GESLO: ZA VERO IN NAROD — -tA PRAVICO
GLASILO S. K. DELAVSTVA
družbe sv. družine v jolietu — in s. p. dr. sv. mohorja v chicago.
ŠTEV. (No.) 120.
chicago, ill., četrtek, 31. julija — Thursday, july, 31, 1924.
LETNIK XXX
Vabilo.
na veliki katoliški shod v sheboygan, wis. 3. avgusta.
KOMUNISTI PODŽIGAJO VSTAJO NA BALKANU.
Rumimija in Jugoslavija v strahu pred pretečo nevarnostjo.
Sofija, Bulgarija. — Tukaj-šni krogi poročajo alarmirane vesti, o nameravani vstaji komunistov v Bulgariji,da si je do sedaj še vse mirno. Revo lucijonarno gibanje je skrito, katero pa zna izbruhniti v požar, ki bi imel krvave posledice.
Boljševiki, kateri obljubu jejo nebesa na tej zemlji, bi radi vidili na Balkanu — in ferno. Na vse mogoče načine si prizadevajo podžgati upor, proti vladi.
Komunistiso v zvezi z gotovimi elementi kmetijske stranke, je pa gotovo, da če bi se jim posrečilo prekucniti to vlado, bi postavili sovjetsko, kar bi bilo za kmeta še veliko slabše, kakor je pa sedaj. Pod sovjetskim režimom bi trpeli lakoto, kakor jo trpe kmetje v boljševiški Rusiji, kateri so že tudi do grla siti rdečih nebes.
Ta vest, o nevarnosti vstaje v Bulgariji, je pa tudi sosedne države močno razburila. Rumunija in Jugoslavija sta zelo vznemirjeni in brez-dvomno, v slučaju nemira v Bulgariji, bi morale sosedne države takoj prijeti za orožje.
V Rumuniji spi vprašanje Besarabije. Je pa to le tišina pred viharjem, kajti, če pride komunizem do moči v Bulgariji, potem pride Rumunija med dva ognja, kar bi pomenilo za Rumunijo; izgubs Besarabije.
Za Jugoslavijo je stališče Radiča zelo opasno. Radič sc drži v Moskvi kjer kuje načrt, kako bi zanetil upor zoper vlado med Macedonci, hrvatskimi seljaki, katerim bi se pa tudi večina meščanstva pridružila in drugim nasprot-: niki sedanjega vladnega re žima, kateri je vse graje vre den.
-o-
— Peoria, 111. — Mrs. Lilian May Reynolds, stara 21 let, je pustila si po modi pri striči lase, nato pa pride do-i mov in se pokaže svojemu so-t progu in svojim trem otrokom nakar pa gre v spalno sobo se sleče in zavžije strup, in j* j takoj izdihnila. Kaj jo je pri-j vedlo do tega, ni nobenemu i znano, i 11 ™ ™ 1 ™1 ™" ™1 ™" ■■1 1 ™ ■ ™1 ™ vsem dobrodošlim gostom, dz
ne boste nikdar pozabili naš« cerkve in šole na visokem griču in ne naših milodonečil; zvonov iz stare domovine kakor tudi ne Zelene Doline : Predvsem boste pa odnesli do-| bre utise za kat. stvar iz na šega shoda. Toraj na svidenje v naši naselbini dne 3. avgu 1 sta.
PRIPRAVLJALNI ODBOR Rev. J. Cherne, Peter Novšek Mary P risi and, Ivanka Mohar Louise Bovhan, John Udovich Peter Drol, Joseph Goličnik Joseph Serketič, Frank Re 1 penšek.
ŽIVAHNO PROTIKLANSKO GIBANJE V LASALLE.
Organizirali so protiklansko društvo, ki bo nastopalo [ proti Klukluksklanom.
La Salle, 111. — Radi pre-, drznega rogoviljenja Klanov; v večih krajih, so se te dni zavzeli zmerniljudje tega me-; sta, da bodo naredili temu ko-' nec.ZbraH so se te dni na od-i prti javni seji ali shodu, kjer je nastopilo več govornikov ki so povdarjali potrebo organiziranja protektne organizacije proti Klanom, ki često-krat s svojimi sestanki zapirajo pota in ceste in uganjajo še druge razne komedije. Go-j vorniki so dalje ognjevito na-< padali plane in jih direktno-dolžili, da so proti ameriški! svobodni konštituciji, ki jam-' či vsakemu prostost glede verskega in političnega vpra-j sanja in ki jamči svobodo vsem neglede na narodnost a-j li barvo.	i
Na shod je prihitel posebni govornik iz Texasa, ki pa( vsled bolezni ni mogel nasto-! piti s svojim govorom. Izvo-| lilo se je več uradnikov in sprejelo se je krepko rezolu-cijo, ki zahteva od šerifa Wel-terja, da prepove zbiranje av-; tomobilov,ki zajezijo javna pota in ceste in vsako zbira-j nje Klanov na prostem. Veliko članov je bilo takoj spre-' j jetih v organizacijo. To je bi-i j lo prvo javno zborovanje, ki i ga je obdržavalo to društvo. V kratkem se bodo enaki sestanki vršili še po drugih kra-; jih.
--o-
Kokoši, ki so znesle "Whisky"
med jajci.
Motorcycle policaj James . Boyle v Chicagi, je vstavil ne-i ki tovorni truck na 76-ti ce-,sti in S. Chicago ave. Na tru-ckuje bilo 75 zabojev jajc, i katere je ukazal policaj zložiti na tla. A glej čudo; ko so razložili jajca, je ta kokoš znesla tudi 150 zabojev '(hm m) pravega pristnega škotskega žganja, v vrednosti $20.000. N atrucku sta bila dva voznika, katera sta izpo-' vedala, da jima je bilo naro-( čenopeljati ta tovor to cesto, na 22. in Wabash av., kjer ju bopočakal neki človek, kateri jima bo dal nadaljna navodila. Moža pa nemarata izdati od kje je žganje. Oba so zaprli, žganje so pa zvezne oblasti zaplenile.
-o-
115.200 galonov pristnega pi-, va v — kanal.
Ko je termometer prilezel? na najvišjo točko v Chicagi popoldne dne 28. julija, so bi-j li trije prohibicijski agentje na delu, da izpraznijo 115.-| i 200galonov pristnega piva, j katerega so zaplenili v pivo-j j varni Keeley na 28-ti cestL l Ker pa je vročina pritiskala,, delo je pa bilo mučno, so mo^ rali prenehati, ker vsi trije I so bili od vročine tako prevzeti, da se je bilo ~oati, da net popadajo. Ukaz uničenja tega piva je prišlo direktno iz j Washingtona. i-
•sinčka našla žalostno smrt v valovih. 9 let stara hčerka, je ; tudi hotela iti na pomoč, ka-> [tero so pa še pravočasno rešili. '
Iz Jugoslavije.
krvav dogodek vrh golice na avstr1 meji. — krvav dogodek na meji na! rico. — orjunaško divjanje.
Dne 13. julija je bil vrh Go-, lice zavratno umorjen starešina finančne straže v Savskih jamah, izredno simpatičen in, vestni finančni stražnik Brin ! šek, doma iz Mokronoga. Po-^ stal je žrtev prevelike zaupljivosti in je njegova tragič-] na smrt napravila na vse navzoče turiste in pokojnikove to variše globok vtis. Umoril ga ie koroški begunec invalid, lederer, ki je bil do sedaj na Savi pri Jesenicah, po umoru I pa je pobegnil čez mejo v Avstrijo.
Invalid Dederer je po nesrečnem plebiscitu na Koroškem prosil za naše držav-1 ljanstvo, katero je tudi do bil, dočim je ostal njegov o-če na Koroškem. Kot znan delomrznež se je Lederer raje bavil s tihotapstvom, kakor da bi si služil kruh s poštenim delom. Utihotapljal je zlasti saharin in tobak, pri delu pa mu je pomagal posebno njegov oče, ki je pasel živino onstran Golice na koroških tleh. Finančni stražniki so ga že ponovno zasačili in mu je finančni stražnik Brinšek šele nedavno tega zopet odvzel 6 kg. saharina in 17 kg. tobaka. Lederer je imel radi tega silno jezo na Brinška in se je že opetovano izrazil, da ga bo umoril. Svoj grozni sklep je v nedeljo tudi izvršil. V soboto je prišel k načelniku finančne straže na Jesenicah in ga prosil, naj mu dovoli da gre na Golico, češ, da ima tamkaj jako važen sestanek s svojim očetom. Njegovi prošnji je bilo ustreženo, za spremstvo pa mu je bil iz previdnosti dodeljen finančni stražnik Brinšek. Z Ledererjem sta odšla na Golico še dva njegova prijatelja. Med potjo se je razvil med vsemi prav prijateljski razgovor in se Brin-šku ni niti sanjalo, da gre v smrt. Ko so prispeli okrog poldne na Golico, so sedli v bližino Kadilnikove koče. i; Brinšek, ki je bil oborožen je odšel takoj v kočo in odlo- i žil puško, ker je opravil svo-1 je službene posle. Takoj na- ' to se je vrnil k trojici. Nič hudega sluteč, je pričel z njimi zopet razgovoro, v tem hipu pa je skočil Lederer k njemu in mu zasadil nož tik pod vratom globoko v prsa. Z bolestnim krikom se je Brinšek. močno krvaveč, zgrudil takoj nezavesten na tla, morilec Lederer pa se je spustil v beg in izginil na Koroško. Brinška so kasneje, prenesli srbski turisti v kočo, slučajno tamkaj se nahajajoči načelnik oddelka za socialno ssrbstvo v( Ljubljani, g. dr. Goršič, pa jej odhitel v spodnjo kočo, da| čimprej prijavi strahoviti u-mor pristojni oblasti. Ko ste prišla finančna stražnika Grm' in Lekše vrh Golice, sta našla: svojega tovariša že mrtvega, j Pripominjamo da je morilec Lederer tudi dr. Goršiču že večkrat grozil, da ga bo usmr-j til, češ da je njegov največji • sovražnik.
-o-
Krvav dogodek v Sorici.
Dne 2. julija popoldan soj zašli pripravnik finančife kon-*
...........
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.______ ^P^^JB
^wlmllllir1^	GESLO: ZA VERO IN NAROD — -tA PRAVICO iN RESNICO — OD BOJA DO ZMACE1_
Katoliški shodi med nami; Slovenci so velikega pomena za preporod našega naroda v Ameriki. Kat. shodi so nas vse Slovence v vsakem oziru povzdignili, tako da je vsaka naselbina danes ponosna na začetnika teh shodov Mr. Antona Grdi na. Zato skuša ena naselbina prekositi drugo v prirejanju teh shodov. Vse to je storjeno iz najboljših namenov da povzdignemo katoliško misel in našo slavno K. S. K. Jednoto.
Naš program bo sledeči:
Počastenje ameriške zastave in pesem Star Spangled Banner, pojejo člani in članice mladinskega oddelka K. S. K. J. 300 po številu.
Pozdrav mestnega župana.
Nastop Mr. Henry Detlinga vrhovnega viteza, reda Kolumbovih vitezov.
Govor Dr. E. Knauf-a zdravnika društev K. S. K. J. od začetka.
Jednotina himna — poje mešan zbor.
Pozdrav dečkov mladinske ga oddelka.
Mr. Peter Novšek, predsednik pripravljalnega odbora pozdravi navzoče v imenu dr. sv. Cirila in Metoda.
Vera in izobrazba. — Govori Dr. J. Seliškar profesor bogoslovja na St. Paul seme nišču.
Dolžnosti katoliškega laji ka — Mr. Anton Grdina pred K. S. K. J.
Naše šole naša mladina — Dr. Hugp Bren, provincijalni komisar O. F. M.
Katoliška društva in Kato liška Jednota — Mr. Jos. Za-lar, gl. tajnik K. S. K. J.
Na Dan — poje moški zbor.
V imenu društva "Kraljica Majnika, pozdravi Mrs. Marie Prisland.
Jednota in gospodarstvo — Mr. Fr. Opeka gl. nadzornik K. S. K. J.
Naše časopisje — Mr. John Jerich.
Katoliški Slovenci in Hrvati — Mr. J. Budkovič gl. pravni odbornik.
Opomin i h petju — poje mešan zbor.
Pozdrav deklic mladinskega oddelka.
Razni drugi govori.
Program zaključi moški pevski zbor z lepo pesmico "Deklici pod oknom," nakar sledi prosta zabava.
Kakor je razvidno iz programa, bodo na našem shodu zastopani najboljši govorniki. Zato vemo že naprej, da bo udeležba tega shoda obilna, kakor iz Sheboygana tako tudi iz drugih bližnjih naselbin. Kakor se sliši nas obišče tudi pevsko društvo "Danica" iz Milwaukee, kar je jako razveseljivo. Mi Vam že naprej jamčimo, da vsi, ki se boste udeležili tega shoda boste bratoljubno sprejeti in dobro postreženi .Naš namen je, da bo vsak odnesel le najboljše utise iz naše najlepše slovenske naselbine v Ameriki. Mi jo imenujemo najlepšo, ker vemo, da je, in hočemo, da se tudi vi vsi o tem prepričate. Zato Vam garantiramo, Vam
I RAZNE YESTI. 1
- i
—	Tokio, Japonsko. — 169 oseb je utonilo blizu Cape Notoro, severovshodno od Hokkaido. Tovorni parnik Ta-irei Maru, kateri je imel na krovu tudi potnike je kolidi-ral z nekim drugim parni- j kom,kar je povzročilo nesre-
1 čo.
—	Riloxi, Miss. — Mrs. Mary Sanders, stara 74 let. si je pustila lase pristriči po "nobeF'in se poročila. Vzela je moža, kateri je že 96 let star. Mrs. Sanders je pokopala že sedem mož, ker je pa ta ki ^a je zdaj poročila tudi veliko starejši od nje, bo najbr-že že osmič vdova.
—	Turin, Italija.. — Italijanska pricenzinja Marija,
i katera je stara 10 let, je obo-j iflela za škrlatico.	]
—	Los Angeles. — Večlet-I
J|ni trud Mr. Osmond Belcher-j
■ ja, je uničen ; tako tudi on in:
družina. Več let je že delal*
. • . i
na iznajdbi na polju avijati-j
*	ke, zdaj ko je končal, je pa' hotel svojo iznajdbo presku }
l( siti. V pričo več gledalcev se; "j je spustil s svojo ženo in 8 j letnim sinčkom v zrak. Pilot Burgess Greeth, je enkrat le i po zaokrožil nad glavami gle-| dalcev, nato pa zgubil kon-".trolo nad letalom, ki je tre j 1 ščilo na tla in pokopalo podj t seboj vse štiri letalce. Bili so: "(na mestu mrtvi.
—	Kankakee, 111. — Far-
" marja Franka H. Lana, je pi-j čila čebela. 15 minut po te-j /mu je bil že mrtev. V petih } minutah je bil že ves otekel, zgubil je zavest, nakar je iz | dihnil. Po zdravniški izjavi ga je čebela pičila ravno na žilo, katera pelje do srca, vs-[ led tega je tako hitro umrl.
—	London. — Tukajšni " krogi potrjujejo vest, da sedaj ko so pripadniki Venize-losa podali roke rojalistom bodo gotovo vprizorili proti revolucijo ter skušali posta-
" viti na prestol zopet kralja
George j a. ^ — Santos, Brazilija. — Poročajo, da so uporniki zapustili Sao Paolo v noči na 29.
d
julija in, da so vladne čete L zasedle vse njih pozicije. Vladne čete so zaplenile večjo množino pušk in municije, kakor tudi več ujetnikov.
—	Moskva, Rusija. — Kaj j misli Rusija o naši vladi. — l Kari Radek, publicist, je ob-
. sodil Ameriko v listu Lzvesti-l ja, da ameriška udeležba na \ zavezniški konferenci v Lon-| donu nima nič resnega za sve-'i tovni mir. Kontrola, katere se poslužuje vlada Zdr. držav v n Južni Ameriki, je popolen "i dokaz za to trditev. Ameri-
1	kanski kapital bo napadel . Evropo, prva žrtev tega na-j pada bo Nemčija.
2	— Rim, Italija. — Oblasti
-	so prepovedale sedem miland-i skim dnevnikom nadaljevati
-	z izdajami istih, radi člankov .! tičočih se izginolega sociali--' stičnega poslanca Matteottia. -j Premier Mussolini, je pa pre-i' poved razveljavil.
—	Memphis, Tenn. — Wyn
j ne Cullen, je pri kopanju v
•	reki Mississippi nesel svojega y 4-letnega sinčka na rami in v' zašel v globoko vodo, kate-,[ ra ga spodnese, nato mu pa :,[ hite na pomoč njegov brat
Hugh, in njegova žena, kate-' ra sta pa poleg soproga in
trole 24-letni Florijan G^H in dnevničar finančne kontrroj Valentin Grehov v družbi'! Primožiča preko meje.
Italijanska mejna stražaj|H ; baje iz razdalje 3 met|M
streljala na nje. Grehov3 ' padel mrtev na tla, Gros je« mrl proti večeru, PrimožM pa,ki je bil tudi zadet, sofl njenega odpeljali v ljublj^H sko bolnišnico. — Florij^B 1 Gros je bil 24 let star iii^H bil doma iz Stražišča pri Sfl nju, Valentin Grehov je ll Rus, rojen v Moskvi. Alpjrap Primožič pa je sin nadučjj^H Ija Primožiča v Sorici.
-o-
Orjunaške grozovitosti. i
Gruča orjunašev je napawg| la na ljubljanskem glavnlBp| kolodvoru gospodično P.,jHB je čakala svojega gospodajP ja, ki se je moral pripel JN iz Dunaja. Orjunaš ji je fl molil revolver pod nos iifl ukazal naj pohvali orjunajjMpB Policaj je preprečil večj^^B i srečo. — Najhujši izmed vsltft I dosedanjih zločinov Orj^HHjl se je pa dogodil na Viču 9 Ljubljani. Tam so dela^if^il^ Rudolfa Juvana, ki je njen in ima štiri otroke krat zvečer ob mraku obkolil orjunaši, kakih 6 po številu«^ ; mu zvezali roke z jermeni leBB hrbtu, zavezali oči z ruto t*i|j ga odpeljali. Zahtevali so o« njega, naj obljubi zvestoflM Orjuni. Ker tega ni hotel riti, so mu dejali desno rok#«|j navijalnik in mu jo tako zni#| Čkali. da so mu morali v bflH niči dva prsta odrezati. Pol«!" tega so ga suvali v treb^B prsa in po glavi in ga šele dolgotrajnem mučenju izjjH stili. Ko so mu odvezali oH se je onesveščen zgrudil.
-o-
Strela.
Dne 1. julija je v Pes™ pri Mariboru udarila strelalffl hišo posestnika LTngerja. G«H ipodar je bil ubit, njegova dfl sina so pa nezavestna pre^H lljali vmestno bolnico v Masi i boru.
DFNARNF POftl IATVEIB
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO®! AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zvteH s pošto m zanesljivimi bankami!*® starem kraju in naše po«iljatve |H| dostavljene prejemniku na dom JB|| na zadnjo pošto točno in brez vsalpS sra dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih Bp lirah so bile včeraj sledeče: I Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6 60 Jli
1.000 — Din.........$ 12.85 \
2.500 — Din.........$ 32 00 1
5.000 — Din........ $ 63 50 1
10.000 — Din.........$126.00 |
100 — Lir ........ $ 5.00 \
200 — Lir ........ $ 9.65 1
- 500 — Lir ........ $ 23 25 !
1.000 — Lir ........ $ 45.25 |
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din 3 nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokJ menja, dostikrat docela nepričako^^B no, j« ob*solutno nemogoče doloSM cene vnaprej. Zato se pošiljatve nfl kažejo po cenah or*e#a dne. / ko jB sprejn^mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI'TU^B V JUGOSLAVIJO IN SICER PjS POŠTI KAKOR TUDI BSZOJAW NO.
Vse pošiljatve nasIovH« na—SLdBB VENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & CS&AREK 1 70—9th AVE., NEW YORK CItB

Katoliške visoke šole.
Father Egan ni sanjavi teorist. On ima večletno praks o, kot profesor in duhovnik in če on govori, — ve kaj govori. Spisal je brošuro, katera je bila odobrena po knezoškofu v Cincinnati. V njej razpravlja, o kulturnemu, patrijotičnemu in verskemu vprašanju. Na temu mestu navedemo le nekaj, kar se tiče višjih katoliških šol. — Brezpomembno bi bilo še nadalje razprav-ljati o potrebi katoliških visokih šol. Naša mladina jih potrebuje. Brez njih ji ni mogoče bojevati življenski( boj vspešno, v temu modernemu svetu. Zahteva zmož-j nosti za vsakdanje dolžnosti, so z vsakim dnem bolj | komplicirane, graduanti nižjih šol, jim niso kos. — Vi Baldwinovi tovarni za lokomotive v Philadelphia, so' napravili sledeči poskus: Zaposlili so v tovarni enako število graduantov iz nižjih in visokih šol. Dali so jim1 popolnoma enako delo, kakor postopalo se je z vsemi enako. Rezultat je bil, da so v gotovem času graduanti višjih šol dobili mesta delovodij ali celo vodje tovarn, I medtem ko graduantje nižjih šol, niso prišli do nobene-i ga višjega mesta. — To nas uči, da kakor pri takemu delu so vspešnejši graduanti višjih šol, tako tudi so vspesnejši borilci v boju proti verskim sovražnikom. Kje drugje naj se nauči naša mladina temelja sv. vere, kakor v katoliških višjih šolah. Izobrazba katera -Ignorira Boga, lahko trenira um, — volje pa ne more. — Morala brez verske podlage, je toliko, kakor če vezete s slabo nitko, kar ne drži. — župnije same nemo-rejo držati svojih visokih šol; ako.se pa skupaj vzamejo, potem je pa stvar lahko izpeljiva. — Predsednik! je rekel v svojemu prvemu kongresnemu govoru • Inteligenca sama ni dovolj. Prava podlaga za dobrega državljana je — verska podlaga. — Katoliške višje šole so prepotrebne!
-o---—
Zlobnost naših nasprotnikov.
_
Protiverskemu časopisju ni ničesar bolj ljubega kakor očitanje, zakaj katoliška cerkev ni zabranila svetovne vojne. Tako beremo dan za dnem dopise in uredniške članke izpod peres naših rdečih pisunov Obrekujejo, da je cerkev kriva vojske in da je duhov-! scma pošiljala ljudi v klavnico v smrt. Tako moč zah-1 tevajo od cerkve in duhovnikov oni, kateri vedno na ! vso moc vpijejo, da se cerkev ne sme vmešavati nič v državne zadeve in ne v nobeno politiko. Pa pomislite1 samo to le, kaj bi bilo, ako bi kako državo napadla1 draga država, pa bi vstali cerkveni predstojniki ter u-kazah, da naj nikar ne ubogajo in naj nikar ne gredo na vojsko. Protiverski sovražniki bi bili prvi ki bi v' takem slučaju proglasili cerkev za protidržavno in bi' enostavno zahtevali, da se vse duhovnike postreli kot v eieizuajaice.
jt^ajne trapasu z^gaga, — kakor se obrneš se butiš v tvoj vijoličasti rdečK nos. — Kajne, ti, ki si znan v deve-tovas vsled tvoje traparije, še tebi se zdi, kakor vidim v G, NT. pod "šifro" "Delavska pro. stost" v štev. 173, da je trapasto, ako bi zvezna vlada prepovedala delo vsem dečkom in deklicam v starosti manj kot osemnajst let. — Tc je seveda trapasto. — Kaj nismo tudi mi takrat rekli, da le za gotova dela? Vidiš "o-1 ber goflač"! Kaj boš revček na solnce hodil, ko imaš vendar toliko masla n« glavi! . * * *
1 Srbijanska vlada je dovoli-
la 1,000,000 Din", za priprave
za kronanje njih junaškega
kralja. Ravno ta vlada je na-
prošena, da bi nekaj prispeva-
j la za pomoč prizadetim pc
i hudi nevihti. Radovedni sme
koliko bodo odrinili, ker ka-
, kor se vidi so zelo — "špen-
] d it." i * * *
1 "La Follette," pod to znam ko se kuha pristni demo-repu-blikanski socfjalizem. Novembra bodo na s te kolobocije
skuhali "Kuliča"
* * *
■ Neki inženir v Srbiii je prestopil k pravoslavni. Prav tako. Tisti inženir je poglavar zloglasne razbojniške druha-li, ki napada mirne pasante se ne straši neoboroženih delavcev; ker sami so oboroženi od noer do glave — nanadaio . celo vlake. Obleke nosiio črne in zgledajo kakor afrikan-ci. —
* * *
Ja Hanzek. kaj pa jočeš? ! — Veste mati, oče se je no ! nrstu kresnil. — No kaj na je I treba zato se tebi jokati. — j Ja veste mati. saj preje sem j se očetu sme i al, nato me je pa oče naklestil.
Tatvina.
| Posestniku Marku Gnidicu je bila iz zaprtega hleva ukradena lepa krava. Zjutraj so j našli vlomljena vrata hleva in I mlado tele, krave pa nikjer. Navzlic skrbnemu povpraševanju niso mogli izslediti tatu.
-o-
Povodenj.
Zadnje deževje je povzročilo v ribniški dolini ogromno škodo. Vsa polja so bila zalita po več dni. Krompir, proso in fižol, je skoro vse uničeno. Cele vozove detelje je deloma segnilo, deloma odplav-Ijeno. 2e desetletja ni bilo tako lepega polja kakor letos, a velik odstotek je šel že v propast.
-o-
ŠIRITE "A. S. IN EDINOST"
prav malenkostno. Podal se je torej na pot za bolj važno divjačino.
Korakal je odkrito in ni mislil na to, da bi se skrival, glavo je nosil pokonci in na hrbtu se mu je ježila dlaka. Svojkošati rep je vihtel prosto kot volk. Vse njegovo telo se je treslo življenske energije in želje po boju. Nagon ga je gnal v smeri proti seve-rozapadu. Bil je klic prošlih dni, katere je bil preživel na obrežjih Mackenzieja, tisoč milj od tu.
Srečal je razne sledove in duhal vonj, ki so ga zapustili parki j i jelenov in karibujev. Zapazil je tudi vtise mehkih šap risa. Zasledoval je tudi lisico in dospel tako do jase, ki je bila obdana od visokih smrek, in tu je bil sneg poteptan in rdeč od krvi. Na tleh je ležala sovja glava, perje, perutnice in čreva. In razumel je, da ni edini lovec v pokrajini.
(Dalje sledi.)
smo na prosto, na sveži zrak.
V lepi naravi tam zunaj mesta smo se izborno zabavali Pevski zbor, ki se je za to priliko tudi naučil nekaj narodnih pesmi, je vrlo dobro za pel domače, mile pesmice \ senci dreves.
Polni navdušenja za petje in za domače prireditve sme se okrepčani srečno povrnili na svoje domove z srčno željo. Še bomo priredili kaj podobnega!
Mary Blažič, 10-letna učen-| ka je pretečeni teden na na-gloma smrtno nevarfio obolela vsled hude otekline na desni roki, ki se ne ve kako je nastopila oteklina.
Hitra zdravniška odpomoč je deklico vendar rešila skorajšnje smrti, kajti nastopilo je že bilo zastrupljenje krvi.
Pretečeni teden je nesreča
obiskala na delu se mudečega
Mr. Lovrenc Samotorčana. •
Stroj mu je občutno pritisnil
glavo, le malo je manjkalo
t da ni bila smrtna nesreča. Naš
f dober faran je že iz nevarno-,
j sti in že zopet hodi marljivo
i na delo. 4 a
Se vedno živimo pod vti-{som karnevala, ki je finančno za sedaj slabe delavske' razmere zelo dobro izpadel ] v Druge naselbine okrog nas r začudenjem gledajo na nas * češ, kako si drzne mala, preje skoraj nepoznata naselbi na tako javno nastopiti. Da mi hočemo naprej, mi hočemo še bolj živahno delovati. Po-; [gum veljal
Dne 25. jul. zvečer smo i , meli od 8. ure do 10:30 pomenljivo pa tudi živahno cer-i k ven o sejo, katere se je udeležilo 10 cerkvenih mož. Mnogo koristnega smo se razgovorih glede cerkvene dvorane in ob tej priliki se je tudi delo razdelilo, da bomo tem preje dosegli zaželjeni namen in v svoji dvorani zamogli ne-1 moteno zapričeti potrebno društveno življenje, tako bodo dvomljivci imeli jasen dokaz kaj zmoremo v sporazumlje-1 nju,v slogi, v medsebojni ljuj bežni. Hajdimo neustrašeno i naprej !
1 -	Poročevalec.
-o--
Vladne čete v Braziliji premagale upornike.
Buenos Aires. — Po tri in dvajset dnevnem neprestanem boju, so vladne čete pognale j unornike v beg. Uporniki so ubežali v zato pripravljenih vlakih proti notranjosti države, vladne čete so jim pa zal petami. Ker imajo le en mogoč izhod, so vladne čete tu-1 di tisto točko zasedle, tako da jim bo izhod ne mogoč. I .
Predno so bili pognani iz 2 Sao Paulo, so nudili odločni upor. Ker so pa le uvideli, da niso kos vladni premoči, so zapustili mesto, katero so 1 takoj vladne čete zasedle. U- : jeli so več upornikov, voditelju upornikov Gen. Isidoro ; Lopezu se je pa posrečilo u- 1 bežati. Poročilo pravi, da je major Miguel Costa, bil ujet, ! ker je pa vedel kaj ga čaka, -
si je raje sam končal življenje.
* -°- i
ŠIRITE "A. S. IN EDINOST"!
o svoji samoti. Večkrat je ču- < til Kazan, da mu vstaja ta i klic v prsih in v grlu, a se mu i
ni posrečilo, da ga iztisne iz 1
sebe.
Hrano je pa prej dobil kot glas. Proti poldnevu je zapa- j zil pod drevjem belega kunca ] in ga zadavil. Toplo meso in < rdeča kri sta bila boljša kot < zmrzle ribe in vsakdanji loj i m okusnost nove hrane je o-živila njegovo zaupanje.	(
V teku popoldneva je lovil i se nekoliko drugih zajcev in ; pobil še dva. Do tega dne ni š poznal veselja do lova in u- s bijanja divjačine po poljub- j nosti, čeprav ni vse pojedel, i kar je ubil.	t
Nato pa je spoznal, da umi- j rajo kunci preradovoljno in j brez boja. Bili so sveži in ze- j lo mehki, če je bil lačen, to- j
pal celo v atlantiškem morju. Samo to pravi, da mu ni ugajalo morje, ko se je mislil z njim žejo gasiti. Pa je preklicana voda tako osolje-na!
Poročevalec, i
-o--
Joliet, 111.
V petek je izbruhnil požar v znani Serbian Bakery — srbski pekarni in je povzročil precejšno škodo. Ogenj je bil baje povzročen od preveč zakurjene peči. Pregorel je strop med prvim in drugim nadstropjem in več žakljev moke je poškodovane od plamena. Materialna škoda se ceni na $5,000.
—	Suhaški agentje še ved j no vprizarjajo pogone za močnejšo pijačo po salonih ' Te dni so zopet prevrnili štiri salone, ki pa slučajno niso na-1 šli nobene kapljice močnejše od vode. Med temi je bil preiskan tudi slovenski salon, ki ga vodi John Jerman.
—	Mr. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J., ki se je te dni i mudil na katoliškem shodu v Minnesoti je odšel koncem zadnjega tedna na katoliški shod v Pueblo, Colo, kjer je zadnjo nedeljo imel govor. Z njim se mudi tudi gl. predsednik K. S. K. J. Mr. Anton Ordina.
i
Poročevalec. j
-o-
Sv. Jurij v So. Chicago.
Kdo bi zmirom tužen bil?
To ne more biti,
Bog je pamet mi delil,
Tužnost razpoditi.
Na to pesem se je spomnil naš vrli organist Mr. Jernej Kosec in je predlagal cerkvenemu pevskemu zboru, da bi se malo porazveselili v lepi naravi. Premembo je zaželel celi pevski zbor in so sklenili, da se v nedeljo dne 27. julija odpeljejo na dveh "tro-kih' na piknik in sicer v Hrast je (Oakdalle) pri Lemont 111. na farmo ČČ. oo. frančiškanov.
Kot nalašč je bila preteče-na nedelja lepa. Pred doma-, čo cerkvijo so se zbirali pevski zbor, stariši pevcev in pevk in prijatelji zabave. Ob 11:30 pripelje pred cerkev svoj "trock" naš navdušeni cerkveni odJbornik, Mr. Louis!-Mergole in vzame polovico iz-' letnikov na svoj trok. Njem je' sledil drugi trok in pohiteli
Chicago, 111.
Kaj naj poročam to pot? Da je vroče to veste, ker to čuti vsak na samemu sebi. Delavske razmere se nekam vedno slabšajo. V Western E-* lectric tovarni so jih baje zopet precej poslali na nezaže-Ijene počitnice, za katere nihče ne ve kako dolgo bodo trajale.
Politični agitatorji se nahajajo na svojih počitnicah in se pripravljajo za velike kampanje, ki bodo besnele pred' predsedniškimi volitvami. Toj leto bo zelo busy year kljub' temu, da mu je Bog odmeril en cel dan več, kakor drugim navadnim letom.
Well, eno pa le imam, ki je, še bolj gorka in ta je, da se je Mrs. Mary Tomažič soproga našega uglednega trgovca Mr. Tomažiča povrnila nazaj v Chicago iz stare domovine/ kjer se je mudila na kratkem obisku doma na Dolenjskem.' Z njo sta bila v stari domovini tudi njena hčerka in sinček.	i
Na Lincoln cesti med 22nd Place in 21st Place se te dnil vrši velik narodni semenj ali' karnival v korist slovenske' farne šole sv. Štefana. Ker se bo na tem semnju izpečavalo, najrazličnejše stvari, zato fo* vabi vse rojake, predvsem vse' farane k veliki udeležbi na karneval. Pokažimo se, da' smo za svojo farno šolo vneti in da hočemo, dav se ista čimpreje do vrha dozida. Kar-.' neval bo trajal vsaki večer skozi 10 dni. Torej še enkrat nepozabite na karneval! I
Gospa Štorklja je te dni hodila po 22nd Place in slučaj je nanesel, da je potrkala na duri družine Mr. Jakoba Turšiča in jim za spomin podarila krepkega sinčka, kate-rega so zadnjo nedeljo popoldne krstili na ime Ernest v cerkvi sv. Štefana. Kumo-vala sta Mr. in Mrs. Albin Za- : krajšek. Čestitamo!
Mr. Michael Staniša, ki se i je mudil na počitnicah na Willardu, Wis. kjer lastuje i farmo, se je zadnji teden po- i vrnil domov v Chicago pokrep s čan od svežega farmarskega' i zraka na Willardu.
Mr. Leo Mladich pot. za-1 j 5topnik lista A. S. in Ed. in A.| t M. se je pred par dnevi vrnil ] iomov iz dolgega potovanja1 1 po vzhodu. Pravi, da se je ko-! s
lames Oliver Curwood:
KAZAN. VOLČJI PES.
Im«—,! — !—■ — —■■ —(Kanadski roman.)
Nato je začel duhati v zraku	n
svobodo, ki jo je sedaj vžival.	r
Okoli njega so bili izginili z	n
jutranjo zoro nočni prepadi	d
gozda.	•	s
Od dne, ko so ga bili daleč v tam nekje ob bregu Mackenzieja (Reka Mackenzie izvira Ji v skalnih gorah, teče preko' ir Kanade proti zapadu in se iz-' n liva v Severno ledeno morje.) d kupili potujoči trgovci od In- g di.jancev in so ga prvič žanre- c<
gli v komat sani, ga je večkrat v
zagrabila žareča želja in za 1< sanjal je o oni svobodi, proti n kateri ga je gnala- nazaj ir volčja kri, ki je bila v njem. A nikoli si ni popolnoma upal. s i Sedaj pa, ko se je brla udej- se stvila, je bil ves zmeden.' J d
Solnce je že stalo na ne J ti bu, ko je prišel na rob močvir-* d ja, ki se je raztezalo, nemo' ti in zamrzlo v dolini med HvoJ H
ma gorskima skupinama. Sm-' reke in cedre so gosto rastle na njegovem robu, tako gosto, da je bil sneg komaj prodrl skozi njih vejevje in da je vir dala pod njim poltema.
Dan ni razgnal slabe volje Kazanove. Bil je rešen ljudi; in nič ga ni več spominjalo na njih sovražno prisotnost. Toda družba drugih psov, ogenj, gotova, pripravljena hrana in celo sani, na katere je bil navajen, vse te stvari, ki so bile vedno tvorile glavni del njegovega življenja, so mu' manjkale. Čutil se je samega. |
To obžalovanje pa je bilo samo pasje obžalovanje. Volk se je temu upiral. Delaj je psu, da se nekje v tem tihem svetu nahajajo njegovi bratje in da jih je treba poklicati na ta način, da se vsede na zadek in tuleč toži v daljavo
■	"On je vedel, jaz pa ne. Kako obžalujem, da sem ga ta-
■	ko bedasto pretepel. Sedaj je
^ prepozno . . . odšel je in ne'
> bo ga več nazaj."
"Ne, ne! Prišel bo spet. .
■	je živahno odvrnila mlada že-
■	na. "Ne bo me zapustil. Ljubil me je. Bil je divji in strašen. In ve, kako zelo sem ga
; ljubila. Vrnil se bo! Čujte!"
Iz globočine gozda je pri-
l šlo do taborišča dolgo, žalostno tulenje.
Tako se je poslovil Kazan. V. Kazan sreča volkuljo Sivko.
Sedeč na zadku je Kazai zatulil svoj pozdrav v slovo.
"Kazan ! Kazan! Ka-a-a-a-zan! je spet klical Thorpe."
Kazan je vedel, da ni daljave za mrzlo in morilno stvar, ki jo je držal Thorpe. Ostati dalje časa bi bilo nevarno. Zadnjič je obrnil svo-i je oči proti Izabeli z neizrečenim izrazom ljubezni in naklonjenosti. Bila je ura ločitve. Najraje bi bil zatulil v svojem obupu in osamljenosti proti sivemu nebu. A molčal je, da ga ne bi odkrili.
"Odšel je!" je dejala Iza-bela ganjeno.
"Da, odšel!" je odgovoril Thorpe, z negotovim glasom.
Je že tako, kjer vlada hinavščina, zavist in tendenca do laganja. Sovražniki cerkve, vedno zavijajo dejstva, obrekujejo in napadajo. Vsako delo cerkve in njene duhovščine hinavsko zavijajo. Njih namen je pač edinota, da bi osovražili cerkev in njeno* duhovščino. In ker vzrokov zato nimajo, se poslužujejo najbolj podlih in nizkotnih laži.
Rojaki, katoliško časopisje to protiversko zalego I U razkrinkuje. Ono prinaša temeljite dokaze proti zavijanju naših nasprotnikov. Zato, ameriški Slovenci, na noge za pošten, za resnico in pravico bojujoč se katoli-L ški tisek!
^^^^^^^^^^Prvi in najstarejši slovenski katoliški list ^^^^^^
Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.	,•	. : £ i L ii JS
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesda Wednesday, Tihursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, 111
____Telephone: Canal 0098._
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA:
Za Zedinjene države za celo leto ....*............$4.01
Za Zedin.iene države za pol leta ................$2.0<
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.7:
/a Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2-5<
SUBSCRIPTION: For United States per year.................$4.0«
i;or United States per half year ..............$2.o<
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.7:
_^__Chicago. Canada and Europe per half year $3.jg<
"Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office a Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
&E
J. M. Trunk:
PODOBE IZ NARAVE.
Na obrežju Vermiljskega jezera
kakšni amerikanski sokoli in , bi mene še naklestili, ker sem precej katoliški. Pozneje sem 1 izvedel, da ni bilo nevarnosti, } zakaj oni na jezeru so bili j naše strani, dobri možje, ki , so prišli zadnjo nedeljo na ( Eveleth, da opomnijo Minne-I sotske rojake po železnem o-, krožju, da so katoličani in ; da bodo le tedaj dobri udje naše Jednote, če bodo tudi dobri katoličani.
i
Pobral sem kakor rečeno, svoja kopita in šel na drugo stran obrežja, da bi sam, nemoten užival lepoto narave i A imel sem salamensko smolo. Ni bilo dolgo, ko zapazim, dase mi bliža znani "popotnik." Po strani me je pogledal, se razkoračil pred menoj in zavpil: Kaj pa tebe vrag , tukaj nosi, midva se morava pač povsod srečati. Prijatelj odgovorim, mene ne nosi vrag, j ampak moje noge, potovati okrog, si me Ti naučil. Od kod pa prideš? E, iz Evele-tha, kjer je bilo zadnjo nedeljo toliko šundra na nekem shodu, ki so ga farški podrep-i niki sklicali. Kaj si ti ni do-padlo, ga vprašam. Bejž, bejž kaj se bodo meni tiste čenče dopadle. Kdo je pa najboljše i govoril? Veš kdo, mi reče: Slovenski far iz Hibbinga. Za-j
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.
Well Installed
I	TKE
MONCRIEF I FURNACE
Postavimo jih v bližini 50 milj od Jolieta.
Imamo zalogo železnine vtifeh vrst.
Joliet Slovenian Sheet Metal Shop
Jos. M. Klemenčič, lastnik 1214 N. Broadway TELEPHONE 1255-M. Gutter, Cornish, Slating, Ceiliner Work.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois,
Ustanovljeno 2. nov. 1914. '
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi ra feneKa> ede~
h	za vse."
i
Odbor leto 1924 i
. Predsednik George Sttifcič . Podpredsed. .. John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich,
Zapisnikar........Frank Videč
Blagajnik ............ Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
-
Nadzorniki:
Anton Šraj ml., Anton Bar-bich, Frank Vranickar. t ——
Društvo šteje 494 članov in članic ter 182 otrok. Za 50c. na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izplačalo $12,149.50 bolniške podpore.
Dne 1. marca 1924. se je nahajalo v blagajni $4788.87.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo.
Naš Mladinski oddelek van nudi lepo priliko, da zavaru jete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed naj močnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger-sich, 401 Hutchinson St. Vsi
\r TrtHotii Tli
THE J. C. ADLER CO.
Telefon 101 Bluff and Jefferson Sts.
V uradu od 2. ure do 4. popoldan in od 6. do 8. zv.; ob nedeljah ocl 10. do 12. popol-I dan zastonj.
NAJVEČJI DENARNI ZAVOD
IZ OKOLICE DOLJNEGA MESTA
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z močno potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je nam preminul iskreno ljubljeni sinček
Leopold Prazen
dne 14 ' julija ob četrt na 2. zjutraj v petem letu svoje mlade starosti.
Ob te t pri1iki se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so se nam v teli pr-žalostnih trenutkih izkazali naklonjeni s svojimi simpatijami. Predvsem zaslužijo najprisrčneje zahvale njegov boter in botra, ki sta Mr. in Mrs. Frank Stušek; zatem Mr. in Mrs. Joh n Klemenčič; Mr. in Mrs. Rudolf Terdin, kakor tudi najlepše zahvaljujemo vse one, ki so ga prišli obiskati in kropit. ko je ležal na mrtvaškem odru in ko so ga spremili na mi-rodvor na njegovi zadnji poti. Vsem izrekamo najprisrčnejšo zahvalo!
1 i pa naš iskrenoljubljeni sinček in bratec Leopold, sprosi za nas milost pri Bogu. da bi se sešli Tvoji stariši in bratci s 1 eboj v kraljestvu nebeškega veselja nad zvezdami!
Žalujoči ostali John in Mary Prazen, stariši; John, Frank, Anton in Jofek, bratje.
La Salle, 111., dne 24. julija 1924.
JE POSTALA
dne 14. julija 1924
s združenjem
KASPAR STATE BANK in AMERICAN STATE BANK
1900 — Blue Island Ave,	1825 — Blue Island Ave., Chicago, III.
IZVRSTNO NAPREDUJOČE IN VZORNO UPRAVLJENE BANKE V EDEN VELIKI FINANČNI ZAVOD
Kaspar American State Bank
Istega dne je American State Banka prenehala poslovati v njenih dosedanjih prostorih številka 1825 — Blue Island Ave. in njeni klijenti se prosijo, da se z vsemi svojimi bančnimi zadevami obračajo na novi prostor na KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 — Blue Island Ave-, kjer je dosedaj se nahajala Kaspar State Bank, kjer se bo vodilo in upravljalo posle obeh združenih bank točno do časa, dokler se ne uredi novih prostorv.
Vlagatelji obeh bank se uljudno opozarjajo, da se jim bo njih vložne knjižice in čekovne knjižice zamenjalo polagoma ob vlaganju, toda ni pa potreba zahtevati zameno takoj, boljše je počakati, da se prvi naval poleže.
Dosedanji uradniki v poslujočih bankah, ki so pošteni ljudje izkušeni in uljudni; bodo opravljali posle v novih bankah.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 — BLUE ISLAND AVENUE,	CHICAGO, ILLINOIS.
Kapital in preostanek ............ $2,000,000.00
SIGURNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠEGA DENARJA!
Premoženje .... $20,000,000.00
kaj se Ti je ta najbolj dopa-del, ga vprašam. Zato, ker jc molčal, mi odgovori. Sedaj je bilo tudi moje potrpežljivosti konec. Vskipel sem in zakričal nad njim. Prestrašil se je in odkuril kakor strahopeter zajec.
(Dalje sledi.) -o-
— Chicago. — Ko se je Avgust Toll, prebivajoč na 3901 Brandon av. vrnil zvečer domov, je našel svojega 30-letnega sina mrtvega na tleh v spalni sobi, končal si je življenje z zvrjo. Na listku ki ga je pustil piše, da ker je bolehen in nima dela, je najbolje, da gre spod nog. -o-
ŠIRITE "A. S. IN EDINOST"
V NAJEM SE ODDA
stanovanje s štirimi sobami, ki so opremljene z električno razsvetljavo, s plinom in drugimi udobnostmi. Stanovanje se nahaja blizu slovenske cerkve. Za pojasnila vprašajte pri:
M Rs. MARY SLUGA, 1805 — West 22nd Street.
CHICAGO, ILL.
(C. P .& T.)
L Gospod urednik ! — Se Vam • kaj sline cedijo po lepem -jezeru tu le v Minnesoti. Lah-' ko se Vam, per maj trikrat,® je lušno tu ! Na peščenem ob-[ režju sedim in si ogrevam sta-' L re kosti, katere tako moč do-' bivajo, da me kar vlečejo na-1 prej, da bi skočil v hladno je-! zero in poplaval kakor 20-j i letni mladenič za ribico v viš-| njevi vodi, ki se mi nekako porogljivo smeji in me vabi češ, pojdi, pojdi za menoj. In jaz mladeniško prerojen, že-f iščem kopalno obleko, da bi skočil za poredno ribico, da bi ji ušesa navil za njeno zasmehovanje. A krasota šum-' ljajočih valov me je omamila,1 moj pogled me je zanesel tja na šepetajoče valove in moj duh se je zamislil tam na krasotno Blejsko jezero, pc katerem sem se pred davnimi leti v rožnati mladosti toliko-, krat vozil ter z mladeniškim1 j navdušenjem popeval: Po je- i zeru, bliz Triglava ... Ko I tako omamljen od lepote je-; zera zrem po šepetajočih va-| lovih, zapazim v daljavi pre-icej velik čoln veslati proti , mojej strani. Glej ga zlomka, tako sem jaz nekdaj veslal. ! poln življenja po šepetajočih 4 valovih blizu Triglava. O, krasna naša prvotna domovi-! na, sem si mislil in sem vzdih-nil: Čuvaj te Božja roka. Potegni te iz srbskega nasilstva, ti lepotica Slovenska! Čolnič se je vedno bolj bližal iz da-> ; ljave in zaslišal sem pesem: i Po jezeru, bliz Triglava, čol-jnič plava . . . Nisem se mogel , zdržati, pesem mi je bruhni- ' la iz srca in zapel sem: Otok j bleški, kinč nebeški ... Ko, so na čolnu zaslišali moj star. a še močan glas, so utihnili Utihnil sem tudi jaz, pobral, svoje kosti in odšel na drugo stran obrežja, ker sem se zbal, da so v čolnu mogoče
J	mm^^mH^mm t^^mhbI
j ZA j^OŽE j
!	telefonirajte 65	j
| j Chicago Carnation Co. 1
407 Jefferson Street |	Joliet, Illinois. j
Urada telefon 651 Na domu tel. 4499
DR. M. F1NKEL
Zdravnik in Ranocelnik.
1001 Collins St., Joliet, 111. - ■ —
V uradu od 2. ure do 4. popoldan in od 6. do 8. zv.; ob nedeljah od 10. do 12. popol-
si še ponosen?
Sv. pismo se večkrat poslužuje podobe rek, ko nam hoče pojasniti, kako se razliva milost božja na rod človeški. Kakor vodovje rek, tečejo darovi božji. "Jaz, Modrost, sem razlila reke (Sirah 24. 40)," Blagoslov Gospodov teče obilno, kakor reka (Sirah 29, 24), tako govori sv. Duh. Ta reka se ne posuši nikoli. Človek more vedno in vsikdar zajemati iz nje. Naj so studenci grešnikov tudi suhi.I prazni njih vodnjaki, reka bo-j žja je vedno polna oživljajoče vode (Psalm 45, 5).
Reke ne izčrpaš nikoli. Vo-! da ji vedno dotaka. Tako mi-(lost božja. Možje, ki so spre-i jeli obilnost darov sv. Duha ' so postali po besedah sv. Avguština reke, iz katerih vre voda besede. O njih velja, kar pravi psalmist (Osa. 92, 4) "Reke so povzdignile svoj glas."
I -—
Orkan povzročil velikansko škodo.
Iz Logatca poročajo, da je dne 7. julija divjal v logaški, kotlini katastrofalen orkan, j Usui se je >najpreje gost dež j in ogromna toča, ki je povsod J pobila vse poljske pridelke.] Orkan je trajal samo deset do petnajst minut. Ta čas pa je povsod povzročil velikansko^ škodo na polju, na poslopjih in v gozdovih. Orka nse je vil od gornjega Logatca proti ' Kalcem in Martinjemu hribu. Okoli Martinjega hriba je porušil sedem kozolcev," ki so i-meli podstavke betonirane. Po gozdovih je opažati straš-\ no sled tega viharja. Na po-lju je vihar napravil nepre-1 i cenljivo škodo ter je prebival-| čem- uničil skoro vse poljske pridelke. Vse žito, fižol, koruza in krompir so uničeni Prebivalstvo je vsled tega ze-I lo obupano in pričakuje, da f priskoči država na pomoč. Or kan je izruval in pokončal do! 90,000 kubičnih čevljev dobrega lesa. Škoda je ogromna
! JOS. MURN j
j SLOVENSKI ČREVUAR j 1011 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
| Antonija Rifel j
IZKUŠENA BABICA j j j 207 Bridge St., Joliet, 111. j
Fine prekajene in "sugar cured" šunke in slanina lastnega izdelka, naj prijetnejše ga duha in okusa. Poskusite jih še danes.
THE J. C. ADLER CO.
Telefon 101
01.. CC „ _ J I	___Ci.
--- ^
strašnih razdorih in grapah. ! Ognjevito drvi naprej, dokler se ne pomiri v ravnini, daleč dobrote na vse kraje, ter končno ne izgine v skupnem grobu, v morju. Ali ni tako tudi v življenju človeškemu?
Mnogokateri je bil razposajen, predrzen, neporeden kot dete. Bil je ognjevit, navdušen kot mladenič. Stopil je v moško dobo. Življenje ga je izučilo, mnogokaj je izkusil J umiril in izpopolnil se je koti mož. Tako umirjen je zasledoval jekleno ustrajno svoj u-! zor ter se dvigal od stopnje do stopnje. Daleč naokoli je se gal blagoslov njegovega de lovanja. Kot častiti starček je užival sad svojega burnega, j plodonosnega dela.
V rekah je utelesjena tudi marsikatera višja misel ali ideja. Že stari narodi so tako sodili. Reke so smatrali za last posebnih bogov. Oživljali so , jih z nimfami in jih prav po božje častili. Še dandanes je tako. Indi skazujejo tako čast reki Ganges, kakor so to delali od pamtiveka. Enako je I bilo z reko Nil pri starih E-gipčanih. Seve je to častenje v tesni zvezi z blagoslovom ki ga omenjeni reki deželam delita. Tudi drugod je bila in je tako. Značilno je, da je tekla skozi raj reka, ki se je razdelila na vse štiri kraje sveta.
Voda v reki se pretaka, ne miruje, ne ostaja na enem kraju, teče, teče . . . vrvi, drvi naprej . . . Življenje mi-, ne, časno in stalno, gine. Teče tudi življenje človeško. Prvi pride in odide, drugi mu je| že za petami. Vse se prikaže) le. da zopet izgine. Življenje) prihaja in odhaja, stalno ni ničesar. Danes zgrabiš za sre-, čo in jutri se ti že izmuzne,J odteče. Zato praviš: up mi je splaval po vodi. Nespameten si, ako navezuješ srce na min-J ljivo. Varal se boš. Slavni Bos-, suet je propovedoval; "Vsi u-1 miramo in smo razliti, kakor-,voda po tleh, ki se ne zbere* |več. (Kraljev 14, 14). Resni-1 čno, vsi smo kakor -tekoča voda. Naj je stan, s katerim se ljudje ponašajo, še tako čast-Ijiv in vzvišen, vsak ima en in isti izvir, in ta izvir je nežna-' ten. Ljudje drvijo naprej ka-[ kor valovi neprestano šumeč," I in ko so hrumeli in šumeli ti bolj, drugi manj, prehodili več ali manj dežele, končno j se združijo vsi v enem prepadu, kjer ne moreš spoznati kdo je bil prej kralj, kdo I knez, kdo berač, kdo visoke-I ga, kdo nizkega stanu. Slav-I ne roke se poizgube, ko se iz-| lijejo v svetovno morje in se (tam združijo z neznanimi pro-toki." Tako izgineš tudi ti. Pa
1. Postanek rek. Porečja. Reke in omika.
Kakor omiki, so dostopne tudi splošnemu prometu ravno one dežele, katere imajo dosti rek. V primeri z Južno Ameriko je n. pr. Afrika manj prostorna in omikana narodom že davno čisto blizu, a notranji deli Afrike so še dandanes bore malo znani in omiki zaprti, ker Afriki manjka rek in tako naravnih potov. Nasprotno se po Južni Ameriki vsepovsod lahko pride, ker ima velikanske reke, to-ra.i odprte ceste.
Bogato razvito porečje je pomenljivo tudi za zunanji promet in procvit naroda, ki' ob takem porečju prebiva. Veliki trgovski narodi, Ame-; rikanci, Angleži, Holandci i Francozi so prišli do veljave le, ker imajo njih dežele u-godna porečja. Tudi v jako razprostrtih deželah, kjer naleti promet na velike težave, ker so kraji drug od drugega zelo oddaljeni, je gospodarske zaklade le tedaj mogoče izkoristiti, ako so na raz-( polago reke, ki tvorijo naravna in obenem cena prometna Sredstva. To se vidi pred vsem v Rusiji in v Severni Ameriki.1
Po rekah pridejo navadno v dotiko tudi različni narodi. Tuitam je kaka reka nekaka meja med dvema narodoma ; a ta meja ju pogostoma ne loči. temveč združuje. Tako je odnekdaj že združena Rena Germane in Galce (Francoze in Nemce), da so si lahko zme-njavali kulturne pridobitve. Seve odločujejo mnogokrat pri mejah politični oziri. Ti so pogostoma odločevali, da so ravno reke postavili za mejo. Tako pa so prišle reke v tesno zvezo z zgodovino naro-^ dov, ker so se ravno ob njih obrežju dostikrat bile ljute in odločilne bitke. Po takih rekah je teklo mnogo krvi in zato so postale pomenljive za zgodovino dotičnih narodov V Evropi so take reke Rena, Ebro. Po. Dunava, Valtava nri nas Mississippi v bojih z Indijanci. Lahko pa postanejo reke tudi naravna ograja zoper sovražne napade celo pri modernem orožju, kakor se je videlo v svetovni vojni ob Pi-javi.
2. Višji pomen rek.
Vsaka reka se razvije iz neznatnega, večinoma gorskega vrelca. Med gorami in jarki teče njena zibelka. Gorjanci vedo pripovedovati, kako je mnoga razposajena, divja. In če molče ljudje, "govorijo kamni," povsod se vidijo posledice mlade, silovite moči v
I.
Srce trepeče Od hrepenenja, V šumni vrtinec Sili življenja.
Po ostri zimi je nastopila leta 1457. zgodnja pomlad. Južni vetrovi so topili sneg po gorah, da so nastale povod-nji. Narasla je kamniška Bistrica, takrat še ne tako razdeljena in razpeljana kakor dandanes, in preplavila mengiško polje; in po Viru in Dobu so ljudje komaj jezili vodo, ki jim je vhajala v hiše.
Dobre četrt ure od Doba na poti proti Kamniku se skriva za drevjem grad Črnelo, ki se sme prištevati najstarejšim na Kranjskem. V tem času, ko se vrši naša povest, je bil močan utrjen; obdajalo ga je debelo zidovje in na oglih so se dvigali visoko mogočni stolpi. Lastnik mu je bil Krištof iz rodovine Lambergarjev, ki je bila tedaj razširjena in imovita po vsem Kranjskem: zakaj radodar-j no so ji vračali obile usluge izprva grofje celjski, pozneje nemški cesarji. Mladi Krištof je bil preživel dve leti na celjskem dvoru; po smrti grofa Urha, poslednjega Celjana,! ki je umrl 9. novembra 1456., pa se je bil spri z glavnim1 poveljenikom, Janom Vitovcem, in se vrnil na svoj rojst-j ni grad k materi in sestri. Prva skrb mu je bila, grad še bolj utrditi; zakaj bal se je ,da ga bode še drago stal spor s silnim vojskovodjem. Ker pa je menil, da mu bode sedaj živi j enje teklo v domači dolini, se je prijaznil s sosedi, ki mu bodo preganjali dolgčas in pomagali v potrebi. Vrst nik mu je bil mladi baron Ravbar s Krumperka in nekoliko starejši Apfaltern, tedaj lastnik Brdskega gradu. Ti so bili kmalu dobri znanci, in kadar je odjezdil Krištof na Brdo ali na Krumperk, je postajala gospa mamka pri visokemu oknu in gledala, če že ne prihaja; in kadar sta bila onadva v gostih, so sedevali skupaj do trde noči "Pa da bi se vsaj kaj pametnega menili ali pa brali kaj lepega!" je vzdihovala gospa, uverjena, da v njeni dobi mladina še ni bila tako lahkomiselna.
Bilo je lepega popoldne meseca sušca, ko je razkazo-
'•v

Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec
SLOVENSKI	MESAR
1912 W. 22nd STR. ^pT CHICAGO, ILL. Phone: Canal 6319.
val Krištof prijateljema nove utrdbe.
"Torej res misliš, da ti bo treba vsega tega!" je vprašal mladi Ravbar.
"Da," je dejal Krištof zamišljen, "in bojim se, da kaj kmalu."
"A za Boga!" povzame Apfaltern; "kako je sploh možen najmanjši dvom o postavnem nasledniku, po celjskem grofu! Dedna pogodba iz leta 1443. med cesarjem in grofom Urhom govori natanko: ako izmrje habsbud|jifi rod, podedujejo celjski grofje Istro in na Kranjskem Novo mesto, Metliko, Vipavo, Postojno itd.; ako pa izmro Celjanje, pripade grofija glavarju habsburške rodovine. Poslednji Celjan je mrtev: glavar Habsburžanov je cesar Friderik: stvar je jasna ko beli dan."
"In vendar se plete že štiri mesece," je opomnil Krištof in zmignil z ramni. "V vojnem zboru sem jaz razložil vse to in zahteval, da se takoj pokorimo cesarju in ga priznamo za grofa celjskega. A kako je porasel Vitovec! Take važne stvari da se ne rešujejo v enem hipu, niti ne v vojaškem šotoru. Treba da je počakati, da se oglase dediči, in onemu izročiti dedino, ki ima največ pravice. Njegova veljava in zgovornost sta zmagali. Nekaj malega se nas je ločilo, ko smo se dodobra skregali; večina pa je o-stala pri Vitovcu in z njo poglavitni vodje: Jošt Soteški in — za katerega mi je najbolj žal — Ostrovrhar z Galen-berga. Naj bi bil ta pristopil k nam, dober del vojske bi stal na naši strani. A on je ves zaljubljen v Vitovca; ta mu je vzor vojnika, državnika, prijatelja in kaj vem česa še. Vrhu tega se še nečesa boji Ostrovrhar. Pred štirinajstimi le-
? —i?2 sem biI še dečak» a se dobro še spominjam hruma in vrisča — ko se je boril cesar z nepokojnim svojim bratom Albrehtom, je bil poskusil prvič kopje in meč Ostrovrhar; a obrnil takoj oboje proti cesarju."
"To je resnica," pritrdi Apfaltern. "Tudi zame je bila to prva vojna. Oproda sem bil svojemu stricu, ki je branil Ljubljano proti Vitovcu. Strahovitega Ostrovrharja se nihče ni upal lotiti, in malo da nam ni prodrl v mesto."
"Treba ga je videti v boju," je nadaljeval Krištof, "da se ve, kolika opora je bil Albrehtu in kolika je zdaj Vitovcu. Vojaštvo ga vse obožava, ker meni, da je nezmag-ljiv; in res ima tako čarobno moč njegova neprestrašenost, da mora ojunačiti največjega strahopetca. A kakor je strašen v boju, tako mil in prijeten je v družbi. Kjer je on tam je veselje in kratek čas, in jaz ne pozabim nikdar lepih dni, ki sem jih preživel z njim. Večna škoda zanj ! A nagiblje ga, kakor mislim, na Vitovčevo stran le strah da mu cesar ne odpusti prejšnjega vedenja; zakaj zagrozil se je bil Ostrovrhar proti vojvodu Albrehtu, da mu izroči
brata cesarja Živega ali mrtvega; in res bi ga bil nekoč kmalu ujel."
"A naposled se bo vendar moral vdati cesarju " je o-mem^Ravbar; "saj ni drugega naslednika celjskemu gro-
Kat. shod in slavij enje 301etnice KSKJ v Milwaukee-West AHis.
(Konec.)
Nato je bil pozvan na oder stari znani bojevnik za našo K. S. K. J. predsednik nadzornega odbora Mr. Frank O-peka iz No. Chicage. On je ljudstvu pojasnjeval o sistemu, po katerem se vodi gospodarstvo naše najstarejše-slovenske podporne organizacije K. S. K. J. Izrazil se je tudi, da ga srčno veseli, ko se naš narod tako probuja in vrača v naročje pravega prepričanja. Pri tem je povdaril, da to pomenja za ameriške katoliške Slovence novo dobo in novo življenje. Tudi njegovemu govoru je občinstvo zelo navdušeno pritrjevalo.
Nato je predstavitelj poklical na oder Mr. Martina* Shukle nadzornika K. S. K. J. iz Eveletha, Minn. Ker se je naslednjo nedeljo vršil e-j nak shod na Evelethu, Minn, zato je najprvo tudi on pova-1 bil v-imenu domače naselbine in potem v imenu cele slovenske Minnesote na kat. shod na Eveleth vso čč. duhovšči-j no, vse lajike in druge. Nato je pa tudi on krepko zastavil svojo besedo za K. S. K. J. Navzoče je budil na delo za! katoliška društva in K. S. K. J. Občinstvo mu je navdušeno pritrjevalo.

Phone: Randolph 6095—R.
CLOVER DAIRY CO.
MEGLICH & ANDOLEK
Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd.
Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, - CLEVELAND, OHIO.
0H3
$10.00 do $15.00
JE SVOTA, KI JO BOMO VAM PRIHRANILI NA VSEH MOŠKIH IN FANTOVSKIH OBLEKAH.
Pri nas je Vam na razpolago na stotine in stotine najboljših oblek z enimi ali dvojnimi hlačami, katere lahko izberete. Imamo svetle, srednje in temne barve obleke, v vseh rednih velikostih, za večje in debelejše osebe, kakor tudi suhe in manjše ljudi v vseh ekstra velikostih.
Pridite in oglejte si naše odbčudovanpa vredne cene, ki smo jih nastavili oblekam. SEDAJ DOBITE OBLEKE OD
$20.50; $24.50; $29.00; $33.00 in $42.00.
MOŠKE HLAČE, SLAMNIKE, SRAJCE IN SPODNJO OBLEKO DOBITE PRI NAS SEDAJ PO POSEBNO ZNIŽANI CENI. POSLUŽITE SE TE PRILIKE!
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
Zatem je bil občinstvu predstavljen Mr. Martin Kremesec, porotnik K. S. K. J. iz Chicage. Mr. Kremesec je znan že kot ognjevit zagovornik za katoliško stvar. Tudi tukaj se je kot takega pokazal. Najprvo je povedal o delovanju K. S. K. J. v njenih prvih letih njenega razvoja Kajti on je eden izmed tistih, ki je bil pri zibelki njenega razvoja in potem vedno navdušeno deloval za njen napredek in procvit. Nato je pa svoj govor naperil na njene sovražnike. V ognjevitih besedah, je naslikal delovanje protiverskih sovražnikov. Povedal je, kako so ti ljudje hodili med naš narod že pred 20 leti in ga trgali proč od vere. Omeml je tudi, da je tudi njega poskušal spraviti na protiversko pot izdajatelj najbolj umazanega slov. lista v Ameriki G. Smrdobe. Toda kot zvesti sin narodu in veri svojega naroda je povedal v obraz dotičnemu zapeljivcu: da pri njem poizkuša zastonj in pokazal mu je pot. Malo je takih slovenski korenin, ki bi se bile tako držale, kakor se je ravno on. Zato so pa tudi njegovemu govoru nadvse navdušeno ploskali.
Proti koncu je nastopil s svojim govorom Mr. F. A. Kozleučar jako vnet delavec na polju katoliškega prepričanja v Milwaukee. On se je veliko trudil in veliko pomagal, da je kat.- shod tako sijajno izpadel. On je govoril o pomenu zvezdnate zastave, katero so držale tri članice društva Marija Pomoč Kristjanov, kot
novo zastavo, ki je na ta dan zaplapolala nad imenovanim ženskim kat. društvom. Njegov govor je bil jako globoko zamišljen in ljudstvo ga je sprejelo z navdušenim ploskanjem.
Sklepni govor je pa govoril zopet Mr. Anton Grdina gl. predsednik K. S. K. J. V
vznešenih besedah je zahvalil vse navzoče za poset in nato je pozival k besedi še vse u-radnike društev, ki so poseti-li kat. shod. Pred vsakim pozdravom je zastava vsakega društva poljubila novo dr. zastavo Marija Pomoč Kristjanov nakar je uradnik ali u-radnica izročila novemu dr. bratske in sesterske čestitke in pozdrave. S tem se je uradni del končal. Pravo domače veselje in zabava se je pa s tem še le pričela. V dvorani so izginili stoli, godba je za-svirala in novo dejanje vese-j lega dne se je pričelo. Tuji gosti so kmalu nato eden za ! drugim odšli radi oddaljenosti. Domači so se pa zabavali do drugega dne.
Tako se končuje opis največjega dneva, ki ga je doslej* še kdaj doživela mihvauška slovenska naselbina. Njena veličastna parada, njen veliki kat. shod sti priči, da ni ničesar preveč, ako pribijemo pred | vso javnostjo, da takega dne-I va Slovenci v Milwaukee še niso imeli. To vedo vsi, ki so se shoda udeležili. Kdor trdi j drugače, obrača vodo na svoj r mlin in lažnjivo zavija. In ker i dva slovenska lista ta shod i zasmehujeta, zato zaslužita vsega obsojanja. Te dva lista ;sta stara brezzoba lažnjiva ; Presneta in komunistična plahta iz Milwaukee. Te dva lista zasmehujeta slovensko naselbino radi veličastnega kat. shoda. Toda vedite vi grdi brezverci, da vi zasmehujete slovenski narod v Milwaukee. In zato sram vas bodi ! In dalje bodi vam povedano, da tudi v Milwaukee kj er ste mislili, da imate naše ljudi že docela zasužnjene in privezane na svojo rdečo vrv, ste zgubili in zgubljate na celi črti. Narod ie probujen in vas pijavke otfesa, kakor za-jedave muhe. Vaš plačilni dan je tu !
Vi katoliški rojaki, ki je Vas ta veličastni kat. shod probudil pa pojdite sedaj krepko na delo. Agitirajte na vso moč za svoja katoliška društva in najstarejšo in najboljšo katoliško podporno organizacijo K. S. K. Jednoto. Širite tudi pridno katoliški ti-sek. ker tisek je v današnjih dneh najmodernejše orožje proti vsemu zlu, ki ga širijo naši sovražniki. Ako boste za te cilje združili vse svoje moči, potem boste zmagovali na celi črti. Katoliško živlienje pa bo med Vami cvetelo in napredovalo! Bog z Vami!
zZOv
JELINEK & MAYER. LASTNIKA,
1800—1808 Blue Island Ave> Cor. iCifc Street.
— Ako se da zamašek v vodo 200 čevljev globoko, ne pride na površje, radi pritiska.
LOUIS STRITAR
2018 WEST 2Ht PLACE Prevara pohištva — premo* — les — in vso kar spada > prevažalno obrt. Pokliči*« ga po telefonu!
Phone RooKevelt: 82?!
J.K0SMACH
i ISO* W. aand St. Chicago. D
Hfo tatom se priporočam w
nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELiC; »A. K3.TUČAVNIC IN STEKLA. \jatboIj*$e delo. na i niz i e cene Vvtaracm barvani« hiš runa' •n motrai. t*okladam cteaak papir.
NAZNANILO.
Rojakom v Milwaukee in drugih delih države Wisconsin se bo te dni mudil naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik. Obiskal bo tudi državo Minnesoto, kjer bo vodil kampanjo za katoliški tisek. Rojake prosimo, da mu gredo na rolfo in mu pomagajo razširiti kar največ mogoče list Amerikanski Slovenec in Edinost ter Ave Maria.
Mr. Kurnik je tudi izučen fotografist. Ima seboj slikarski aparat in rojakom lahko naredi slike, kateri želijo.
Vsem prijateljem, in dobrotnikom in naročnikom lista A. S. in Ed. ter Ave Maria ga toplo priporočamo.
Uprava A. S. in Ed. ter Ave Maria.
Mula ne more ritati in peljati ob enem.
PEGAM IN LAMBERGAR
\
|	POVEST.
Spisal Dr. Fr. Detela.
I__________________________
MmmmmmmmmmB
■Hm ~
1lmnlfHi£) Predno, ko greste
iWIU^jj od doma.
na počitnice to poletje, nepozabite priti v našo banko in zamenjajte Vas denar v "Travelers' Checks" — potniške čeke. Ti čeki se sprejemajo kot gotovina vsepovsod in jih ne more vnovčiti nihče drugi, kakor Vi sami. Mi jih imamo v vseh primernih vrstah in količinah.
Premoženje te banke znaša $13,000,000.0®
II I^MHf
f<Ml BmMtorJmiHBT