PoKntM plačana v gotovM (•m Mr t*- Stev. 223 V Ljubljani, ponedeljek 30. septembra 1940 Leto V =$= Dan zatišja v letalski vojni Nad London in nad Anglijo so danes prihajala le posamična nemška letala Berlin, 29. sept. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Napadi nemških letalskih edinic so bili v soboto in v noči med 28. in 29 septembrom posebno naperjeni proti Londonu, Liverpoola m drugim lukam ter luškim napravam v južni Angliji. V Londonu je bila narejena velika škoda na dokih Silverton v Grevvsendu, na dokih pri Tilburryju ter v pristanišču ob Temzi in dokih »Vzhodne Indije«. Blizu škotske obale se je posrečilo letalstvu potopiti dve trgovski ladji po 6.000 ton, ki sta pluli \ zelo močnem spremstvu. Med dnevnima napadi je prišlo nad Londonom do hudih zračnih bitk, Ki so se končale uspešno za nemške letalce. Angleške letalske edioice so izvedle ponoči napade zlasti na obmejna mesta na zahodu in jugozahodu Nemčije. Nekaj angleških bombnikov, ki so prileteli blizu Berlina, se je moralo faradi protiletalskega ognja vrniti in niso prileteli nad prestolnico. V zahodni in jugozahodni Nemčiji so sovražna letala na več krajih odvrgla bombe, ki pa niso povzročile večje gmotne škode. V nekem nemškem zahodnem mestu je sovražnik bombardiral razne nestne fetrti in je ob tej priliki našlo smrt več oseb ali pa ^ bile ranjene. Včeraj je sovražnik izgubil 28 letal, od katerih je tri sestrelilo protiletalsko topništvo. Pogrešamo samo eno nemško letalo. London, 29. sept. o. Od davi opolnoči do danes zvečer so bili zbiti trije nemški bombniki. Eden se je kmalu po polnoči zapletel v Madžarski kmetijski minister v Nišu Niš, 29. sept. m. Danes je dopotoval v spremstvu našega kmetijskega ministra dr. Cubriloviča v Niš madžarski kmetijski minister grof. Teleky, kateremu je bil na postaji prirejen lep sprejem, ki so se ga udeležili ban moravske banovine g. Krasojeviž, komandant V. armadne oblasti general Cukavac in drugi odličniki. Gosta je pozdravil v imenu niške občine predsednik občine. Grof Teleky je obiskal nato kmetijsko razstavo ter se Udeležil slavnostnega banketa, ki je bil prirejen njemu na čast v Park-hotlu. Po banketu je v spremstvu kmetijskega ministra dr. Cubriloviča obiskal predsednika vlade g. Cvetkoviča v Niški Banji. Rezervni častniki pri vojnem ministru Belpad, 29. sept. A A. Minister vojske in mornarice, armadni general Nedič, je danes sprejel člane upravnega in nadzornega odbora zveze rezervnih častnikov in bojevnikov kralje-vine Jugoslavije. Delegacijo je vodil predsednik združenja Nikodije Bogdanovič in generalni tajnik Konstantin Savatijevič. Minister vojske in tnor-narice general Nedič se je s člani delegacije raz-govarjal eno uro. Razpravljali so o vprašanjih v zvezi z rezervnimi častniki. Občni zbor Prlzada Belgrad, 29. sept. m. V pačali družbe >Pri-zad< je danes dopoldne bila letna skupščina delničarjev tega društva pod predsedstvom dr. Save Obradoviča. Skupščini je prisostvovalo zelo malo delniCarjev. Po poročilu, ki ga je podal predsednik dr. Obradovič, je povzel besedo bivši minister Vojislav Djordjevič, ki je ostro kritiziral delo družbe. Djordjevič je s svojim govorom polemiziral skoraj z vsemi prisotnimi delničarji. Po burni debati je upravni odbor dobil razrešnico. žice zapornih balonov in je padel v morje, drugega so sestrelili zjutraj oL reki Temzi, tretji pa je bil sestreljen na južnovzhodni obali danes popoldne. Letalski napadi na Anglijo so biii danes zelo šibki, prišla so le posamezna letala nad Temzo, London, drnga mesta in južno obalo Anglije. Sem pa tja so povzročila požare, povzročila pa niso znatnejše škode. Število smrtnih žrtev je bilo prav majhno. Berlin, 29. septembra. DNB, Kakor je bilo že na kratko sporočeno, so angleška letala ponoči priletela nad severno in zahodno Nemčijo. Ta angleški napad je veljal zlasti Porurju in Berlinu. V nekem mestu v renski pokrajini je padlo nekaj bomb na predmestje, na kolonije, vrtove in poletne hišice na robu mesta. Gmot-r. a škoda je majhna. Napad na Berlin ni uspel, ker so angleška letala še prej, preden so priletela do mesta, naletela na hud protiletalski ogenj in so se morala umakniti profi jugovzhodu. Tako sovražna letala nocoj sploh niso priletela nad Berlin. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo Vsa posadka so bili Kanadci. Angleška poročila o letalskih bojih: Dva nočna napada na Berlin London, 29. sept o. Snoči so angleška letala poletela nad Berlin in nad luke v zasedenih krajih. Podrobnih poročil o uspehu napada na Berlin še ni. Prvi nočni napad na nemško prestolnico je trajal dve uri, drugi nekaj manj. Z angleške obale so ponoči jasno videli neprestane bliske eksplozij in žareče nebo na francoski obali, kjer so angleška letala zmetala več sto zažigal-nih in eksplozivnih bomb na oporišča, od koder nameravajo Nemci vdreti na angleško ozemlje. Včeraj so angleška letala bombardirala tudi luko Lorient. Vsa so 6e srečno vrnila. London, 29. sept. o. Angleško letalsko ministrstvo je izdalo sledeče poročilo o snočnjem napadu na nemška mesta in na zasedene kraje: Kljub slabemu vremenu nad severno Nemčijo so naša letala prišla do nameravanih ciljev. V Berlinu in berlinski okolici so naša letala bombardirala električne centrale in postojanke proti- letalskih topov. Nekje v 6everni Nemčiji so bila napadena važna železniška središča in letališča. Posebno močan napad pa je bil na mornariško oporišče v Wilhelmshavenu, kjer je bilo povzročenih več požarov. Nadalje so bombardirali mu-nicijske tovarne v Hanau blizu Frankfurta, kjer so povvzročili veliko škodo. Ob obali Kanala so bombardirali Havre, Fecamp, Boulogne, Calais, Dunkerque. Vsa ta mesta so bila z vso silo napadena, kakor tudi postojanke topov, s katerimi Nemci streljajo na angleško obalo. Sovražno opo-| rišče v Lorientu je bilo večkrat bombardirano. ! Pogrešamo dve naši letali. Preureditev sveta - glavni namen zveze med Italijo, Nemčijo in Japonsko Tokio, 29. sept. DNB. Japonski ministrski predsednik knez Konoje je imel ob sklepu berlinske zveze po radio govor, v katerem je rekel, da je bila zveza zasnovana najbolj zaradi skupnih koristi vseh treh podpisnic. Poleg skupnih koristi pa je še nekaj več, namreč nova razporeditev sveta. Japonska smatra za eno svojih najvzvišenejših nalog, da sodeluje pri izvojevanju tega cilja. Japonska je prepričana, da ta pakt predstavlja v gospodarskem in v voja- škem oziru najboljšo pot za čim hitrejšo obnovitev Daljnega Vzhoda. Toda ta cilj se lahko doseže samo z velikimi napori našega naroda. Zato moramo od vsakega Japonca zahtevati, da pri svojem delu misli najbolj na potrebe naroda in domovine in šele potem nase. Na koncu je knez Konoje opozoril na močno notranje politično gibanje in pripomnil, da je notranja politična koncentracija v tesni zvezi s cilji, ki si jih je Japonska zastavila v zunanji politiki. Grof Ciano in španski zunanji minfster na poti v Rim Berlin, 29. sept. DNB: španski notranji minister Serrano Suner je danes dopoldne odpotoval z več člani svojega spremstva s posebnim vlakom v Miinchen. Na peronu se je Suner poslovil z vodjo napadalnih oddelkov Himmlerjem, z državnima tajnikoma Bohlejem in Keplerjem ter drugimi visokimi osebami. Iz Miinchena bo Suner odpotoval v Rim. Berlin, 29. sept. DNB: Italijanski zunanji minister grof Ciano je danes s svojim spremstvom odpotoval iz Berlina. Na kolodvoru so se od italijanskega zun. ministra poslovili vodja napadalnega oddelka Himmler ter druge vidne osebnosti narodnosocialistične stranke in vojske. Nova Romunija ne priznava več nobenih mednarodnih pogodb Bukarešta, 29. sept. Stefani. Romunski listi prinašajo izjavo zunanjega ministra Sturza, ki jo Manjši spopadi na afriških bojiščih je dal predstavnikom tujega tiska. Po tej izjavi Romunija smatra, da je ne veže več nobena mednarodna pogodba, zlasti ne z demokratičnimi silami. Romunija bo vodila zunanjo politiko v skladu z Nemčijo in Italijo in bo skrbela za dobre odnose do sosedov. Poslabšanje razmerja med Anglijo in Japonsko Tokio, 29. sept. Poluradno poročajo: Japonski poslanik v Londonu Šigemicu bo v ponedeljek obiskal lorda IIalifaxa in ga uradno obvestil o sklepu vojne zveze z Nemčijo in Italijo v Berlinu. V zvezi s tem agencija Domei pripominja, da se opaža znatno poslabšanje japonsko-angleških od-nošajev ter zaradi tega na odločujočih mestih že pretresajo možnost za morebitne izselitve Japoncev, ki živijo v Veliki Britaniji. Japonska ladja »Frisimu Maru«, ki je zdaj v Lizboni, je dobila zapoved odpluti v Liverpool, kjer bo ob potrebi sprejela japonske državljane. rfekje v Italiji, 29. sept. Stefani: Poročilo vrhovnega poveljstva italijanske vojske št. 114 se glasi: V severni Alriki so ogledniška letala našla pilota z neKega sestreljenega angleškega letala. Sovražnik je spet izvedel letalske napade na Bardio, Derno in na Soium jer Džarabub brez posebnih uspehov. Ranjena je bila ena oseba in Poškodovan en tovorni avto. V vzhodni Afriki, vzdolž meje Kenije, je prišlo do spopadov med patrolami pri Griliju vzhodno od Vadzira in pn Dodineku ob Rudolfovem jezeru. Ti spopadi so se končali s povoljnim uspehom za italijanske patrole. Sovražnik je povsod bežal ter pustil 6 mrtvih ter več ranjenih. Med mrtvimi je tudi neki podčastnik. Od naših so bili ranjeni 4 kolonijalni vojaki. Naše letalstvo je bombardiralo radijsko postajo v Adi Jusufu severovzhodno od Galabata. Letala so streljala z majhne višine s strojnicami in metala bombe na avtomobilsko kolono ter na protiletalske baterije. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. Sovražno letalstvo je bombardiralo Asab, Be-sije in Komboloune ter prizadejalo precej škode. Ranjen je bil en fašist. Tudi je bil izveden napad na Uesta Uka južno od Medzie. Žrtve ni bilo nobene, škoda zelo majhna. Preklic dr. Kramerja v nemškem listu glede masonov pri »Jutru« Današnja graška »Tagespost« prinaša naslednje sporočilo: Z ozirom na poročilo v našem listu z dne 15. septembra nas praši direktor ljubljanskega »Jutrn« bivši minister dr. Kramer za ngotovi-tev, da ni niti en sam član uredništva »Jutra« ud kake framasonske lože. Važni gospodarski sporazumi med Jugoslavijo in Nemčijo Nov tečal za nemško marko, določitev obsega za blagovno Izmenjavo v bodočem letu Belgrad, 29. sept. Med zasedanjem jugoslov.-nemškega stalnega odbora, ki poteka te dni v Belgradu pod vodstvom državnega podtiijnika v nemškem kmetijskem ministrstvu dr. Landsfrieda *n pomočnika zunanjega ministra Pilje, je bilo podpisanih več sporazumov, ki so zelo važni za nadaljnji razvoj jugoslovansko-nemških gospodarskih odnosov. Tečaj nemške banke v jugoslov,-nemškem kliringu se je zvišal od 14.80'na 17.82 din za eno nemško marko. Ta novi tečaj nemške marke začne veljati od 1. oktobra 1940 dalje. Za obveze, ki izvirajo od pred 25. sept. letos, je določen poseben prehod, ki računa na opravičene gospodarske želje. Dalje je bil dosežen sporazum o plačilne.n prometu med Jugoslavijo, Belgijo in Norveško, tako kakor je bilo to storjeno meseca julija letos za plačilni premet med Jugoslavijo in Holandijo. Razgovori o nadaljnjih točkah delovnega Programa, zlasti o obsegu in sestavu blagovne izmenjave za prihodnje leto, se nadaljujejo. Zagrebške vesti Zagreb, 29. sept. b. Proslava 4001etnice Družbe Jezusove v Zagrebu se je pričela v četrtek in končala danes zvečer. Pri tej priliki je bilo darovanih vsak dan več sv maš. V četrtek popoldne je imel slovesen blagoslov zagrebški pomožni škof dr. Josip Lah. Glavni del proslave se je pa vršil danes. Pontifikalno mašo je daroval nadškof in metropolit hrvaški dr. Alojzij Stepinac z veliko asistenco duhovščine. Maša je trajala od 9 do 10.30 dopoldne. Ob 5 popoldne je bila zahvalna pesem. Zagreb, 29. sept. b. Danes je tukaj bila druga konferenca poslancev in senatorjev SDS koalicije. Glavni tajnik SHS in senator dr. Krnjevič je po sestanku izjavil časnikarjem, da ti sestanki nimajo manifestacijskega značaja, ampak da so samo del delovanja koalicije. Današnji sestanek je bil podoben včerajšnjemu. Predsednik dr. Maček je v svojem govoru naglašal potrebo po skupnem sodelovanju zastopnikov naroda in oblasti. Dr. Maček je danes v začetku sestanka podal obširen pregled zunanje in notranje politike. Za tem so razpravljali o splošnih gospodarskih vprašanjih. Zagreb. 29. sept. b. Po dolgih pripravah se je osnovalo v Zagrebu društvo Zveza hrvaških gospodarskih krogov kot skupna organizacija največje Zveze hrvašk. gospodarstvenikov Izvoljena je nova uprava društva na čelu z dr. Mirkom KoŠutičem kot predsednikom. Vesti 30. septembra Podpredsednik francoske vlade Laval se je vrnil iz Pariza, kjer je imel tri dni pogajanja z zastopniki nemške vlade. Francoska vlada je dala internirati bivšega socialističnega senatorja in notranjega ministra Schramecka. Naš trgovinski minister dr. Andres se je davi vrnil z uradnega obiska v Grčiji. Kitajska vlada bo zaradi nove zveze med Nemčijo, Italijo m Japonsko prepovedala delovanje vsem nemškim in italijanskim podjetjem na Kitajskem, poroča agencija Reuter iz Čunkinga. Japonska ne bo mogla v Tihem morju kaj škoditi Združenim državam, ker imajo te dosti močnejšo vojno mornarico, sodi moskovski list »Trud<. Japonska, Nemčija in Italija so podpisale zvezo proti Združenim državam, pod takimi in podobnimi naslovi prinaša ameriški tisk poročila in razlage o novi vojni zvezi. Sovjetska Rusija je o zvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko bila naprej obveščena poroča nemški poročevalski urad in pravi, da v sovjetskih uradnih krogih za zda j poudarjajo samo tisti del nove pogodbe, ki govori, da se razmerje posameznih velesil do Sovjetske Rusije zaradi te pogodibe nič ne spreminja. Okrog milijon kilogramov bomb so vrgla nem-šaik letala v noči od petka na soboto ter v soboto na London in na nagleško ozemlje. pravi neko nemško uradno poročilo. Romunska vlada zanikuje tuje vesti, da je bilo ustreljenih več osebnosti iz bivših vlad, ki so odgovorne za svoječasno nasilno zatiranje Železne garde. Poročila o letalskih izgubah Sobotno nemško uradno poročilo: 101 angleško letalo zbito 38 nemških se ni vrnilo. Nedeljsko nemško uradno poročilo: 28 angleških letal zbitih 1 nemško pogrešamo. Nedeljsko angleško poročilo: 3 nemška letala sestreljena 2 angleški letali pogrešani. Bolgarske čete so včeraj zasedle tretji pas v romunski Dobrudži. V glavnem mestu Dobriču je občinski svet dal ulicam imena po Hitlerju, Mussoliniju, grofu Cianu in Ribbentropu. Francoski inženir Faure je začel izdelovati nove avtomobile na električni pogon. Zanje je izumil posebne baterije, ki so zelo poceni, drže dve leti in jih je prav lahko polniti. Avtomobil se imenuje »Maršal Petaine in velja 16.000 frankov, tehta pa 550 kilogramov. Romunsko letalsko ministrstvo zavrača vedno bolj se ponavljajoče vesti, da bi bila Romunija dala svoja vojaška letališča na razpolago nemškemu letalstvu in da bi bili nemški avijoni že dospeli v Romunijo. V Sofiji so zaprli vse framasonske lože, zasegli njihove arhive ter uvedli preiskavo proti vodilnim članom. T Egiptovske oblasti zapro vsak den po -.50 Italijanov, živečih v raznih egiptovskih mestih. Račun za to preganjanje Italijanov lxxlo pa plačali Angleži, pravijo italijanski listi. , , , t Grški prestolonaslednik Pavel je odpotoval v Carigrad. Zdi se, da bo tam imel s turškimi voditelji posvetovanja o skupnem nastopu Grčije in Turčije, če bi se položaj na Sredozemskem morju proti njima za- Zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko predstavlja sklop, ki šteje 250 milijonov prebivalcev, 20 milijonov vojakov, ,35 tisoč letal ter 2 milijona ton vojnih ladij, poroča italijanski tisk. . . . Vodja nemškega delavstva minister dr. L y j dopotoval na Norveško, kjer bo m.el več posvetov z nemškim komisarjem lerbove- Oddelek nemških letal, ki Steje samo troje letal. je dozdaj potopil za 100.000 angleških la‘ . dij zaradi česar je bil poveljnik oddelka odlikovan, pravi neko nemško uradno po- AnJeška protiletalska obramba je vedno slabša in je angleško topništvo moralo skoraj čisto utihniti, pravi »Popolo d; Roma«. Podpis pogodbe med Nemci]0, Italijo in Japonsko je samo uradno potrdil razmerje, ki je že prej bilo med temi tremi državami, je izjavil ameriški zunanji minister Hull. Razprava proti markizi de Rola v Vidmu Trst, 29. sept. b. Po informacijah »Piccolac bo dne 8. oktobra v Vidmu razprava proti markizi de Rola, ki je ogoljufala v Trstu in drugod skupno za 320.000 lir. Goljufala je tudi čč. sestre oziroma prednico čč. sester presv. Srca Jezusovega v Ljubljani za 2,300.000 din, katerim je pripovedovala ,da je žrtev francoskih političnih oblasti. Izjavila je, da ima veliko premoženje na Francoskem in tako *o se ji posrečile te goljufije. PRILAGAMO POLOŽNICE ZA »STjOVEMSKI DOM« poleg obnove naročnine pridenite še din 10." »Slovenčev« koledar« ]Ve pozabite, da je to knjiga« ki spada na mizo vsakega Slovenca! Ljudski kruh se bo pocenil za 75 par Pač pa se bo podražilo svinjsko meso in masi Ljubljana, 29. sept. Draginjski odbor na mestnem načelstvu je pretekli teden obravnaval in sklepal o raznih draginj-skih vprašanjih, med drugimi zadevami je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje povišanja cen svinjskemu mesu in raznim mesnim izdelkom. Sklenjeno je bilo, da se povišajo cene svinjskemu mesu na podlagi predlogov mesarjev in zaslišanih strokovnjakov. Cene bodo začasne in baje se bodo kmalu še povišale, kajti strokovnjak je podal mnenje, da mesarji pri svinjskem mesu delajo v sizguboc. Svinj tka mast bo sedaj od 1. oktobra naprej po 28 din kg, doslej po 24. Slanina brez kože 25, s kožo po 23 din kg. Cene svežemu svinjskemu mesu go bile prav tako povišane, in sicer: svinjski hrbet na 24 din kg, stegno in pleča na 24 din, vrat in flam na 22 din, rebra na 18 din. To povišanje bo z odobrenjem mestnega poglavarstva stopilo v veljavo 1. oktobra. Nekateri mesarji pa so že v soboto, ko je na živilskem trgu živahen promet, skrivaj povišali cene svinjskemu mesu, kar ni bilo dovoljeno. Policijska uprava je v soboto, ko je bila obveščena o povišanju cen in ko je izvedela, da so mesarji že predčasno sami od sebe cene povišali, na trgu napravila kontrolo in zapisala vse one mesarje, ki so že dražje prodajali svinjsko meso. Ovadenih je bilo 17 mesarjev, ki bodo sedaj kaznovani s policijskimi globami od 2000 din in višje. Imena teh mesarjev bodo pozneje uradno objavljena. Kontrolni urad pri policijski upravi ima zadnje dni mnogo dela. Pregledal je med drugimi že večkrat zaloge usnja pri raznih ljubljanskih trgovcih. Tudi v Ljubljano so začeli prihajati Židje, ki skušajo pokupiti vse zaloge usnja, ker so ž njim začeli hudo špekulirati. Ljubljanski trgovci usnja jim niso postregli, čeprav so Židje ponujali mnogo višje cene in skušali usnje izvoziti iz Slovenije na jug- Nekateri gostilničarji so zvišali cene raznim jedilom. Neki gostilničar v jugozapadnem delu mesta je začel prodajati kuhane kranjske klobase brez hrena in prikuhe kar po 10 din kos. Mož bo policijsko kaznovan na zapor in denarno globo. Hkratu bo ovaden sodišču. Kakor vemo iz zanesljivega^ vira, so se ljubljanski peki odločili, da bodo znižali cene tako imenovanemu »enotnemu« ali ljudskemu kruhu za 75 par pri kilogramu. Sedaj so ta kruh prodajali po 6 din kg. V bodoče bo ta kruh po 5.25 din kg. V Ljubljani in tudi po deželi se zadnji čas, ko so bila objavljena imena nekaterih konfiniran-Cev — navijalcev cen, razvijajo prav živahne debate o življenju, ki naj ga imajo taki brezvestni ljudje. Konfiniranec ima točno predpisan dnevni red življenja. Trikrat se mora javiti na pristojni orožniški postaji. Hrane ne more izbirati po svoji volji, tudi ko ima dovlj denarja na razpolago ne, Jesti mora v kraju konfinacije ves čas ono hrano, kt jo zauživa tamošnje najsiromašnejše ljudstvo. Na to nadzorne oblasti najstrožje pazijo. Ljubljana od soboie čez nedeljo Dolgo časa se je pripravljalo k dežju. Dan za dnem smo ga pričakovali, vendar je veter vselej razgnal oblake ter poskrbel, da smo ostali brez moče. Tudi včeraj je ves dan kazalo, da ga bomo dobili, pa se ni zgodilo tako. Prav do pozne noči se je obdržalo suho vreme. Šele okrog polnoči je pernatem začelo pršeti in pozneje je šlo vedno bolj. Prav nič se ni ustavilo, po polnoči je šlo vso noč in tudi davi ni prenehalo, temveč je padalo še ves dan. Vse kaže, da bo tudi jutrišnji dan deževen, zakaj, kadar pri nas enkrat začne iti, potem ne preneha tako zlepa. Pusta, deževna jesenska nedelja Kislo vreme jo seveda skvarilo praznično razpoloženje. Ljudje so ostali kar lepo v Ljubljani, v takem kajpak ni kazalo nikamor hoditi. Dopoldne je skoraj popolnoma odpadla tudi običajna nedeljska promenada. V popoldanskih urah je bilo na ulici le malo ljudi, in še ti so hiteli, da bi čimprej spet prišli pod streho. Danes je bil pravi dan za obiske — kam pa naj bi se sicer človek tudi dejal? Edino zatočišče pred dolgim časom in puščobo so bila kina ter obe gledališči, dramsko in operno. Po predstavah se je kazalo vsesti v kavarno ali pa v gostilno. Najvnetejši pristaši športa pa so kljub hudemu dežju zavili na igrišče SK Ljubljane, kjer je bila huda prvenstvena borba med SK Ljubljano in SK Marsom. Zvečer so bile spet lepo zasedene kavarne in drugi gostinski obrati. Zdolgočasenim ljudem se ni dalo zgodaj hoditi spat. V pričakova-ojp.nju, da bodo morda vsaj ob koncu dnevi doživeli kaj posebnega, so se podali od doma in preživeli večer, ki je bil popolnoma v slogu dneva. Naveli-čani bdenja so se podali večinoma že v zgodnjih nočnih urah domov. Takšna, kakršna je bila današnja nedelja, bo v jeseni še marsikakšna. Zdaj pomalem prihajamo v puščobo, ki nastane vsako leto, preden se z neba spuste bele mačice. Dež, dež, od jutra do noči dež in megla. Zatišje na policiji in na reševalni postaji Včerajšnji večer, noč in današnji dan do poznih večernih ur se v mestu ni zgodilo ničesar posebnega. Na policiji so prijeli čez noč nekaj nemir-nežev, ki v poznih urah »razsvetljeni« z alkoholom ne privoščijo miru svojim bližnjim. Spravili so jih spat na okorno ležišče, zjutraj pa so jih napodili domov, seveda z obljubo, da bodo čez čas »nagra-jenu. Na reševalni postaji prav tako niso imeli veliko dela. Od včeraj do danes so vpisali v knjigo vsega skupaj štiri prevoze. Čevljarski mojstri o zvišanju cen usnju in popravilih čevljarska popravila so se podražila, ker se je usnje hudo podražilo Tudi čevljarski mojstri občutijo posledice sedanjih viharnih časov in se zbirajo na sestanke, kjer stvarno in mirno razpravljajo o vseh zadevah. 2e zadnji sestanek junija meseca je bil prav živahen in dobro obiskan. Današnji sestanek pri »Šestlci« je bil izredno dobro obiskan in se ga je udeležilo nad 100 Čevljarjev iz mesta in okolice. Celje čez nedeljo Savinja in pritoki narastli. Po lepih sončnih jesenskih clnevih v preteklem tednu je v soboto zvečer pričelo deževati. Deževalo je v»o noč od sobote na nedeljo tako, da so Savinja in njeni pritoki močno narastli. Savinja je na nekaterih mestih prestopila bregove in poplavila njive in travnike Danes dopoldne je lnla okrog 10 dva in pol metra nad normalo. Š seboj je prinašala precej lesa in tudi netkaj poljskih prid' " bilo nekaj ur pridelkov. Masarykovo nabrežje je ij ur poplavljeno. Močno so narastli tudi Voglajna, Hudinja, Koprivnica, Sušnica, Tesnica in druge. Če bo deževje trajalo še več Časa, je nevarnost večje povodnji. Prebivalstvo se s skrbjo ozira v bodočnost, saj je znano, da je letošnji krompirjev pridelek že itak malenkosten sedaj pa bo deževje povzročilo, da bo krompir še hitreje gnil, koruza pa tudi ob takem vremenu ne bo dozorela. Kostanjarji so že postavili svoje kolibe... Kostanj je zadišal danes po celjskih ulicah, kjer so si postavili kostanjarji svoje kolibe. Litor pečenega kostanja stane 6 din. Letošnji kostanj je nekoliko drobnejši, vendar je manj črvivega kot lani. Seja širšega odbora okrajne JRZ je bila danes dopoldne v Doma v Samostanski ulici. Udeležilo se je je izredno lepo število članov iz vseh krajev celjskega okraia, Sejo je vodil senator g. Alojzij Mihelčič. Odborniki »o predvsem razpravljali o notranji politiki, dalje o izvozu hmelja in prehrani prebivalstva. Posebne referate so imeli senator Alojzij Mihelčič, hmeljarski inšpektor Janko Dolinar, Faza-rinc Anton in Goršek Jože Sestanku je predsedoval predsednik Združenja čevljarjev za sodni okraj Ljubljana g. Perdan. Prav živahna debata se je razvijala o povišanju mezd čevljarskim pomočnikom in o določitvi tarife za razna čevljarska popravila. Uvodoma je g. predsednik omenil, da je bil 12. t. m. sestanek mojstrov in zastopnikov čevljarskih pomočnikov pod vodstvom mag. načelnika dr. Kodreta. Pomočniki zahtevajo 36% povišanja z ozirom na naraščajočo draginjo, mojstri so jim pripravljeni dovoliti 25% povišanje. Ni prišlo do sporazuma. Prihodnje poravnalno obravnavanje bo 30. t. m. na mestnem magistratu. Mojstri so sklenili, da privolijo v 25% povišanje. Vsi so soglašali v tem, da val draginje zadene prav tako mojstre, kakor tudi pomočnike. Pokazali so mojstri veliko uvidevnost napram pomočnikom. V debati so mnogi poudarjali, da je nujna potreba,^ da 6e zvišajo plače državnim in drugim nameščencem. Državnim naj se zvišajo plače v razmerju i naraščajočo draginjo. Potrebna je tudi revizija odnosno korektura do sedaj veljavne kolektivne pogodbe za čevljarske pomočnike. Med splošnim odobravanjem so bili vzeti na znanje razni predlogi, posebno je potrebna strožja kontrola nad zalogami usnja in kontrola po tovarnah usnja. Čevljarski mojstri nameravajo predložiti banski upravi posebno obširno, informativno spomenico s konkretnimi predlogi, kako naj se uredi kontrola cen usnja in njega proizvodnja. Mnogi govorniki so v drastičnih izvajanjih poudarjali sedanje draglnjske prilike. Prav obširno so razmotrivali tenik za Čevljarska popravila. Sprejet je bil cenik vsem čevljarskim popravilom, kakor so ga v glavnih točkah že določili mariborski čevljarji. Za danes naj omenjami, da so cene nekaterim popravilom zelo zvišale. Cene moškim templancem (podplati in pete) so določene na 80 din, za podplate same 56 din, za zbite templance (podplati in pete) na 75 din, pete same na ‘24 din. Ženski templanci z nizko peto (podplati in pete) na 57 din, pete same na 15 din. Splošen cenik vsem čevljarskim popravilom objavimo v prihodnjih številkah. Lep začetek operne sezone 1940-41: Ludwig van Beethoven: »Fidelio« Samo eno operno delo je napisal genialni Beethoven in še to delo prve čase ni bilo sprejeti tako, kakor bi zaslužilo. Šele zadne čase je svet postal pozoren na to veličastno opero, kajti njen slog se je zdel ljudem prejšnjih časov tuj, preveč slovesen, dejali bi preveč »oratorijski«. Zdaj pa začenja to delo prihajati do polnega upoštevanja, utrlo si bo zmagovito pot. , v Kako plemenit je bil Beethoven, nam to delo, ki ga sicer kazi skrpucalski tekst, pokaže na jasen, čudovit način Čeprav sam ni nikdar užil zakonske sreče in se tudi sicer ni razumel z nobeno žensko tako, kakor bi si bil želel, iz njegove glasbe spoznamo duha, ki ga je ves čas gnalo k idealni izpolnitvi srčnih želja, v najplemenitejšem smislu. Jasno je dokazal, kako lepa mora biti zveza dveh bitij, ki se razumeta, in temu popolnemu razumevanju med moškim in žensko je napravil hvalnico kakor ne pred njim ne za njim nihče. Kdo bi pričakoval pri starem, demoničnem tuhtaču, ki je še »pesem veselju« prav za prav zapel iz neke ihte — sam je vse žviljenje pregaral na trnjevi poti — toliko krotke, čiste, preproste nežnosti! Kako brezobzirno gane poslušalca pesem, ki jo jetniki pojo o svobodi! Mar je ta čudni duh gledal daleč, daleč pred sodobniki v bodočnost? In veselje ob srečnem izteku ne pozna ekstaze, temveč je hvalnica pravičnemu redu, ki ga po komponistovi trdni veri Bog zmerom uveljavlja. Čudovite so nekatere partije orkestra, čeprav tu pa tam močno spominjajo na klasika, zlasti na Mozarta. Neprekosljiv pa je v edinstveno lepih pevskih kvartetih in kvintetih. Brez potrebe mu nekateri očitajo, da jih je komponiral čisto instrumentalno. Ko danes poslušamo te prekrasne melodije, vidimo, da so bili prejšnji poslušalci in ocenjevalci krivični. Najlepše pa je pisan part Leonore. Pred čisto polno dvorano — letos je abone-ment skoraj še enkrat večji, kakor je bil v prejšnjih sezonah, mnogo čez tisoč sega število stalnih obiskovalcev-naročnikov — je snoči naša operna družina dala predstavo, ki v vsakem pogledu predstavlja imeniten uspeh. Odlično okrepljeni orkester je pod vodstvom dr. Švare zvenel vse drugače sočno kakor lani, čeprav se je tu pa tam še poznalo, da nekateri instrumenti tudi zdaj niso zasedeni najboljše. Zboru se vedno bolj pozna, da ga vodi agilen in pameten dirigent, režiser pa bo imel tudi še v bodoče dovolj dela, preden bo v gesti in akciji discipliniral ter uredil statiste — v prvi vrsti ženske, kjer nekatere posameznice na vsiljiv način motijo pametno skupno igro. Naslovno vlogo je pela nova moč, Zagrebčanka Tea Laboševa. Ravnatelj Opere, Vilko Ukmar, je ukrenil izredno dobro, ko jo je angažiral. Tea Laboševa je velik talent, ki obeta najboljše za bodočnost. Njen glas je gorak, poln in čvrst, v višini prodoren, v nižinah žametast, lep in simpatičen, skoraj pravi alt. Skala dramatičnega izražanja je pri njej zelo obsežna, bolj skoraj kakor pri kateri koli drugi moči našega opernega ansambla. Njena igra in mimika je inteligentna, čeprav tu pa tam še nekoliko ostra in napravljena. Vse v vsem pa je naša Opera ž njo dobila moč, ki jo je že dolgo pogrešala. V vlogi Florestana se je včeraj odlikoval Franci, ki iz sezone v sezono kaže velik napredek. Barva njegovega glasu sicer ni simpatična, vendar pa ima v sebi neki šarm, ki poslušalca osvaja, potem ko se ga privadi. Nekoliko lesen in bled minister je bil Lupša, ki tej malo zahtevani vlogi vsekakor ni bil ne v petju ne v igri kos v isti meri kot smo jo sicer pri njem vajeni. Zdi se tudi, da je bil včeraj glasovno slabo razpoložen. Boris Popov ima v srednjih legah še vedno nekdanji sijaj, v višini pa je šibak. In tudi igralsko se zdi v vlogi Pizzara neokreten. Prikupna je bila Marcellina I. Ribičeva, lepo pa se je uveljavil tudi njen partner Sladoljev kot Jaquino. Partije prvega in drugega jetnika sta dobro opravila Dolničar in Rakovec. Snoči je stari Mariborske novice čez nedeljo Maribor, 29. sept. Deževna, mrzla nedelja. September se poslavlja z dežjem in mrazom. Se pred nekaj dnevi je bila v Mariboru čisto poletna vročina, v petek pa je nastal nenaden prevrat, od skoraj 39 stopinj toplote je zdrknil termometer kar na 13 stopinj, četudi je bilo vreme že sončno. Včeraj je pritisnil jugovzhodni veter, ki jo prinesel težke oblake. Zvečer je sledil strahovit naliv, ki je mestne ulice kar opustošil ter si ljudje nikamor niso upali iz stanovanj. Danes pa je nedelja pusta in dolgočasna. Ljudje se stiskajo v kavarnah in gostilnah, izletniki so ostali doma, tudi bližnja okolica je bila v popoldanskih urah prazna, le tam, kamor vodijo mostne avtobusne proge, je bilo nekaj obiskovalcev iz mesta. Prijavljen sodni posredovalec. Na policijo je prišla posestnica Antonija Vauhnik iz Vinarja ter je prijavila, da je osleparjena za 600 din. Imela je opravka na sodniji, pred sodiščem pa je pristopil k njej neki moški ter se predstavil kot Babič Anton iz Zg. Radvanja. Hvalil se je s svojimi zvezami na sodišču ter se ji ponudil za posredovalca. Dala mu je za prvo posredovanje 100 din, pozneje pa jo je še obiskoval na domu ter izmamil od nje 600 din, dosegel pa ni ničesar. Policija si bo tega »advokata« ogledala nekoliko bolj od blizu. Tatvina gonilnega jermena. Na stavbi Hut-terjevega bloka je bil ukraden 600 din vreden gonilni jermen s stroja, ki je last stavbenika Kiff-manna. Požar v pražarni kave. V Jarčevi tvornici sladno kave v Košakih je nastal požar. V pražilni-ku se je vnela sladna kava ter je ogenj poškodoval brzoparilni stroj, stroj za hlapljenje kave in dimne cevi. Domači delavci pa so sami pogasili požnr ter odstranili nevarnost. Pri tem je bilo uničenih 200 kilogramov kave, škoda pa ni posebno velika ter je krita z zavarovalnino. Nesreča pri podiranju drevja. V Makolah se je ponesrečil 44 letni delavec Ivan Dobišek. Pri podiranju drevja Je padlo nanj deblo ter ga je pokopalo pod vejevjem. Zlomilo mu je desno nogo in rebra ter so ga hudo poškodovanega spravili v mariborsko bolnišnico. Atentator na telefonske izolatorje. Na telegrafski in telefonski Uniji Vurbreg—Sv. Barbara v Slovenskih goricah so orožniki že dolgo časa prežali na skrivnostnega atentatorja na porcelanaste izolatorje. Od meseca avgusta do sedaj jih je namreč nekdo neprestano razbijal i kamni ter jih je tako potolkel nič manj ko 27. Sedaj pa so ga orožniki vendar zajeli. Je to 15 letni posestniški sin Martin Čeh iz Zikarcev, ki je hodil vsako jutro na delo na vurbreško graščino, pa je spotoma lz objestnosti metal kamenje v izolatorje in jih razbijal. Z nožem zasajenim v hrbet bežal po cesti. Med 19 letnim Ivanom Vršičem in 22 letnim Karlom Flanrerjem lz Vanetine je vladalo od lanskega leta sovraštvo, ker je lani Vršič streljal iz pištole na Flancerja. pa ga k sreči ni zadel. Flancer je obljubili da se bo maščeval ter je svojo obljubo sedaj tudi na prav zverinski način izpolnil. Flancer je bil vinjen, ko je srečal svojega nasprotnika, pa ga je takoj na cesti napadel z žepnim nožem. Zasadil mu je ostrino v hrbet. Zadel ga je v hrbtenico s tako silo. da se jo ostrina zasadila globoko v kost ter je napadalec ni mogel več izvleči. Nevarno ranjeni Vršič pa je pri napadu skočil od bolečine zadet kvišku ter z zasajenim nožem v hrbtu začel bežati. Tekel je več sto metrov do domače vasi, kjer se je upehan in onemogel zgrudil. Šele domači so mu nož z veliko težavo potegnili iz hrbta ter poklicali zdravnika. naš mojster Julij Betetto ponovno dokazal, da je pevec in igralec velikega formata. Stopil je iz svoje rezerve, ki smo jo bili zadnje čase pri njem vajeni, In dal sproščen v vsakem pogledu imenitno kreacijo. Težko da bi za vlogo Rocca kje našli boljšo in ustrežljivejšo moč. Režiser Ciril Debevec ni imel prevelikega in prehudega dela. Postopal je s pametno ekonomijo pri uporabljanju zunanjih sredstev. Idealno je rešil sceno, v kateri prvič nastopi Fidelio. Skupine je postavil po preprosti shemi in jih tudi ni skušal razgibati čez potrebo, temveč jih je, kjer so nastopile, pustil v izraziti »koncertni togosti«, kar Je popolnoma ustrezalo duhu glasbe in značaju dejanja. Scenograf inž. Franz napreduje iz predstave v predstavo. On je danes prvi dobri naslednik Ulja-niščeva. Zborovanje ZZD v Celju Celje, 29. septembra. ZZD, podružnica v Celju, je podala danes dopoldne obračun svojega dela v pretekli poslovni dobi. V dvorani Delavske zbornice se je kljub slabemu vremenu zbralo lepo število članstva ZZD, na občni zbor so prišli tudi predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič in zastopnika centrale ZZD ggg. Golob in Milharčič. Predsednik krajevne skupine Žagar je po pozdravu podal poročilo o delu skupine v preteklem letu, za njim pa tajnik Železnikar in blagajnik Frece. Iz posameznih poročil je bilo razvidno, da je ZZD mnogo storila za svoje člantsvo in za delavstvo. Iz strokovnega poročila M. Končana je bilo razvidno, da je bilo izvršenih nad 60 intervencij za izboljšanje položaja delavcev v celjskih podjetjih. Pri tem ni všteta skupina tekstilno-oblačilne stroke, ki tvori posebno društvo. Članstvo je z zanimanjem in odobravanjem sledilo posameznim poročilom. Promet blagajne je znašal okrog 7000 dinarjev Na zborovanju je imel načelen govor zastopnik centrale ZZD g. Golob. Dotaknil se je vprašanja preureditve družabnih razmer v naši državi ter posebno delavskega sindikalnega vprašanja. Pri volitvah so člani izvolili v nov odbor: predsednika J. Žagarja, za podpredsednika Josipa Jamška, tajnika M. Železnikarja, namestnika M-Končana, blagajnika V. Freceta, namestnika «>• Podrepška; v odbor pa še tudi po dva člana iz vsake 6troke. V imenu celieke mestne občine je pozdravil zborovalce predsednik dr. Voršič in izrekel priznanje organizaciji ZZD za njeno delo v borbi za zboljšanje delavskega položaja. Po zborovanju so predvajali v dvorani film o ZZD in njenem razvoju. Občni zbor se je zaključil ob 11 dopoldne, ko je članstvo zapuščalo dvorano Delavske zbornice, prežeto z novo voljo za delo katoliške delavske skupnosti. Na lestvi si je končal življenje Jesenice, 29. septembra. V soboto v zgodnjih jutranjih urah se je raznesla po Slovenskem Javorniku vest, da, y^sj moško truplo na hlačnem jermenu obešeno na .lestvi v drvarnici hišne št. 70. O najdbi obešeriba je bila takoj obveščena policija na Javorniku, ki je telefonično sporočila na policijski komisariat na Jesenicah. Kmalu je prišla policijska komisija, ki je ugotovila identiteto trupla. Je to 49-letni Mihael Grelija, rojen v Miherancih v Rusiji, sedaj pa pristojen na Koroško Belo. Po poklicu je bil žagar za žaganje drv. Zdravnik dr. Brecelj jo ugotovil smrt in na prošnjo svojcev izdal dovoljenje, da sme ležati truplo na mrtvaškem odru doma. Vzrok samomora je bila duševna zmedenost. Drobne Izpod Konjiške gore Na Prihovi bodo gradili prosvetni dom. Pri-hovški prosvetni delavci so zelo agilni, kar se vidi po njihovem dosedanjem delu m načrtih. Vendar pa jih ovira pomanjkanje prostorov. S prireditvami so morali vedno gostovati v šoli, kjer pa se delo ni moglo razvitt do zaželjene višine. Pričeli so misliti na gradnjo svojega prosvetnega doma, ki naj bi bil potem izobraževalna hiša prihovške mladine po izstopu iz Šole. Stvar je že tako daleč, da so že izdelani načrti iti zbirajo gradbeni materijah Upajo na pričetek stavbarskih del v prihodnji pomladi. Prosvetni dom bo stal med pošto in župniščem ter ne bo samo ponos prihovškega prosvetnega društva, ampak cele župnije. Po dolgi, mukepolni bolezni, nas je zapustila za vedno naša neizmerno ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, svakinja in nečakinja, gospa Jelka inž. Staretova rof. Naglas Pogreb blagopokojne bo v ponedeljek, dne 30. septembra 1940 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Novi trg 6, na pokopališče pri Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku, Ljubljana, dne 29. septembra 1940. VLADI, soprog. — EKA, LADO, otroka. JELKA BRETL, mati. VIKTOR, brat. — SPELCA PIRKMAYER, sestra. — Ostalo sorodstvo. tu in tam „ Padanje industrije v Zagrebu je težko vprašanje, s katerim se hrvaške oblasti sedaj bavijo. Spričo bega industrije na vzhod in zaradi zmanjševanja števila industrije tudi v Zagrebu, je zagrebška mestna občina sklicala posebno anketo, na kateri naj bi ugotovili prave razloge padanja industrij v mestu. Vse razprave doslej niso dale rezultata in zato je prevzela pobudo ban. oblast. Ta ima poseben zavod za proučevanje takih vprašanj in vodi tudi stalno statistiko. Zanimiva je statistika industrije v Zagrebu. Konec lanskega leta je bilo v mestnem področju 241 industrijskih podjetij, od katerih je 123 imelo v mestu industrijske naprave. Toda letos se je to število že znatno zmanjšalo. V Belgradu se je ustanovila nova delniška družba Jugomontan za izrabljanje rudnega bogastva pri nas. V družbi je zastopan v ogromni večini nemški kapital. Družba si je te dni izvolila upravni odbor in ostalo vodstvo. Predsednik upravnega odbora je nemški generalni konzul v Belgradu inž. Neuhausen, ostali člani pa so zastopniki raznih nemških industrijskih koncernov. Trgovinsko ministrstvo je družbi že dalo odobritev za delovanje. V Nišu so v soboto odprli prvo splošno kmetijsko razstavo moravske banovine. Razstava je bila prirejena na pobudo predsednika vlade in niškega rojaka Dragiše Cvetkoviča, ki se je od-Pretja razstave tudi sam udeležil. Navzočni so bili tudi zastopniki drugih oblasti, na čelu s predstavnikom kralja Petra II., pod čigar pokroviteljstvom je razstava. Včeraj, v nedeljo, si je razstavo ogledal tudi madžarski kmetijski minister grof Mihael Teleky, ki je prišel na obisk k svojemu jugoslovanskemu tovarišu ministru dr. Cubriloviču. Banska oblast v Zagrebu je dobila svoj urad *a zunanjo trgovino, ki bo vodil izključno nadzorstvo nad zunanjo trgovino hrvaške banovine. Odsek je bil ustanovljen v zvezi z uredbo osrednje vlade, po kateri je dobilo ravnateljstvo za zunanjo trgovino pravico nadzorovati in voditi vso jugoslovansko zunanjo trgovino. Podrobno ureditev in določila za poslovanje zagrebškega urada za zunanjo trgovino bo predpisal hrvaški ban. Obenem je bil ukinjen pri banski oblasti v trgovinskem oddelku do sedaj obstoječi pododsek za zunanjo trgovino. Žene so pogasile velik ogenj v Pirotu. V velikem skladišču Dimitrija Milojeviča je bilo za en vagon žita in mnogo živinske hrane. Poleg tega je bil v prizemlju hlev, v njem pa precej živine. Ko je ogenj nastal, ga je prva zagledala neka ženska in brž sklicala vse sosede, da so pritekle s škafi in pridno gasile ogenj. Ko so prišli mestni gasilci z motorko, je bil ogenj v glavnem že pogašen, živina pa rešena, le žito in krma ne bosta več za rabo. Ko je lastnik zgradbe videl, kaj se mu je primerilo, je padel v nezavest, ker zgradbe ni imel zavarovane. Pač Pa so v mestu vsi hvalili odločne ženske, ki so neustrašeno gasile. S petega nadstropja nekega zagrebškega hotela se je v samomroilnem namenu vrgla na cesto kletna Nevenka Gjorgjevič. Starka je zapustila y-a''Seboj več pisem, v katerih je odkrila poli-®’i5> da se je v hotelu prijavila pod drugim ime-tda 1)0 Policij® že sama ugotovila, zakaj vati in V? storila. Policija je res začela preisko-„ °hila v roke dva moška, ki sta prišla Vratarja vprašat, če stanuje v hotelu imenom Savič (tako se je bila kiiVoi Prijavila). Portir pa je takoj pri- ^ k!i°’ i0 oba moška prijela. Vse kaze, aa je mia starka zapletena v neke temne po- i«. •**« v .. . ®*.set trgovcev, ki so špekulirali s ecnanii živil, je policija v Valjevu naznanila sodišču. Trgovci so prodajali žito in moko dražje kakor bi pa smeli po določilih zakona. Nekaj med njimi pa Jih jei tudi prikrivalo lepe zaloge takega blaga. V Splitu pa so poslali enega trgovca zaradi navijanja cen v zapor, drugega pa na šestmesečno bivanje v Liko. V Belgradu so prijeli nadzornika oddelka za asnnaoijo belgrajske obfine, j{er je ^il lv)enda poj roko prodajal petrolej, katerega je bila občina namenila za pobijanje komarske nadloge, katere je tam obilo. Mož je imel v občinskem skladišču precej nafte in jo prodajal ljudem, ki so se bili nanj obrnili. Seveda se za pobijanje komareke nadlogo ni menil. Goljufija je bila precej velika $in je bila občina oškodovana za lepe denarje. V okolici Šibenika se je orožnikom posrečilo Prijeti tri nevarne zločince, ki so se posebno ra-di lotevali romarskih cerkva in župnišč in kradli dragocenosti, V zadnjem letu je bilo vlomljeno v šest cerkva severno od Šibenika in povsod so bile pokradene vse cerkvene dragocenosti in oplenjeni oltarji, zlasti pa okraski s podob Matere božje. Šele po napornem iskanju so orožniki roparje dobili in jih zaprli. Poročilo o preselitvi tekstilne industrije iz Du-ge Rese pri Karlovcu v Mladenovac v Srbiji se še naprej vzdržuje navzlic zanikanju zagrebških časopisov. Belgrajsko »Vreme«, ki je prvo prineslo to vest, ni smatralo za potrebno, da vest zanika, Čeprav so zagrebški časopisi rekli, da je vodstvo tovarne same zanikalo verjetnost preselitve, ker da gre samo za to, da tovarna ustanovi svojo podružnico v Srbiji. Po drugi strani pa pravi bel-grajski list, da utemeljuje hrvaška ndustrija svoj beg na vzhod s tem, da ima večina te industrije svoj trg na vzhodu in zelo malo v krajih, kjer deluje. , 20.000 ton riža bo naša država nakupila v Ita- liji. Od tega bo 4000 ton neoluščenega. Kakor pa se izve, skuša Privilegirana izvozna družba urediti razdelitev riža na ta način, da bo vzela povprečje med prevoznimi stroški in bo vsaka tovarna dobila riž P« isti nabavni ceni. S tem hočejo preprečiti prevelike razlike v ceni v posameznih delin države. . V Srbiji se je zelo razširilo posebno versko obnovitveno gibanje, ki se imenuje »bogomoljsKi po-kret«. Bogomoljci hočejo posvetiti več časa moralni prenovitvi ljudstva, v prvi vrsti pa samega seDe. Imejo tudi neke vrste organizacijo, ki pa ne sprejme v svoje vrste nikogar, ki ne misli na Boga in duša in kateri psuje Boga. Sestajali so se poprej vsake tri mesece, sedaj pa bodo imeli v kratkem zborovanje v Žiči, kajti zaradi težkih časov so zaporedna zborovanja opustili. — Kakor pravico, je v njihovih vrstah danes že okrog 150.000 mož, žena in otrok, ki vsi žive po določilih svoje vere in se drže ukaza, da je treba več moliti in se postiti in manj po nepotrebnem govoričiti. Ko se je to gibanje začelo, je bila večina pravoslavnega sveče-ništva proti, pa tudi vodstvo pravoslavne cerkve gibanja ni gledalo preveč simpatično. Stvar pa se je razbistrila In patrijarh je gibanje odobril. Slika iz naše domače zgodovine: Kobilice, kuga, lakota in vojska v Celju Celje, zemljepisno središče Slovenije, kot nekdanja prestolnica mogočnih celjskih grofov, ima med slovenskimi mesti kaj burno in pisano zgodovino. Poleg slavnih in veličastnih dni je doživljalo tudi hude čase v taki meri, kakor zlepa katero slovensko mesto ne. Listi iz njegove kronike nam govore polno žalostnih zanimivosti o tem. Ko so kobilice zatemnile nebo Med najhuiše nadloge preteklih stoletij spadajo potujoče kobilice. Armade teh nenasitnih žuželk so velikokrat uničile vse pridelke na poljih, vse zelenje na travnikih, V6e listje na drevesih in spremenile cvetoče pokrajine v gole puščave. Če pa so jih ljudje pokončali, so povzročile milijarde gnijočih trupel kužne bolezni. Zato so veljale kobilice po pravici kot simbol lakote in oznanjevalke kuge. Prvič so biskale našo domovino in Celje leta 872. do 873. Leta 1395 so prišle baje kakor vrabci velike kobilice iz Ogrske in uničile v celjski okolici vse, kar je raslo. Če so se dvignile v zrak, so zatemnile nebo. Nekega hlapca Ulrika Sovneškega so oglodale s konjem vred do koeti. Vitez RudoJf Ostro-vrhar je šel med nje. Železni oklep ga je varoval, da ga niso požrle. V letih 1447, 1474, 1478 do 1480 je bilo v Celju in okolici toLiko kobilic, da 60 6egale ljudem do kolen. Leta 1485 je izdal Ferdinand I. »generale«, kako 6e naj uničujejo kobilice. Ljudje so naredili jarke, kamor so pognali žuželke, preden so mogle leteti. Nato so jih pokopali, potolkli ali sežigali. »Kobiličoi red« Marije Terezije iz 1. 1749 predpisuje, kdaj naj ljudje uničujejo jajčeca, kako naj preplašijo maja in junija med 8 . in 9. uro zjutraj kobilice z dimom, ropotom in zvonenjem, jih spravijo tako na določene kraje, kjer jih naj pokončajo. Pozneje niso prišle kobilice več v takih množinah na Slovensko. Druga nadloga, ki je obiskala Celje za kobilicami, je bila lakota. Zaradi lakote je pomrlo veliko ljudi. Jedli so meso psov, podgan in ljudi. Človeško meso 60 prodajali celo javno na trgu. L. 1277 je bila v slovenskih deželah taka lakota, da so uživali ljudje konje, mačke, pse in celo mrliče. Leta 1570. pa je bilo tako pomanjkanje živil, da so jedli kmetje lubje, želod, listje in korenine. Mnogi so 6e pasli po travnikih kakor živina. Po cestah, ki so držale v mesto, 60 ležali mrliči, kost fn koia, katerim je molel iz ust zadnji grižljaj — šop trave ali 6lame. Umevno je, da so razsajale pri takih prilikah številne bolezni, zlasti lakotni tifus. Kuga ie v teh letih pobrala 10.000 ljudi L. 1644. je izbruhnila nenadoma kuga v celjski okolici, kjer je pobrala v treh letih najmanj 10.000 prebivalcev. Prebivalstva se je polastila nepopisna groza. Mnogi 6o pobegnili v Savinjsko dolino, drugi so ostali doma in iskali pomoči pri Bogu. Tedanji župnik Šolej je obljubil v imenu nesrečnih meščanov pred Najsvetejšim zahvalno procesijo v Marijino Celje, če jim prizanese angelj smrti. Kuga je leta 1645. prenehala. V zahvalo za to je podaril nepoznani dobrotnik župni cerkvi sv. Danijela lepo monštranco. Po kratkem presledku je bolezen izbruhnila znova in dosegla višek leta 1647. Trajala je do decembra istega leta. Mrtvaška knjiga pa pove, da je pobrala tedaj kuga v celjski župniji 400 ljudi. V Dobravi pri Celju ©ta iz tega časa dva kužna stebra v dokaz, da je imela smrt tedaj obilo žetev. L. 1679 se je kruta morilka oglasila že v jeseni. Od 19. septembra do 2. decembra je pobrala v celjski župniji 74 ljudi. Skupno število žrtev pa je bilo mnogo ! večje, ker je divjala kuga tod še 1. 1680. Tedanji ; deželni zdravnik dr. Jakob Heipl se za okužene ni ! dosti brigal, kajti 11. novembra 1679 so ga opomnili j deželni stanovi, naj izpolnjuje nekoliko zvestejše , svoje dolžnosti. Vlada je poslala v Celje posebnega , kužnega komisarja, ki je s soljo in živim apnom raz- j kuževal mrliče. Ko je leta 1680. začela kuga hujše ; razsajati, je ukazala vlada gosposkam, da mo-rajo v okuženih krajih ločiti zdrave od bolnikov. i Na ta strašni čas ima Celje v neposredni bližini lep spomenik — baročno cerkev 6V. Jožefa. Na grič, kjer stoji sedj svetiščei so prišli tedaj meščani in okoličani 11. novembra 1679 vsi bosonogi v dolgi procesiji iz mestne župne cerkve. S seboj so nesli zgodilo. Osem sosednih župnij je pomagalo Celjanom. Tretjo nedeljo po veliki noči 1. 1680. so položili slovesno vogelni kamen. 21. novembra 1681 je bila cerkev toliko golova, da je bila v njej prva služba božja. Nad glavnrmi vrati kronogram z letnico 1680 naznanja vernikom, da je prenehala kuga v Celju na priprošnjo sv, Jožefa. Kolera, povodnji... V celjski kresiji se je kolera pojavila v juniju 1836 v vojaški bolnišnici, od koder se je širila naglo po deželi. Zanesli so jo vojaki, ki so se vračali iz Italije. Na kolero nas je spominjala zgradba »Ko-lerašpitala« na Bregu, ki ga je leta 1933 odnesla povodenj. L. 1677. je narasla Savinja deloma odnesla kapucinski most, ki so ga popravili, a ga je povodenj potem vsega odnesla čez deset let. Zaradi močnih nalivov so prestopili bregove potoki Koprivnica, Voglajna, Ložnica in še drugi pritoki s Savinjo, samo leta 1895., da je bilo vse celjske mesto z okolico pod vodo, zaprt prehod pod železniškim mostom in cesta na Čret. Na Bregu je bil ogrožen takozvani »kolerašpital«, s 15 stanovalci, ki so jih le težko rešili. V poletju 1905 so 6e zbrali nad Liscami težiti oblaki — utrgal se je oblak — veliki nalivi 60 po- vzročili v 10 min. strašno katastrofo. Vsi nasadi v parku so bili uničeni, drevje polomljeno, Malo hišico v parku — slaščičarno — je dvignilo v zrak. V okolici je podiral vihar kozolce. Na Čretu so vedrili železniški delavci pod nekim kozolcem, ki ga je vihar podrl na delavce in je enemu zdrobilo glavo, da je naslednji dan umrl. Na Lavi je stala živina v vodi. Odnesla jim je voda mnogo krme in skladovnice drv. Plinarna je bila v veliki nevarnosti. Voglajna je bila deroč hudournik. Novembra 1925 je bil zaradi povodnji prizadet severni del mesta Celja in okolice. Voda je vidno rasla. Opoldne je bila mestna šola že vsa pod vodo. Enako Gregorčičeva ulica do Invalidskega doma. Julija 1926. je bila cesta, vodeča k novi šolski stavbi na Dolgem polju, visoko pod vodo, ki je zalila tod ceste, polja in hiše. Na tem mestu že 150 let ni dosegla take višine. 23. do 25. septembra 1933. je zalila Savinja s svojimi pritoki vso celjsko okolico, oziroma kotlino ter povzročila ogromno škodo. Voda je odnesla kapucinski most Tudi velike požare je doživelo Celje 5. aprila 1798 je nastal v minoritskem samostanu požar, ki je bil v 350 letih najstrašnejši. V samostanu je bilo mnogo bolnih vojakov, ki so se vrnili iz italijanske fronte. Samostanske služkinje, ki »o pekle na Veliki četrtek ribe, so metale, kakor pravljica pripoveduje, žive ribe v vročo mast. Razjarjene ribe so švigal v masti sem in tja ter brizgale mast na vse strani. Ogenj se je naglo razširil ca stene okoli dimnika, kjer so viseli voj. nahrbtniki, napolnjeni s patroni, ki so se vneli. Vse poslopje je bilo mahoma v plamenu. Goreči zubelj je zajel hiše v mestu in okolici in prebivalci so morali bežati daleč od svojih bivališč. Od 192 hiš v mestu je ostalo le 6 hiš, vse druge je upepelil ogenj. Filmi V ženskem carstvu. (Kino Matica.) V bistvu drastična, toda filmsko plehko in neizrazito podana slika iz carstva ameriških >boljših< ženskih krogov, njihove duhovne in življenjske praznote, površnosti brezmoralnosti. Film s samimi ženskami, ki jim devet desetin življenja izpolnjuje besedičenje, opravljanje, moda, fiirt in razporočanje zaradi praznih spletk in ničevih povodov. Svet, ki je že toliko napreden. to je, degeneriran, da ni nitih osnovnih prim, n. pr. žalosti, več sposoben doživljati. Če pa jo, je to izjema. In ta izjema — izjema dobre, čuteče zakonske žene in matere v svetu nališpanih lutk, daje filmu nekaj vrednosti in povzroča, da ga navzlic vsej oblikovni neizrazitosti nazadnje le občutimo kot satiro. Nekaj zasluge pri tem imata prvi igralki Norma Shearer ter Joan Crawfordova. Film, ki ga sicer ne velja videti... »Zbogom, mr. Chips!« m se imemije novi roman znanega angl. pisatelja Jamesa Hiltona. Roman s slikami bo začel naš list prinašati v torek. Slike k romanu so iz filma, ki je bil narejen po tem delu. V glavni vlogi filma, ki kaže čisto svojevrstno vzgojo Angleža za obvladovalca sveta, nastopi Robert Donat, ki nam ga kaže gornja slika. Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 30. septembra: Hieronim. Torek, 1. otkobra: Remigij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. MURUANSK0 GLEDALIŠKE Drama. Začetek ob 20. Ponedeljek, 30. leptenibra: Zaprto. Torek, 1. oktobra: »Romeo in Julija«. Red Torek. Sreda, 2. oktobra: »Razvalina življenja«. Red Sreda. Četrtek, 3. okt.: »Romeo in Julija«. Red A. Opara. Začetek ob 20 Ponedeljek, 30. septembra: Zaprto. Torek, 1. oktobra: Zaprto. Sreda, 2. okt.: »Grof Luksemburški«. Opereta. Red Premierski. Četrtek, 3. oktobra: »Fidelio«. Red četrtek. Dnevna blagajna v Operi je odprta od danes dalje od pol 11 do pol 13 in od 15-—17 popoldno Vsem slovenskim županom! Protituberkulozna zveza v Ljubljani se je že s posebnimi pismi z dne 9. maja t 1. obrnila na vse slovenske župane s prošnjo, naj bi o priliki protituberkuloznega tedna vsaka slovenska občinska uprava iz svojih rednih proračunskih sredstev prispevala najmanj po 1000 din v »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« pri Protituberku-lozni zvezi. Tej prošnji se je odzvalo le manjše število občin, predvsem iz razloga, ker njihovi proračuni za tekoče proračunsko leto za ta izdatek niso imeli potrebnega kritja. Protituberkulozna zveza, ki združuje v sebi 47 krajevnih protituberkuloznih ligi 5 odsekov tuberkuloznih dispanzerjev, je s temi svojimi edi-nicami tekom kratkih desetih let postala zelo pomembna in potrebna ljudsko-zdravstvena ustanova, od katere ima ljudstvo neizmerne dnevne koristi. Uspehi njenih prizadevanj v borbi z jetiko so z vsakim dnem vidnejši, vzporedno s tem pa naraščajo tudi potrebe naših krajevnih proti-tuberkuloznih lig in protituberkuloznih dispan*er-jev. Da bi se protituberkulozno gibanje še bolj poglobilo in rodilo še vidnejše uspehe, prosimo vse slovenske župane: Vsaka slovenska občina naj za zatiranje Jetike v svojem prihodnjem proračunu *agotovi: 1. Kreditno postavko po najmanj 1000 din kot prispevek v »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« pri Proti tuberkulozni zvezi; 2. primerno kreditno postavko kot prispevek za kritje izrednih potreb protituberkuloznim dispanzerjem v območju dotične občine; 3. primeren kredit kot prispevek krajevnim protituberkuloznim ligam 7a kritje njihovih lokalnih potreb v območju doticne občine. T • .n t Protituberkulozna zveza v Ljuhljan' Uspela uprizoritev Finžgarjeve ljudske drame »Razvalina življenja« Snoči je bila v ljubljanski Drami premiera drugega slovenskega dela v prvem tednu letošnje sezone. Za Cankarjevim »Pohujšanjem« je bila na sporedu Finžgarjeva ljudska drama »Razvalina življenja«. Delo riše nesrečo, ki zajame kmečko družino zaradi tega, ker se zakonska zveza mora skleniti po ozirih koristi, ne pa po navdihih in zahtevah ljubezni. Zanimivo je, da sta bili zaporedoma na spoiedu v tem tednu dve deli, ki sta vsako na svoj način slika razmer in zablod. Kakor je Cankarjevo »Pohujšanje« v nekem oziru vzgojna slika kulturnih razmer pri nas v letih okoli 1900 in to skozi prizmo karikature in posmeha, tako je tudi Finžgarjeva ljudska igra »Razvalina življenja« vzgojna na svoj način in v svojem okviru. Vsa še odmeva v zaletu tiste velike dobe, ki se je sprožila pri nas z gibanjem in delovanjem katoliške prosvete in se je tedaj 9 vagonov, polnili nafte, se je prevrnilo blizu Brežic Nafta, ki je bila namenjena Italiji, se je razlila po progi Brežice, 29. septembra, r • ,T0V