ker marsikateri, ki jih nosi, se obnaša tudi preveč visoko do \članov, ki jih nimajo. Pri tem čestokrat trpi društvo na znotraj in na zunaj. Pri drugih ljudeh večkrat tudi društvo nima tistega ugleda, ki bi ga moralo imeti, kajti marsikako društvo se rado pokaže v paradi, v resnem slučaju, ko kliče dolžnost, takrat društva ali sploh ni ali je prepozno za dane razmere, ali pa ima zelo pomanjkljivo izobrazbo v gašenju.
Poglejmo pa telovadne organizacije:
• Pri njih ni skoro nikakih znakov dostojanstva, in vendar kpo uspevajo. Človek naj opravlja svojo službo v društvu 12 ljubezni do stvari-same, ne da bi sc pri tem razlikoval po Zunanjosti od drugih članov, ki niso tako »srečni«, da bi dosegli to, kar ima on. Več naravne preprostosti v naša dru-sjva in bolje bodo uspevala in imela več ugleda. Proč s predanim ponosom, ki ga tudi sicer imajo mnogi, zlasti imo-v'tejši člani, do tovarišev, ki so v slabših premoženjskih razmerah ali ki so na nižji družabni stopnji, ako se že tako deli današnji družabni red v višje in nižje. 2e samo ime društvo di moralo značiti, da imajo vsi člani v njem enake dolžnosti m pravice in ne prikrito ali odkrito razodevati članom, da so *več« od njih. Glede naramk še enkrat: Odpravijo naj se pri društvih, župah in zvezi na najmanjše število. Spozna naj se °d drugih članov načelnik, poveljnik in kar je še neobhodno Potrebnih dostojanstev, ki so potrebni za funkcioniranje
društva.
Gasilska župa litijska. Na župnem občnem zboru dne •L marca je bilo sklenjeno, da se vrši dne 5. maja na Florjanovo nedeljo v Litiji skupni župni zlet. Spored zleta je bil ta-le;
Zbirališče gasilcev ob 9. uri na kolodvoru v Litiji, nato ?dhod k sv. maši, katero je daroval kaplan iz Šmartna c- g- Sladič, pri kateri je imel tudi lep nagovor o pomenu gus. organizacije in njenem patronu sv. Florjanu, za kar se
tem potom najlepše zahvaljujemo.
Po sv. maši je bil kratek obhod po Litiji, nato polurne Redovne vaje in izročitev diplome župnemu častnemu članu °v. Ivanu Robavsu. Nato je bil odhod na Plničarjev vrt, kjer je vršilo predavanje o raznih nastopih kakor: pri slav-°stih, vajah, požarih itd. Posebno je poudarjal predavatelj rael>ko potrebo pažnje pri reševanju ljudi, živali in drugih aznih predmetov, da se po nepotrebnem ne kvari blago in jmgo premoženje ter se ljudem obvaruje kar največ mogoče. ou*i smo dalje o krpanju cevi s šilom in s konopnimi nitkami, ■notornih brizgalnah, kjer je predavatelj poudarjal posebno g'ec*e strokovne prakse in ravnanja z motorkami, pri jterih bi moralo imeti društvo najmanj tri do štiri gasilce, So vajeni motorja.
Na dnevnem redu je bilo tudi zdravniško predavanje o prvi pomoči pri nezgodah, ki je pa moralo odpasti, ker je bil tov. dr. Ukmar zadržan. Razgovarjali pa smo se o nujnosti, da imej vsako društvo svoj sanitetni oddelek in nekaj sanitetnega materijala. Izkušnja je tudi pokazala dne 30. aprila pri požaru v Kostrevnici, kake važnosti so dobre svetiljke pri nočnih požarih. Na predlog nekega člana, s katerim so se vsi strinjali, nabavi župno vodstvo za društva po dve karbidni svetiljki, ki so se izkazale za dobre.
Župno vodstvo je razposlalo vsem društvom 14 dni preje zadevne okrožnice za župni zlet, ki je bil velikega strokovnega pomena za gasilce. Udeležilo se ga je šest društev korporativno, kar jih ima kroje, dve društvi sta poslali po dva gasilca, eno društvo se je pravočasno opravičilo radi oddaljenosti, dve društvi se okrožnici sploh nista odzvali in tisti dve, katerih delegata sta imela pri župnem občnem zboru najbolj sijajne predloge za ta izlet. Eno društvo je pa po sklepu župnega občnega zbora na svoji seji sklenilo, da priredi Florjanovo slavnost za se. To se smatra, da ima neko drugo ozadje napram sklepu občnega zbora.
Skupna udeležba je bila 84 gasilcev v kroju in 18 v civilni obleki. Priporočamo, naj bi se tako važnih zletov ali tečajev društva udeležila v večjem številu, če pa to ni mogoče, vsaj z večjimi delegacijami.
Planina pri Sevnici. Na binkoštno nedeljo je posetil naše društvo tov. podstarosta Vengust. Po skromnem sprejemu na trgu se je vršilo v šoli predavanje tov. podstaroste, ki je v globoko zasnovanem govoru in s plamtečimi besedami orisal vzvišeni pomen gasilstva in obravnaval najbolj pereča in aktualna gasilska vprašanja. Za svoja lepa izvajanja je bil deležen splošnega priznanja in prisrčnih ovacij. Po predavanju je bil odhod na župni občni zbor v Kozje s tov. pod-starosto na čelu, kjer so se končno razčistile neznosne razmere, ki so zavladale v župi in izvolil se je na splošno željo delegatov nov odbor, ki bo znal varovati interese posameznih društev. — Za poset tov. podstaroste in ureditev mračnih prilik v župi se mu društvo najprisrčneje zahvaljuje z iskreno željo, da bi ga videli kaj kmalu zopet v naši sredi.
Vič-GIince. Lep družabni večer je imelo naše društvo dne 12. p. in., kjer smo podarili častni diplomi dvema našima zaslužnima in vestnima članoma: Antonu Malavašiču in Francu Lenassiju, ki se že 25 let neprestano in zvesto držita naših gasilskih vrst.. Oba sta še čila in zdrava ter jima želimo v dnu gasilske iduše še mnoga leta.
Ob isti priliki smo poklonili našemu tovarišu Ivanu Gašperinu za njegovo petindvajsetletno načelnikovanje spominsko palico z lepim monogramom, katero smo mu kupili njegovi tovariši v znak gasilske ljubezni do svojega načelnika. Želimo mu, da jo zdrav in dolga leta uporablja. Zahvaljujemo se tov. Hojanu, Mikužu in Lavrenčiču za njihovo sodelovanje.
Naše društvo bo imelo dne 7. julija običajno vrtno veselico, na kar tovariška društva vabimo.
Gasilno društvo Vižmarje je proslavilo 2. junija t. 1. svojo 251etnico. Ob tej priliki se je vršila tudi župna vaja, pri kateri je sodelovala tudi motorka društva Preska-Medvode. Tu se je pokazala zopet potreba, da vsa naša društva preidejo čimpreje od napornega ročnega pogona k vse intenzivneje učinkujočemu stroju, ki očuva telesne sile članstva. Vaja je bila tudi sicer prav dobro zamišljena. Po vaji je nagovoril na slavnostnem prostoru jubilejno društvo tov. zvezni načelnik Jos. Turk, ki ne zamudi nobene prilike in pride rad med svoje članstvo, in mu je v imenu JGZ čestital k proslavi dela in požrtvovalnosti. Za Savsko gasil, župo je govoril njen podnačelnik tov. Kržišnik Alojzij, ki je poudarjal visoke cilje in načela gasilstva in njegov etični pomen. Slavil je vztrajno in zvesto službovanje starejših članov, katerim je izročil nato častne diplome, ki jim jih je društvo ob priliki svojega jubileja podelilo. Odlikovani so bili tovariši Josip Arhar, Ivan Bonča, Jan. Tome, Jak. Čepeljnik in Fran Erjavec. Tov. Jos. Arhar, ki je tudi načelnik SGŽ, je vodil jubilejno društvo vseh 25 let od njegove ustanovitve in je bil ob tej proslavi imenovan tudi za častnega načelnika. Spominjal se je v svojem nagovoru posebno umrlih tovarišev, ki so si stekli večjih zaslug za gasilstvo, in se je zahvalil tovarišem za številen
poset proslave. Po končani oficijelni proslavi je bila tombola z lepimi dobitki v korist nove motorne brizgalne, ki si jo namerava društvo nabaviti.
Gorenji Logatec. Kljub temu, da so Gor. Logatcu odvzeli sresko poglavarstvo in davčno upravo, ne mine Go-renjelogatčanov dobra volja za dobrobit občine. To je razvidno tudi iz tega, da se je našla požrtvovalna oseba v gospej Jožefi Čuk iz Kalc, ki se je sama obvezala obče priljubljenemu gasilnemu društvu nabaviti gasi'lski prapor, ki ga bo izdelala tvrdka I. Neškudla v Ljubljani in gotovo izstavila na vpogled.
Vso čast takim požrtvovalnim osebam!
Posledice tega čina dobrodelne gospe so se takoj pokazale. Člani gasilnega društva so sklenili pri zadnjem občnem zboru, da nabavijo tudi novo motorno brizgalno, ki se je vsled sklepa tudi že naročila, ter se bo dne 4. avgusta t. 1. praznovalo v prijaznem Logatcu, zvezano z veliko vrtno veselico, dvojno slavlje: blagoslovitev prapora in blagoslovitev nove motorne brizgalne.
Prosimo ob tej priliki, da blagovolijo vsa bližnja društva vzeti to v vednost ter nas posetijo v obilnem številu.
Dne 4. avgusta t. 1. vsi v Gorenji Logatec!
Točen spored na dan slavlja se bo pravočasno objavil.
Preska-Medvode. V nedeljo, 5. maja je proslavila Savska gasilna župa svoj vsakoletni praznik ob najlepšem vremenu na slovesen način v Preski. Obenem se je vršila blagoslovitev nove štirikolne motorne brizgalne našega agilnega, za napredkom stremečega gasilnega društva. Proslave se je udeležilo čez 300 gasilcev. Krasen je bil pogled na to armado gasilstva, ko je korakala v treh zborih pod poveljstvom župnega načelnika J. Arharja z godbo in zastavo društva Podutik na čelu izpred kolodvora proti Preski.
Tu je bila ob 8. uri maša, nato pa na prostoru pred Društvenim domom blagoslovitev nove motorkc po č. g. župniku V. Oblaku. Kumovala je gospa Nežika Lajovic, soproga uglednega trgovca v Medvodah, kateri je gasilno društvo na predvečer priredilo s svojim močnim moškim zborom lepo podoknico.
Pri blagoslovitvi motorne brizgalne je bilo več lepih nagovorov. Govoril je prvi č. g. župnik, nato pa slavnostni govornik g. Janko Hojan, ki je s svojimi, v srce segajočimi besedami privabil številnim navzočim solze v oči. G. Jos. Arhar je v imenu Savske gas. župe čestital domačemu društvu in vsemu prebivalstvu k napredku in lepi ter koristni pridobitvi, nakar je imel zaključni govor g. Alojzij Kržišnik, šol. upr. v Preski, za domače društvo. Med govori se je vrstilo petje našega priljubljenega gasil, moškega zbora pod vodstvom šol. upravitelja.
Po obhodu po vasi se je vršila takoj zanimiva gasilska vaja z novo motorko v zvezi s strokovnim predavanjem o motornih brizgalnah. Motorka, izdelek tvrdke Rosenbauer, je dajala vodo iz doline na grič k cerkvi in sicer istočasno po štirih ceveh štirim močnim izlivom. Posamezni curki so dosegli višino cerkvenega zvonika.
Tako se je s treznim in stvarnim delom zaključila prelepa slavnost, ki jo ljudstvo ne more prehvaliti in ki bo ostala vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Ob 11. uri je gasilska armada odkorakala v najlepšem redu zopet na kolodvor.
Spored slavnosti 50Ietnice prostovoljnega gasilnega društva v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
1. Po prihodu vlaka ureditev sprevoda in odhod v Dolenjo vas.
2. Sprejem gostov pri vhodu v vas.
3. Pohod na slavnostni prostor, blagoslovitev nove motorke in sv. maša na prostem.
4. Slavnostni govori.
5. Mimohod.
(>. Banket oziroma kosilo.
7. Ob 3. uri popoldne pričetek velike ljudske veselice, ki jo priredi društvo v svoji lastni režiji.
Podlipa pri Vrhniki. Prostovoljno gasilno društvo je imelo dne 21. aprila t. 1. svoj redni občni zbor. Poročilu posameznih društvenih funkcijonarjev so sledile volitve, pri
katerih so bili izvoljeni tile tovariši: načelnik: Železnik Anton, poveljnik: Urh Jakob, namestnik: Seljak Leopold, tajnik: Brenčič France, blagajnik: Buh Josip, odborniki: Jereb Štefan, Jereb Janez, Brenčič Anton in Žakelj Janez, namestnika: Urh Luka in Trček Janez. Iz poročil povzemamo, da društvo stalno napreduje. Od svoje ustanovitve (1. 1922.) do danes si je nabavilo dvokolno snemalno brizgalno od tvrdke R- A. Smekal, ki popolnoma ustreza svojemu namenu, navijak in nekaj cevi. Postavili smo stolp za sušenje cevi. Letos pa S1 nameravamo nabaviti nekaj delavnih krojev ter cevi tako, da bomo preskrbljeni vsaj z najpotrebnejšo gasilsko opravo.
Od časa do časa prirejamo gledališke predstave, katerih čisti donos se uporablja za nabavo najpotrebnejšega gasilnega orodja.
Prostovoljno gasilno društvo v Goriči vasi priredi dne 7. julija veselico ob priliki blagoslovitve nove motorne brizgalne. Prosimo vsa okoliška društva, da bi ta dan ne pri" rejala kakih prireditev.
Prostovoljno gasilno društvo Vrhovo. Dne 10. februarja smo imeli pri nas redni občni zbor, na katerem je bil ponovno voljen za načelnika tov. Burkeljc Leopold, za poveljnika Sotlar Franc, pov. namestnik Funda Ignacij, tajnik tov. Kranjc Ivan, blagajnik Majhenc Jože, odbornika Jekoš Franc in Klembas Franc, odb. namestnika Funda Ivan in Klanšek Alojzij, pje-gledovalca računov Martinšek Ivan in Kužnik Ivan. Občni zbor je bil po rednih članih polnoštevilno obiskan. Žalostno je, da se podporni člani in hišni posestniki niso odzval) vabilu v večjem številu. Društvo si je lansko leto nabavilo novo četverokolno brizgalno, s katero je imelo nekaj neprilik-Opozarjamo vsa društva, naj bodo pri nakupu novih brizgaln jako previdna.
•Prostovoljno gasilno društvo Škofja Loka. Dne 24. fcbr. t. 1. je bil občni zbor prost. gas. društva v Šk. Loki. Udeležilo se ga je 41 članov in g. župan Josip Hafner. Po izčrpnih poročilih odbornikov, so se vršile volitve in so izvoljeni' načelnik tov. Kavčič Ivan, posestnik in klepar; poveljnik Šušteršič Ivan, pos. in kamnosek; pov. namestnik Blaznik Anton, ključ, mojster; tajnik Planina Lovro, pos. in dežnikar; blagajnik Grohar Jurij, pos. in mizar; odbornika Ziherl Matevž, pos. in gostilničar in Primožič Franc, pos. in čevljar; odb-namestnika Potočnik Ivan, pos. in trgovec in Pokorn Ivan, kovač. — Sklenilo se je, da se izboljša tudi bolniška blagajna in se je v ta namen članarina povišala za 1 Din. Odboru se pa naroča, da obrača največjo pažnjo na fond za nabavo reševalnega avta.
Obrežje p. Jesenice, Dolenjsko. Prostovoljno gasilno društvo je imelo dne 3. marca t. 1. svoj III. redni občni zbor, na katerem so izvoljeni v odbor nastopni tovariši: Načelnih Pangerčič \Ivan, poveljnik Semenič Jurij, poveljnika namestnik Vegelj Janez, tajnik Stiene Alfred, blagajnik Pangerčič Franc I., nadz. oprav. Suban Franc, odbornik Žrlič Ivan, odb. namestnika Semenič Ivan in Povh Ivan, pregledovale.1 računov Leskovec Franc, Semenič Miha in Povh Alojz.
Kratko poročilo o delovanju Radovljiške gasilske župe v letu 1928. 13. maja enodnevni trobentaški tečaj na Jesenicah. 27. maja župni občni zbor in 251etnica gasilnega društva v Mošnjah. 17. junija župna vaja, skupine Kranjska gora» Rateče, Podkoren. 24. junija župna vaja skupine Jesenice, Tovarniško, Koroška Bela, Dobrava, Hrušica in Sv. Kri/-Župna vaja skupin Radovljica, Breznica, Begunje, Mošnje» Ljubno, Hlebce, Leše v vasi Otok. Nadalje so se vršile skupne vaje vseh bohinjskih društev v Stari Fužini, Krope in Kamne gorice v Kropi. Požarov je bilo v župi 12. Za leto 1929. s0 prijavljene tele slavnosti: 451etnica v Boh. Bistrici, 301etnica v Kamni gorici in 251etnica v Ljubnem.
Rajhenburg. V nedeljo, dne 3. marca t. 1. je bil izvoljen sledeči društveni odbor: načelnik: Danko Rajmund, podnačelnik: Sinkovič Josip, gostilničar; četovodja: Rat. _ Alojzij, posestnik; namestnik: Kunej Alojzij, posestnik; blagajnik: Vranetič Franc, gostilničar; tajnik: Vutkovič Mihae» rud. nameščenec; orodničar: Krevelj Josip, posestnik; odbo -niki: Glas Anton, posestnik in lončar; Kržišnik Ludvik, trgo vec usnja; Šerbec Franc, krojač; I. namestnik: Gruber Ig,ia ’ zidar; II. namestnik: Vutkovič Mihael, rud, nameščenec.
Tiho je sicer naše delo, pa vendar objavite vsak požar 'n vse Vaše delo v dnevnikih ter v Gasilcu, da vidi svet naše Prostovoljno delo in da nas ne bodo prezirali na vseh koncih ^ krajih.
Naprodaj.
Prostovoljno gasilno društvo v Valti vasi pošta Prečna
Proda* po nizki ceni štirikolno ročno brizgalno z vsemi posebnimi pritiklinami. Brizgalna se nahaja v zelo dobrem
Reflektanti naj se obrnejo za pojasnila naravnost na društvenega načelnika tov. J. Benkoviča v Rumanji vasi pošta ^raža.
IRO
IM
|' Ul	rrHi	rwv^»
Kupujte pri tvrdkah» „ ki imajo inserate v ,»Gasilcu
——i—	i	i	.	■■■
Preden boste kupili
gasilne cevi,
zahtevajte ponudbo pri tvrdki
M. TEŽAK— ZAGREB
GUNDUUČEVA UL. 13
TELEFON ŠT. 2016. USTANOV. L. 1889. POŠT. ČEK. 10.533.
(GRADSKA ŠTEDION1CA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA.
Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in- sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar tu popolnoma varen*
HANUŠ FLADER
SPECIALNA TVORNICA MOTORNIH BRIZGALNIC
PLEIL U VEJPRT, Č. S. R.
Nad 2500 doslej dobavljenih motornih brizgaln!
Ustanovljeno 1860.
Nad 2500 doslej dobavljenih motornih brizgaln!
M
Ustanovljeno 1860.
Zastopniki za Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo, Srbijo ter Bosno in Hercegovino se sprejmejo. Obširne ponudbe s pogoji in z referencami naj se pošiljajo na gorenji naslov.
^	^	a	gaa	rr^	ga	g&	g>1
L. MIKUS
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 15.
DEŽNIKI
NA MALO.
USTANOVLJENO 1839.
kl^1 ■ J	<-J	<SJ	kj»>	k^l
NA VELIKO.
»^ggig)
Ji Gasilna društva!
a
O
N
0
a
Preden kupite, oglejte si garantirano prvovrstne in nepropustne
gasilne cevi
po najnižji ceni pri tvrdki
IVAN ADAMIČ,
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 81.	1
— Telefon 2441. — Maribor, Vetrinjska ulica štev. 20. — Telefon 454. Celje, Kralja Petra cesta štev. 33. |C
O
N
O
70
1 Prva zaloga gasilnega orodja
•-■r.--	ä?£Silias&awsfefVi
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve crpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke. Priporoča se najtopleje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničev trg 18.
LESTVE
vseh vrst
PARTL & FROLIK
specialna tovarna za lestve
ČEŠKE BUDEJOVICE, ČSR.
Ustanovljeno leta 1909.
a «
— ja
* "53 •
" B # •“ bo a
**	e3
O	M
> a>
*J > "a?
CS Jj s 4) OJ
^ .S
S ® g
-S e >
13 <£ >oj h » 3 f O |
°
-a
'n W
a g
< g-
-•	®	s
a u cl	tr1	~
C	fD	S
cc	m	CD
**	<	a
.r:	n	?
en
or
rt>
•1
DS
0
6 B
< PC
n o «=•
•	ui	E.
Sf
ev 05
Ul
P ct>
Vsem p. n. gasilnim društvom se priporoča za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce kakor tudi načrte franko-gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore. Zastave za prostovoljna gasilna društva na Igu, v Poljanah pri Toplicah, v Gaberju pri Celju, v Mežici, Hotedršici, Rajhenburgu, v Sodražici, Varaždinskih toplicah, na Bledu, v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Krašiču pri Jastrebarskem, Lokvah pri Delnicah, Daruvaru, Apa-tinu, v Grosupljem, Ladkovi vasi, Parabuču, Bački Palanki je izdelala, a zastave za prostovoljna gasilna društva v Ljubljani, Dardi in Oriovcu in za mnoga druga društva ima tre-notno v delu znana tvrdka
J. NEŠKUDLA
m 1 Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
USTANOVLJENO 1880.
Izdelovanje čepic,
ZALOGA krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.) kakor: £epice, gumbe, piščalke* naramke, znake za bluze in Cepiče, rdeče blago, vrvice za piSčalke, trobke in rogove, lipove liste Itd.
Naramki vseh vrst lastnega izdelka, fino izdelani in trpeinl.
Podjetje je nanovo moderno urejeno in povečano.
CENIK ZASTONJ!
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
'	Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6,
priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
Pri zavarovanju, predmetov proti požaru pri živi j en s kem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
Vzajemno
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
ŠTAMPILJE,
pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4.
Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu
„JUGOSLAVIJA“,
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani.
Sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitji; stekla.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
Naj večji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise“ ves njili kup-čijski obstoj v naši- državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
ELIGIJ EBER
LJUBLJANA
Kongresni trg št. 7
krznarstvo in naj-večja izdelovalnica jS I v Jugoslaviji.
Vsa gasilna društva se usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo
ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE
bodisi za šarže ali moštvo in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbeia!	Najnižje	cene!
Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno.
'L oillK'iiim spoštovanjem	Eligij	Eber
„SAVA“
Opče osiguravajuce dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu.
Generalno zastopstva za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Ustanovljeno leta 1820
JPsi Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih in motornih brizgalnic
GASILSKI ZAVODI
prej
R. A. SMEKAL
Cechy pri Prostejovu na Moravskem
podružnica Maribor
t
Tattenbachova 14
priporoča
svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodie
Avtomobilni tren s priklopno motorno brizgalnico
Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm.
Cene solidne
Cene solidne
Mehanična sukalna lestvu,
Za vse stroje se jamči!
Ustanovljeno leta 1820,
Q Vež kot 1000
Rosenbauerjevih
Fran Košir
v Celju,
glavni zastopnik in zaloga za Slovenijo.
Je sirom vsega sveta.
Linz ob Donavi.
Tovarna gasilnega orodja
Konrad Rosenbauer
Družba strojnih tovarn
UNION na Dunaju (Wien)
družba z o. z.
Na zahtevo rade volje postrežemo s ponudbami.
Dobavljamo tudi gasilske lestve, gasilske cevi, gasilsko opravo kakor tudi opreme za gasilce.
Naslov: Union, Wien IX./2, Postamt 71, Postfach 17. POZOR!	POZOR!
Naše motorne brizgalnice, najsi so nosilne, dvokolne, četverokolne ali
pa avtomobilne, imajo patentirane
samosesalne krožne črpalke.
Nekaj naj popolnejšega, kar pozna današnje gasilstvo. Popolnoma zanesljivo delovanje. Brez posebne oskrbe, kakor je to pri izdelkih s posebno zračno črpalko.
Naše dvokolne in Četverokolne ročne brizgalnice so prav tako najmodernejše sestave in razširjene po vsem svetu.
gasilec
13
Gobčnik.
Normalna
spojka.
Vozna brentna točna brizgalnica, jednostavno brizgajoča.
Motorna brizgalna tipa „MB 2'
Dvokolna brizgalnica, podvojeno brizgajoča 180-200 2/rain.
Vozna brizgalnica s patent, strojem, na peresih z dvema curkoma, močen pritisk vode.
' ."St*
Snemalna brizgalnica z dvema curkoma, v treh velikostih od 200—355 2/min.
Ročnik.
Vsakovrstno gasilsko orodje ob najsolldnejši garantirani izvedbi kakor: normalne Metzove spojke, Rothove spojke, Knausfove spojke, ročnike in gobčnike najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolidneje izvršitve ter garantiramo za najboljšo Postreiba točna.	izdelavo.	Cene	zmerne.
STROJNE TOVARNE in LIVARNE d.d
Ustanovljeno 1767.
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.	Kovinski	obrat:	LJUBLJANA,	Zvonarska	ulica	5.
Telefon št. 2830.	Brzojavi: STIL.	Telefon	št.	2642.
Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: VOZne četverokolne in dvokolne; snemalne četverokolne in dvokolne; prenosne jednoštavne in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgal-nice z in brez vetrnika, prenosne in prevozne bencin motorne brizgalne Z delozmožnostjo 600 lit. na minuto ter vse ostalo gasilsko orodje
in potrebščine.
WHHMnnr1
Trgovina in skladišče
vseh gasilskih potrebščin in orodja
SQepanJavor
Zagreb, Pejačevičev trg, Rokova 2
>
01
Ul
■»>
01
K
JC Ul
M/l
O
XX
'3
(0
«a
o
'm
N
10
c
a
E
o
k
a
10
>
10
n
o
O
01
ta
O
<
O
<
3
O
Imam stalno v zalogi najboljše sesalne, konopljene in gumirane cevi vsake velikosti in moči, spojke in vijake, čelade usnjate, pločevinaste, medene in poni-klane, čepice, blago za slavnostne kroje in cvilh za delovne obleke, pasove, torbe, sekirice in vse potrebščine za gasilna društva po predpisih Jugoslov. Gasilske Zveze. Za blago jamčim, da je prvorazredno, cene in postrežba solidna, neod-govarjajoče se zamenja ali se vrne denar.
O
o
er
si
<
S'
w.
■5'
ID
3
ID
O
ID
3
ID
ID
DP
3
ID
Najveija zaloga te vrste v državi*
s^«>8K® <
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. Odgovorni urednik Jože Turk. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, predstavnik France
Štrukdj-