Političen list za slovenski narod. Po posti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 16 gld., za pol leta S yid.9 za ietrt leta i «-Id., za jtd«& mesec 1 gld.40 kr. V administraciji prejemati relja: Za celo leto 12 rld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden ueiac 1 pld. ^ V Ljubljani na dom poiiljan velja l gld. 20 kr. ve« na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in osnanila (inserate) »sprejema upravnlfitro in ekspedlclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee St. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldae. Štev. 168. V LJubljani, v petek 24. julija 1896. Letni It XXIV. Okrožnica Leona XIII. o ¡edinosti cerkve. 1. Papež si stavi nalogo s tem pismom natančno pokazati, kako je Kristus svojo Cerkev ustanovil kot jedino cerkev, ob jednem pa tudi naznaniti dolžnosti, katere ima vsak kristjan vsled tega do cerkve. Zato v uvodu povdarja sv. Oče, da je njegova najvažnejša naloga pripeljati one, ki so izvan cerkve, zopet nazaj, ker kot j e d i n a cerkev Kristusova je le ta, v kateri smo, prava. „Dovolj Vam je znano, da je ne majhen del Naših prizadevanj in skrbij na to obrnjen, da bi zamogli one, ki so zašli, zopet nazaj poklicati v ovčnjak, kateremu je gospodar vrhovni pastir duš, Jezus Kristus. To premišljujoč, zdelo se Nam je dokaj koristno za ta namen, če napravimo podobo in tako rekoč obris cerkve. Jeden najvažnejših njenih znakov pa je j e-d i n o s t, katero ji je božji začetnik utisnil na veke kot znamenje resnice in nepremagljive moči. Mogočno mora uplivati na duha onih, ki razmotrivajo cerkev, njena prirojena lepota in krasota, in prav resnično je, da ogledovanje cerkve zamore odpraviti nevednost, ozdraviti napčna mnenja in predsodke, zlasti pri onih, ki niso po svoji lastni krivdi v zmoti. Da celo vzbuditi zamore tako premišljevanje v ljudeh ljubezen do cerkve podobno oni ljubezni, s katero se je Jezus Kristus cerkvi odrešeni s svojo božjo krvjo, zaiočil kot svoji nevesti. „Kristus je ljubil cerkev in je samega sebe zanjo dal" (Efež. 5, 25.) Ce bi bilo treba onim, ki se hočejo povrniti k naj-ljubeznivejši materi, katere do sedaj niso dovolj poznali ali so jo po krivici zapustili, kupiti si povrat ne sicer s krvjo, za katero ceno si jo je Jezus Kristus pridobil, ampak s trudom in težavami, ki se pa dado jako lahko prenašati, tedaj naj jim bo vsaj razvidno, da tega bremena človeku ne nalaga človeška volja, ampak božja volja in zapoved, in zato bodo s pomočjo nebeške milosti lahko sami na sebi izkusili in spoznali resnico onega božjega izreka: „Moj jarem je sladak in moje breme je lahko" (Mat. 11, 30.). Zato stavimo vse zaupanje v „Očeta luči", odkoder prihaja „vsak dober dar in vsako popolno darilo" (Jak. 1, 17.), onega namreč, „ki je-diui daje rast" (1. Kor. 3, 6.), vneto prosimo, naj blagovoli dati Naši besedi prepričevalno moč." 2. Sv. Oče nadalje razkazuje sestav cerkve; njeni udje so ljudje, njen namen je duhoven, njena sredstva vidna, njen izvor božji: v vsem tem pa se kaže vsikdar in povsod jedinost. „Dasi zamore Bog vse, karkoli se godi po stvareh, sam iz svoje lastne moči narediti, vkljub temu pa se je hotel po dobrohotnem sklepu svoje previdnosti ljudij samih poslužiti, da bi jim pomagal. In kakor je hotel, da si ljudje v natornem redu pomagajo do gotove popolnosti, tako naj tudi v čezna-tornih stvareh človek dobiva svetost in blaženost le po službi in sodelovanju drugih ljudij. Razvidno pa je, da ljudje ne morejo drug drugemu ničesar poveljevati, česar ne zaznavajo po vnanjih čutilih. Iz tega vzroka je Sin Božji človeško natoro nase vzel, „kateri je, ko je bil v božji podobi . . ., samega sebe v nič dejal, ko je podobo hlapca nase vzel, ljudem se podobnega storil" (Fil. 2, 6. 7.), in kot tak je bivajoč na zemlji svoj nauk, svoje zapovedi in postave ljudem dal, s tem, da je ž njimi govoril. Ker je njegovo božje delo moralo biti trajno in neminljivo, zato si je izbral nekaj učencev in jih storil deležne svoje oblasti. Ko je Duha resnice iz nebes nadnje poklical, ukazal jim je, naj prehodijo svet in naj to vse, kar jih je učil in jim zapovedal, natančno vsem narodom oznanjujejo, to pa s tem namenom, da bi človeški rod ne samo s prepoznavanjem njegovega nauka, ampak tudi s pokorščino zakonom zamogel doseči na zemlji svetost, v nebesih pa večno srečo. Na ta način in iz tega vzroka rodila se je cerkev ; če se oziramo na njen konečni namen in pa bližnje vzroke, ki povzročujejo svetost, je cerkev gotovo duhovna; z ozirom na ude in pa sredstva, po katerih jim dohajajo duhovni darovi, je samo ob sebi razvidno, dajevnanja in vidna. Uči-teljstvo vsprejeli so apostoli po znamenjih, katera so videli in slišali, in to službo so tudi tako opravljali, z dejanji in besedami namreč, ki gotovo vplivajo na čutila. — Na tak način tedaj je njih glas prišel v ušesa zunaj, a znotraj v duši rodil je vero : „Vera je iz poslušanja, poslušanje pa po Kristusovi besedi." (Rim. 10, 17.) Dasi je pa vera sama na sebi pritrditev prvi in najvišji resnici in se rodi v umu, mora vender prodreti na zunaj v določenem izpovedanju : „Ker s srcem se veruje v pravičnost, z ustmi pa se priča v zveličanje." (Rim. 10, 10.) Podobno tudi v človeku ni nič bolj znotranje, ko nebeška milost, ki povzročuje svetost; toda navadna in poglavitna sredstva, po katerih se milosti udeležujemo, so zunanja, zakramenti namreč, katere dele nalašč v to izbrani ljudje z gotovimi obredi. Jezus Kristus ukazal je apostolom in vednim naslednikom apostolov, naj uče in vladajo narode : s tem je pa tudi ukazal narodom, naj njih nauk poslušajo in se njih oblasti pokorno podvržejo. To razmerje dolžnosti in pravice bi pa v kršč. cerkvi ne moglo ne samo ne obstati, ampak tudi ne začeti se brez čutil, ki nam tolmačijo in naznanjajo stvari. (Dalje sledi.) LISTEK Od Adrije. Gradež, 16. julija. 3. Oradež — sedaj. Še pred nedavnim časom se je malo čulo o najjužnejši avstrijski laguni, na kateri leži mesto Grado, ali kakor Slovenci na Primorskem navadno pravijo — Gradež. Stoprav, ko je goriški kanonik baron Codelli 1. 1873 ustanovil tukaj, sedaj že daleč poznato zdravišče za škrofulozne otroke, se je jela pozornost vnovič obračati na nekdaj tako sloveči, a v poznejši dobi skoro pozabljeni otok. Gradež leži na otoku, ali bolje rečeno na laguni jednacega imena. Furlanski svet od Ogleja dalje proti Benetkam, in na avstrijski strani, se namreč proti morju silno počasi znižuje. Morje nima nobenega obrežja. Kedar nastane plima, tedaj preplavi morje globoko v deželo suho zemljo, kedar pa pride oseka, tedaj se suhina vnovič prikaže. Pojasnimo to z izgledom! Ko sem prišel na Gradež, je morje segalo na severni strani do mestnih hiš, suhine ni bilo nikjer nič videti. Grede pred par dnevi v kopelj, zapazim, da je že suhe zemlje mnogo več; drugi dan se je videla proti Barbani več kvadratnih kilometrov obsegajoča planota, ravno taka, kakor na planinskem Logu, kedar je upadla voda. Ko sem videl suhi svet pred seboj, delal sem kombinacije, kako bi se dalo tukaj na tisoče oralov plodovite zemlje pridobiti. Danes pa stoji zopet ravno ondaj morje za 1 m na visoko in ribiči so ribarili tamkaj, kjer pred nekaterimi urami nisi videl nobene vode. V planoti pa so vrezani globoki vodotoki, najbrže nekdanje struge rek. Tak kanal vodi od Ogleja proti Gradežu, drugi od Gradeža proti Barbani. Voda v njih je do 2 sežnja globoka. — Le tako je stalna plovba po morju proti Ogleju omogočena. Koli ob straneh kažejo vodno pot, da mornarji ne zadenejo ob sipine. — Menili bi, daje zrak po lagunah jako nezdrav. Koristen ravno ni, ker vedno nastajajo vodne mlakuže, ki se parijo na solncu. Vsled tega se dela močvirnat svet, po katerem hoditi ni ravno varno — to sem včeraj sam poskusil. Vender je zrak gori višje pri Ogleju mnogo slabeji, kjer tam se pari sladka voda, doli nižje v lagunah pa zaliza zemljo slano morje, ki razkužuje zrak in preprečuje po močvirjih gnjilobo. Na takem lagunastem svetu leži tudi mesto Gradež. Ves otok je le za 1 m, na južni strani tudi samo za 1 črevelj višji kakor morje. Pri Gradežu se pa ob jednem lagunje skončavajo; zato je tam zrak boljši, ker na jug in na vshod in na zapad se ti odpira pogled na visoko morje. In morski zrak dene dobro človeku ; meni je zdravnik priporočal, da se hajat. hodim čestokrat ob morsko obrežje spre- Mesto šteje sedaj okolu 4000 prebivalcev. Celo mesto je stlačeno na kup. Nekatere ulice v starem mestu so tako tesne, da se na vrhu skoro strehe dotikajo. Umevno je, da je po teh ulicah neznosen duh po ribah in drugi nesnagi. Jedenkrat sem jo iz radovednosti vdaril prav v sredino. Celo moj nos, ki nikoli ni veliko plačal, ni bil zadovoljen, in nehote sem požuril korake, da preje pridem na svitlo. Odkar se je odprlo kopališče, se je mesto znatno povzdignilo. Ob pristanišču in ob morju na jugu in vshodu, pozidalo se je nekaj novih, prav ličnih hiš. In še zmeraj se zida veliko. Promet mesta kažejo gostilne, katerih je menda nad 30, mej njimi 5 hotelov. Najbolj znani hoteli so: „Grignaseli" ob pristanišču, „alla Posta," „Hotel de la Ville", ki ima lična stanovanja z razgledom na morje, pa ima tudi visoke cene. Jaz plačujem za sobo v zasebni hiši na dan 1 gld. 20 kr, Zahtevajo pa tudi 2 gl., pa tudi samo 80 kr.; tujcu ki semkaj dojde, je navadno težko, ker ne ve, kam bi se obrnil, še posebno, če ni vešč italijanščine. Bazume se pa, da vsi Gradežani so jednih misli, izvabiti od „forešti" denarja, kolikor je le sploh mogoče. Na Gradežu je bil skozi 700 let sedež imenitnih gradežanskih patrijarhov. Velika cerkev, s ko-rom za kanonike in tabernakelj v stranskem altarju pričata, da je bila nekdaj na Gradežu kaj več, kakor navadno župnija. Sedaj sta tukaj gosp. župni t Politični pregled. V Ljubljani, 24. julija. GaliŠke razmere. Cim bolj se približuje čas za nove volitve v državni zbor, tem bolj so v strahu sedanji člani poljskega kluba, zastopniki židovskih kapitalistov in plemičev v državnem zboru, ker dobro vedó, da jim volilci ne bodo več tako „naklonjeni", kakor dosedaj. Po celi deželi se je že začelo živahno volilno gibanje, prirejajo se mnogoštevilni shodi, na katerih se tlačeno ljudstvo naudušuje, naj ne odda več svojih glasov tlačiteljem, marveč možem, ki imajo resno voljo, delati na merodajnem . mestu za blagor trpečih stanov. Največje priprave se vrSé za peto skupino, vkljub temu pa tudi ne mirujejo kmečki volilci in drugi davkoplačevalci. Pred vsem pa skrbé pravi ljudski prijatelji, da se napravi red, kakoršen je potreben pri tako važnem poslovanju, kajti dosedanji red se je prav malo razlikoval od onega pri volitvah na Ogerskem. „Kuryer Lwow" objavlja sedaj v dosego tega namena zelo umestne nasvete. Glasé se nastopno: Odstranijo naj se vsa nasilstva in podkupovanja. Okrajni glavarji in orožništvo naj se kolikor možno izogibajo volitev. Potem še le, ko se to zgodi, bodo izvoljeni možje res pravi zastopniki ljudske volje ter se razbil sedanji klub poljskih žlahčičev. Ta velepomenljiv nasvet velja seveda v prvi vrsti za Galicijo, ki presega v nepravilnostih povodom volitev vse avstrijske kro-novine, vendar bi pa nikakor ne škodil tudi drugod, kajti le prepogosto se zgodi, da je dobra stvar premagana le vsled pritiska in prevelike nasilnosti. Mažarska slobodoljubnost se je v obilni meri pokazala minulo sredo v občini Mali Pešti, ki je le prav malo oddaljena od ogerskega glavnega mesta. — Mej Pešto in Malo Pešto vozi v zadnjem času lokalni vlak, katerega se pa občinstvo ne mara posluževati radi previsokih voznih cen. Pred nekaj tedni so toraj sklenili prebivalci te občine, da si raje omislijo omnibusne vozove, na katerih se bodo za mnogo nižjo ceno prevažali v glavno mesto in nazaj. Minulo sredo zjutraj je res oddrdrala vrsta omnibusov proti Budimpešti, toda kaj se zgodi! Oddelek redarjev na konjih jim pride nasproti ter jim zabrani vhod v mesto. Na ta način je hotela mažarska gospoda prisiliti občane Mnle Pešte, da se poslužijo lokalnega vlaka. Popotnike je ta nečuvena naredba tako razburila, da so se podali na železnično cesto ter zabranili nadaljni promet. Ko jih je hotela policija ravno pred prihajajočim vlakom odstraniti, se je začel boj mej popotniki in redarji. Nazadnje so napadli tudi vlak sam in razbili dva voza, služabniško osobje pa odpodili. Orožništvo je potem naredilo mir ia aretovalo štiri osebe. Mir se od tedaj ni kalil, vendar pa mora imeti vlak močno orožniško stražo. Temu dogodku se nikakor ne moremo čuditi, ako so Mažari tako malo slobodoljubni, da niti ne puste prebivalcem, na poljuben in ceneji način dohajati v mesto. Bevno «—— —————■— in jeden kapelaD, poleg jednega umirovljenega duhovnika. Za ljudsko izobrazbo skrbi štirirazredna ljudska šola. Prebivalci so dokaj prijazni. Prve dni so me večkrat mornarji nagovarjali: „Da dove šjor de Lu-biana?" Bad bi se bil ž njimi kaj več pomenil, pa ni šlo, ker jaz sem bil premalo Laha. Pred duhovnikom ali molče vstajajo, ali ga primerno pozdravljajo. — Otroci - šolarji pozdravljajo z „lodato Jesu Christo". Večkrat tekajo za duhovnikom, kličoč : „mi ricordo," hoteč imeti podobic. Lepo se mi je zdelo to-le : Kedarkoli sem prišel v cerkev, nikdar nisem našel cerkve prazne. Zmirom je kedo molil. Zadrže se še precej dobro; če se kdo spozabi, treba pomniti, da smo mej živahnimi Italijani. Ženske hodijo v cerkev ogrnjene s črnimi rutami, tako velikimi, kakoršne nosijo pri nas ženske po zimi. Sicer hodijo ženske in moški bosi, ali samo v opankah. Nekam čudno se mi je zdelo, ko sem prvikrat videl krepke možake bosonoge, pa če se pomisli, da je to v vročini najbolj pripravno, in da imajo moški dan za dnevom le na čolnih opravila, potem je umevno, da ne ljubijo črevljev. Ker je mesto zelo tesno, zato je videti ljudi nenavadno veliko. Pred hišami so vedno cele kopice otrok, mater, starih mater, sosedov in sosed, molčečih in še več klepetajočih žensk: zato se nemirov nikdar ne manjka. In če se skregajo, te J«, j bi '■) v da je joj. Poslušal sem jednoč tak boj, ia íeu mo- in že itak dovolj izmozgano prebivalstvo hočejo prisiliti, da z visokimi doneski skrbi za mastne divi-dende delničarjem pri tem podjetju. Take nasilnosti ljudstvo ne more prenašati in zato se upre. Na budimpeitanski milenijski razstavi so prišli včeraj na sled novi slepariji. Prodajalci vstopnic so namreč nepostavnim potom izvabili od obiskovalcev večje število vstopnic ter jih potem še jedenkrat razprodajali, vsled česar je na-vstalo za blagajno nad 10.000 gold. škode. V to spletkarijo je zapletenih mnogo „odličnih" Mažarov. Vršile so se že raznovrstne hišne preiskave, katerih vspeh ostane seveda tajen. Kaj jednakega na Ogerskem ni nič nenavadnega. Srbski kralj Aleksander odpotuje 10. avgusta v Cetinje, kjer obišče črnogorskega kneza Ni-kito, kateri ga je minuli mesec počastil z obiskom v Belgradu. Povod temu potovanju pa ne daje toliko hvaležnost kraljeva do črnogorskega kneza, marveč veliko bolj velika politična demonstracija, katero namerava prirediti radikalna stranka dne 10. avgusta. Na tem shodu bodo govorniki ostro napadali vlado in proti nji javno demonstrovali. Na ta način se bode izognil mnogim neprijetnostim. Poleg tega vrši se baje zaroka mej njim in hčerjo kneza Nikite in se s tem knez zdatno približa stebru prihodnje balkanske zveze. S tem je pa zelo udarjen za vsako žrtvo pripravljeni in častilakomni mož v Sredcu. Za Busijo je moral žrtvovati svojega sina in sedaj mu ne preostaja ničesar več, kar bi poklonil črnogorskemu knezu. Kakor se vidi, mu v najv&žnejem trenutku vsa „požrtvovalnost" ne bode koristila. Potovalni načrt ruskega carja je sedaj x malimi izjemami dogotovljen. Carska dvojica obišče na tem potovanju Dunaj, Berolin, Kodanj in nato pristanišča Portsmouth, Lizabono, Barcelono, Messino, Pirej in Carigrad. V luki Črnega morja se snide s carevičem. Mogoče je tudi, da se snide car ua tem potovanju s francoskim predsednikom Faure, vender se pa vrše v tem oziru mej rusko in francosko vlado pogajanja, ker car baje ne mara, da bi se mu prirejale velike ovacije na francoskih tleh. S francoske strani se je stavil predlog, Baj se določi pristanišče Brest, kjer bi se sešla ruski car in francoski predsednik. Eventuelne slavnosti pri tej priliki bi imele samo vojaSki značaj. Temu predlogu se skoro gotovo ne bode upirala ruska vlada. Salisburgjev kabinet je zadel v zadnji seji zopet čuten udarec od liberalne strani. Na dnevnem redu spodnje zbornice je bila razprava o deželnem zakonu za Irsko. K Členu 24 tega zakona je predlagal Esmonde dostavek, v katerem se zahteva, da se kupnina za najeta zemljišča plačuje, kakor do sedaj v deželnih obligacijah in ne, kakor določa omenjeni člen, v gotovini. Tajnik Balfour se je odločno ustavljal tej določbi, češ da dobi prodajalec pri sedanjih visocih cenah desetodstotno premijo. Vkljub temu je vsprejela zbornica ta predlog z 99 proti 86 glasovom. Balfour je izjavil, da umakne sicer ram : Slovenke so zadaj. Opazil sem tudi, da splošno manjka snega. Kot posebnost omenim, da perejo v škafih, dasiravno jih morje zaliva. Iz zdravstvenih ozirov bi se moralo to prepovedati. Jedini zaslužek mestu je ribarstvo. Ves čas nisem videl na otoku nobenega konja, nobenega vola, nobenega osla, iu tudi nobene kokoši. Njiv je prav nekaj majhnega zadaj za mestom ; obsejane so s turščico, ki pa jako čvrsto raste. Gradežan ne pozna poljskega orodja. Njemu so njive in polje — široko morje. Dan za dnevom jadraš svojimi jader-nicami po morji, le v soboto se vrnejo z barkami, da sperejo, pošijejo in posuše svoje mreže. Lepo je videti v pristanišču zbrane ladije, katerih neki šteje Gradež do 100 jadernic, ne vštevši množino manjših čolnov in čolničev, ki imajo različna tehniška imena. To je zvečer šum po ladijah. Na njih se kuha, spi, pere, prodaja. Zato je ob pristanišču najbolj živahno življenje. Več ribičev skupaj imajo jedno barko, Dobiček si delijo mej seboj. Od dobička dajo vsikdar primeren del tudi za farno cerkev. Bibe prodajajo v Trst, v Benetke in dru^ hiška mesta. Sardine prodajajo doma, kjer uo tri tov. i za spečavanje sardin. V teh tovarnah dobe ženske nekaj zaslužka. Lepo -vote novcev pa prinesejo vsako leto Gra-dežanotn lujei, ki dojdejo v kopališče. Odkar se jo ■ ,čo otvorilo, začela se je in Gr.'. ' ; , »v . člen 24., vender bode pa v poznejšem času spravil to točko lopet na dnevni red. Temo porazu je največ vzrok to, da je bilo radi slavnosti poroke prince-zinje Maud odsotnih veliko število konservativnih poslancev, ki bi bili gotovo glasovali proti predlogu post. Esmondeja. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. julija. (Prerzr. gosp. knezoškoiu ljubljanskemu) se je danes poklonil stolni kapitelj in druga duhovščina ljubljanska, čestitajoč mu za god, katerega obhaja prevzv. knezoškof jutri na dan sv. Jakoba. Generalni vikarij in stolni dekan dr. pl. Pauker je v lepih besedah izrazil iskrena voščila duhovščine, katera vsak dan in bo zlasti še jutri prosila Boga, naj nam milostno ohrani višjega pastirja še mnoga leta krepkega, da ne bo nosil samo truda, marveč da se bo radoval vspehov svojega neumornega apostoljskega delovanja. — V svojem odgovoru se je prevzv. gospod knezoškof zahvalil za iskrena voščila ter povdarjal, da v današnjih veri in kreposti posebno nevarnih časih treba vsakemu duhovnu cerkvenega duha, ki ga poživlja, da z lepim vzgledom in živo besedo vodi sebi izročene po poti do prave sreče. Veselo je videti, kako v sedanjih materijalističnih časih zmaguje ide-jalizem, ki se kaže vzlasti v tem, da se mej katoličani tako lepo razširja češčenje sv. R. Telesa, da se vzlasti tudi moški lajiki v tem odlikujejo, da celo po noči častijo Najsvetejše. Isti namen ima tudi družba češčenja Jezusovega presv. Srca za duhovne in višji pastir izraža svoje veselje, da se je v to družbo že sedaj zapisalo tako lepo število duhovnov. To bo nas duhovne družilo v lepi jedinosti, kar je posebno potrebno. V tem oziru omenjal je previv. knezoškoi najnovejše papeževe okrožnice o jedinosti cerkve. V Ljubezni do Boga in do bližnjega v lepi jedinosti združeni duhovni bodo gotovo najlepše in najvspešnejše spolnovali svoje dolžnosti ker bodo ne le z besedo, ampak tudi z lepimi vzgledi kazali pot vere in kreposti svojim vernikom. S priporočilom v molitev je prevzv. knezoškof završil svoj krasni ogo-vor, želeč, naj bi ljubezen božjega Srca po molitvah duhovnov in vernikov rosila obilen blagoslov na škofijo, ki nam mora biti nad vse draga in za katere prospeh in razcvit nam je vsem neumorno moliti in delovati. (Na birinovauje) so se odpeljali prevzv. gosp. knezoškof s poštnim vlakom na Notranjsko. (Umrl) je sinoči ob '/»6. uri v tukajšnji hiralnici po mučni bolezni č. g. Peter Berčič. Bojen je bil leta 1854 v Stari Loki, v duhovnika posvečen leta 1879. Služboval je najprvo v Polhovem Gradcu, potem v Kočevju in nad 12 let v Starem Logu. Dne 1. julija t. 1. se je vsled bolezni preselil v tukajšnjo hiralnico. Pogreb bode v soboto ob štirih popoludne. N. v m. p.! (Z Vrhnike) se nam poroča : V sredo 15. t. m. popoludne pripeljal se je g. dež. predsednik baron Hein v spremstvu g. okrajnega glavarja Gozani-ja naš trg obiskat. Visokega gosta so šli na občinsko mejo pozdravit gg. : župan in deželni poslanec Je-lovšek, dež. poslanec Lenarčič in predsednik cestnega odbora grajščak Galle. Pri vhodu v trg sprejela je dež. predsednika duhovščina, c. kr. sodnija, c. kr. davkarija, c. kr. pošta in občinski zastop. Veleč. g. dekan Kummer ga pozdravi v imenu de-kanije, omenjajoč v toplih besedah velike požrtvovalnosti g. predsednika ob času potresa in ga zahvaljujoč za časten obisk. Po predstavi raznih uradov in oseb odpelje se v ljudsko šolo, kjer dalj časa posluša izpite dečkov in deklic Od tod se poda v dekanijsko cerkev, potem k izvirkom Ljubljanice v Močiluik in dalje na Staro Vrhniko, kjer si ogleda načrt za preložitev ceste z Vrhnike v Podlipo. Pozneje obišče še Lenarčičevo, Kotnikovo in Frohlich-ovo tovarno, da se prepriča o živahnem vrhniškem prometu, iu se vže v noč potom poda nazaj v Ljubljano. Pri slovesu izrazil je g. županu svoje presenečenje nad lepim vsprejemom in popolno zadovolj-nost o tem, kar si je ogledal v našem trgu. (Nova top ič::iska vojašnica v Ljubljani.) Du-m;jc!ra „I r.ou" stavbena družba je deželni vladi pr dioiiia nadrobne načrte nove topničarske vojašnice v Ljubljani. Mešana komisija bode v ponedeljek due 27. t. m. ob 9 uri dopoludne v magistratni dvorani pregled?.!;' in presodila načrte. (Odlikova: .j».) Z Dunaja se nam poroča, da je prejel prv > d.*ri!» za konkurenčno • šolsko - kiparsko uolo v kiparski šoli na Dunaju, Slovenec, akademik Alojzij Repič iz Vrbpolja pri Vipavi. Ker ie nadarjeni mladenič izjemno vnet za cerkveno umetnost, imeli bodemo v kratkem novega izvrstnega cerkvenega umetnika, kateremu je želeti, da najde v domovini dovolj posla. (Ali službena leta nič ne veljajo?) Dunajska „Reichspost" ima v listu od 21. t. m., št. 180, izviren dopis iz Ljubljane: „Tožba uradnikov." Glasi se doslovno tako-le: „Voditeljem krščanskih socija-listov je bilo usojeno, da so za dcbo koalicije dostojno osvetili protekcijsko gospodarstvo. Sicer se le-to ni popolnoma odpravilo, vendar so se vsaj bali merodajni faktorji, tako očitno biti pravici v obraz. Kar ni tako lahko šlo na Dunaju in v minister-stvih, so mislili poskušati po provincijah, kamor po njih sodbi argusove oči krščanskih socijalistov ne vežejo in se uradnikom ložje obesi torba na usta. Na podlagi Najvišje določbe ddto. 15. junija 1895. 1. za direktno davkarsko službo se je ustanovilo več služb IX., X. in XI. razreda. Od'ok c. kr. finančnega ministerstva od 29. decembra 1895, št. 37.610, naravnost pri tem naglaša, da se morajo te službe oddati po merilu stanovske vrste in vsposobljenosti. Kakor znano, so razmere v avanziranju pri davkar-stvu kakor le mogoče žalostne in labko je umeti, da se je Najvišja določba pozdravila z veseljem. Toda uradniki so bili iznenadeni, ko so se izvršila prva imenovanja. Od dveh uradnikov, katera sta bila pomaknjena v IX. razred, je prvi preskočil 3, drugi 16 — reci šestnajst — prednikov. Le-ta je imel pred petimi leti tudi to „protekcijo", da je preskočil ravno toliko marljivih in vrlih kolegov. Od dav-karskih adjunktov, ki so istodobno bili povzdignjeni v X. razred kot oficijali, je prvi preskočil 7, drugi | 8, tretji celo 20 prednikov. Zadnji je kot referent i v „zidavskih zadevah" posebno daleč prišel, da je | po komaj dveletni službi „za poskušnjo" in treh letih ?$ službe pr vojakih 1.1894 postal adjunkt in bil 1896 | povzdign^en v oficijala. Ali pride še boljše. Izmed :' praktikantov, ki so bili povikšani v adjunkte, pre-skočil je jeden 8 tovarišev starejših po vrsti, in neki \ podčastnik, ki niti pravice ni imel do službe, celo } 30 pred seboj! Ta gospod, kateri je že prekoračil j 42. leto starosti svoje, je bil odpuščen vkljub dvanajstletni vojaški službi ne s certificatom, ampak s penzijonom invalidskim. Marljivi delavci s 5 do 6 službinskimi leti so se kar lepo na stran potisnili na ljubo temu protežirancu. In ti lahko leta in leta naprej zvesto in marljivo v državni službi delajo, do-jikler bodo milost dobili v očeh personalnega poročevalca, gospoda finančnega svetnika Jenny-ja. Ko bi cela stvar ne bila prežalostna, pisala bi se satira o takih — razmerah. Ta stvar je preresna in ni nam treba kazati na nasledke takega protekcijskega gospodarstva. Uradniki ne zahtevajo protekcije — zahtevajo le pravičnosti. Ali ravno s takim svojevoljnim ravnanjem se goji bizantizem in uradnik je dan v milost in nemilost. Večkrat se je g. finančni svetnik, kakor znano, liberalec „prave kože" in „voden protestant" iz jutrovega, hvalisal, da bo glede na svoje zveze kmalu dobil mesto svojega predstojnika kot finančni direktor, o čemur pri naravnem vsposobljenju za te baže „obrt" ni dvomiti. Toda tako lahko ga ne sme to biti in zato se ne sme ničesa opustiti, da se pokaže temu gospodu, da Kranjska ni tako pripraven predmet za njegovo delovanje, kakor n. pr. Tarnopol ali druga taka domena ljudij „brez nepristojnosti" („Unartenlose"). Prava ironija so konečno v primeri z resnico besede finančnega ministra, s katerimi zagotavlja, da je velik in pravičen prijatelj uraduikom, pred vsem ravno glede pravičnega povišanja, in da sovraži vsako protekcijo." (Iz Kamnika.) [Se jedenkrat naše občinske volitve. | Našega liberalizma prijela se je prava pravcata jetika. Vsi simptomi kažejo tako. Število njega pristašev jelo se je krčiti, on vsled tega upadati in usihati. Pa kakor si jetičen človek ne da dopovedati, da je bolan in da mu je smrt že pred durmi, marveč se dela močnega in se krčevito oklepa življenja, prav tako se naši liberalci kar ne morejo posloviti od političnega vodstva. Ni čuduo; življenje je drago vsakomur 1 Obračajo se torej sem in tja, da bi si lahko pomagali in unletno podaljšali življenje. Kaj so si zopet omislili? Uprav zato, ker je zadnjič „Slovenec" napovedal v kratkem volitve, Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem lista zaznamovanih sianic in vrednostij ne bo jih še! Ker so pri deželni vladi propadli, hočejo rekurirati na upravno sodišče; dotlej pa, dokler ne pride od tam odgovor, naj volitve 6e počakajo. Tako so sklenili nekateri v svoji vsemogočnosti, in kakor se vidi, ima jim menda res obveljati. Tako?! Tedaj vam ni prav, da poročamo listom povsem stvarno in mirno, brez sleharne žaljive besede, ko bi vendar labko napisali uničujočo kritiko o dosedanjem režimu v občini in korporaciji? Mi smo sicer do skrajnosti pohlevne duše in zaradi ljubega miru marsikatero lepo na tihem spravimo v mavho, ki bi jo morali pošteno vrniti nasprotnikom; če pa le izzivate našo potrpežljivost, povemo vam odločno, da pometati ne damo s seboj! Zaradi tega rekurza odkladati volitev Bog ve kako dolgo, kakšen red je to in kaka pravica? Ko pride morda čez jedno leto odgovor od upravnega sodišča, treba bo sostaviti nov volilski imenik in zopet bodo tekli obligatni štirje tedni. V tistih pa zopet lahko napravi katerakoli stranka nov rekurz najprej v Ljubljano, potem na Dunaj, med tem pa morajo volitve zopet čakati in to se lahko ponavlja tretjič in četrtič in nešte-vilnokrat, kajti kar se je jedenkrat dovolilo, to se mora z istim pravom dovoliti vsak pot! Na ta način ne pride nikdar do volitve. Razvidno je, da je tako ravnanje naravnost absurdno. Ia da vzbuja veliko nevoljo med ljudstvom, temu se ne čudi nikdo! Ali smejo res nekaterniki kljub volji večine in kljub postavam početi, kar se jim ljubi? Nepostaven je bil že zadosti prvi rekurz, in nepostavno, ker so se radi njega volitve odložile. Postava je odločno na naši strani. Mi ne prosimo milosti, prisodi se nam pravica. Županstvo naj razpiša volitve! In da se to zgodi, nadejamo se, da bode skrbelo slavno c. kr. okrajno glavarstvo kot čuvar deželnih postav, oziraje se na § 19. občinskega volitvenega reda, ki slove: „Politična okrajna gosposka bode skrbela, da se priprave za volitve store tako o pravem času, da ko izteku leta jedne volitve, že lahko novi zastop začne delovati." Tako jasni postavi nimamo dodajati ničesar. (Trtoreja.) Letošnjo pomlad je bilo iz državnih trtnic razdeljenih v novomeškem okraju mej vino-rejce 26.000 ključev in 34.167 korenjakov. Največ jih je dobila novomeška kmet. podružnica. (Nova maša) č. o. Maurue Rozmana v Železnikih ne bo dne 2. avgusta, kakor je „Slovenec" včeraj poročal, marveč se je na željo preč. o. pro-vinci|ala preložila na dan 9. avgusta. (Iz Komende,) 22. julija. Danes dopoludne okrog 1/i\l. ure čutil se je tukaj mali potres, katerega je spremljalo votlo podzemeljsko bobnenje. Popravljanje po potresu močno poškodovane župne cerkve dobro napreduje, kljub temu, da nekateri domači delavci hočejo posnemati socijalne demokrate s tem, da napravljajo male štrajke, ki pa kmalu pojenjajo, da se le izkadi škodljivi, a sicer uporni duh — geruš! Nezgode dosedaj hvala Bogu še ni bilo posebne, razven da se je v sredo popoludne mali oder podrl in nekega zidarja neznatno poškodoval. Dal Bog, da bi kmalu opravljali službo božjo v domaČi farni cerkvi! (Iz Ajdovca), 23. julija. Za tukajšno župno cerkey je jako okusno in spretno naslikal po Fiihrichu podobe križevega pota slikar Anton Cej iz Novega Mesta. Delo je slikarju v čast. Slike je preskrbela neka dobrotnica, katera pa noče biti imenovana. Povrni vsemogočni Bog tisočero ! — Vreme imamo tako, kakor je bilo časih v aprilu, toda ne nadleguje nas samo dež, temveč tudi vihar in huda ura nas tako mnogokrat obiščeta. Dno 11. julija bil je velik vihar nastal okrog poludne, grometi in treskati je jelo iu ploha se vlije, da dere po vseh potih — vmes med dežjem pa so bila debela zrna toče. Le dpbrota je bila, da ni dolgo trajalo, ker bi bili drugače vničeni vsi pridelki na polju in po vinogradih, ko vse tako lepo kaže. Škode ni bilo znatne, samo splav je na nekatere kraje vzela prst po vinogradih. Tudi pretečeno soboto je bil velik vihar, vendar je minul brez toče. Danes pa, ko to pišem, je na vse jutro začelo grometi in se bliskati. Vihar je nastal in že smo mislili in se bali nevihte, vendar se je zadovoljil vihar saj za jutro z dežjem. Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod! — Po vinogradih kaže lepo, samo trtje se je jelo pa-liti tudi po onih vinogradih, kjer so škropili z palic.>. (Iz Brezovice) pri Ljubljani se nam poroča: V tukajšnji občini Log smo imeli 13. t. m. volitev župana. Izvoljen je bil za župana posestnik Fr. Rus, svetovalca sta pa Auton Seliškar in Jožef Kavčnik, vsi pošteni možje. Tudi pri teh Volitvah so nekateri skušali z lažmi in dopisi brez imena na glavarstvo napravljati sitnosti. Toda pokazalo se je tudi pri nas, da ima laž kratke noge. Novi odbor je sklenil, da se morajo prodajalnice zapirati ob nedeljah in praznikih mej službo božjo. (Treščilo) je v četrtek dne 23. t. m. popoludne v poln kozolec Vincenca Ahlina, po domače Hrvata na Ježici. Vsled ogenj pospešujočega vetra se je bilo bati, da pogori ves kozolec, a šest štantov so ga rešili, pet jih je pa pogorelo. Škode je kakih 200 gld. — In požarna bramba na Ježici ?! (Razpisani učiteljski službi.) Na štirirazrednici v Vačah je razpisana služba 2. učitelja. Prošnje do 15. avgusta okr. šolskemu svetu v Litiji. — Na dvoraziednici v St. Vidu pri Cirknici služba 2. učitelja. Prošnje do 31. avgusta okr. šolskemu svetu v Logatcu. * * * (Dr. Starkel,) ki je bil nedavno v Gradcu obsojen, je naznanil svojim volilcem v mestni skupini Slovenji Gradec, da ne bode več kandidiral. * * (Iz Trsta) se nam poroča: Novi občni zbor političnega društva „Edinost" vrši se dne 2. avgusta, da dovrši one točke dnevnega reda, katere so zadnjič ostale nerešene, ker je zadnji zbor vladni komisar razpustil. Zborovanja se udeleži tudi drž. poslanec dr. Laginja. — Prihodnji mesec se naseli v Voloski kot odvetnik gosp. dr. Konrad Janežič, ki je že preje več let služboval v pisarni dr. Laginje v Pulji. Hrvati z veseljem pozdravljajo novega odvetnika in to po pravici, ker v njem dobe res spretnega in za vse dobro vnetega zagovornika. — Minulo nedeljo je sklical dež. poslanec gosp. Kompare svoje volilce na shod v Smarije. Prišlo je na shod zelo veliko volilcev, ki so z velikim zanimanjem poslušali poročilo svojega vrlega poslanca. — Za predsednika slovanske čitalnice v Trstu je bil na zadnjem izrednem občnem zboru izvoljen veletržec A. Truden, podpredsednik je dr. Rybaf. — V Opatiji nastopi prvikrat javno novo pevsko tamburaško društvo „Lovor" na sv. Jakoba dan. Dopoludne poje v cerkvi pri slovesni sv. maši, zvečer pa ima v prostorih „Zore" svoj prvi koncert. — Glede na narodnost je po uradni statistiki iz 1. 1890 v Trstu z okolico 27.000 Slovencev in sicer v mestu 8000, v predmestjih 9000 in v okolici 10.000, torej petina vseh prebivalcev ; Italijanov je 98.000, torej tričetr-tine prebivalcev in Nemcev 6500. — Občinske volitve v Moščenicah se vrše 27., 28. in 29. t. m. Društva. („P edagogiško društvo" v Krškem) je z izdajo 6. letnika dopolnilo 10. leto svojega obstanka. Slovensko učiteljstvo se ozre lahko z zadovoljstvom na prvo desetletje tega društva, kajti društveno delovanje niso pohvalno priznale samo višje šolske gosposke, ampak društvene knjige so bile tudi pri predlanski učni razstavi v Gorici odlikovane. Pri ti priliki izreka odbor vsem dosedanjim podpornikom in 6odelovalcem svojo najtoplejšo zahvalo ter jih prosi še daljne naklonjenosti. Odbor ima sicer že nekaj gradiva nabran^a za prihodno knjigo, ki izide po novem letu, vendar se mu bode jako vstreglo ?, novimi spisi pedagogiško-didaktiške vsebine. Društvo pa potrebuje tudi še obilne gmotne podpore, da bode moglo poravnati vse tiskovne stroške ter založiti kako novo knjigo. Najbolje nam bi se vstreglo z obilnim naročevanjem do sedaj še ne razpečatiih društvenih knjig. Zato vljudno vabimo slov. učiteljstvo in razumništvo. naj seže po teh knjigah ter društvu pripomore do boljšega gmotnega stanja, ki je potrebno k daljnemu vspešnemu delovanju. Ob jednem pa prosimo, naj ostanejo tudi vsi dosedanji člani društvu zvesti ; naše gg. profesorje in častito duhovščino pa še posebej najvljudneje vabimo, naj pripomorejo društvu s pristopom in sodelovanjem do tega, da bode „Pedagogisko društvo" ustrezalo popolnoma ljudskemu in srednjemu šolstvu slovenskega naroda I V Krškem, mesnea julija Odbor. (Slov pevsko d r a t < v v Ptuj u.) Na proSnjo odbora prevzel i: je pri velikem kouu..u 15. ■ ■0u .a t. i. v Brežicah gospod ' IV. S. VilL.ii-, sl.kvnoznani skladatelj in kapelnik v Mciyalnic& bančnega zaroda Schelhan ljflilJl. 447 6 Vsakdanja razpošiljatev s pošto. 522 1-1 Sošolcem, prijateljem in znancem užaljena naznanjava, da je vsegamogočni Bog najinega ljubega tovariša in sošolca, častitega gospoda Petra Berčič-a bivšega župnega upravitelja v Staremlogu na Kočevskem previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, sinoči ob '/«()• uri k Sebi poklical v boljše življenje. Dne 1. t. m. je došel hudo bolan semkaj v hiralnico sv. Jožefa v Kravji dolini,— sinoči je mirno in popolnoma vdan v Gospodu zaspal, star še-le 42 let. Pogreb pojde v soboto, dne 25. julija, ob 4. uri popoldne iz hiralnice sv. Jožefa na pokopališče k sv. Krištofu. Sošolce tem potom ob enem vabiva k duhovnemu opravilu, katero se bo za ljubega rajnkega opravilo v četrtek, dne 30. julija, oh 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Bodi ljubi rajnki v molitev priporočen ! V Ljubljani, dne 24. julija 1896. Martin Malenšek, mestni župnik. Rok Merčun, vodja namestnik in ekonom semeniški. Dunajska borza. Dni 24. julija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 70 kr. Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , 75 . Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 90 . Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 15 . Ogerska zlata renta 4%..............122 . 65 . Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . 99 . 55 , Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . 977 . —■ . Kreditne delnice, 160 gld............363 , 75 . London vista...........119 . 70 . NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 58 . 70 . 20 mark............11 . 73 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ 51 „ Italijanski bankovci........44 „ 40 „ C. kr. cekini......................6 „ 64 „ Dn6 23. julija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... i% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ jutne železnice 3% . „ „ južne železnice b% . „ , dolenjskih ieleznic 4 % 144 gld. 60 157 25 190 — 99 35 139 50 126 60 110 — 112 II — 99 ■ 35 225 — 171 15 128 90 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 50 kr srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 137 . — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — Rudolfove srečke, 10 gld.......22 „ 50 Salmove srečke, 40 gld........69 „ 50 St. Genčis srečke, 40 gld.......69 „ 50 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 . — Ljubljanske srečke.........22 „ — Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 156 . 50 Akcije Ferdinandove se v. železn., 1000 gl. st. v. 3410 . - Akcije tržaflkega Lloyda. 500 gld. ... 418 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • . 103 . 50 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 61 , — Montanska družba avstr. plan.....80 4 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 160 „ —- Papirnih rubljev 100 ................126 „ 75 ST Nakup in prodaja 18 vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj« najmanjšega dobitku K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borsi. Menjamična delniška družba „IEBCC VolMi it 10 Dunaj, liriiMlhritmii 741. 'Pojasnila. IS» v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh, rs potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijtkih vrednostni { papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega 5 oorestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,