ALI SODISCE RUŠI LIVADE II. str. 5 PRENOVLJENA VILA RANIERI sir. 7 tOSARKA JE OSVOJILA IZOLO str. 91 (Mef) Slovenski pravopis je zapisal, da je praznik dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj. Iz povedanega bi lahko sklepali, da je bil minuli praznik vina, olja in rib posvečen kakšnemu posebnemu dogodku a bi ga, v tem letnem času težko našli. Vina že zmanjkuje, do oljčnega olja je še več kot pol leta, ribiči pa trenutno nič ne lovijo. Torej praznik ni bil namenjen kakemu posebnemu dogodku ampak konkretnim darovom zemlje in vode. In teh je bilo v petek in soboto po Izoli kolikor je kdo hotel. Največ je bilo seveda vina, ki so ga nekateri še posebej praznovali, oljčno olje je bilo tako drago, da so se mnogi odrekli čaščenju tega dela praznika, ribe pa so bile praznično drage a vendar so imele dovolj Častilcev. Skratka, praznik je uspel, del starega mesta je bil dva večera poln obiskovalcev, harmonike so vriskale in tenorji so se mešali s klarineti. Organizatorji pravijo, da ustvarjajo etnološko prireditev a bodo morali zelo paziti, da se jim ideja ne bo sfižila že na samem začetku. Etnologija je namreč veda o ljudskem izročilu in če bi to držalo tudi v izolskem primeru, potem bi lahko ~ ugotovili, da je bistvo našega izročila navezanost na vse vrste alkohola, posebej seveda tistega iz lC Banka Koper JB Jhi ■HSSRSKEESjI 7 7 1 5 8 O 5 7 8 0 0 5 domačih kleti. Drugače rečeno, velika skupina pijancev še ne predstavlja etnološke vrednosti, ampak zgolj okrasek neke druge tradicije, ki pa so jo nekateri letos že pogrešali. Umanjkalo je namreč prikazov, kako sploh pridobivamo to deviško čisto olje in kako po novem zori malvazija, da o prikazu ribiških veščin niti ne govorimo. Tako je še najbolj etnološko izzvenelo tekmovanje v briškoli in mori, kjer se je jasno videlo, kaj vse sodi zraven teh starih družabnih iger. Nekateri prebivalci starega mesta so se jezili zaradi pozne ure prireditve, druge je motilo dejstvo, da jih nihče ni nič vprašal ali in kako želijo sodelovati, tretji so se jezili zaradi jutranje nesnage v mestu, a je največja težava prav v podobi prireditve same. Če želi biti praznik in še etnološka prireditev zraven, potem bodo morali organizatorji dogodek spraviti na višjo raven, v nasprotnem bo pač postal veselica, kar samo po sebi ni nič slabega. Kot je ugotovil sodelavec: »Kakšen je to praznik vina, če cel večer hodim z istim kozarcem od vinarja do vinarja in točim vanj enkrat belo, drugič črno, nikjer pa ni možnosti, da bi ta kozarec vsaj opral z navadno vodo.« rv/i oxcd i\/i tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA šifra 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si fMA€STRO^ Pa kaj je zdaj ta panika? Ja, to sem jaz, ta slavna Anika, ki jo poznate s festivalov bolj kot s ceste in lokalov. Pa sem v resnici veseljak za dva, zato sem z družbo v Izolo prišla in zdaj me po teh vaših ulicah podijo in mi ponujajo refošk in malvazijo, tako da sem dobila čisto rdeča lica in se mi vedno boljša zdi ta vaša veselica. Zapela bi vam nekaj, pa me je malo sram Ker sredi Izole ne paše: Lahko noč Piran. AVTO CEN Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00 Avto Center Jereb, lioki www.a-jefeb.rl PTTs IVOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. ASFALTERJI JADRANSKEGA MORJA Pred leti mi je kolega - referent na občini Izola, zadolžen za kmetijstvo dejal: »ARHITEKTI«-to je sinonim za »ASFALTERJI« saj bi poasfaltirali tudi JADRANSKO MORJE, če bi se pustilo poasfaltirati. Takrat sem bila močno užaljena, zdaj pa ugotavljam, da njegova pikra pripomba ni bila daleč od resnice. Dogajanje v izolskem prostoru to izpričuje. Potem ko so bile uspešno uničene vse pergole, ki so bile pravi ponos Izole: pred gostilno »RIBIČ«, pred bivšo pivnico »MARINČEK«, pred stavbo Pošte, pred bivšim lokalom »Taverna » in barom »REMY« oh avtobusnem postajališču na Trgu Rrepublike Zdaj je prišel na vrsto za uničenje tudi pinijev drevored na Prešernovi in prav nič mu ne pomaga, da je med tremi naravnimi vrednotami v Izoli. (Seznam je objavljen v uradnem listu RS štev. 111/2004.) «43 Izola-apnenčasla obala državni UU li dA Osianek naravne apnenčaste obale v Izoli geol, geomorl, botekos 395582 45042 4562 Izola-dievoiedpinii lokalni Drevored pinij v Izoli onv 395523 43941 4801 Izola-Stojan-drevored lokalni Drevored pinij med Izolo in Stefanom onv 394209 43797 4557 Izolansto brezno državni Brezno z brakično vodo v Izoli geomor1p,bidf. geol 395909 44990 8607 Izvir na Debeliakovi lokalni Vodnat krnski izvir nh Krki nnd PivtaM™ hiHr tke* 7(vil zormi 791411 In kje so tisti časi, ko je občina prav zgledno uredila peš in kolesarsko pot ob Prešernovi cesti in ob tem uredila tudi pinijev drevored in poskrbela tudi za zasaditev novih dreves. Žal z novimi predvidenimi posegi izničuje vse. Ali je kdov preveril, koliko starih pinij bo padlo zaradi predvidenega "KROŽIŠČA" na Prešernovi cesti ob izteku Leninove ulice? Izolani! Ali vam je res vseeno, kaj se dogaja v izolskem prostoru ? Napisano 9. junija 2005, v sveti jezi, potem, ko sem videla fotografije o poseku pinij v 613 številki MANDRAČA. arhitekt Maja Stepanov ŠE ENA BOSA KOVAČEVA KOBILA Ko sem se po naključju sprehajal pred bolnico, tam kjer se nahaja medicinska šola, sem opazil veliko število otrok, študentov, bodočih zdravstvenih delavcev, ki bodo nekoč skrbeli za naše zdravje. Vse v redu in prav, če bilo tako očitno videti, da imajo vsi, no ja skoraj vsi, v ustih cigareto. Seveda se počutijo frajersko in odraslo in se zaenkrat še ne zavedajo kako počasi a zanesljivo drsijo v zasvojenost, ki je ne bo lahko ozdraviti. Takrat bodo pač preklinjali dan, ko so prižgali prvo cigareto. Skušali se bodo otresti te opojne omame, a se jo ne bodo mogli. Takrat bo to težko, zelo težko. A to pisanje ni namenjeno vam dragi dijaki in študentje, temveč vašim učiteljem, vašim profesorjem, vašim mentorjem in doktorjem, ki so poklicno zadolženi, da skrbijo za zdravje vas: bodočih odvinikov in potencilnih pacientov z rakastim obolenji pljuč, poškodb srca in ožilja, poškodb možganskega tkiva in vsega in vse tistega, kar je dokazano v medicini. Sprašujem vas dragi odgovorni, ki vzgajate bodoče zdravstvene kadre, ali storite dovolj na vaši šoli, da preprečite to moderno bolezen, ki ji pravimo odvisnost ali zasvojenost?. Dragi profesorji, doktorji in ostali, ali ni preventiva najcenejša oblika zdravljenja? Zato vas lepo prosim, odprite oči tem mladim fantom in dekletom, da se seznanijo z posledicami, ki jih bodo v kratkem doletele, poskrbite da vam bodo zaupali in v to verjeli. Kasneje vam bodo, verjemite mi, neizmerno hvaležni. Vztrajajte v tem, da bodo vaši rezultati vidni. Da bodo vaši študentje bili lahko vzor ostalim odvisnikom in pacientom, ki so se prav zaradi cigaret znašli v vaši ustanovi. Najdite način da boste v tem uspešni. Z najboljšimi željami, naključni sprehajalec. (K.M.)_____________ NEJASNA VPRAŠANJA GOSPODA KRAJCARJA Spoštovani urednik Mandrača. V zadnji številki tednika Mandrač zastavlja gospod Egidio Krajcar tri javna vprašanja povezana,.če sem prav razumel, s predhodnimi teksti na temo strategije razvoja turizma v Izoli in sicer: 1. Kdo je avtor omenjenega dokumenta in kako sega uporablja ? 2. Ali so v ta dokument vključeni tudi zakjučki, ki smo jih na posebnih delavnicah oblikovali izolski turistični delavci in študentje Turistice? 3. Koliko vam je občina Izola plačala za izdelavo omenjenega dokumenta ? Ker verjetno spoštovani gospod Krajcar in tudi morda bralci tednika Mandrač pričakujejo vsaj komentar oziroma odgovore na tri zastavljena vprašanja, prosim da objavite naslednji komentar: 1. Glede na to, da so brez izjeme vsi dokumenti katerih avtor sem in so bili predani Občini Izola (županji občine Izola Bredi Pečan kot sopodpisnici pogodb) in TGZ Izola g.i.z. (direktorju Alojzu Pečanu) ter so neposredno ali posredno povezani s področjem strateškega načrtovanja razvoja in organiziranosti turizma v Izoli, jasno in nedvoumno opremljeni z mojim polnim imenom in priimkom kot avtorjem, mi žal ni znano o avtorju katerega dokumenta želi biti, glede avtorstva, gospod Krajcar seznanjen. 2. Glede na to, da mi ni znano kateri dokument (neznanega avtorja) navaja gospod Krajcar v svojih vprašanjih tudi ne morem soditi o tem, ali je nekaj vanj vključeno ali ne. Ker žal nisem bil prisoten na delavnicah, ki jih gospod Krajcar omenja, tudi nisem seznanjen z zaključki teh delavnic. Ker je s temi zaključki, če prav razumem, gospod Krajcar dobro seznanjen, lahko verjetno bistveno bolj kompetentno od mene ugotovi, ali so ti zaključki vključeni ali ne, v dokumentu, ki ga navaja v vprašanjih. 3. Gospodu Krajcarju moram v zvezi z njegovim tretjim vprašanjem najprej pojasniti, da nisem ne občinski in še manj državni funkcionar, tudi ne javni delavec in zato lahko tovrstna vprašanja mimo spregledam. Ker pa so se tovrstna vprašanja pojavila tudi na Občinskem svetu občine Izola naj kljub temu povem, da je bilo nanje, z moje strani, pisno odgovorjeno in odgovor posredovan gospodu Černeliču, ki me je v imenu občinskega sveta takrat zanj zaprosil. Če se ne motim, je bil gospod Krajcar takrat občinski svetnik, zato mu lahko le svetujem, naj se z vprašanji, ki se nanašajo na koriščenje sredstev občinskega proračuna obrne na ustrezne organe občine Izola. Poleg tega gospod Krajcar znova in znova v svojih vprašanjih navaja pojem "omenjeni dokument" njemu neznanega avtorja. Glede tega, koliko je občina Izola plačala za izdelavo "omenjenega dokumenta", bo moral za to pač povprašati avtorja. Kot že rečeno, vsi dokumenti, ki tvorijo zaključeno celoto in katerih avtor sem, imajo avtorstvo pisno navedeno. Tudi objava ali posredovanje takšnih dokumentov ali posameznih delov le-teh s stani tistih, ki so jim bili dokumenti, katerih avtor sem, predani je pogojeno s tem, da se pri objavi ali predaji tretjim osebam obvezno navede dokument in avtorja. P.s. Opomba avtorja članka objavljenega v Mandraču 9. junija 2005. Menim, da naslov članka in podnaslovi, ki so bili dodani mojemu tekstu le nekoliko pretirano usmerjajo razmišljanja bralcev v okolja kot so sodišča in reševanje sporov na sodiščih. Strategija, vsaj ne ta o kateri pišem, nima kaj iskati na sodišču, prav tako trenutno ne vidim razloga, da bi spor, ki ga v članku omenjam, končal na sodišču, če le (vsaj upam) obstoja še trohica razuma pri udeleženih. S spoštovanjem mag. Mitja Podgornik Kmetijska zemljišča naprodaj SKLAD IN OBČINA SE SLABO RAZUMETA Na tiskovni konferenci pred redno sejo občinskega sveta je županja Breda Pečan pojasnila tudi nekatere primere v zvezi z zemljišči v občini Izola, ki so našo lokalno skupnost spet potisnili na prve strani medijev. STRUNJAN NI IZOLA Trenutno je najbolj aktualno seveda dogajanje v zvezi z nekaterimi očitanimi nepravilnostmi pri delu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. In čeprav ima občina s to ustanovo kar nekaj še nedokončanih »poslov« je v primeru javno predstavljene nenavadne prodaje zemljišč ob avtokampu avtor izjave seveda dobro zgrešil. V Izoli imamo namreč dva avtokampa. Jadranka je v zasebni lasti, zemljišča med Jadranko in Mehanom pa so v občinski in zasebni lasti in niso predmet nobene prodaje. Avtokamp na Belvederju je sicer res tudi na zemljišču v lasti Sklada a ima hotel s Skladom sklenjeno zakupno pogodbo, ki jo dosledno izpolnjujejo in ker je to zemljišče v narodnem parku Strunjan seveda ni nobene možnosti, da bi kdo tam kaj kupoval. In ker je nadzornik Sklada omenjal tudi objekt v lasti Telekoma ni bilo težko ugotoviti, da ima v mislih najverjetneje Strunjan in okolico tamkajšnjega avtokampa. Kaj se tam dogaja z zemljišči pa v izolski občini niso ugotavljali. KAJ BO Z LIVADAMI? Pred kratkim je iz že omenjenega Sklada lanetijskih zemljišč in gozdov RS prišlo obvestilo, da je vrhovno sodišče v zvezi z zazidalnim načrtom Livade II v Izoli, kjer je predvidena gradnja več stanovanjskih enot in vodnega parka, ugodilo pritožbi Sklada zoper sodbo upravnega sodišča in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Sklad se je namreč pritožil, ker ni imel statusa stranke v postopku pri izdaji lokacijskega dovoljenja na kmetijskih zemljiščih. Tak status mu je odrekla Upravna enota Izola, pa tudi ministrstvo za okolje in prostor ter kasneje še upravno sodišče. Vrhovno sodišče je odločitev utemeljilo s tem, da so odločitve nižjih instanc temeljile na nezakonitih predpisih, zato meni, da gre za nezakonito pridobitev zemljišča. V občini pravijo, da gre za prehitevanje Sklada oziroma za njihovo prehitro odločanje glede zamenjave zemljišč. Ob sprejemanju zazidalnega načrta za Livade II. je namreč Sklad sredi tega območja nekatera zemljišča označil kot prvokategorna kmetijska zemljišča s čimer se občina sicer ni strinjala. Kakorkoli že, občina in Sklad sta se dogovorila o zamenjavi tega zemljišča v Livadah s stavbnim oziroma zazidljivem zemljiščem med vinogradi in južno cesto (nad starimi Livadami). Prav zdaj so na delu cenilci, ki preverjajo vrednost obeh zemljišč, nedvomno pa bodo tista, ki jih je v zamenjavo ponudila občina dražja, saj so zazidljiva, vendar pa bo občina vztrajala, da se jim vrne status kmetijskih zemljišč. Zazidljiva so zgolj zato, ker so južno cesto, ki povezuje obrtno cono Livade in Jagodje gradili nekoliko severneje (bliže mestu) kot je bilo načrtovano. Zato v občini pravijo, da je bil zazidalni načrt Livade II sprejet na podlagi srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana, da sta soglasje izdali tudi ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za kmetijstvo ter da je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje, zato s tem v zvezi ne pričakujejo posebnih težav. KREDO JE OBČINSKI Za dodatek so se v zadnjem času pojavile še pripombe, da je zemljišče pod Petrolovo črpalko, na katerem naj bi zraslo naselje Kredo (52 stanovanjskih hiš)v velikem delu v lasti Sklada in da namerava občina spet prodajati kmetijska zemljišča. Kot je povedala županja Breda Pečan so ta zemljišča v približno 90 odstotkih občinska last, preostanek pa je v lasti zasebnikov, ta lastnina pa temelji na Zakonu o javnih skladih, ki je v 57. členu določil, da če je občina za določeno območje, ki je bilo do leta 1993 družbena lastnina, sprejela prostorske akte pred veljavnostjo zakona (leta 2000), potem postanejo ta zemljišča last občine na območju katere ležijo. Ker je občina Izola te prostorske dokumente sprejela že leta 1997 je njena lastnina nedvoumna in zato ne verjamejo, da bi to lahko bilo predmet kakršnegakoli spora. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA NISO NAPRODAJ Izvedeli smo še, da je prodaje kmetijskih zemljišč, ki niso v lasti Občine, razmeroma malo. Zadnja leta je bilo naprodaj vsega skupaj osem zemljišč te vrste, od tega sta bila le dva nakupa do konca realizirana. V vseh primerih so zemljišča kupovali tisti, ki se že ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, tako da o kakšni razprodaji zasebnih kmetijskih zemljišč res ne moremo govoriti. (D.M.) Komunalno opremljanje že prodanih parcel v Jagodju v » r šifra Izola • Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 64011 11 OBALA V MALEM 080 18 33 nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI immobili S,p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Največja turistična investicija leta 2005 HOTEL DELFIN JE BOGATEJŠI ZA VILO RANIERI Na terasi in v okolici hotela Delfin je bilo v torek, 14. junija opoldne živahno in praznično, saj so odprli prenovljeno in v marsičem spremenjeno vilo Ranieri, ki je postala del hotelskega kompleksa. Na otvoritvi sta se lahko pohvalila: Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev (lastniki hotela) in direktor Branko Simonovič, o tej pomembni turistični naložbi pa je govorila tudi županja Breda Pečan. Tako vila Ranieri kot dozidani pavilijon sta pridobila tri zvezdice, prispevala pa bosta k boljšim nastanitvenim zmogljivostim, kvaliteti bivanja gostov in boljše pogoje dela za osebje. Idejne zasnove za pozidave na zahodni strani hotela Delfin je nadzorni svet družbe sprejel v juliju leta 2001. Gradnja je bila zaradi velikih finančnih sredstev razdeljena v dve fazi. V prvi fazi je bil v letu 2002 zgrajen podkleten zunanji bazen z garažo in okrepčevalnico Pergola. Z gradnjo druge faze smo pričeli v novembru leta 2004. Investicija je zajemala obnovitev vile Raineri ter dozidavo paviljonskega objekta ob njej. Skupaj je bilo obnovljenih oz. dozidanih nekaj manj kot 2100 m2 koristnih površin V kletnih prostorih paviljonskega objekta je zgrajena garažo s 15 parkirnimi mesti, v pritličju dozidanega dela pa hotelska restavracija z 184 sedeži. V kletnih prostorih vile je urejena kantina, v pritličju pa pizzerija -špageterija z 62 sedeži ter teraso s 40 sedeži. V prvem nadstropju vile in dozidanem objektu so zgradili 16 sob s 35 ležišči Tako hotelska restavracija kot sobe so komunikacijsko povezane s hotelskim objektom. VRTAČA PODALJŠALA ČAS GRADNJE Vrednost investicije zanaša 620 milijonov tolarjev. Glavni izvajalec del je bila družba Adriaing d.o.o. iz Kopra, za strojne instalacije IMF Montaža d.d. Koper, za tehnološko opremo INOS d.o.o. Ljubljana za drugo notranjo opremo pa Interier d.d. iz Izole. Izvajalci so bili izbrani na podlagi javnega zbiranja ponudb. Med gradnjo so sicer naleteli na vrtačo na sicer pretežno skalnatem apnenčastem terenu. Le to je pomenilo zamik dokončanja gradnje za dva tedna. Tehnični pregled je bil uspešno opravljen prejšnji teden. Danes hotel razpolaga z 225 sobami oziroma s 430 osnovnimi ležišči, ta pridobitev pa bo prav gotovo omogočala, da število nočitev 127.959 realiziranih v letu 2004, tudi presežejo, saj naj bi se število nočitev povečalo za 10 tisoč, če se bo trend izkoriščenosti zmogljivosti nadaljeval (v zadnjem desetletju znaša v času obratovanja 95%, čez celo leto nekaj čez 88%, hotel je vsako leto v januarju zaprt); na novo bo tudi zaposlenih 10 delavcev. Kot je povedal direktor Branko Simonovič je bil glavni cilj pri odločanju o gradnji, kako omogočiti gostom kvalitetnejše bivanje v času dopusta, povečati nastanitvene zmogljivosti, izboljšati delovne pogoje ter zaokrožiti ponudbo na tem področju. FRANCOSKA POMOČ V TURIZMU Te dni so trije občinski turistično informativni centri in tudi nekatere turistične in sorodne organizacije precej "francosko" obarvane. V slovenski Istri je, prek Urada za delo za mladino iz Francije, namreč začasno zaposlenih 13 praktikantov iz Francije, ki bodo do 22. julija 2005 delali v različnih turističnih podjetjih. Poleg dela v Turistično informativnih centrih v Izoli, Kopru in Piranu, so še v Obalnih galerijah Piran, Mladinskem centru Piran, Hotelih Palače v Portorožu, Hotelih Belvedere v Izoli, Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič ter v Bolnici Izola. Gre za zanimiv projekt tega francoskega Urada, ki mlade, ki ne najdejo zaposlitve, pošlje na svoje stroške za nekaj časa na delo v tujino. Seveda ne gredo kar tako na pamet ampak so se v svojem kraju, za svoj dvomesečni obisk, pripravljali na štirimesečnih tečajih slovenskega jezika. Za praktikante pomeni obisk spoznavanje slovenskih krajev in kulture, pridobitev ustreznih dodatnih znanj in izkušenj, katera jim bodo v pomoč pri iskanju zaposlitve. Za obalne kraje pa obisk pomeni tudi promocijo slovenske Istre in slovenskega jezika v tujini oziroma Evropi, spoznavanje različnih kultur, jezika, navad in vrednot ter vsekakor dodano vrednost pri povezovanju z evropskimi državami. (M.B.) TURIZEM IN NARAVA GRESTA SKUPAI Vlado Zavišič je star televizijski maček in zaljubljenec v fotografijo. V uredništvo nam je tokrat poslal bližnji pogled na pobočje pod hotelom Belvedere, kjer ima to turistično podjetje zasajenih okrog 500 oljk, na fotografiji desno pa je odkril, kako gostoljubni so naši staroselci do pridošlic. Topol na fotografiji je namreč v svoje deblo sprejel še palmo, ki zdaj tam kar lepo uspeva. 23. redna seja OS ZDAJ GRE ZA SIMONOV ZALIV Izolski občinski svetniki bodo v petek 24. junija prišli na 23. redno sejo na kateri bodo obravnavali nekaj pomembnih točk dnevnega reda ob katerih pa ne gre pričakovati posebej burne razprave, saj gre za vsebine, ki so jih že doslej nekajkrat obravnavali. Za začetek se bodo seznanili s programi priprave Regionalne zasnove prostorskega razvoja Južne Primorske in Strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Izola. Gre za temeljna dokumenta v zvezi s posegi v prostor in zato se je treba' teh vsebin lotiti karseda odgovorno. Tudi zato bodo na tej seji imenovali Strateški svet za usmerjanje projekta omenjene občinske strategije in reda. Ta bo (če smo dobro prešteli) štel kar 35 članov, kar najverjetneje pomeni, da bo bolj slabo operativen, vendar oceno prepuščamo svetnikom. NA VRSTI JE SIMONOV ZALIV Občinski svetniki bodo v drugi obravnavi sprejemali predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta Simonov zaliv v Izoli. Gre za dokument, ki je največjo spremembo doživel z izločitvijo območja Podbelvederja, katere od številnih pripomb udeležencev javne obravnave in drugih krajanov tega območja so strokovne službe upoštevale pa bomo skušali razbrati iz gradiva do naslednje številke Mandrača, saj tega v obrazložitvi gradiva ni moč najti. REŠEVALNA POSTAJA BO OB KOMUNALI Kar nekaj variant se je zvrstilo, preden je bil dokončno sprejet predlog o gradnji nove reševalne postaje v Izoli. Najprej je bila zamišljena kot del objekta, ki bi stal vzporedno s Komunalo in v katerem bi bila tudi trgovina Noč in Dan a je projekt padel v vodo. Potem so bile nekatere kombinacije v povezavi z gradnjo na območju Polimerja, zdaj pa je že jasno, da bo občina gradila reševalno postajo v soseščini Komunale. Cesto in garaže bodo vkopali v zemljo, nad garažami pa bo objekt za uslužbence postaje. Tukaj bodo uredili prostor za vse oblike reševalnih služb, od prehospitalne enote do neurgentnih prevozov, celotna investicija pa bo veljala približno 300 milijonov tolarjev. Od tega bo 20 odstotkov prispevala država in tudi zato je Izola prevzela to gradnjo, saj Koper in Piran zaradi višjega dohodka na zaposlenega dobita od države le po 10 odstotkov. Seveda si bodo občine strošek gradnje potem razdelile. Revitine novice V eksotičnem sadežu Garcine Cambogie so odkrili visoke koncentracije edinstvenih sestavin Citrimax in ChromeMate oz. kompleks niacina in kroma, ki se v rastlini tvorita na povsem naraven način. Domačini uživajo te plodove kot zdravilno rastlino. Iz izvlečkov zrelih plodov so izdelali okusen žvečilni gumi Biodiet, ki pomaga ohranjati enakomerno raven glukoze v krvi. To nam daje občutek sitosti, hkrati pa pomaga pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Zato Biodiet pomaga, da jemo manj in kljub temu ohranimo energijo. Z njim se na povsem naraven način spopademo z odvečnimi kilogrami. Primeren je tudi za diabetike. Izdejki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 ■ 64 IZOLA BO IMELA PRVI MORSKI OTOK Kot smo izvedeli na tiskovni ko nferenci bo v kratkem prišel v razpravo predlog o gradnji otoka na območju pred Rudo. Gre za gradbeni poseg ob katerem bi izkoristili material, ki ga bodo izkopavali pri vrtanju tunela od Kopra do Izole. Seveda otok ne bo takšen, kot je bil predstavljen pred dvema letoma ampak najverjetneje bolj podoben nekakšnemu valobranu, morda tudi za bodočo mariim in potniški morski terminal na območju sedanjega avtokampa. Živi bili pa videli. KADROVSKE ROŠADE Z IZOLSKIM PREDZNAKOM Sprememba oblasti je pričakovano postregla tudi z nekaterimi cadrovskimi premiki, ki so jih deležni tudi nekateri znani Izolani. Zagotovo je v zadnjem času najbolj odmevno imenovanje ekonomista in nekdanjega občinskega svetnika na listi SDS, Marina Mohorčiča za začasnega predsednika uprave portoroške Igralnice. Do pred kratkim je bil Mohorčič direktor trženja in komerciale Ladjedelnice Izola. Na pobudo Igorja Colje, podpredsednika NS, bosta imela nova člana uprave približno 40 odstotkov nižjo plačo kot njuna predhodnika (nekaj čez dva milijona tolarjev bruto). Družba bo že v naslednjih dneh objavila razpis za predsednika in člana uprave. Oba sta že izjavila, da se bosta prijavila kot kandidata. Marino Mohorčič je povedal, da se z vsemi problemi podjetja še seznanja. Njegova prva naloga bo podpis pogodbe z agencijami, ki vabijo petične goste v igralnico (že ta konec tedna bi radi izpeljali tradicionalno igralniško tekmovanje), druga pa ureditev odnosov in dogovor z zaposlenimi ter ureditev kolektivne pogodbe. Nič manj odmevno ni bilo imenovanje Bojana Zadela, predsednika izolske SDS za člana nadzornega odbora Luke Koper. Pravzaprav je bilo v zvezi z njegovim imenovanjem kar nekaj neznank, saj je bil eden resnih kandidatov za novega načelnika upravne enote Koper, menda pa so ga vabili tudi za vodjo inšpekcijskih služb. Skratka, kadrovski mlini meljejo tako kot so mleli pred tem in kot bodo očitno mleli tudi vnaprej. POSLANSKA PISARNA TUDI V IZOLI Poslanec SDS g. Zvone Černač, ki je bil izvoljen na listi SDS v Postojni za poslanca ,bo po dogovoru z občinskim odborom SDS odprl poslansko pisarno tudi v Izoli in sicer v prostorih OO SDS Izola na Plenčičevi 3. Predvidoma bo otvoritev poslanske pisarne 27.06.2005 ob 19. uri na Plenčičevi 3. O točnem, datumu in uri vas bomo obvestili v naslednji številki Mandrača. Pričakujemo, da bo na dan odprtja poslanske pisarne organiziran tudi posvet na temo prometa in prometnih povezav na katerem bo predvidoma poleg g. poslanca Černača, ki je član parlamentarnega odbora za promet in zveze sodeloval tudi državni sekretar na ministrstvu za promet in zveze dr. Peter Verlič. O natančnem poteku dogodkov vas bomo še obvestili . Za odprtje poslanske pisarne pa smo se odločili na osnovi vprašanj in želja mnogih občanov, ki bi radi svoja vprašanja naslovili na parlamentarce in od njih dobili tudi odgovore in Trasa hitre ceste DARS IGNORIRA PIVOL IN ŽE PONUjA JAGODJE Civilna iniciativa Gibanje za Izolo se še vedno zavzema za traso hitre ceste po različici B5, to je različica, ki ima izhod iz tunela pri Rudi (oz. pri Merkurju). Ta različica ni bila enakovredno primerjana z ostalimi različicami, glede hrupa, glede finančnega vrednotenja in glede varovanja naravne krajine. Še več, izračun gradbenih stroškov za varianto B5 je opazno zlagan in je posledično bila raje izbrana različica BI, to je različica izhoda iz tunela pri kmetiji Božič. Zato menimo, da so z napačnimi in zavajajočimi podatki primerjalne študije variant zavedli oziroma prevarali parlament pri sprejemanju Uredbe o državnem lokacijskem načrtu . Občina Izola, predvsem županja s svojimi službami, se je iz razloga rezervacije zemljišč med morjem in HC za mestne programe, v imenu lokalne skupnosti odločila za različico BI. Zaradi nepravilnosti in zavajanj pri izboru različic ter zaradi trajnega uničenja doline Pivol, CI tej različici nasprotuje Zahtevamo vrnitev postopka v pošteno presojo obeh različic (posebno še s stališča finančnega vrednotenja). CI je imela že vrsto dejavnosti in akcij o seznanjanju občanov s problematiko trase HC. Zbrali smo preko tisoč podpisov, ki zahtevajo ohranitev doline Pivol in spremembo trase HC, seznanili smo ministra za Okolje in prostor g. Podobnika o škodljivih posledicah izbrane trase ter o nepravilnostih pri sprejemanju DLN, zahtevali smo revizijo postopka sprejema DLN. Da nas ne bi imeli kot zaviralce gradnje HC, smo že januarja sprožili tudi pobudo po izboljšavi dela sprejete trase BI (od izhoda tunela pri kmetiji Božič do priključka Izola). Ker je sprejeta trasa katastrofalno načrtovana, smo zahtevali naslednje spremembe: * rešitev zaščitene kmetije Božič, ki ji HC jemlje najboljše kmetijske površine. To lahko dosežemo z znižanjem oz. podaljšanjem tunela. Podaljšanje je lahko izvedeno kot pokriti vkop ali kot koroški pokrov. * s takim podaljšanjem tunela in z nadaljevanjem trase HCv globljih vkopih in za nasipi močno omilimo problem hrupa, ki v primerjalni študiji ni bil pravilno ovrednoten in bo segal do bolnišnice v Izoli. * rešitev treh stanovanjskih hiš na trasi HC, je možna s spremembo radija HC. * spremembo lokacije in projektantske rešitve priključka v Izolo, ki ga lahko dosežemo s krožiščem pod HC na lokaciji ob betonarni Stavbenika. HITRA CESTA JAGODJE LUCIJA NA OGLED Ministrstvo za okolje in prostor je v Uradnem listu št. 56 objavilo sklep o javni razgrnitvi Predloga državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Jagodje - Lucija in priključno cesto za Portorož in Piran. Lokacijski načrt, povzetek za javnost, poročila o vplivih na okolje in druge strokovne podlage bodo od 20. 6. razgrnjene v prostorih Občine Izola, Postojnska 3., javna obravnava za Izolo pa bo v Kinu Odeon tri dni kasneje (23. junija) ob 16. uri. Glede na to, da gre za pomemben poseg v prostor na območju naše občine je sodelovanje v javni obravnavi seveda zelo potrebno in zaželjeno. Občina Izola je naročila preverbo naših zahtev, ki jo je projektant le deloma upošteval. Upoštevane so bile pripombe o rešitvi treh stanovanjskih hiš in pripomba o priključku v Izolo. Projektant pa ni upošteval znižanja izhoda tunela oz. podaljšanje tunela zaradi razloga križanja s tunelom magistralnega vodovoda CI meni da je tudi ta problem rešljiv z znižanjem izhoda tunela za več kot 7m. Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Na skupnem sestanku aprila 2005 na Kastelcu, so predstavniki Ministrstva za Okolje in prostor, Ministrstva za promet in Darsa, Civilno iniciativo priznali kot sogovornika in pristali na dialog. Na tem sestanku je predstavnik Ministrstva za Okolje in prostor g. Marko Starman obljubil Darsu naročilo za preverbo trase HC. Ker je kljub obljubljenemu sodelovanju (dogovorjen je bil 10 dnevni rok za pripravo dokumentov) dialog s predstavniki navedenih ministrstev zamrl, je CI s ponovnim dopisom in dodatno urgenco predstavnike zaprosila za nadaljevanje sodelovanja, vendar do sedaj brez uspeha. Dan pred tiskovno konferenco smo še po faxu prosili Ministrstvo za Okolje in prostor za njegovo stališče, a žal zaman. Prišla je sicer ga. Barbara Radovan kot predstavnica MOP, vendar je pojasnila, da MOP ni pristojen za izdajo dodatnega naročila DARS-u za preverbo trase, ampak daje za to pristojno Ministrstvo za promet. Kot smo seznanjeni, je občina Izola pobudo po izboljšavi trase poslala na DARS kot uradno pobudo Občine Izola. Današnja tiskovna konferenca nas je še bolj utrdila v prepričanju da ministrstva in DARS, še vedno vstrajajo na izbrani rešitvi, saj si drugače ne moremo razlagati njihov trimesečni molk oz. nedejavnost. Menimo da bo borba še dolga, vendar bo CI vztrajala v tej borbi, ker je prepričana v pravilnost ciljev za katere se bori. CI Gibanje za Izolo v celoti podpira Komisijo KS Žusterna za nadzor nad načrtovanjem in gradnjo predora Markovec HC Koper-Izola pri njenih zahtevah po spremembah in izboljšavah trase na koprski strani. Sestavil: Mladen Baša Za Civilno iniciativo Gibanje za Izolo Ko v domu ni prostora v v POMOČ NA DOMU JE MNOCE REŠILA IZ STISKE O pomoči na domu vemo vse ali nič. Nekateri preprosto ne morejo brez nje in tisti o njej vedo vse, še vedno pa je zelo veliko Izolanov, ki o te vrste pomoči ne vedo skoraj nič. Zato so se v Centru za socialno delo v Izoli, kjer organizirajo to obliko pomoči, odločili, da bodo s posebno zloženko opozorili na možnost tovrstnega reševanje nekaterih težav, posebej starostnikov. Socializma namreč ni več in položaj starostnikov, bolnikov ali invalidov ni več takšen kot je bil, saj ga določa denar, tega pa je vedno premalo. Domovi za starejše občane so polni in čakalne dobe vse daljše, bolnišnice paciente čimprej napotijo iz bolnišnice na domove in potem se velikokrat začnejo težave. Samo maja meseca so v izolskem Centru tako sprejeli 7 občanov oziroma njihovih sorodnikov, ki se soočajo s težavo, da ne morejo sami skrbeti zase, hkrati pa tudi nimajo kam iti, ker so vse kapacitete zasedene. V takšnih primerih je pomoč na domu ena od boljših rešitev, saj omogoča starejšemu človeku ali bolniku, da sicer ostane doma, vendar ga nekdo obiskuje in opravlja zanj stvari, ki jih ne zmore sam. V naši občini je trenutno 34 oseb, ki že prejemajo pomoč na domu, ki sega od nakupov in likanja do umivanja in hranjenja. Vsakdo se lahko odloči, kakšne vrste pomoči potrebuje in kako pogosto jo potrebuje. Lahko jo ima samo nekaj ur dnevno ali nekaj dni v tednu, strošek takšne pomoči pa nikakor ni previsok, saj ga subvencionira občina iz proračunskega denarja. Trenutna cena oskrbe znaša 916 tolarjev na uro, razliko do polne cene pa plača Občina. V primeru, da oskrbovanec nima sredstev za pokrivanje tega stroška pa je lahko, po oceni posebne komisije, oproščen tudi tega plačila. Na centru pravijo, da so s sodelovanjem občine zadovoljni, vendar imajo že zdaj stisko z oskrbovalci, saj imajo vsega tri, potreb pa bo vedno več, zato bi jih potrebovali vsaj pet. NEKAJ NAPOTKOV IZ ZLOŽENKE O POMOČI NA DOMU Pomoč na domu je namenjena upravičencem, ki se zaradi starosti ali invalidnosti ne morejo oskrbovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanje nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega: - gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava obroka, pomivanje posode, - čiščenje bivalnih prostorov, postiljanje,... - pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenskih potreb. - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. KDO SO UPRAVIČENCI Upravičenci so osebe stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajostarost, nesposobne za samostojno življenje. - Osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. - Druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanjevečine življenskih funkcij. - Kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni Centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe, nesposobni za samostojno življenje. - Družine kroničo bolnih otrok ali otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, če jim uporaba storitev nadomešča institucionalno varstvo Cena storitve pomoči na domu znaša = 916,00 SITt Za informacije pokličite: Center za socialno delo Izola, Telefon: 6622694 ali se osebno zglasite v prostorih CSD Izola Veluščkova 4. V Izoli imamo tri šole in v teh treh šolah kar lepo število odličnih učencev, ki imajo izvrsten šolski uspeh, zmagujejo na različnih šolskih tekmovanjih ali pa so uspešni na športnem področju. Kot vsako leto je tudi tokrat Občina Izola pripravila slovesnost na kateri so nagradili vse tiste naše osnovnošolce, ki so bili vseh osem razredov osnovne šole odlični ali pa so bili med tremi najboljšimi na različnih republiških tekmovanjih v znanju ali v športu. Županja Breda Pečan je z veseljem nagradila kar 47 takšnih učencev, ki so se v sredo popoldne zbrali na terasi hotela Marina. Pripravili so tudi kratek kulturni program in se seveda posladkali, kot se za takšno slovesnost spodobi. Za konec pa so naredili še nekaj gasilskih fotografij. Ujel jih je Miro Vanič -ARTFOTO Izola. Priznanja so prejeli: Iz Osnovne šole Dante Alighieri: Za 8. let odličnega uspeha:Jessica Vodopija in Melania Vatovec Za športne dosežke: Tomi Pečar in Samantha Saražin Iz Osnovne šole Livade: Za 8. let odličnega uspeha: Niki Bursič, Marlena Mogorovič, Klemen Vadnjal, Tomaž Kofalt ,Saša Šimac, Matija Marsič Za druge dosežke: Nika Morgan, Polona Barič, Tadej Japelj, Tim Gornjec. Klemen Vadnjal, Katja Klobas, Vvone Knap, Sandi Kršul, Astra Glavina, Marko Kučan, Niki Bursič, Milan Živkovič, Marlena Mogorovič, Tomaž Kofalt, Maruša Lazički, Martin Zadel Iz Osnovne Šole Vojke Šmuc: Za 8. let odličnega uspeha: Metka Krampf, Ana Dadič, Matjaž Lukežič, Špela Vasič Stepančič, Julija Lipušček,Sadam Zekiroski, Za posebne dosežke: Spela Vasič Stepančič, Julija Lipušček, Larisa Marjanovič, Jernej Štrasner, Tomaž Korenika, Sara Rutar, Sabrina Huskič, Urška Košir, Leja Zupančič, Duška Zaič, Pranvera Hoxhaj, Špela Vasič Stepančič,Aleksander Derdaj, Neža Stanič, Mateja Tomič, Dejana Jačimovič, Maja Marjanovič, Liljana Smodiš, Ajda Bajrektarevič, Maja Gajzer, Sabina Čebulj, Simon Frank in Špela Maslo Nogomet-MHK Izola BRUS PREDSEDNIK, BENEDEJČIČ TRENER Potem, ko je ob neuspehih izolske enajsterice v prvenstvu interes za dogajanje v klubu že pred časom pojenjal, so nekaj zanimanja sprožile govorice, da namerava v izolski klub priti nekaj oseb, ki so še ne dolgo tega delovale v vodstvu NK Koper (Alfred Jermaniš). Sklepno dejanje ob izteku mandata zdaj že bivšemu vodstvu ni prineslo bistvenih presenečenj, saj se njihova niso pojavila na seznamu oseb novega upravnega odbora. Slednjega bo odslej na predlog dosedanje uprave vodil Bogdan Brus, novi trener modrobelihpaje Igor Benedejčič. V predstavitvi programa dela je Bogdan Brus povedal, da so že začeli z aktivnostmi za novo sezono. Glede na to, da je ekipa skoraj razpadla, je prednostna naloga sestava novega moštva. Igor Benedejčič mora tako v nekaj tednih nekaj tednih pripraviti predlog novih igralcev, ne glede na to, ali bo Izola prihodnjo sezono igrala v drugi ali tretji ligi. Ponudba igralskega kadra je spričo razpada nekaterih klubov icar velika, vendar nameravajo v prvo moštvo vključiti tudi domače igralce. Vzporedno z oblikovanjem nove enajsterice bodo stekle tudi aktivnosti za pridobivanje dodatnih finančnih virov. Z njimi namerava nova uprava ustvariti ustrezno materialno podlago, ki naj bi omogočila, da bodo modri dres v prihodnji sezoni nosila tudi nekatera precej znana imena slovenskega nogometa. Tako računajo na izkušenost igralcev, katera bi -------- se morala odraziti v uspešnih nastopih in skladno s tem na izolski stadion vrniti tako gledalce, kot tudi navijače. Načrti nove uprave so tako zastavljeni zelo ambiciozno in so naravnani k temu, da bi na Obali znova gledali derbije med večnima tekmecema Koprom in Izolo. Sicer pa je občni zbor bolj ali manj potekal po protokolarnih določilih. Poročila o delu so povedala že znano: članska in mladinska vrsta nista dosegli pričakovanih rezultatov, bolje pa je šlo mlajšim selekcijam. Še največ časa je vzelo poročilo in debata o delu mladincev, saj je trener Rajko Žeželj predstavil težave pri svojem delu. S lansko pridobitvijo novih umetnih vadbenih površin so se v klubu precej izboljšali pogoji za delo, čeprav bi bili s pogostejšo uporabo glavnega igrišča še boljši. Nekaj prisotnih je opozorilo na premalo kritično oceno do opravljenega dela. Sicer pa so verjetno tako prisotni kot odsotni člani kluba delili mnenje, da stanje doseglo točko, ki terja takojšnje ukrepanje. Odgovor na vprašanje druga ali tretja liga bo znan že čez nekaj dni. Odločitev Nogometne zveze za prihodnjo sezono Izole ni toliko pomembna, saj se tako v drugi kot tretji ligi začenja že v avgustu. In če nameravajo v Izoli res izpeljati načrtovano, potem bodo za novo upravo, trenerja in igralce letošnje poletne počitnice morale nekoliko počakati. Bogdan Brus je po izvolitvi povedal: »Funkcijo sem KAPUČINO Namizni tenis Simon Frank in Kristina Fatorič v reprezentanci Na poziv državnih kapetanov bosta na letošnjem Evropskem prvenstvu nastopila pri kadetih Simon Frank in Kristin Fatorič pri kadetinjah. Prvenstvo bo trajalo od 15.-24.julija v Pragi Pred prvenstvom pa bodo v Kranjski Gori priprave reprezentance od 2. do 11. julija. Poleg Kristin bosta pri kadetinjah v reprezentanci še Manca Fajmut iz Fužinarja Interdiskonta in Ivana Zera iz Velenja. Pri kadetih pa bodo nastopili še Dominik Škraban iz Kerne Puconci. Matic Slodej inOžbej Poročnik iz Mute terjan Žibrat iz Murske Sobote. Gregor Vukovič med 8 na Reki V nedeljo je na Reki potekalo 22. mednarodno prvenstvo mesta Reke. Na turnirju so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz Slovenije, Italije, Bosne in Hrvaške. V kategoriji mladincev se je Gregor Vukovič uvrstil na glavni turnir. Za med 4 najboljše je z 1:3 izgubil s kasnejšim zmagovalcem Golavškom iz Velenja. Gregor je turnir odigral dobro. V predtekmovalni skupini je s 3:1 uspel premagati finalista Divkoviča iz Reke. Vsekakor je bil turnir ena dobra izkušnja za naslednjo tekmovalno sezono, ko bo mlada ekipa Arrigonija štartala v tretji državni ligi za člane. prevzel spričo dejstva, da je klub brez dolgov in ima ustrezno infrastrukturo, kar je predpogoj za dobro delo. Zdaj je na vrsti pridobivanje igralskega kadra, še bolj pa sponzorjev. Ocenjujemo, da bomo vendarle ostali v drugi ligi, ki ne bo tako močna. Sestaviti nameravamo močno ekipo in cilj vsekakor ne bo obstanek, pač pa mesta, ki vodijo v napredovanje. Ob tem vsekakor ne bomo zanemarili dela z mladimi, saj ga bomo v povezavi z drugimi klubi še okrepili«. (B. VUGA) Nov upravni odbor sestavljajo poleg predsednika Bogdana Brusa še podpredsednik Miljan Dončič ter člani Vinko Gregorič, Sašo Hribar, Aleš Milanič, Srečko Zebec in Šefik Karič. USPEŠEN NASTOP IZOLSNIH MLADIH UPOV Turnirja 12 reprezentanc, ki se je odvijal od 19 maja do 20 junija, vsako soboto, v italijanskem Portoguaru, se je udeležila tudi ekipaMNK Izola. Po izrednih igrah v predtekmovanju, so se prebili do finala, kjer so po dramatičnem finišu po podaljških in streljanju enajstmetrovk nesrečno izgubili. Tako so osvojili odlično drugo mesto. Varovanci treneija Fabija Lovrečiča so tako dosegli še en izjemen uspeh. Balinanje HrastJadran 12:10 (178:1491 ------------ Balinarji Jadrana so v 8. krogu superlige zabeležili 4. zaporedni poraz, tokrat prav proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi, in se na ta način pomaknili še bolj proti repu lestvice. Zdaj je seveda jasno, da bo prvenstvo naporno in da bo boj za obstanek še kako trd. Manje VESNA IN NtANA ČETRTI Zadnji, sedmi tekmovalni dan EP v olimpijskem jadralskem dvosedu 470 na Poljskem je minil v brezvetrju in tako je odpadla možnost, da Slovenija dobi prvo letošnjo kolajno na velikih jadralskih tekmovanjih. Vesna Dekleva in Klara Maučec, trenutno 12. na svetovni rang lestvici v olimpijskem dvosedu 470 se s prvenstva, skupaj s trenerjem DoroŠcnkom, ki ju je spremljal prvič, vračata s 4. mestom, kar je kajpada vrhunski rezultat, čeprav bi lahko bilo celo bolje. Kot je povedal trener Jurij Dorošenko bi lahko bilo tudi bolje, če Vesna ne bi ves čas jadrala z vročino in če bi imeli malo več športne sreče, saj sta predzadnji dan po skromnem 21. mestu bili še diskvalificirani zaradi prehitrega starta. Z 2. mestom v 12. plovu sta se potem znova vrnili med kandidatke za zmagovalni oder, vendar je brezvetrje onemogočilo izvedbo regate zadnjega dne, tako da sta ostali na nehvaležnem četrtem mestu. Drugi dve posadki sta jadrali povprečno. Za sestri Černe je 22. mesto solidna uvrstitev, od posadke Čopi Glavina pa so vendarle pričakovali kaj več. ‘j POGLED ^f\ S STRANI T piše ŽARKO za Kapučino Športi Primemo vremenu se tudi rokomet seli na prosto. Rokomet na mivki naj bi v bodoče bil hit. Pri sosedih v Ankaranu so organizirali turnir, enega v seriji za evropski pokal. Tudi naši so se preizkusili, nekoliko mešana ekipa, pa vendar so zasedli tretje mesto. Skoraj neopazno pa je minil slovenski dan rokometa v Krškem Tudi reprezentanca južnih sosedov (res precej spremenjena) ni bila dovolj močan magnet. Naša reprezentanca je bila tudi »pisana«. Brez najboljših naših, čas je za celjenje ran, so srečno zmagali. Priprave na sredozemske igre puščajo veliko dvomov, tako, da bo vsaka medalja lep uspeh. Ob že tradicionalnih tekmah med vzhodom in zahodom je bilo tokrat neodločeno, oboji so zmagali po trikrat. Naših tokrat ni bilo poleg, žal. Vse je verjetno posledica razmer v delovanju. Pričenja se prestopni rok, nekaj zanimivih imen kroži, toda v glavnem je vse znano. Morda kdo hote stvari »zakuha«, več kot se piše več bo denarja. Kvalifikacijska tekma ženske reprezentance na Portugalskem nam ni prinesla željene prednosti. Zaostanek res ni visok, toda bolj bega izjava trenerja. Upam, da je to le njegovo razmišljanje, bodo pa dekleta morala, kljub vsem odsotnim, pokazati veliko več. Naših, vsaj po klubski pripadnosti, ni poleg. Anja in Manuela sta »ljubljančanki« ostajamo pa v mlajših selekcijah. Klubsko dogajanje je presenetil odstop trenerja Hrvatina.Morda niti ne preseneča, razmere so res nejasne, kar nekaj igralcev še razmišlja. Se pa zato obetajo boljši časi nogometašem. Ponujena pomoč sosedom ni zanemarljiva, ko bo zaškripalo se bodo pač umaknili in vse bo po starem. Žal smo premajhni in pritisk lahko vzdržimo do določenega nivoja, za kaj več nam zmanjka. Množičnost in kvaliteta že davno niso več porok, da se lahko enakopravno kosaš z sebi »enakimi«. POKROVITELI AMT IZOLA TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Predujem Olimpicovih iger Južni veter, ki je v Izolskem zalivu tekom vikenda pihal z močjo 10-15 vozlov je bil motor Olimpicovih iger, prvega dela regate namenjene izjemoma razredu Fireball. Ti so imeli eksluzivo zaradi pestrega tekmovalnega koledarja v juliju, saj ima večina tekmovalcev omenjenega razreda čez slab mesec načrtovan nastop ha evropskem prvenstvu. Zmagal je tandem Hotež-Bertok, ki se je jadralskemu razredu Fireball združil šele to zimo, Jadek in Fajdiga sta bila druga, Hrvatin in Planinšič pa tretja. Ostali olimpijski in neolimpijski razredi bodo prišli na vrsto za nastop na igrah JK Olimpic ob občinskem prazniku, se pravi 9. in 10. julija. Še zanimivost. Nastopila sta tudi Alenka Hočevar in Stane Kralj, člana JK Ljubljana ki skupaj štejeta kar 130 let. Veterana sta vse regate odvozila brez težav in se uvrstila na končno 6. mesto ZNANI POTNIKI NA SREDOZEMSKE IGRE Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije je danes potrdil predlog jadralske reprezentance za Sredozemske igre, ki ga je na podlagi lanskih in letošnjih rezultatov OKS-u podal strokovni svet Jadralne zveze Slovenije. V Špansko Almerio bodo prihodnji teden odpotovale štiri posadke razreda 470 in en predstavnik razreda Laser standard. Vodja jadralske odprave bo generalni sekretar Jadralne zveze Bojan Gale, spremljevalec dekliških posadk Dekleva-MauČec in sester Černe bo Jurij Dorošenko, obe moški ekipi v sestavi Čopi-Glavina in Hmeljak-Nevečny pa bo spremljal Janez Mrak. Ob Vasiliju Žbogarju bo na polju dolgoletni trener Trcvor Millar, žal pa sta zaradi skromnih rezultatov iz seznama odpadla drugi laserist Jan Mikulin in edina slovenska tekmovalka v olimpijskem razredu Laser radial Mojca Zagernik Rokomet ŽRK IZOLA NA DNEVIH ROKOMETA Rokometna zveza Slovenije organizira v soboto, 18.06.05 dan ženskega rokometa v Gorišnici. Nastopale bodo reprezentance vzhoda in zahoda v vseh starostnih kategorijah. V različnih reprezentancah bo nastopilo kar 17 igralk ŽRK Izole, kar ponovno potrjuje kvaliteto strokovnega dela v klubu. Predstavile se bodo: Ketv Mamilovič, Katja Lenarčič in Mateja Perič pri mlajših deklicah B. Maja Marjanovič in Maja Gajzer pri mlajših deklicah A. Mersedcs Viler in Amcla Redžič pri starejših deklicah. Ines Kaltak, Valentina Lesnik, Eneja Čulina, Nikolina Gatarič, Anja Barič, Sabrina Poropat pri kadetinjah. Petra Adamič,Luanna Poljšak in Sanda Poljak pri mladinkah in Manucla Hrnjič pri članicah. Reprezentaco mlajših deklic in starejših deklic bo vodila trenerka Dušanka Čuk, reprezentanco Kadetinj paMara Šolaja in Boris Čuk. Kkadetska reprezentanca na pripravah v Izoli Od 20 do 23 junija bo v Izoli na pripravah kadetska reprezentanca Slovenije, ki se pripravlja na nastop na Olimpijskih igrah mladih, ki bodo v juliju v Italiji. Na pripravah reprezentance, ki jo vodita trenerja Boris Čuk in Mara Šolaja bodo sodelovale tudi štiri Izolanke: Ines Kaltak, Eneja Čulina, Valentina Lesnik in Nikolina Gatarič. EUROFEST - ŠPORTNI SPEKTAKEL ŠPORTNIH ZVEZD Dnevov do pričetka Eurofesta je vedno manj. Organizatorji pa že v detajle pilijo letošnji vozni red, ki sc seveda nen razlikuje veliko od predhodnih, tako da udeleženci vedo kaj lahko pričakujejo. Ne bo manjkalo pa niti novosti. Če se najprej zaustavimo pri prijavah, ki so že zaključene. Letos je ponovno prijavljeno rekordno število udeležencev. 174 ekip je rekord, ki vedno bolj tudi potijuje dejstvo, da je ta prireditev prerasla in postala verjetno najbolj množična ekipna prireditev v Sloveniji. Prerasla je tudi samo Izolo in kmalu se bodo morale tudi sosednje občine odločiti in konkretneje pristopiti k organizaciji, ne samo deklarativno. Izolska občina je poleg že od samega začetka in dobro ve, kaj pomeni v svoji družbi gostiti takšno število mladih športnikov. Promocija kraja gre po celem svetu in ustnega izročila ne more nadomestiti nobena druga reklama. Izolski hoteli, lokali, trgovine, sobodajalci... vsi imajo od tega nekaj in jim ostane. Kljub temu pa je prireditev še vedno brez glavnega pokrovitelja in organizator ne more realizirati vseh idej, ki se porajajo zaradi pomanjkanja sredstev. Letošnja novost bo ekshibicijska tekma športnih zvezd pod sloganom “S športom proti drogam”. Na rokometnem igrišču se bodo pomerile primorske športne zvezde proti slovenskim. Selektorja (Goran Cvijič za Slovenijo in Denis Sabadin za Primorsko) že sestavljata ekipi. Rajmond Debevec, Jurc Zdovc, Peter Vilan Primož Peterka, Rok Benkovič, Iztok Čop, Luka Špik, Zlatko Zahovič, Mile Ačimovič z rokometaši Benom Lapajnetom, Tomažem Tomšičem, Renatom Vugrincem, Andrejem Kastelicem, Rokom Praznikom, Nenadom Maksičcm so imena v beležnici Gorana Cvijiča. Vasilij Žbogar, TonČi Žlogar, Dare Milanič, Erik Tul, Bine PiŠler, Andrej Jereb, Dušan Puh, Jasmin Čuturič, NcbojŠa Joksimovič, Mitja Kosmina, Matjaž Markič, Dejan Gasparini, Boštjan Božič z rokometaši Blažem Vončino, Juretom Vranom, Goranom Kevičem, Andrejem Grandičcm, Petrom Božičem, Petrom Hrvatinom, Rokom Rapotcem, Matejem Nadohom, Jakobom Vukovičem, Simonom Makucem, Nejcem Poklarjem, Tomislavom Brožcm, Tomažem Rapotarjem, Janom Cetinom, Romanom Žegerjem, Matjažem Muho pa so obljubili zvestobo uredniku športa na Primorskih novicah. Trenerja selekcij bosta sedanji in nekdanji trener koprskega Cimosa, Igor Poklar in Leopold Jeras. Sredstva zbrana na tej prireditvi bodo namenjena terapevtskemu društvu “Drevo življenja” iz Izole za dokončanje centra za zdravljenje odvisnikov. Vse to se bo seveda dogajalo na prvi dan Eurofesta v soboto 2.julija. Osrednje prizorišče bo tudi letos centralno rokometno igrišče Eurofesta na parkirišču pri Lonki, kjer bodo na sporedu najzanimivejše tekme pa tudi ves spored za zabavo vseh udeležencev letošnjega evropskega rokometnega festivala. (EŠ) Izola je bila pod koši Ob bok petkovemu in sobotnemu prazniku vina, olja in rib je KK Izola organiziral 3. mednarodni košarkarski turnir Izola pod Koši, na katerem je sodelovalo 25 ekip iz Hrvaške, Italije, Črne Gore in Slovenije. V petek popoldan so na Lonki začeli igrati košarko najmlajši (1996 in mlajši). Najbolje so je igrali portoroški otroci. Kasneje so jo igrali še najstarejši, sicer malce jezni, ker so odgovorni postavili lučke šele ob 22.30 (!), smo pa zato dobili občutek, da bi zadeli koš tudi v temi. Bravo stari. Naslednji dan so se že ob 9.00 začeli potiti košarkarji letnikov 1995 in 1993. Prava poslastica pa je bila popoldanska finalna tekma starejših dečkov (1993) med ekipama iz Portoroža in Idrije. Portorožani so spet dokazali, da so v tej kategoriji med najboljšimi ekipami v Sloveniji in na koncu premagali, prav tako odlične Idrce. Atrakcija in pol pa je bila tekma mlajših letnikov (1995) med tržaškim Libertasom in domačo izbrano vrsto. »Grozljivka s srečnim koncem!«, je bilo po tekmi slišati med smehom in jokom presrečnih malih Izolanov. Namreč, le za piko, ampak vendarle, so končno uspeli premagati JPV. Ocenjujemo pa, da so bili mladi košarkarji Izole, bolj kot finalne zmage nad tržaško ekipo, veseli polfinalne zmage nad Koprčani. Hm. V soboto zvečer so igrale še ekipe mladih do 22 let, v kateri pa so Izolani povsem zasluženo premagali Portorožane. Tako sta dva pokala odnesli oni, dva pa gostitelji. »Na svidenje drugo leto«, so povedali v KK Izola. Prav imajo, v Izoli naj se igra tudi košarka. Rokometna plaži Na peščenih odbojkarskih igriščih novonastajajočega športnega centra v Ankaranu oziroma Sv. Katarini je bilo konec tedna živahno. Na mivki pa niso igrali le odbojke, ampak tudi rokomet. Trinajst ekip s 160 člani se je odzvalo vabilu društva KIH Obala. Kot je povedal David JuriŠcvič, predsednik ŠD Božidar Kolarič Hrvatini in predsednik društva KIH Obala, ki združuje rokometaše Kopra, Izole in Hrvatinov, so v Ankaranu prvič uspeli organizirati prviEuropean Beach handbol tour- rokometni turnir na mivki. Naslednji turnir bo v Ljubljani prve tri dni julija. Rokometaši so prišli iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske, od koder je prišla celo ženska reprezentanca. Rokomet na mivki je posebnost, saj vodenje žoge ni možno, igra traja dvakrat po deset minut, zadetki so ocenjevani po posebnih pravilih, kar pomeni, da lahko ekipa, ki zadene manj golov z atraktivnimi potezami, zmaga. To seveda dela pri nas redko tekmovanje zelo zanimivo. Po Evropi bo letos 40 takih turnirjev in v Ankaranu so nadvse zadovoljni, da so gostili enega od njih. Seveda bodo prihodnje leto turnir ponovili. Madžarska ženska reprezentanca je koprsko Tramontano (igrale so prvič) premagala z 2:0, sicer pa je Madžarska tudi zmagovalna ekipa med ženskami. Med moškimi ekipami so bili najboljši člani ekipe Ormož-Jeruzalem. Športni ribolov Konec tedna je bilo v Strunjanu tekmovanje v ribolovu iz zasidranega čolna brez palice, ki velja za enega tradicionalnih načinov ribolova pri nas. Tokrat je zmagal celinec, saj je Bojan Salamon iz celjskega društva med 32 tekmovalci iz desetih društev zasedel prvo mesto, drugi je bil Izolan Marko Vuk, tretji pa Bojan Furlan iz Kopra. Avtomobilizem IZOLA ZMAGUJE TUDI S TEHNIKO Da Izolani radi »klatimo« po svetu je seveda znano, da okrog radi zmagujemo pa tudi. Prejšnji konec tedna je vrhunski avtomobil izolskega društva Target Motorsport, Citroen C2 Super 1600 s hrvaško posadko Šebalj/Klinc osvojil prvo mesto na Rallyju INA Delta, ki nosi mednarodni koeficient 10. Target Motorsport je tako še enkrat dokazal, da tudi v malem Izolskem društvu naetajnjn vrhunski i/HpIVI Ifnt jp mnpnjpni tpkmnvalni nvtmnnhil__________ Praznik vina, olja in rib OBISKOVALCI IMA)Q VEDNO PRAV Lahko si mislimo ali rečemo karkoli a nekaj je res. Če so obiskovalci neke prireditve zadovoljni, potem je prireditev uspela. In v luči tega kriterija je Praznik vina, olja in rib zagotovo uspel, saj je v petek in soboto privabil v Izolo kar lepo število ljudi. Prvega dne so sicer prevladovali domačini, v soboto pa je bilo videti tudi precej obrazov od drugod. Ponudba je bila oba dneva dobra, še posebej tista, ki so jo pripravili vinarji, tudi oljkarji so se potrudili, le rib je bilo bolj malo. Pravzaprav so zanje še najbolje poskrbeli Ribari, medtem ko je bil druga ponudba precej zasoljena. Program je bil sicer napovedovan kot etno a je bil bolj podoben narodnjakom, nastop zvezde prireditve pa se je itak sfižil. Tako so še največ pozornosti bili deležni zborovski pevci in Vruja, ki pa je imela obilo težav z ozvočenjem. Humoriste pa je množica enostavno preglasila. Na tradicionalne igre, briškolo s trešetom, moro in braccio di fero se je prijavilo kar nekaj igralcev in vsaj prvi večer je bil boj tako vroč, da bi se skoraj končal s pestmi a je bilo na koncu vse lepo in prav. Manj kooperativni so bili umetniki, ki so jih obiskovalci bolj ali manj spregledali, še posebej tiste v Koprski ulici, zato pa je kot vedno blestel Elvis s svojim brodetom. Skratka, praznik je bil živ, organizatorji obljubljajo večkratno ponovitev in bi radi tudi Ribiški praznik pripravili na podoben način, le za boljše čiščenje po končani fešti bodo morali poskrbeti, saj je bilo v nedeljo v Izoli smeti za izvoz. Eni so briškolo vzeli zares, večina pa vendarle bolj za hec, saj ni šlo za kakšne velike nagrade ampak predvsem za obujanje tradicij. Razen, če je del tradicije tudi prepiranje in obtoževanje nasprotnikov incelo partnerjev. Brank, Alfio o in Jordan niso imeli teh težav. Vinarji so bili videti zadovoljni. Degustacija je šla dobro od ust in še bolje, neglede na to ali so razstavili refošk ali malvazijo. Samo da teče. Najboljše pedoče so menda spet imeli Ribari, na drugi strani pa je tekel strokovni pogovor o oljčnem olju in o ogrevanju oljk s pomočjo plinskih grelcev znane koprske firme s plinom. Zorko Cerkvenik je imel idejo, bivši predsednik DOSI-ja in lastnik izolske torkle, Beno Bajda pa se je le smejal. PRVIH 10 LET MEDITERAN FESTIVALA Mediteran festival, prireditev, ki je nastala kot mediteranski odgovor na podalpsko kulturno kolonizacijo slovenske Istre, se pripravlja na 10. jubilejno sezono. Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v Hotelu Marina je Programsko tehnični odbor festivala predstavil letošnji festivalski program, ki se v marsičem razlikuje od prejšnjih izvedb, čeprav ostaja zvest temeljnim principom: odprtost do različnosti in odkrivanje novega. Tokratni festival bo v celoti ,{ m potekali v Shoto klubu pod Belvederjem, koncerti bodo ob torkih, sredah in četrtkih zadnji teden junija in prva dva tedna v juliju. Koncerti bodo ob 21. uri večino bo V posnela tudi nacionalna TV, f saj je program res skrbno izbran in zanimiv za vse kategorije poslušalcev. Začelo se bo v torek 28. junija s Koncertom znanih Pips, Chips & videoclips, nadaljeval bo Jani KOvačič s svojim novim projektom, potem pa že pridejo megazvezde Teodulija iz Beograda. Naslednji teden bo bolj jazzovsko obarvan, največje ime pa je francoski Trio Gadje, tretji teden pa bo rezerviran za Arbe Garbe, izvrstne američane The National, zaključili pa bodo!4. julija virtuozi iz Brazilije Renato Borghetti Sextct. Fstival je letos podprlo Ministrstvo za kulturo republike Slovenije, ob ministrstvu pa še sponzorji: Droga - Kolinska, Istrabenz, Banka Koper, Avtocenter Jereb, medijski pokrovitelj pa je Radio Koper - Capodistria. Program je v celoti objavljen na spletni strani www.shotoklub.org, v kratkem pa bodo na voljo tudi festivalske zgibanke, tudi s podatki o vstopnini in abonmajskih karticah. ZAhNJ KOLPO PiliO POLETJEM žurnalmsimu«: VELIKA 3d-KA mesa BEn TO 'I ;