49. IM\M. U LJubljani, u četrtek. 1. marca 1906. XXXIX. leto. It: i . rak il.iatve naročnine se ne ozira - Za oznanila se plačuie od pett-rostopne petit-vr»te po 12 h, če r>e oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po R h, m tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoli frankovci. — Pokopisi so ue vračajo, Uredništvo ta upravništvo je v Knafiovih ulicah št 6, iu sicer uredništvo v 1. nadntr., upravoirtvo pa v pritličju. — Upravništvn naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativi^ stvari. Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. daufsehevs voiiina reforma z ozirom na Slovence. v. Na Primorskem je razdelitev volilnih okrajev za Slovence dokaj ugodna in Gautschu se tu ne da očitati, da bi postopal s Slovenci tako pristransko in krivično, kakor na Štajerskem in Koroškem. Vidi se. da ima Grautsch velikanski respekt pred Nemci in se boji do--akniri se njihovih zastarelih privilegijev, ki jih sami imenujejo »nemško posest", ako rudi le-ti slone na skrajno krivični podlagi, dočim se ne straši . vso energijo nastopati napram Italijanom in jim iztrgati iz rok one mandate, ki so si jih po krivici prilastili na škodo Slovencev. Po Gautschevem načrtu bi pridobili Slovenci na Primorskem tri mandate, ki bi jih izgubili Italijani. Ta račun se ne ujema docela z dejanskim položajem, zakaj od teh treh mandatov sta Slovencem zagotovljena samo dva — eden na Goriškem in eden v J stri. do čini je mandat v tržaški okolici, ki se je odkazal Slovencem, silno n e s i -guren in negotov. Ta volilni okraj šteje .^2.400 prebivalcev, med katerimi je 17.300 Slovencev in 14.100 Italijanov. Ta slovenska večina, ki šteje jedva 3200 glasov, je že sedaj sama na sebi zelo neznatna, in se lahko že v doglednem času skrči v manjšino, ako se uva-žuje. da je Rojan že sedaj skoro popolnoma italijanski in da se baš v ržaški okolici razmeroma najbolj razvijajo razna industrijalna podjetja, pri katerih so uslužbeni po pretežni večini italijanski, ali vsaj socialno demokratski delavci. Ako se nadalje upošteva, da se število teh delavcev še znatno pomnoži, čim steče nova železnica v Trst. se sme z vso gotovostjo trditi, da je tržaški okoliški mandat za Slovence zelo problematične vrednosti, zakaj skoro gotovo je. da bo ta mandat, ako si ga tudi pribore Slovenci pri prvih volitvah, izvedenih na podlagi Gautscheve volilne reforme, prešel pri poznejših volitvah, ako ne v italijanske, pa prav gotovo v s o c i a 1 n o - d e m u-kratske roke. Goriško in Gradišćansko je razdeljeno v 5 volilnih okrajev ; po razmerju prebivalstva — Slovencev je 140.582, Italijanov pa81.136 — imajo pripasti 3 mandati Slovencem, dva pa Italijanom. Dosedaj so imeli Italijani tri mandate, Slovenci pa dva, po Gautschevem načrtu se torej spremeni razmerje mandatov v prilog Slovencem. Slovenski volilni okraji na Goriškem so: Goriški okraj, izvzemši mestne občine goriške in Ločnika, in občine Biljan, Kosbana in Meda n a v korminškem okraju; ta volilni okraj ima 41.700 prebi" alcev, med katerimi je 41.200 S1 <• ^ encev in ;>00 Italijanov: drugo VO: 10 okrožje tvorijo okraji: A j d o v na. Komen in Sežana in ol i Dober-dol in Devin v tržiš! g okraju. Ta volilni okoliš šteje 44.6 * prebivalcev, in sicer 44.200 Slo s ncev, 300 pa Italijanov. Tretji s \ ^nski volilni okoliš obsega okraje : ' min, Cerkno, Kanal, K o b a : t d in B o v e c. V tem okrožju je 49. prebivalcev, med katerimi je 49.90 o v e n c e v. 100 pa Italijanov in I * * ev. V Istri pridobimc S )venci en mandat. Dotični vol:. okoliš obsega okraja Podgrad S u zet in občine Dekane, Dol Mare-zige,Očisl o-K 1 a n e c I ivnjan. To okrožje šteje 55.iXX livalcev, in sicer 36. 500 SI o ven 1 7.000 Hrvatov in 1900 Italijai u v. Ta mandat je torej zagotovljen Slovencem, oziroma Slovencem in Hrvatom. V splošnem so potemtakem volilni okraji na Primorskem za Slovence dokaj dobro razdeljeni, dasi je treba priznati, da je mandat, ki bi naj po Gautschevem načrtu pripadel Slovencem v Trstu, precej negotov. Na Primorskem se je Oantsch ravnal po načelu, ki ga je izpovedal v svoji znani septembrski izjavi, da se morajo volilni okraji in mandati razdeliti tako, da bodo podajali jasno in verno sliko taktičnih odnošajev in dejanskega razmerja prebivalstva v dotičnih deželah. Ako bi se bila vlada držala tega principa pri določitvi števila mandatov in pri razpredelbi volilnih okrajev tudi na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, bi pač ne imeli toliko vzroka se pritoževati, daje Gautscheva volilna reforma z ozirom na slovenske dežele sestavljena tako, da vzdrži krivično ^nemško posestno stanj eu na Štajerskem in Koroškem in da obenem pomaga na Kranjskem do premoči in nadvlade klerikalni stranki. O vladnem volilnem načrtu z ozirom na Kranjsko spregovorimo natančneje v prihodnjem članku. Glasovi o volilni reformi. Praga, 28. februarja. Glasilo čeških agrarcev piše, da so mlado-češki poslanci pravi provzroČitelji volilne reforme na Češkem. V začetku so bili baje zoper omejitev volilnih okrajev po narodnostih, ko pa so videli, da bi njihov ugovor ostal brezuspešen, so sami dali vladi gradivo za volilno geometrijo, kakršno so sami predlagali. Vlada je potem mladočeški elaborat vzela v predlogo, tako da sedaj Mladočehi proglašajo svoje lastno delo pred javnostjo za nesprejemljivo in nepopolno. (Ta ob-dolžitev je vsekakor prehuda za Mladočehe, verjetna pa je glede slovenskih klerikalcev, ki so sposobni za vsako izdajstvo.) L v o v , 28. februarja. .Slowo polskie" piše, da bi po novi volilni reformi v Galiciji dobili Malorusi 37, Poljaki pa samo 54 in ne 61 mandatov. Mesto dosedanjega poljskega kluba bi nastala dva kluba. Jasno je tedaj, da Poljaki ne bodo glasovali za tako volilno reformo. Inom ost, 28. februarja. Tudi tirolski klerikalci niso zadovoljni z volilno reformo, ker določa tri mandate tudi svobodomiselnim strankam. ,N. Tir. Stimmenu vsled tega pišejo: »Stojimo zopet na starem stališču, na katerem je stal S c h m e r 1 i n g: Volilni red je obleka, ki se mora prikrojiti po truplu gotovih strank. Vsa razdelitev volilnih okrajev je skrajno površno delo, ki ga vodi le ena misel, da se mora gotova stranka enostransko odlikovati.- Line, 28. februarja. < 'elo glasilo gornjeavstrijskih konservativcev, kojih vodja Ebenhoch služi verno vsakemu ministrskemu predsedniku, je nezadovoljno z volimo reformo, češ, da se ozira edino le na želje socialnih demokratov. — Občinski svet je sprejel z glasovi socialnih demokratov resolucijo, v kateri se zahteva za mesto Line, ki ima 60.000 prebivalcev, tri mandate mesto dveh v volilni reformi. Absolutizem na Ogrskem. Budapešta, 28. februarja. Koalicija je razposlala manifest na narod. Koalicija opravičuje v manifestu svoje postopanje pri razpustu državnega zbora: vlada je razpustila državni zbor le zato, da uveljavi mednarodne pogodbe, katerih pa narodu ni treba priznati. Koalicija zato ni hotela prevzeti vlade, ker bi sicer morala priznati absolutne pravice kralju, kar pa bi nasprotovalo ustavi. Narod mora biti pripravljen, da mu bode vlada še bolj kršila njegove pravice ter ima vsled tega dolžnost, te pravice še krepkeje braniti. Sedanji boji so v obrambo ustave, katero braniti je dolžnost vsakega Ogra. V izredni izdaji uradnega lista sta izšli dve ministrski naredbi z daljšim uvodom, v katerih se uveljavlja trgovinska pogodba z Ttalijo in Rusijo. Zagreb, 28. februar j a. Grof Tisza je pisal predsedniku hrvatske vladne stranke, dr. Tomašiću, ter pravi v pismu, da je madžarska koalicija ponižala (?) narod, ker se je bratila v Avstriji s Klofačem, na Hrvatskem pa z tir. Čin grij o za hrbtom zakonitega zastopstva Madžarska večina se mora sporazumeti le z mero daj n imi (?) voditelji hrvatskega narodi, i Z madžaroni ?! Budapešta, 28 februarja. Ko-loinan pl. Szell je govoril na občnem zboru kulturnega društva o političnem položaju, ki je p ro ti -ustaven in nezakonit. Absolutizem je nauk, ki ga ogrska duša ne prenese Bodočnost bo pokazala, da Ogrske ni mogočo protipostavno in protiustavno vladati. Govornik je pozival v-e Ogre, naj se z e d i n i j o v obrambo ustave. Avstrija se vmešava v francoske zadeve. Pariz, 28. februarja Avstro-ogrski poslanik grof Khevenhuller je vložil protest proti temu. da bi se inventiralo v grajski cerkvi v Nan-evjn, ker so tam grobovi lotarinških vojvod, prednikov habsburško-lota-ške rodbine. S kolikimi zaprekami M morajo boriti vladne komisije pri popisovanju cerkvenega premoženja, je razvidno iz tega, da je 35.000 cerkev, v katerih se še ni izvršil popi> Konflikt s Srbijo poravnan? Dunaj. 28. februarja. Na včerajšnjem dvornem plesu se je cesar razgovarjal s srbskim poslanikom Vujićem. < 'esar je rekel: .Veseli me, da so se zopet ustanovili prijateljski o d n o š a j i s S r b i j o. Upam, da bodo pogajanja glede nove trgovinske pogodbe imela dober izid in da bo trgovinska pogodba nadalje razvijala prijateljske razmere med obema državama.* Bel grad , 28. februarja. Srbska vlada je odposlala na Dunaj brzojavno svoje protipredloge za trgovinski provizorij. V vladnih krogih pričakujejo, da se že jutri doseže na razumljenje. Ministrski svet je sklenil, da trgovinske pogodbe brez dogovori o izvozu živine sploh ne sprejme. V tem smislu se glasi tudi odgovor na Dunaj LISTEK. Požisalec. Napisal Fran K r e m e n j a k. (Dalje.) Pogreb je minil naglo. Klepovka je jokala z otroki ob jami, Luka pa je stal oddaleč in grenko mu je bilo v srcu, tako grenko, da ne bi mogel zajokati, če bi se Še tako silil. Nič ni vedel, kdaj so zagrebli očeta, šele ko ga je mačeha poklicala, naj po-kropi grob, je stopil bliže. — Pogrebščina se je vršila v krčmi. Klepovka je sedela le nekaj časa za mizo. potem je pa odšla kar na skrivnem. Luka je pa moral ostati. Jurež je takoj, ko so prišli v krčmo, sedel poleg Klepovke in začel sam dajati za pijačo, kazal je Kle-povki tudi bankovce ter začel proti nji bahati. Ko je ostal Luka sam, je prisedel k njemu ter mu začel nalivati vina. Kar ni hotel od njega stran. Luki je začel postajati zaradi tega kar nekako zoprn. Poslušal je možakarje, kako so se pogovarjali o očetu in vsi so se Čudili, kako da se je zlomila brv. Urban je trdil, da jo je rajni Klep šele pred tremi leti čisto popravil in da razun Klepa ni nihče po ti brvi gonil živine ali pa da bi bil vozil. Oven mu je pritrdil, a Dobravec, majhen, suhljat Človek pa je z vso odločnostjo trdil, da je brv bila izpodžagana, češ, da se pozna še čisto svež prerez na kolih, ki so ostali na bregu. Luka je imel sicer že precej vina v glavi, toda postal je vendar pozoren, ko je Dobravec le trdil in trdil, da je nekdo nalaŠČ iz-podžagal brv, da je padel Klep v tolmun. Jurež pa se je smejal Dobravcu ter mu dejal, da ne verjame, da bi bil kdo tako neumen, da bi bil za tisto brv brusil žago. V istem hipu se je Jurež zadel slučajno v Luko s komolcem, da ga je moral pogledati v obraz in videl je, kakor bi se bile takrat vdrle Jurežu oči nenadoma in začutil je, kot bi zaklepetal Jurež s čeljustmi. Spomnil se je, da je imel snoci Jurež, ko ga je opazoval s svisli ravnotak obraz, prav tako bled, kakor je postal sedaj in zazdelo se mu je, kakor bi mu švignil preko obraza svit sveče, ki je gorela v izbi ob utopljenem očetu. Pretreslo je Luko, ne da bi vedel zakaj in be- sede ni mogel vec izpregovoriti v krčmi. Odšli so in sosedje so po cesti skoro molčali, le Jurež je začel praviti o vsem mogočem ter je hotel, da bi se zaceli pričkati. Hodil je pa vedno poleg Luke in kar ni hotel proč; ko so se razšli že vsi, šla sta sama z Luko. ^Pa pojdem k vam malo/ ga je silil Jurež. »Saj smo bili že na pogrebSčini," je odvrnil Luka, ne da bi kaj pomislil. „Ej, ti si pa res pravi fant, ko misliš samo na vino,u je dejal Jurež. »Pa pridem jutri pogledat, kaj delajo mati.u Luko je stresnilo in začutil je naenkrat stud do Jureža. Obrnil se je na cesti ter šel po bližnjici proti domu, Jurež pa je krenil proti svoji hiši. Luka je premišljeval vso noČ, kako da je postal Jurež tako domač in kako, da se hoče vmešavati v družino. Čadno se mu je že zdelo pred pogrebom, ko je silil Jurež v mačeho in zdelo se mu je, da sta se z mačeho precej prijazno gledala tudi v krčmi. Kaj morda misli mačeho snu- biti ? Star še ni toliko in vdovec je. Lahko je mogoče. Ti prokleti človek! Luka se je premetaval po ležišču. Misli so se mu predle kar naprej in ko je nekoliko zadremal, ga je sunkoma prebudilo nekaj. Nenadoma mu je šinil v glavo prizor, ko je opazoval snoči Jureža, ko je gledal očeta skozi okno v izbo. Pa kako je ječal! In zazdelo se mu je, kakor da sliši še vedno stokanje njegovo. Prav kot če bi utopljenega očeta prosil nečesa. O! Brv je bila izpodžagana, so pravili možje v krčmi. Jurež edini je tajil to, pa ves bled je bil in preplašen. Kaj, če je Jurež izpodžagal brv? Jurež jo je izpodžagal, nihče drugi! In zato je prosil očeta odpuščanja ponoči pod oknom! In zaradi tega se je tudi njemu dobrikal, ker je hotel krivico popraviti, ali pa je morda hotel odvaliti sum od seb?. Nic kaj prijatelja si nista bila z očetom . . . Ko je zaspal Luka proti jutru, je slišal v sanjah žago, ki je škripala in videl je brv, ki se je podirala, za grmovjem pa je videl Jureža, kije bežal proč, po stezi v vas. — Glej in res! Ko je Luka zlezel iz svisli pozno dopoldne, je našel v hiši Jureža. Bil je zopet pražnje ob- lečen. Sedela sta za mizo z um io in Jurež je mačeho klical z l^izo, nič več ji ni rekel Klepovka. Mačeha M je držala na smeh in malo v zadregi je bila, ko je vstopil Luka. Jurež. pa je govoril kar naprej. Pripovedoval ji je. kako da je težko dobil seme letos in kako slabo je moral prodati živino. Tožil ji je tudi, da delavcev ne more dobiti in zatrjeval, da, če Človek ne zna na posestvu gospodariti, mora priti na kant. Svetoval je Klepovki, da je najpametnejše, če bi se prodala Klepova kmetija, otroci pa naj bi se izučili kakšne obrti. Luka je zlezel za peč ter gledal Jureža prav v obraz, čim dalje ga je gledal, tem bolj resnična so se mu zdela njegova domnevanja. Prepričan je bil, da je Jureža sama hudobija ter da tudi sedaj hoče nekaj zlobnega napraviti. Čisto podoben obraz se mu je zdel, kot obraz skopuhov na sliki sodnjega dne, ki je bila na zunanji steni farne cerkve: prav podobno gleda tisti Človek, ki mtt hudič tlači cekine s pestmi v usta in tudi podobne uhane ima v ušeaih kot; je Jurežev mnrček v levem uhlju. (Konec prih.) Položaj na Ruskom. Petrograd, 28. februarja. V Carskem selu je bila včeraj pod carjevim predsedstvom pet- ur trajajoča seja, katere so se udeležili vsi Člani ministrskega sveta in predstojniki raznih oddelkov državnega sveta. Razpravljalo se je o reorganizaciji državnega sveta in spremembi zakona o državni dumi na podlagi spomenice grofa Vitteja. V bodočih 10 dneh o tem carjev m a nif es t. Vest, da so zaprli voditelja ustavne stranke zemstva, kneza Dolgom-kega. je provzročila nepopisno razburjenje. Niti Pleh ve si ni upal prijeti tega popularnega moža. Varšava, 2S. februarj a. V Lodžu so revolucijonarji oropali sedem državnih monopolov. Francoska zbornica. Pariz. 28. februarja. Zbornica je sprejela zakonski načrt, da se orožne vaje stalne armade znižaj o od 28 na 1T> dni, orožne vaje pri deželni hrambi pa od 13 na 6 dni. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. marca. Osobna vest, Avskultant g. dr. .Josip C. Oblak izstopi iz sod-nijske službe in se posveti odvetništvu. — Reforma zakonskega prava. Z Notranjskega smo prejeli naslednje pismo: Velečislani^ gospod urednik! Usojam si prositi Vas. da blagovolite opozoriti »ljudsko stranko" na blamažo, katera jej preti z nabiranjem podpisov proti civilnemu zakonu. Spričo silnega ogorčenja proti temu zakonu, se zna namreč pripetiti, da bodo nabrali na Kranjskem vsaj par tisoč podpisov več nego je vseh prebivalcev z otroki vred. Na lastna uha sem slišal nekega za »katoliško stvar" posebno vnetega možakarja, da jih je na dotično polo sam podpisal več kakor 30 izmišljenih imen in priimkov. To gotovo ni posamičen slučaj. Potem ni vrag, da ne bode držalo. Ni sicer dosti klerikalcev, kateri znajo čitati in pisati — ali tisti ki so — so mojstri, to se mora priznati, ti delajo kar — en gros. Zanašajoč se torej na Vašo blagonaklonjenost do stranke, upam, da jo čim prej opozorite na pretečo nevarnost. ,. X o t r a j s k i". — Kako spoštuje slovenski Škof svojega OČela? Pri Konjicah j e umrl SBletni Juri N a p o t n i k . oče mariborskega škofa Napotnika. Ta je bil ob očetovi smrti ravno na Dunaju. Telegrafirali so mu takoj, naj pride na pogreb in mu tudi naznanili uro pogreba, a škof Napotnik ni smatral svojega mrtvega očeta toliko vrednim, da bi prišel na njegov pogreb. s,Slovenec." o Rohrmanmi. Iz vrst agitatorjev narodne stranke se nam zatrjuje, da je g. Rohrmann vedno skliceval agita;orje v »Narodni dom1*. Tudi pozneje, ko je kupil hišo, v kateri se nahaja gostilna ^pri roži*. Pred zadnjo volitvijo se je pa od agitatorjev izrazila želja, da se skliče seja »k roži" in je gospod Rohrmann le to izvršil, kar se mu je naročilo. — Od deželne komisije za osebno dohodnino na Kranjskem. Članom deželne komisije za osebno dohodnino za Kranjsko sta imenovana finančni svetnik Ferdinand A vin in trgovec s pohištvom Franc P o b e r 1 e t, finančni tajnik Henrik K i 11 a g in stavbeni podjetnik Filip Zupančič pa za njuna namestnika, vsi s funkcijsko dobo do konca leta — Aktivitetne doklade državnim uradnikom. Bndgetnt odsek je sklenil, da dobe državni uradniki k pokojnini začasno 40" u aktivitetne doklade. Upa se, da se bo tudi državni zbor temu sklepu pridružil. — Znanstveno potovanje. Naš dični pesnik in mestni arhivar ljubljanski g. Anton Aškerc je dobil enomesečni dopust in potuje v znanstvene namene v Kgipt. Sodna vest. Sodni pristav gospod Potočnik je premeščen iz Celja v Gornji grad. Zdravniška vest. Gosp. dr. Pavel I n d r a je imenovan sekun-darijem v tukajšnji deželni bolnici. — Iz rudarske službe. Jamo-merec Ivan J a k 1 i n pri rudarskem ravnateljstvu v Idriji je imenovan rudarskim upraviteljem in rudarski eleve V lasti mil Houška j anionier-skim pristavom. Poštne vesti. Poštna kontrolorja Anton Berus in Evgen P a r u t a ter poštni oiicijal Anton B u kšič v Trstu so šli v pokoj. Šolska vest« Provizoridna učiteljica v Kranju gdč. Ivana L a m p e je premeščena v isti lastnosti v Pre-doslje. Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v petek, se uprizori prvič vesela in velemelodiozna Del-lingerjeva opereta »Don Cezar", ki je 7. glasbena noviteta v tej sezoni. Predstava se vrši kot Častni večer g. opernega tenorista S t. O r ž e 1 -skega. ki deluje na našem odru že mnogo let. G. Orželski poje veliko in hvaležno naslovno vlogo ; poleg njega imajo velike pevske vloge ga. Skalo v a in gdč. R i n d o v a in g. Z a c h/ v komični vlogi nastopi gosp. Lier. Glasba v tej opereti j,e prav izredno ljubeznjiva in pikantna, zbori efektni ter je dejanje velezanimivo. Opereta »Don Cezar" je popularna po vsem svetu ter so njene melodije ne le prav simpatične, nego tudi izvirne! Vsebina besedila je sledeča: Lepa Maritana je poulična pevka in plesalka. Vanjo je zaljubljen ine ogni t o kralj, ki se izdaja za španskega plemiča. Maritana zavrača brezciljno ljubimkanje ter mu hoče biti le zakonska žena. Kralj išče torej sredstva, kako bi z zvijačo pridobil Maritano za svoje namene. Plemič don ( ezar iz Iruna se vrača ves raztrgan s svojih potovanj ter leži neke noči na klopi pred hišo arhivarja, ki im;i varovanko, lepo Terezo. Tu se snidejo kraljevski sokolaši, med njimi lepi in smeli Pueblo ter hočejo peti Terezi podoknico. Pridruži se jim tudi don Cezar. Veselo družbo zmoti stotnik Martinez, s katerim se zgrabi Pueblo. Don ('ezar stopi na mesto Puebla ter ubije stotnika. Nastopi dvorni minister, vzame donu Cezarju meč in ga da odvesti v zapor. Dvorni minister hoče uporabiti (Jezarja v to svrho, da bi pridobil Maritano za kralja. Cezar je obsojen k sramotni smrti, ker je ubil stotnika, dvorni minister pa mu obljubi, da ga usmrte kot vojaka, ako prevzame vlogo, da povede Maritano k oltarju. Cezar sprejme ta predlog in se poroči z Maritano. Pueblo pregovori vojake, ki so določeni, da usmrte Cezarja, naj streljajo s slepimi patronami. Maritano odvedejo precej po poroki na kraljevi gradič blizu Madrida, Cezar pa pobegne. Kralj pride v gradič. Poroka se je vršila s pokritimi obrazi, in Maritana misli zd 1. aprila 1906. naprej pa bode cena isti množini 54 K. »Flemming- imajo po novi pogodbi isto ceno kakor »Normal**. Zato opozarjamo vse častite konsuniente. trgovce in prodajalce na ugodno priliko, da si nabavijo dovoljno zalogo vžigalic še tekom meseca marca 190(1 Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica družbenih vžigalic se je namreč zavezala, da efektuira vsa tekom meseca marca jej poslana naročila po dosedanjih nizkih cenah. Vžigalice dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so najboljše in najcenejše, družba pa je prejela od razprodanih vžigalic do konca 1905. leta znesek 18.400 K. Torej domorodci, hitite z naročili v očividni svoj prid. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Z državne železnice. V ponedeljek smo poročali o železniškem » \Verkmeistru" Pauritschu. da je slovenske delavce zmerjal s »verrluchte krainisehe Kunde, Gesindel itd.** Se predno smo mi prinesli dotično notico, so se že trije delavci radi tega pritožili na pristojnem mestu, a pri preiskavi, ki se je vršila, niso mogli ti delavci svoje trditve dokazati. Sicer je pa Pauritsch res slovenščine popolnoma nezmožen. Preiskovanje mleka na maščobo na kmetijsko-kemičnem preskuševališču za Kranjsko v Ljubljani. Kravje mleko je poleg mesa najvažnejše in najbolj razširjeno animaiično živilo. Vsled svoje nizke cene in z ozirom na to. da ima v sebi vse hranilne snovi kakor so: beljakovine, tolsča, sladkor, rudninske soli. nadkriljuje vsa V dosego več- ostala človeška živila jega dobička pa se mleko često paci (samovoljno kvariš, kar vpliva prav izdatno na njegovo hranilno vrednost. Zato je vsakega neprecenljive vrednosti, da izve, kako mleko použiva, dali je polnovredno (polno mleko j ali nia-lovredno, oziroma popačeno mleko t. j. mleko, ki je deloma posneto ali pa z vodo stanjšano, oziroma zmes posnetega in polnega mleka. Dobroto mleka je mogoče s preiskovanjem določiti, zlasti pa s preizkušnjo na maščobo, ker več ko ima mleko maščobe, boljše je. S popačbo mleka pa se ne zniža le množina tolsče, ki je v njem, ampak tudi drugih zgoraj omenjenih hranilnih snovi. Prviskovanje mleka na maščobo, oziroma presoje-vanje mlečne dobrote je največje važnosti in to ne le za ' k o n z u-m e n t e, ampak tudi za mlekotržce, kmetovalce in zlasti za mlekarske zadruge. IC1 e k o tržeč mora biti natanko poučen o vrednosti mleka, ki ga dobiva od proizvodnikov (producentovi bodisi naravnost od kmetovalcev ali pa od mlekarskih zadrug, in ki ga razpečava konzumentom, da ne pride v nasprotje z zakonom glede ponarejanj a živil. Prav tako mora poznati tudi kmetovalec dobrote mleka, ki mu ga dajejo krave vobče in pri različnem krmljenju. Iz povsem umljivih vzrokov pa je preiskovanje mleka od časa do časa na mestu zlasti tedaj, če pošilja kmetovalec mleko po poslih svojim odjemalcem. Največjega pomena pa je preiskovanje mleka na maščobo za mlekarske zadruge in sicer zlasti tedaj, če se mleko ne plačuje po litrih, ampak po množini maščobe, kar naj bi skušale mlekarske zadruge splošno uvesti. V nekaterih zadrugah se preiskuje mleko po uslužbencih ali pa po zadružnih predstojnikih : toda pomanjkanje strokovnega znanja in objektivnosti je bilo že često povod v zadrugih prepirom, katerim se je mogoče izogniti edinole s tem, da izvede preiskovanje mleka v to poklican in objektivno presojajoči preiskovalni kemični zavod; nihče ne more biti sodnik v svoji lastni zadevi. Pripomniti pa je tudi, da se je preiskovanje mleka na maščobo za nižjeavstrijske mlekarsKe zadruge po c. kr. kmetijsko - kemičnem preskusevališču na Dunaju prav dobro obneslo. Kmetijsko-ke-mično preskuse v al išče za Kranjsko v Ljubljani je dobro pi eudarilo zgoraj navedene razloge ter se odloČilo določati maščobo mleka v občnem interesu po jako znižanih cenah. Določitev maščobe v mlečnem preizkusu stane za mlekarske zadruge, kmetovalce in zavode (boinicei. ki se zavežejo, da bodo poslali na lete vsaj 100 mlečnih preizkusov samo 20 vinarjev; za vsakega dr igega pošiljalca pa 30 vinarjev od .preizkusa. S tem je dana vsakemu prilika, da se z najmanjšimi stroški prepriča «» kakovosti mleka. Za preiskovanje na maščobo zadostuje 30 do 50 kubičnih centimetrov mleka, ki se naj pošlje v mali dobro očiščeni in z dotičnim mlekom izpialmeni ter z novim probkovim za-maškom zamašeni steklenici. Pred od-vzetjem preizkusa se mora vse mleko ene pošiljat ve dobro premešati. Pri pošiljatvi ver vrst mleka je treba označiti posamezne steklenice s številkam? i, 2, 3 itd Pri zunanjih po-šiljatvah mlečnih preizkusov se >te-kleničica lahko zamota v malo leseno pušico kot »vzorec brez vrednosti**. O odvzetju mlečnih preizkusov v mlekarskih zadrugah obstojajo posebni predpisi Za spravo in pošiljanja preizkusov na p t e^kuševališče so se dali napraviti za zadruge posebni > ključavnicami preskrbljeni zabojčki: v katerih je prostora za 30 in tudi več preizkusov. Zaboj čki se bodo oddajali mlekarskim zadrugam po lastni ceni. Vsa pojasnila, zlasti pa navodila za praktično odvzetje mlečnih preizkusov v mlekarskih zadrugah po predpisih daje radovoljno »K m e t i j -s k o - k e m i č n o preskuševaliSČe za Kranjsko v Ljubljani-- tSa- lendrove olice Štev. I,, ka*n< obračati z vsemi tozadevnimi pošiljat-vami in prašanji. — Ravnateljstvo kmetij s ko-kemičnega preskuse v aliŠča za Kranjsko v L j u b 1 j a n i. Ali zasluži tudi ljubljanski Škof Šibo ? Pišejo nam z dežele: Da je ljubljanski škof šel gledat maškara vzbudilo je povsod po kmetih velikansko nevoljo. Duhovniki strogo obsojajo tako gledanje in kaj se godi šolskimi otroci, če se pregreše v tem oziru, naj navedemo sledeči resničn dogodek. Pokojni župnik Stropi bil silen nasprotnik predpustoiih zabav, zlasti pa je divjal s prižnice in v loli zaradi maškar. Ko so nekoč v njegov fari otroci na predpustni torek gledali maškare ter letali po va-u z-* njimi in se jim prešerno režali, prenesel je Strupi prihodnjo šolsko uro v šolo strašen obraz, s katerega ni nihče bral kaj dobrega. In res ni bilo Kdor je gledal maškare in letal za njimi ter se jim smejal, je moral »ven-klečat. Tu je poiskal razjarjeni Strupi v šolski omari najbolj grČavo palico, ukazal vsakemu grešniku poljubiti tla in med vzklikom: »Ali ima hudič večjo oblast ali Bog?- zažvižgala j* grčavka po sedalu delinkventovem, daje žrtev zacvilila, kot bi rezal tttes z nje. Ti šolski otroci so bili torej zelo občutno kaznovani za svoje i'.: janje in smejanje. Oboje to je zak:: vil tudi ljubljanski škof. Ako je škofa potrjeni duhovnik spoznal z« potrebno, da je nerazsodne kmet>k* paglavce pretepaval z ostro šibo, j a ljubljanski Ikoi kot razsoden t?, mož toliko bolj potreben, da drži par udarcev z grčavk- Kdo naj :iu jih da, «> tem seveda ne moremo odločevati, vendar pa upamo, da obstoja enaka pravica za vse, ki zakrivijo enak greh ©j, ti dobro naše ljudstvo. Na Igu je živel pošten posestnik in mesar Janez Janželj. Imel je pa velik-napako. Bratil se je preveč s klen-kalci. Polagoma je postal tak. kak«;: so bili njegovi najožji prijatelji, nam: reč jel seje pečati z ženstvoin. Kmalo je prišel ob premoženje. Nato se j.« preselil v Preserje, kjer je s početki prav dobro shajal, toda priložnost je bila prevelika. V celi vasi je bOo samo pet ali šest mož doma. vsi drugi so bili v Ameriki, doma so pa sani-vale pobožne ženiee. Izmed vseh se je najbolj odlikovala JernejČkovku Kmalu so se pokazali nasledki njenega čistega /'ivljenja. Zmenil se z njo tudi Janželj in bila je že drugič v blagoslovljenem stanu. Da > tem nje pobožni mož v Ameriki ni bti zadovoljen. Ete razume. Presadati je začelo tudi Janželjnu. zato je odšel decembra pret. leta v Ameriko. Kom I pa je prišel tja. že >e je jela šir:' govorica : .iemejček je Janželjna ostre-lil v Ameriki. Spočetka ni nihče hotel prav verjeti, a končno so jela dohajati pisma iz Amerike, koja so potrdila bridko resnico: Janželj je Btrtev, a Jernejček obsojen na OUt. Da se pa dogajajo take žalostne stvari med našim, nekdaj res dobrim ljudstvom^ je v prvi vrsti kriva naša novodobni duhovščina. Sami žive skrajno pohuj-šljivo. a v cerkvi oznanjujejo sovraštvo in politični* nestrpnost (treh je dandanes samo samostojno političri" prepričanje. Morala bo polagoma popolnoma izginila. Ljudstvo je dobil" popolnoma napačne pojme o poštenju" Kaj na tem, ako stori kako krivi ." ali greh. saj gre k spovedi in odpuščeno mu je vse. Opravi še razne novodobne pobožno>ii. in zadobi brez števila dni odpostkov. Končno pristopi še k raznim faiškim društvom, da pa; kronic farju in plača nekaj maš,, pa je najboljši človek na svetu. ProloSfU »Slov. Naroda4* je še gotovo v Spov minu, s kako brutalnostjo je nastopi _.l je bila izčrpana. V teh treh tednih svojega samotarstva je postala bled v in je vidno shujšala. Da bi se raz-tresla, je od jutra do večera pušila cigarete. Niti oblekla se ni popolnoma. Cemn? Prekladala se je od stola do stola in umirala dolgočasja Prepričana je bila sedaj, da ji Mark" niti za en dan ne skrajša za pi e-skušnjo določenega časa in to se ji je zdelo kruto in nezasluženo Pisala mu je vsak dan in vsak dan je go-. rečneje želela, da bi bil ž*e konec njenega jetništva. lu ker m iiueht drugega posla, je računala, koliko ur. koliko minut in koliko sekund bo Is trajalo to jetništvo. , Ni si mogla misliti, kaj da od nje Tomajka, ki je vsa sključena in zbegana zdaj stopila v njeno >ob.> Pozdravila jo je prijazno, kajti bil I je vesela, da je sploh kdo prišel in da se bo nekaj časa moglo zabavati vsaj s tem, da vidi zopet človeka in da >. njim govori. »Sedite gospa,- je reklu Tomajki in potem naročila postrežnici, naj pn-uese kave. _ (o-n* prih) U Siisi žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) Oni isti dan, ko je velikodušnost preprostega obrtnika rešila lahkomiselnega slikarja iz njegove zadrege, se je tudi gospa Tomajeva odločila, da poskusi od Lavre dobiti posojilo. Vajena je bila delati dolgove. To je bilo edino, kar je znala. Po prodajalnah so se je bali, kajti vselej, če je hotela kaj na posodo dobiti, je začela glasno jokati in si rvati lase, a če to ni pomagalo, se je vrgla na tla, kakor bi bila iz uma in se naposled onesvestila. Seveda j« bilo vsakega trgovca strah takih prizorov. Enkrat, dvakrat se je Tomajki na ta način posrečilo, da je dosegla, kar je hotela. (Vim pa so jo taki trgovci videli stopiti v prodajalno, so jo kar na kratko pahnili na cesto in zdaj Tomajka že davna ni več imela prilike dobiti s svojim nanevrom kaj na posodo. Poguma ji torej ni manjkalo, ko se je odpravila k Lavri in vedela je, da naposled že omehča sosedo, o kateri ji je bilo znano, da je mehkega srca in dobrih rok. Toda hotela je dobiti večjo svoto denarja, vsaj za njene razmere večjo svoto, in to ji je delalo skrbi. Pred vsem si je hotela zagotoviti pomoč Lavrine po-strežnice. Počakala jo je na stopnicah in jo z rosnimi očmi vprašala za svet, češ, da pozna njeno veljavo pri gospodični Tja vri in tudi njeno previdnost in usmiljen ost. Postrežnici je to očividno laskalo. Postavila je svojo košaro na tla in je sočutno poslušala Tomajko, ki ji je obširno popisala svoj položaj. »Smilite se mi, gospa, prav zelo se mi smilite, ali to Vam lahko rečem, da Vam gospodična Lavra zdaj ne more posoditi niti krajcarja, ker ga sama nima." Tomajka je povesila glavo in debele solze so se ji idile po upadlem licu. »Saj bi lahko imela denarja, kolikor bi ga hotela," je nadaljevala postrežnica, »ali ta pisač, ta Diavo-letto, ki ga naj zlodej /zame, jo je tako premotil, da je pretrgala vsa svoja znanja. Mlade ženske so vse norčave. Zdaj otepava Lavra polento, ko bi ji bilo le besedo reči, pa bi imeli kopune na mizi." »Torej ni prav nič upanja, da bi mi gospodična Lavra pomagala?" je vprašala Tomajka. »No, morda se da kaj napraviti," je menila postrežnica. »Morda jo spravite na pot pameti, Če se obrnete do nje in bo pomagano Vam in njej." »Kako bi bilo to mogoče?" Tomajka je postala silno radovedna in je sklenila takoj, da stori, kakor ji bo svetovala postrežnica. Postrežnica je začela šepet aje razvijati svoj načrt. »Lavra je dobrosrčna ženska. Vi je ne poznate, a meni lahko verjamete, da je blaga duša. Zdaj, ko je zaljubljena, ne bi zase ničesar storila, ali če bi ji Vi dobro na dušo pihali, je le mogoče, da poskusi dobiti nekaj denarja. In če to poskusi, ga tudi dobi. Pridite tako po peti uri popoldne. Ali to Vam rečem, jokati morate, da bi se Vas kamen usmilil. Na kolena se vrzite, ruvajte si lase. gro- zite, da zastrupite moža in hčer in sebe. Lavra je silno zaljubljena in le težko jo bo pripraviti do tega, da prelomi Diavolettu dano obljubo. Jaz Vas bom že po svoje podpirala in morda jo pripravim vendar do tega, da se zgane in gre iskat denarja. Ali ste me dobro razumeli?** Tomajka je jako razumela, kar ji je svetovala postrežnica. Velikega dramatičnega prizora, ki je bil po mnenju postrežnice potreben, se ni bala. Vprizorila jih je že toliko v javnih trgovinah, da se ji je zdela prava igrača, ponoviti tak prizor v zasebni sobi. Popoldne je Tomajka točno ob določeni uri pozvonila pri Lavri. — S postrežnico se je porazumela z enim samim pogledom, potem je pogumno stopda v sobo. Lavra je slonela pri oknu in gledala na cesto. Ćas njene preskušnje se je približeval koncu. Se nekaj dni je bila vezana ostati doma in živeti po Markovi želji. A ravno ti zadnji dnevi so se ji zdeli silno dolgi iu mučni in prenašala jih je zelo težko. Njen pogum je bil izginil, njena volja .reserski župnik proti poštenemu pozu na smrtni postelji edino radi ^ga, ker je bral »Slov. Narod". Nik-1^ pa ni bilo čuti, da bi bil nastopil jjg župnik proti prešestuiri Jeroeic'-.,lVki 1 »na je Sla k spovedi, a nikdar ... /ahteva' od nje, da bi bila morala jjed pričami obljubiti, da bo pretrgla prt g o razmerje kot omožena k raz.nimi ljubimi i. Zakaj trpi svoji fari, da kaplan zahaja v go-.,ve hiše k dekletom ter z njimi po-0» v pozne noči ? Zakaj trpi v fupnišču 8VOJ0 kuharico, o kateri je tsano, da ona »komandira** njega, opisna in icse župljane? Za trdno pričakujemo, da bo župnik takoj prepovedal vse pohujšljive kaplanove uosete in da bo takoj odstranil iz jupnišea deklo, kuharico, da tako na-vli konee vsemu nepotrebnemu gonjenju. Akt« >e pa ne bo zgodilo jičj potem je pa naša sodba sklenjena: GKna vkup strina." Is Lukovice. V soboto, dne si. februarja je priredilo tukajšnje pevsko društvo »Zarja** predpustno uiaškaiado. ki se je odlikovala po iz-ran*redni živahnosti in neprisiljeni zabavi. Počastila je veselico skoro vsa naša inteligenca s svojo prisotnostjo, pa tudi kmetje iz bližnje okolice so bili mnogoštevilne zastopani. Za lep ospeh, ki ga je veselica dosegla, gre v prvi vrsti zasluga g. kontr. Drolu, {□ je bii cel č«is duša večere. Ukusne različne maske, ki so se vsak trre-aotek menjavale, so vzbujale vsestranske* veselje in gromovite aplavza, in ne brez vzroka je marsikdo zatrjeval, da se že dolgo ni tako izvrstno zabaval. VTsa čast gospodu kontrolorju Drolu in članom pevskega društva „Zarja-. X — ..Dolenjski Sokol". Težko pričakovani občni zbor se še vedno vi vršil. Sicer je bil vsled pritiska članov in politične oblasti že sklican, a na tak čas. ko se ni mogel vršiti, i 'lani že~,e in zahtevajo, da se sklice na primeren čas. Dvakrat umrl, a |e vendar še šiv. Ta Sadež je doživel Anton Med ve še k iz krškega okraja. Pred leti je š : mož v Ameriko. Leta 1904. je prišla iz Amerike vest, da je umrl. Čez tri mesece je pa pisal Medvešek sam lastnoročno pismo, da se mu dobro godi in da veliko zasluži. Leta 1905. meseca novembra je znova prišla vest. da je umrl. Pretekli mesec je pa dobila mati njegove ljubice od njegii denar in pismo! Amerika je v resnici dežela čudežev. Postojnski salonski orkester pi redi v soboto, dne 3. t. m., v restavracijskih prostorih južne železnice v Št. Petru v prid M. Vilhar-jevemu spomeniku koncert. Začetek ob poln 9. uri zvečer. Sokolska ma»ksi?ada v Postojni, Poroča se nam: Dne 24. t. m. je priredil naš Sokol svojo običajno društveno m a s k a r a d o v prosi \h »Narodnega hotela** pod naslovom »Na planinah**. Maskarada je rake- v gmotnem kot moralnem . >ijajno uspela. Velika (po bratu Križe-:-i in bratu Franu Pater-no s tu) res okusno dekorirana dvo-aa je bila do zadnjega kotička napolnjena z najodličnejšim občinstvom iz Postojne in okolice. Ples se je otvorii ob 9. uri in je trajal do ranega jutra. Prvo četvorko je plesalo nad 50 parov, zadnjo, zjutraj ob 6. uri, se vedno nad parov. Na maškara-le je prišlo obilo zelo elegantnih mask. Tako n. pr.: Košarica, planinska cvetka, rokoko, domino. Napolitanka, smreka, ciganka, pieroti, šaljivi »Notranje' ■•* — katera je na'orala za Vil barje v spomenik čez <•> K. Narodni kolek, katera je nabrala za družb*, sv. Cirila in Metoda rncl *25 K, Tirolka in Tirolec, grabljica iz Krasa. >olr«ce, Turkinja. Carmen. čuk, Slovak. Arabec, čarovnik, satan, gigerl itd. Prav ljubke so bile v obilnem številu zastopane dame v narodni nosi. M^d odmorom je zapel moški zb r pevskega društva »Postojna" pod . odstvom kapelnika brata K u biil a je krasnih zborov, kakor : »Sokolska* in »Na planine", kar je zabavo znatno povečalo. Vsem gospodom pevcem bodi izrečena tem potom iskrena hvala. S svojo navzočnostjo so nas počastili: g. okrajni glavar z gospo soprogo, g. dež. sod. svetnik Žužek. g. finančni tajnik Gre rs t en-mayer, g. župan Pikel z gospo »oprogo, g. deželni poslanec Arko itd. in še obilo naj odličnejših gostov iz Postojne, kakor tudi iz bližnje okolice. Nad vse nas je pa razveselila res obila udeležba vrlih sosedov LogatČano\. kateri so pripeljali tudi obilo mask s seboj. Živeli in na svidenje! Bila je to res veselica, katera j v gotovo našemu „Sokolu" v čast in na katero se bode vsak udeleženec z veseljem spominjal. Le tako naprej, naš vrli »Sokol**! Ne vdajmo sel Na zdarl Živinski semenj v Š.. Lam-bertu dne 14. m. m. se je dobro ob-aesel, bilo je prodane čez 50 glav živine, pa še gotovo bi bilo več, ko bi bilo kaj tujega kupca. No, za prvikrat že gre. Dne 29. majnika bode drugi semenj, kupci m živinorejci se že zdaj vljudno vabijo, da semenj v obilnem številu obiščejo in s tem podpirajo napredek šentlamberske občine. — Tolpa goljufov aretovana. V celjski okolici je bilo že dlje časa storjenih več tatvin in goljufij. Te dni je pa oblast zajela celo tolpo teh tatov in goljufov. Ti so : pod kuratelo stoječi posestnik Franc (t a b e r š e k, 651etni brezposelni J uri G a b e r š e k, BSletni krojač J o s i p S1 e m e n i k , potepuh Franc B a h 1 e, delavec M a r-t i n V o d o p i v e c , Spletna Marija O r i 1 e c in krojaški mojster D o v e č a r. Prijeli so jih. ker so ponarejali menice in s temi ponarejenimi menicami izvabili celjskemu kreditnemu društvu par sto kron. Največji grešnik je Do-večar. katerega je orožništvo prijelo, ko je bil ravno pri svoji nevesti. Nopoboljšljivec. lSletni po-; stopa č Ivan Keiter z Velike Pirešice pri Celju jo bil že neštetokrat kaznovan zaradi raznih lumparij, zlasti pa zaradi tatvine. Komaj pride iz ječe, ' že se vtakne v posest svojega bližnjega. Te dni je v BraslovČah ukradel nekemu mesarju 400 K in popival s svojimi prijatelji po Celju. Policija ga je pa kmalu vzela v svoje varstvo in nepoboljšljivec bo menda ostal nekaj dlje časa pod ključem. Velikanski hrast je dal podreti posestnik Pukšič v Moškanjcih na Štajerskem. En meter nad zemljo merjeno oeolo meri v obsegu nad 5 metrov. Sreduji premer debla je 1<> metra. Ta hrast je bil zadnji te velikosti na celem spodnjem dravskem polju. Prisojajo mu starost 300 let. 562.000 litrov vina bo naložili v dveh mesecih na kolodvoru v Moškanjcih na štajerskem. Za vse to vino se izkupili 224.000 K. Vina je bilo za 11 1 vagonov in je bilo večinoma iz Haloz, nekaj pa tudi iz Slovenskih goric. Umrljivost na Dravskem ; polju na Štajerskem raste od leta ! do leta, to pa vsled tega, ker uničuje ! žganje mnogo življenj. Zlasti Ptuj je takorekoč neka metropola žganj epi v-cev. Fpliv »Štajerčeve** morale se torej zopet enkrat prav dobro vidi. Vkljub temu se ljudje ne spametujejo, ampak pij o strup in uganjajo nein-škutarijo. Akedrnično tehn. društvo „Triglav" v Gradcu priredi v proslavo 7( »letnice svojega častnega člana Josipa Stritarja v soboto dne 3. sušca 1906 v dvorani (t nadstr.) restavracije ^Neu-Graz** ob 8. uri zvečer »Stritarjev večer**. Ahadessična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v SradCU priredi v ponedeljek dne 5, susca v hotelu Sehimmel ob S. uri zvečer svoj XIX. redni občni zbor. Iz akad.-tehn. društva ,Triglav* V Gradcu se nam piše: 0 traku, ki so ga uaročile celjske Slovenke pri c. kr. umetno-obrtni stro-| kovni šoli v Ljubljani za zastavo j akad.-tehn. društva »Triglav", se je ! strokovnjak, ki si je trak ogledal, izrazil tako pohvalno, da je omenjenemu zavodu le čestitati. Ustrelil se je v Borovljah na Koroškem puškar Anton An t o-□ i č. Vzrok samomora ni znan. „Korzo" na pustni torek V derici jp letos odpadel. Podilo se je le par umazanih maškar po mestu. Vsled tega priporoča »Soča**, naj poklicana oblast enostavno prepove, da bi se podile okoli tiste umazane maškare, če nočejo prirediti ve ..korza** ter pripominja, da pri takem pohodu maškar trpi ugled mesta. Mislimo, da tudi za Ljubljano ni bila posebna čast in ugledno, če se priredi »kor-..-, kakorsen je bil na pustno nedeljo ! V glavi se je zvrtelo v Gorici 301etnemu tovarniškemu delavcu N a n u t u, ko je gledal neprestano vrteči se dinamo. Vsled zvrtelosti je Nanut kakor obnorel in tudi govoriti ne more. Nanut je bil že preje nekaj bolehen. Dve leti z rano v vratu je hodil okrog 4 1 letni d o s. C iglic* iz Št. (Terjana na Goriškem.Pred dvema letoma ga je nekdo ranil z botiljko v vrat. kos stekla je ostal v mesu, rana je bila odprta, a Ciglid se zato ni nič brigal, dasi je čutil bolečine. KlonČno je bilo trpljenje prehudo in ('iglic je moral zdaj v bolnico. Umrl je v Trstu včeraj popoldne podpredsednik tržaške trgovske zbornice in državni poslanec Cezar pl. Combi. Z nožem V glavo. Po kratkem prepiru je v Trstu neki Petrič sunil svojega -prijatelja" Karla Krizmana z nožem v glavo, da so ga morali prepeljati v bolnico. Storilec je ušel. Pustni torek v Trstu. Na pustni torek je bilo v Trstu izredno veliko ljudi pijanih. Ta okolnost ter da je bila po ulicah večkrat velikanska gneča, je imela za posledico, da je bilo mnogo oseb ranjenih in poškodovanih več ali manj. Dva so motali prepeljati v bolnico. — Mlad tatic. 181etni Štefan (odi 6 iz Dolnje Tuzle v Bosni je služil za hlapca v neki gostilni v Trstu. Fant je videl, da gostilna dobro nese, zato si je dal napraviti ključ od gostilniČarjeve, blagajne, iz katere je vzel potem dva bankovca po 50 K in enega za 100 K ter jih zašil v suknjičev ovratnik. Čudič se pa še ni dosti izuril v krojaški umetnosti, zato so kmalu našli ukradenih 200 K, njega pa oddali sodišču. — Zabavno izobraževalno in podporno društvo »Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo 4. sušca v dvorani »Zum Senator" i. Ueichs-rathsstrasse 10, zabavni večer s petjem in t a miniranjem. Začetek ob 7. uri zvečer, — Velik škandal so napravili danes opoldne na Mestnem trgu trije nemško govoreči gospodje Dasi je sijalo solncc in ni deževalo, so hodili drug poleg drugega po pločniku z razpetimi dežniki, da nikdo ni mogel po trotoarju mimo njih. Ko je prišel mimo neki gospod in jih v dostojnem tonu opozoril, naj mu napravijo prostor, so dotični individuji, očividno vinjeni, jeli razsajati in kričati, kar je provzročilo. da se je na trgu mahoma zbrala velika množica ljudi. Dasi so ljudje glasno izražali svojo nevoljo radi nedostojnega vedenja devičnikov, vendar se le-ti niso zmenili za to. marveč so nemoteno razgrajali m vpili naprej, ker ni bilo na vsem »Cestnem ngu nobenega stražnika. Sele na Turjaškem trgu je ustavil razgrajače policaj in si jih notiral. — fltlas iZ Občinstva. Sprehajališče Tivolskega gradu proti Spod. Rožniku je popolnoma iedeno. iver je precej kupov peska že od lanske spomladi navoženega, prosijo sprehajalci >!. magistrat, pot vsaj potresti dati^ Prejšnja leta je ta pot tudi pozimi gozdni čuvaj oskrboval ter po vsakem snegu ga odmetal. a letošnjo zimo je moral, kadar je prišel v gozd, ga gaziti, kakor na slavni Sv. Jošt ali Še slavnejšo Šmarno goro. Dalje cesta od žel. prelaza na Vrtači do Lastnikovega posestva je oo strani posuta za pešce, od tu dalje pa ne, kar prosimo tudi si. magistrat ukreni tve. ker bode sicer potrebno pri mostiču ustanoviti rešilno postajo. Kuake pritožbe prihajajo nam tudi z Opekarske ceste. Boj za moža. Neki tukajšnji obrtnik je imel z neko natakarico ljubavno razmerje, in ko se je pokazal sad ljubezni, si je izbral drugo in prvo peče ljubosumnost noč in dan ter vedno želi po maščevanju. Ne maščuje se pa nad nezvestim ljubimcem, ampak nad njegovo novo ljubico. Pred nekaj Časom je natakarica vzela j seboj za »asistenco" postreščka in Šla ž njim naravnost v stanovanje svoje :. konkurent inje. Tam jo je dobro, kakor i je že ženska navada, oštela. potem pa zopet odšla domov. Toda črv vesti ji še ne da pokoja in par dni pred pustnim dnevom se je šla v družbi neke prijateljice zopet maščevat. Ko vstopita v kuhinjo, se je začulo regijanje. kakor veliki petek iz zvonika. Ker I vrišca in oštevanja lomi bilo ne kouca . ne kraja, zgrabi zmerjanka lonec mleka in polije z njim svojo nasprotnico in ker še to ni nič izdalo, prišle so na vrsto pomije. Toda prave ljubezni se ! ne odžene niti z mlekom, niti s po-j mijami. in tako je bilo tudi tukaj. Mir je bil šele potem, ko je prišel na pomoč hišnik ter je pognal zapuščeno natakarico, od katere je teklo mleko in [> orni je. kakor od mokre kokoši, iz hiše: ni pa gotovo, ako se ji je s tem ljubezen ohladila za večno in najbrže se še vidita pri Filipih. Nadležna pasanta. Včeraj zvečer sta na Martinovi cesti brez vsakega vzroka dva pasanta napadla črevljarja Antona Samejo. in ko jima je ta ušel in se pomešal med mimoidoče, sta se lotila dveh žensk. Policija ju je prijela v osebah dveh pi-larskih pomočnikov, ki sta menda na ta način preganjala mačka, in ju dejala pod ključ. Prijeta brata. Predvčerajšnjim sta brata Lavrencij in Matevž Ramovš iz Žabje vasi pri Kranju prenočevala na (alineah pri mizarju Francetu Pokornu. Ko sta zjutraj odšla, je Pokorn pogrešil svojo 22 K vredno srebrno žepno uro, za kojo je takoj sumil tatvine brata Ramovš ter se podal za njima. V Šiški so vstopili vsi v vlak, in ko so dospeli v Skofjo Loko, je Pokorn izročil oba brata tamošnji policiji, ki ju je dejala pod ključ. Tatvino sta sicer priznala, a ure pa vendar ni bilo pri nobenem dobiti, ker sta jo pred odhodom iz Ljubljane prodala nekemu starinarju. Oba bo-deta prišla v kratkem z neprostovoljnim spremstvom zopet nazaj v Ljubljano. — Izgubljene in najdene reči. Soprogi orožniškega stražmojstra ge. Jožefi Pickerjevi je danes dopoldne nekdo odnesel 4 K vreden črn dežnik. — Neka dama je izgubila zlat uhan z briljantom, vreden 400 K. • — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Heb 80 Hrvatov. Z Dunaja je prišlo ;K) KoČevarjev, ki so tam pekli kostanj . »Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer koncert v »Narodni kavarni** (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost * Najnovejše novice. Splošno pomiloščenje povodom srebrne poroke nemške cesarske dvojice je izostalo, dasi je bilo napovedano. Razočaranje je splošno. — Umrl je v Pragi generalni major Anton p 1. C z e c h. ki je služboval dalje časa pri štajerskem lovskem bataljonu št. 20. — Velika skala se je zvalila na progo b r e g e n š k e železnice, vsled - česar je promet na progi Langenegg-Kruinbach-Bezau na nedoločen čas vstavljen. — Požar v gledališču. V Santjagu de Čile je nastal požar v gledališču med predstavo. Deset oseb so do smrti pohodili. IS oseb pa je zgorelo. — Letošnje potovanje generalnega š t a b a bo po Hrvatskem in Bosni ter Hercegovini. Rodbinska d r a m a. V Wii-l.euu pri Draždanah je mizar Stenn vsled ljubosumnosti s sekiro ubil svojo žen* i in otroka. — Na smrt obsojena sta bila v Monakovem zakonska Schell-hass, ki sta v svoji vili umorila in oropala bogatega sobana. Tisoč aretacij v treh dneh jo izvršila pariška policija in to v nedeljo, ponedeljek in torek. Pri mnogih aretovancih so dobili prepovedana orožja. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Roparski umor. Dne 2U. avgusta 1905. dopoldne je pri ogledovanju ceste našel sin cestnega nadzornika Andrej Jereb v strugi potoka Nikave mrtvo človeško truplo. Naznanil je to idrijskim orožnikom, ki so takoj prišli na lice mesta. Mrtveca so našli ležati vznak na hrbtu, črepinja je bila vsa zbita, iz hlač je pa visel obrnjen desni žep. V telovniku so našli žepno uro, denarja in Ustnice pa ni bilo v nobenem žepu. Že drugi dan je spoznala Marija Usvald iz Logatca v mrtvašnici svojega očeta Janeza Os val da. posestnika in lesnega trgovca iz Zgor. Logatca. Poizvedbe so dognale, da se je bil Osvald dne 25. avgusta 1905. odpeljal s pošto v Idrijo, kjer se je v IpavČevi gostilni sešel z Janežem P o ž e n e 1 o m, 40letnim oženjenim tesačem iz Kale. Pila sta v imenovani gostilni skupaj potem pa noČila v eni postelji. Zjutraj je slišal gostilničar, da sta odšla okoli 4. ure. Po izpovedbi Osvaldove žene je imel njen mož 600 K pri sebi za izplačevanje lesa. Od tega jutra naprej ni bilo o Osvaldn nič več slišati. Sum se je takoj obrni; na Pože-nela, da je on storilec, kajti po storjenem dejanju je popival po Logatcu in vendar se je vedelo, da ni imel več kot 3 K pri sebi. ko je šel tesat. V liovtah pri Logatcu je kar denar razsipa!, napajal svoje znance in pra-< vil. da je po Poljanski dolini kupoval les in da ima 400 K pri sebi. Ko Še nihče ni vedel za umor Osvalda. je med Dol. Logatcem in Vrhom Ljudi popraševal. če jim je znano, da je nekdo iz Logatca nekoga v Idriji ubil. Ker mu ni dala vest miru. potegnil jo je v Muravo na Štajersko ter vstopil k nekemu Ivanu M«ulicu v delo. Tega je prosil, naj ga pošlje v kak samoten kraj na delo, da ne bo skupaj s svojimi rojakih V Muravi-so ga orožniki prij"li. Pri prvem zaslišanju kakor tudi pri nadaljnih je tajil Po-ženel, da bi bil on Osvalda umoril iu ga oropal. Ko se je pa njegov robec, v katerem je_ Lil zavit debel kamen, našel na licu umora, je v toliko priznal, da sta se z Osvaldom kregala, da ga je Osvald napadel, in ga s kamnom, ki ga je imel \ svoje va -stvo v Poženelovem robcu zavitega, udaril po rami. ga Zgrabi] za vrat in potem za lase ter butal z njegovo glavo v tla. PrisnaJ je tudi. da gaje večkrat s kamnom po glavi udaril. Glede denarja je trdil, da mu ga je Osvald v Ipavčevi gostilni izročil v varstvo, češ, da on t Osvald) zelo trdno spi Da je bilo vse to do pičice zlagano, je umevno. Istina je, da sta bila Osvald in Poženel namenjena iti na Vojsko les plačevat, da je pa Poženel Osvalda na cesti, ki se vije po robu gozdatega hriba, zavratno napadel, ga umoril, nato pa oropal. Vseh *2H prič je vse obdolženčeve lažnjive trditve ovrglo. Porotniki so prvo glavno vprašanje na roparski umor potrdili in sodišče je izreklo nad Po-ženelom smrtno obsodbo na v e-šala. — Za Poženela vloži njegov zagovornik prošnjo za pomiloščenje. Nevaren tat. Po zaslugi Marij e Kosel, natakarice v hotelu »Južni kolodvor", je prišel 2lJ. listopada m. 1. ljubljanski policiji v roke jako nevaren tat. Omenjena natakarica se je v svoji sobi v drugem nadstropju preoblačila in imela duri zaklenjene, ko začuje, da skuša nekdo njene vrata odpreti, enak šum je čutila pri vratih sosednje sobe. Sedaj je stopila na mostovž in je videla smukniti nekega moškega v stranišče. Marija Kosel je neznanega tujca zaklenila v stranišč--ter poslala po stražnika, ki je tudi prišel in ga aretoval. Na policiji je zamolčal svoje pravo ime in rekel, da se piše Bregovič in pokazal na to ime glasečo se delavsko knjižico. Poizvedbe pa so dognale, tla je prijeti tat identičen /. Ivanom Spolja-ričem. krojaškim pomočnikom iz Ravnice, okraj Podgrad na Hrvatskem doma, ter da je bil zaradi tatvine že mnogokrat občutno, na več let kaznovan. Tekom dveh dni je za časa svojega bivanja v Ljubljani izvršil več tatvin Tako je na Tržaški ce>n Danielu Battelinu htmaknil 200 kron vredno kolo. Mariji Armič zlatnine vredne 28 K. .Antoniji Harbiš raznih reči v vrednosti 7r> K, Božali ji Nah-tigal nekaj svilnatih rut in 1 K 70 h gotovine v skupni vrednosti 29 K 50 h, Emilu Detalu je izmaknil tula-uro /. verižieu, vredno 56 K in Davidu Jetre pri Bavarskem dvoru zimsko suknjo in rokavice. Veliko ukradenega blaga se je le našlo pri njem. Obdolženec pravi, da je kradel le zaradi tega, ker se domača občina brani, mu izdati delavsko knjigo Spoljarič prosi za milostno sodbo in obljubuje, da se bo zanaprej pošteno vedel sat sa poprijel dela. Zagovornik pojasnjuje, da mu je z njegovega stališča težko prati zamorca, le o tem dvomi, da bi bil Spoljarič tat iz navade. Obsojen je bil na pet let težke ječe. Po prestani kazni se iztira iz avstrijskih dežel. I TelefonsKo in brzojnuna poročila. O u-j a j 1 marca. Pogodba za-stran podržavljenja severne železuice je sklenjena iu podpisana. Država bo do leta 1940 plačevala delničarjem za glavne proge na leto 30 Va milijona iiron, za lokalne proge na leto 1,600000 kjon. Dunaj 1. marca. V torek predlože maloruski poslanci nujni predlog zastraa dogodkov v Nižnjovu v G & lic i ji, kjer je vojaštvo ustrelilo šest ma-ioruskih kmetov. Dunaj 1. marca Različni listi zatrjujejo, da ne pri letošnjih velikih manevrih v Sležiji snidejo cesar Fraoc Jožef, cesar Viljem m kralj Edvard Ounaj 1 marca V vlaku mestne železoice se je vsled bed d ustrelil inžener Ivan Švehcta. Budimpešta 1. marca. Pr ti rosi. Polony}u *?e je začelo kazensko postopaoje zaradi ž>ljenja Veličanstva. Belgrad 1. marca. Danes je skopščioa sprejela resolucijo, s katero se vlada pozivdja, naj z A -troOgrsko ne sklene niti trgovinskega provizorija, niti trgovinske pogodbe, ako Avstrja ne da Srbiji veterinarske konvencije, oziroma ako se ne zasigara eksport srbskih poljedelskih produktov in živine. Da aes je potekla trgovinska pogodba med Srbijo in Av strijo in se je pričela na vsi črti carinska vojna. Upati je, da b3 izšla >z te v i ne Srbjj Kot zmago alka —ut. Petrograd 1. marca V sta r< sti 79 !et ie tu umrl madjarski slikar grof Mihael Z i c h y, ki je nad 40 let žuel tu ket dvorni si i kar in bi z zadnjimi tremi carji v esebnem prijateljstvu. Petrograd 1. marca. Umi istrski svet je sklenil reorganizacijo državnega sveta. Polovico članov nai vrli državna duma, drugo polovico naj imenuje krona. Moskva 1. marca. Tu bo imelo volilno pravico 68 000 delavcev, ki bodo voliii 330 volilnih mož. Meteorolosično porodio. Viiiaa nad morjem 306*3. Srednji iraciu tlak 736.0 mm. Februar t Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v C . Vetrovi Nebo 28. 9 -v. 7268 5 1 al. jfrvzhod dež 1. 7. «j. 731 6 0-6 ■1. jug »nog m 2. pop. 7324 65 al. jgsahod obUen« Srednja včerajšnja temperatura: 6 8», noi-male: 1*2° — Padavina v mm 43 9. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 28. februarja 1906. Nalolb«ni papirji. 4-2V, majska renta. . . 4-2% srebrna renta . . 4°,# avstr. kronska renta . 4«' _ zlata „ 4°! ogrska kronska renta 4° zlata 4% posojilo dež. Kranjske 47ta/c posojilo mesta Spljet 4V.°/c * - Zadar 4i;,°o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4* a češka dež. banka k. o. 4 , 4o ž o 4l / 0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . |; 4- pešt. kom. k. o. z 10°/,, pr...... 41 ,° 0 zast pisma lnnerst. hranilnice.....!' 100 50 4' j0 0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . I] 100— •/. z. pis. ogr. hip. ban. 100 — , otol. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4l t* 0 obl. češke ind. banke 4*'a prior. lok. želez. Trst- (j Poreč......I 9990 4°, prior, dolenjskih žel. . || 99-50 3% prior. juž. žel. kup. »/i1/* 4»,° a avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860'/s . . . „ od 1. 1864 .... 289—, 9 tizske.......tj 159 —. , zem. kred. I. emisije 293—1 ■ II. . 295— , odrske !iip. banke . 260 — , srbske a frs. 100 — 100 — m turške. . . Basilika srečke Kreditne , uiomoške , Krakovske . Ljubljanske » Avstr. rdeč. križa , f>gr - » m Rudolfove 9 Saicburške » Dunajske kom. , Denar 1 Blago 99 95 10015 99 90i 10010 100-05 100 25 118 05' 118 25 9510; 95 BO 113-60, 113 80 99-50: 101-65 100-65! 101 — 100.— 100 — 100 35. 101 35 100- 10010 10015 100 25 10025 101*25 106 50 107-50 10150 100 30 100 90 9950 100-50 100 50 10150 100-316 25 318 25 101 - 102- 19550! 19750 290'— 161 — 303-305-— 267 — 108--14950 15050 25-__27_ 474_ 484 — 79 - 85'— Delnice. južne železnice..... Državne Železnice . . . . ■\vstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . pgrske „ • . . Živnostenske . . • Premogokop v Mostu (Bribc) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Leske sladkorne družbe . 91-— 60 — 51 50 3275 58—' 71-50 ; 534 — 127 50 672 25 1632 — 66975 ' 7S7 — 246- —: 660 — 53825 2625 _ 53 V i o : 271 — 564 — 157 — 11-35 19-10 2349 2398 99 — 68-— 5350 3475 64-77 50 544 — 128 50 673 25 1642 67075 787-50 24650 66S--539-25 2639-53875 275 — 566*— 160*— 11-39 1913 23-56 2406 117*30 117-50 95" 15 9595 Valute. C. kr cekin..... 20 franki ...... 20 marke...... Sovereigns...... Marke....... Laški bankovci .... Rublji........j: 251 - 25175 Dolarji........I! 4-841 5-— Žitne cene v Budimpešti. Dne 1. marca 1906. Termin. Pšenica za april . . . za 100 kg K 16 74 „ oktober . . „ 100 „ 9 1670 Rž . april ... , 100 „ „ 1368 Koruza „ maj:. ... „ 100 „ „ 1376 Oves , april ... „ 100 . „ 1540 „ oktober . . „ 100 „ - 12 60 Efektiv. Neizpremenj eno. Obutev se kakor znano najbolje in po zmernih cenah kupuje v prvi in največji čevljar ni na Kranjskem FRAN SZANTNER v Ljubljani katera eevljarna bo v teku te^a meseca povodom 301etnega obstanka izdala velik ilastrovan, krasen katalog, na kar se vsi interesenti opozarjajo že vnaprej. 771 Poslovitev. Ganjen po mnogih dokazih spoštovanja in naklonjenosti, %i jem je bil detejen pretekle jejf/e in v^ra-doščen po lepih uspehih svojega truda ijrajam vsem svojim čast it im učenkam, učencem in p. n. garde-damam najvljudnejše pojdrave ter jim ne ^ licem „Zdravstvujte!"nego „/fa veselo snidenje jeseni!" Posebno se pa zahvaljujem pre-blagorodnim gospem dejj. predsed. Schujajevi, dr. Jfo^i pl. *jleiweisovi, pariji J(ausovif /finimi Luc^mannovi, viš- goyd. komisarja Jfonigovi, Lini Jfreuier-Galletovi, Olgi jfudesch-Jfo-slerjevi, gospe dr. Susloršičevi, Gi^eli Jrappenovi na J-esenicah, nady. dami tfariji WessnerjevL pariji Weitach-ovi ja njih požrtvovalno podporo in pa gg. ^rturju Jtfahru in Jos* J?oe-gorju ja njih ljubeznivo pospeševanje mojega skror^n^ga delovanja. .5* prevdanim spoštovanj:em\$fr Giulio Jrfprterra 114 plesni učitelj. i Uradnik za mešano trgovino, posebno za že- vcfi* korespondence in računstva, išče leznino, se sprejme takoj pri 772-1 | P«™ernega poala za l, 2 ah 3 are na dan. M. Žigon v Skofji Loki. sprejme takoj, eventualno tndi Čez nekaj mesecev odvetniška pisarna Dr. Krisper In dr. TomlnSek j v Ejubljani. 749—2 ! i m Ponndbe pod vla + b" upravn. wSlov Naroda44. 773—1 Qdloma finc ognke gld 175; iz gnjati Odlđl IIO ze|0 priljubljene gld. 130; du ■ajake 86 kr.; bolj fine gld. 1 15 za kilo Oniat i ,a Praga 1 gld ; brez kosti gl-120; v*7IIJdl piežc brez kosti 95 kr.; suho meBO 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo — Fine kranjske klobase, vel, ena 20 kr ^HvOvka hrinjetre, gld. 120 liter wlfiVVsvr\.dj pošilja s postnim povzetem •J 5 kil naprej 335—5 Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o do-peslanem blagn. — Kupujem pa vedno i V I ^ j iii>i I SLU i 771J i Ravnateljstvo JL Kamposch. I Danes v četrtek #v vinski kleti # dunajski koncert s pojedino kaviarja in drugih delikates. Vsak dan nastavljeno Saluator pluo in Pavlansko pivo Iz Salua-torsRe kleti o Nonakovem dokler bo kaj s&loge Začetek ob 8. uri. Vstop prost. Polenovka sveža in dobro namočena se dobi v trgovini 701—2 Valentina Sitarja v Ljubljani, Kolodvorske ulice 8. Dvorski tr$ St. 3 bod ..Narodno kavarno". Od 25. februarja do 3. marca 1906: .o IVAN & NIKOLAJ ZIC Ladji: „Đomitila" Se „Štelaiiija" ulju v Isitr^I prode ja vina s . . liter po 36 in 38> Vino z Visa, rdeče m m m J>el° Istrijanec, rdeč . bel . Dalmatine c, rdeč Palmatinec, bel . 36 . liter po 40 in 42 h * " " t* ■ ^ B cviček (Opollo) .... „ „ 34 m „ 36 n 32 „ Teran (»z ©branih jagod) „ „ 40 „ 40 , n „ 32 w 34 . Muškat (bel, sladek) . . , „ 56 „ 60"» iranko kolodvor Pu j v izposojenih posodah, ki se ne nračanijo, pa jih je treba čimprej vrniti franko kolodvor Pulj. Pošilja se to po povzetju in sicer samo od 06 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva 158—5 Na sverovni razstavi v S>. Louis 1004- najvišja odiika, „Grand Prix r» »nT /<^f!ti»*s. ; f« Globus čisHIni ekstrakti čisli boljše kakor ivsako drugo koviusko čishlol to CVJ o co Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. izvod iz voznega reda- Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol Proga na Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči o* vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Maii GlOdnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno cez Selztal v Aussee, Solnoiirad, čez Klein-Reif^in:; v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstettcu. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mauterndorf Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klcin-Reifling v Stevr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove varc, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. - Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Mali fjIOdnitz, Ljubno, Selztal, Solnograd, Bad Gastcin, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. un 58 m popoldne osebni vlak v Trbiž, bmohor. Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost. Monakovo, Ljubno, čez Klcin-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. rezr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. - Ob 10. uri ponoči Osebni vlak v Trbiž. Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktni v>/. I in II. razr.) — Proga v Noro mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7 uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako - Ob 7 un 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje Prihod v Ljubljano juž kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo-nakovo-Trst direkt. voz I. in 11. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr Išl Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. un 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni voz i. in II. razreda),,Francove varc, Karlove vare, Heb, Marijine vare Plzen Budejevice, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru' Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smolior, Pontabel. - Ob 4. uri 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glbdnitza, Monakovega Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja' Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega GIGdnitza, Celovca, Pontabla, Čez Selztal. od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki ■ Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod is Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. I (globus - Vrčjshini ekstrakt Trgovskega sotrudnika fiprejme takoj v svojo manufakturno trgovino tvrdka 725 - i Čtinlk & Mitauec o Ljubljani. 8T i^^^^: ^r5^;^^^^^Jr5^i^ 1 Franc Čuden I tir-it/r in trsrovec 766-1 v Lijubljan^ v Prešernovih ulicah. Edino zastopstvo in velika zaloga svetovno znanih originalnih Puchovih koles od 200 K dalje z 21etnim jamstvom. Kolesa iz drugih tovaren od 100 K dalje z 'letnim jamstvom. Priporočam vse kolesarske potrebščine ter gumaste plašče in cevi, Cenki zastonj in poštnine prosti. Sprejema sa varovanj a človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga savarovalnica. Zlasti ugodno zavarovanje na doživetje ■mrt b zmanjfiujočimi se vplačili Vsak Član ima pravico preteka petih 2et dividende. vzajamna zavarovclna banka vPr^.^... Rez. fondi: 31,866.386-80 Si. Izplačana odškodnine fn kapltallje: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ TiMkoil ilevsatko • nnrodno uprav«. 2-25 6e)ne)ralni ustop w Ljubljani, iejrar pisarno so v la*tn«>banon«j hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjoje takoj iu najkuiantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička tadatcu podpore v narodne m obCnokoristcd namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiakarnea. 3+$D 705093