Einzelverkaufspreis EM 0.15 Hamiuankciilotc Vcrlag und Schriftleitung: Klagenfurt, Bismarckring 13, Postfach 115 / Beaugspral« (lm voraus zahlbar) monatllch RM 1— frel Haus (elnschlleBllch Rif 0.20 Zustellgeblihr Abbestellungen d©r Zeltung ftlr den nacMolgenden Monat werden nur achriftllch und nur bia 25. des laufenden Monata angenommen t Nr. 68._Kralnburg, den 28. August 1943.____8. Jahrgang. Odbili nadaljnji napadi na izhodni fronli V sredo je bilo uničenih 253 sovjetskih okiopnjakov - Sovražni rušilec potopljen Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. avgusta objavilo: Na fronti ob Miusu so še trajali močni sovražni napadi. Sovjeti so pri tem znova utrpeli močne zgube. Pri Izjumu poskušeni prodorni poskus boljševikov smo zavrnili v boju od moža do moža in vrgli sovražnika nazaj na njegove izhodne položaje. S takojšnjim sunkom za njim smo pridobili terena. Zajiodno od Harkova so močne sovjetske sile pehote in okiopnjakov napadle na široki fronti. Sovražnika smo odbili v boju od moža do moža in ga s protisunkom pognali nazaj proti severu. Včeraj je bilo uničenih 253 sovjetskih okiopnjakov. Pri obrambi sovražnih letalskih napadov na južnoitalijanska mesta so nemški lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja včeraj sestrelili devet sovražnih letal, med njimi več težkih bombnikov. Na morju je bil zahodno od o^tegalskega predgorja po bombah zadet in potopljen nek sovražni rušilec. V zračnih bojih nad Atlantikom in pri napadih na nekatere kraje v zasedenih za-„ hodnih ozemljih je sovražnik zgubil osem letal. Pet nadaljnjih, med njimi tri večmo-torne bombnike, so zbila zaščitna vozila na morju pri zapadnofriziških otokih. V minuli noči je nekaj sovražnih vzne-niirjevalnih letal odvrglo posamič bombe nad severnim ozemljem Reicha, ne da bi povzročilo omembe vredno škodo. V težkih obrambnih bojih jugozapadno od Vjazme sta se posebno odlikovali wiir-temberška-badenska 260. pehotna divizija in bazernska-ostmarkska 268. pehotna divizija. Pomožna križarka „Thor" na Japonskem Tokio, 27. avgusta. Skupno nemško-ja-ponsko vojskovanje je vedlo do tega, da nasprotnik nikjer več ni neomejen gospodar, kot je bilo to v prvi svetovni vojni na večini svetovnih morjih. Nasprotniku se ni posrečilo niti, da odvrne stalno ogrožanje svojih lastnih pomorskih zvez, niti da bi preprečil, da nemški motilci trgovine uspešno delujejo od prvega vojnega dneva pa do danes na prostornih oceanih. Najnovejši primer za to ze nemška pomožna križarka »Thor«, ki je pod poveljstvom imetnika Ritterkreuza, Kapitana zur See, Gunther Gumpricha, uspešno izvedla dolgo podvzetje in je nato priplula v neko "japonsko pristanišče. Japonski zavezniki so izredno prisrčno in prijateljsko sprejeli posadko nemške pomožne križar-ke. Bivanje na Japonskem dovoljuje, da se bo posadka odpočila od dolge vožnje in da bo spoznala deželo in njeno prebivalstvo. Pri tem si bodo pridobili novih moči za nove naloge. » Lakota v Sovjetski zvezi Sanghaj, 27. avgusta. Številna iz evropskega dela Sovjetske zveze v Šanghaj došla pisma potrjujejo vesti o lakoti v USSR. V skoro vseh pismih se opisuje položaj'kot obupen. Spremembe na vodilnih meslih Dr. Friik Reidisprotektor na Ceško-Moravskem, Reidisfiiiirer-tf Himmier Reidis-minister des Inneren - Reidisarbeitsdienst najvišja državna oblast Berlin, 27. avgusta. Fiihrer je rešil službe Reichprotektorja na Ceško-Moravskem barona Konstantina Neuratha na njegovo prošnjo. Za Reichsprotektorja na Če-ško-Moravskem je imenoval Fiihrer Reichs-ministra des Inneren dr. Wilhelma F r i c k a in ga razrešil urada Reichs- und preuGi-schen Ministers des Innern, kakor tudi generalnega poverjenika za državno upravo. Baron Neurath' in dr. Frick ostaneta še nadalje Reichsministra. Vodilnega Staats-sekretarja v Reichsministeriumu des Inneren Hansa Pfundtnerja je Fiihrer na njegov predlog stavil na razpoloženje. Za Reichs- und preuSischen Minister des Innern in za generalnega poverjenika za državno upravo je imenoval Fiihrer Reichs-flihrerja-^ und Chef der Deutschen Polizei Heinricha H i m m 1 e r j a. Reichsarbeitsdienst se izloči iz področja Reichsministra des Innern. Reichsarbeits-fiihrer je podrejen kot šef vrhovne državne oblasti neposredno Fiihrerju. Reicharbeits-fiihrerju Konstantinu H i e r 1 u je podelil Fiihrer naslov, položaj in pravice Reichsministra. Imenovanje novega Reichsprotektorja ima za posledico, da je potekel nalog, ki je bil dan -Oberst-Gruppenfiihrerju in Ge-neraloberstu der Polizei Daluegu, da vodi v zastopstvu posle Reichprotektorja. Staatssekretarja pri Reichsprotektorju na Ceško-Moravskem Karla Hermanna Franka je imenoval Fiihrer za Staats-ministra in v položaju vzporedil Reichsmi-nistrom. Fiihrer je izrekel Reichsministrom baronu Teurathu in dr. Fricku, ^-Oberst-Gruppenfiihrerju in Generaloberstu der Polizei Daluegu kot tudi Staatssekretarju Pfundtnerju s posebnim lastnoročnim pismom svojo zahvalo za velike ah>*h" jih izvršili za nemški nam'1 Pri streljanju pokritega bunkarja za topove Tu Je bUo vzorno poskrbljeno za Izgraditev topnl«ar»ke postojanke- MoStvo je napravilo tik ob topu zaklonišče, katerega ne more dosefcl noben topničarukl ogenj- (PK-Aufnahme: Kriegsberichter Schelm, HH-, M ) Pravda: Vzhodna ironla ne zadostuje Londonsko predstavljanje Moskvi: Prevelike tehnične težave Stockholm, 27. avgusta. V Londonu je, kot r. vso odločnostjo poudarjajo švedska poročila od torka, zahteva po otvoritvi nadaljnje fronte močnejša kot kdajkoli prej. Razlog za to s sovjetskimi zvezami sogla-šujočo zahtevo "so angleška ip sovjetska razmotrivanja o sedanjem vojnem položaju podala precej odkritosrčno: namreč prepričanje, da Sovjeti na vzhodni fronti sami ne morejo premagati Nemčije. To stališče velja p d vseh tako goljufivo izvajanih angleških in sovjetskih bahanjih tudi še na dan po po Nemcih objavljeni izpraznitvi Harkova in podaja edini, res odločilni komentar. »Pravda« mora priznati, da je nemogoče izvesti uničujoč udarec proti Nemčiji samo z Vzhoda.' Obenem poveličuje na zelo razumljiv način izvrsten strateški položaj angleškega otoka, katerega je na vsak način treba izkoristiti. Samo iz te perspektive se pojasni pritiskanje Stalina in njegovo nezadovoljstvo z dosedanjim ponašanjem alii-rancev. Vprašanja krvnih žrtev samo pri njem gotovo ni odločilnega pomena. Angleški informacijski minister Bracken je sporočil v Quebecu, da so bili pri zadnjih angleško-ameriških razgovorih v ospredju določeni problemi pacifiškega vodstva. Istočasno je razširjal angleški Reuterjev biro misli, ki so bile namenjene popolnoma za potolaženje sovjetskih vojaških pričakovani. Take napore pa je tako nalašč podvzela v zadnjih tednih angleško-ameri-ška stran in z vedno manj konkretnim jedrom, da dvomijo sedaj celo v nevtralnih krogih v te raztresene vesti. Nasprotno pa vedno bolj verjamejo napovedbam večjih o- ■ peracij proti Japonski z ozirom na stjsko, ki je nastopila za zaveznike na Pacifiku, posebno na podlagi razgovorov s čungking-škim zunanjim ministrom Soongom v Quebecu. V Washingtonu naznanjajo sedaj tako ofenzivo proti Japonski za december. Londonski vojaški pisatelji se hudo trudijo poleg napovedb o pacifiški ofenzivi namesto pospešene evropske invazije prikazati, da pomenijo že v Angliji nahajajoče se bojne sile neko vrsto razbremenitev Sov-jetov. Liddel Hart poskuša dopovedati v listu »Daily Mail« Sovjetom, da zakasnitve »druge fronte« ni krivo pomanjkanje želje ali volje. »Praktična rešitev kake naloge je odvisna od razpoložljivih sil in možnosti. To ne velja samo glede števila razpoložljivih enot. Pri modernih invazijskih podvzet-jih je treba obsežne tehnične oborožitve in velikih priprav. Kakor upapolno se tudi lahko kažejo izgledi, tehnično zamotani značaj modernega mehaniziranega vojskovanja ima omejene možnosti za uspešne improvizacije«. To govorjenje vsebuje zanimive podatke o naukih, ki sta jih prejeli Anglija in USA iz zgub polnega, zakasnje-nega in ne po načrtu potekajočega sicil-skega podjetja. Izda pa nadalje, da nače-fNarinllevanJe na 2. strani.)' Velika obrambna bilka na Vzhodu še Iraja Obcrgeireiter Typetz odstrelil že v 30 minutah 11 boljševlških okiopnjakov Včeraj so Sovjeti zgubili 263 okiopnjakov in 95 letal, večinoma bojnih letal. Obergefreiter Typetz nekega oddelka lovcev na i oklopnjake je dne 19. avgusta v bo ■ jih južno od Vjazme odstrelil tekom trideset minut enajst izmed napadajočih dva in trideset boljševiških okiopnjakov. Pred vzhodno obalo Sicilije so nemška brza bojna letala pri podnevnem napadu pogodila z bombami težkega kalibra neko sovražni prevozno ladjo srednje velikosti. Nad zasedenimi zahodnimi ozemlji so nemški lovci včeraj odstrelili dva težka severnoameriška bombnika. Nekaj lahkih sovražnih bombnih letal je v minuli noči izvršilo vznemirjevalne polete nad severnonemškim prostorom. Po brez načrta odvržanih bombah je nastala le majhna škoda na poslopjih. Od leve: ^-BrigadefUhrer Staatasekretiir K , H- Frank, Relchslnnenmlnlstcr Dr- Frick, ReichafUhrer- jf Helnrleh Himmier, (PK-Aufnahme: Kriegsberichter Ahrens, Bieber, Atl. 3, M) Oberkommando der Wehrmacht je dne j. avgusta objavilo: Velika obrambna bitka na Vzhodu se ?.daljuje z nezmanjšano silo. Kjer so se Sovjeti z močnimi silami svoje pehote in •klopnjakov zaganjali proti našim položa-em ob Miusu, v prostoru pri Izjumu, Har-:ovu in južno od 2izdre so povsod obležali težkimi zgubami. Samo v odseku enega rmadnega zbora smo včeraj odstrelili 116 'vlopnjakov. Zračno orožje je z močnimi odredi bojnih 3tal in letal za boj iz bližine podpiralo o-arambne boje in razgnalo sovjetske nared stoječe oklopnjake in pehoto. Ponoči so bile bombardirane važne sovražnikove oskrbovalne zveze in taborišča čet. Stran 2. — štev. 68. KARAVFANKEN BOTE Sobota, 28. avgusta 1943. Soi/jelska bojna skupina uničena Učinkovit napad na pristanišče v Palermu - 60 bombnikov sestreljenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 24. avgusta objavilo: Na fronti ob Mlusu trajajo še srditi boji. Z lastnim, « pomočjo oklopnjakov izvršenim nasprotnim napadom smo vzlic žilavi sovražnikovi obrambi pridobili nazaj zgubljeno ozemlje. Pri Izjumu so boljševiki v popoldanskih urah z močnimi silami oklopnjakov zopet napadli. V hudih bojih smo zajezili manjše vdor« m odstrelili 133 sovražnih oklopnjakov. Na bojišču pri Harkovu so nemške čete z nasprotnim napadom južno od mesta vrgle sovražnika nazaj. Zahodno od mesta so btH zavrnjeni ponovni napadi boljševi- kov. V prostoru severozahodno od Harkova je bila končnoveljavno uničena sovražna, že nekaj dni obkoljena bojna skupina; pri tem smo pripeljali 1791 ujetnikov. Uplenili ali uničili smo 299 oklopnjakov, 248 topov, 100 strojnic, 180 avtomobilov in drugo vojno orodje. Zahodno od Vjazme so boljševiki t močnimi, po oklopnjakih in bojnih letalih podprtimi silami poskušali predretl našo fronto. Vse napade smo odbili z visokimi zgu-bami sovražnika. Zračno orožje je prizadelo" sovražniku ob Miusu, ob Doncu in v prostoru zahodno od Harkova visoke zgube ljudi in težkih orožij. V srednjem odseku vzhodne fronte so strmoglavcl popolnoma uničili nek sovražni položaj s 25 topovi za salve. Včeraj smo na vzhodni fronti uničili 198 oklopnjakov in v zračnih bojih sestrelili 85 letal. Na laponski fronti se je pri naskoku na nek gorski greben in pri obrambi proti nato sledečim, več tednov trajajočim nasprotnim napadom premočnih sovražnih sil posebno odlikovala 7. gorska divizija, ki jo vodil Generalleutnant Krakau in ki so.Jo učinkovito podpirale skupine zračnega orožja Generalobersta Stumpffa. Sovjeti so samo na tem mestu zgubili nad 1000 mrtvih. Zavreli smo 50 močno zgrajenih sovražnih bunkarjev. Pristaniško ozemlje v Palermu je v noči na 23. avgust napadla močna skupina nemških bojnih letal. Uničeni sta bili dve vojni ladji in dve tovorni ladji s skupno 9000 brt, poškodovanih je bilo deloma težko devet trgovskih ladij s skupno 46.000 brt in ena križarka. V pristaniških napravah so nastali obširni požari površin. Nad Atlantikom in nad zasedenimi zahodnimi ozemlji je sovražnik včeraj zgubil štiri letala. Močne skupine britanskih bombnikov so v minuli noči napadle državno glavno mesto. Na novo organizirana zračna obramba je preprečila strnjeni napad na mesto in je po dosedanjih ugotovitvah sestrelila 60 več-motornih bombnikov. Po odvrženih raz-strelnih in zažigalnih bombah so nastala razdejanja v stanovanjskih četrtih ter na javnih poslopjih in bolnišnicah. Prebivalstvo je imelo zgube. Hitra nemška bojna letala so v noči na 24. avgust napadla z bombami vseh kalibrov vojaške cilje na Jugozapadnem Angleškem. 500.000 brl v desetih dneh Zavezniki so morali plačati doslej Sicilijo z 1.7 milijonov brt BerHn, 27. avgusta. Z zadnjimi nad vse uspešnimi udarci našega zračnega orožja so se boleče zgabe ladij, s katerimi so morali plačati Angleži in Amerikanci boj za Sicilijo in ga še zmerom plačujejo, tekom 10 dni ponovno zvišale za 500.000 brt. Skupna bilanca potopitev In poškodovanj samo po našem zračnem orožju, ki je znašala en mesec po Izkrcanju na Sicilijo okolll.2 milijona brt, se je s tem zvišala na 1.7 milijona brt. Obsega sedaj skupno 395 po bombah 'ali torpedih zadetih tovornih ladij, prevoznih ladij in petrolejskih ladij. Tem se pridruži še nič manj kot 42 izločenih angle- ško-ameriških vojnih ladij, in sicer v posameznem 1 bojna ladja, 17 križark, 19 ru-šilcev, 1 spremni čoln, 2 vojni ladji nežna- Sovjetska ofenziva »tekmovanje v teku za (as« Otožna londonska razmišljanja o vojni na Vzhodu Stockholm, 27. avgusta. Močni nemški nasprotni napadi na raznih važnih odsekih vzhodne fronte so postavili Sovjete pred nepričakovan položaj. Sovjeti vedno bolj . tožijo o močnem nemškem odporu In silovitih nasprotnih sunkih. Reuterjev dopisnik v Moskvi trdi sedaj cel6, da da spoznati sovjetska poletna ofenziva po 50 dnevnih, neprestanih bojih na raznih odsekih popuščanje naporov — ugotovitev, ki j6 od angleške strani zelo nenavadna, ker so očlvidno stavili Angleži doslej največje nade na neprekinjeno nadaljevanje sovjetskih ofenzivnih operacij. Reuterjevo poročilo pojasni, da je sedaj dosežen najtežavnejši stadij poletne ofenzive na vsej fronti od Smolenska do Harkova. Sovjetska ofenziva je postala »tekmovanje v teku s Časom«. Ni nobene točno določene frontne črte več, temveč vrsta klinov in vboklin, katere poskušajo izravnati Sovjeti, da se ognejo nevarnosti nasprotnih napadov v boke. Ofenziva se pod najtežavnejšimi pogoji nadaljuje proti nemškim bojnim silam, ki so bile pojača-ne in se trdovratno bore. Posebno Harkov se jo izkazal kot eden izmed najtrših orehov, kar se ni popreje pričakovalo. Nemški odpor je stalno skrajno močan. Rečenica o »tekmovanju v teku za čas« se ponavlja na enako pozornost vzbujajoči način tudi v londonskem ponedeljskem poročilu o položaju. V njem se ugotavlja, — v skladu s tendencami, ki se kažejo tudi v drugih angleško-ameriških razmišljanjih o Sovjetih —, da je Sovjetska Zveza močno interesirana na skrajšanju vojne. Nemški obrambni ukrepi da so se zelo zboljšali. Nemčija, da se je popolnoma prevrgla v obrambno vojno in posebno od Nemcev na Vzhodu napravljena minska polja da so tako velikega, doslej še ne videnega, obsega, da so tu nastale za Sovjete največje težave. Razočaranje v Londonu Stockholm, 27. avgusta. »Daily Expres« ne more prikriti svojega razočaranja o nemški izpraznitvi Sicilije po načrtu, javlja londonski dopisnik »Aftonbladeta« iz angleške prestolnice. Angleški list piše: »Vse na Sicilijo stavljene nade se niso izpolnile. Najbrže se bo pokazalo, da so glavne sile nemških čet že dosegle celino.« Anglo-aaneriškl piloti so označili po Nemcih prirejeno varstvo ■ protiletalskimi topovi nad Mesinskim prelivom kot najznačilnejše, kar so sploh v tej vojni doživeli. Iz puščavske vojne zasovraženi gibljivi 88 ma topovi »o se izkazali tudi za zračno obrambo izredno učinkovite. Tvorili so pravcati ognjeni predor, katerega so na- zvali zavezniški piloti za »protiletalske drevorede«. Španska vojna mornarica Madrid, 27. avgusta. Ob priliki otvoritve nove španske mornariške šole v Marinu, objavlja španska poročevalska agencija »Cifra« uradni seznam enot narodnošpan-ske vojne mornarice, ki je imela začetkom leta 1943. 87 enot s skupno 133.344 tonami. Gre pri tem za šest križark, ki bo bile zgrajene med 1. 1920 in 1935, 20 rušilcev, 6 polagalcev min, štiri topniške čolne, deset podmornic, sedem obrežnih stražnih čolnov, devet torpednih čolnov, 12 enot za boj proti podmornicam in večje število pomožnih ladij. London o zgubah bombnikov Stockholm, 27. avgusta. V angleškem poročilu o 58 bombnikih, ki se po napadu na Berlin niso vrnili, se označuje to število kot strašno visoko in kot najvišje, ki so ga morali javiti po takšnem nočnem napadu na Nemčijo. nega tipa, 1 vlačilec, 1 brod in mnogo iz-krcevalnih čolnov vseh tipov. Trdovratno, cilja si svesto in nobene žrtve se strašeče delovanje naših letalcev v zapadnem Sredozemskem morju je izsililo s tem sovražniku naravnost svojevrstno ceno za njegov tudi v kopenskih bojih več kot drago poplačan sicilski uspeh. Kot že težko in pomembno učinkuje samo ta šesttedenska bilanca našega zračnega orožja na Sredozemskem morju, pa vendar ne smemo prezreti tudi še ostalih zgub ladij, ki so jih Angleži in Amerikanci tudi zgubili s sicilsko pustolovščino. Sem je prišteti najprej uspehe naših podmornic in razen tega še one potopitve, ki so jih dosegla nemška letala »Condor« za boj na daljavo ponovnokrat več sto kilometrov zapadno od atlantske obale pri konvojih, ki So bili popolnoma gotovo namenjeni ?a Sicilijo. Ce seštejemo vse te Številke nemških uspehov, se že sedaj izkaže, da je zgubil sovražnik, grobo računano, s svojo invazijo na Sicilijo nič manj kot 2 milijona brt potopljenega ali izločenega ladjevja. Žilavi »ladijski Specialisti« našega zračnega orožja na Sredozemskem morju bodo gotovo skrbeli za to,, da ne ostane to enor-mno število končni uspeh te sicilBke vojne faze. „Vojna na noževi ostrini" Stockholm, 27. avgusta. »Vojna je na noževi ostrini, piše Little Hart v listu »Daily Mail«. Sedaj mora priti do odločitve ali pa bo vojna obtičala na mrtvi točki, že pred enim mesecem pri padcu Mussolinija so Angleži in Severnoamerikanci zamudili veliko priliko. »Daily Mali« govori.v tej zvezi o nestrateškem klicu po brezpogojni predaji. Pravda: Vzhodna fronta ne zadostuje (Nadaljevanje a 1. strani.) loma pritrjujejo Anglija in Amerikanci navzlic markiranemu veselju nad nekaj nepričakovanimi končnimi izrodki sovjetske poletne ofenzive nujnosti lastnega posega od zapada in se morajo sedaj truditi, da zopet enkrat pokažejo izjalovljeno sodelovanje z raznih front kot posledioo nepre-kosljivih tehničnih težav za »amfibijske operacije«. Velikanska lakota v Indiji Stockholm, 27. avgusta. Angleži ne puste, da bi pronicalo kaj več vesti o strašanski lakoti, ki razsaja že več mesecev v Indiji, šele zdaj, ko je katastrofa zavzela tak obseg, da ne morejo več prebiti z običajnimi sredstvi angleškega kolonialnega gospostva, s policijskimi korobači in ječami, izdajajo prisilne ukrepe in skušajo te prikazati kot veliko demonstracijo angleške pripravljenosti pomagati in dalekovid-ne oskrbe. Od 1. oktobra naprej — hitreje ne morejo obvladati tehničnih priprav — bodo v Kalkuti racionirana vsa živila. Začasno so baje urejene ljudske kuhinje za dnevno hranjenje 30.000 rodbin, Po železnici so doslej v avgustu spravili 20.000 ton moke v Kalkuto. Nadaljnje ladje s pšenico pričakujejo po morju iz Karahija. Vsi ti ukrepi so, kakor se vidi iz napovedi racioniranja za oktober, priznano povsem nezadostni in zakasneli. Angleži menijo, ko so s korobr. čem potlačili pokret indijskih nacionalistov, da lahko odlašajo in da so lahko brezobzirni proti trpečemu ljudstvu, &i je brez orožja. Smotrna živinoreja v Ukrajini Kijev, 27. avgusta 1943. Radi vojnih vplivov In poskusov Sovjetov, da odženejo ali uničijo kolikor mogoče mnogo živine, je bilo stanje živinoreje v Ukrajini zelo decimlrano- Kar je Se ostalo, so bili premetanl ostanki vseh mogočih ras. Nemški voditelji poljedelstva so se zato znašli tudi na področju živinoreje pred težko nalogo, da začno z obnovo tako rekoč od začetka. Ni bilo pa nič storjeno s tem, da se stanje živine kratkomalo, pomnoži, temveč mora iti vzporedno tudi . vprašanje zagotovitve krme. Vsake večje uporabe žitnih krmil se je moralo izogniti, šlo je ln gre še zmerom za to, da se izbere za rejo s skrbno izbiro dobrih živali lz najboljših in enotnih ras, ki dajejo pri enaki krmilni podlagi večje in boljšo donose. Za dosego tega cilja, Je izdal Relchs-kommissar fUr Ukraine naredbo za pospeševanje živinoreje. Velik in važen del te naredbe tvori izbira ln vzreja donosne plemenske živine. Za enotno in znanstveno izbiro je bil ustanovljen deželni izbiralnl urad, ki ima štiri oddelke in sicer za žrebce, bike, merjasce, ovne in kozle. Dežel-nomu izbiralnemu uradu so podrejeni okrajni (zbiralni uradi, ki ao ustanovljeni v VBakem generalnem >komIsariatu ln ki imajo tudi po štiri oddelke. Izbiralnl red predvideva, ravno tako kot v Reichu, pritegnitev nalašč za to nastavljenih Sivlnozdl-avnlkov- Glavna izbiranja se vrše letno enkrat v obliki skupnih izbiranj. Skupino starejših Japonskih državnikov, med katerimi se nahajajo bivši ministrski predsednik Hiranuma, Konoye Jonal in Hirota ter predsednik tajnega državnega sveta, Wa-kotsakl, so povabili za 30. avgust sedanji člani japonske vlade na razgovor o zadevah notranje in zunanje politike- Od zasedbe po Japoncih je bilo na Celebeau zopet otvorjenih 120 bolnišnic in 420 podeželskih klinik, potem ko so že poprej vse ukrenili za zdravstvo domačega prebivalstva. Poglavnlk je imenoval državnega tajnika v prometnem ministrstvu Josipa Markoviča za državnega svetnika in zasedel njegovo mesto z ing. Vjekoslavom Torčekom »Novo vreme« poroča, da so v nekem srbskem kraju izsledili ln prijeli dva Angleža v srbski narodni noši, pri katerih so našli osem kilogramov zlata za podkupovanja in načrt« objektov, katere bi bilo treba porušiti. Romunski časopisi poročajo o pred nekaj dnevi potopljeni sovjetski podmornici a 600 brt v Črnem morju po romunskem rušllcu. Podmornica je poskušala napasti lz nekega pristanišča blizu fronte nazaj v Romunijo se vrnivši konvoj, je brez učinka izstrelila tri torpede proti rušilcu »Maraschti« in se je po tretjem strelu lahno dvignila lz vode, tako da se je točno spoznalo stajališče in tipo. 2e po prvih podvodnih bombah se je pognal v zrak oblak olja ln železnih delov zadete podmornice. Novi španski poslanik v Helsinkiju, de Pra-ty Soutzo, se je izrazil o bodočih odnosih svoja dežele do Finske in je poudaril, da vidi važno nalogo svojega delovanja v kulturnem zbliža-nju obeh dežel. Španija ravnotako kot Bonska nima drugega sovražnika kot boljševizem. Švicarski socialist Leon Nlcolle in njegov pristaš Pechard sta bila zaprta, ker sta zagrešila nadaljnje kršitve sklepov zveznega sveta, z drugimi besedami komunistično agitacijo- Istočasno s to aretacijo je zvezna policija v Nicollovem stanovanju izvršila hišno preiskavo- Francoska vojaška svetinja je bilo po predlogu državnega tajnika za narodno brambo. naknadno podeljena 68 pripadnikom prostovoljne legije v boju proti boljševizmu, ker so padli na vzhodni fronti za obrambo Evrope ln civilizacije. ' Francoski državni svet bo odslej obstajal Iz 41 državnih svetnikov in 44 poročevalcev; ta- ■ ko oznanja zakon, ki je bil pred kratkim objavljan v francoskem državnem glasniku. V ponedeljek zjutraj so preletela zopet letala neznane narodnosti Južno Švedsko- Gro najbrže za angleške bombnike, ki so leteli zelo nizko- Finančna komisija iranskega parlamenta je pod nadzorstvom severnoameriškega finančnega diktatorja Millspaugha končala posvetovanja o novem proračunu. Parlamentu Je treba sanlo potrditi in pristaviti svoj amen- Židovski mestni svetniki Jeruzalema so odklonili mestni načrt angleške uprave, ki predvideva rezervatni pas za Arabce- Sedaj je angleški mestni Inženir izdelal nov mestni načrt Jeruzalema, ki razširja mestno ozemlje brez te omejitve in je bil odobren od palestinske vlade in Židov- Kot objavlja severnoameriško mornariško ministrstvo, so potopile sovražne podmornice pretekli teden dve srednjevelikl severnoameriški trgovski ladji na Zapadnem Atlantiku. S tem so se zvišale zgube v tem ozemlju od začetka vojne na 686 ladij. Časopis »Chung Fao« piše, da je postalo naraščanje cen vsakdanjih potrebščin najvažnejši in najtežavnejši problem v življenju kitajskega naroda. Kitajci lahko samo še upajo, da bodo Japonci pomagali premagati težave, da se ohrani kitajski narod. Tudi. angleška poročevalska služba ne more kratkomalo priznati nadvse pričakovanja energične obrambe pri zadnjem terorističnem bombnem napadu na prestolnico, pri katerem , je postalo žrtev 60 težkih bombnikov. Tako poroča Reuter, da poročajo vrnivši se piloti, da so se vrgli celi roji lovskih letal s sodelovanjem žarometov na ttžke bombnike, kakor hitro so prileteli. Nek pilot je rekel: »Najprej nismo razumeli, zakaj je bilo tako malo protiletalskih granat. Ko smo pa opazili lovce, smo to takoj spoznali- še nikdar nisem videl toliko lovcev- Vsepovsod so se borili lovci ln bombniki« Po poročilu Assoclated-Pressa v listu »Stockholms Tidnlngen« je sporočil uradni glasnik v Washingtonu, da bo v kratkem odpoklican veleposlanik Standley s svojega mesta v Moskvi. 60 sovjetskih trgovskih zastopnikov je prišlo v zadnjih dnevih v Alžlr, ki so bill pride-ljenl sovjetskim gospodarskim naselbinam. Prihod teh boljševšklh agentov je izzval veliko zanimanje med arabskim prebivalstvom. Iz neke izjave čilske vlade izhaja, da so po, stavljeni vsi čilski premogovniki pod državno kontrolo- S tem ukrepom hočejo napraviti konec komunističnim rovarjenjem, ki so vedla v zadnjem času do divjih stavk. Ker je v Indiji lakota, se zgrudi, kakor poroča United-Press, na ulicah v Kalkuti vsak dan na tucate ljudi- Ustanovljene ljudske ku-hinje niso opremljene z zadostnimi živili: na tisoče gladujočlh morajo poslati pro« brez hrane- Veri«« nnd Druck: NS-Gnuverlag und Druckerel Karnten, GmbH.. Klacenfurt — Verlagsleiter Dr. Emil Heitjan (im Wehrdlenst), — Haupt« schriftleiter: Friedrich Horato ~ m »itTufim Samstag. 28. August 1943. KARAWANKEN BOTE Seit« 3. — Nr. 68. „Eine ungeheuere Belastung der Sowjets" Naditeii langatmiger Offensiven - Vorteile der deutsdien elastisdien Verteidigung rd. Lissabon. 27. August. (Eigenbcricht.) Die Fcind-staaten versuchen aus verstandlichen Griindcn immer wicder jcdcn klcinen Teilcrto'g, den sie an irgend einer Front des groKen Wcltringens erzielen, zu cincr groBen Sache aufzubauschcn. Hin und wicder mclden sich aber immer wicder Leute. dif sich als Sachverstandige kein X ffir ein U \ormachen iassen. und bctrachtcn die Lage niichtcrn und ohne lllusions-macherei. Dann ergibt sich ein ganz anderes Bild a!s das von der liigenhaften Zweckagitaibn ge-zcichnctc und der „vorgespicgclte baldige Sieg" riickt in wcit« Fernen. So schrcibt zum Beispiel Gencrallcutnant Martin, der Militarkorrespondent des ..Daily Telegraph", zur I.agc an der Ostfront, langatmige Offensiven wie die der Sowjets stellten fiir "den Angreifer eine ungehcure Belastung dar. Die Deutschen hatten dazu friiher so viel Raum gewonnen. daft sie mit ihm spielen kennten. Wenn sie neue rfickwr'rtige Widerstands-linien bezogen und in den zurtickgelassenen Stellun-gen alles vernichteten. danr batten die Sowjets nichts gewonnen. Diese Moglichkeit. daB die Deutschen die Taktik einer elastischen Verteidigung durchfiibrtcn, sei nicht von der Hand zu weisen. Nicht umsonst werden gerade ietzt wicder die Fordcrungen der Sowjets auf Schaffung einer zwciten Front in ver-starktem Mafie laut. Dieser milita rische Expcrte sieht also die Dingc eo, wie sie sind. und nicht. wie man sie auf der Fcindseite gern sehen mocbte. Es zelgt die auBcr-ordcntlichen Vorteile des friihercn gewaitigen Raum-gcwinncs durch die deutschen Truppen owie die Vorziige der elastischen Virtcidigung fiir den Ver-tcidiger und ihre Nachtcile fiir die Angreifer. Der ..Daily ExprcB", also ebenfalls ein britischer Zeuge. schreibt u. a., das Nachschubsystem de> Deutschen sei weitaus besser als das sowjctische. Dcnn wenn die Deutschen heute im Osten ctwas aufgaben, dann sei es hoffnungslos und mit after Griindlichkeit zer-stort. Das gelte auch von den Eisenbahnlinien. Die Deutschen aber besaBen in unmittelbarei Nahe der Front stcts gute Vcrbindungen. Wie sehr sie sie aus-zuniitzen verstiinden. zeigtcn ihre geringen Verlust-ziffcrn. An Reserven zu Gcsenangriffen fehlc es Deut«chland keineswegs, die sie in kiirzester Zeit jcweils dorthin wcrfen. wo sie gebraucht wiirden Die eigenen Verlustziffern gaben die Sowjets aber j»'ohl-weislich nicht bekannt. Sie diirften kraft der ge-schickten Verteidigung der Deutschen sehr hoch scin. In diesen Ausfuhrungpn ist das Eingcstandnis iiber don gewaitigen Unterschied zwischen den deutschen und den sowjetischen Vcrlustcn besonders bemerkens-wert. Es zeigt, daB man sogar auf der Feiodscite den deutschen Angaben, deren Richtigkeit ja auch oft genug spatere britische N^chpriifungen der feindli-chen Zwcifler bestatigt wurden, Glaubcn schenkt, wahrend man aus der towjctischen Verschwcigetaktik allerhand Unangenehmes Verbiindeten schiieBt. In diesem Zusammenhang ist auch eine Kritik Spectators in der . Sunday Times'" zu der Krieg-fiihrung der Britcn und Amerikai er aufschluBrcich. Diesc kamen. hciBt es darin. mit ihrcn bisherigen Methodcn nicht rccht voran. Es sei zwar schon, eine Sache der andcren anzugreifen aber das gche in diesem Fall doch zu langsam. Offenbar miiBten die Alliierten nach jedem Schritt linger Atom schopfcn iind wochenlange Vorbcreitungcn fur die nachste Aktion gewinnen, Auch r.ach den langcn Kampfcn auf Sizilien habe der Gegncr bereits wieder viel Zcit gewonnen, urn seine Streitkriifte neu ?u for-miercn und sich auf iicue Operationen gefaBt zu machcn. Spectator versrhweigt dabci schanihaft. dafi die alliierten Bcfehlshaber thrcn Gegncr bisher immer wicdcr falsch einschatzten und zu ihren Aktioncn viel mohr Zeit Irauchten und dabel we-scntlich hohere Vcrluste erlitten, als sic vorher ein-kalkulicrt batten. Immerhin bestiitigen alle diese Zcugnisse von der andcren Scite, daB die Dcutschen auch in der Verteidigung groBe Erfolge errcichten. Starke Angriiie im Osten abgewiesen 253 Sowjetpanzer verniditet - 22 britisdi-amerikanisdie Flugzeuge abgesdiossen far den boischewistischen Nco organisierte Luftverteidigung rd. Berlin, 27. August. Bei der Erwahnung des starken brltischen Angriffes auf Berlin vcrzeich-net der Wehrmachtbericht zum erstenmal eine Neuorganisierung der deutschen Luftverteidi-gungskraftc. Wer die vorsichtigen Formulierun-gen des OKW in ihrer vollen Bedeutung aus-zuschopfcn gewohnt ist, wird ermessen konnen, dafi diese zurfickhaltendc, Iakonische Mitteilung mchr als etwa nur eine strategischc Umgrup-pierung von Flakverbandcn oder Nachtjagd-geschwadern verrat. Man darf sie vielleicht als die letzte Bcstatigung dafiir ansehen, daB nun-mehr die allmahliche Brechung des feindlichen Bombenterrors mit konzentrierter Kraft in An-griff genommen worden ist. Schon der 17. August mit seiner vorher nie crreichten einzigartigen Abscliufiziffer von 101 „Viermotorigen" innerhalb von drei Stunden verschaffte dem Feind einen schmerzlichen Eindruck von der auBerst syste-matischen Verstarkung der deutsclien Luftabwehr. Das Ergebnis von Berlin hat nun die Erfahrung bestatigt, daB Englander und Amerikaner ihre Zerstorungen in deutschcn Stadten standig teuer bezahlen miissen. Berlin kostete die Angreifer nicht weniger als 60 Flugzeuge. Dieser im Ver-haltnis zu der eingesetzten Bomberzahl erheb-liche AbschuBerfolg llegt wesentlich iiber der Durchschnittskurve frfiherer Abwehrleistungen. Aus dem Fiihrcrhauptquortier, 26. A ig-ist. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: An der Mius-Front hielten die starken feindlichen Angriffe «n. Die Sowjets erlitten dort erneut Starke Vcrluste. Ein Durchbruchsvcrsuch der Bolschewistcn bei Isjum wurde im Nahkampf abgewiesen und der Feind auf seine Ausgangsstellungen zuruckgeworfen. Im sofor-tigen NachstoB wurde Geliinde gewonnen Wcstlich Charkow griffen Starke Infanterie- und Panzerkrafte der Sowjets auf breiter Front an. Der Feind wurde im Kampf Mann gegen Mann abgewiesen und im Gegenstofi nach Nordcn zuriickgcschlagen. Der grolJe deutsche Abwehrerfolg am 17. August In 20 Stunden wurden insgesamt 155 feindliche Flugzeuge abgeschossen Berlin, 27. August. Die Flugzcugverluste der Bri ten und Nordamerikaner be' ihren EinflQgcn im Laufe des 17. August nach Siiddeutschland und in der Nacht darauf auf norddeutsches Kustengebiet, also innerhalb einer Zeitspamie von nicht einmal 20 Stunden errcichten nach den bisherigen Feststellungen mit 155 Maschinen, von denen 145 vlermotorige Bomber waren, ihren bisherigen Hdhepunkt. Von dieser groBen Vcrlustziffer cntfallen 109 Flugzeuge auf den Tagesangriff der nordamcrikanischcn Verbandc gcgen silddcutsche Stadte. flinf Flugzeuge anf Einfliige in die besetzten Wcstgcbiete und 41 Flugzeuge auf den Nachtangriff der Briten gcgen norddeutsche Kustcnorte. Besonders die auBergewohn-lidie Zahl von 104 abgeschossenen viermotorigen modcrnsten nordamcrikanischen Bombern bei eincm cinzigcn Tagesangriff muB hervorgehoben werden. Die entschlossene Gegenwehr der dcutschen Jagd-flicgcrgcschwader hatte die Vernichtung eines groBen Teilcs der eingeflog:nen Verbiinde zur Folge. Im Wchrmachtbericht vom 18. August wurde nach Priifung der ersten Erfolgsmcldungen der Ab-schuB von 51 viermotorigen Bomb?rn und fiinf Jagd-flugzeugen mitgcteilt. Schon zu jencm Zeitpunkt war cs gewiB, daB die tatsachlichcn Vcrluste des Fcindes weit hohcr waren, aber der Wehrmachtbericht konnte sich erst auf die einwandfreien Unterlagen von 56 Luftsiagen stiitzen. Inzwischen haben genaue Prii-fungen der einzelnen Gefechtsbcrichte. Zcugenver-nehmungen und die Ergebnisse der Suchkommandos aus den weitcn RSumen vom Kanalgcbiet bis zur obcren Donau die Bestatigung von 50 weiteren Ab-echfisscn gegeben. So konnten fiber dcutschem oder durch deutsche Truppen kontrolliertcm Gebiet allcin 101 vlermotorige nordamcrikanische Bomber als abgeschossen fest-gestcllt werden. Ferner wurde bekannt daB zwei vicrmotorige Flugzeuge nordamcrikanischer Nationa-litat mit je zchn Mann Bcsatzung in der Schweiz notgelandet waren. SchlieBlidi wurde auch nocb ein vlcrmotoriger Bomber fiber Italicn, wohin er sith von Siiddeutschland aus gewandt hattc abgeschossen. Der Feind hat seine schwcrcn vcrluste nur zogernd zugegeben. Zuniichst mcldtte er den Ausfall von 36 Bombern beim Angriff auf einen Ort In Frankcn. Erst am 22 August erw.eiterte er dieses Eingestandnis. indem er den Verlust von etwa 50 weiteren Bombern beim Angriff auf eine zweite Stadt in Siiddeutschland bckanntgai Damlt gestand er sclbst 86 Bombervcrluste ein, fiir seine Gepflogen-heit cine erstaunlicb hohe Zahl Er muBte wohl mindestens so weit gchen, um nicht ganz die Glaub-wfirdigkeit in den eigenen Reihen zu verlicren, wo die Flugzcugbesatzungen vergebens au£ die Rfickkehr •o zahlrcichcr Kameraden wartetcn. Wcnigstens 1200 Mann flicgenden Personals gingen in diesem knappen Zeitraum verloren. Nur ein kleincr Teil konnte sich durch Fallscbirmabsprung In die Gcfangcnschaft retten. Die Vcrluste der deutschen Abwchrkrafte waren demgegenfiber auBerst gering. Englische Bomber iiber Schweden abgestiirzt Augenzeugenberidit aus Berlin: Mustergiiltige Disziplin - Aile halfen alien! hw. Stockholm, 27. August. (Eigenbericht.) Die Englander haben bei ihren systematischen Dber-fliegungen schwedischen Gebietes bei dem An-und Ruckmarsch von Luftangriffen auf Deutsch-land in der Nacht zum Dienstag iiber Schweden zwel groBe Bomber verloren. Der schwedische Generalstab gibt bekannt, eine Anzahl ..fremder" Flugzeuge sei iiber West-und Siidschweden eingeflogen. Zwel davon, die sich spater als englische herausgcstcllt hatten, seien „nach Notlandung verungluckt". Die erste Maschine stiirzte bei Landskrona ab und brannte vollig aus, wobel nach Ansicht der Bevolkerung noch Brandbomben an Bord waren, denn es ent-wickclte sich eine ungeheure Hitze und tagheller Feuerschein. Zwel Besatzungsmitglieder, die mit Fallschirm abgesprungen waren, wurden lnter-niert. Sie berichteten, weitere sechs seien bereits iiber Deutschland abgesprungen. Die Maschine war bereits iiber deutschem Gebiet an-geschossen worden und hatte sich nur noch mit Miihe bis Schweden geschleppt, andere mogen auch fiber der Ostsee verungluckt sein. Die zweite auf schwedischem Gebiet vorgefundene Maschine stiirzte zwischen Y?tad und Simirschann, dicht vor der Kiiste, ins Wasser. Sieben Besatzungsmitglieder retteten sich mit einem Gummi-boot. Es handelt sich hiebei um ein viermotori-ges Flugzeug, das auf zehn Meter Wassertiefe Iiegt und geborgen werden soil. Die neun in Sdiweden Internierten Insassen der beiden eng-lischen Maschinen setzten sich bezeichnender-weise aus sieben Kanadiern, einem Walliser und einem Englander zusammen. Man fand u. a. eine Brieftasche mit 1000 Schweizer Franken — ein Beweis dafiir. daB die Maschinen sonst fiber die Sdiweiz, statt iiber Schweden zu fliegen pflegten. Einlge der feindlichen Flieger waren durch Flak-feuer fiber Berlin verletzt worden. Die schwedische Presse berichtet In groBter Aufmachung fiber den Angriff auf Berlin, >ob-yohl bisher wenige konkrete Nachrichten vor-Hejjen aufier den sehr hohen AbschuBziffem. Der erste Augenzcugenbericht des Berliner Ver- Am gestrigen Tage wurden 253 Sowjetpanzer ver-nlchtet. Bei der Abwchr feindlicher Fliegcrangriffe auf siiditalienische Stadte schosstn deutsche Jagcr und Flakartillerie der Luftwaffe gestern neun feindliche Flugzeuge, daruntcr mehrere schwcrc Bomber, ab. Im Scegebiet wcstlich Kap Ortcgal wurde tin feindlicher Zerstorer durch Bombenwurf versenkt. In Luftkiimpfen fiber dem Atlantik und bei An-griffen auf cinige Orte der besetzten Wcstgcbiete verlor der Feind acht Flugzenge. Fiinf weitere, dar-unter drei mehrmotorigfc Bomber, wurden durch Sichcrungsfahrzeuge der Kriegsmarine im Scegebiet der wcstfriesischcn Inseln zum Absturz gcbrarht. In der vergangenen Nacht warfen cinige feindliche Storflugzcuge verelnzelt Bomben fiber dem nordlichcn Rcichsgcbiet, ohne nennenswerte Schadcn zu verur-sachcn. In den schwcrcn Abwchrkampfcn sfidwestlich Wjasma haben sich die wiirttembergisch-badische 260. Infanteriedivision und die bayrisch-ostmarkische 268. Infanteriedivision besonders ausgezeichnet. treters des „Svenska Dagblad" besagt: Als Ge-samturteil kann festgestellt werden, daB Berlin den Angriffen mit der groBten Ruhe be-gegnete. In dem Stadtteil, den ich nachts zu besuchen Gelegenhelt hatte, herrschte jedenfalls mustergiiltige Disziplin. Unmittelbar nach dem Angriff waren Bergungs- und Feuerloschmann-schaften in voller Tatigkeit und die Zlvilbevol-kerung nahm intensiv an den Aufraumungs-arbeiten teil. Alle halfen alien I In dem von mir bewohnten Haus wurden nicht nur regelmafiig Untersuchungen in den ver-schiedenen Wohnungen wahrend des Angriffes selbst durchgefiihrt. Wahrend das Haus noch unter den Explosionen zitterte, organisierten auch die miinntichen Einwohner ohne geringste Spur von Panik Patrouillen, die nach Ende des Angriffes bei der Ausraumung sowohl bei uns als auch im Nachbarhaus helfen solltcn. Die beinahe unglaubliche Wihe und der einzig da-stehende Zusammenhalt haben natiirlich zum groBen Teil ihren Grund darin, dafi man von maBgebender Stelle rechtzeitig die Bevolkerung der Reichshauptstadt auf alle Eventualitaten vorbereitet hatte. und in der Organisation des Widerstandes durch die verschledensten Mafi-nahmen. USA-Landungsversuch gescheitert Tokio, 27. August. Im morderischem Feucr japani-scher Bodenvcrbande, die zur Verteidigung der Insel Kulambangra eingesetzt sind. schcitcrte am Sonn-tag ein Landungsvcrsuch nordamcrikanischer Truppen. Die feindlichen Strcitkrafte, die immer wicdcr hart-nackige Gcgcnangriffe unternahmcn, versuchten unter Einsatz von ungeftihr 15 Landungsbooten und Tor-pedobootcn auf der Insel Kulambangra FuB zu fassen. Mehrere Landungsfahrzeuge wurden durch das gutgezielte Fcuer der japanischcn Verteidiger zum Kentcrn gebracht, worauf die Nordamerikaner sich zur Flucht wandten. Bei eincm Angrif japanischer Marincbomber un3 ■ Jager auf die USA-Stcllt ngen bei Bilbao Vella (auf der Inscl Lavella) wurden 14 nordamcrikanische Jagdflugzeuge abgeschosscn. Obwohl 30 fcindliche Jagcr die japanischen Einheitcn angriffen, wurden feindliche Transporte bekiimpft. ein mittelgroBes und ein klcines Transportschiff versenkt, wahrend zwel grofiere Transportschiffe und ein mittleres Transportschiff in Brand geworfen wurden. AuBerdem brach als Folge des Angriffs in feindlichen Anlagen an drei Stellen Feuer aus. Insgesamt wurden bei dem Kampfe 14 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Jrankreich braucht einen deutschen Sieg" Alle Aufrufe Londons verpuffen - Frankreidt entsdilossen zur Elnhelt Europas jb. Vichy, 27. August. (Eigenbcricht.) Laval hat wiederholt ausgesprochen, dafi Frankreich den deutschen Sieg braucht, denn dadurch wird die Ordnung 'Europas garantiert und die Dro-hung des Bolschewismus endgiiltlg beseitigt. Hinter dieser Oberzeugung steht die Einsicht, daB die Anglo-Amerikaner ohne den Bolschewismus den Sieg nicmals erringen konnten — womit festgestellt wird, daB der Sieg der europa-feindlichen Machte vor allem ein bolschewisti-scher Sieg sein wurde. Die Lage in den von den Anglo-Amerikanern besetzten Landern, wo der Kommunismus rasche Fortschritte macht — man denke nur an Nordafrika, wo franzosische Generale heute der Ausbreitung des Kommunismus Handlangerdienste leisten miissen —. be-weist, dafi die Plutokraten von sich aus nidit mehr willens sind, die Entwicklung aufzuhalten. Sie miissen versuchen, den Kricg zu gewinnen und konnen es nicht anders als durch die Ab-tretung eigener Positionen an der Peripheric des Kontinents an den Bolschewismus, dem spater der ganze Kontinent, wenn er besicgt werden solite, wie eine reife Frucht zufallen wiirdc. Diesem destruktiven Wollen versucht Laval, durch sein konstruktives Wollen, das in Frankreich Richtlinie ist, entgegenzutreten. Die Haltung des Regierungschefs eines Landes, das vor vier Jahren den Krleg gcgen die Ordnung Europas an der Seite Englands begann, iiberrascht uns heute nicht mehr, denn seit 1939 haben fast alle Volker Europas die Notwendig-keit der Gemeinschaft und die Gemeinsamkeit der Gefahr begriffen. Trotzdem mufi auf diese"" Tatsache hingewiesen werden, wenn von London'' oder Washington so laut, wie besonders jetzt, fiir das destruktive Prinzip des Bolschewismuj Reklame gcmacht wird. Das schlagendste BeW spiel 1st die Rede des friihercn franzBsischen Abgeordneten Fernand Grenier, der am Sonntag von London aus versuchte, die Franzosen zur Anarchie aufzurufen. Die Franzosen sollen selbst alles vernichten und aus Frankrcich eine Wiista machen, um dann zuletzt obdaclilos und aus-gehungert im Elend zugrande zu gehen. „Denn so geht der Krieg am schnellsten zu Ende", meint dieser menschenfreundliche Apostel Moskaus, der zweifellos auch im Sinne der Londoner und der Washingtoner Regierung spricht, denn sonst waren ihm die staatlichen Atherwcllen nicht zur Verfiigung gcstellt worden. GewiB, der Krieg wurde von den Plutokrato-Bolschewlsten gewonnen sein, wenn die Europaer so ausnahms-los Sclbstmord begehen, wie es ihre Feinde sich wiinschen. Dazu besteht jedoch weder In Frankreich noch sonst wo auf dem Kontihent die geringste Ncigung. Im Gcgenteil, gerade In Frankreich, an das dicsc Wahnsinnsworte gerichtet sind, lafit sidi feststellen, daB derartige „AppeIle" wirksamste Wcrbung fiir Europas Einhelt sind. Roosevelt bietet die Dardanellen an United PreR beriditet: »HartnSdrige Geriidite iiber den Druck aul die Tilrkel" Engste Zusammenarbeit Japan-Thailand Tokio, 27. August, Zur Eingliederung der vier nordmalaiischen Staaten und der zwei Provinzcn des Schan-Staatcs in das thailandische Reich gemafi dem japanisch-thailandischen Vertrag sandte der thailandische Ministerprasident an den japanischen Ministerprasidenten ein Tele-gramm, in dem er den aufrichtigen Dank der thailandischen Regierung und des thaiiandischen Volkes an Japan zura Ausdruck bringt. In seiner Erwiderung betonte Ministerprasident Tojo von neuem die Notwendigkeit, die engen Beziehungen zwischen Japan und Thailand noch zu verstarken. hw. Stockholm, 27. August. (Eigenbcricht.) Die Londoner „Daily Mail" enthiillte, dafi Roosevelt in den letzten Monaten fiinfmal bei Stalin um cine Zusammenkunft nachgesucht habc: Im Irak, in Kairo, bei Alaska oder „irgendwo in Amerika". Casablanca ist. wie man sieht, in dieser Liste nicht einmal einbegriffen. So ungefalir haben wir Deutsche uns die Beziehungen der Piutokratien zu den Bolschewisten stets vorgestellt. Die Angaben des englischen Slattes bestatigen nur die allgemeinen Infor-mationen fiber die Bereitschaft nicht nur Englands, sondern auch der Vereinigten Staaten zur Unterordnung unter die Sowjets spczieil zur Auslicferung Europas und das ganze Nachliiufer-tum Roosevelts in seinem Vcrhaltnis zu Moskau. Die ..Daily Mail" fiigt hinzu, man hege noch immer Hoffnung auf ein Zustandckommcn des Zusammentreffens. Das Nachlaufen wird also fortgesetzt. Man muB beinahe annehmcn, dafi auf englischcr Seite bei dicsen VerSffcntlichun-gen einige Schadenfreude obwaltct: aber England selbst 1st durch seincn Zwanzigjahrespakt bereits' rettungslos an die Sowjets gcbunden. Roosevelt hat inzwischen, um wcnigstens auf diese und andere Weise alles Notige zur Be-friedung der Sowlcts zu tun, seinen Lelh- und Pachtbeauftragten Hopkins, wic aus USA gemel-det wird, angewiesen, mit alien Mitteln die Liefe-rungen an die Sowjetunion zu beschleunigen und zu erhohen. Speziell sollen Jagdflugzeuge neue-ster Mode und Lebensmittel angebotcn worden sein. Die" amerikanische United PreB verbreitet ferner eine sensationelle Indiskretion fiber weitere Plane der Piutokratien, die ebenfalls darauf abzielen, die Sowjets durch neue Zugestandnlsse in gute Laune zu versetzen. Die amerikanische Agentur verzeichnet ..hartnSckige Geriichte, wo-nach die Verbiindeten sich an die turkische Regierung gewendet haben, um sie zur Offnung der Dardanellen zu bewegen, damit England und die USA Krlegsschiffe zur Verstarkung der sowjetischen Seestreltkrafte im Schwarzen Meet cnt-senden konnen". „Ulus" zur Haltung Ankaras vm. Ankara, 27. August. (Eigenbericht.) Der halbamtliche „Ulus" betont in einem Leitartikel vom Dienstag unter der Obersdirift ..Weshalb die TUrkei dem Krieg fernbleibt" erneut das Festhalten Ankaras an der Neutralitatspolitik. Das Blatt stellt fest, zwanzig Jahre Frieden seien fiir die Tfirkci, die sich Inmitten einer groBen Aufbauarbeit befande, ein so unschStz-barer Wert und standen weit fiber einen noch so glanzenden Sieg, well jede Teilnahme am Kricg das Land in seiner Entwicklung zwangs-laufig aufhalte. In Erkenntnis dieser fundamental Tatsache habe die Tiirkel auch eine aktive Neutralitatspolitik betrieben. „Ulus" verweist auf die grofie Internationale tfirkische Mustermesse, die gegenwartig In Ismir ihre Pforten geoffnet habe und die eindeutig bewelse, welchen Segen dieser Friede ffir die Tfirkei bedeutet. Es ist wohl kein Zufall, daS das offlziose turkische Blatt es ffir richtig hfilt„ gerade an dem Tag, ffir den der Abschlufi der Konferenz von Quebec angekfindlgt 1st, die Ent-schlossenheit der tfirkischen Neutralitatspolitik erneut hervorzuhebea und >Q begriifSen. jpeite 4. — Nr. 68. KABAffANKEX BOTE Samstag, 28. August 1945. Minenfeld »Anton« / Sponnende Geschichte von Otto Hofmann von Kurz nach 17 Uhr kam zur Schreibstube der Anruf, das Minenfeld »Anton« se! nun zur G&nze verlegt. Dadurch war der klelne ■AbkUrzungestelg zum welt vorgeschobenen Widerstandsnest 193 unpassierbar geworden und nur mehr der Fahrweg am jenseltigen Stellhang der Schlucht zu begehen. Die Mann-echaft von 1S3 sowie der Ubrigen Elnhelt wurde unverzUglich hierUber belehrt und die erfolgte Eelehrung durch die eigenb&ndige Unter-schrift jedes Mannes, wle cs helfit, »akten-kundig gemacht«. Die beiden Uriauber, von denen einer zur 193-Mannschaft gehBrte, soli-ten am Abend bel ihrer RUckmeldung auf Schreibstube gesondert belehrt werden- Diese beiden Uriauber maTschirten ladeaaen mit Packchen und Paketen behangen wie ein Weihnachtabaum mit Glaskugeln und Sternen den viele Kilometer langen Weg von der Bahn-station zur Stellung ihres Trosaea- Die Sonne stach, die baumelden Lasten drtlckten und be-hinderten, und die Gedanken, die noch Zivil trugen, das alles machte ihren Marech be-schwerlich- Erst nach einigen ataublgen Stunden holte die beiden ein mttleidlger LKW ein, allerdings f uhr er nicht ganz bis zur TroBstellung, aondern zweigte schon etwa einen Kilometer vorher ln die HohenatraBe ab. Dm war ftlr den 198er ein gUnstlger Zufall, da die HBhenstraBe bis unmittelbar an den, allerdings lnzwlgchen verminten AbkUrzumgsstelg heranfUhrte. »Ich fahr' natlirlich mit meinem Packelzeug gleich weiter«, entschied er sich rasch, >meld' du mlch derweil auf der Schreibstube zurUck-Ich meld* mlch dann sofort von der Stellung aus telefonisch zurUck und morgen muB ich ohnehln meine restlichen Klamotten unten auf der Kammer holen. Also geht in Ordnung?!« Der andere nickte nur, und der LKW rollte welter. »Obergefreiter Loder vom Heimaturiaub zurUck!« »Und der StBckl?« »Der bittet, sich durch mich zurUckmelden lassen zu dUrfen. Wir hatten gerade einen LKW erwischt, der hlnUber zur HBhenstraBe fuhr, dainit ist der Stockl gleich mit- Er wird sich dann sofort bei Ihnen, Herr Hauptfeld-webel, telefonlach aus der Stellung zurUckmelden«. »Da will er Ober den Abkttrzungastelg gehen?« »Jedenfalls, Herr Hauptfeld--« »Sofort Gefreiter Meier mit dem Krad!« Nicht einmal so viel Zeit nimmt sich der Hauptfeldwebel, um nebenan aus der Unter-kunft den Stahlhelm zu holen. Augenblicke spater donnert das Krad hinunter zur Ab-zwelgung. - Der SpieB am RUcksitz nimmt kaum das Tempo wahr. Er rechnet. 1150 m betrttgt die Entfernung Abzwelgung — Schreibstube. Fast genau zwei Kilometer hinter der Abzwelgung ,.prr Beglnn des AbkUrzungsstelges. Nimmt man an, daB der vollbepackte Loder fUr diese 1150 m zwolf Minuten benBtigte plug VerzB-gerung bei BegrUBung von Kameraden inner-halb des Trosses von ca 3 Minuten plus Mel-dung und Start des Krads — 1 Minute, so ergibt sich zusammen ein Vorsprung StBckls von rund 16 Minuten- Hlervon 1st allerdings in Abrecbnung zu bringen die hBhere Ge-schwindigkeit des Krads, das mit elnem Durch-schnitt von 90 km die etwa 3 km lange Strek-ke TroB — AhkUrzungssteig in 2 Minuten be-waitigt, w&hrend der LKW fUr die 2 km HB-henstraBe vlellelcht 4 Minuten benOtlgt haben mag. Wle man auch denkt, es bleibt ein Vorsprung StBckls von 14 Minuten. Der Mlnen-gilrtel beginnt rund 600 m vom Anfang des AbkUrzungsstelges- Ruf-, Pfeif-, SchuB- oder Leuchtslgnale sind hler unmBgllch, da der Steig unmittelbar von der StraBe weg Uber WiUenhof zerklUftete Schrofen und Felswande emporlel-tet, sich gleich dann im dichten Wald ver-llert, durch den ein hochgeschwollener Wild-bach tobt, der jedes Ger&usch verschlingt- Das Widerstandsnest telefonisch zu verstandigen, w&re auch ganzltch wirkungslos gewesen, da der MInengUrtel an dieser Stelle sehr tlef 1st und nur der Innerste Streifen von 193 aus eln-zusehen ist. Nein, menschlichem Ermessen nach gibt es da keine Rettung, Uberlegt klar und rasch der SpieB. Nur ein Zufall konnte dea Ahnungslosen dem sichern Tod entrei-Ben, ein Zufall, der fast an ein Wunder gren-zen mUBte. Aber gibt es heute noch Wunder,? — Da Bind sie bei der AbkUrzung. Der Fahre: bleibt beim Krad zuriick- Der Hauptfeldwebel klettert mit angeapanntesten Kr&ften die mehrere Meter hohe Felswand empor. Hler kann Ich aufholen, fUnf Minuten oder mchr, und er stUrmt weiter, dem Wald entgegen Im Laufen set'zt er die Trillerpfeife an. Und sie, deren greller Ton sonst weite Kasernen-hBfe erstarren machen konnte, ihr versagt nun gegen das Toben des Wildwassera die Stlmme- Mlscht sich nicht in das Krachen Am Boden pflanzt er sich hin und beginnt mit der Meldung, aber der SpieB winkt gleich ab: »Menschenskind, nun sagen Sie mlr bloB das eine: Was sUchten Sie denn da am Baum?« — »Das Nest, Herr Hauptfeldwebel!« ant-wortete StBckl sachlich. Wie ich da herkomm', liegt da so' ein elender kleiner Piepm^tz auf dem Boden, der aus dem Nest gefallen seln muBte. Offengestanden ich wollte schon vor-bei, well Ich mit meinem Eselsgep&ck keine Lust hatte, das alles abzuladen und Uberhaupt, wenn man von der Bahn bis da herauf 1st, will man. nicht. mehr Eichhornchen spielen. LaB ihn liegen, sagte Ich mir. Haben sie bei dem oben so eine schlampige Wirtschaft im Nest, hatte er ohnehin vielleicht nur eine schwere Jugend gehabt und ich war schon fast vorbel — aber da muBte ich mir gerechterweise sagen, was kann das arme klelne Luder dafUr, wenn seine Alten nicht besser aufpassen. Oben am Baum veranstalteten sie allerdings ein ge-waltiges Gezeter. Na und da habe Ich mich denn eben entschlossen, ihren Familienfrleden wiederherzustellen, lud die tausend Pakete ab und bin halt bis zur siebenten Etage den Elendsbaum in Gottes Namen hochgeklettert«. »Ja«, meinte der SpieB, dessen starke Seite Sentlmentalltat gewiB nicht war, nachdenk- GstLcuidwaefat An den endlosen Strafien im Oaten hab ich die Kampfer geaehn, die hler auf Ewigem Posten ftlr Deutachlands Zukunft atehn- Ea kltngt Ihr GruB lm Winde, Ihr Stahlhelm schlmmert im Llcht: »Der H el mat, Wanderer, kunde: Wir taten unaere Pfllcht! Doch wild 1st noch der Boden, der unser Blut einst trank: In Urwald, Snmpf und Brodem der Leib der Kilmpfer sank. LaB una nicht lange warten, Deutschland, — so klang'g gediimpft, und wandele zum Garten daa Land, daa wir erkampft!« An den endlosen StraBen im Osfcen hab ich die Helden gesehn, die hier auf Ewigem Posten filr unsere Zukunft steiin! Friedrich K. Battels der Wassermassen der Knall elner hochgehen-den Mine? Oder sind daa nur die gewaltlgen StelnblBcke, die der entfesselte Bach an sei-nem Grund dumpf mahlend und rollend mit sich reiBt ? Weiter! Weiter! Der nadelglatte Boden ge-wtLhrt dem eiaenbewehrten "Stiefel kaum Halt. Welter I Welter! Da — halb gedeokt durch einen Felshlock — der SpieB vermag einige Sekunden lang nicht das Blld zu erfassen — liegt StBckls Packaack und attuberllch atehen daneben Packchen und Pakete von elnem atarken Gurt zusammengehalten zu einer geradezu tibeta-nlachen Gebetsschnur. Mann iat keiner zu sehen. Aber hoch oben lm Fichtenge&st knackt ea. »StBckl ?« brflllt der SpieB, daB lhm die Adern plaatlsch heraustreten. »Jawohl, Herr Hauptfeldwebel!« antwortet eine kaum minder krftftlge Stimme aus dem Unsichtbaren. — »Was machen Sie denn da droben?« — »Ich habe einen Vogel, Herr Hauptfeldwebel!« — »Daa achelnt mir auch!« erwldert der SpieB trocken-Allmahlich schwingt sich StBckl zur Tlefe. Etwas zerzaust, etwas harzlg — nicht vollkommen »appellfahlg« mit elnem Wort. llch, »da haben Sie recht, Stockl: In Gottes Namen!« Und alg er mir Moaate spater diese Begebenheit erzuhlt hatte, stand er auf, trank einen halben Liter Bier in elnem ganzen Zug, wischte sich tiefatmend den Schaum ab und meinte: »DaB ich kein Philosoph bin, welBt du, aber eines habe ich seltdem, achelnt mir, doch so halbwegs kaplert, namllch, was das bedeutet, wenn man sagt, daB ohne die Vor-sehung kein Spatz vom Dache failt!«--- Wufiten Sie schon... .. • daB die Urform der Brtlcke ein gewohn-licher Baumstamm 1st, der so geschickt ge-failt wurde, daB er quer Uber eine Schlucht oder einen Wasserlauf zu liegen kam? . ■. daB die Stadt Recklinghausen die erste Volkssternwarte errichtet hat, an der schaf-fende Menschen aus dem ganzen westffilischen Induatriegebiet die Wunder des Himmels stu-dieren kdnnen? .. • daB Mojitz von Sachsen, ein Sohn August des Starken, seine militarische Lauf-bahn als einfacher Soldat, begann und ea trotzdem zum »Lehrmeister aller europaischen Generale«' und zum franzosischen General-feldmarschall brachte? fllnsu* SCHAT2KAS1LEIW cAuf Qlaehfwaeht Zur Nacht steh ich aul Wache Im Schlofi fernab der Welt. Wit kamen untei Dache Nach hei&em Ritt im Feld. Ich geh durch Stall und Stand*, Ganz leise aingt der Sporn. Ea loaten manche Hande Heat nicht mehr Gurt und Dorn. Geleert sind alle Rauien, Die Pferde gingen bray. Ein letztes tieies Schnaufen, Dann liegt der Stall im Schlai. Mit meinem Woilach atehe Ich an der Linde nun. Abaeita von Wohl und Wehe Hot ich die Schlafer ruhn. Daa Wa8aer rinnt im Bronnen, Die Zeit rinnt durch den Raum, Und alles ist umsponnen Von Schlat und aiiQem Traum. Da werde ich es inne, DaB una der Tod gestreUt, D aR er mit dunklem Sinn« Auch morgen nach una greift. Es atohnt das Herz zuzeiten, Daa Waaser raunt vor Tag, Und morgen gilt's zu reiten, Da drohnt der Huie Schlag. Wird mancher seitwarts gleittn, Der in den Sattel stieg. Wir aber werden reiten Am Tod vorbei zum Sieg. Adolf Paul Groltminm fand die FUrstln eines Tages auf einem Parkweg die Umrisse eints Ge-baudes gezeichnet, genau wie sie es getraumt hatte. Die Zelchnung stammte von einem per-sischen Architekten, Ustad-Iaa, der wegen seiner Jugend nicht zur Bewerbung zugelassen worden war und seinen Entwurf auf diese Weise der FUrstln vor Augen fUhren wollte. Als dann Banu Begum wirklich atarb, lieB Schah-Dschehan das Mausoleum nach diesem Plan bauen, und so wurde der Traum, vor dem wir jetzt wle vor einem Traumbild stehen, Wirklichkelt«. •»Wann wurde der Tadsch erbaut?« fragte Ich. »Der Grundstein wuge 1633 gelegt, doch schon Jahre vorher arbeiteten zwanzlgtausend Soo ein guter Gattel / Da seine Frau krank im Bett lag, entdeckte Anton Schneller seln gutes Herz. Er besorgte das klelne Hauswesen und pflegte die langsam Genesende- Er kochte ihr sogar eine Suppe und brachte sle ams Bett. »Die muBt Du essen, es let eine gute Suppe- Wlrst sehen, daB sie Dir wieder auf die Beine hilft!« Die Kranke war tlef gerUhrt von so viel Liebe, aber sie hatte kelnen Appetit; nicht einen Loffel voll konnte sie zu sich nehmen und sie hatte es doch so gern getan schon um, der Liebe willen, die er Ihr bewiesen- »Versuch'a doch«, bat er, »wie willst D* jonat wieder zu Kraften kommen?« Sie lachelte beaellgt, und schUttelte leise den Kopf- »Ich habe noch kelnen Appetit«, hauchte sle- — »O, der kommt Dir beim Essen be-atlmmt... So eine gute Suppe! Was da alles drto 1st!« — Die Kranke glaubta aeinen tlber- Ein Sflppohen fiirs Weibchen gekocht Von Hans Robert SchrSter zeugenden Worten- Er war so gut, er tat Ihr leid in seiner rUhrenden FUrsorge- Ein so guter Mann! Vielleicht half ihr die Freude dar-Uber mehr als die Suppe- Er aber versuchte es noch einmal: »Ea 1st die reinste KraftbrUhe. Ich habe es an nichts dabel fehlen lassen ...« Wenn eine so Hebevoll Umsorgte sich den-noch -beharriich weigert, weil sie einfach kei-nen Appetit haben will, nun so kann man's keinem Ehemann verdenken, wenn er aus dem Lacheln ins Bitten und aus dem Brummen ins Gekranktsein verfailt. Anton Schneller tat jedenfalls ao- Er nahn. seine Suppe. wandte sich zur TUr und brummte: »So eine krSftige Suppe!« Und schloB seinen Auftrltt mit der Resignation des Abgewiesenen: »Da sch'age Ich mlr eben noch zwel Eler rein und esse ale eelberl« Menschen ununterbrochen daran, das Material herbeizuachaffen- Zweihundertfllnfzig Kilometer von Agra entfernt, lm Geblrge von Dschaipur, waren tausende Hinde tatig, die weiBen BIBcke herauszubrechen, an die dann die beriihmteaten Stelnschnitzer aus Buchara ihre MeiBel setzten- In den Schatzkammera des Schahs wurden die kBstllchsten Edelatein* geschllffen, und die hervorragendaten Garten-architekten aus Kaschmir arbeiteten an der Parkanlage Hand in Hand mlt den von weit-her berufenen SchBpfern der Sprlngbrunnen-anlage- Zweiundzwanzig Jahre emalger Arbeit von zwanzlgtausend Menachen waren erfor-derllch, dies Wunderwerk zu schaffen«. wahrend die Inderin sprach, waren wir in die Haupthalle des Mausoleums getretea-Durch das kBstllch geschnitzte marmorne Spitzenmuster hoher Bogenfenster alebte sich silbernes Mondllcht auf die unter der groBen Kuppelwdlbung stehenden Sarkophage Schah Dschehans und seiner Gattln- Der gelbe Marmor der sarge war reich gezlert mlt Blumen-ranken aus Gold und unzahligen vielfarblg funkelnden Edelstelnen. »Diese toten Steine«, sagte die Inderin, »sind es, die Ihnen erzahlen, daB hier daa BBse im Menschen verstummt. Noch lange nach der Vollendung des Tadsch trieben ln der Ebene um Agra Rauberhorden Ihr Unweaen- Doch selbst sie wagten es nicht, sich an diesen Steinen zu vergrelfen. DarUber ateht allerdings nichts in den ReisebUchern, obwohl ea eines der grBBten Wunder an diesem von der Liebe geschaffenen Bauwerk 1st«. »Von der Liebe eines Mannes«, erganzte ich. Melne Begleiterin lachelte- »Wenn Sie den Tadsch als MaBstab fUr eines Mannea Liebe nehmen, dann lasaen Sie mlch Ihnen von der Liebe einer Frau erzahlen. Wlsaen Sie, daA der geniale Archltekt das WohlgeUngen aeinM Werkea teuer bezahlen mufiteT« »Sle melnen die Sage, wonaoh f'er Schah dem Meister belde Arme abhauen lieB, damlt er dem Gedenken anderer nicht etwa noch schonere Bauten auafUhren kflnne?« ftobob 18. avgusta IjKS. KARAWANKFN BOTE PtvRji 5. — štev- 6R. Krels RBdmannsdorf lUdmannsdort (Zlata poroka.) V daleč naokoli znani trgovski hiši Bulowetz v Hadmannsdorfu so včeraj obhajali redek praznik: petdesetletnico poroke Johanna Bu'.owtza in njegove soproge Gertrude roj. Kotziantschlt3ch, ki sta se poročila 27. avgusta 1893. in Se zmerno čvrsta in zdrava vodita s svojim sinom trgovino z živili. Oče jubilanta je bil doma na Bresnitz. Kot sin mnogoilan-ske kmečke družine se je šel učit v Trst, od koder je prišel v Radmannsdorf in si tu kupil hišo. Družina Bulowetz ima tudi sorodnike v K&rntnu- ABllng (Odlikovanje) FUhrer je podelil visoko odlikovanje predstojniku Reichs-bnhn-Bctriebsamta v ABlingu a. d- Sawe, Btichsbahnratu dipl. ing. Dultingerju. Slama za pietenfe kit Krals stasn Mannsburg (Smrtni primer.) Dne 22. avgusta je umrla v naši Ortsgruppi, v vasi Topolle, obč. Mannsburg, gospa Maria Le-w e t z, roj, L u s c h a r, ki je bila stara 60 let in soproga kamnoseka Bartholomttusa Le-wctza. 8t- Martin bel Llttal- (Iz vaškega življenj a.) Pred kratkim se je vršil v prostorih »materinske službe zaključek šivalnega tečaja-Kreisfrauenschaftsfiihrerin in ostali gosti iz Steina so se pohvalno izrazili o tem, kar so videli. S petjem in igro je bil zaključen veseli večer. Mnogo udeleženk, med njimi tudi mlada dekleta, je Izročilo voditeljici tečaja Gerthi G e r i n o v i v zahvalo tega, kar so se naučile, lep šopek rož. — Zadnjo nedeljo se je vršilo na dvorišču doma KVB ljudsko zborovanje, pri katerem so se razgovarjali o ukrepih zračne zaščite. Tudi občinska uprava je pojasnila točnejše podatke in navodila glede raznih nejasnosti pri letalski nevarnosti. Takoj po fem zborovanju so poročali vsi vodje tuk. Ortsgrup-penstaba Ortsgruppenleiterju Weissu na apelu o vseh krajevnih vprašanjih in je dal pri tej priliki predsednik nadaljnja navodila za vse bodoče delo v Ortsgruppi, posebno pa glede zimske pomoči. — V St- Martinu je umrla 79-leJna hišna posestnlca Franziska Potlssek, roj Germouschek za zastrupljenjem krvi in ji nI mogla več pomagati pomoč zdravnika- Migljaji za Stročje paprike Stroke paprike, ki jih sedaj ponujajo na trgu, si gospodinje po večini ogledujejo s precejšnjim nezaupanjem, ker često ne vedo z njimi kaj početi- Druge jih zopet odklanjajo zategadelj, ker jim ne godi poprasta dišava, čeprav ima večina strokov danes tako mehak okus, da jih pravi poznavalci in uživalci paprike odklanjajo iz tega razloga, ker dajo prednost vrstam, ki imajo krepak okus. Na vsak način pa ima paprika, če je dobro 5n načinu primerno pripravljena, ne le zelo dober okus, ampak je tudi zdrava, vitaminov bogata zelenjad- 2e zaradi tega bi jo morali uporabljati v čim največji meri; o njeni veliki zdravstveni vrednosti je poročal »For-»chungsdlenst«. Dočim vsebuje krompir vitamina C, kakršen je pač letni čas, 9—12 mg %, cvetama okrog 22, paradižniki 9-17- korenje pa tamo S—l mg %, ga izkazuje zelenjad-na In dlflavna paprika 80—250 mg %. Poudariti je treba, da se pri kuhanju zgubi le zelo malo tega važnega vitamina Razen zelenjadne paprike, ki ge uporablja »koraj izključno le kuhana, se ponujajo tudi v večjem številu tuzemskl novi pridelki in nekaj znani hinozemskih vrst, ki imajo zaradi žito na Gorenjskem je požeto, zloženo večinoma v kozolce, čaka sušeče se pridnih mla-tičev, da ga omlatijo. če te nanese pot v tem času mlačve v naše kmečke vasi, predvsem v hribih, opaziš tu pa tam neke vrste delo, ki nikakor ni podobno mlatenju žita- Na skednju (prostor kjer se mlati), stoje ljudje, ki tiščijo med nogami z koleni skupaj pšenlčni snop, ki še ni omlačen, ter pulijo ali vlečejo, z eno roko najlepšo slamo iz snopov, a v drugi roki drži to navlečeno slamo; cel šop, ki je podoben na las onemu snopu ki ga vidimo naslikanega na bankovcih za 1— RM, 2 — RM, ali 5— RM. Kakšno je to delo, ki ga tt ljudje vrše ? Prav nič drugega se ne pravi temu delu, kot to, da ti ljudje izbirajo iznajlepših pšeničnih snopov slamo, iz katere bodo po zimi kite pletli, ter te prodajali za izdelovanje slamnikov, cekarjev i- dr. Vedeti je treba, da na Gorenjskem in sicer v okraju Kamnik (Kreis Stein) obstoja obrt oziroma industrija, ki se ji pravi s 1 a m n 1-karstvo. Ta slamnikarska industrija, katera izdeluje slamnike, cekarje, porabi veliko množino slamnatih kit, katere naplete gorenjsko kmetsko ljudstvo, največ v kamniškem okraju, iz slame, ki si jo na zgoraj opisani način pripravlja. Da je slamnikarstvo na Gorenjskem velike važnosti, si ga oglejmo malo pobliže, da ga bomo pravilno pojmovali- V slamnikarski obrti ali industriji razločujemo dve vrsti: proizvajanje slamnikov s pomočjo strojev in ročnim delom. Pri prvi vrsti proizvajanja t- j- pri šivanih slamnikih, je treba slamnatih kit, k jih pripravlja, kakor smo rekli naše kmečko ljudstvo, predvsem ženske in otroci- S šivanjem kit v slamnike pa za to delo izučeni delavci in delavke v tovarnah aH v obrtnih delavnicah. Imamo torej v slamnikarstvu opraviti z deljenim delom, katerega druga polovica t. j. končno proizvajanje slamnlkarskih izdelkov, slamnikov in cekarjev, Je skoraj postala monopol tovarnarjev, dočim je pletenje kit ohranilo značaj domačega ročnega obrta In dela. Dobiček tovarnarjev je odvisen od višjih ali nižjih cen slamnatih kit, katere kupujejo tovarnarji od kmečkega ljudstva. Kupčijo slamnatih kit, med kmečkim ljudstvom in tovarno gospodinje vsebuje vitamine svoje visoke vsebine sladkorja značaj sadja in ki jih zato tudi lahko uživamo surove- Okus teh vrst je zelo prijeten, vrh tega so pa še bogatejše z vitamini od zelenjadne paprike, vsebujejo pa še vitamin A v količini, ki ustreza oni pri špinači. Zelo okusna ln prijetna jed so nadevani stroki p a p i> i k e. V to svrho jih operemo in jim s koničastim nožem odstranimo peclje, iz strokov samih pa vse pečke. V votlino sadeža nadevamo z dišavami prirejeno zmes mesa, kakršno uporabljamo pri mesnih cmokih, sesekljanih pečenkah itd. in pridodamo na vrhu nekaj krompirjeve moke, kar prepreči, da bi se meso skuhalo ali speklo- Zložene v loncu enega zraven drugega polijemo stroke z vročo vodo in jih dušimo Mj ure, da postane omaka v svetlem prežganju gosta- Po pridat-ku nekoliko citronovega soka in soli serviramo s slanim krompirjem- Lahko jih pa nadevamo tudi z rižem, ječmenovo ali ovseno kašo- Vendar je treba to prirediti prav pikantno s kuhinjskimi zelišči in čebulo ali na drobno nastrganim česnom. Kot zelenjavo razrežemo papriko v kose liki rezance, polijemo z vodo in dušimo, da vrše različni prekupčevalci, ki tudi nekaj zaslužijo; te prekupce imenujejmo »kitarje«. Cene slamnatim kitam so dokaj različne. Pred sedanjo vojno je bilai cena kitam tako sramotno nizka, da že nt skoraj nihče hotel v zimskem času plesti kit, in se je že bilo bati, da bo slamnikarstvo na Gorenjskem propadlo, in sicer radi hude konkurence slamnikarstva iz Italije. Sicer so pa cene slamnatim kitam vedno nizke, četudi so na videz drage- Nihče naj ne misli, da so naie kmečko ljudstvo peča s pletenjem kit za zaslužek; ne, ampak to delo se vrši le v zimskem času, ker ne more biti naše ljudstvo popolnoma brez dela tudi po zimi; poleti pa, ko se prične poljsko delo, prejenja tudi pletenje kit. Pletenje kit ni tako hiter posel, kakor bi utegnili misliti; nasprotno, delo gre jako počasi izpod rok. Zakaj, še predno se prične pravo pletenje, je treba slamo dobro pripraviti, izbirati, okolenčati t- j- odločiti jo od steblavih kolenc, jo sortirati, debelejfio skupaj .srednjo skupaj, tanjšo pa zopet skupaj, šele potem Je slama godna za pletenje. Pletenje se vrši na tale načn: Tri bilke (slame) položene vprek, ločene v sredi s četrto, je treba neprestano prelagati in koiebati, da se mora človek res pošteno naveličati, preden splete kito 20 do 25 m dolgo, za vso to dolžino mora pregibati slamne bilke 20OOO do 25 000 krat; to se pravi za vsak meter kite 1000 krat. Seveda taka kita ni hitro gotova, treba je zanjo dela enega dne. Toda naše ljudstvo je marljivo in rado dela, da le kaj zasluži, četudi je zaslužek malenkosten. Zgoraj opisano kmečko slamnikarstvo torej ni tako brezpomembno, da bi ga morali zanemarjati, saj Je v gorenjskih krajih udomačeno gotovo že nad 150 let. Ni pa važno samo v tem oziru, da se slama predelana v kite razpečava kot kupno ali trgovsko blago, ampak je v nekem oziru važno tudi za naše ožje domače gospodarstvo. In sicer: Kot vemo je pri izbiranju slame izpuli ali Izvleče iz neomlačenega snopa le najlepša pšenična slama, ki ima isto tako tudi najlepše klasje ln zrnje, bi kazalo to zrnje spraviti posebej za a e-me, ker je plevela čisto, Je nekako na preprost način sortirano in očiščeno--Za pletenje kit se rabi samo pflenična slama vseh sort pšenice. Slamo drugih vrst naših žitaric za pletenje kit, za slamnikarstvo ne uporabljamo, ker nI pripravna za to- Našemu gorenjskemu prebivalstvu »e priporoča, da naj si letos pripravi čim največ slame za pletenje, sedaj ko je čas za to. Kite se bodo lahko in dobro prodale, ker se bodo uporabljale v mnogotere svrhe, tudi kot nadomestna roba za to ali ono stvar. Prav bi bilo, da bi se izredno pridnim pletilcem tudi delile nagrade za njihov trud, ki je v vsakem oziru precejšen- poBtane mehka; tudi to zgostimo s svetlim prežganjem- Prav dobro gre v slast tudi solata paprike; to priredimo tako, da razrežemo papriko kakor rezance, jo (le malo) dušimo v lahko slani vodi; nato jo pripravimo le z jesihom ali citronovim sokom, nastrgamo čebulo ali česnom in na; drobno sesekljanim koprom- Za zimske mesece se dado stroki paprike tudi sterilizirati. Brezhibne paprike razrežemo v to svrho tudi liki rezance, jih zalijemo, da so pokriti, z vodo, pristavimo k ognju in jih pustimo le 5 minut kuhati. Potem jih ohladimo, polnimo v Weckove ali druge steklenice in jih steriliziramo 15 minut pri 80 stopinjah C. RoK Lennar: ^ LU>0A4J C i0U/>$ C* bi u! UOuMtOl* ^ WW W9W iPiFVWWfP H DMORIITUES ROMAN Jedva zadone prvi zvoki, Se plane Schwa-fee kvišku in odhiti. Anita in Werner opre-zujeta pazljivo za njim, kakšno žrtev si bo zbral za ples. Aha, tisto malo, ki jo je prej pozdravil in ki se mu je nasmehljala.-Kdo je prav za prav ona? Ko Anita opazuje, kako se Schwabe imenitno zabava s tujko in kako je ta vsa zamaknjena vanj, ne misli nič več na svoj imali vbod na nogi, ampak občuti velik vbod v srcu. Ljubosumno zasleduje dvojico. »Kdo je ta«, vpraša Anita, ko se Schwabe po končanem plesu vrne v sijajnem razpoloženju. »Kdo?« »Tvoja plesalka?« pojasni Werner. »Oh, to je mala zelo simpatična žena«, reče Schwabe. Pri prihodnjem plesu se zažene zopet tja. Zopet pleše ž njo. Naslednji ples je valček. Zopet se zažene tja. No, no? se čudi Anita. Valčka vendar ne zna? Toda vidi, da ga zna. Brezhibno pleše valček in skoraj vzneseno. V Wienu je plesal ž njo. * Anito, manj vzneseno in ji neprestano stopal na noge. Začudena odpre svoja usta in zbegana strmi v noge, ko priple Seta do roba. Georgine se zaupljivo našla-, nja Schwabeju na roko in srečna gleda kvišku k njemu. Anita pomisli na sramoto v Wienu, ko je plesala • Schwabejem in je ob »(•fefttt loči hotela, aaj jo poljubi, česar pa ni storil. Ali bi to odbil tudi temu lepemu zlodeju? Zares prav razkačena je zaradi te male žene, kateri Schwabeja nikakor ne privošči. Pri sedmem plesu se Schwabe naenkrat počasno dvigne. Počasi in z umerjenimi koraki, skoraj dostojanstveno stopa skozi gnečo in — tako kalkulira Werner — pri tem tempu mu bo gotovo kdo drugi odve-del njegovo plesalko. Kajti ona sedi na drugem koncu, in lepo ženo, kakršna je ona, moški ne puste obsedeti. Zares! že stoji eden pred njo in se prikloni. Werner zasleduje prizor. Toda Geor-gine odkima, namesto da bi se dvignila. Kako? In že pride Schwabe in jo povede k plesu. Angažiral je vnaprej. »Vi vendar niste sami tukaj?« je ugotovila Georgine. »Ne«, reče Schwabe, »v troje.« »In niti enkrat ne plešete z damo pri svoji mizi?« »Pač, pač. Toda danes to ne gre. Stopila je bosa na risalni žebljiček.« »O jej, kakšna škoda.« »Da, velika škoda. Tako rada pleše.« Dve uri traja glasbena zabava. Ko izzveni zadnji takt, poljubi Schwhbe Georgini galantno roko in meni: »Morda bi midva o priliki zopet lahko skupaj plesala. Bilo je zelo čedno. Prav hvaležen sem vam.« »Ali pa me oW*8«te intri ob južni obal Jaz sem že zelo zgodaj tam in moji star prihajajo vedno proti deseti url«, ga po vabi ona. »Našli uas boste lahko, ležimo vedno pod zelenim sončnikom. Je to edini zeleni na obali.« Es«as5MaasfiBHaHe&BafisafinKiasiafiaai Seveda se je Schwabe predstavil, in tudi ona je povedala svoje ime. Ime ji je Georgine Schwarz in prebiva v Halberstadtu, Njen oče ima tam tovarno klobasic. Zamišljena gleda za Schwabejem in vidi, kako vzameta on in njegov tovariš damo pri njihovi mizi medse in kako vsi trije odkorakajo. Kdo je ta dama? Schwabe je ves v temperamentu. Pripoveduje radovednemu Werner ju ln tihi Aniti, kako se je tu bajno seznanil z Georgino, kako mu je takoj postala naklonjena in da jo zjutraj ob desetih obišče na obali. »To pa ni od muh«, prizna Werner. »Da in jutri se bom predstavil tudi njenim staršem in potem bosta videla! Potem bomo prevrnili ta mali Monaco! Potem lahko po štirje veliko več začnemo kot po trije, sedaj sem vaju vendar le vedno motil! Lahko skupaj jahamo, streljamo, jadramo, plavamo, plešemo, seveda vas vse seznanim —« Schwabe kar ne more nehati s svojimi hvalospevi in svojimi načrti za bodočnost. Anita postaja vedno bolj tiha. Najraje bi ga bila objela in ga začela prositi: Ne hodi vendar z drugo! Ostani vedno pri meni, slišiš li? Saj te vendar ljubim! Toda to ne gre. Med tem je Georgine stekla k svojim staršem in s srečnimi očmi prosila očeta, naj še ostanejo nekaj dni. Prav za prav je bil drugi dan namenjen za odhod. Njen oče se smeje uvidevno. »Tako, tako. Kaj pa je povod temu? Ne mara čedni mladi gospod iz igralne beznire, ki si mu odvzela ves denar, ka li? Ti mu ga hočeš pač odvzeti za vse življenje ? No, meni je prav, nimam nič zoper to.« (ftrenHpunkt de& .Eichsfelder Sperniiren. Oh ne Einkaufsjchem. Furniere o.8 bis 3 mm inlandifche und auslandifche Herkunft fiir auGcn und innen. HANS TRANINGER Klagenfurt, Volkermarkter SlralSe - Ruf 1595 AMTLICHE BEKANNTMACHUNGEN Achlungl Sprechtage der Rechtsberater der Deutschen Arbeitsfront! In den Monnten September/Oktober 1013 wcrrlen im Gsu ■ivurnten einschlieHlicli Oberkrain an člen aneotrebenen Tacen und »1 den ansrefiiljrteii Zoiten Sprechtaire durchcefilhrt: Krainburg: Laak/Zaler: St. Velt/Sawa: Radmannsdorf: ARIlai: Nenmarktl: Stela: Llttal: Domschale: jedon Montae n. Donnerstae in dor Dlenst-ftelle der Krelalettnna dorNSDAP., Iirain-bursr. Goetheplatz 3. Parterre in dor Zeit von 7. September „ _ 21. September „ .. 6. Oktober ,. ., 19. Oktober .. .. 14. September „ 12. Oktober ,. „ 14. September .. n 12. Oktober „ « 7. September .. „ 21. September .. .. 5. Oktolier ., .. 10. Oktober .. .. 22. September ,. „ 2». Oktober ., „ 1. September .. ., 2!). September .. .. 27. Oktober .. „ 28. September .. „ 2li. Oktober .. .. 28. September ., .. 20. Oktober 0.00-11.00 Uhr 8,SO—10.30 Uhr 8.30—10.50 Uhr 8.30—10.3(1 Ulir 8.30—10.80 O lir 0.00—10.80 Ulir ».00—10.30 Uhr 14 00-10.00 Uhr 14.00-10.00 Uhr 13 00—17.00 Uhr 13 00-17.110 Uhr 13 00—17.00 Uhr 15 00—17.00 Uhr 10.00-12.no Uhr 10.00-12.00 Uhr 10.00—12.00 Uhr 10(10-12.00 Uhr 1000—12.00 Ulir 10.13—11.43 Uhr 10 IS—11.15 Ulir 17.30—10.011 Uhr 17.30-19.00 Uhr Die Sprechtaire finden In Klauenfurt In dor DABVGaurechta-beratunKsstelle. RahnliofatraBe 44. in den Iireisen jeweils in der Dienststelle der DA F.-Kreiswaltune bzw. DA FVOrtswaltunu atatt. Die DAF.-Mitiflieder. Gefolsrschflftsmltirlieder und Betrieba-fOhrer eihalten bel alien Sprechtairen AnskOnfte und allenfnlls vertretung vor Gerlcht und Hehflrdan In alien arbeita- und aozial* veraiCherunK8rechtllchen Artceletrenhelten. Der Leiter der Rechtsberatunasatelle: Dr. Bureliard Eekcr. • , ( p. Ahgahe ion Rcis In der 53. Zutcilunasporiode an die Versorminttsherochtiflten. Aiif Grund der in der 51. Zuteilumrsperiode durch Abtronnen der Absciuutte ..VorhestelJnne von Ueis ftlr die 33. ZutBiluncs-ppriodo" cemachten Vorbcstelluni! erfolirt nunmehr die Aiiscabe Toil je 12« Gritmm Hois an tl stali ob strani ln nas tolažili- Se enkrat iskreni »Bog plačaj!« AGllng, 23. Vm. 1943. Neutolažljivi: žena, sin Milan, »t-arfti, brat In sestre ter ostalo sorodstvo- S E IT 35 JAHREN (HEM.PHARM.WERKS DtJULKHMIDOALI W I E N WMBBM Dečka od 14 let sprejmem za razna dela v trgovini. Pozneje se zamore izučiti steklarstva. Hrana in stanovanje preskrbljeno! — Ponudbe na Rudolf Hlebsdi, Krainburg. 937-1 Učenko in učenca sprejme za frizersko obrt Lenard Pire, Krainburg, See-landstrafie 28. 950-1 Vajenca za mesarsko in pre-kajevalsko obrt takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Joscf Krisch-nar, Hofflein. 905-1 Gospodinja, ki izvršuje poklic, sprejme polteno, čedno hišno pomočnico: Svatol, Klagenfurt, Bce-thovenstrafic 11. 1510-1 27. Vm- um 19-15 Uhr 28. VIII- um 16-45 und 19-15 Uhr 29- VIII- um 14.30, 16 45 und 19 15 Uhr 30- Vin. um 19-15 Uhr Die groBe Nummer FUr Jugendliche zugelassen! 31. VIII. um 19.15 Uhr 1- IX. um 19-15 Uhr 2- IX- um 19-15 Uhr Ich bin gleich wieder da FUr Jugendliche nicht zugelassen! Wart 28. vm. um 16 und 18 30 Uhr 29- Vin. um 16 und 18 30 Uhr Die vier Gesellen FUr Jugendliche nicht zugelassen! Zu jedem Film die Deutsche Woehensphnu! Službo dobi Vajenca od 14 do 15 let za splošno kroja-štvo sprejmem. |Nastop takoj ali pozneje. Josef |Paulič, Schnei- dermeister, Krainburg, Am Hang 102. 960-1 Brivskega vajenca takoj sprejmem. — Anton Jakše, frizerski mojster na Be-kseljnu, Krainburg. 9o9-l Sprejmem vajenca za kovaško obrt. Pogoj: zdrav in dobro vzgojen. Osebno predstaviti pri Owen Alois, kovaški mojster, Gortschach, pošta Zwischen-wassern. 969-1 Brivski pomočnik ali pomočnica sc sprejme takoj ali po dogovoru v Kla-genfurt. Ponudbe na K. Bote, Klagenfurt pod 1611-1. Išče se takoj gospodična ali gospa k osebi z enim otrokom. Starost 25 do 30 let. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Lepa bodočnost" 968-1. Išče s« gospodinja za manjše gospodinjstvo. Le resne, čiste in zanesljive ženske pridejo v poštev. Starost postranska stvar. Nastop takoj. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod »Zadovolj- rtost" 967-1. Službe išče Tehnični uradnik z nepopolnim znanjem nemščine, vešč tudi pisarniškega dela veletrgovine — s šoferskim izpitom — italijanski državljan, išče službo za 1. sep-tem ber dalje po dogovoru. Ponudbe na K. B. Krainburg pod ,.Sposoben". 951-2 Deklico od 13 do 15 let sprej rnem za varstvo enega otroka in pomoč v gospodinjstvu. Najraje siroto brez staršev. Nastop takoj! Dopise na K. B. Krainburg pod »Lahko delo" 965-1. Prodam Vzglavja z vodo za bolnike Gummihaus Wiedner, Klagenfurt, Bahn-hofstrafie 33. 4496-6 Blagajne, varne pred ognjem in vlomom, omare za spise in knjige: Hans Wernig Klagenfurt Hei-drichstraKe 32. 3393-6 koj dobavljive, zvitki z.a zatemnitev iz papirja, navijalni zvitki, zvitki na vzmet, Klagenfurt, Al tcrplatz 29. 1512-6 Stroje: pralni, likalni in sušilni stroj, 8 kavarniških miz in 8 klopi prodam. Gojak Irene. Afiling Adolf HitlcrstraiSe 5i2. 935-6 Kupim dobro ohranjen gepelj in mlatilnrco, eventuelno tudi samo mlatilnico ali sam gepelj. Ponudbe s Ceno na S. Gmainitsdi Rosehno 16, P. Reichenburg Unt. Steiermark. 927-7 Delavnega konja, kobilo 13 let staro — cenjeno RM 1000 prodam radi vpoklica hlapca. Holzindustrie Vintgar, Buch-heim-Goriach. 930-6 Vzglavja za bolnike — Gummihaus, Widner, Klgft., Bahnhof-strafte 33. 4496-6 Išče te za nakup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borove ;a lesa, 19, 24 in 16 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v useh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans ITraninger, Holz-grofthandel, Klagenfurt, Volker-markter StraKe, Bahniibersetzung. 1083-7 Imam naprodaj !) prašiče po tri mcscce stare; zaradi primanjkljaja krme tudi kravo s teletom. Vprašati pod „Dobra kupčija 942-22" na K. Bote Krainburg. 942-B Kupim benzin-petroleum-mo-tor do 8 Ph — dobro ohranjen — ali nov in plačam dobro v gotovini. — Naslov pri K. B. Krainburg pod 956-7. Salonski gramofon s kaseto, dobro ohranjen na prodaj. Prodam tudi pisalni stroj »Remington". Naslov pri K. B. Krainburg pod 964-6. 16 letna deklica se želi izučiti v trgovini z mi- nufakturo ali jšpecerijo. I m* 2 razreda Haupt-schule in je ve-!šča deloma nemščine. Gre najraje v Kreis Radmannsdorf ali Krainburg. Naslov pri K. B. Krainburg. 971-2 Arztiidier Sonntagsdienst Krainburg: Am 29. August 1948: Dr. Sta-n i si a lis Skul, Krainburg, Fro-belgasse- Radio Schmidt Klagenfurt, Lidmanskyg, 29 Ubernimmt laufend Reparaturen Inseriralle - nspeli boste TRIKOTAGEN UND HANDSCHU H INDUSTRIE Johann Sawnik Krainburg Opuščene lovarne Uporabne stroje kupi KIRT FRICK Kla|(enturl Salmstralie Fernruf 14% SENF Fabrik C. Wenger, Klagenfurt Več parov sta rih čevljev raznih številk prodam in eno fantovsko obleko za fanta 15 let ali zamenjam. Naslov pri K. Bote Krainburg 975-6. Prodam Brock-hausov lexikon 15 zvezkov, ▼ platno vezan. — Naslov pri K. Bote Krainburg pod 974-6. Dva gramofona, dobro ohranjena prodam za RM 500. Wart pri Krainburgu, št. 412. 953-6 3 tonsko harmoniko 4 krat uglašeno, na register prodam za RM 700. Naslov pri K. Bote, Krainburg. 954-6 Dobro ohranjen gepelj prodam za RM 500. — Naslov pri K. Bote Krainburg. 956-6 Vijolino, Bro celo, dobro vigrano, prodam za RM 330. Naslov pri K. B. Krainburg. 958-6 Prodam nov otroški avto na nožni pogon za RM 100. Naslov pri. K. B, Krainburg 973-6. Rolete za ščitenje pred sonccm, mreže iz lesa ta- Zamenjam skoro novo moško kolo za dober daljnogled. Ponudbe pod K. Bote, Krainburg 944-15. Kupim i Popolnoma ------ji do- športni vo-: zamenjam kolo ali za Naslov K. Bote, Krainburg pod 972-16. ber ziček za k_. obleko, pri K« štev Kromatično Harmoniko, dobro, na 80 basov, in kitaro zamenjam za harmoniko na 120 basov. — Naslov pri K. B. Krainburg pod 966-16. Zamenjam skoro novo moško športno kolo, znamke Es-ka, kompletno za dobroidočo zlato ali srebrno uro. Naslov pri K. B. Krainburg. 963-15 Kupim mladega, 2 do 4 mesece starega ovčarja (Schaferhund), imenovanega tudi volčjak. — Ponudbe s ceno na Franz Kral, Afiling II, Krainburgerstra fie 23. 962-7 Dvosobno stanovanje v Krainburgu zamenjam za enako ali tudi enosobno s kuhinjo v Dom-sch-alach. Zamenjam tudi globok otroški voziček za kolo ali za kaj drugega. Naslov pri K. Bote, Krainburg. 961-15 Harmoniko dvo ali trivrstno, četudi pokvarjeno, kupim. — Josip Ambrosdi, La-hovtsdie 35, Komenda. 952-7. Menjam Zamenjam dobro ohranjeno, ročno stamorcznico, 12-colsko, za dobro moško ali žensko kolo. Helena Schakel, Wart 255, Krainburg. 873-15 Slovensko-nem-ški slovar Jane-žičev, nov, zamenjam za nemško slovenskega. Polack Johann, Tabakhauptver-lag, Krainburg. 906-15 Dobro ohranjeno moško kolo za menjam za dobro žensko kolo. Naslov pri K. B. Krbg. pod 913-15 Mfenjam dobro ohranjen globok otroški voziček za dobro ohranjeno moško kolo. Naslov pri K. B., Krainburg 948-15 Kompletno mo ško Kolo, boljše znamke, v iz-vanredno finem stanju želirrt menjati takoj za enakovredno damsko kolo. — Razliko doplačam po dogovoru. 941-15 Zamenjam dobro ohranjen o-troški voziček za žensko kolo, šivalni ali pisalni stroj. Nowak Bresiach. 949-15 Pouk vom na K. Botd Krainburg po