Paitnlna platana t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
prilog.
Cena poHameinl iterUkl Bin l'M.
TRGOVSKI LIST
Časopis trgovino, industrijo in obrt.
■aročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951.
Leto XIV.	Telefon	st.	2552.	Ljubljana,	v	četrtek,	17.	septembra	1931.	Telefon	št.	2552.	štev.	106.
Gospodarske prilike v Dravski banovini na letošnjem izvozniškem kongresu.
i.
Moderniziranje naših cest in avtobusni promet.
Letošnji izvozniški kongres se je vr-
£11 ob splošni pasivnosti in dezintere-siranosti aktivnih gospodarskih krogov. Udeležba se je omejila skoro izključno na zbornične tajnike s par predsedniki in delegati ter na referente iz strokovnih ministerstev. širši gospodarski krogi niso pokazali zanimanja za težke probleme, kateie je imel kongres na dnevnem redu, zanašajoč se, da bodo pač poklicni tajniki našli primerne solucije za najbolj pereča vprašanja. Ta pojav postaja v ostalem skozbolj karakteristična splošna poteza v našem gospodarskem življenju.
Sklicatelji kongresa so bili postavili razpravam težke naloge in priznati se mora, da so zbornice, ki so bile prevzele posamezna poročila, izvršile odlično svojo nalogo in dale ponoven dokaz, kako važnega in dalekosežne-ga pomena so za našo gospodarsko politiko. Poročila, ki so bila podana na kongresu, predstavljajo samo po sebi že debelo knjigo, ki vsebuje ne-br-rj aktualnih statističnih podatkov In naj novejših informacij iz vseh krajev naše prostrane države ter nudijo tako dragoceno gradivo za reševanje naših gospodarskih vprašanj. Mariborsko skupino zveze industrij-cev je zastopal dir. A. Krejči iz Ruš, Zbornico TOI generalni tajnik g. I. Mohorič in Zvezo industrij cev iz Lj ub-Ijane tajnik g. D. Goriup.
Letošnji izvozniški kongres pa se je !°čil od prejšnjeletnih zlasti v tem, da Je vsako poročilo izzvalo živahno razpravo in temperamentno debato. Niz govornikov se je vrstilo, da dopolnijo sliko gospodarskih prilik po vseh banovinah. Političen tisk ni bil v sta-n’U, da razvrsti in v svojih poročilih pravilno oceni važnost posameznih poročil. Omejil se je zato na oficijel-ne komunikate, kakor je v zadnjem času že sploh navajen, o diskusiji pa sploh ni prinesel nikakih poročil.
Rezolucija kongresa, ki razmotriva celokupno stanje našega obrtništva industrije in trgovstva, samoumevno ni mogla v par stavkih reproducirati tega kar so donesle večmesečne študije najboljših strokovnjakov iz zborničnih tajništev kot rezultat prouča-\anja poedinih problemov. Izpadla je precej obsežno, pa nudi zato tem jasnejši vpogled, koliko je treba na tem polju še graditi in ustvarjati, da rešimo vsaj najvažnejša vprašanja.
Interesanten je bil govor trgovinskega ministra dr. K. Kumanudija. V njem je z vladnega mesta jasno povedano našim agrarcem, da naj pred-vsem v lastni državi iščejo tržišče in odjemalce za svoje proizvode in da je 2ato treba v čimvečjem obsegu jačati domača tržišča. S tem je dana jasna smernica naši bodoči gospodarski politiki.
Po ministrovem govoru smo z ve-ttkim interesom poslušali, kako visoke ' svote troši kmetijski oddelek beograjske trgovske zbornice za poskuse, da lji se tuja semenja, sadja, perutnina ln drugi proizvodi aklimatizirali in vpeljali pri nas. Imam utis, da naši kmetijski krogi na to delo ne polagajo zadostne pažnje in da dosedaj sploh niso znali izkoristiti prilik, ki
jim jih nudijo milijonski fondi, ki jih upravlja beograjska trgovska zbornica in iz katerih bi za razne pospeševalne akcije v prilog poljedelstva v naših krajih, lahko dobili zelo izdatne podpore. Izgleda, kakor da plavamo v Dravski banovini res v takem blagostanju in izobilju, kakor nas je nedavno opisal naš stari prijatelj načelnik g. Milivoje Savič ter da smo preveč naduti, da bi se interesirali za podpore, ki nam po vsej pravici gredo in ki bi jih z lahkoto mogli doseči.
Zelo aktualno je bilo vprašanje avtobusnega prometa in naših cest, ki je tvorilo drugo točko dnevnega re • da. Podgoriška zbornica je izdelala o tem interesantno poročilo, ki se nanaša predvsem na kraje, kjer sploh ni nikakih železnic. V razpravi pa se je debata raztegnila tudi na vse ostale kraje, ker je vprašanje cest tudi v banovinah z naj gostejšo železniško mrežo zelo aktualno in razvoj avtobusnega prometa, kljub vsem težko-čarn in bremenom, naravnost fra-panten.
V razpravi o cestah je ugotovil zbornični generalni tajnik g. Ivan Mohorič, da imamo v Dravski banovini 65 avtobusnih podjetij z voznim parkom 170 avtobusov. V obratu je 109 zasebnih avtobusnih prog in 17 poštnih avtomobilskih prog. Dolžina eksploa-tiranih privatnih prog znaša 2696 km, poštnih pa 482-5 km. Kolikega pomena je postal avtobus za trgovski promet, je razvidno iz tega, da je bilo po statističnih podatkih zadruge avtobusnih podjetij v Ljubljani, lani prepeljanih samo v Ljubljano z avtobusi nad 560.000 potnikov. Vozni park avtobusnih prog predstavlja vrednost nad 25 milijonov Din in je plačal lani samb na državnih dajatvah 4-27 milijona dinarjev, 8.2 milijona dinarjev pa na banovinskih davščinah. V te davščine pa niso vštetfe dajatve za prekomerno obrabo cest, niti carina na vozila in mnogi drugi drobnejši davki.
Naravno bi bilo, da se pri takem razmahu motornega prometa skrb: za primerno preureditev in vzdrževanje cest. Toda v tem oziru so žal prilike pri nas še zelo nezadovoljive. Namesto 12 milijonov dinarjev, ki so preliminirani po reduciranh zahtevah za vzdrževanje cest, prejema Gradbena direkcija le dobrih 5 milijonov dinarjev tako, da pride na tekoči kilometer brez objektov komaj 8000 dinarjev, namesto 40.000 dinarjev, ki bi bili po izjavi načelnika gradbenega ministrstva ing. Josipovima potrebni, da se spravi naše cestno omrežje v odgovarjajoče stanje. Kako je to nezadostno vidimo še le, če pomislimo da sosedna Avstrija, ki vedno toži o svojih finančnih težkočah, troši za 1 kilometer cest 3000 šilingov ali 24.000 dinarjev in to za ceste, ki so že utrjene s trajnim materijalom in preurejene za motorni promet.
Generalni tajnik g. Ivan Mohorič je ugotovil, da trase naših cest, ki so bile zgrajene za promet z živinsko priprego, ne odgovarjajo sedanjim prilikam, da so na mnogih krajih preozke, ovinki preostri, vzponi prestrmi, križišča nepregledna ter da je nujno potrebna preložitev, posebno neodložljiva je pri Radovljici in pri Naklem, kjer je vsled stisnjenosti promet do skrajnosti oviran, nevaren za
pasante in oviran za vozila. Govornik je povdaril, da imamo za celo omrežje državnih cest v Dravski banovini, ki meri okrog 500 km, samo en parni valjar, medtem ko bi jih rabili najmanj deset. Opozoril je, da so valjar-ji^ ki smo jih prejeli na račun reparacij iz Nemčije, prelahki, ker tehtajo samo po pet ton, namesto da bi tehtali 10 do 12 ton. Vsled tega jih ni mogoče na naših trdih cestah z uspehom porabljati.
Povdarjal je, da je število cestarjev sploh nezadostno, posebno pa v pasu intenzivnega prometa v okolici mest, industrijskih krajev in letovišč in je za to predlagal, naj bi se vsa ogromna bremena, ki so naložena na promet motornih vozil in ki se porazgubijo danes na razne postavke, stekala v enotni sklad, cestni sklad, kakor obstoja na Ceholsovaškem, ki bi nam omogočil, da se v kratki dobi par let izvede popolna modernizacija našega cestnega omrežja. Naglasil je, da se rešitev tega vprašanja že predolgo odlaša in da je stanje cest vedno slabše ter da je zato treba končno pristopiti k dejanjem. Nasvetoval je, naj bi se zadeva takoj razpravljala na posebni interministerijelni konferenci in naj bi se nato osnovli strokovni sosveti pri ministrstvu javnih del in pri banskih upravah, ki bi omogočali stalen kontakt vseh na zboljšanje cestnega prometa zainteresiranih faktorjev.
Načelnik Josipovič je v imenu ministra dr. Kramerja, ki je bil zadržan od udeležbe na kongresu, izjavil, da je minister takoj ob prevzemu resora odredil, da se nemudoma pristopi organizaciji in osnovanju cestnega fonda ter da se skliče medministrska konferenca, da se prične vprašanje financiranje modernizacije naših cest pospešeno reševati. Kongres je vzel izjavo načelnika Josipoviča z velikim zadovoljstvom in s spontanim odobravanjem na znanje.
(Nadaljevanje sledi.)
TOBAK SE JE PODRAŽIL.
Uprava državnih monopolov je povišala cene tobaku in cigaretam in sicer tobaku: moravskemu od 300 na 325 Din, zetskemu od 250 na 275 Din, tobaku za pipe dunavskemu od 80 na 100 Dim — Cigarete so se podražile in sicer: Morava od 300 na 350 Dni, Zeta od 250 na 300 Din, Sava od 150 na 175 Din. — Cigarete v paketih po 20 komadov: Morava bo stala 7-50 Din namesto dosedanjih 6 Din, Zeta 6 Din namesto dosedanjih 5 Din. Sto cigaret Sava ho stalo 17'50 namesto dosedanjih 15'•Din.
* # * » RAZPOLOŽLJIVI IZVOZ IZ JUGOSLAVIJE.
Na 9. lednem kongresu gospodarskih zbornic in organizacij v Beogradu je bilo ugotovljeno, da bodo za dobo od
1.	septembra 1981 do 31. avgusta 1932 za eksport iz Jugoslavije na razpolago sledeče množine:	živil za 551,750.000
dinarjev, sadja in sadnih izdelkov za 243,800.000 Din, živine in živalskih produktov za 2.181,600.000 Din, lesa in rud •za 1.338,500.000 Din, industrijskih in obrtnih izdelkov za 446,375.000 Din, drugega blaga za 904,817.000 Din, skupaj za 5-666,842.0<X) dinarjev.
Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi!
Plačujte točno račune!
Živimo v težkih časih. Na gospodarskem kongresu, ki se je vršil te dni v Beogradu, je predsednik kongresa, ugledni narodni gospodar g. Stanojevič nag la šal, da težjih časov še mi preživljalo naše gospodarstvo. Izrazil pa je hkratu upanje, da bomo srečno prebrodili tudi krizo, v kateri se trenotoo nahajamo. Ni dvoma, da se bo našel izhod iz sedanjih težkih časov, katere niso v zadnji meri povzročile nevšečne prilike v kreditiranju. Pri nas gospodarstvo šele ustvarjamo in mu stavimo temelje za bodočnost. Iz lastnih moči tega ne zmoremo, pa so primorani posluževati se tujih denarnih sredstev in plačevati za nje visoke obresti. Kredit jako draži našo produkcijo, iposebno še, ker so odjemalci pri plačevanju računov jako netočni. Tožna kalkulacija je izbog tega največkrat nemogoča in gre riziko obresti običajno na breme režije, kar zmanjšuje zaslužek in rentabilnost podjetja sploh.
Netočnost v plačevanju računov ima dalekosežne posledice. Zadnji potrošnik je skrajno počasen pri plačevanju svojih obveznosti. Dogaja se, da tTgovec ali obrtnik tudi za blago, ki se mu ga posreči prodati, mesece in mesece ne dobi plačila. Radi tega ne more tudi on plačevati točno računov svojih dobaviteljev in da trpita vsled netočnosti v plačevanju računov dva členka v verigi narodnega gospodarstva, večkrat pa Se več. Pri nas se je nekako vkoreniniia razvada, da nihče pravočasno ne plača računa. Svojčas se je ta pojav opažal veliko bolj v obrti nego v trgovini, v zadnjih časih pa je že splošen in nikdo več ne smatra za svojo častno zadevo, da poravna svoje Obveznosti obrtniku in trgovcu. Z računi zaostajajo iz vrst konziumentov celo dobro situirani ljudje,' o katerih se dobro ve, da bi pri dobri volji brez vsakih težav mogli takoj poravnati doposlane račune. Navzlic temu pa s plačilom odlašajo, ne toliko, ker bi jih plačilo težiilo, nego iz komod-nosti, če ne zanikernosti, odlagajo in odlagajo plačilo, dokler jih ne doseže vsaj en opomin trgovca ali obrtnika. Zanikerni plačniki računov se največkrat niti ne zavedajo, kakšne neprilike povzročajo s svojim, morebiti ne namernim ravnanjem.
Gospodarstvo se solidarno trudi, da prebrodi težke neprilike, v katere ga postavlja svetovna gospodarska kriza, koje val je zasegel tudi naše kraje. Spasavanje položaja je težka stvar. Vse se trudi, da pripomore k izboljšanju. Ravno v zadnjem času moremo zabeležiti več takih poizkusov, za katere se bo šele izkazafo, ali in v koliko so v stanu, da pripomorejo olajšati pezo gospodarske krize. Priznati moramo, da dobre volje v tej smeri n© manjka nikjer drugje, nego pri onem delu kon-ziimentov, ki niso srečni, če ne zavlečejo plačila računov do skrajne meje mogočnosti. Taki ljudje so s svojim ravnanjem izvor zla, zla naše gospodarske krize, ki sili večkrat tudi po svojem premoženju aktivne trgovce in obrt-nike, da pri najboljši volji ne morejo izpolnjevati svojih plačilnih obvez.
'Konzumenti si laste samo pravice, velik njihov del pa noče priznavati nikakih obvez. Konzument ima pravico, da dobi za svoj pošten denar pošteno, ceni ustrezajoče 'blago, ima pa tudi dolžnost, da protivrednost prodajalcu, pa naj bo to trgovec ali obrtnik, pravočasno izroči.
V času, ko se toliko govori o gospodarski krizi, se posveča točnemu plače-
HTMti
vanju računov premalo pozornosti, dasi je to eden izmed glavnih vzrokov, ki ostri današnje prilike. Mislim, da bi se vprašanje gospodarske krize enostransko obravnavalo, če bi se ne razmetavalo tudi s tega vidika.
Po mojemi mnenju je Trgovski list, ki se vedno zavzema za splošne interese našega gospodarstva, v prvi vrsti poklican, da povzdigne svoj glas za točno plačevanje računov in s tem vzbudi vest dolžnosti vsaj pri tistih, katerim bi izpolnjevanje te dolžnosti ne de alo preglavic, da s točnejšiim plačevanjem svojih obveznosti pripomorejo k olajšanju gospodarske krize.	F. M.
PRIKLRPITEV MEDJIH URŠK IH VASI.
Na pcdlagi členov 4 in 16 zakona o razdelitvi kraljevine Jugoslavije na upravna področja je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev predpisal uredim o izpremembi področja srezov in občin zaradi lzpre-menjenih banovinskih meja.
Za Dravsko banovino določa uredba v prvih treh členih:
Oni del občine Štrigora, ki pripada srezu Čakovec v Savski banovini in se nahaja na levem bregu reke Mure, pride v sestav občine Dolnja Bistrica v srezu Dolnja Lendava.
Oni del občine Strigova, ki pripada srezu Čakovec v Savski banovini in se nahaja na desnem bregu Mure, pride kot samostojna občina Štrigova s sedežem v Štrigovi v sestav sreza Ljutomer.
Vasi Dubrava in Dubravski breg, ki sta pripadali občini K riževi jane-Cestica v varaždinskem srezu v Savski banovini, prideta v sestav občine Zavrč v ptujskem srezu.
Vasi Presika in Prkošnji, ki se nahajata v občini Gornji Mihaf.jevec v čakov-skem srezu v Savski banovini, prideta v sestav občine Središče v ptujskem srezu.
Telefon 2708	Telefon	3107
Naznanilo!
Podpisan! naznanjam cenj. trgovcem, da sem OTVORU
Avfobrzoprevozništvo
Priporočam se za selitve, dovoz in prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani, kakor tudi Izven Ljubljane.
Can« konkurenčne!
Naročila ae sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, ln na Sv. Jerneja cesti 25. Z velespoštovanjem
VELEPli RUDOLF, trgovina »kurivom
KAKOVOST LETOŠNJEGA VINSKEGA PRIDELKA.
Kmetijska šola na Grmu je 12. t. 111. izvedla v svojem vinogradu na '1 rški gori pri različnih vrstah grozdja merjenje sladkorja. Pokazal se je naslednji rezultat: rizlingov siilvanec 18'2% sladkorja in 9%o kisline; muškatova žlaht-nina 15’5% sl., 4'5%» kisi.; burgundec ibeli 21% sl., 7%o kisi.; burgundec črni 20-3% sl., 7%o kisi.; žlahtnina 14% sl., 5’5%o kisi.; najburger 18‘2% sl., 7%o kisi.; rulandec 17'2% sl., 8%o kisi.; ze-lleni silvanec 18% sl., 8-5%o kisi.; rdeči silvanec 17-8% sl., 8%0 kisi.; ideči traminec 19-2% sl., 8-5%o kisi.; rdeči vrt-linec 16% sl., 6%o kisi.; laški rizling
15-1% sl., 6-8%o kisi.; frankinja modra
16-2% sl., 7%0 kisi.; portugalka 18% sl., 6'5%o kisi.; kraljevina 13‘3% sl., 6%„ kisi.; zelenika 14% sl., 9-5%,, kisi. rdeči vrli 16% sl., 7-5%o kisi.; lipna 14% sl., 5-5%o kisi.; žametna črnina 13% sl., 7%o kisi.; belina 16-3^ sl., 0%o kisi.; zelenika 14 sl.%, 9-5%» kisi.. Iz teh 'Statističnih podatkov je razvidno, da izkazuje letošnji pridelek grozdja večjo slaclkornost, kakor lansko leto ob času trgatve v mesecu oktobru. Tudi kislina, kakor je navedena, je precej nižja. Če ne bo sedanje deževje grozdju škodo vaflo in vinogradniki ne bodo prezgodaj trgali, bo letošnji vinski pridelek izborne kakovosti.
NOVE KRUŠNE CENE IN NAŠI PEKI.
Naši peki so se brzojavno obrnili na ministra trgovine 'in poslali tudi posebno deputacijo v Beograd, da pojasnijo svoj težavni položaj in izposlujejo take cehe kruhu, ki odgovarjajo objektivni kalkulaciji glede na zvišanje cen moke. Svoje navedbe opirajo na naslednje raz-loge:
Dočim je dosedaj bila cena v okviru po zakonu dopustnega dobička za beli kruh 4\50 Din, za črni pa 4 Din, je sedaj z zakonom, objavljenim v Službenih novinah« z dne 12. t. in,, dolločena cena za kg belega kruha na 4 Din, črnega pa na ‘250 Din, enotno za vso državo. Pri dosedanjih cenah je bila kalkulacija da da 10O kg imoke 128 do 130 kg kruha. Pri tej kalkulaciji režije je pek moral računati pri izdelavi kruha za svoje izdatke za kvas, sol, kurivo, delavce, raz-našalce, perilo in razne potrebščine, za razsvetljavo in najemnino, za socialo* dajatve in davke, nadalje za razprasitev, za popravila in amortizacijo investicij pri 100 kg moke in navedenem razmerju pri izpeki še okrog 1 Din k ceni za kg moke, da dobi ceno kruha. V tej ceni bi bila zapopadena nabavna cena moke, kritje vseh režijskih" stroškov pri peki in po zakonu o pobijanju draginje dovoljeni zaslužek.
Zakon pa je sedaj na enkrat določil obvezne cene, ki se s to kalkulacijo ne skladajo. Že nasproti prejšnji ceni moke pomeni to za peke pri kg belega kruha znižanje za 50 par, a pri črnem celo 1'50 Din. Ker pa se je z zakonom o prodaji pšenice moka podražila za 70 par, odnosno za 50 par, pomeni zakonito znižanje krušnih cen, dejansko znižanje cene pri belem kruhu za T?0 Din, pri črnem pa celo za 2T0 Din. Pri stroških našega peka za peko kruha torej obvezna cena ne doseže niti lastne cene, ker mora naš pek vkalkulirati k ceni moke še transportne stroške iz Banata in mestno vžitnino in mora vpoštevati razmeroma višje stroške za vzdrževanje delavnice in osebja. Nadalje stoji dejstvo, da se pri nas peče beli kruh iz moke št. 0, v Banatu in Beogradu pa iz slabše. Tak kruh kakor je pri nas beli, se tam doli označuje za luksuzni kruh, za katerega ne veljajo prisilne cene. Črni kruh se v onih krajih prav tako ne peče iz moke št. 4 in 5, temveč iz cenejše moke št. 6 in 7, ki se pri nas sploh ne rabi. Naši peki so zaradi takega položaja prišli v stisko, tembolj ker so nekateri od svojih dobaviteljev moke že prejeli opozorilo, da dobe nadaljnje dobave moke le proti takojšnjemu plačilu.
NEMČIJA SKLENILA POGODBO Z AMERIKO, DA KUPI 200.000 TON PŠENICE.
Letos potrebuje Nemčija 600.000 ton pšenico. *
Pogajanja- o nakupu pšenice s strani Nemčije v Ameriki so sedaj zaključena. Med nemško žitno trgovsko družbo in ameriško Gram Stabilisation Corporation je bil z odobritvijo ameriškega poljedelskega ministrstva sklenjen dogovor o nakupu 200.000 ton ameriške pšenice. Cena je določena z decembersko notacijo v Chicagu s pribitki, odnosno odbitki po kvaliteti. Kupna cena bo izplačana šele 31. decembra 1934, za čas od sklepu pogodbe pa do izplačila cene, torej za dobo treh let bo plačati 4 U, % obresti.
Dobava 200.000 ton se ima izvršiti v teku devetih mesecev in sicer vsak mesec nekaj nad 20.000 ton, kupec ima pravico zahtevati hitrejšo dobavo. Dobave se začno vršiti oktobra tega leta, če mogoče pa že tekom septembra. Najmanj polovico dobave morajo dobiti za prevoz nemške ladje.
Navedli sino nekoliko detajlov omenjene pogodbe, ki nas kot agrarno deželo zanima in tangira. Vsekakor je ta nakup izraz politične geste, s katero
se je Nemčija hotela zahvaliti Ameriki za Iloovcr-ov načrt. Istočasno pa Nemčija zagotavlja, da nemško povpraševanje po žitu daleko nadkriljuje vsoto 200.000 ton, ki jih bo dobavila Amerika in da imajo druge agrarne države še dovolj možnosti, da uvozijo znatne količine pšenice v Nemčijo. Prvotno se je cenilo, da bo morala Nemčija uvoziti 300.000 do 400.000 ton pšenice. Radi slabih vremenskih prilik je pa domača letina slabo izpadla in Nemčija bo letos uvozila okroglo 600.000 ton inozemske pšenice. Torej vsekakor še dovolj velika količina, da druge agrarne države pridejo na svoj račun. Gori omenjeno pogodbo je smatrati za do ut des pogodbo. Z ozirom na Ameriko pa gotovo predstavlja precedenčen slučaj, kajti zdi se„ da bo Amerika v naprej vedno skušala vsako priliko izrabiti, da se proda njeno blago.
Ce postaji nevarnost
za legar, HHm
sterilizirajte pitno vodo in desinflcirajte stranišča,greznice in smetišča z KAPORITOM.
Navodila v
Drogeriji Gregorič,
Ljubljana, Prešernova ulica 5
Program sanacije v Angliji sprejet.
Snovvden napove skrčenje izdatkov za 19*5 milijard dinarjev in 32 5 milijard dinarjev novih davkov, parlament mu priredi ovacije.
Priporoča se Josip Sa/de
Gosposvetska cesta 12
Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, poli iranj , ugla-ševanje priznano nalboljše.
Sanacijski program je angleški parlament sprejel. V vseh krogih, tako v gospodarskih kot parlamentarnih in iz-venparlamentarnih je vladalo zanj ogromno zanimanje. Žrtve, ki jih ndčrt zahteva, daleko presegajo vsa pričakovanja. Še nikoli so ni zgodilo, da bi finančni minister napovedal štednjo 70 milijonov funtov in istočasno uvedel nove davke v znesku 119 milijonov funtov. In vendar je učinkoval ta načrt brez-primerno; jSnovvdenu so priredili v parlamentu velikanske ovacije, kakor v sicer resnem angleškem parlamentu ni navade. Celo svetovno časopisje pravi, da naj bo to vzgled za vse druge narode, kako je treba v času najtežje krize postopati. Ob splošni napetosti je Snovvden brezobzirno orisal težak položaj. Bolehen in oprt na palico je ob grobni tišini z rezkim in energičnim glasom uvodoma poudaril, da so v tekočem letu državni dohodki znatno padli. Za tekoče leto ceni deficit na 74-4 milijonov funtov in budžet za prihodnje leto na ogromno vsoto 170 milijonov funtov. Radi tega, pravi, je potrebna velika štednja in ravno tako težki novi davki. Na podlagi Snowden-ovega načrta bo torej prihranila Anglija prihodnje leto (§ 1.) pri skrčenju izdatkov za vojsko, za brezposelnost, v posameznih upravah in gradbenem fondu za ceste 70 milijonov funtov. Za bodoče leto je
predvidenih še 80 milijonov funtov novih davkov. Takozvana posebna taksa na dohodek preko 2000 funtov se zviša za 10°/o, davek na pivo se zviša, kar bo letos vrglo 4-5 milijonov funtov in prihodnje leto 10 milijonov funtov. Osnova za dohodninski davek se zniža od 4 na 41/2 % ■ Industrija se oprosti davka v kolikor se je vrednost tovarniških naprav in strojev zmanjšala. Zvišajo se dajatve za tobak, za bencin in veselični davek. Na podlagi svojega načrta upa Sno\v-den, da bodo prihodnje leto dohodki /a 15 milijona funtov presegali izdatke.
RO-LEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
„KARTOTEKA“ d z o. z. Liubljana, SelenburjJova 6/1
Telefon štev. 33-38
Velikansko elektrarno v Italiji gradijo severno od Genove. Stroški so pre-računjeni na 15 milijonov lir, 6000 delavcev bo imelo dela za štiri do pet let, toka bo na leto 86 milij. KW ur.
Egipet bo zvišal carino na pivo, kavo, bencin in na inozemske avtomobile; tako poročajo iz Kaire.
Zunanja trgovina Češkoslovaške je bila v avgustu aktivna za 152,800.000 Kč ob importu 918,100.000 Kč. V mesecih januar—avgust je znašala aktivnost 1077 milijonov Kč proti 692 milijonom v istih lanskih mesecih.
Poleg špiritovega tudi sladkorni monopol hoče po poročilih iz Bukarešte vpeljati rumunska vlada. Dohdek iz obeh monopolov je proračunjen na tri milijarde lejev s čimer bi bilo doseženo ravnovesje v proračunu bodočega leta.
Rio Tinto Comp Ltd v Španiji, naj-večja bakrena družba v Evropi, ne izplačuje letos nobene interimne dividende; lani 10 odstotkov.
Merodajna čokoladna podjetja v Švici so 7. t. m. cene svojih izdelkov znižala.
Jugoslavija je na velesejmu v Solunu zastopana po 146 razstavljalcih. Sejem je bil otvorjen 14. t. m.
Zakonito standarlziranje agrarnih produktov v Češkoslovaški zahteva spomenica čslov. deželnih kulturnih svetov na poljedelsko ministrstvo. Gre v prvi vrsti za žito, sadje in jajca, v čemer zaostaja čslov. za marsikatero drugo državo.
V ogrskih mlinih in komisijskih skladiščih v inozemstvu je nakopičenih ca 2500 vagonov ogrske moke. Mlini delajo s polovično kapaciteto.
Mednarodna industrija celuloze se bo posvetovala 28. in 29. t. m. v Stockholmu, da pregleda uspehe dosedanjega dogovora. Čeprav nadalj-na omejitev ni na dnevnem redu,'bodo glede na velike zaloge gotovo raz-motrivali tudi to vprašanje.
Že v 24 urah sg&.lssj:
leke, klobuk« itd.
Skrobi in avetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9.
Rima Murany, znana ogrska železna družba, ne po za poslovno leto 1930-31 izplačala nobene dividende. Previšek bodo porabili za okrepitev rezerv.
Tovarna vagonov v Hannovru bo,
kot se sliši, likvidirala. Položaj podjetja je vsled kreditnih težkoč še poostren.
Adam Opel d. d. bo znižala delovni čas na tedensko 5 dni po 6 in pol ur, da ji ne bo treba odpustiti 1200 delavcev.
Ceno železa v Nemčiji bodo po poročilih iz Berlina s 1. oktobrom znižali.
Svetovno produkcijo bakra hočejo ponovno reducirati, in sicer za 15 do 20 odstotkov, to je za ca 20.000 ton na mesec. Zaloge bakra so skoraj naj-večje v zgodovini te kovine.
V rusko industrijo je bilo investiranih letos po poročilih iz Moskve sedem milijard rubljev; lani so znašale investicije 4 milijarde rubljev, letos bodo znašale samo v tretjem tromesečju 2315 milijonov rubljev.
Znižanje obrestne mere v Avstriji se pričakuje za konec tekočega meseca, morda nekoliko prej.
Ameriške železnice so utrpele oč konca tekočega leta dalje na svojih delnicah 43 odstotkov zgube.
Nova tovarna porcelana v Poljski se bo ustanovila te dni. Napravljen je že dogovor s koncernom Gische, da se izloči konkurenca.
Brezposelnih v Nemčiji je bilo ns koncu avgusta 4,195.000, v Anglij
2,762.000.
Deficit v proračunu Poljske znaše v prvih osmih letošnjih mesecih 15( milijonov zlotov, to je trikrat tolike kot v vsem preteklem letu.
Skupne ali ločene zbornice.
V naslednjem prinašamo referat zadružnega nadzornika g. J,- Založni-ka iz Maribora, ki ga je imel na velikem obrtniškem zborovanju v Ljutomeru preteklo nedeljo. Referat je tako temeljit in objektiven, da ga priobčimo v oeloti:
Ko je zvezni odbor sklenil staviti na glavnem zboru v razpravo vprašanje zbornic, ni storil tega iz potrebe, da izzove v tem vprašanju kak sklep, ampak je namen referata samo ta, da se v obrtništvu poglobi poznavanje naše najvažnejše gospodarske korporacije, njenega ustroja in poslovanja in omogoči presojo pomena spora, ki se je razvil v zadnjem času v naši soseščini in o katerem se že več mesecev mnogo piše.
Važno je, da obrtništvo našega zveznega področja razpravlja o vprašanju zbornic, ker se temu obrtništvu ne more očitati pristranska sodba. Smo radi večje oddaljenosti od zborničnega sedeža v manjšem obsegu deležni dobrot zborničnega delovanja nego naši prijatelji iz bivše ljubljanske oblasti.
Naša sodba o vrednosti ene ali druge vrste zbornic je torej lahko objektiv-nejša, kakor pa sodba tovarišev na zborničnem sedežu, ki so v sedanjem vnetem boju več ali manj udeleženi.
S tem referatom hočemo podati samo neko podlago za razpravo in eventualne zaključke.
Zbornice, pa naj bodo skupne ali ločene, imajo nalogo, da vplivajo na smer gospodarske politike naroda in sodelujejo v državnih oblastih za povečanje gospodarske sile domovine. Ta naloga jim pripada tako po njihovem historičnem razvoju, kakor po njihovi poziciji v gospodarskem življenju države. Čim večji krog interesov zastopa zbornica, tem večji je njen pomen za državo in narod in tem močnejše njeno stališče napram vladi.
Kdor pripisuje zbornici kot glavno nalogo, da brani interese poedincev, ta jo ponižuje; kdor je mneja, da naj se zanima zbornica samo za interes poedi-ttih stanov ali celo strok, ta jemlje svoji najvišji interesni zastopnici njen pomen m jo postavlja v isto vrsto z zadrugami, gremiji, zadružnimi in gremijalnimi zvezami.
O tem si moramo biti na jasnem, če hočemo soditi o obliki zbornic.
V naši državi obstojajo tri vrste zbornic:
1. strogo ločene zbornice v Beogradu: po ena trgovska, obrtna in industrijska;
2. delno ločena zbornica za trgovino *n industrijo v Skoplju;
3. skupne zbornice v Ljubljani, Zagrebu, Osijeku, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu, Novem Sadu, Velikem Bečkere-ku in Podgorici.
Ker se v zadnjem času mnogo piše o izločitvi obrtniške skupine iz ljubljanske skupne zbornice in nas najbolj zanima seveda naša domača zbornica, je treba izpregovoriti nekaj več ravno o edini zanatski komori v državi v primeru z našo najbližjo zbornico v Ljubljani.	♦
Beograjska zanatska komora je bila ustanovljena na podlagi zakona o rad-njama leta 1910. Z delovanjem je mogla pričeti šele po svetovni vojni leta 1910. Ker se komora naslanja na zakon o radnjama in je vezana na prispevke podrejeriih esnafof, izgleda, da je za-'ruw j'(^na samo kot nekaka zveza rokodelskih organizacij in je razumljivo, če jo srbsko obrtništvo smatra samo za zastopnico svojih čisto strokovnih interesov, kot nekaki esnaf višjega reda.
Dohodke dobiva iz taks za registriranje obrtov, iz državne subvencije in iz doklad. Za leto 1929 znašajo dohodki: jz taks	Din	819.486-50
lz doklad	Din	87.323-90
lz državne subvencije	Din	12.000-—
To daje skupaj	Din	918.810-40
Zanatska komora	pravi v svojem let-
nem poročilu, da s to svoto komaj krije Potrebe administracije, za glavne naloge pa preostaja bore malo. Obračun izkazuje dejansko za dobrodelne svrhe in za šolstvo skupno izdatek Din 85.770-—, kar je za celo Srbijo res malenkost.
Poučno je, kar navaja komora, da se doklade, ki bi jih morali dati esnafi, ne dajo niti približno realizirati (a ta do-
klada je za člana Din 5'—). »Treba je nači mogočnosti, da se prihodi poja-čaju.«
Zbornica za TOI v Ljubljani, ki je zgrajena na zakonu z dne 29. junija 1878, državnega zakonika štev. 85, in ustanovljena že pred 83 leti, je prvovrsten tip skupne zbornice, v kateri sodelujejo i trgovci i obrtniki i industri-jalci. Reorganizacija te zbornice se je izvršila z uredbo z dne 30. julija 1927, s katero se je izdal tudi nov zbornični volilni red. Po tej reformi šteje zbornica 48 članov, od katerih pripada po 16 na vsako skupino članov. Sestavni organi zbornice so: predsedniki, predsedstvo, obrtni, trgovski in industrijski odsek, plenum zbornice in odbor. Vsak odsek razpravlja samostojno o stvareh, ki se tičejo dotične gospodarske panoge, in so sklepi teh odsekov za plenum dokončni, se torej praviloma ne smejo spreminjati. V delokrog obrtnega odseka spada rokodelska proizvodnja, obrtna politika, obrtna zakonodaja in njeno izvrševanje, pospeševanje obrta, obrtni kredit, obrtno zadružništvo, državne nabave za mali obrt, obrtno šolstvo, obrtne razstave, obrtna društva in obrtne organizacije, domači obrt, obrtna policija, obrtne zdravstvene uredbe, obrtna socijalna zaščita in zavarovanje, obrtne davčne in pristojbinske zadeve, obrtni muzeji, pobijanje nezakonitega obratovanja, carine in carinske olajšave za mali obrt.
Če se v odseku obravnava zadeva, katera spada tudi pred druge odseke, se ima sklep o tem predmetu predložiti s poročilom) plenumu zbornice. Ako bi plenum ne pritrdil sklepu in predlogu odseka, sme odsek zahtevati, da se naznani ta sklep pristojnim oblastvom in zakonodajnim korporacijam. Predsednik zbornice sme sklep odseka ustaviti le tedaj, če je odsek prekoračil okvir svojega področja. V tem primeru mora pa zadeva priti v razgovor v pred-sedstveni seji, t. j. v seji zborničnega predsednika in treh podpredsednikov.
Svoje dohodke dobiva naša zbornica skoro izključno iz doklad. Lansko leto so znašali ti dohodki Din 4,555.907‘69. K tej vsoti so prispevali obrtniški obrati skupno z gostilničarji 1,162.660-25 dinarjev, obrtništvo brez gostilničarjev pa Din 736.822-58. Od skupnih stroškov, h katerim morajo vsi odseki enakomerno prispevati, odpade na vsak odsek po Din 833.484-57, tedaj okrog 100.000 Din več nego znaša prispevek obrtnikov brez gostilničarjev ali okrog 180.000 manj, nego so plačali obrtniki skupno z gostilničarji.
Zbornica je po proračunu določila večjo vsoto v izrazito obrtniške namene, predvsem za obrtno pospeševanje 450.000 Din, za štipendije obrtniškemu naraščaju 11.000 Din, za podpore obrtnim nadaljevalnim šolam 168.300 Din, za ustanove obnemoglim obrtnikom 8.125 Din. Ako seštejemo samo te vsote, ki so se izdale za izrazito obrtniške svrhe, znaša to Din 662.000-—. Če hočemo presoditi, katera obeh vrst zbornic, skupna ali ločena, je izdala več denarnih sredstev za obrtniške svrhe, in primerjamo tozadevne izdatke beograjske zanatske komore z izdatki ljubljanske zbornice, vidimo seveda ogromno razliko, ker je naša zbornica za obrtniške namene brez ozira na delež pri administraciji zbornice izdala v enem letu približno dvakrat toliko, kakor beograjska zanatska komora v 10 letih. To seveda ni obsodba beograjske zanatske komore, ker bo tudi slednja žrtvovala v doglednem času v obrtniške svrhe domnevno še večje vsote, ko bo prišla v položaj, da obremeni vse obrtništvo Srbije z enakimi dokladami.
Drugo vprašanje pa je, ali bi vsota, ki jo obrtništvo dozdaj prispeva k skupni zbornici na podlagi 10 oziroma 13°/o doklade, zadostovala za vzdrževanje posebne zbornice in za izdatke za obrtno pospeševanje in podpiranje obrtnega šolstva. Kakor poprej navedeno, je lansko leto dobila zbornica od obrtništva skupno z gostilničarji vsoto 1,162.506 dinarjev. Izdatki, v kolikor odpadejo na obrtništvo, pa so znašali okroglo Din 1,500.000- . Ako bi bila obrtniška zbornica ločena in bi se ji pridružili tudi gostilničarji, bi vsekakor moTala svoje izdatke reducirati za okroglo pol
milijona in torej skrčiti izdatke za dobrodelne in kulturne svrhe, ker pri administraciji ne bi bilo‘mogoče ničesar odtrgati. Taka zbornica bi tedaj po tem računu mogla dati pri 13% dokladi za dobrodelne svrhe kvečjgfuu 200.000 dinarjev, pri čemur bi bilo seveda obrtništvo zelo prikrajšano. Vpoštevati je pa treba, da bo dohodek iz obrtniških
doklad letos pri 10% izmeri še precej manjši, nego je bil lansko leto, in ra-zun tega tudi dejstvo, da za slučaj izločitve obrtništva iz skupne zbornice zahtevajo tudi gostilničarji svojo lastno zbornico, tako v Dravski, kakor v Savski banovini, in je tak sklep že tudi bil storjen na gostilničarskem kongresu v Beogradu.	(Nadaljevanje sledi.)
NA
Devizno tržišče.
Tendenca: spremenljivo čvrsta. Promet: Din 16,476.491-81.
Upoštevaje okolnost, da je v minolem tednu poslovala borza samo štiri dni, je izkazani tedenski promet dosegel normalno višino, čeprav že skoro osein in pol milijona manje kot v predzadnjem tednu (24-884 milij. Din). Kupčij-ska rezerviranost se je pokazala na ponedeljkovem in sredinem borznem sestanku, iki sta pa vendarle dosegla nadpovprečni dnevni devizni promet treh in pol milijona dinarjev, kakor je razvidno iz teh-le podatkov:
7. septembra Din 3,425.262-16 London-Curih 8. septembra (vsled praznika ni poslovala)
9. septembra Diin 3,509.399-91 London-Italia
10. septem. Din 5,089.261-24 London-Curih
11.septem. Din 4,452.568-50 London-Italia iNajmočnejši promet zaznamujeta četrtkov in petkov borzni sestanek, kajti samo njun promet znaša preko devet in pol milijona dinarjev. Na poedinih borznih dnevih so prevladovali predvsem zaključki v Londonu in le deloma v Italiji ter Curihu.
Zanimivo je dejstvo, da je povpraševanje po intervencijskem blagu močno padlo in da rastejo ponudbe v privatnem; blagu. Od celotedenskega prometa namreč odpade tokrat na zaključke, iperfektuirane posredovanjem Narodne Ivanke, komaj 8-716 milij. Din, t. j. niti ena četrtina. Največ je posredovala v Londonu (1-378 milij. Din), Curihu (1-236 milij. Din) in v Pragi (715 tisoč dinarjev), dokaj manje pa v Parizu (178 tisoč dinarjev), Newyorku (113 tisoč dinarjev) in v Dunaju (96 tisoč dinarjev). Nasprotno pa je IhIo v privatnem blagu zaključenega samo Londona za več nego eno tretjino celotedenskega prometa, t. j. za 6-621 milij. Din, dočim je bil v ostalih devizah manjši promet in sicer: v Italiji 2-706 milij. Din, New-yorku 1-469 milij. Din, Curihu 789 tisoč dinarjev, Dunaju 317 tisoč dinarjev, Parizu 273 tisoč Din, v Pragi 218 tisoč dinarjev, Amsterdamu 229 tisoč dinarjev ter končno v Berlinu 138 tisoč dinarjev.
Skupni v posameznih devizah tekom zadnjega tedna doseženi promet je bil (vse v milijonih dinarjev) v primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajili) ta-le: London 7-999 (5-777), Italija 2-706 (4-039), Curih 2-025 (4-437), Newyork 1-582 (3-126), Praga 0-933 (1-536), Pariz 0-601 (0-451), Dunaj 0-413 (3-092), Amsterdam 0-229 (0-006) in slednjič Berlin 0-138 (1-249).
Devizno tečajnico prejšnjega tedna je obeleževala čvrsta tendenca z manjšimi vmesnimi oscilacijami razen pri devizi Bruselj, ki je na sredinem borznem sestanku dosegla svojo najvišjo tečajno točko (798-30—790-72), zatem pa popustila na 787-80—700-16 (dne 10. t. m.). Vse ostale devize pa so skozi vse borzne dneve stalno tendirale navzgor in zabeležile naslednje tečajne razlike med ponedeljkovim in petkovim borznim sestankom:	Dne	7.	IX.	1931.
Devize:	Denar	Blago
Amsterdam	2279-30	2286-14
Bruselj	787-71	79007
Curih	1103-25	1106-55
Dunaj	795-43	797-83
London	274-90	275-72
Newyork -	5645-87	5662-87
Pariz	221-83	222-49
Praga	167-58	16808
Trst	29*85	296-75
Dne 11. IX. 1931. Devize:	Denar	Rlcgo
Amsterdam	2282-82	2289-66
Bruselj	787-25	78901
Curih	110415	1107-45
Dunaj	795-75	79815
London	275-10	275-92
Newyork	5651-87	5668-87
Pariz	221-99	222	65
Praga '	167-72	168-22
Trst	29612	19702
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca mlačna.
V minolem tednu je večina na tukajšnji borzi notiranih efektov beležila ob nespremenjenih tečajih. Zaključena je bila 9. t. m. edino Ljubljanska kreditna
banka in sicer po tečaju Din 120- . V
državnih papirjih ni bilo prometa in je bila v 7% Blairu ponudba -vseskozi po 64-—, le v ponedeljek 7. t. m. po 69-— in istega dne v 8% Blairu po 79-—, v petek po 73-—, na' ostale borzne dneve pa po 76-—.
Lesno tržišče.
Tendenca mlačna.
V zadnjem času je nekoliko zanima-nja za žeBezniške prage, tako za bukove kakor tudi za hrastove. Ker se to -blago i/xleluje tudi v manjših količinah ter od malih producentov, je važno, da se posebno pri produkciji bukovih pragov opozori producente, naj tega blaga ne izdelujejo v vseh poljubnih dimenzijah. Naj,priporočljivejše je, da se izdelujejo oso bito bukovi pragi po naročilu, -ker -se v primerih, ko dimenzije ne odgovarjajo, za tako blago le težko najde kupca, razen tega se blago tudi precej hitro kvari. Pri hrastovim nevarnost kvarjenja ni tako velika. Najbolj priporočljivo je, da se blago pripravlja v največjih (holandskih) merah, ker se najllažje in najdražje odda in pridejo -tako izdelani pragi kot pragi II. vrste oziroma za izvoz v Italijo še vedno v poštev.
V drugih vrstah lesa ne moremo zaznamovati v zadnjem času nobenih bistvenih sprememb.
Povpraševanja,
HV” p«* 't.!'-'a
i- 6 %/?yC' hx x’- x
hoMn.	J
a m m - 0 m istopnjevaje od 30 do 30 cm.
Borove frize: 1" X 4" (angleške cole), ‘i ni dolžine z zarezo in peresom.
Borovi tesani trami: 4" X 4" do 4" X 6", od 4 m naprej. — Franko vagon Sušak z navedbo dobavnega roka.
Okrogla mecesnovina: 100 komadov od 5-70 do 6-30 im, premer 27—33 cm; 1400 komadov od 4-70 do 5-30 m, premer 27 do . cm. Dobava čimprejšnja. Franko Sušak pristanišče.
Sodi za tobak: I. tip.: Doge 1-50 m višine, 18/14 nun debeline, 8-14 cm širine, 3-3 prečn.; 2 dna 20 mm premera, 1 m e 4 preč. m 2y, X 8, zbiti. — II. tip: 1-30 111 višine, 13/14 mm, 8 do 14 cm, preč. 3-23 111; “° mm, premer 1 m s 4 preč. m j . Doge vezane v zvezke, vsak sod posebej. 1 vagon ca. 200 sodov.
Rezana jelovina: 100 m3, III.—IV., 28 mm debeline, eventualno tudi 24 111111, 4 -m od i ?» cm širine. — Franko Sušak pristanišče ali podbrod postavljeno.
20 m3 naravne bukovine, obrobljene, 38 111111 debeline, od 2 m naprej, I,—II. kvalitete. — Sušak pristanišče.
1 vagon bukovih naravnih plohov, neob-robljenih, od 2 111 naprej, 28 in 58 mm debeline, I.—II. kvalitete. Sušak pristanišče.
80 komadov jelovih tramov, 6/8" — 13 m dolžine. Postojna tranzit.
1 vagon rezane jelovine (smreka, jelka): 24 111111 rdebeline z 1 nvni nadmere, 105 111111 širine s 5 111111 nadmere, 4 111 dolžine. — Kvaliteta: tombante, izključeno gnilo in razbito. Paralelno, za odpošiliatev primerno suho. Dobava: od 1. do 5. oktobra 1931. — Cena: Din 350— frank-o .Jesenice tranzit. Plačilo 30 dni.
Pol vagona neobrobljene bukovine 30, 40, 50, 60, 70 mm, pol vagona neobrobliene črešnjevine 50, 60 in malo 70 111111 debeline. — Cena franko italijanska meja.
Kratice, smreka, jelka, 15, 20, 25 111111 od 1 do 3-50 111. Cena franko italijanska meja.
Bukove morale 60/60 111111 s kompletacijo ‘27/27 mm. Cena franko italijanska meja.
400 do 500 m3 jelovine IV., 4 m, od 16 cm naprej, medija 25/26 cm, 12, 18, ‘24, 28, 38, 48 mm debeline — pretežna večina 24 111111
IZVOZ JAJC IZ BOLGARIJE.
Dočim je lfta 1929 znašal izvoz jajc iz Bolgarije 17.390 ton, je narasel leta 1930. na 25.600 ton, torej za ca. 40%. V prvih letošnjih mesecih so ugotovili zopetno naraščanje izvoza in računajo s celoletnim izvozom v znesku ca. 30 tisoč ton. Prejemne dežele so Nemčija, Švica in Avstrija, prva z 80%, druga s 15 in tretja s 5%. Prej je kupovala bolgarska jajca tudi Španija; odkar je pa sklenila Španija trgovske pogodbe s Turčijo, Italijo, Francijo in Jugoslavijo, je postal izvoz jajc iz Bolgarije v Španijo nemogoč, iker visoka uvozna carina zmanjšuje konkurenčno zmožnost bolgarskega blaga. Sedaj se vršijo med obema državama trgovska pogajanja, in je pričakovati, da si bo bolgarsko blago španski trg vsaj deloma zopet osvojilo. • ....	...
	Veletrgovina
A. Šarabon	
• m	v Ljubljani
«	priporoča
•	ipecerijsko blago
	več vrst žganja, moko
m	ter deželne pridelke —
u	kakor tudi raznovrstno
m	rudninsko vodo
M	Lastna pražarna za
M	kavo in mlin za dišave
a	z električnim obratom
O	1" e 1 e f 0 n 26-66
Dofrave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe za dobavo hrastovih pragov in hrastovega lesa za skretnice. — Gradbeno oddelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe za dobavo svinčenega mini j a, luskinaste oklopne barve in lanenega firneža. — Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 29. septembra t. 1. ofertalna licitacija za dobavo gramoza. — Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 30. septembra t. 1. ofertalna licitacija za dobavo barv in grafita. — Direkcija državne željezare v Varešu sprejema do 30. septembra t. 1. ponudbe za dobavo dveh centrifugalnih sesal j k ter tračnic. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
| Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
„JUGRAD“
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1 Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Pravila proti plačilu Din 5"— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18.
Industrija bisernih gumbov
Porlmutterknopf - Industrie
U\\m
Slovenska Bistrica
se priporoča.
Podpirajte domačo industrijo 1
«r 5S
o a
B n
»‘s
PB
me j* žlrhav
Konces. elektrotehnično podjetje
Ljubljana VII, Celovška cesta 80
Prevzema vsa električna dela In in&talaclle pod za solidno delo in
ugodnimi pogoji.
JumČi se nizke cene.
Trgovci 1 JVaroča/fc blago pri tvrdkah, feafcrc ogla" sa/o v ,,Trgovsfeem
Knjige, časoplte, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice ▼ blokih ■ poljubnim Številom listov, barvotlske, cenike kakor tudi v»« druge tiskovine dobavlja hitro ln po zmernih cenab
Ljubljana, Gregorčičeva 23
ISKARNA MERKUR
Lastna
knjigo-
veznica
umi dr IVAN PLKSS.
Za lrfov.ko - .nduitnj.ko d. d »MERKUR« kot udajatelja m t.akarja: O. MICHALEK. Ljubljana.
debeline. Cena 100 lir za in3 postavljeno na SuŠak podbrod.
1 vagon žkuret paralelnih, 12 mm debeline, širina 8, 15, 16 cm. Cena Iranko vairon nakladalna 'Mstajia.
1 vasron borovih remeljnov 68/33 mm debeline, 1 vag. borovih remeljnov 78/78 nun debeline, 4 m dolžine, oetrorobo, suho. — Cena Iranko Postojna tranzit.
30 m’ rezane brastovine od 25/25 cm naprej od 5 m na-rei. 35 in3 rezane hrastovi-ne od 35/35 cm naprej od 4 m naprej. — Cena franko meja Postojna tranzit.
Bukovi krajniki suhi za izvoz v Italijo.
Prima jelovi in smrekovi hlodi, absolutno sveže sečnje, aa furnir, od 2 m naprej, od 40 cm naprej na tanjšem koncu, merjeno na sredini brez skorje. — Franko Sušek pristanišče.
1 vagon meceenovih paralelnih desk I.,
II.,	58 mm debeline, Iranko vagon nakladalna postaja.
Iščejo se bukova suha, zdrava drva za ek^porl v Italijo.
1 vagon bukovih tavolonov, suhih, «81110 I. kvalitete, obrobljeno in sicer: % vagona
Blagovni trgi ob pričetku jeseni.
Tendenco na mednarodnem blagovnem trgu moremo sedaj ob pričetku jeseni označiti kot poplnoma nekon-solidirano. V skoraj vseh vrstah se kopičijo ogromne, deloma še nadalje rastoče zaloge, tako pri pšenici, kavi, bombažu, bakru, kavčuku itd. Mednarodna poraba, ustrahovana po sve-tovnopolitičnih nemirih in v svojih dispozicijah ovirana po množečih se težkočah financiranja, se mora vrhu tega ozirati na splošno skrčenje kupčije. Čeprav so cene v nekaterih vrstah padle zopet in zopet na nove globinske točke, se ni moglo govoriti tudi o začasnem poživljenju ne in nikjer ni bilo nobene spodbude. Dolgoročna kupčija je skoraj popolnoma mrtva. Morda se bo moglo v jesenski seziji računati z nastopom periodično omejene potrebe. Ce se upošteva, da so se razni poskusi za oporo surovinskih cen potom državnih ali zasebnih organizacij drug za drugim izjalovili, potem se moramo čuditi, da se porajajo vedno zopet nove tendence karteliranja in valorizirani a. Omenimo kanadski pšenični pool rusko-lat-vijsko laneno konvencijo, braziljsko kavno zaščito, britansko kavčukovo restrikcijo, neuspehe ameriškega far-merskega urada glede pšenice in bombaža, oslabljeno pozicijo bakrenega kartela in slednjič novi činov valorizacijski načrt.
Pomanjkanje eksportnih možnosti
Vrsta	Borza
Pšenica	Chicago
Rž	Chicago
Kava	New York
Sladkor	New York
Surovo maslo	Kopenhagen
Bombaž	New York
Svila	Lyon
Volna	Bradford
Baker	Nev? York
Cink	New York
Srebro	London
Kavčuk	London
70 mm debeline, 4 50 dolžine; K vagona <<0 mm debeline, 4-50 111 dolžine; % vagona 40 do 80 mm debeline, 2 111 naprej. Cena Iranko meja Postojna.
Bukove doge: 20 111111 debeline, 90 cm dolžine; 15 nun debeline, 105 cm dolžine. Franko meja Postojna tranzit.
Tečaj IG. septembra 1931.	Povpra- ševanje •''in	Ponudbe Din
DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold.	2283-99	2290 83
Berlin 100 M		■—•—	—‘—
Bruselj 100 belg ....	787-13	789-49
Budimpešta 100 pen^O . Curib .11K) fr. .	—•—	—’—
	1104-45	1107-75
Dunaj 100 šilingov . • .	795-63	798-03
London 1 funt	275-14	275-96
Newyork 100 dolarjev .	5649-26	5666-26
Pariz 100 fr. ...	221-94	222-60
Praga 100 kron	167-66	168-15
Stockholm 100 Šved. kr.		.—
Trst 100 lir		296-20	297 10
in preobile zaloge na svetovnem trgu pšenice povzročajo nadaljno oslabelost trga, posebno še ker je ruska in rumunska pšenica konkurenco ojačila. Vseeno se mora pa že danes računati s tem, da se bo v USA, Kanadi, Argentini in Avstraliji produkcija pšenice v naj bližnjem času znatno skrčila.
Trg kave je kolebal. Po načrtu izvršeno uničevanje kave v Braziliji ni dalo nobene pobude. Svetovne zaloge kave so narasle zapet na 29 milijonov vreč. Svetovni trg čaja se ni enotno razvil in se je javilo veselje do nakupa ob višjih cenah samo za prima-vrste. Trgi surovega sladkorja so bili pod vplivom elastičnejše prodajne politike Jave nesigurni. Surovi kavčuk je dosegeel v Londonu 2. t. m. novo rekordno globinsko točko vseh časov in se je nato nekoliko opomogel, a razbremenitev nikakor ni zadostna. Po avgustovem padcu v ceni bombaža se je pojavilo sicer pomirjenje, a vseeno gledajo s skrbjo v bodočnost. Načrt mednarodne bombaževe konference je, kakor opetovano poročamo, v živahni razpravi. Pričetek avstralske volnene sezije, Je v znamenju zelo živahne udeležitve Japonske; tendenca cen je bila slabša. Na trgih surove svile je nastopila Amerika kot kupec zlasti za kratkoročno dobavljive partije. Pobudo so dala poročila, da se računi na Japonskem s ca. 25 odstotnim padcem pridelka poletnih in jesenskih kokonov. Podamo razvoj cen običajnih .borz, enot in kvalitet.
Junij 1931	Julij 1931	Sept. 1931
58-25	50-62	46-25
36-50	32-75	34-62
6-69	6-69	5-56
1-24	1-34	1-36
1-94	1-95	2-00
8-45	910	6-75
122-50	130-00	130-00
23 00	23-00	21-00
8-25	7-75	7-50
3-20	3-85	3-80
12-37	13-06	12-94
3-00	3-06	2-44
TRGOVINA NEMČIJE V PRVI POLOVICI 1931.
Berlinski zavod za raziskovanje trgovine priobčuje poročilo o položaju velike in male trgovine v prvi letošnji polovici. V anali trgvini je padel promet po vrednosti na prani isti dobi leta 1930. za .12-4%, napram letu 1929. pa celo za 24%. Ta padec se ne tiče samo blaga periodične potrebe, temveč tudi živil, ki so jih smatrali doslej kot posebno neobčutljiva proti konjunkturi. Konsumna društva so na primer v juliju predala za 19*3% manj kot v lanskem juliju, oddelki živil v blago\uiih hišah pa za 15-4% manj. Razmeroma dobra je bila v blagovnih hišah prodaja blaga za periodično potrebo. Sploh so blagovne hiše bolje odrezale kot druga trgovina; gori omenjeni padec proti 1930 in 1929 je bil samo 11- in 1S'8%.
liačuni o padcu števila kupcev in . prodaje na kupca nam pravijo, da je padec bolj posledica znižanja cen kot pa zmanjšanj© prodajne kvantitete. Dotok blaga je padel v prvem letošnjem polletju na 76-8% odnosne lanske dobe, torej bolj kot prodaja. Po mnenju Zavoda zmanjšanje blagovnega dotoka v zadnjem poldrugem letu še ni zadostovalo, da zniža zaloge razmerno padcu prodaje. Polagoma se zdi, da se rahlja tudi togo ogrodje trgovskih stroškov. V nekaterih važnih trgovskih panogah so padli absolutni stroški povprečno za 7-3% napram prvi lanski pollovici. Prihranki so bili znižani z znižanjem plač in z odpuščanjem uradnikov. Število oseb je bilo celo močneje znižano kot odgovarja to prodajni množini.
Prvič priobča zavod tudi zaključke raziskovanj o veletrgovini. Tudi tu je prodaja napram letu 1930. povsod nazadovala, posebno močno v veletrgovini sukna (za 34%) in v splošni tekstilni veletrgovini (za 36%). V veletrgovini z železnim blagom, električnimi aparati, galanterijskim blagom, igračami in drobnim blagom je padec povprečno 20odstoten.
* * *
l.c i < >,./ .V. 5.1 X . .i*	>	j	C;	t'	'	•,	v.
OBNOVITEV JIIGOSLOVANSKEGA CEMENTNEGA KARTELA.
Le malo časa obstoječi jugoslovanski cementni kartel se je lani vsled velikih diferenc razdražil. Po večmesečnih pogajanjih so kartel sedaj reaktivirali. Dogovor se tiče v prvi vrsti enotnega fiksiranja cen.
* * *
OGROMNO ZLATA.
Zlate zaloge Švicarske banke so do-j^egle rekordno višino 1188-8 milijonov frankov napram 639-3 milijonom frankov na koncu lanskega avgusta. Sedaj banka ne siprejema nobenega zlata več; zato so pa zopet devize narasle in so dosegle 565-5 milijonov frankov. Napram preteklemu letu znaša prirastek zlata in deviz 981 milijonov frankov; zlata in deviz je sedaj v banki za 1 milijardo 754,300.000 frankov. Obtok bankovcev ima 92’98-odstotno rekordno kritje; lani na koncu leta je bilo kritje 67-81-odstotno.
* * +