Štev. 358
TRST, v petek 24. decembra 1909.
IZHAJA VSAKI DAN mnmm
M! ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-Posamične 5tev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iiini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.).
OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mro. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-Manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko.
Je moč I
Tečaj XXXIV
NAROČNINA ZNAŠA
za v«e leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonlra na nedeljsko lsđ&nj« „EDINOSTI" stan« : o«U-—— Ivino K 5-20, pol let«. 2 60 i
Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ultaa Glorgio Galatti 18 (Narodni dom)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik
konsorcij lista „Edinost-1. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti St. 18. PoStno-hranllniJni račun St 841 652. TELEFON Si 11-57.
i?RZOJAVNE VESTI.
Sklicanje deželnih zborov.
DUNAJ 23. Jutršnja „Wiener Zeitung" objavi casarjev patent, 9 katerim ao sklicani deželni zbori : gorenjearatrijski, tirolski in goriški na 27., deželni zbori štajerski, kran ski, m( ravski in šlezijiki na 28, deželni zbor bnko'inski na 29. decembra t. I., deželni zbor n žsarstrijski ca 3. januarja in deželni zbor sclncgraški na 4. januarja 1910.
Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Romansko podpisana.
BUKAREŠT 23. — Minister za nnanie stvari Djuvara ie na današnji seji zbornice podpiral zakoniki načrt trgovinske pogodbe s Arstrc-Ogrsko.
Pogreb kralja Leopolda.
BRUSELJ 22, Danes predpoiudne se je ob veliki vdeležbi vršil pogreb kralja Leopoida. Kmalu po 9. uri so se v mestni palači zbrali zastopniki inozemskih vladarjev, ministri, poslanci, senatorji in visoki dostojanstveniki. Princ Albert, ki je prišel ob 10. uri, je več časa molil pred krsto. Ob 11,45 je blagoslovil truplo meiinski nadikcf kardinal Mercier ob asistenci belgijskih škcfov.
Na to je 18 podčastnikov dvigoilo krsto in jo n~slo na mrtraški voz, v kateri je bilo vprežet ih 8 konj. Na krati ata bila p ašč in krcna kraljeva. Ob pasiranju mrtvaškega voza so prezentirale 5. te, ki so delale na I cesti špalir. Na čelu sprevoda so korakale depot-cije pclkov in meščanska garda, za mrtvaškim vozom princ Albert, potem inozemska knežje osebe itd.
Ob 11.30 je dospel sprevod v cerkev st. Cadule. Po ulicah in v okolfc; cerkve je bila zbrana ogromna množica ljudstva. V cerkvi je meiinski nad&kif ob asistenci d ugih šk:iov ipr&vil obredne molitve. Ob 12.45 ie je sprevod začel zopet pomikati proti Laekenu.
Nastop na vlado novega belgijskega kralja Alberta I.
BRUSELJ 23. Današnje slabosti je ca povedalo zronenje in 101 strel iz topov. V znak splošne radosti s j razvešene narodne za&tLie in mnogo zastav v barvah države
Kongo.
Od 9. ure ziutrai so ceate, ki vodijo iz Laefcna in po katerib bo pakiral, kraljev spretod, gosto napolnjene z ljudmi. Mnogo gledalcev je na oknih. Cslo na strehe se je ped lo usnego radovednežev. Meščanska garda in čete delajo špalir. Naval naroda je tako silen, da ao bili kordeni meščanske garde na mnogih mestih pretrgan7, radi česar sc bil m pozvane čete. Posredovali je moralo tudi or^žn štfo.
BRUSELJ 23. Ob 10. uri predpoiudne so se ob gremenju topov cdprla vrata Lae-kemke palače in prišel je kralj Albert na konju t generalski uniformi. Etkadrena te* leme straže in eikadrGna meščarske straže sta tvorile častno eskorto. Sprevod se je pomikal do meje grajskega ozemlja, kjer se je ustavi!. Laeken&ki žnpau ie 7 imenu občinskega sveta pozdravil kralja in mu čestital povod m rastepa na vlade. Ob neprestanih aklniascjah je imel kralj svoj vhod v zber-nico._
Vsi navzoči so se dvigoili s sedežev in m&bali s klobuki, rokavicami in rjbci. Socijalisti sc se, kakor se govori, cg ašali z različnimi vskliki, ki so jih pa vedno uduševaii navdušeni klici zbornice. Bojazljivi žvižg iz sredice zbornice, katerega vzrok ni znan, je
PODLISTEK,	38
IGRALEC.
ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA.
Koški spisal F.^M. DoBtojevskij Poslovenil R. K.
..Merci, madame,*1) se je milo poklonila m—lle Blanche ter spačila usta v porogljiv smehljaj, ki je izvabil des Grieuxu in generalu sebi enakega. General je bil nekoliko v zadregi in je bil zelo vesel, da smo dospeli do drevoreda.
„Fedosja, ta se šele začudi," je pripovedovala babica spomnivši se znane nam generalove pestunje. „Tudi njej je treba dati kaj za obleko. Hej, AJeksej Ivanovič, Aleksej Ivanovič, daj temu beraču !"
Po cesti je šel razcapanec z upognjenim hrbtom in nas ogledoval.
„Morda pa ni berač, babica, ampak kak obupanec."
') Hvala, gospa.
dal povod novim viharnim ovacijam in bravo-
klicam.
BRUSELJ 23. Kraljica Blizabeta se je odpeljala iz grada malo pred kraljem v sprem-«tvu grofice Fiandernike in cbeh prince*. V drugih kočijah so se vozili princesinje Štefanija. vojvoda in vojvodinja Vendome, drage knežje osebe, dvorni dostojanstveniki, častne dame in ordonančni častniki. Ob 11. uri je kraljica dospela v zbornico in bila vsprejeta z navdušenimi ovacijami. Kmalu potem je prišel kralj Albert s inozemskimi knežjimi osebami tudi navdušeno pozdravljen. Kralj je najprei prisegel na uitavo v francoskem potem pa v fiamiksm jeziku. Nato je prečital pre* stolni govor.
BRUSELJ 23. Prestolni govor je bil ▼sprejet z živahno, dolgotrajajočo pohvalo. Ko je kralj pročitat prestolni govor, so se vsi navzoči dvignili raz sedežev ter priredili kralju in kraljioi nove ovacije. Le socijalisti so obsedeli in so se pričeli ogiašati z raznimi vskliki, ki so jih pa preglasile ponovne viharne ovacije.
Povodnji na Goriškem.
GORICA 23. Z dežele, izlaati iz soške in vipavske doline ter iz Furlanije prihajajo poročila o povodnjih. Reke Soča, Vipava, Versa in tudi Idrija so močno narasle. Voda ie doBegla visočino, kakor ne že več let prej. Na mnogih mestih so poplavljeua polja in travniki. Vas Versa ob omenjeni reki je pod vodo. Tendar je začela veda povsod že vpada ti in je deloma dosegla že normalo. Pri Ajdovščini so silno narasli nekateri hudourniki in so poplavili travnike. Voda je udrla tudi v hiše. Neki hudournik je odnesel 50 metrov obrežnega zidu. — Danes predpoiudne okolu 10. ure se je vsled silne vode podrla tretja kobila lesenega moetu čez Sočo, preko katerega vodi državna cesta iz Gradiške v ZagraT, tako da bo nekoliko dni prehod čez most prekinjen.
Doeedij ni še ničetar znano, da bi bil ponesrečil kak človek ali živina. Kompetentni taktorji so se že podali na mesta, ki jim preti nevarnost, da konščatujejo Škodo in ukrenejo potrebno, da se popravijo poškodovani objekti.
GORICA 23. Most čez Sočo pri Zagraj« se je pcdrl. Neka ženska, ki je ravno šla čez most, sc :e komaj rešila. Brzojavna žica je bila spel.ana pod mestom, radi tega je brzojavna z^eza med Gorica in Gradiško pretrgana.
Orožna eksplozija acetilena v hotela.
PRAGA 23. — Kakor poročajo večerni listi iz LibohoTica. sa je sinoči v napravi za acetilensko rezsvetljavo hotela „Tri lipe" v Libohovicu pripetila grozna eksplozija, ko je restdvrater hotel preiskati aparat. Restavrz-terja je r: zneslo na kosce ; dre osebi sta se hudo opekli na obratu ia na rekah. Lokal je bil popolnoma razde;ar». Popokale ao celo okoa sosedne hiše. — Materijalna škoda je velika.
Atentat na romunskega minister-akega predsednika.
BUKAREST 22. Stanie ministerakega predsednika B atiam je povoljne. Komplikacije niso nastale. Po neči je bil bolnik nekoliko neiriren. — Preiskala radi fctentata se nadaljuje.
Rim 23. Centralni pomožni odbor za žrtve potresa 7 Kaiabriji in Siciliji je odobril sklepno poročilo o delovanju odbore. Iz t*ga
„Le daj, daj mu goldinar !* Stopil sem k njemu in mu dal. Pogledal me je neznansko začudeno, vendar je molče vzel goldinar. Smrdel je po vinu.
„A ti, Aleksej Ivanovič, še nisi poskusil sreče?"
„Ne, babica."
„Toda videla sem, da so ti oči kar žarele." v
„Že še kedaj pozneje poskusim, babica, in sicer prav gotovo."
„Stavi torej kar na zero! Boš videl! Koliko denarja imaš
„Vsega skupaj samo dvajset zlatov."
„Malo. Petdeset zlatov ti posodim, če hočeš. Kar ta-le zavitek vzemi. A ti, očka, nič ne čakaj; tebi ne dam !u se je nenadoma obrnila k generalu.
Tega je kar pretreslo, toda molčal je. Des Grieui se je zamračil.
„Que diable, c' est une terrible vi-cille •M -) je šepnil skozi zobe generalu.
„Berač, zopet berač !u je kriknila babica. „Aleksej Ivanovič, <faj tudi temu goldinar!"
Topot smo srečali sivega starca, z leseno nogo, v dolgi, modri suknji, z dolgo palico v roki. Podoben je bil sta-
-) Vraga, to je grozna starka!
poročila je razvidno, da je odboru dofilo skupno 25)387.438 lir.
Lizbona 23. Noto ministeratvo ie sestavljeno iz naprednjakov. — {Predsedstvo je prevzel Beirao.
Iapako 29. Državno sodišče je zavrglo revizijo medistinje Zobel, ki ie bik 8. okt. rsdi umora na operni pevki Bartol obsojena na smrt.
Petrograd 99. Pri eksploziji v Astrah aniki ulici je bil ubit načelnik politične policije polkovnik Karpov, ki so ga bili zvabili v past. Neki tajni policist je bil težko ranjen. Pri aretirancih ao naili sedem potnih listov.	_
OGRSKA.
Lukacsu poverjena sestava mlnisterstva.
DUNAJ 23. Grof Khuen-Hedervary in Lukacs ter državni tajnik Szterenji so do* speli iz Budimpeite.
Ob 10. uri predp. je cesar vjprejel Lu-kaesa v posebni avdijenci.
DUNAJ 23. Ogr. biro poroča z Dunaja; Tajni svetnik Ladislav Lukaic je ob 2.30 popoludne pismeno aporcčil zastopnikom tiaka sledeče : Chsar me je ddsigniral mini sten kim predsednikom in pooblastil, da se pričnem po* gajati a političnimi strankami glede sestave kabineta.
Lukacs se ob 5. uri popoludne vrne v Budimpešto, kjer se prične pogajati.
BUDIMPEŠTA 23. Avdijenca tajnega svetnika Lukscia je trajala od 10. d} 11.30 predpol. Lukacs je poročal o svojih pogaja* niih ter je stavil vladarju svoja predloge. Po avdijenci je Lukacs posetil sekcijskcga načelnika Darutayja, s katerim se je dlje čata rszgovarjal. Nato se je vrnil v hotel Sacher kjer je tamkaj nahajajočim se novinarjem povedal, da jim ne more za sedaj dati ie nobenega odgovora, da stori pa to popoludne.
Grof Khuen-Hedervarj je prišel na avdi-jerco k cesarju ob 11.30 predp.
Po procesu Friedjung.
Proces Friedjung je zvrSen v največe za-doičen.e ne le za hrvatiko-irbiko koalicijo, ne ia za vse jog)slovanstve, mar reč za ves poBteno miV.eči svet, a v največo sramoto za avstro ogrsko diplomacijo.
Med onimi redkimi nemftkimi listi, ki so dosledno od prvega začetka pa do zaključka po§teno poročali o tej senzacijonelni pravdi, je bila — to treba odkrito priznati — soci-jalno-demokratična „Arbeitsr-Zsitang". Ne le da ni verovala v pristnost Friedjungovih „dokumenta?" in da ni metala kamenja na njih, ki so se morali obupno boriti za svojo osebno čast in politično eksistenco proti pekleniko zasnovanim intrigam in najinfamnejim kleve tam, marveč je tudi odločno obsojala način, kaker se je vodi'a razprava, ko je biia na dlani tindenca, da bi hrvatsko srbske tožitelje ta proces stri v prah, dočim naj bi dr. Friedjung in dr. Fander, reete minister baron Aehrenthal iz&li iz te gigantske borbe obdani z glorijolo najvišega patrijocizma.
Doikdno vsema •vojema vedenja nasproti zlobi in na]drzneji prctistuciji pjjma zvestobe do svoje domovine, je keacepiran tudi komentar, ki ga je napisala sinoči doSla nam „Ar-beiter Zeitung" k procesu Friedjung. Dokaz, da so dokumenti sami falzifikati — piSe dunajski list — je za Aehrenthala uprav grozen poraz. Pa tudi, če bi bili vsi dokumenti resnično aftentični, bi se morali čuditi tej diplo-
remu vojaku. Toda, ko sem mu ponudil goldinar, je stopil korak nazaj in me grozno pogledal.
„Was ist's, der Teufel?"3) je zakričal ter še pristavil lepo število psovk.
„Glej ga tepca!" je kriknila babica in mahnila z roko. „Peljite naprej! Lačna sem postala! Sedaj takoj k obedu, potem se malo povaljam in zopet tjakaj."
„Vi hočete zopet igrati, babica!" sem zaklical.
„In ti si mislil, da ne ? Naj vas torej samo gledam, kako tu lenuharite in se kisate ?"
„Mais madame ..." se je približal de Grieux, „les chanses peuvent tourner, une seale mauvaise chance et vous perdrez tomt... surtout avec votre jeu ... c' ćtait terrible !"4)
„Vous perdrez absolument,"5) je za-ščebetala m—lle Blanche.
„Kaj vas vendar to briga! Ne zaigram vašega, ampak svoj denar!"
Kje pa je M. Astlej ? me je vprašala.
*) Kaj je to, za vraga!
4) Toda, gosp&, šanse se morejo obrniti, ena sama slaba sansa, in izgubili boste vse, docela vse pri vačem igranju... to bi bilo grozno.
•) Izgubili boste prav gotovo,
maciii, ki razkriva pred vsem svetom, d a pušča dokumente krasti. Morda delajo tako tudi drugi diplomatje, ali nikdar se ie ni zgodilo, da bi kak diplomat postav-ljal to svojo bravuro na javni trg. Tu pa je vrha vsega dokazano, da so vsi ti dokumenti le debele iakifikacije in 10 — kakor je rekel advohat dr. Harpner v sarkastičnem tonu — falzifikatorji vedeli, da imajo posle z „osebami posebno bedastimi*. Tako je torej dokazano, da ae je kateremusibodi srbskemu lopovu posrečilo, da je famoznemu Aehrenthalu, temu obože-vaocu vseh dobrih Avstrijcev, izvabil mnogo, mnogo denarja, prodavii mu one ialzifikate kakor izjave velike mednarodne vrednosti. Tak je torej epilog tej glorijozni diplomatično-aneksijski kampanji, epilog, ki nas kom* promituje pred licem vse Evrope, Skandal, ki je kaj dobrodo&el vsem sovražni' kom te dežele, Skandal brez primere v zgodovini. Sedaj smo mogli vreči eno oko v čudno delavnico takozvane diplomacije, in, kar smo doznali, ne bo tako hitro pozabljeno. Aehrenthal naj sele — za-kljačuje „Arbeiter Zeitung" — pripravi za prihodnje zasedanje delegacij 1
Ne treba še-le naglašati, da podčrtujemo vsako besedo, ki jo je napisalo socijalno-de-mokratično glasilo.
Ssdaj par besed pro domo. Morda se ke zdelo neskromno, da pi&emo tu beaedo pri* znaaja — sebi. Ali slučaj je to tako neaa* vaden videz, ki ga je znala ustvariti prekanjena in v izberi sredstev tako neizbirftoa režija pred in na procesu, tako omameo, da je trebilo res velike srčnosti in vere v pravično stvar in poštenje nje pr vo-b o r i t e 1 j e v, da te ni ta umetno ustvarjeni videz zvabil, če že ne v obsojan e, pa viaj v dvome na integriteti mož hrvatiko-srbske koalicije.
Izkuinja je bila res grozna, tem buja, ko smo videli, da je tudi mnogo naiih, si ter naj značaj nejih jelo omahovati v svoji veri..,* Mi pa nismo omahovali ni za trenotek, naia vera je bila trdna in neomajna ter nam je dajala moralnega oslona, da smo tudi one usodne sobote, v tistem kritičnem momenta, ko je režija priredila tiato dobro naStudirano sceno ob nastopu — pustolova Chlumetzkega preti Supilu s težkimi obtožbami, ki naj bi bile tega bojevnika zmrvile politično ia moralno — da smo tudi v Onem usodnem momentu stali trdno po konci v smislu pozneje samozaveitne izjare Supilove : kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje!
In prifilo je tako : naša trdna vera ai bila prevarjena. Danes se „smeje" Supilo, se „smeje" atvar Jugoslovanov, stvar vsega Sio-vanstva.
In vspričo te velike zmage resnioe nad lažjo, poštenja nad iotrigj, in ob zavesti, da smo bili tudi med njimi, ki so neomajno verovali, ko je letelo kamenje od vseh strani — kdo bi mogel zameriti, da občutimo v tem hipu največe zadoščenje in da mu daj amo tudi izraza.
Poljaki v Prusiji.
Žilavost in vstrajnost poljskega življa v Nemčiji.
NaSim čitateljem so znana nasilstva proti poznanjskim Poljakom, ki so tako nesrečni, da moraio živeti pod pruskim gospodstvom. Zoano je, da ie pruski deželni zbor dovolil Že stotine milijonov mark za pekupa-
„V vokzalu je ostal, babica."
„Skoda, prav dober človek je."
Ko smo dospeli domov, smo srečali na stopnicah upravitelja. Babica ga je poklicala k sebi in se pred njim pobahala s svojo srečo. Potem je poklicala Fedosjo, jej podarila tri zlate in zahtevala obed, med katerim ni hotelo biti ne konca ne kraja hvalisanju in laskanju se strani Fe-dosje in Marfe na nje račun.
„Gledam vas, matuška," je žvrgolela Marfa, „in pravim Potapiču: kaj pa hoče delati naša matuška ? A na mizi denarja, denarja, prijateljčki! Vse življenje nisem videla toliko denarja; okoli pa sedi sama
Pospoda in gospoda. In odkodi, pravim, otapič, se je vzela vsa ta gospoda ? Mislim za vas, matuška, a srce mi kar mr6 in mre; trepečem, vsa trepečem. Daj ji, gospod, si, mislim, in gospod vam je tudi naklonil. Še sedaj, matuška, vsa trepečem, kar vsa trepečem."
„Aleksej Ivanovič, po obedu bodi okoli štirih, pripravljen, pojdemo. Za sedaj pa zbogom, pa ne pozabi poslati k meni kakega doktorača. In vodo je treba piti. Da mi ne pozabiš !*
(Pride še.)
Stran M.
»EDINOST« it 36S
V Trsta, dne 24. decembra 1S09
ranje poljskih zemljišč in naseljevanje Nemce? na istih. Delo. ki je vrši pri nai „Sudmarka", izvrševala je tam država po posebni, v to ime ac vani, takozvani nsseljeniški komisiji. Ali Poljaki so se v tvojem velikem patrijotizmu hranili prodajati svoja zemljišča Nemcem. Dalo naseljeniške komisije je vkljnb vsem milijonom le počasi napredovalo, za bekatiste prepočasi.
Sklenili so zato takozvani razlastitveni zakon« Po tem zakona zamore naseljeniška komisija enostavno prisiliti vsakega Poljaka, da mora svoja zemljišča prodati Nemcem! S tem zakonom so Nemci na vsak način postavili krono vsem prejšojim nasil-stvom, ki bi jim pač zastonj iskali primera v zgodovini.
Poljaki jezik nima na Poznanjskem, kakor v Prusiji sploh, nikake pravice ne v uradih, ne v Soli. Edina mesta, kjer so se zamogli Poljaki posluževati svojega jezika, so bila poleg domaČega rodbinskega kroga polj ika društva. A nasilni Nemci so jim vzeli tudi to. Sklenili so zakon, po kator?m je dovoljeno posluževati se na javnih zborova njih le nemškega jezika.
Vendar vse to ne pomaga nič. C m bolj pritiskajo Nemci na Poljake, tam ▼eči odpor izzivajo na strani slednjih. De* lavni, varčni, vstrajni in navdahnjeni plamte čim rodoljubjem : Poljaki ne klonejo duhom, marveč vstrajajo v borbi proti vsem nasil-stvom, ki jih provzročajo nesramni pruski nasilniki nad enim celim narodom. Nemcem vsa njih gonja nič ne pomaga, pač pa napredujejo Poljaki vstrajno, tako, da postajajo res ža nevarni Nemcem samim.
Pred kratkim je imel profesor Bernhard, ki poučuje ca berolinski univerzi narodno ekonomijo, preda ran e o trojih Študijah glede pruskih Poljakov. Tj predavanje je vrlo zanimivo in zato prinašamo tudi mi glavne misli iz istega.
Poljska nevarnost je — tako je izrajal nemški profesor — vedno večja, ne sadio v pozeanjskih pokrajinah, ampak tudi v Stenji. 60°/o prebivalstva Gornje Šlo-z i 3 e govori poljski. V omenjenih de-žainh obstoji velika industrija, v kateri so naložene milijarde, a Poljaki so oni, ki gospodujejo, ki jim pripada veči del onega bogatstva. Gnani po šivi narodni zavesti gredo Poljaki naprej, poplavljajoč vse, ne da bi se jim bilo možno upirati. Tekom 20 let pošro Poljaki nemški srednji stan.
Tudi glede aristokracije razmere niso belje. Mišljenje, da je nekako jamstvo v okolnosti, da je veči del bogatstva v nemških rokah, je popolnoma kriro. Fakt je, da šlezki magoati, ki imajo danes v rokah moč, nivo nikaka garancija za ohranite? germa-čizma. Ze v Avstriji se je videlo, da so velikaši in veliki posestniki postali — Slovani 1 To uto se zgodi v Šiezijic Nemški magnati bodo postajali vedno bolj mešetarji. Na bodo hoteli težkoč na delavskem trgu. Zato so že danes .odvisni od poljskega gibanja. Že danes se umikajo pred poljskim valovjem, ki vse poplavlja,
Tako nemlki vceučiliški profesor. In umevno je, da je bil utis, ki so ga provzro-čile njegove besede, v Nemčiji velik in ne ravno razveseljiv.
Mi Slovenci pa moremo crpiti iz tega to ažilno zavest, da ga ni na svetu naiiiitva, ki bi mog'o uničiti kak narod, dokler ta narod sam hoče živeti!
Dolžnosti občin v slučaju povodnji.
(Dopia iz Gorice).
z Večkrat se dogaja, da gospodje župani, ki so popolnoma zmožai za izvrševanje do!žno»ti lastnega področja (v samoupravnih st*areb), ne razumevajo mnogih v izročenem področju (v političnih stvareh) naloženih jim doižaosti.
Zlasti mnogokrat ne poznajo določi!, ki predpisujejo, kako je treba postopati v slučajih velikih nevarnosti, ko je treba brzo delo tati, vsled česar je izkl učeno, di bi mogli v takih slučajih ta določila še le proučevati ali pa, da bi imeli dovolj časa z* posvetovanje s tretjimi osebami.
Zdi se nam zatorej primerno, da navedemo tu nekoliko važnih slučaje* sličnih dolžnosti, ki jih imajo župani v prenesenem podrečju v smislu zakonskih določil.
Z ozirom na to, da so vode v naši deželi velike važnosti in s posebnim ozirom na preteče nevarnosti in na škede, katere nepre* stano provzročajo vodni toki, smatramo po trebnim, da javno objavimo določila vodnega zakoDa od dne 30. maja 1869 drž. zakona štev. 93,
Omenjena določila predpisujejo, da so cbčine, ki leže v bližini kraja, kateremu preti nevarnoit vjled porodnji, po zakonu dolžne priskočiti na pomoč; zlasti obsegajo ta določila dolžnosti, ki jih imajo v sličnih slu čajih župani.
§ 50. deželnega vodnega zakona se glasi dobesedno tako-le:
rAko bi bili takojšnji ukrepi potrebni s?rho, da se odvrnejo velike nevarnosti, ki nastanejo vsled tega, ker so se jezi podrli, ali katere provzročajo povodnji, morajo občine, ki leže v bližini kraja, kateremu preti nevarnost, pomagati proti primerni odškodnini in to na zahtevo politične oblasti; ako nima slednja svojega sedeža ? kraju, kateremu
preti nevarnost, pomagati morajo sosednje občine na zahtevo predstojnika dotičnega ob činskfga okraja".
„Ako se sahteva za pomoč odškodnina, določi iznos iste politična oblast, ki razdeli 1 potem dotični znesek na občine, katerim je veljala pomoč"
Razlaganje tega važnega določila, katero i je izdal znameniti tolmač vodnega zakona ;Peyrer (zal. Manz 1898) po proučevanju besedila navedenega paragrafa glasi se tako-le: V slučajih, ko je treba pomagati, morejo se pozvati delavci, kakor se- morejo tudi zahtevati sredstva za prenašanje, oziroma prevažanje ter potrebno orodje. V pomožno akcijo spada tudi dobava materijala, ki bi bil v dotičnem trenutka potreben v obrambo bregov aH nasipov (kamenje, pesek, ilovica, gruda, les, pletenina itd). Ta materijal se sme vzeti v slučaju velike nevarnosti tam, kjer ga je dobiti.
Pripomoč ni realno breme, ki pristoja le lastnikom zemljišč in poslopij, marveč je osebna dolžnost, ki pristoja razun občanom, katerim preti nevarnost, tudi vsem prebivalcem sosednjih občin, kateri morajo prihiteli na pomoč s sredstvi, ki so jim v tistem trenotku na razpolago.
Vsak za delo sposoben prebivalec občin, ki so bile klicane na pomoč, mora delati na pomožni akciji; vsakdo, ki ima na razpolago sredstva za prevažanje ali vprežno živino, materiial in orodje, mora prihiteti z istimi na pomoč, oziroma mora izrečiti materijal in druga potrebščine.
Kakor sosede občine je smatrati tudi one, ki ne leže ravno v okolišču povodnji, kajti to storiti, kar določajo § 50., je že itak dolžnost vsakogar; pomoč se more zahtevati tudi od njih, titi povodenj, da je le varnosti.
Ali ima obstojati odškodnina za materi
„Južno-yshodna razmotrlranja".
Graška „Tageipost" je med tistimi listi, ki imajo notri v svoji nemški srditosti včasih tudi svittih momentov. — Takov moment je moral imeti mož, ki je napisal v reče-nem graškem listu članek pod gornjem naslovom.
Uvodoma omenja nekega historičnega dela o nesrečni roki avstriiske politike in avstrijske vladne umetnosti. To delo govori o onih dneh, ko je bila Lombardija še združena z Avstrijo, in o možeh, ki jim je moda položila v roke niti, ki najfbi spajale en'narod eno državo. Iz te knjige vidimo da še ni izumrl tisti duh, ki meni da mora vsako stremljenje narodne duše policijsko pečatiti in sodno preganjati.
Čadno : v Avstriji znajo — piše člankar dalje — ravno one narode, ki so ostali udani monarhiji tudi v časih najhujih pretresljajev, posebno spretnostjo napravi jati nesrečne. — In v resnici interesantno je, s kako gorečnostjo ustvarjajo pri nas veleizda-jalce.
Možje Lombardije iz prvih desetletij prošlega stoletja niti niso mislili na to, da bi ee odtrgali od Avstrije; ali) pošiljali so jih na Spielberg (ječe blizu Brna) in naprav-ljali iz njih — mazzinijance. Nekdaj so ime
novali Maloruse (radi njihove zvestobe „Tirolce Vshoda", a danes imamo srečao med njimi — rusofilov.
S H r v a t i in Srbi se hočejo delati slični eksperimenti. Od zagrebškega veleizdajniškega procesa sem se vsaj ni nehalo delati — pogreško v.
Kako nespretno se poetopa na Ballhaus-platzu na Dunaju z vsem srbskim vpra-
katerim ne more pre-j^nieinl Zdi ie 'da tam r01 mi%u\o, da se sosednja občina r ne-j1Tet jntereiira za to: Kd* je interesantneji,
ali Aehrenthal ali Izvoliti. Ali gospod A*hrenthal bi moral pokazati, da zna iz ju-
jal v vrnitvi istega ali pa v denarju, določa'g3ii0Tanskega vprašanja naoraviti odgovor,
se od slučaja do sločaja.	K bo potrjeval interesom Avstrije. D^nes res
Nujnim ukrepom je prištevati tudi zgradbe	ne za določitev, kako rtopinjo je dosegla
nasipov in druga slična dela, za katera je	t lota narodnogft 5tt.t?a pri posamičnih Slo-
teeba v rednih razmerah dobiti prej oblastveno	Tanih, ampak
za to, da se Hrvatom in
dovoljenje.	Srbom dokaže, da jim Avstrija
Ako se nujna brambna dela, ki jih je	morGin hoče nekaj nuditi. Čamu
zgradil občinski predstojnik v smislu § 50.,	§edi nai miniit4r zunanjih stvari a* prestolu pozneje ne podereio, treba je naknadno prositi pritrditve politič e oblasti (odločba c. kr. poljedelskega m'nisterstva z dne 18. sept. 1878 štov. 7450).
Ako se ima preprečiti nevarnost povodnji	riti konec, velikega obsega, more občinski predstojnik Začetek in konec av*trijake državniške
prapovedati tudi izvrševanja priznanih in pra-	modrosti, ne sme biti, da goji strah pred
vilno podeljenih pravic in sicer v svrho, da	Madjari in da straši državi zveste elemente,
se morejo izvršiti brambni ukrepi (razsodba	Da je nazor, ki je vladal doslej ▼ dunajkih in
upravnega sodišča z dae 8 marcija 1889 štev.	budimpeštanskih krogih o hrvatskem vpraša
v oblakih, ako se ne upa delati pozitivne politike?! Na Hrvatskem se morajo stvari predrugačiti, nasilnemu režimu treba napra-
402 zbirka Budv. štev. 4458).
Odškodnino morajo zahtevati le občine, ki prihite na pomoč, katerim pa ne preti ne varnost.
V slučaju, da pro>i,o občine, katerim pr.ti nevarnost, sosednje občine pomoči, ka-
nja, neizdržljiv: to je sedaj zaključeni proces na Duuaju manda vendar dokazal, Bolje bo, da se ua Hrvatskem neguje one demente, ki zamorejo Jugoslovane zvezati z monarhijo, z Avstrijo.
Kar ne je dosedaj delalo na Hrvatskem,
tare niso v nevarnosti, morajo plačati odškod- je bilo popolnoma zgrešeno, in ko-nino občine občinam. Slednje pa so dolžne nečno nič druzega, nego izročsvanje H r v a-razdeliti od političoe oblasti določene zneske tov in Srbov Mad jarom. S tem pa na posamičae prebivalce po meri njihovega se ne koristi niti Madjarcm samim, a se dela. Politična oblast ima določiti zneske, ki oškoduje interesa skupna monsrhje. jih morajo plačati posamične občine, katere
so bile v nevarnosti; način pokritja teh tro- Nadomestne volitve na Škov določajo občine same. Ako občina ni	Goriškem,
sklenila drugače, določi se razmerje razdelitve Podajamo tu koaečni uradno dognani po § 66. vodnega zakona.	nspeh dopolnilnih d;želno-zborakih volitev na
Vprašanje, ali je pomoč potrebna ali ne, Goriškem po sodnih okrajih, razsoja politična oblast, oziroma občinski Dobili so glasov v posameznih okrajih : predstojnik.
Zahtevam označene oblasti, oziroma občinskega predstojnika mora takoj zadostiti vsakdo.
Občinski predstojnik ima nemudoma vre-čiti adresatom vsa sporočila in določila, ki so mu došia od politične oblasti, oziroma ima istotako nemudoma odposlati vsa poročila, ki so naslovljena na označeno oblast.
Goriški Kanalski Gradišče Sežana
Rszun tega mora sporočiti oblasti vsako pre- Tolmin
tečo nevarnost in vsak pripetljaj, ki je važen, . za presojanje položaja, ako je nevarnost velika, j mora najeti občinski predstojnik primerno število mož, ki imajo paziti, — dokler ne mine nevarnost — na nasipe in druga meita, ki so v nevarnosti. V nujnih slučajih mora zbrati Županstvo potrebno število vpreg in skrbeti za to, da je materijal, moštvom orodje, potrebno za izvršitev brambnih del, pravočasno na licu mesta.
Upravna oblast Btore že naprej skrbeti za varnost s tem, da pripravi materijal, najme moštvo itd.
Ista more tudi ukazati, da se jezi pode-rejo v svrho, da se preprečijo večje škode. Toda škode, kakor tudi troške za popravo morajo tndi v tem slučaju trpeti oni, ki imajo skrbeti za vzdrževanje brambne naprave.
O morebitnih zahtevah glede odškodnine razsoja politična oblast (razsodba upravnega sodišča z dne 18 marca 1892 štev« 416 zbirka Bndw. štev. 6498).
*
* *
O tem predmetu smo obširno pisali z namenom, da opozorimo občinske predstojnike onih občin, katerim prete povodaji, da ae naložene jim dolžnosti ne omejujejo le na vsakdanje upravne posle, marvečt da se morejo nenadoma pripetiti gotovi slučaji, ko imajo lupani tudi drugačne dolžnosti in veliko odgovornost.
Skupaj
o				
>	e	CD	cs r*	o C
o tm	eo k >	o rsi	C Č	Ci tU «
865	82	1334	40	• 6
596	1343	3036	650	11
353	25	1226	5	13
87	47	483	4	3
805	786	1455	405	23
1373	75	3196	114	3
4079	2358	10730	1218	59
Dnevne vesti.
Našim čitateljem. Ker bedo jutri, prvi praznik, vse tobakarce zaprte, prodajal se bode naS list le na državnem in južnem kolodvoru in pri vratarju „Narodnega doma". — Sobotna številka se bode proda;a!a nedelo po vseh tobakarnah. V nedeljo ae izide ii-t. V ponedeljek izide ob navadai uri.
Škof dr. Nagi koadjutor dunajskega nadškofa. Našo sinočno notico, da bo tržaški škof dr. Nagi imenovan koadjutorjem cum jure succesionis dunajskega nadškofa, kardinala Grrusche, potrjujejo dunajski listi in pravijo, da je to imenovanje gotovo in da se izviši v uajkrajšem č&iu. Listi omenjajo da sta bila med kandidati za mesto koadiutorja tudi solaograški posvečeni škof dr. Kaitner in brnski škof gref Huyn, nu konečno da je izvolitev padla na tržaškega škofa dr. Nagla.
Smrtna kosa. Dne 22. je umrl na Prošeku v 83. letu svoje dobe g. Andrej M a-rangon. Pokojnik je bil rodu starih Trža-Čanov, a bil jo vedno naklonjen Sicvanom. N. p. v m. t Gospodu in gospej Starčevi naše iskreno sožalje! Pogreb bo danes ob 11. uri dopoludne.
Pozor slovenski In dalmatinski gostilni-ftarjl! V četrtek, dne 30. t m. se bedo vršile nadomestne volitve v konzorcij gostilni-
čarjev. Mi ne smemo dopuščati, da bi se še dalje gospodarilo z našim denarjem brez nas. Pridite torej v ponedeljek, dne 37. t. m. vsi na posvetovanje v ulico Stadion 19. I.
Tovariši! Odbor zadruge gostilničarjev objavlja v „Piccolu" nesramen pamflst, v katerem nas imenuje ljudi, ki so prišli še-le včeraj ▼ Trst in ki bi hoteli vničiti stan gostilničarjev in trgovcev.
Tovariši! Pokažimo da se ne damo žaliti to, da se zavedamo svojega stanu in svojih dolžnosti kot sinovi svojega naroda in oridimo v ponedeljek vsi v ulico Stadion 19. I.
Odlikovanje. Finančni podraroatelj, viši finančni svetnik dr. Napoleon F a b b r o je dobil naslov in značaj c. kr. dvornega svetnika. —
Čestitki hrvatsko-srbski koaliciji. Drž. pos', dr. 0 tokar Rybaf je odposlal ni-stopni brzojavki:
Zastupnik Grga Tuškan,
Brod na Savi.
Srdačne čestitke na pobjedi istine nad
laži 1
Zastupnik Šupilo
Reka
Neustrašivom boriocu za istinu čestita
dr. Rybar.
Novi zakon zapoveduje med drugim: Ni-kdo naj ne kupuje druzega, nego Ciril Metodovega čistila (krema) za čevlje, ki je najbolje in je kljubu temu, da daje prispevke družbi, najceneje.
Zahtevajte povsod le edino C. M. kremo za čevlje! Stane 20 st. mala škatljica.
•nd%0jt}0 tli 0U93 VS Vjunp VU3VA Ul
oaojtp ouoi%oq vs }iyvu iuiclnyvu vp 'op
oauiPIvA pipi ci OZftfskoĐ VdlSOP oujtr)6iCuq o.ysuvaois a uiifii{ ldw ifsng" — „g oxfit( oyv} utvy cfi9}vlud fo}g* = Božični prazniki in trgovine z jestvi-nami. Iz trgovskih kregov smo prejeli: O tem vprašanju smo ža govorili svoječasno. Vendar je potrebno, da zopet spregovorimo o tem v očigled letošojim praznikom.
V soboto je st. dan in trgovine bi morale biti zaprte. Ittot&ko pa tudi v nedeljo radi določenega nedel;skega počitka. Tako bi bile torej trgovine kar dva dni zaprte, kar bi bilo zelo neugodno za občinstvo. Mi trgorci smt se hoteli izogniti tamu na ta način, da bi bile v nsdeJjo dne 19. t, m. trgovine zaprte — da-ii je bila to zadaja predbožična nrd»ija in smo imeli dovcljenjo, da smemo držati trgovina odprte od 8. ure zjutraj do 4. ure pjpoludne. Z i to pa naj bi n&meš'enci ne nasprotovali, da bi bile v nedeljo, drugt božični praznik, trgovino odprte od 8. do 11. ure. Nsmežčenci pa no na svojem shodu sklenili, da raje deiajo dne 19. tidi 8 ur, nego da bi bile dne 26( trgovine cdorte, četudi samo 3. ure. Zato hoće večina trgovcev prvi praznik odpreti trgovina za par ur, da more poslužiti tudi tistemu delu liud<t7a, ki se ne bi moglo prerideti za dva dneva skupaj. S tem bi tudi nekako priulili zarei m*lo neprevidne mladeniče, da mc-ra^o priti na delo.
Slovenski trgovci pa tega ne store, ker cenijo svoje uilužbence kakor zveste in udane in eo uvsrjeni, da bi prišli na delo tudi na prvi praznik, sko bi se zahtevalo cd njih, in torej ne zasiužujeio ta-cega prikrajšanja. Slovenski trgovci bodo torej imeli svoje trgovine oba dne*a zeprte, ako v zadnji hip ne pr<d^ kaka no?a odredba od strani obrtne oblasti.
Gotovo se večina italij&nakih trgorskih pomočcikov ne strinja s sklepom svojih prvakov, ker to je le duh nek&terih nepoklicanih oseb, ki niti ne spadajo k naši stroki, in so terorizirali tudi zastopnike naših na meščencev.
Vabimo torej naie slo*, trgovce, naj ivo;e trgovine (ako ne bo drugačne odločbe) drži;o raprte oba dneva. Opozarjemo na to tudi občinstvo in )e prosimo, naj se pravočamo preskrbi z vsemi jestvinskimi potrebščinami za oba prazcika.
Predavanja. Odveč bi bilo poudarjati, kakega pomena so za ljndiko izobrazbo taka predavanja. Da jih je rodila potreba, dobsz^ja vsakokratna obilna udeležba.
Prihodnje predavanje se vrši v ponedeljek dne 27. in torek dne 28. t. m. v Sokolovi dvoran1. Predaval bode m»dicinec goap. Mirko Č e r n i č o predmetu : Človekov po stanek in razvoj.
Zsčetek obakrat ob 8. uri zvečer. Proje-cirale ae bodo skioptične slike. Snov bo g. predavatelj c.b~amaval izključno iz znac«tr<:-nega steliftča, in nam bo podal anatomičei in ontološki razvoj človeka.
Ustop je dovoljen samo cdrastlfm ! Pododsek pol. društva „Edinost" za sr. Jakobiki okraj. G.g. odborniki in namestniki se tem potom še enkrat opozarjajo na sejo, ki se vrši danes zvečer ob 6 uri v prostorih „Konsum. društva pri Sv. Jakobu.
Družba sv. C. in M. v Ljubljani prosi vse oskrbnike družbenih nabiralnikov, d- iste še ta teden zanesljivo odpro, ter prispevke dopošljejo družbi direktno po poštno branil-nični položnici ali poštni c&kaznici.
Opazilo se je, da nekateri oskrbniki pošiljajo te prispevke časopisom. To naj se opusti, sicer nima družba evidence.
Vremensko poročilo Iz Bohinja. Deževno vreme zadnjih dni je raztopilo vea sneg tako, da se čez božične praznike ne more izvajati noben zimski špert. Na sankal š&u ni nič snega.
V Trstu, dne 24. decembra 190Sr
EDINOST" St. 358
dtran III
h Rojana. BožiCnica, ki smo jo priredili mioolo nedeljo ▼ aEon«nmnem druitvu" našim milim otroC čem, je izpadla najlepše t Ttakem pogledu. Program lep, izvajanje lepo, udeležba lepa. Veselili to se malčki in zadovoljni •o bili veliki. Hvala vsem, ki so pripomogli do tako lepega vipehn : g ci vttoarici, vsem j ■odelovalcem, darovalcem in — občinstva t j Odkupnino od novoletnih voščil na korist j dražbe sv. Cirila in Metoda so plačali tržaški moški podružnici sledeči g?.: Jakob Merhar 5 K, Alojzi i Povb, urar 3 "K, Vekoslav Pe-trovčič 2 K, dr. Josip Wilfan 5 K, Ivan Godoik 4 E, Ivan Goru p 5 E. Blago dušnim rodoljubom trčca hvala I
„Božićnica* $ri Sv. Ivanu bo 25. t. m. v prostcrih „Narodnega doma". Začetek ob 4*30 pop. Vabljeni so vsi ljobitehi mladine in sploh vsi svetoivantki rodoljubi. Saj je!vendar v srce segajoč prizor, ko nastopa komaj 3—4 leten otrok, junaško pore svojo deklamacijo ter je ves radotten, ko ga občinstvo hvali. A to ni še glavna naloga naše „Božičmce". V prvi vrsti namen je, da se s takimi prireditvami navdušuje ooe mlačneže, namen naš je, da se te otroke ohranja za naše slovenske šol?. Torej, kdor le more, naj pride, ter po* loži dar domu na altar!
V ta namen je daroral g. Anton S vab krasnih jabolk in g. Ivan Camauli mirodil-ničar, škatljo božičnih okra:kov, za kar jima bodi izrečena irčna hvala.
Nekateri pevci društva »Kolo" prirede prvi božični prazsik izlet na Greto št 183. osmica gosp. Viteza (posestvo Pogorelec). Oi-hod izpred „Nar. doma" ob 2. uri pop.
Z Vrdelce ja'ljamo prijateljem otrcč čev in rodoljubom, da bodo imeli Otručiči otroškega vrtca n* Vrdelci srojo prvo „BsŽič-nico", na sv. Štefan, t. j. 26. t. m. tb 3'30 popoludne.
Kolikor je bila ta vatmovitev potrebna, znano je menda v*akemu. VerdelČanom je pretila velikanska nevarnost od strani c&ših nasprotnikov. Gotovo bi bili za nao i? gubljeni, ako ne-bi prišla cb pravem čatu pomoč.
Vstanovil t* je vrtec, okolo katerega se vse vrti. Pri mlajiših smo pričeli in z nado zremo sedaj v boljšo bcdcčnoat. Obračamo pa se tudi do davnega cbčin?tva, da bi na« ; odpiralo v ns.šeua dei&vrnju, naj ca« ne za-^uiti, zlasti sedaj, v prvem razvoju. Pridite, in pokažite, da vam je pri srcu tudi našo, d) sedaj zapuščena Vrde'cs. Tu je vzr&ctei caš rod, tu se je gia»:la sivv govoricr, pa tudi za naprjj mori Oituti aaši — slovenska lemlje,	_
Tržaška mala kronika.
Politična hišna preiskava. Po nalogu
tukajšnje sodnij»ke cbi&sti so tinc-či policijski organi izvršili hišno preiskavo v sedežu „Ai-^cciazione giovanile" (bivle Giovane TVieste) na Piezza nuova št. 1, in v itaiovanjih čieno? a-g s društva Rueiera Bernardino, Marcela Depaul, Nikolaja Q jarentctto in Feriuga, po tem v obeh man.faktnrnih friovin^o Lc-frencn Bernardino, cčtta prej imenovanega.
Vspeh teh preiskor drži policija st:cgo tajnim. Kolikor «mo doznali, ae gre za zločin ' inoteoia javnega miru, i i p& izključena tudi veleizdaja.
Samomor. K notici cbjavlreni v prešli števiiki v i aš-:m listu z dne 22. t. m. smo »rejeli slede&a pojasnila: M. J. (in ne M. Z. kakor je bilo odjavljeno v omenjeni naši no-t ci) je stancvela v ul ci E Totriceili št. 4. II. nadstropje. Imela -e nekega mes-rja za ljubčeka, a zraven tega se jtj je vsii eval Š9 neki trgovec, bivši njen gospodar. Ne eddn ne drugi niita biia porečena, pač pa je zadnji baje c če 3 ntz*kcn»k;b otrok. Trdite da je imela s tem zadnjim intimno razmerje, je neumestna. ker ie ona sama ispustila s užbo in gospodarja ravno radi njegove vsiljivosti Tudi v pismo, ki je je pihala neposredno j.red samemorom aTojemu Gvida (mesarju) inča, da je ijubiia !e tega. Pokojnina je bila po rodu Slovenka in ]e a piscem teh vr*tic govorila vedno le slovenski. Nesrečna mat' la S ovenka in peko ni cče je bU Siovecec. Neuredna sfcmomcri.ka je bila precej naobražena in je služiia kot blaga niČ^rka.
Katboi je prine^ia vama domov in to ž? pred mssec:. Namenjen je bil za čiSSeoje pot'el:!
Tri ura pred cmrtjo je biia Sa vesela in je razpravi ?,!» o zaoavi, k; jo bo imela na božični več:r v družini I Bila je pridca in je materi r?»ia p magala. Nesreča je bila, da ni ubogala ma.erc, ter delala le po svoji mlade-ciSki nerazscdno'fci-
Dekleta! Valujte se zapel^ivcev in vho-gajte svoje rnsteie, ki vbe gotovo uče le dobro.
Pogreb pokojne J. M. (V »vojem zadnjem pismu prosi pokojnica, na? se ne ob-Tatlja vse n eno ime, ampak le zače'n-c^) se je wšil včeraj ob egrom .i udeležb:. Žalostno ie g'edati kako nepremišljeno lega v grob Lolado bitje, ki bi lahko vživalo, osrtčevalo in koristilo svo i nesrečni materi.
Pogreb do je vršil z £sist?nco duhovnika. Nesrečni Mar^i: Večoa;a pumjatl Materi iskreno sožalje.
Poskus samomora. Fran Beiušnik, 41 let ttar, tapecir, stanujoč v ui. Šolitario šr. 11, je predvšern šajem v svojem stanovsnju poskusil storiti konec svojemu življenju; z britvijo si je prerezsl vrat. Banil pa je le kožo in malo mesa. Zdi se, da ga je strsšno po-
trla smit njegovega brata in zato je prišel do usodepolne nakane.
Nasilnež. Predsinočnjena ob 11. ui je na Korzs nek mladič brez vsakega vzroka planil na mimoidočega Rudolfa PJanek, mu strgal dežnik iz rok, vdaril ga z istim po glavi is ga vrgel na tla. Pritekla sta policijska agenta in redar, ki so nasilneža vklenili.
Ta-le pa se je silovito branil, psoval je redarje in jim žugal. Na policiji je bil identificiran kakor Fran Dobravec, 20 leten dninar. Bazžalil je tudi policijskega uradnika, ki ga je zaslišaval. Obsojen je bil policijsko na 14 dni zapora in izrečen dež. aodniji.
Poskuien samomor. Še ne 20-letna Si vilja Marjeta Sanik, stanujoča v ulici delle Scuole nuove št. 8, si je predsinočcem ho tela končati svoje mlado življenje s tem, da je v svoji sobi zanetila v ponvi oglje in hotela vase dihati razvijajoči ce strupeni plin. Domači pa so ie pravočasno zapaz li namero dekleta in jo rešili. Pczvali so zdravnika z rešilne poitaje, ki je nudil dekletu prvo pomoč in jo dal prenesti v bolnišnico.
Povozil ga vlak. Sinoči ob 11. uri, je tovorni vlak bliza rocolskega tunela povozil 22-letnega železniškega čuvaja Josipa Ježa. Jež je bil ranjen na glavi, je zadobil po škodbe ca hrbtu in c drezalo mu je tri prste na desni roki, vsled česar je padel v nezavest. Lajanje nekega pia je dovedlo neke delavce, da so našli ponesrečenega Ježa in z vlakom so ga p>tem odpeljali na postajo pri sv. Andreju, odkoder ga ie zdravniška postaja spravila v me.-tno bolnišnico.
Koledar ia vreme. — Dmes : Adam in Eva. (Božična vil a). — Jutri: Božič. Rojstvo Gospodovo.
Temperatuvs včeraj: ob 2. uri popciući e ■f 15*5° Cei«. — Vreme včeraj: oblačno,
Vremenska napoved za Primorsko: Oolačno s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura mila.
Naše gledališče.
Pojutranjem, na božični dan, ob 5. uri pcpoiudne, vprizori se popularna narod, igra s pet<em in glasbo
„LEGI JON A RJI*.
Sodelujeta zbor in orke<tar šentjakobske Ćhtelnice. V tipični viegi Ježa nastopi g. Vero všek kakor gost.
„Legijonar;i &o, kakor vsak zna, sestrska igra WR. kjTo:ačev„ in ne potrebuieio pri n*šem občin tt? u getovo nikakega dal;šegi priporočila.
Na Sv, Šteiana dan, v nedsljo zvečer, bo repriza slavne Ib;ecove drame „N O B A"
Te igre, kateie prva predstava je biia na ča-itci stopinji umetnosti ne moremo kar zadosti priporočati rtši publiki.
Tržaška gledališča.
TEATRO VERDI. Jutri se začne tu iako ^animira izvanredna dramatična sezona, vpr/zorj*er.a f d Stalnega gledališča * Rimu, Jutri vprizor: dramatični pc-em »L^ Cane dello Btffi", ccv za Trtt.
Društvene vest*
Klub dramatičnih diletantov na Prošeku
javiju, da se radi nepričakovane smrti g. testa, druttveacga predi^daika, g. Dr^g. Starcu, že objavljena prediia^n „Z& pravdo in src&- ns ho vršila na Sv. Štefsna dan. Prens«ena jc na dsn 30. ij-nuaria 1910.
delav. organizacija
V n. dsl o, d:*e 26. t. m. se bo vršil v S}»kiimi pri Gorici
javni shod
N. D. O. S iši 63 cd raznih strani, da ne udei:ži tega ehoda dr, Tuma in njegovi p i-staši.
TovcnŠi! VdeUž te 69 tega Televažn^ga ■heda v m^ogohro'n^m številu.
§tev. 63G 09
dne 21. decembra 1909
Oglas natečaja.
Razpisuje se natečaj za mesto zdravnika okrajne bolniške blagajne v Volo-ski za področje Kastav z sedežem v isti obč ini. Plača je ustanovljena na 1800 K. Zahteva £e znanje hrvaškega oziroma slovenskega jezika v govoru in pisavi. Prošnje s potrebnimi prilogami poslati se morajo podpisani upravi najkasneje do 15. januvarja 1910.
Za opravo okrni- bolnftke blagajne
v Voloski
Dr. MATKO TRINAJSTIĆ i. r.
predsednik.
30G
r^fo^f^l: JOSIP GORENJEC ■ TRJI
ULICA VALBIEIVO ŠT. 40 (KRAJ KATABNE XEW-YOBK) ****

ID
SVOJI MV K SVOJIM!
SU
priporoča trojo b opat o zalogo boi!enih in noToletnih razgledni e, nakita za božično dreresee in vrečic, kakor tndi bengaličnih
niigalie. I sto ta m se dobe razni prikladni darovi za male in odrastle, n. pr. knjige, sli-kovnice, Takove živali, slikovnice za slikanje, raznovrstne barve za otroke itd. Ratne leposlovne knjige, poezije elegantno vezane, krasni okvirji za slike in albumi za razglednice in slike. Vseh vrst pisemski papir v škatljah itd. Tsprejemajo se naročila in se ista najtoć-neje izvršujejo. Krasni nakiti za božična drevesca se morejo naročiti s približno naznačeno ceno za cel sortiment od Kron 3*50 naprej, škatlje finih svečic po 30 do aO vinarjev. Ogled božičnega drevesca in bogatega nakita vsakemu dovoljen, brez da bi moral kaj kupiti. Za obilen obisk se priporoča udani
JOSIP GORENJEC.
Zahtevajte cenil zastonj in pošt. prosto.
==n=ii=im=
SVOJI K SVOJIM!
3!
4'

Mnenje g.a Dr. Gaetana bar. Horoch
Operatorja na Dnnaja.
Gosp. J. SERRAVALLO
TrsU
Predpisal sem že večkrat Vaše ŽELEZNA TO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravalto) ter sem z uspehi, ki sem jih dosegel z istim jako zadovoljen.
Ta izdelek uporabljal se je z dobrim uspehom toliko pri malokrvnih kolikor pri rekonvalescentih. DUNAJ, 19. oktobra 1907.
Dr. KAJETAN baron HOROCH.


				1				___	
			V- " i.	''- .»J "	• >r •	V ' "			_J
Velika zaloga praznih buteljk
TRST, Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano H.
GUIDO e UGO COEN
100.000 buteljk od iampanjoa za refoik.	Prodajajo in kupujejo se
buteljke vsake vr~te za refošk, kampanje bordeaus, rensko vino, konjak itd. — Velika zalog* buteljk od pol litra in 1 in pol litra. Damjane lz stekla opletene.
Prevzamejo se dopošiljatve na deželo
Kupuje razbito steklo vsake vrste.
i
plemenske kokoši kuhinjskih potTebščin
najbaljše zimske nosilke (barve na izbero 20 kom. 5 mesecev starih, prosto na vsako postajo Kron 30'— ; 6 komadov K 9 5O.
košev, stolic, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk za
krčmarie- Jos. Adamich, Trst
L. Altneu, Werschetz, Ogrsko. I ulica Siulia vogal ulice Kandleršt 10.


solidno in abganfni
po zmernih cenah
Hafa@l^ Stalin
TR8T — Via Maioamcn
r
Slovenci in Slovani vseh dežel!
Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
IZ' „M' Alpinista"
STIflNO štev. 7.
In vi, Cehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Ceh in govori vaš lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine ^kza hribolazce in potovalce sploh.
Udani D. Rrnstein.
Specijaliteta: usajatl predmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zelier na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. - Neprv močljlvi angleški plašči tvrdke Bouph tof P. Frankenstein Sl Sona. ■■■■■

rUZUA ! Trgovci in preprodajalci i rvflvie : ^Fj
SS^ velika zoloso božlt fn nooolet razglednic s slov, napisom «2
Hk	• na debelo ln drobno.
Reklamni koledarji za darila odjemalcem za novo leto z poljubno firmo. — Cene zmerne, izvršba okusna in ugajaj o ca.
Poštna naročila Be izvršujejo najtočneje.----Vaa naroČila sprejema :
Slovanska knjigarna in trgovina papiga	Jo.
Priporočamo našim gospodinjam pravi ^ll^^CKOV: kavni
pridatek iz zagrebške tovarno.
\ n. t lin, fet l t.
Stran IV.
„EDINOST" St. 358
V Trstu, dne 24. decembra 1909
Napovedani shod delavcev is zavodo? »t. Mr rka in erzenela. ki bi se imel vrftiti v nedeljo 26. t. m. je cdložen na nedolofien (ai.
Vesti iz Goriške.
x Telovadno druitvo .Sokol" v Gorici bo imelo svoj cbčni zbor dne 4. jacaarjal9l0 ob 8. uri zvečer v prostorih pii „Zlatem Jelena".
x Laika realna gimnazija v Gorici. —
Eskor »odo že poročali na tem mestu, se je rriilo v Gorici posvetovanje radi ustanovitve tega zavoda. Posvetovanja se je udeležilo nekaj županov in Furlanije. Sklenjeno je bilo, naj se odpre tak zavcd že s prihodnjim Sol* »kim le tem. Za prvo leto bi bilo stroSkov 12.000 E, po osmih letih pa 80.000 E na leto. Nam se dozdeva, da furlanske občine pač ne bi mog'e prenaSti takega bremena in še manje goriška mestna občina, katere gospodarstvo je že zdaj na roba financijalnega poloma. Bedi povedano gospodom, da je v g o riSki občini ena tretjina slovenskih davkoplačevalcev in ti morajo naj-odločnejše proteitovati, da bi morali plačevati s sto imi žulji za laško gimnazijo!
CtariŠki Slovenci stojimo na stališču, da ima edino država skrbeti za šole, in zahte-«amo cd države, naj ustanovi slovenske in laške srednje šole!
x Iz Kormina poročajo, kako peščica laških liberalcev hujska sicer pametne in mirne laške Eormince proti tamošnji slovenski šoli. Laški prerapeteži trosijo vest, kakor da te je izraz la sama slo*enika vrtnarica, da ji je muČLO. ko mora poučevati otroke, ki eo po večioi Lahi (?!)
Liberalni petelini delajo na to, da bi se ustanovila vsaj dva nova laška otroška vrteča, ki d i bo ž n)! m k možoo preprečiti „V inva-sicne slovena" I '
Luška glasilaanapadaio den za dnem eleventko Solo, kar kaže najbolje, kako po »rtbaa je bila ta šjla Slovencem v Kormilu. Ta gl&s;la lažejo tudi namenoma, da obiskuje slo*. Ijudcko šolo le 30 otrok ter poživljajo pristojne oblast-, naj šelo odpravijo, ker ne dosega zakonitega števila najmanj 40 otrok. Ni treba še posebej dokazovati, da so to samo gole laži, ker vemo pozitivno, da obiskuje šolo pieko 70 otrok ! Obračamo se za to na župana, b&rcna Lccatellija, s prošnjo, naj prepreči neprestane hujskarije v našem mestu proti slovenskim šolam. Primana pravicoijub-cott in objektivnost gesp. župana nam je pere k, da napravi red v tem pogledu in da poskrbi za to, da se ne bodo delale site osti slovenskim starištm in otrokom cd strani irredentovske klike, ki sicer nima nikake za-slombe v kermimkem meščanstvu
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na zoacje pravila novega drestva: »Kmetako izobraž«valno d*ušivo" s sedežem v Storjah na Kratu*.
x Furlanska železnica je oktobra t. I. prevažala 11.300 eseb io 11.500 too. blag?. P.e; mki znašajo 33 600 E (proti 28.672 E v tktobru 1908)
Vests iz *$tre
Novi šolski svetnik. Cesar je prefesonu cf.vt'čne šole v Malem Lošinju Ambrožu Ha rač ću povodom njegovega umirovljerja podeiil naslov šolskega svetnike.
Podgrad. V cedeljo 26. t. m. priredijo tu v „Narodnem Djmu" hrvaški dram. igrale-giedc<hSko predstavo ob 7 uri zvečer. Iz pri jaznrsti sodsluj« kakor gost goriški igra?ec Nov'n«ky.
Med cdmoiom bo igrala gedba.
Razprodaja vstopnic se vrši v trgovini g. Jenka.
Upsmo, da slav, občinstvo ne zamudi te priHke in se udeleži te predstave, kjer se mu bo ruđil priietea cžitek ia ob enem pripomnimo, da da družba polovico čistega dobička Cr.-Mtt. družbi.
Slovenci in Mestjani!
poslužujete le v slovenski brivnici ▼ ulici Sette Fontane 13, za kar se Vam toplo priporofe ndani Anton Novak — Svojim k svojim I	2067
Listnica uredništva.
Gos p. Franu Eučiniču. Dopo tl&ccga nem popraska ne morejo priobčiti ker re odgovarja predpisom zakona.
OGLASI
s MALI
je ratunajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se ratunajo enkrat vei. pristojbina stane 40 Plata se tako].
TCR
itno s/ nkrat ve?. ffc hO stotlnk. _ 1
praznikov točim vino istrsko za dru-
0 priliki žine po 64 stotink; od 10 litrov
taprej po 56 Btotink Stev. 2.
Fran Bole, Via di Koiano 2331
Toči
pristno domače vino pri Rudolfu K o-S6 guta, Kojan-Trst Btev. 256. 2321
Pn»i;inip<ii> KuIot -Pri treh Prijat®ljih" bOSIlinibar Gorici, ulica Caserma st. 11, se
priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1322
Gostilniško opravo
v upravi Edinosti.	2299
Maslo, polards, kapune, zajce
iz Štajerskih hribov. — Ivan guban, mlica Caseraaa
Ste v. 13.___2320
OtlB*ililri božičnih praznikov prodajo sesamo pn II K! danes in jutri po nizki ceni možke obleke, klobuki, dainiki. — Trst, ulica Antonio Cac-cia 6tev. 6, L nadstr.__2300
f Na poljske in sicilijanske testenine, te-■ U2Ul ■ stenine z jajcem, bclonjski riž, najfinejše olja, omaka, fini sicilijanski paradajzar. Vse to ee prodaja po zmernih cenah v ulici Farneto St. 3.
■ Pohištvo a
iz bambusa, iz indijske trstike in iz TrboTlja.
: Prikladna božična in : B3T novoletna : darila.
HENRIK PREOER
Trst, Via Nuova itev. 22, Trst
Hočete se prepričati 7
obiščite velika skladišča
Marijeod Salarini
Ponte della Fabra 2 I al. Poste Nuevt
(vogal Torrentel	Alla cittž di Londra
9®lik izbor izgotovljenih oblek za možke in dečke kostnmi zs otroke. Povrfiniki, močne jope, k^žubi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske cbleke. Tirolski ioden. Nepremočljivi plaSči (pristni inglo^ki) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejSi mndi, točno, Bolidno tn elegantno po niskih cenah
Za Božič!
Za Božič!
V veliki, fini žganjarni ^m
na frgn pred Narodnim domom St. 1
(vogal ulice Ghega) je na razpolago VELIKI IZBOR
najfinejšega ruma
Aeti Spnmante, RefoSk zagrebški Pelinkovac in Sokol. - Po*ebne vrate: Rase po najzmernejših cenah.
T7SDIA
#Su Kostoris
skladišče oblek za moška in d
Trst, via S. Giovanni 16, L n.
.zraven Restavracije CooperatlT* e* Hat ker*
prodaja ua mesečne aii tedensk* obroke obleke in površnike i* moške, perilo itd. fiajdogovornejše eene.
POZOFi! Skladišče ni ¥ pritličju ampak * prvem nadstropju_
UMETN^ZOBJE
Plombiranje lobov
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine
v zobozdravniikem kabinetu
Br. Čermak in jj. Juscher
•• trst ■
ulica della Caaerma it. 13, II, n.
Ni treba več užigalic •
— En sam pritisk provzroča oge»j —I
Imperator
Žepni uiigalec ln od enem elegantna, najfinejše ni-klov&na, jednostavna, a ▼rlo praktična s-letijka, ea prižgati * cl.o rofeo, absolutno varna, traja mnogo let. Cena 1 kom vi K 3'-, 3 komadi K H 25, 6 komadov K 15. Pole? vsakega komada nata ćen opis. Poiilja se proti naprej poslani dolični Bvoti franko, ali priporočeno (35 vinarjev večj.
Exporthaus Kdnigsberg 607 Oorska
Odprla se je v Trstu
ul.Barriera vecchia2
Razprodaj a,
Samo na ta način
vwwwi zamore se prihraniti
pri naknpn K IO	3-30
pri nakupa „ 20	6-6O
pri nakupu „ 30	IO'—
pri nakupu „ 40	13.33
itd., ako se kopi moške in ženske po-trebSčine v prodajalnlci
Alla Flotta Američana
TRST, Piazza della Borsa, I,
ki razpošilja Tsakovrstno blago vsled opustitve trgovine
s 33V30/o popustkom.
Via Campanile ste v. 33
Velikanska množina ulster zim. suknje
■ po Kron 19. ■ Velikanska množina zgotovljen, oblek M po Kron 13. Hi
Priporočam slav. občinstvo, naj se o
priliki božičnih praznikov
blagovoli vsaki zglasiti v mojih prodajalnah
v nI. Giulia. 7 in Campo S. GiacoKO 7
kier imam na razpolago popolno izbero zapestnic, ovratnikov, srajc, bhus. BDoduiih kril. .viienih in volnenih šarp, moških in senakik rokovic v vseh barvah in raznih kakovosti, kakor sploh v mojo stroko spadajoče blago in v ve-
liki izberi raznovrstne drobnarije.
Priporočevaje in zahvaljevaje se, biležim udani
Pietro Mae-ffia.
Cement - Portiand
r-ONAP
SPALATO*4
13
Družbe 99
▲lonimr;« deln. druStro cementa Portiand SALONA.
Letni prolzoodl: 10.000 uaaon.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
mer,
:: Pisarna :: I Zaloga Cementa ul. Carradori 16 Riva Grumula 2 Telefon 605. Telefon 23-30
• ■ ; S tf r >

u
„Tržaško posojilnica in hranilnico"
Piazza della Caserma št. 2, Z. n.
!■■■■■■■■ (Vhod po glaynih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952
v lastni hiši
Ima na razpolago jekleno varnostno celico
in je varna p oti vlomu in proti požaru, v kateri ao ahrambloe, ki se oddajejo strankam v najem ki »»cer	w	...
za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6
Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov široke, 48 centimetrov globoke — Sbrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
Oddaja hranilne pušice "S®
katere se priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo Stediti svojo deco
Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
DGiorgio De Luisa	_
katera ina veliko izbero najno-	III
vejftlh klobukov, kap vsakovrst-	■■■
nib oblik iz najboljših tovaren.	551
Cene nizke.
Cene zmerne. Telefon 1395
Gin§^ Waldner
■1 TRST - ullcc Medla 3 - TRST H
Zaloga jelovoga lesa ■ prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bnkovega in Jol. leaa.
I—- Isbera va&ko vratnih oblo lenih ln oatmženlh predmetov lm hnkavega ln Jelovega leaa itd. ^C
Bogata Izbera obložkoo. - Lopate za pekarle.