Omr Write U» Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ ClTATELJE OPOZARJAMO. da pravočasno obnova asnfai* no. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — A ko is niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskninjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 —:- ------ ■ -= No. 189. — Stev. 189. Slat, lSCt at the Offkw M ftmr V ark. N. I, m. Mit. ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YOBK NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 15, 1939- TOREK, 15. AVGUSTA, 1939 -----— Volume XLVII. — Letnik XLV11. IZID RAZGOVOROV VNANJ1H MINISTROV NI ZNAN rfITLER JE BAJE ZAVRGEL MUSSOLINUEV NASVET Newyorski farmer j i razglasili stavko Hitler bo najbrže ocjgodil odločitev glede Gdan-*ka. — O razgovoru med obema vnanjima ministroma ni bilo izdano uradno poročilo. RIM, Italija, 14. avgusta. — Vnanji minister grof Galeazzo Ciano se je včeraj popoldne vrnil iz Saizburga in Italijani so mnenja, da je Mussolini dosegel veliko diplomatsko zmago. Odločitev glede gdanskega vprašenja je bila odgodena. Grof Ciano je v imenu Mussolinija v svojem razgovoru z nemškim vnanjim ministrom Joadii-mom von Ribbentropom vse svoje diplomatske zmožnosti položil nosebno resna, ker se po našem mnenju stavki ne bo pridružilo dovolj farmerjev/* Clough je rekel, Via bo polje- UT1CA, X. Y., 14. avgusta. — Nek zastopnik State Milk Control Division je obljubil, da bo vlada priskočila na po-moč razi>ečevalcem mleka -v New Yorku, ker bi zaradi stavke farmerjev mogoče nji liove zaloge ne bile zadostne. Dairy Farmers unija, ki ima 15,000 članov v 30 okrajih države New York je razglasila stavko. Unija pravi, da bo ta stavka najljutejša v zgodovini države. Tega mnenja pa ni član State Division of Milk Control Law-sar o izidu razgovorov med obema vnanjima mi-'renče Clougli, ki je rekel: nistroma. Vsak Italijan pravi: "Samo Mussolini ' Xe »"klimo, da bo stavka ve, toda molči/* Grof Ciai?o je bil v stalni telefonski zvezi z Mussolini jem in mu je poročal o poteku razgovorov s von Ribbentropom. Ako je prišlo do kakega spora-1 Je,i^ki department prodajal- ______leem mleka pris-kočH na ix>mo"\ zunrva, nikdo ne ve. . . , ; , A . .. . ■ . ,, . MK... . . 'ako pnde stavka tako daleč, da List Messagero samo pravi: Nikdo si ne upa bi bile mlekarne zaprte. misliti, da bi bil kak nesporazum med Berlinom in1 V New Yorku je rekel rav- Rimom.*" natelj mestnega zdravstvenega p^_______l__z • • • _• i i urada dr. John L. Rice, da u- h'o mnenju italijanskega časopisja ni nikakega (la bo mesto navzlic atavki J KI V•« . f t i •• 1 ,ia "" lUcSM/ Iia\£llC Sla* KI povoda, da Di bil med Nemčijo m Italijo kak dru- dobivalo normalno količino žinski prepir.'* j mleka. List "Resto del Carlino" v Bologni piše: ! ,Predsetlnilc 1)ajl>' Farmers **rx y i . , . . t I nion Archie WrijHit je ihmI- L>va moza sta, katerima je zgodovina določila 0 , A- ■ J T, , . . governerju (. harie^u Poletti-ju ponosno nalogo — Mussolini m Hitler. In od nju- braojavil, da »posluje, da bo nega sodelovanja pričakuje človeštvo novo dobo poljeUeIj>»ki department v stav- prave civilizacije in pravice. ,ki »pralno stališče. i i -i •• i v . • i.i •• L TUJA, N. 14. avgusta. Odposlanci, časnikarji m mesetarj plutokracij _ y 8oboto ^ je (yržil/tukaj so ostali zunaj vraT, ne da bi vjeli le eno besedo raz- jeio značilno glasovanje. Nad govora, tekom katerega je bila vidna živa resnic- sto zastopnikov fannerske umnost: star svet, ki se j£'končaval, nov svet Vi vsta- . •• i ja- Italijanski časnikarji, ki so spremljali grofa Cia-na, ne vedo nič več kot kdo drugi. Naglo so opisovali pokrajino, Hitlerjevo hišo v Berchtesgadenu in ■ . . i . j i. n • re, ua jiui uuuo piacaii v aiv- o navdušenem sprejemu, ki so ga dali Bavarci gro- > % ^piembru in oktobru fu C lanu. ie vsaj $2.35 za sto funtov BERLIN, Nemčija, 14 .avgusta. — S posebno konferenco s kanclerjem Hitlerjem in nemškim vnanjim ministrom von Ribbentropom v Hitlerjevem glavnem stanu v Obersalzburgu je italijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano končal svoj tridnevni obisk v Nemčiji. Razgovor se je pričel ob I 1.30 in je trajal do 12.30 popoldne, nakar je von Ribbentrop priredil kosilo za grofa Ciana v hotelu Osterreichischer Hof v Salzburgu, po kosilu pa. se je grof Ciano naglo odpeljal z aeroplanom v Rim, njegovo spremstvo pa se je zvečer odpeljalo z vlakom. Z njim se je peljal samo nemiki poslanik v Rimu Hans George Viktor von Mackensen. Velika radovednost vlada glede konference in vsakdo z napetostjo čaka, na katerem kraju bo zopet vda rila v nanj a politika osi Rim-Betlin. Po končani konferenci ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Uradni časnikarski urad je izdal samo kratko poročilo, ki je namenjeno za tuje države in se glasi: je, ki ima svoje članovo v eno indvajsetih okrajih, je oglaso-valo, da bo v torek ustavljena prodaja mleka. S tem štrakjom bodo skušali farmerji prisiliti prekupčeval-(ce, da jim bodo plačali v aiv- STRAŠEN ČIN PODIVJANEGA 1ZNAJDITELJA Z mesarskim nožem je zaklal svojo ženo, hčerko napadel s kladivom, nato si je pa prereza! zapestja in vrat. V razkošnem domu v South Nvack, N. Y., .-e je završila v nedeljo strašna tragedija. 58 letni Ralph kot iznajditelj lovili laboratorijih ku, je nenadoma podivjal. Svojo ženo je z mesarskim nožem tako ranil, da je par ur kasneje umrla v bolnišnici. Svojo 29letno hčer, ki je sedaj tudi v bolnišnici, je bil par-krat udaril s kladivom po gla-Iw i. Nato si je skušal sam vzeti življenje ter si pre rezal vrat in zapestje. Po mnenju zdravnikov Im> podlegel poškodbami. Hčerka, ki se od časa do časa zave, ne more drugega |>o-vedati kot da je prišel v njeno sobo oče ter da je imel okrvavljene roke. Ravmondov 27 letni sin je vrnil šele proti »večeru domov ter je omedlel, ko so mu povedali, kaj se je zgodilo. Stari Raymond si je s svojimi iznajdbami prislužil dosti denarja ter je nameraval jeseni stopiti v |M>koj Nikdar ni kazal nobenih znakov nenormalnosti, v nedeljo je pa kar iznenada podivjal. SABOTAŽA C0UGHLIN POVZROČILA ! HVALI DEL KATASTROFO! FEDERACIJO Znani radio-pridigar pravi. da morajo dobiti delavci primerno letno plačo. — Organiziranje avtnih delavcev. Do zdaj je umrlo že 23 oseb. — Okoli sto jih je poškodovanih. — Zvezna policija na delu. CARLIN, Nev., 14. avg. — V "bližini mostu preko Hum-holdt rege, sedemnajst milj zapadno od tukaj, se je iztiril.znani duhovnik Charles H. vlak Southern Pacific železnie. 1[<'oughlin ter rekel, da je vsak Po zadnjih poročilih je videti J delavec upravičen do primerja je že 21 potnikov podleglo letnega zaslužka. Ta poškodbami in okoli sto jih je poškodovanih. Vlak najmodernejšega tipa (veljal je milijon dolarjev) je vozil med Chicago in San Francisco. Ko se je bližal mostu jc drvel z naglico 60 milj na uro. Po mnenju izvedencev je bila IZGUBLJENI" AMERIŠKI PASP0RTI Po mnenju ameriškega državnega departmen-ta se jih poslužujejo špijoni v raznih državah. DETROIT, Mich 14. avg - WASHINGTON, D. C., 13. V nedeljo je gavonl po rad.o avgusta _ Xekje v Evropi nahaja nad 1500 "izgubljenih" ameriških potnih listov. Najbrž jih je mnogo v rokah rajnih špijonov. Ameriške obla-princip mora po njegove... nine- M ,b; raile ,e iiste nju podpirat. vsa* trezno m,- y roko jn fiu slci"* Amerikanec. Duhovnik je hvalil Ameriško delavsko federacijo, ker je začela organizirati tudi avtne delavce. Po njegovem mnenju je Federacija dobro organizirana vajo večjidel Shoshone Indijanci. Več ur je minilo, p redno so dos{>eli na |x>inoč posebni vlaki z zdnavniki, bolničarkami in reševalnim moštvom. Na usti ranem vlaku je bile 14!» potnikov in 75 železniških uslužbeneef. T. J. Foley, jtomožni superintendent pro^e, je izjavil: — IV tem slučaju gre nedvomno za sabotažoj Nekdo, ki je moral] ibiti že zaposlen pri železnici, je trideset čevljev tračnice premaknil štiri inče na znotraj ter jo v na\ii poziciji zopet pri-trdiL Pri tem je pazil, da ni — da «e je Federacija tekom svojeza šestdesetletnega obstoja bavila ve«"' ali manj le z organiziranjem izučenih delavcev ter neizučenini ni posve-«*-ala prevelike pozornosti. Koj ^ no pa izgirbtli neorganizirani jih Potni listi so bili nekoč lastnina ameriških prostovoljcev, ki so se borili na strani repu I i kancev v Španiji. P red no so se podali na fronto, so jim bili potni listi odvzeti in namesto njih so dobili posebne izkaznice. Po mnenju tukajšnjih u-radnikov je bilo 1500 takih slučajev, in velika večina potnih listov je sedaj v Moskvi. Vsled preteče vojne nevarnosti so posebno špijouom dobrodošli. Spijon je lahko Itali-Francoz ali Nemec, pa z ameriškim pasportom lahko ve- , . . * • • i * ••• z;» Amerikanca, ne oziraje delavci iv avtni industriji svojo J , . . • i a r - se, ce amrlescino samo za >ilo samostojnost in niso hoteli pri-i^ ' znati komunističnega vodstva, ° ' e* je posegla 'Federacija vmes. NENAVADNOJ^ZVEDRILO TAYLORVILLK, III., 12. avg. — Majner William Dyens reifi v svojem domu "črne Tako se imenujejo prekinil električne zveze, kajti v'!0**? v nasprotnem slučaju mrtoo ne-li vpozorili stroje voiljo na varen. Včesi jih ima po 700 ali nevarnost. ,več. Dosedaj ga ni še nobena Vlak je "vozil s tako naglico, vdova" pičila češ, da da je lokomotiva šinila brez Je »Jegova koza pretrda, škode preko premaknjene trač-| nice, iztirilo se je i>a trinajst vagonov. BELCI SO ZAGROZILI ZAMORSKIM POLJEDELSKIM DELAVCEM V NEW JERSEYU RENU, New, 13. avgusta: — UMORJENO DEKLE POKOPANO Pol jedel jski delavci, ki iso dospeli z Juga so bili pregnani iz kpčp. Dva so pobarvali z belo barvo. mleka- Glasovanje se je zavrsilo po šest ur trajajoči seji. Državno določena cena za sto funtov mleka je $2.25. Pred vsemi mlekarnami v 21 okrajih bodo stali piketi. Delegatje bodo razdelili 60,000 iztisov paziva na štrajk. V po-zjvu je odočno poudarjeno, da c« farmerji ne smejo posluževati nasilja in da ne smejo po-Ivzroeati na lastnini nobene škode. DVE KONFERENCI DNEVNO MOSKVA, Rusija, 14. avg. — Zastopniki francoskega angleškega in ruskega generalnega Štaba so sklenili imeti vsak dan dve «eji in upajo doseči v teku enega tedna popoln s po razum. i Zvezni detektivi so v svojem v ^^ so tukaj pokopali 17 lloav za zlikovci, ki so razdeja- ^ Wando 1)worwkit Wer U! AnnCTMl MAD!! vr IIATl!,li.Žt: ? ! tir^ Hf5 Je P/lVr1 tukajšnjega poljskega pastoi- MLADOSTNI MORILEC N0CE mi b^oviak -The c«ty of sanir kJiiteJro je !bil Ileki Francisco * *, pri čemur je izgu-^^^ n&to pa { iz kal0. bilo življenje 23 oseb, aretirali polk.ija je mora,a (|e,ati re(l> 6 osuniljencev Preiskava je kajU y ma|o cerkvie0j ,v katfe. o pragov ter dVi^nti Pogreba se je udeležil tudi oče j jim zapoveclali, naj gredo, funtov teiko tra^nico. pastor Dworecki, svojima dvema otrokoma. 3 Iroder so prišli. ona vpra- Burgunder je bil lansko pomlad ustrelil v puščavi 341et-nej^i Jarka Petersona. Peterson je bil prodajalec avtomobilov in je odpeljal Burgumler-ja na daljšo pot, misleč, da bo napravil ž njim kupčijo. Bur -gunder, ki je bil takrat dijak na državnem vseučilišču, ga je pa ustrelil. Vzroki tega umora še danes niso povsem po jas-, njeni. anja. ki v soboto niso bila rešena. Seja je potekla duhu prijateljstva in v soglasju z dolžnostjo po-vetov«*." . u Največji sum leti na 281et starega Boba La Deceur-ja„ ki so ga našli v tovornem železniškem vozu v Sparks, Ne v. Pri zasliševanju je La De-ceur priznal, da sovraži žel z-nieo, češ, da ga je ogoljufala za mnogo denarja. Po železniški nesreči se jti nek neznanec 41 brez uše^a^'. sumljivo *vedel in je v neki ga-jP11^^- Ostala dva zamorca, 23 let-tnega Coiemana Prestona in i njegovo ženo so pa odvedli pol i milje daleč z avtomobilom. Taui JERUZALEM, Palestina, j sta se morala do golega sleči, 13. avgusta. — Pred nekaj te- nakar so ju namazali z belo GLADOVNA STAVKA ARABCEV dni je pobegnilo nad sto Arabcev iz Palestine v Sirijo, kjer so jih francoske oblasti areti- barvo. Tudi njima je bilo zapo-vewkino, naj gresta, odkoder sta-prišla in naj se nikdar več na- rale. Danes so izjavil, da ne, zaj ne vrneta. bodo zaužili ndbene hrane i-n . 3 ,__• • * j 11 -t • Vseh sedem zamorcev se je nobene pijače, dokler jih ne iz- _ ; , .. . , ' r * 9 J po ovinkih vrndo nazaj h ko- či. Obvestili «0 farmerja Deya, kaj se jim je zgodilo, in far-Jiner je alarmiral državno po« raži vprašal, če se je kaj dogo dilo. Ko je policija izvedela za! Pet drugih osumljencev je moža "brez ušesa", je takoj | bilo aretiranih v železniškem tlicijo^ ki je uvedla strogo pre- šla za njim na lov. vozu v Ogden, Utah. iekavo. ttOIiIS VXBODr*.K«tTi i» i •••••• •*....•• SSS0 S» pol 1Mb •••«•. m........ $8.00 tm fetrt Mm CUC --•— New lark m črto Uto 97 00 Zrn pol MA ................$8.50 Zrn hum—t to m etlo M« .. f7.00 Za pol Ma ................ $8.00 "■•L4S RUODA« mUA VSAKI DAN IKVZncgl NSDRJ or PRAZNIKOV • ' 1'1,1 --- " - - — Mi M Mamvam ----Drn*r m naročnino SMJ m MtjMnU po Moo*, Order. Pri »uremembl krmjm uaroč- ^^ • ss® Isdl prejtaj« UvnHAte Mami da hltrej, »ajd«. SLOVENE (YUGOSLAV) DAlLlf DEKLETA IZ JU2NE AMERIKE : : ; * i Dekleta iz Južne Amerike so te Vini prišle v Washington, D. <\ in so predsedniku Roosevel-tu izročile kip Bolivar,ia, osvoboditelja Južne Ameriko. rooseveltov* BOJNI klic se je^ratil sleherni, ki je mislil, da se bo z odgMisnjcm kosgresa podala vsa notranja ameriška politiki na počitnice. Bedeži v Kapitolu se še niso dofcro ohladili, ko so se .taceli oglašati isgavorniki New Deala ter obsojati "koalicijo" *i je porazila toliko korwtnih predsednikovih predlogov. Posebno odločno sta nastopila senatorja Barkley iz Kentucky in Pepper iz Floride. Sliši se tudi, da se namerava predsednik Roosevelt osobrniti na ameriški narod. Da je predsednik v precejšnjem bojnem razpoloženju, je dokazal prejšnji torek, ko je rekel, da so republikanci in nazadnjaški demokratje postavili na kocko svetovni mir in bla-«foetanje ameriškega naroda,. «. tem da so porazili njegovo nevtralnostno predlogo, posojilni program in stanovanjske t kredite. Istočasno je pa omenil, da bo sklical kongres k po eebneniu zasedanju le za slučaj .none vojne krize. Napadeni nasprotniki New Deala seveda niso molčali, pač pa odgovarjali kot so vedeli in znali, toda njihovi odgo-' vori so bili,povečini jalovi. Ko se je prejšnji četrtek začela v Pitt^urgbu konvencija mladih demokratov, je predsednik Roosevelt poslal po-slanieo, naperjeno proti notranjim in /vnanjim sovražnikom demokratske stranke. Ožigosal je posebno tiste demokrate, ki so proti vsaki novotariji in ki nimajo nobenega programa za bo-dočnefet. Predsednik je, kot skoro vselej ob taki priliki, navajal najprej primere iz zgodovine ter govoril o napredku, ki je bi! značilen za vsako demokratsko vlado v tej deželi, ter o n»-zadnjažtvu, ki je bilo posledica -republikanskih vlad. V svoji tisoč besed obsegajoči poslanici je svaril mlade demokrate, da bi dobili prihodnje leto nazadnjaki premoč, toda če jo dobe, noče biti soudeležen pri takem samomoru demokratske stranke. Edinol« napmkia demokratska stranka zamore igrati vlo-go v šivfjerni ameriškega naroda. zverinski uboj pri 2etalah Pred tričlanskim senatom o-krožnega sodišča v Celju se je "zagovarjal zaradi u'boja 27-letni delavec Jurij Za'kelsek iz Spod. Raven v <žetaK«ki občini pri Rogatcu. 6. julija zvečer so pili v vinotoču posestnika Ivana Kolarja v tf>p. Ravnah Jnrij Zakelšek, Jože in Franc, Bukovšek, Marija Klepova. Fr. KI Pip Vinko Ful-ko, Ivan Gejser in Ivan Kolar. Izpili so več. kot K) litrov vina. Ko tio odšli malo pred polnočjo iz vinotoča, je vzel Zakelšek liter vina, ki je ostal na .mizi, in ga odnese! domov. Z Zakelškom je |šel Jože Bukovšek, da hi pri Zakekšku prenočil. Ko sta prišla do Zakelškovega doma, sta stopila na kozolec, da ibi tam prenočila. Takoj za njima je prijel iposestnik Ivam Kolar in začel klicati Zakel-%a, češ, da mu je ukradel liter vina. Ko pa je Zakelšek , glasil s kozolca in tfejal Ko-lar.ru. naj pride k njenrti. ker ima re^ njegovo -steklenico. am je zatčel Kolar zmerjati, da je tat. Zakelšek je nato skočil p kozolca, po-gra.bil v drvarnici de%el kol, stopil h Kolarju i«n ga uidaril is kolom po glavi. Kolar je padel na hrbet, nakar je Zakelšek še večkrat zamahnil s koloni, [po njem. Kolar je obležal nezavesten. Zakelšek pa jei^kfpil is koloni v rok« v hišo razklal tam kol na »polovico po dolgem in vrgel polovico kola v peč. Kolarja so pozneje prenesli na njegov dom, k jer je podlegel poškodbam. Kolar je zapustil ženo in štiri otroke. Zakelšok pa ima dvoje otrok. Zakelšek je prizadejal Kolarju celo vrsto poškodb po vsem telesu. ki so pričale, da je ravnal s Kolarjem na prav zverinski način. Zdrobil mu je lobanjo na več mestih ter ga ^škodoval tudi po vratu, prsih, rokah in nogah. Zakelšek je bil leta, 1937 obM>jen, ker je napadel j ztzž-^t™?^ mlad pustolovec vakovo v glavo, druga pa v levo roko in >e »zarila v pr 3 cenu. Peter jo. Inka^antu t-vrdke Komer-cijal v Zagrebu je skrivaj izmaknil račun za 2,2U> din. Ta račun je ka-iral pri ženi neke^ ga pekovskega mojstra. Denar je pustolovec Branko za-veseljačil, naposled ie prišel na Bled. Hi I je zaradi teh slepa rij obsojen na 5 mesecev ječe in 120 d^n denarne kazni. "Gospoda se vozijo, jaz pa moram delati." — preden pa je prispel reševalni avtomobil iz Celja, je Novakova izdihnila. Vrečka so prepeljali v cel.ink o bolnišnico kjer se bori s smrtjo. sv njim bežati iz la-tne hiše. O-pi»>ujejo ga 'kot nasilnega človeka. Pri razpravi ni »pokazal nikakrh »znakov kesanja. Sodišče era je obsodilo na 5 let ječe in izsnibo častnih pravic za do-;bo 5 let. ljubezenska tragedija ubogi otrok Kinematografska igralka May Murray je bila poročena j Mavkaikim princem Mdivanijem. Ž njim ima sina, ki mu je daj dvanajst let. Za vzdrževanje sina eahteva od svojega ločenega moža dvanajst tisoč dolarjev na leto, baje potrebuje: za šolnino $1900; za učenje godbe •$1000; za obliko $600; ea neRrr $3D0; za zdravnika $600-« " posestnikov sin Alojzij Hanzel na ba-n».vin*Ttniki in ki ffa je šofiraJ Ignac Fergelj iz Turnišča. Šoferju se je po-srečilo, da jo takoj spravil avto v 7»ogon, da se na ta način izorgne razburljivemu konfliktu sredi e es^to. Alojzij lianzel je ovaden državnemu tožilstvu. V nedeljo je newyorsko ča* sopisje poročalo, da princ re- 1 gent Paivle ni odobril spora- J zuiiia, ki .-ta ga oklenila jugo- 1 slovanski ministrski predsed- I nik Dragisa Cvetkovie in vodi- ] telj Hrvatov, dr. Vladimir Ma- J ček. Maček je bil tri no prepričan, "o klo- ^ basi, pa je hlastnil v prazno. Še precej dolgo bo moral ča- ^ kati na izpolnitev svoje vroč« 1 , žel je. Moffcx'e je itudi, da sc ] mu ne bo nikdar izpolnila. | V Evropi je skoro ni drža- | j ve, ki bi bia v bolj težavnem • položaju kot je .Jugoslavija. ~6tiri mogočne države se pc. tegujejo za njeno naklonjenost, oziroma ji ponujajo svojo: Anglija in Francija na eni. Italija in Nemčija na drugi j strani. Včasi se nagne -eni, vča- I si se nagne tja. Ko prisluškuje prijetni mu. ziki iz Pariza in Londona, ji ' zapretita Rim in Berlin z raz kosanjem. Ko skuša vtrevi Ki-mu in Berlinu, pravi londonska in pariška gospoda, da ji bo ml vzel a kredite. Biti brez krc- j dita v sedanjem času, je pa preseneto žaltovr. Narod je zi>eguji. Ve nam- ^ reč, koliko je vredno francosko - angleško prijateljstvo. Slučaj ('eho slovaške mu je odprl oči. In -narod ve, da tiči za n emško -i t a li j a n.4k i m prijateljstvom le vroča želja po našiii REDKA SMRTNA NESREČA V Račinovicih pri Vinkovcih je prinesel kn*>t Marko Filipovi č h kovaču »opraviti kolo. Fi lipo vie je na nakovalu držal kolo, kovač je s 'štiri kilograme težkim kladivom tolkel po kolegu Pri zamahu pa se je kladivo snelo in odletelo Fili-poviču v tredbuh s lako Kilo, da se je nezavesten zgrudil na tla. Prepeljali -o ga takoj v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ošilja na vešala. Zaenkrat še ni znano, kako bo odlikoval zverinske Maro-čane mohamedanske veroizj>o-vedi, ki so mu tako vztrajno pomagali v njegovem boju za Mveto vero. Kajti ne le boj proti Moskvi, pač pa tudi iioj za sveto katoliško vero je bil bistven del njegovega programa. Father Coughlin je pohvalil Ameriško »delavsko federacijo, češ, da je 2a ameriškega dela* -ea najbolj primerna. Prav nič čudnega ne bo, če bo baš vast ran te Coughlinove tzjaive marsikak ameriški lavec obrnil Federaciji hrbet in se bo pridružil CIO. L A S W A H 0 If AM New Yorir Tuesday, August 15, 1959 BMVENB (YUGOSLAV) DAILY CHRISTIAN A1MERY: LJUBAVNA PISMA »tan. Toda moji oporni ni iz otročkih let .M*gajo v ea>e zakajenih petrolejk in |>rof>e-vaii)a Zakaj *rtrvo- rim v zvezi * Ijubavniini pi»-mi o zakajenih svetilkah! Ker igrajo svojo vlogo v prigirtU, ki *em jo ujel iz tolmuna preteklosti. Pr«*d vojno »o morali delavci i »delovati s jpotmwjo motorja svetlobo, ki se je okrog leta l!MM) nalivala "Vila elekt rika."Toda tega rootkošja >*i ni mogla »privoliti vnnka denarnica in vsak človek tndi ni imel avtomobila, a moj oče. ki se je vosi I v sose«1no mesto. je vedno skočil na svoje kolo, kadar je hotel priti na kolo Ivor. Vesele je odhajal z doma in re vračal r »norico zavitkov, toda z zelo lahko denarnico. Moja mati, izredno >krbna gospodinja ni namreč nikoli |>o-zabila dati očetu ua |*»t ne ^končnih litanij nakupov, za katere je moral skrbeti. Pripetilo -e je vča>i, da je iw"e iz-K lihi I tako »*«j>oii ranico. |>otem >»mo brespomenibna pis- V nsshi bumih č a>ih -e Deschampso va. po mnenju mo-j'\Hvala vam, gospod, za pri-napi>.» mnogo Ijubavnih pi-jjega očeta rojena aa veliko o-!jaizno*t. čoprav so v tem zavit moji opomini iz jnto v Parizu, je torej prepe-jku vala valčke. Neke nedelje moj ma « če kar ni tnu^el prehvaliti njene umetnosti. Tedaj je jm vprašala gc^pa I)esehanHj>osva: "Ali (poznate "JJubavna pisma!" 44 Žal, ne znam tt na pamet, not )m nimam, ftkoda" Oče je takoj zelo dhžaloval,1 mene iln ne pozna valčka, ki ga ima tako rada Ko*pa Deschampso-va in ki >e imenuje "Ljifbavna pisma." Prihodnji dan je bil namenjen v mesto in sklenil je Inipiti note, »la hi preseneti! na->o pevko. Ker je pa poznal svojo pozabljivost, je napisal nti listek ime dotičnega valčka. Zjutraj, ko je v-topil v vlak, je zacledal -pismonoso in spre-iel jo (m1 njega pisma, jih zavil in -kočiI v vagon. Takrat m' jo vrnil domov prsenih rok in pripovedoval jo, da so nlu je fpritf>etila tnala neprijeni-nost: v vlaku je menila izgubil vsa »hI piisnionoše prejela pisma, zavita v novine. V za- ie pa ves obupan pretaknil v>e vitku je bil pa tudi seznam na-žepe in •podlogo svojega klobu- kupov. Navzlic temu se jo pa k a. Da »bi potolažil svojo ženo. je "dejal navadno ob koncu: 44In vendar som bi! uri Dela-croixu." Ime Delacroix, trgovine n rvetl i I kani i, je bilo zapisano na \^e*h teli seznamih nnknpov. Pomislite, da smo imeli takrat v li Ki petnajst ali dvajest -netilk. En »hfcgn jo vsak dan dopoldne samo strigel stenje in večkrat se zgodilo, da jo cilinder počil in da «e stenji niso dali pote«gniti iz petroleja. V taki'h primerih je moral svetovati in {»omagati Delacroix. Bila je mraena trgovina, kjer je vladal Delacroix, mož rei*-nega obraza z venčkoni las o-krog plešaste glave. No-i! je belo samoveanico, črn dolj* suknjič in rdeč trak v gumbnici. Za svetilke je y»a skrbel kakor za bolnike, potrebno vestne noge. Moj oče nm jo neomejeno zaupal. Zdaj se pa moram že vrniti k t«n Ijubavnim jpisniom. Vča-si «o prihajali k nam prijatelji, ki so hoteli preživeti nedeljo pri nas na kmetih. "Med temi je bila lepa goxpa kcManjevih I a.« in žareč i h oči. Njen čarobni gla'*s je izdajal veliko glasbeno dramatsko nadarjenost. Toda prepevala jo raje valo-ke. ker -o bolj pri stojal i onim časom, »ko je bil ples zelo priljubljen. Po kavarnah godbe niso igrale nič drugega. iiosrpa spomnil. kako kc imenuje tisti valček a tudi že zavedel. da !:i s tem ne ustregel moji materi in brž je dejal: "Bil sem tudi »pri Delacroixu toda petrolejka še ni bila popra vi jena." "To so mi pa zdi zelo čudim," je dejala moja mati. "Delacroix vodno iaf>olni uvojo ob ljubo.** Zdaj boste morda mislili, da moj oče takrat ni bil pri Delacroixu in morda •»'-te delali iz tega drzne zaključke. Ko so je odpeljal moj raztreseni papa prihodnjič v mesto, -e jo zo|>et toglasil pri Delacroixu. Petrolejka je 'bila že zavita, toda prodajalec je dejal, da mora (poklicati šefa Delacroix *e jo pojavil, resnejši kakor kdajkoli in namignil jo proda-jalcu, naj izgine. Komaj sta ostala gospoda sama, jo dejal mož z rdečini trakom dostojanstveno: "Gospod, oni dan sto pozabili tu papirje, dejal bi zaupne. Toda niche *o jih ni dotaknil niti z očesom, takoj som jih zaklenil v 'blagajno.** Dolacroir jo odprl blagajno in izročil mojemu očetu zavitek v časopisnem papirju. Afh, imrja i'/ogubljena pis* Delaeroix se je ozrl na mojega očeta mračno In resno. Mar ni bil vreden večjega zaupanja dn (zgovornosti 1 Čez nekaj časa je dejal: "Naj bo kakorkoli, dragi gospod. pri*H*zem vam, da razen n?hče tega zavitka niti videl ni." Moj oče jse je presenei'eno ozrl na zavitek in videl je, da je bil napi-al na rob novin s svojo veliko čitljivo pisavo: Ljuhavna pirna za gospo Des-chaimpsovo. »'Tristo vragov!** je vzkliknil moj oče in smeha kar nil mosre! zadržati. "Moj dragi Delacroix, tako se imenuje valček. ki bi ga bil moral preskrbeti dražit ni gospe Desehanip sovi. -katero očivi Ino tudi štejete mod svoje odjemaMce." "Ni-to dolžni polagati mi računov, st>oštovani gospod,** je odyovoril oi l merjeno kralj petrolejk in od vedel mojega očeta k vratom. Na pragu se je .^stavil, položil roko slavr nostno na telovnik, kjer je imel srce in pripomnil: 'SLaliko so izano^ote na mojo |mo1čečnspod. Molčal bom, kakor groib!** Moj oče ni bil vajen zamol-čati kaj svoji ženi in tako smo doma zvwleli za to veselo prigodo. "Uboga gospa Dt -clianipso-va,** je vzkliknila moja mati, ko jo slišala, kaj so jo zg«»dilo. Takrat pri na- na kmetih »ni bilo t roba več. da bi prišla le-]»a lena ljudem v zobt. Zdaj polnijo petrolejke kot nepotrebna navlaka .shrambe in ipodstre-šja in niti starinar jih noče. Dolacroikova trgovina nosi ime njegovega naslednika, ki pa prodaja sestavne dele radijskih aparatov in nihče se ne spomni .pozabljenega valčka, ki se jo nekoč prepeval in imenoval "Ljubavna pi-ma." jI "GLAS NARODA^ { pošiljamo v staro do-, ^ ^ movino. Kdor ga ho- S 4 ie naročiti za svoje g sorodnike ali prijate-J Ije, to lahko stori. —7 4 Naročnina za stari kraj stane $7. — V j Italijo lista ne posi- | ŽKO^EC, KI SE JE ZNAL PREDSTAVITI. Pred kakšnimi yto leti je ži-rel v Juter»l>cgii kantor s škorcem. ki je imel izreden dar za ponavljanje poedinih besed in celih stavkov. Kadar je kan-torju šlo kaj narofee. je imel navado, da je dejal: "To je prekleta stvar!** In če je prise! kakšen obiskovalec. *e mu je predstavil: "Jaz sem kantor iz Juterboga io-stala sta mu najljubša. Vrli mož mu je bil pristrigel peruti, ni pa pazil na to, da se peruti pač obnavljajo. In tako ^e je zjfodilo. da je skortn* nekega dne izgini. Bilo je v poznem ]>oletju. Škorci so bili lopo rojeni, ljudje so jih lovili kot izvrstno slaščico. Tu- li lovec nekega grofa iz bližine Jutteiboga je bil nastavil mreže, lljel je veliko število VJtic, pa je drugi za drugo zavijal vrat. Ostala sta na zadnje samo dva škorca. Lovec j« bas segel z rtVko v mrežo da enemu zavije vrat, ko je ta za-vpil: "To je prekleta stvar!'* Ves projKidel je lovec roko umaknil, čez nekaj časa je vprašal: "tKdo pa :si?" Odgovor iz ^korčevili urst >e je gla-silt "Ja« sem kantor iz Jntter-lmgra in to je moja žena." Se bolj propadel je lovec ušel — in škorec tudi. ČUDAK S STO RADIJSKIMI APARATI V središču Stockhohna si je privoščil nekdo, ki si jo to mogel pač privoščiti, nenavadno zabavo, da je kupil nad sto ra- fali} vsi. I i d js kib aparartov. Obratoval so podnevi in ponoči Lahko si mislimo, kako pckleu-| ski je bil njih hrup in kakšni; so bili občutki »pri sos<*dih. A' niti prošnje niti grožnje niso' rad i omana pripravile do tega,* da bi opustil svojo norost. Njegova najemna pogodba je bila 'takšna, da mu je prepuščala I>o{M>lno svobodo v stanovanju in z zakonom mu na SviHMkem niso mogli do živega. Prepirov ni bilo ne konca ne kraja. Nazadnje pa so se sosedje združili in so moža tožili. Uspelo jim je, da so «ra sodniki obhodili na preselitev v stockliolm-sko okolico. Tam je našel samotno vilo, v kaleri lahko nadaljuje h čudovito gortboy ki mu jo uprizarja nad sto radijskih aparatov. Osvobojeni so-* sedi pa so svojo zmago proslavili z veliko gostijo. ADVERTISE IN "GLAS NAROiJA" AKO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New York* DOBITE JO BREZPLAČNO ako naroČite Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj! "G las Naroda" 216 Wmt ltth Street New York, N. Y. (Lahko poSIJite vsoto w pofitnU znamkah po 2 oziroma po 3 cente) NESREČA Z AEROPLANOM Beach na Htaft-n Maudu pri New Yorku je padel na tla aero-^a oik4o ni bil ranjen. Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Marryat. (193 strani.) V duhu ci-tateija oživi romantika v najbolj pestrih .barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, doki es ga ne bo preeital do konca. Cena......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal'M. J. Breme. (337 strani.) Strašna uso- sal Bulver. (2 knjig* in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s anifi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA 8VEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-t«» to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot Cena.....................$2.40 Vaite. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratno navade. Ljubljana nam je povečini znana is začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mn žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši de. li pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oxiro-ma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50 da šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČL Spi- ZADNJA NA GRMADI. Spisal Frano radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster sal Gny de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive XX) svoji vsebini. Manpessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena . .....................$1.00 kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon- kaj takega kot je "Ogenj." Cena $1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške gospod? bo ostal v spominu slehernimi, ki £a preči tal. Pregelj je mojster sloga in jes***. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vse- SAMOSIUflA. &pnai ^nton Navačan don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. ILfO buje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisa! Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljštii slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njego- (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1.50 vimi dragimi deli. Pregelj je globok, ftTEFAN GOLJA IN NJEGOVL Spi- VIRL Spisal Ivan Matičič. (411 ____T i_____I^Ll_____1 __i *___«____.. /AP« , .v m ofronl \ J_1 - • jkih virih ter je poleg Jurčiče- TARZANOV* ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kttsnflc. Rokovnjačev" svojevrstna v Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po- isVl VnilTOmftfiH vania 'nt« ,«ra sramežljivo pogleda. 4 4 Jaz pa sem tako hrepenela, da bi te poljutbila in da bi me ti poljubil!" "To «em zadnje čase slutil, mdja gladka Senta, toda nisem pe u pal verjeti, da »s ne bi varal. Pred mojimi poljubi se ven-oar nisi smela bati, tega ne bi bil prenesel." In Setna mu s čardbinim nasmehom ponudi ustnice v poljub. Henrik jo vročs in iskreno poljubuje in zopet se potopi okoli njiju ves svet Slednjič pa se Henrik^ edrami. "Sedaj pa pojdiva, moja sladka ženičica, sedaj morava svojo hišo prepustiti svojim gostom, miidva pa se bova zatekla na otok blaženih. Oh, moja Setna, ko sem prišel in sem pri tebi videl Dornecka tedaj sem mislil, da ga moram pobiti na tla. Toda pusti! eem ga mfirno iti, in hvaležen sem mu, da eem prvič iz tvojih ustnic slišal: 4ot ovala, nista pivostvovala Karo! ini poroki. Majfina slaboat guspoda Eriacha je bila verjeten in zadorften ii^ovor, Senta je prosUa svojec moža, da ji ne bi bilo treba *i na Karolkiuio poroko, kajti bala se je za Karolinino «rečo, in ni vedela, ako se je Dorneok vdal v svojo unodo. In Henrik, ki je svoji ženi bral vsako željo is oči, je se-veda v t.» (privolil V bcdoče je bilo občevanje med Dorneckovimi in Stol-bergovimi omejeno samo na občevanje mladih imi. ki pa ste *e uhajali *«mo pri ?toIhei*ovih. Zelo redko je hodila Senta s Henrikom k TV,meckovim, če se temu nikakor ni mogJa izogniti. Da ne bi Karola kaj slutila, zakaj Senta nikdar ne pride k njej smna, reče Senta Karoli smeje: 'laključeno je, da bi mogla brez svojega moža iti z doma, ker >i domišljuje. da bi se mi moglo bogve kaj p ripe t it i, ako grwi brez njegi. In kot pokorna žena se moram ravnati po tej njegovi slabosti." Karola to reprevidi in odgovori. "Tako boin pa jae prihajala k vam; moj moč se ne boji tako, četudi mu moram vse natančno poročati, kje sera bila i nkaj sem delala, kadar grem z doma." In tako se Karoli ne *di nič čudnega če Senta ni nikdar priala sama v njeno hišo. Karola pa je bi4a pri Stolbergovih vedno zelo Ijdbeonipo sprejeta in obe ženi je vezalo prisrčno prijateljstvo. Ha»i Domeck je moral biti prepričan, da bosta Senta in Henrik molčala, ka.hi svoji ženi je ar ddovolil, da je šla sama k Stolbengovhn, kadarkoli je hotela. Sam pa je bil zadovoljen, da je čim manj videl Stolberga in Sent o. Četudi je premagal vse svoje občutke do Sente, vendar je čutil v sebi nekako osramooenje, ker je vedel, da je v očeh obeh zelo nizek. Senta in Henrik hodila čim najmanj v družbo. Oba sta si bila dovolj in nista pqgresala nHi razvedrila, niti zabav. & pridnostjo je Henrik Stofberg posestvo spravil do vi#ka in o njegovi kanjami so poosneje ljudje mnogo govorili. Pri tem pa je imel največjo zafetugo stari Erlaeh, kar ura je primal ttšdi Henrik m je bi-I njegov taat tega vesel. Pri svojem delu je Erlach zopet oživil in se aam sebi ni vee zdel odveč, Senta je na svojem rjavcu navadno opremljala svojega moža, fcadar je jabai -na ipc/Ije. In lepo ju je Ibilo gledati, ko dar sta jahala eden wleg drugega. Kadar sta prijahala domov, je Henrik vedno dvignil svojo lepo ženo iz sedla in jo ensel po stopnicah do glavnih vrat. In kar ji je tedaj šepetal na uho, je bilo preljubem i vo iti prelepo, da bi bilo mogoče povedati, jim* je Priznanje obsojenega morilca Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je 4. julija vršila kazenska razprava proti morilcu Fr. Beniču iz vasi Kalca-Naklo pri Kostanjevici, ki je meseca maja po naročilu Marije Liparjeve umoril posestnika Skvanča za 500 din.. Na razpravi je Banič šoten i h oči zločin pri&nal, kakor tudi Liparjeva. Sodišče je zaradi odkritega priznanja obsodilo Baniča na 20 let ječe, kiparjevo pa na 12 let J6C6« Pred dnevi pa je Banič izrazil željo, da bi rad govoril v vaižni zadevi s- svojim zagovornikom, odvetnikom Pečarjem, če«, da mtu ima povedati važne okolnot-ti glede umora posestnika Skvarča, ki jib je na razpravi zamolčal. To da je storil ker je bil trdno prepričan, da •bo za svoj težki zločin prejel malenkostno kazen — nekaj mesecev zapora- kar mu je zatrjevala zlasti še zaenovatelji-ca zločina, njegova soobtožen-ka Marija Lipar. Spričo teh dkolnos-ti tudi ni hotel pred sodiščem izdati ostalih, pri zločinu prizadetih ljudi. Sedaj, ko ga je zadela težka obsodba, pa h oče povedati golo resnico. Odvetnik Pečar je izpoved mladega zločinca z velikim presenečenjem vzel kot zagovornik tudi na znanje. Banič je izpovedal, da je na glavni razpravi zamolčal, da sta ga k u-moru posestnika Skvarča nagovarjali tudi prvotno osumljena umorjenčeva žena in rejen-ka Žakalj Terezija. Banič je fajpovedal, da ga je SUvaflč Marija nagovarjala k umoru svojega moža že lani jeseni, ko so pospravljali krompir z njive. Dejala mu je, da ne ve, koliko bi um dala, samo da bi ne bilo njenega moža več pri hiši. Slično ga je že tedaj k dejanju nagovarjala Li per jeva, vendar pa je on to odklonil. Drugič da ga je Skvarče-va nagovarjala k umoru ko so v gozdu spravljali listje. Lanske jeseni, še pred vsemi sveti, sta se peljala z Žokaljevo »godaj zjutraj v vinograd po vino za delavce. Ko sta *pila z dekletom par kozarcev vina, je Žokaljeva pripomnila, da bi bilo prav 4<,lušt.no" ko bi bila sama gospodarica SkvarČevega posestva. Pripomnila je še, da bi njena mati dala mnogo, samo da ne bi bilo Skvarča pri hifci. Se jaz bi dala 6000 din tistemu, ki bi to storil, je dejala. CQHE0. Tudi letos spomladi, ko so pričeli hoditi v vinograd na delo, ga je Skvarčeva nagovarjala, naj njenega moža vpravi s poti. Intočasiio ga je nagovarjala tudi Liparjeva, ki um je nekega večera izročila v gospodarjevi veži tudi samokres s 3 naboji, četrti naboj pa je že preje rastrelila Žokalj Teresa za pofktašnjo, če je samokres dober. Svetovala mu je, naj poskusi tie na kak&nem drevesu, da bo videl učinek, o-stala dva strela pa naj prihrani z a posestnika Škvarca. U-Btreiil bi ga naj na poti v vinograd. Banič pravi, da je iiruH samokres samo eno noč pri sebi, oziroma doma na podstrešju in to, ko mu ga je izročila Liparjeva. Drugi dan po tem dogodku je šel Banič s Skvarčem v vinograd. Pred odhodom pa so ga vse tri ženske nagovarjale naj med potjo Skvarča ustreli. Skvarč Mari |ja pa mu je se posebej obljubila nagrado v znesku 20,000 (din, Če bi to storil. Žokaljeva pa n|u je obljufbHa 6000 din. Skvarčeva je pri tem izjavila, da bo v to Fvrho prodala hra&te. Tudi ona ga je zagovarjala, da bo dobil majhno kazen. Po prestani kazni pa prejine nagrado. Sploh so ga ženske stalno nagovarjale k umoru, on jim pa ni ničesar obljdbil. V začelfflni letošnjega maja ga je Skvanševa znova opozorila, da se za umor njenega moža nudi Ugodna prilika, bo (drugo jutro sfcp&tfgnsl kotfkr k Mm nekam na Hrvafeiko. Povedala mu je uro odhoda in mu ponudila tudi uro budilko da bi se pravočasno abddil. Povedala mu je tudi, da bo njen mož kobilo gnal skozi vas Cerklje. Svetovala mu je, naj ga počaka v gosddu Veliko Mraševo. Tudi na ta načrt Banič ni pristal, ker je sumil, da namerava Skvarčeva najeti še kakšnega morilca, sum pa bi vsekakor padel nanj. Iz previdnosti tisto noč ni gpal doma, pač pa pri Vnitarjevih v Na'klu. Spal je v hlevu, skupaj z domačim sinom Srancertom. Ko na vse to nisem pristal, pravi Banič, so me ženske pričele nagovarjati, naj Skvarča na poti v vinograd samo udarim. Dotolkla pa bi gospodarja tista, ki bi šla ž njima v vino-graid. Ko je Skvarč šel s kobilo zaradi preisktfšnje zopet na Hrvatsko, je Skvarčeva ponudila Baniču budilko in tudi samokres, s katerim naj bi njenega moža ustrelil v mrašev-skem fr oaodu. Tudi to pot je ponudlbo odklonil in ni sel na prežo. Umor sam pa je Banič opisal drugače, kot je izpovedal pred sodiščem. Ob usodni priliki — pravi Banič — me je Lipartjeva nagovarjala, naj Skvarča samo udarim, pa dobim obljubenih 500 din za nagrado. Zato sem res Skvarča dvakrat udaril z kolom, ki sem ga držal v desnici. Zato je zadel Skvarča po levem uadlaktu. Teadj se je mož nekoliko obrnil nazaj, dvignil levo roko v obrambo h glavi ter vprašal: 4Kaj pa to pomeni, France?' Drugi udarec je napadenega zadel po prstih leve roke. Mož je kriknil in se zgrudil. Na tleh ležeč se miu je zasmilil, in ga ni več udaril, čeravno ga je v to .silila Liparjeva. Planila je tedaj prof i njemu, mu iztrgala kof, katerega je držala z obema rokama in trikrat udarila na vso moč po Skvar-čevi glavi, nakar je mož umolknil. Po dejanju je Liparjeva olajšano dejala: 4'No, hvala bogu, zdaj smo pa rešeni vseh skrbi. Ne bo nam več grozil, da bo n as postrelil." Na Skvarčevem domu je gospodinja vprašal«, kje je mož. Prinesla je zel en ko žganja, rekoč: 44 Hvala bogu. zdaj ga pa le pijta. koKkor hočeta." M«Hem je žena. oziroma gr>-spodinja izrazila bojazen, da je možno, da ga nista popolnoma Ubila in da hi utegnil pokojni ISkvarč le priti domov. Liparjeva pa je to bojazen zavrnila, rekoč: 44Ga ne bo, sem ga že jaz to-! liko, «da ga ne bo!" Rej«ifka Žokalj Te reza pa s«r je smejala. Preden smo do-šli iz vinograda domov, mi je Liparjeva dala piti žganja, kar steklenice. Drugi dan po zločinu mi je Liparjeva zjutraj v spalnici pri Skvarcevih izročila 500 din. Bila sva sama. Za gospodinje Kuharske Knjige— Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni 44Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 stran*, broširana $1.25. . . vezana $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr— 728 strani. Cena $5. > KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST I8th STREET NEW YORK VSE PARNIKE SLOVENIC PURL CO. TTWOSIJkV TRAVEL DEPT. ti« W. IS* 84. New V«i N. V KJRETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEWS odplutja — AVGUSTA lft. avgusta: Deutuschland ▼ Hamburg Aqultania r Cherbourg ttormandle r Havre 19. avgusta: Cbamplain ▼ Havre 22. avgusta: Europa v Bremen Vulcan la ▼ Trat 23. avgusta: Hamburg ▼ Hamburg Queen Mary t Cherbourg 24. avgusta: lie de France v Havre Preden pa mi je naštela denar, me je proisla: 4'France, daj mi roko, da me ne boš izdal, da sem ga ja« ubila. Samo <"♦> mi to obljubiš, ti dam denar." Segel sem ji v roko in obljubil, da bom molčal, na kar mi je izročila denar. Žena pokojnega Marija je tudi svetovala, da naj rečemo, »da je šel Skvarč zjutraj že po dogodku od doma ob dveh. Ob tej priliki so (bile vse tri ženske skupaj v sobi. Skvarčeva je se pri|»o-mnila, da bo ona povedala na sodišču, da mu je dekla Liparjeva pre«d odhodom .skuhala še, vina, »nakar je odšel mož v vinograd. •Pri strašnem zločinu je vsekakor čudno, da Banič svoje nove izpovedi ni povedal v pvojo obrambo že pri glavni razpravi, ko je ipovsem jasno, čul iz ust predsednika sodišča, ko je zastavil na priče neko vprašanje, da v stvari ne gre za šalo, temveč za 44štrik." Čudno je tudi v njegovi novi h3IM>ve din Žokaljeva pa še (JlHM) din. 26. avgusta: Mauretania v Cherbourg J9. avgusta: Bremen v Bremen 30. avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg klali 55 kg težko svinjo, ki so jo odnesli. Kranjčevega soseda Ferda l iana pa ko oškodovali > tem, da so odnesli iz njegove kleti večjo količino vina ter jabolčnika. Ni izključen«, da sta v ozadju zloglasna vlomilca in razbojnika Pečov-nik in Zaje, ki sta osumljena nedavnega razbojniška v Lenini. CELO SKLADISČE V ŽELODCU. V tržaško mestno bolnišnico so pred kratkim oddali moža, ki bi mu morali operirati želodec. Roentg»"nska preiskava j«» sicer 7.o prej .{Mtkazala, da je v želodcu o >lo število različnih predmetov. usj>eh operacije pa je bil celo za adravnike prese- Naenkrat pa mu je zadostovala nagra-la, ki mu jo je <*ljubi-:^^ ^ ^^ la dekla Uparjeva v znesku j teptlili niw,wlnje }>rp,|mrtp: ( e pride do obnove 24 svinčnikov, 3-polnilne peres- 501) din. procesa, ho sodišče vsekakor težko verjelo novi Baničevi iz-ftovedi. VLOMILCI nike. vilice, žlico, 18 ključev rmzlinnib velikosti, vijak, nekoliko starih kovancev, odpirač za sandinske škatle, 3 toke an ciirarete. 2 žeipnu noža, 2 ijrli, 4 kovance po dve liri. ko vanec za 50 cent i si nm v in ve-' Pri Sv. Primožu na Pohorju j ri žico xn ključe. M<»žak je o-so še iteizsledoui vlomilci po- Lieraciio dobro prenesel in je izkusili «*vojo srečo v tarnaš- pomeje samo vprašal, dali