PcStnlnn platana v octcutal h Cfcna mn N jinitnshl dem Steu. 214 U Clubliaai, tctcUk 2. detembta 1931 leto II. Neposredna nevarnost za vojno v Evropi je minila Uspeh angleško-francoskih pogajanj v Londonu London, 2. decembra, o. Predsednik francoske vlade Chautemps in zunanji minister Delbos sta v torek, po končanih razgovorih z angleškimi državniki, odpotovala iz Londona. O poteku razgovorov so izdali uradno poročilo, ki ec nanaša na splošne ugotovitve in pravi med drugim takole: Za svojega obiska v Londonu sta imela Chau-'temps in Delbos več razgovorov s predsednikom angleške vlade, zunanjim ministrom in drugimi. Lord Halifax je francoskima ministroma poročal o razgovorih, ki jih je imel pred kratkim v Nemčiji. Takoj nato sta Chautemps in Delbos z zadovoljstvom ugotovila, da je obisk lorda Ha-lifnxa, ki zaradi njegovega zasebnega in neuradnega značaja ni bilo moči pričakovati ni-kakšnega neposrednega uspeha, iinel namen, odstraniti vzroke za mednarodna nesoglasja in da je utegnil zboljšati ozračje. Pri razgovorih so proučili splošna evropska vprašanja in upe v pomiritev ter možnosti razorožitve. Pri proučevanju teh pomembnih vprašanj so angleški in francoski ministri ugotovili nove dokaze za enakosti naziranja in stališč, _ki_ tako srečno označuje razmerje med Francijo in Veliko Britanijo. Ministri so poprej vsestransko proučili kolonijski problem. Ugotovili so, da se da to vpraša n jenačetiločenoindasetiče več drugih držav. Ugotovili so potrebo po mnogo globljem proučevanju. Dalje sta francoska ministra obvestila svoje tovariše o obiskih, ki jih bo Delbos v kratkem izvršil v raznih državah v Srednji in Vzhodni Evropi. Z zadovoljstvom so ugotovili vzajemni interes obeh vlad za ohranitev miru v tem delu Evrope. Ministri so proučevali položaj, ki je nastal zaradi vojne na španskem, in razmere na Sredozemlju; proučili so jih v celoti in ugotovili, _da je politika nevmešavnja v španske zadeve kljub vsem težkočam, ki je nanje naletela, doživela svojo popolno upravičbo in da je dejansko pripomogla k ublažitvi mednarodnih odmevov te vojne. Ministri so se dogovorili, da si bosta obe vladi še dalje prizadevali za to politiko. Dalje so angleški in francoski ministri proučili položaj na Daljnem vzhodu in ugotovili njegovo resnost. Bili so si edini v ugotovitvi, da so pripravljeni sodelovati z ostalimi državami, ki so v istem položaju, da se zavarujejo pravice in interesi ter izpolnijo obveznosti, izvirajoče iz mednarodnih pogodb, veljavnih za ta del sveta. Nato so francoski in angleški ministri v duhu vzajemnega medsebojnega zaupanja proučili tudi druge mednarodne zadeve, ki se enako tičejo obeh držav. Potrdili so željo svojih vlad, da hočejo sodelovati z vsemi državami za splošno pomiritev s svobodnimi in miroljubnimi razgovori. Vprašanje Avstrije in ČSR Angleško časopisje ob tem uradnem poročilu ugotavlja, da so razgovori v Londonu napetost v Evropi omilili. Angleški korak za zbli-žanje z Nemčijo je imel ta uspeh, da je odstranil neposredno vojno nevarnost v Evropi in načel razgovore o nemških zahtevah. Ti razgovori se bodo nadaljevali, zlasti kar se tiče vprašanja o vrnitvi kolonij, če hoče Nemčija, da se to vprašanje zanjo ugodno reši, bo morala obljubiti svoje sodelovanje pri drugih zadevah, ki se tičejo miru in razorožitve. Glede Srednje Evrope, predvsem glede češkoslovaške, niso sklenili ničesar odločilnega, marveč sc bodo o tem raz-govarjali tedaj, ko bo končano potovanje francoskega zunanjega ministra Delbosa po prestolnicah Male zveze. Verjetno pa je, da bi Anglija in Francija ugodili nemški zahtevi po ljudskem glasovanju v Avstriji, ki naj se izreče za združitev z Nemčijo ali proti njej. Uspešna zapora nad špansko vladno obalo Sajamanca, 2. dec. o. Za pora nad tistim delom Španske sredozemske obale, ki je še pod oblastjo valemciijske vlade, katero eo začeli nacionalisti izvajati takoj po zlomu severne rdeče fronte, se je docela obnesla. Brodovje valencijske vlade tiči v Cartageni in Valenciji in se ne more ganiti. Doslej se je izvajanje blokade omejilo na to, da bi pustilo vladnim bojnim ladjam iz pristanišča in da je lovilo vladne parnike. Zdaj pa nameravajo ncionalisti onemogočiti pristop v vladne luke vsem ladjam, naj pripadajo tej ali oni državi. General Franco je ta e v oj sklep sporočil angleški vladi, ki pa ima pomisleke zaradi tega, ker uradno še ni priznala vojnih pravic ne eni ne drugi španski stranki. Vendar 6e zdi, d a-se bo glede blokade dosegel sporazum med Angleži in med Francom, ker že teko pogajanja med nacionalisti in med poveljnikom angleškega brodiovja na Sredozemskem morju. Prisega novega narodnega sveta Salamanca, 2. dec. o. V Burgosu so z velikimi svečanostmi prisegli člani vrhovnega narodnega sveta nacionalistične države. Slovesnosti so se udeležili nacionalistični odličniki z generalom Francom na čelu, zastopniki diplomatskega zbora in cerkvenih oblasti. Narodni svet je prisegel zvestobo poglavarju države v zgodovinskem samostanu Huelgas, kjer je pokopan kralj Alfonz VIII. Slovesno službo božjo ob tej priliki je imel španski primas, kardinal Goma y Tomas. Nacionalistične oblasti so začele z izsuševanjem močvirnih predelov okrog Pantamosa in San-tome. Rodovitno zemljo, ki jo bodo s tem prido- Prvodecembrska amnestija za vse tiskovne prestopke Belgrad, 2. dec. Kraljevi namestniki so na predlog pravosodnega ministra razglasili za 1. december splošno amnestijo za vse prestopke po tiskovnem zakonu, ki so jih časopisi zagrešili do 1, decembra. Amnestija velja za vse primere, brez ozira na to, ali se je sodno postopanje po tiskovnem zakonu že začelo, ali da teče, ali da ga prizadeti nameravajo začeti. Amnestija velja tudi že za prestopke po tiskovnem zakonu, glede katerih je bila že izrečena sodba, pa naj je pravnomočna ali ne. Vsa sporna vprašanja, kako naj se ta razglas o amnestiji razlaga in uporablja, rešuje pravosodni minister. Italijanski finančni minister gre v London London, 2. dec. o. Italijanski finančni minister grof Thaon di Revel bo prihodnje dni prišel v London. Njegovo potovanje je vzbudilo veliko pozornost v evropskih, zlasti angleških finančnih krogih, predvsem zaradi tega, ker je komaj štirinajst dni, kar se je mudil v Londonu finančni odposlanec italijanske vlade grof Volpi, ki je skušal najeti tam večje kratkoročno posojilo. V tem potovanju finančnega ministra vidijo povdarek italijanske želje, da hoče stvarnega sodelovanja z Anglijo pod pogojem, da dovoli Anglija Italiji kratkoročna posojila, Anglija pa veže vprašanje posojila na ureditev vojaškega in političnega položaja v Sredozemskem morju. Nas 1. december v Pragi Praga, 2. dec. AA. CTK: Ob priliki jugoslovanskega državnega praznika zedinjenja je bil snoči v poslaništvu svečan sprejem. Sprejema se je udeležil zunanji minister Krofta z višjim urad-niStvom zunanjega ministrstva in številni zastopniki jugoslovanske kolonije. Snoči je Češkoslov.-jugoslov. liga priredila veliko slovesno proslavo praznika. Udeležili so se je predsednik republike dr. Beneš, predsednik vlade Hodža, jugoslovanski poslanik v Prahi dr. Prolič, Člani vlade in zastopniki češkoslovaškega kulturnega in gospodarskega življenja. Prisrčno pozdravljen je predsednik parlamenta dr. Čirič imel govor o prijateljstvu med ČSR jn Jugoslavijo. bili, bodo razdelili revnemu ribiškemu prebivalstvu, ki je navezaao zgolj na svoje dohodke od ribjeva lova. Če pa odpove ta, je obsojeno na stradanje. Barcelona, 2. dec. AA. Havas — Del Vayo je izjavil izjavo, v kateri pravi, da ni res, da bi bil odložil mesto vojnega komisarja zaradi nesporazuma z vlado. V izjavi poudarja, da bo še naprej podpiral vlado in ji izkazoval svoje usluge. Včeraj opoldne so nacionalistična letala vrgla 30 od 50 do 100 kg težkih bomb na mestno četrt, ki nosi ime Alcala de Jenarez. Več hiš je bilo porušenih. Vladna letala so se takoj dvignila, razvila se je kratka letalska bitka, toda nacionalistična letala so se takoj umaknila. Nanking naj padci še ta mesec Šanghaj, 2. decembra, o. Z včerajšnjim dnem so Japonci zopet dosegli znaten uspeh. Prva obrambna črta na reki Jangce pri trdnjavi Kiangjin, je bila včeraj po hudem boju popolnoma razbita, kljub temu pa japonske bojne ladje še vedno nimajo prehoda po reki do Nankinga, ker je nad Kiangjingom postavljena druga močnejša kitajska obrambo. Nanking, 2. decembra, o. V samem mestu teko velike priprave za obrambo proti glavnemu napadu, katerega mislijo Japonci izvršiti decembra meseca. Kitajske oblasti so izdale povelje, da se morajo umetnine in dragocenosti takoj prepeljati v notranjost Kitajske, Gospa Čang-Kaišek ostane v mestu s soprogom. V samem mestu je vse prepredeno z žicami, po cestah so izkopani strelski jarki, tako da se je moral v Nanking zaustaviti ves avtobusni promet. Nanking, 2. decembra, o. 28 letal sovjetskega izvor« je prisgelg v Nanking. Posadka teh letal je izključno ruska. Vsa ta letala so prispela iz-ravno iz Moskve preko Siana v ftensi okraju. Tokio, 2. decembra, o. Danes ob 17 je madžur-sko poslaništvo priznalo generala Franca kot pravega poglavarja španske države. Na Španskem poslaništvu je bila danes zjutraj izobešena rojalistična zastava na zelo svečan način. Pri tej svečanosti so bili prisotni razen japonskih oblasti tudi predstavniki nemškega poslaništva. Izobesili so japonsko, italijansko, mandžursko in vatikansko zastavo. Ljubljana je slavila 1. december slovesno, kakor še nikdar poprej... Ljubljana, 1. deccmbra. Z zanosom in pristnim navdušenjem je včeraj Ljubl jana praznovala 1. december. Dopoldne je bil v stolnici slavni »Te deum«, ki ga je ob asistenci številne duhovščine opravil g. škof dr. Gergor Rožman. Pevski zbor ob spremljavi orgel je vodil na koru msgr. Premrl. Službe božje so se udeležili številni odličniki, med temi g. ban dr. Marko Natlačen s podbanom dr. Majcenom in vsemi načelniki banskih uradov. divizijski generel Tonič z generaloma Po-padičem in Dodičem ter polnoštevilnim častniškim zborom, mostni župan dr. Adlešič s skoraj vsem občinskim svetom, rektor univerze dr. Kušej s številnimi univ. profesorji, predsednik apelacije dr. Golia z mnogimi sodn.iki, državnimi pravdniki in uredništvom, ravnatelj drž. žel. dr. Fatur, Sedlar in Vagaja, prav tako z vsemi načelniki in uradniki, zastopstvo Zbornice za TOf predsednik Jelačin in podpredsednik gosp. Ogrin, polnoštevilni konzularni zbor, zastopstvo gasilcev in drugo občinstvo. Stolna cerkev je bila nabito polna. Pred cerkvijo je bila poravnana častna četa vojakov z godbo. Po službi božji v stolnici je ban sprejemal v banski palači čestike raznih zastopnikov. Nad 200 predstavnikov raznih oblasti, korporacij in organizacij je izreklo svoje čestitke. Veličastni sprevod po mestu Okoli 6 zvečer se je pričela zbirati na Vodnikovem trou, v ulici pred škofijo, pred magistratom in pred Mestnim domom velika množica inanifestantov, ki so hoteli na javen način izraziti vdanost in zvestobo kraljevski hiši in državi Jugoslaviji. Številna društva so se prijavila ter so privedla mnogo članstva. Točno ob 6, kakor je bilo napovedano, ee je formiral veličasten sprevod ter se začel pomikati čez Frančiškanski most, skozi AVolfovo ulico, čez Šelenburgovo ulico, po Tvrševi cesti, po Dalmatinovi ulici na Fiignerjevi ulici in čez Ambrožev trg na Krekov trg. Vse ulice so bile v zastavah, vse ulice tudi polne ljudstva, ki je živahno pozdravljalo mogočni sprevod. Z razsvetljenega gradu je žarela mogočno razsvetljena oporoka pokojnega kralja Aleksandra: »Čuvajte Jugoslavijo!« V veličastnem sprevodu je šla najprej vojaška godba, ki je neutrudno igrala vojaške koračnice, za n jo je šel častni zbor vojaštva, dal je močna skupina bojevnikov, prostovoljcev, invalidov pod vodstvom g. fitefeta in članov Koroške legije pod vodstvom polkovnika Andrejke. Za temi je korakala železničarska godba »Sloga« z veliko skupino železničarjev pod vodstvom g. Daneva. Sledile so zelo impozantne skupine fantovskih odsekov in dijaštva. Odbor Zveze bojevnikov jč vodil referent g. Vagner. V sprevodu je korakal skoraj celoten ljubljanski občinski odbor z županom dr. Adlešičem na čelu. Močno skupino ljubljanskih gasilcev je vodil starešina župe in poveljnik g. Pristovšek. Sledila je godba »Zarja«, ki je imela prav šte-vilen zbor Tej godbi je sledilo nad sto naših železničarjev. Postavili so se tudi poštarji s svojo godbo in s 120 mož številno skupino, ki jo je vodil zaslužni g. Penko. Godba »Vič« je igrula koračnice pred številnimi fantovskimi odseki z Viča in od Sv Petra. Knako je tudi salezijanska godba vodila novo skupino naših fantov. Vsega je šlo šest godb — število, ki ga prej nikdar na bilo Ves ogromen sprevod so tvorili povečini moški, le proti koncu so korakale žene in dekleta, članice Slomškove družbe in Krščanske ženske zveze. V več tisočglavem sprevodu, kakršnega Ljubljana ob proslavah 1. decembra še ni videla, so moški nosili plamenice, tako da je ta veličastna manifestacija slovenske Ljubljane napravila izredno učinkovit vtis na vse gledalce in sploh na vso Ljubljano. Odsotnost nepotrebnih Tej veličastni manifestaciji slovenske Ljubljane pa se niso pridružili tisti, ki ne čutijo ne slovensko in ne demokratično, namreč tisti, ki so rodoljubje prevzf»Ii v nekakšen monopol in so kar ljubosumni, če je še kdo drugi rodoljuben in državotvoren in zvest tej državi, tisti, ki so včasih grozili e mrtjo vsakomur, kdor se ne udeleži manifestacij za državo. Danes se ti ljudje splošne manifestacije slovenske Ljubljane za Jugoslavijo niso marali udeležiti. Njihovi časi so seveda minuli, in nikoli več ne bodo odločali o tem, kdo je res za Jugoslavijo, ali kdo ni. Kakih 30 mladeničev iz »Finih« ljubljanskih družin se je zbralo najprej na trimostju ter eo poskušali izzivati veličasten sprevod. Možje in fantje, ki so manifestirali za Jugoslavijo ter neprestano vzklikali kralju Petru II., kraljici Mariji, knezu namestniku Pavlu in domovini, se od te izzivalne kazinotske mladine niso hoteli motiti in so s prezirom šli mimo njih. Teh 30 mladeničev je še nekaj časa skušalo s političnimi demonstracijami skruniti praznik državnega zedinjenja, , dokler jih stražniki niso prepričali na miren I način, da je najbolje, če gredo manifesitrat na I ples v kazinsko ali Emonsko klet. Današnji številki so priložene položnice. Ne prezrite jihl Vesti 2. decembra Mandžursko državo bo po italijanskem zgledu baje prav v kratkem priznala tudi Nemčija. Nemčija ne zahteva ničesar od tistih držav, ki ji niso po vojni ničesar vzele. To pišejo nemški listi z ozirom na vesti, da bo Nemčija zahtevala del belgijskega Konga. Ob našem narodnem prazniku so prinesli simpatične članke češkoslovaški, avstrijski, nemški in italijanski listi. 193 milij. lir je odobrila italijanska poslanska zbornica za gradnjo novih bojnih ladij. Nova ustava svobodne irske države, ki odpravlja sleherno zvezo z Anglijo, bo začela veljati 29. decembra. Irska država se bo imenovala Eire, angleško pa Ireland. 10 milijonov funtov posojila bo dala Anglija Turčiji. Posojilo so sklenili v zadnjih tednih po obisku angleškega finančnega ministra v Ankari. Voditelj nemških mladinskih organizacij Bal-dur von Schirach je iz Aten z letalom odpotoval v Damask. Poljski »tabor narodnega edinstva«, neke vrste vladna stranka, ki jo pripravlja polkovnik Koc, bo štei 186 senatorjev in poslancev m bo tako predstavljal večino v zbornicah. Tudi madžarski finančni minister bo v kratkem odpotoval v London po posojilo po vzgledu svojega avstrijskega tovariša. Posebne predstave za delavce in uradnike bodo po znižanih cenah ob sobotah prirejala italijanska gledališča. Grobarji in pokopališki uslužbenci so začeli stavkati v newyorški mestni četrti Brooklynu. Zaradi stavke ne morejo mrličev pokopavati. Dosedanji papeški nuncij v Belgradu, ir*sgr, Hermenegild Pelegrinetti, se je te dni poslovil od naših oblasti, ker potuje na novo službeno mesto v Vatikan, kjer ga bo sv. oče prihodnje dni imenoval za kardinala. Hud vihar divja na južnem Jadranskem morju vzdolž italijanske obale, kjer se je potopilo veliko manjših ladij in ribiških čolnov. Zaradi poskušenega atentata na predsednika egiptovske vlade. Nahasa paša, so do zdaj, prijeli 176 ljudi, po večini študentov. Do velikih spopadov med francoskim vojaštvom in prebivalstvom je prišlo v maloazijski Aleksandretti pred dvema dnevoma, ko co Francozi razglasili novo mestno ustavo, ki je domačini ne marajo. Demonstracijo mednarodnega brodovja pred japonsko obalo predlaga ameriško časopisje, češ, da bi nastop mogočnega mednarodnega brodovja že sam po sebi prisilil Japonce k pomirljivosti. Tako 60 Amerikanci storili leta 1907, ko 60 Japonci začeli dvigati glavo. Tedaj sc je ta poskus obnesel. 45% japonskega državnega proračuna za 1938 bo šlo za vojsko, kakor kaže proračunski načrt, ki ga je vlada te dni odobrila. Spor zaradi narodnih manjšin je izbruhnil med Nemčijo in Litvo. Nemško časopisje napada litvansko vlado, da ne pusti hitlerjevcem v svoji državi, da bi se nemoteno organizirali in »delovali«. Dve milijardi frankov posojila je razpisala pariška mestna občina zaradi ogromnega primanjkljaja v mestnem gospodarstvu. Nogometno zastopstvo nacionalistične Španije je igralo včeraj prvo mednarodno nogometno tekmo s portugalskim moštvom v Vigu. Tekma je prinesla 10.000 pezet (60.000 din) čistega dobička, ki so ga dali nacionalističnim oblastem kot prispevek za socialno skrbstvo. Nemški maršal Ludendorff je hudo zbolel na mehurju in 6e boje, da ga bo bolezen pobrala. Ludendorff se je proslavil v svetovni vojni z nekaj pomembnimi zmagami na francosko nemških bojiščih. Angleška vlada je prepovedala bivšemu abesinskemu zastopniku pri Zvezi narodov Teklu Ha-varijatu bivanje v 6voji koloniji Keniji, ki meji na južno Abesinijo, češ, da ne more prevzeti odgovornosti za dogodke, ki bi jih njegova navzočnost ob abesinski meji izzvala. Vojvoda Windsorski toži neko newyoržko založbo, ki je izdala njegov življenjepis, Češ, da je vsak življenjepis o njem zlasan, ker ni dal nikomur podatkov iz svojega življenja. Mož holandske prestolonaslednice princ Bernard je pri nedavni avtomobilski nesreči dobil hude poškodbe na glavi in drugod, tako da je njegovo stanje precej kočljivo. Podzemeljske shrambe za letala in podzemeljske vojašnice je začelo graditi ameriško vojno ministrstvo na Havajskih otokih, ki predstavljajo važno oporišče za ameriško vojsko eredi Tihega morja. Sestanek držav Rimske zveze bo januarja v Rimu. kjer se bodo zastopniki Italije, Madžarske in Avstrije razgovarjali o novem političnem položaju, ki je nastal z zbliževanjem med Nemčijo in AngI_ijo_ v Evropi. Poljski zunanji minister Beck bo v kratkem odpotoval v Litvo. Pri tej priliki bosta Litva in Poljska najbrž sklenili sporazum glede narodnih manjšin, ki tvorijo neprestano kamen spotike med njima. Italijanski izvoz je v prvih desetih mesecih letos dosegel 8 in pol milijard lir, uvoz pa 11 in pol milijarde lir. Torej je italijanska trgovinska bilanca pasivna za tri milijarde lir. Večino uvoza v Italijo še vedno tvori živež. Francoski zunanji minister Delbos je izjavil glede svojega potovanja na Poljsko, da gre tja brez skrbi, ker je poljeko-francoska vzajemnost temeljena s 6tvarnim sodelovanjem. Kaj je hotel 6 teni povedati, ni docela jasno. Nezaposlenost v Ameriki je v novembru zrasla za 200.000, tako da znaša celotno število brezposelnih 6,400.000, kar je hud udarec za Rooseveltovo politiko. Gospodarski položaj Slovenije v Jugoslaviji Predavanje dr. Jožeta Pokorna pod okriljem kat. akad. društev Danica, Zarja, Savica Ljubljana, 30. novembra. Sijoči je v beli dvorani Uniona predaval v okviru kat. akad. društev Danica, Zarja, Savica odvetnik dr. Jože Pokorn. Predavatelj se podal pregled gospodarskega stanja, v kakršnem smo bili Slovenci od prevrata v Jugoslaviji, pri tem pa je poudaril, da je podajaU poročilo o takem etanju še zelo težko, ker nimamo Slovenci na univerzi socialno ekonomske ga inštituta, ki bi se že deset let bavil s preučavanjem vsega našega gospodarstva. Zato se je predavatelj omejil samo na splošno sodbo o gospodarskem položaju Slovencev. Kdor pozna razmere v splošni bolnišnici v Ljubljani in kdor ve, da se že leta in_ leta poklicani in nepoklicani ljudje z občudovanja vredno žilavostjo trudijo, da bi dosegli prepotrebno razširitev bolnišnice, more zanesljivo reči, da je gospodarski položaj Slovencev žalosten. Sad vsega tega prizadevanja je bil en sam bolniški paviljon, ki ga pa ne morejo dograditi in opremiti. Na drugi strani pa v Belgradu posamezni uradi in zavodi 6voje lepe palače opuščajo kot premalo primerne in gradijo nove. Prav talko je tudi s cestami v turistični Jugoslaviji. Cesto na Sušak gradimo že 15 let in je niti en meter še nimamo, ljubljanski kolodvor poglabljamo, odkar smo osvobojeni. Danes po 20 letih še vedno — namreč samo t>ri načrtih. Kako |e dr. Žerjav zagovarjal centralizem ? Slovenci smo v resnici v Jugoslavijo vstopili it raznih, tudi materialnih nagibov. O tem pričajo besede voditelja slovenskih liberalcev, rajnega dr. Gregorja Žerjava na seji ustavnega odbora dne 14. februarja 1021, ko je zagovarjal vladni ustavni načrt in centralizem. Tedaj je dejal: »Se so elementi, ki beže on središča, še je občutje plemenskega separatizma, ki se "a je treba bati. Seveda je treba upoštevati občutljivost, toda tudi tu so meje in odkrito izjavljam, da moramo z ustavo razbiti vsa taka stremljenja. Najvažnejša stvar je v teni oziru to, da moramo mi zagarantirati enotno gospodarsko življenje. Jaz govorim kot predstavnik trgovine in obrti in se bojim, da se bo razvil v vsaki pokrajini zase gospodarski separatizem. Tu mora imeti država močno kontrolo. G. Laginja pravi: Mi V3m prepuščamo vojsko in diplomacijo in to je dovolj, jaz pa mislim, da moramo državi prepustiti tudi svoje otroke in da s svojimi šolami delamo v duhu države, ker je šola glavno sredstvo za zedinjenje itd.« Dr. Žeri av je s temi besedami povedal, da je njegov politični cilj, ne samo politično, temveč tudi gospodarsko in kulturno zedinjenje Slovencev. Hrvatov in Srbov v en sam jugoslovenski narod. Obenem pa je dr. Žerdjav povedal, da si njegova stranka predstavlja, da je ta cilj mogoče doseči s tako ureditvijo države, ki sloni na političnem, gospodarskem in kulturnem centralizmu. To je govoril dr. Žerjav pot predstavnik slovenske trgovine, obrti in industrije. Ne iz nacionalnegu idealizma. ali iz prepričanja o resničnosti teze. da so Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, temveč zato je za jugoslovenstvo in centralizem, ker to zahtevajo koristi naše industrije in trgovine. O nacionalnem ediristvn in idealizmu so se po izjavi tega velikega Jugoslovena že pred vojno in še več po vojni vodile učene debate med jezikoslovci in kulturnimi delavci o tem; ali smo en narod ali ne in kot zdaj vidimo, je bilo to samo pesek v oči potrpežljivim slovenskim ljudem, ker m v«e skupaj ni šlo pri vprašanju našega jugo-skrvenaretva in centralizma za nič drugega kot samo za koristi naše industrije in trgovine. Pravi izvor in obraz jugoslovanstva in centralizma Naši trgovci, obrtniki in industrijci, torej tisti stanovi, ki so združeni v zbornici za trgovino, obrt in industrijo, so čutili, da v Avstriji ne morejo uspevati, da so potisnjeni v stran zaradi konkurence. ki jim jo dela češka in nemška trgovina in industrija, ki ni bila satno tehnično in finančno bolj spesobua, temveč katero je tudi avstrijska država bolj podpirala. Naši pridobitniki so uvideli, da v avstrijski državi nimajo možnosti razvoja in zato so njihove oči gledale na jug, kjer so v Hrvatski Bosni, Srbiji, Crni gori, Macedo-niji itd. videle deviške pokrajine, v katerih bi se dalo dobro zaslužiti brez konkurence. Iz tega spoznanja se je med našim pridobitnim meščanstvom rodila želja, da bi živeli namesto v Avstriji v državi, kjer bi bile tudi pravkar naštete pokrajine. Seveda pa propaganda za jugo-slovenarstvo in centralizem ni smelo povedati, za kaj v resnici gre. Taka propaganda ne bi vlekla. Treba je bilo dobiti študentov in profesorjev, da bi govorili o germanski nevarnosti in se navdušili za idejo, da smo vsi Jugoslovani en narod. Tako je v resnici že pred vojno vodilo slovensko politiko naša industrija in trgovina. Naši pridobitniki so si gospodareiTO v naši državi predstavljali tako, da naj bi bila Slovenija v Jugoslaviji tovarna in prodajalna za vso državo. Zato so se naši pridobitniki tako otepali vsake avtonomije, ker so se bali, da bi se v posameznih pokrajinah razvil gospodarski separatizem, da ne bi v Bosni in Srbiji rekli, da nočejo robe iz Slo- ^Ponarejena" rdeča redkvica na trgu V vseh časih so se dogajali falzifikati vseh mogočih stvari, tudi živil. Da bi pa kdo ponarejal navadno rdečo redkvico, tega pa menda dosedaj zgodovina ne pozna. Tak primer se je pripetil te dni v Mariboru. Na tržno nadzorstvo je prišla ugledna mariborska go-pa, lastnica restavracije, ter se je pritožila, ker jo bila na trgu opeharjena. V dokaz jo predložila šop lepe rdeče redkvice, ki jo bila nekam malo debela, kar pa se večkrnt dogaja. Redkvica je na prvi pogled izglodala kot čisto pristna, ko pa so en plod na pobudo gospo dali v kozarec vode, je začela lepa rdeča barva z redkvice nenadoma barvati vodo, plod pa je kar naenkrat zbolel. Sedaj se je videlo, da je neznan prefriganec ponaredil redkvico iz navadne repe. Zbral je najbolj drobne plodovo repe ter jih rdeče pobarval. Na ta način je ničvreden pridelek naglo in drago prodal, ker je redkvica sedaj na zimo res specialiteta ter je na trgu ni dohiti. Spravil je v denar eelo košaro rdeče pobarvane drobne repe, potem pa je jiobral Sila in kopita ter sc drugič uiguda ne bo več pojavil. venije in da 6i bodo zgradili svoje tovarne in uredili svojo trgovino, če že hočejo Slovenci uganjati politični separatizem. Zato je dr. Žerjav kot zastopnik trgovine in industrije' v ustavni debati Srbom z obema rokama ponudil ue samo vojsko in diplomacijo, temveč tudi naše otroke, samo za eno nadomestilo, da nam bodo s carinami zaščitili našo industrijo in da nam ne bodo v svojih pokrajinah ustanavljali konkurence. Slovenci smo tako ves čas dajati to. kar bi morali skopo čuvati, Naši pridobitniki so bili zaradi začetnega razmaha prepričani, da so prišli v Jugoslavijo kot v obljubljeno deželo. Trg na jugu države je bil resda sprejemljiv za najraznovrstnejše blago, obenem pa slab plačnik. Mnenje, da je bila Jugoslavija ustanovljena zaradi naše industrije, pa se je kmalu izkazalo za zmotno. Izkazalo se je, da je naša industrija ostala nezaščitena v korist izvoza agrarnih proizvodov z juga. Pričelo se je trenje, ki se je pokazalo jasno tudi v političnem življenju. Zlasti pa še, ko je šlo v smislu Savičeve teze za to, da se naša industrija demontira in tudi denarna politika odločilnih krogov je kmalu poskrbela za ustanovitev raznih bank, pri katerih Slovenci kmalu nismo imeli več nobene besede. Nova pota Predavatelj je naglasil, da naša industrija izgublja trg na jugu, prav tako trgovina in obrt. Navezani postajamo Slovenci sami nase. Ce se danes industrializirajo Mongoli, Kitajci in Indijci, je gotovo, da Srbija ne bo ostala agrarna pokra-jina na ljubo slovenski industriji. Vsaka gospodarska oblast sloni le na močni politični sih. Slovenci pa smo hoteli južne pokrajine v državi osvojiti na ta nači®; da smo jim vnaprej dali vse politične pravice iz rok Slovensko gosf>odaretvo, če bo hotelo še poslej uspevati, bo moralo iti v 6jneri avtarkičnega in intenzivnega industrijskega go6podaretva, t. j. kmetsko produkcijo je treba pametno organizirati, da se bo jx>višal donos v kritje naših potreb, organizirati bo treba prodajo kmetskih pridelkov, da se izločijo posredovalci in se poveča kupna moč kmetskega prebivalstva. Delavcem je treba dati industrijsko agrarno reformo s tem, da se tudi industrialci ra/laste in pride industrija v ljudske in narodne roke. Odpadli bi profiti in delavci bi dobili polne mezde in postali tako močan faktor v notranjem trgu. Naša industrija bo v notranjem trgu nadomestila tisto, kar izgublja na jugu. Vse to bo možno, ko bomo Slovenci sami odločali o 6vojem gospodarstvu. Torej ne centralizem, temveč gospodarska samostojnost je naša rešitev. KINO UNION Jutri premiera izredno lepega in napetega kriminalnega filma V zaščiti teme (Schloss Vogelčd) V gl. vlogah: Hans Stiiwe, Carola Hohn, Hans Scbletow in mali Peter Bossc 20.000 Mariborčanov manifestira Veličastna proslava 1. decembra v Mariboru Maribor, 1. decembra. Vsako leto je slavil Maribor praznik zedinjenja i velikimi slovesnostmi, tako veličastno, kakor današnjo, pa še ni dosedaj izpadla nobena proslava. Že sinoči si je Maribor nadel slavnostno obleko, mesto se je zavilo v zastave, ki so vihrale s sleherne hiše. Danes dopoldne se je vršil ofi-cielni del proslave. V stolnici so bile ob 10 molitve za domovino in vladarja, ki jih je opravil prevzv. knezoškof dr. Tomažič ob asistenci stolnih kanonikov. Cerkev je bila nabito jiolna. Svečanosti so se udeležili predstavniki vseh mariborskih uradov, oblastev, društev in korporacij. Med službo božjo je topništvo oddalo častno salvo iz topov. Domoljubne slovesnosti so se vršile dopoldne v vseh šolah. Na okr. glavarstvu je bila razgrnjena knjiga za čestitke, v katero so se vpisali predstavniki vseh mariborskih društev in korporacij. Prav lepo so proslavili današnji narodni praznik tudi mariborski obrtniki, ki so imeli zjutraj ob S v stolnic! službo božjo, potem pa so imeli v dvorani Ljudsko univerze sestanek, na katerem so bile razdeljene tudi priznalne diplome pomočnikom in nagrade vajencem za njihove izdelke, ki so jih razstavili na letošnji obrtni razstavi v okviru Mariborskega tedna. Dočim je bil današnji 'dojioldan namenjen oficielni proslavi narodnega praznika, je nocojšnji večer praznoval ta slavnostni dogodek ves Maribor, ki se je na po-ziv mestnega župana dr. Juvana zgrnil k veličastni narodni manifestaciji. Oh šestih zvečer so se začeli zbirati pripadniki vseh mariborskih dru-šlev v določenih ulicah ob mestnem parku. 2e na zbirališčih se je videlo, da bo ta proslava res mogočna. Ko pa je ob sedmih krenil sprevod po mariborskih ulicah proti Glavnemu trgu, «o ljudje, ki so ga opazovali, strmeli. Celo uro je trajalo, preden so se silne množice iz ogromnega sprevoda zbrale na trgu. Opazila se je vzorna-organizacija sprevoda in manifestacije na Glavnem trgu, ki je bila v veščih rokah g. Franca Krambergerja. Celo sprevoda je tvorila vojaška godba in dolga vrsta vojakov, ki so jih gledalci s pločnika navdušeno jiozdravljali. Za njimi so se vrstili predstavniki oblastev, vsa mariborska društva s svojim članstvom, med katerimi so vzbujali največjo pozornost krepki slovenski fantje v svojih slikovitih krojih, v katerih so se na mariborskih ulicah prvič pojavili, in s svojo zastavo. Na Glavnem trgu se je zbralo nad ‘20.000 ljudi, tako da je bil ves ogromen prostor napolnjen z valujočo množico, iz katere so neprestano odmevali navdušeni vzkliki. Pred magistratom so združeni pevci Ipavčeve župe pod vodstvom pevovodje j g. Horvata zapeli ^Slovenec, Srb, Hrvat in Hej Slovenci r, vojaška . godba je nato zaigrala slavnostno fanfaro, potem pa je iinel mestni župan dr. Juvan vžigajoč nagovor, v katerem jo podčrtal pomen 1. decembra za Maribor, posebej je pohvalil našo hrabro vojsko in njene predstavnike, spomnil se je borcev za osvoboditev Maribora-in severne mejo ter ob zaključku nazdravil našemu mlademu vladarju in Jugoslaviji. Njegov govor je često prekinjal val gromovitega navdušenja. Zaključek te lepe manifestacije je tvorilo državna himna, H jo je igrala vojaška godba, nato pa so se jele množice razhajati. Zvečer ob 9 pa je priredila Jadranska straža slavnosten ples v unionski dvorani, katerega so se udeležili predstavniki vseh oblastev in ogromno število ljudi. Uspeli časnikarski koncert Ljubljana, 2. decembra. Vsakoletni uvod v sezono zimskih glasbenih in zabavnih prireditev jo tradicionalni koncert, ki ga s sodelovanjem priznanih glasbenikov in pevcev prirode časnikarji na praznik zedinjenja. Sloves, ki ga uživa že od nekdaj ta prvodecembrska prireditev, je tudi razlog, dn je, časnikarski koncert najlepše obiskana prireditev vsega lela. Zato ni čuda, da so se tudi sinoči zbrali na Taboru najodličnejši predstavniki Ljubljane In njenega prebivalstva. Velika dvorana se je še pred pričetkom napolnila do zadnjega kotička in ko bi se moral koncert začeti, jo množica še vedno oblegala vhode v dvorano. Zato so prireditelji začetek koncerta nekoliko zadržali in tako omogočili vsaj še nekaterim priti brez zamude v dvorano. Marsikdo pa je moral oditi, ker ni bilo več prostora v natrpano polni dvorani. Lepi obisk je očividno vplival tudi na nastopajoče, o katerih moramo takoj v začetku poudariti, da so vsi izvršili svojo nalogo nad vse pričakovanje. Vsaka točka jx>sebej, kakor tudi prireditev kot celota, je napravila na navzoče najboljši vtis, tako da se je sleherni obiskovalec vračal iz dvorane poln zadovoljstva. Na čelu odličnikov, ki so poftastili prireditev časnikarjev, ki sicer skozi vse leto samo poročajo o vsem našem kulturnem življenju z največjo ljubeznijo, ne da bi pri tem razen prvega decembra sami stopili kakorkoli na plan, moramo omeniti bana dr. Natlačeno z go. soprogo, poveljnika dravske divizije divizijskega generala Toniša s številnim častniškim zborom, predstavnike prav vseh ljubljanskih oblasti in uradov, ves konzularni zbor in najodličnejše predstavnike ljubljanskega trgovstva in obrtnih krogov. Ni nam mogoče našteti vseh številnih in uglednih prijateljev naših časnikarjev, ki znajo ceniti časnikarsko delo in ki so smatrali za svojo dolžnost, da se udeleže te časnikarske prireditve. Vse odličnike je sprejemal ob vhodu odbor Časnikarske sekcije s predsednikom g. Virantom na čelu. Uvod v koncert je bila državna himna, ki jo jo zaigrala železničarska godba 'Sloga; in ki jo je občinstvo poslušalo stoje. Sledil je nato pester glasbeni program, v katerem sta vzbudile posebno pozornost z lepimi arijami naši operni pevki Vi-dallijeva in Nolijeva. Prav tako sta žela polno priznanje basist Lupša in klarinetist Kocjančič, kakor tudi vsi ostali sodelujoči. Pester glasbeni izbor je navdušil vse občinstvo in je vsaka točka bila izvajana tako dovršeno, da je po pravici vzbujala viharje navdušenja in pritrjevanja. Koncertni del prireditve je uspel popolnoma, za kar gre zahvala zlasti izvajalcem, ki so se pri izvedbi nadvse potrudili. Uspel jo seveda tudi nadaljnji del prireditve, v katerem se je razvila prosta zabava, ki je v odličnem razpoloženju občinstva trajala pozno v noč. II Vrag" v podobi kavke Črni graben, 30. nov. Stric Brglez iz samotne gorske koče jo mož svojo posebne vrste. Preživlja se s pletenjem košar in z nabiranjem zdravilnih zeliSč in koreninic, Pomaga si tudi z rejo Ovac, ki mu delajo druščino v hribovju. Zjutraj si skuha lonec koruznih žgancev; kar mu ostane, shrani za kosilo, zvečer pa jiomolzo kozo in prilije mleka. Pred 70 leti so ga krstili za Pavleta, pa je S« trden, da bi mu jih toliko ne prisodil. Oni dan je šel v hosto nabirat suhljad. Ni še napolnil kosa. ko ga je nekdo zaklical po imenu. Stric se je ozrl okrog sobe. V bližini ni bilo nikogar, jpavle!« se je ponovilo klicanje. »Tukaj sem t Kdo mo kličo?< Hrglez se je vzravnal in pogledal kvišku. Nad njim se Je zamujala veja, no kateri jo sedela lepa črna kavka, ki je njegovo ime spel prav razločno izgovorila. Starca jo spreletela groza. Od starih ljudi je slišal, da *e vrag spremeni v različne podobe, ker je tak, kakršen jo v resnici progrd, du bi se komu pokazal. »Križ božji k jo rekel ter jo ubral domov brez koša. Kavka pa za njim v trdnem živalskem nagonu, da je našla dobrega človeka. Pozneje se je ugotovilo, da je. ušla ciganom, ki so jo naučili izgovarjali nekatero besede. Alj ste že poravnali naročnino ? Kdo bo novi papeški nuncij pri nas Belgrad, 2. decembra. Papeški nuncij na našem dvoru msgr. Pelegrinetti, ki je bil dolga leta v Belgradu, se je poslovil od naših oblasti, ker odhaja v Rim, da prevzame kardinalske posle. Na svoje novo mesto bo ustoličen sredi decembra. Iz Bclgrada odhaja nuncij v soboto. V nedeljo se bo ustavil v Zagrebu, da se poslovi od tamošnje duhovščine in bo v škofijskem dvorcu sprejemal. V ponedeljek odpotuje Iz Zagreba v Rim. Kdo bo imenovan za novega nuncija pri našem dvoru, še ni znano. Po nekaterih vesteh naj bi to bil dosedanji pomočnik vatikanskega državnega tajnika msgr. Tardini. Po drugih poročilih pa bo v Belgrad prišel delegat Svete Stolice v Atenah msgr. Kotirali. Nekdaj 3 leta - danes 400 ur Ijondon, 2. nov. AA. Reuter: Danes zjutraj bo pri Plymouthu krenila na pot okoli sveta skupina iiidroavlonov. Točno prod SdO leti je Francis Drake od tam krenil na isti pot. Letala bodo letela do Avstralije in nato čez San Francisco nazaj. Takrat je Drake za to pot rabil H leta, letala pa bodo j>riIotela okoli sveta v 400 urah. Drako je s to poti j>rinesel v Evropo krompir — -kruh reveževe. Filmi, ki jih velja videti... Pater Vojteh (Kino Sloga). Te dni predvaja kino Sloga češki film »Pater Vojteh«. Delo je bilo odlikovano na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah. Znani roman Jana Klecande je doživel prav uspelo ponazoritev. Režiser Mac hrič je de likatno snov, ki bi jo bil marsikdo na njegovem mestu utegnil kljub dobri volji profanirati. obdelal s čudovito rahločutnostjo in skrbjo. Mojstrsko je nakazal duhovni konflikt, za katerega ie živo in prepričljivo preskrbel okvir in ozadje. Preko zapletov, ki segajo gledalcu v srce z neposredno, človeško bolečino, je prišel do tragičnega vozla, katerega je nevsiljivo rešil v odpovedi in katarzi; po mraku in nevihtah 6e med boje značajev in nad težke skušnjave razpne mimo, vedro nebo; zavest dolžnosti in pravilnosti ujasnita trpeča lica in vpeljeta toplo vzdušje: prijateljstvo težko pre-skušenih ljudi. Kratka vsebina: Mlinar ima dva sinova, dobrega in slabega. Mlajši ima rad vaško, 6iroto Frantino, za katero gleda tudi starejši. Frantina je za mlajšega. Oče odpre materin testament; na njeno željo gre mlajši sin v semenišče; starejši pobije v gostilniškem pretepu fanta iz domače vasi in zbeži. Oče je sam; s Frantino gre v mesto, da bi poskrbel domačiji za gospodarja. Toda sin je že posveten in odide v misijone. Po več letih se vrne; oče je poročen s Frantino, ki ima še vedno rada njega. Težka je borba telesa z duhom; duh zmaga z odpovedjo. Film je igralsko sijajen, v svoji nevsiljivi, prepresti duhovni problematiki strogo katoliški. Najboljša akterja sta Rolf Wanka in Štepničkova. Fotografija je izborna. Delo, ki ga res velja videti. Aljehin - Euwe 13.5:9.5 23. igra remis Šahovski boj za svetovno prvenstvo med Alje-, hinom in Euvvejem se jx>časi bliža koncu. Zdi se, da ni več prilike, oziroma, da ni več pametno še kakšno drugo igro tako temeljito proučevati, kakor sta oba velemojstra preskusila v letošnjem boju damski gambit s slovansko obrambo. Kakor bi se dalo sklepati iz zadnje izjave dr. Aljehina, bosta oba tekmeca vrgla na mizo šele svoje glavne in najmočnejše adute. Aljehin je namreč dejal, da dosedaj prav za prav še ni imel niti prilike, da bi pokazal nekaj novosti, ki jih je preštudiral in pripravil za glavni udarec na Eiivveia. 21. in 22. igra sta io izjavo že potrdili, kajti Aljehin je poslal svojega damskega kmeta na odih, proti Euwe-jevemu istoimenjaku pa se je nehal braniti »po slovansko«. Pa ie dvakrat po vrsti dobil. Igra je zato dobila čisto drug značaj. Ni več toliko zaprta in solidna, pač pa je že takoj po prvih potezah dana možnost, da Aljehin uveljavi svojo večjo kombinatorno sposobnost, ki mu kot hitrejšemu in globokejšemu misiecu prinaša uspeh proti počasni, čeprav še tako globoki matematični pre-računanosti Euvveja. V šahu so eno najslavnejših vlog poverili namreč tudi času, ki ga večkrat tako usodno tiktakata uri ob čmo-belem polju. 23. igro sia Aljehin in Euwe začela igrati v torek zvečer. Črnemu Aljehinu ni preostaialo dru-gega, kakor da se brani in da prednosti Euvvejeve bele barve ne dovoli več kot pol točke. Igra je bila ves čas precej napeta, izgledi na zmago so hodili preko deske z ene na drugo stran, taki? da do konca ni bilo mogoče reči, kontu bo tokrat sreča bolj mila, če že smemo spet govoriti o sreči. Igra. je bila po 40. potezi v torek zvečer prekinjena in se je nadaljevala včeraj zvečer. Le deset potez 6ta tekmeca še napravila in že je postalo jasno za oba, da več ne bo mogoče iztisniti iz te igre kot pol točke. Sklenila sta remis. Aljehin je dosedaj dosegel 13J> točke in mu manjkata vsega 6kupaj le še 2, Euvve pa je za njim za štiri točke. Vsak remis £>o sedanjem stanju pomeni za Aljehina ogromno več kot za Euvveja. Aljehin ima sedaj za 6eboj že devet zmag, Euvve pa še vedno samo pet zmag (še sedaj ni izpolnil niti prvega pogoj a za prvenstvo — predpisanili je namreč šest zmagi) in devet remijev. Za pravir« zobotehiiaiiov V strahu, da bi se končno le ne rešilo zobo-tehniško vprašanje, objavlja Društvo zobnih zdravnikov za dravsko banoviuo star odlok ministrstva soc. politike in uar. zdravja, ki je bil izdan leta 103<-> na številne ovadbo zobozdravnikih društev, katere so končno tudi lodile njogovo vsebino. Z a objavljeni odlok je danes že mnogo pre-j>ozno, ker so si na merodajnih mestih v Belgradu o tem vprašanju popolnoma na jasnem in to tako, da bo Sušmarjenje zobnih tehnikov likvidirano s spremembo zakona iz leta 1930 in z uvedbo strogega državnega dentisfičnega izpita po 13-letni dobi prakticiranja. Z izpremenibami zakona bo j»a ventilirano tudi vprašanje zobnih zdravnikov, kajti sam načelnik ministrstva nar. zdravja dr. Ivanič je izjavil naši deputaciji v Belgradu, da je 18-nieseona specializacija gg. zobnih zdravnikov mnogo prekratka za dobro in vestno Izvrševanje zobozdrav-niškega posla, kajti potrebna so najmanj 4 lela. Mar je v inter<>su narodnega zdravja, če se vadijo v zobozd ravni št vu splošni zdravniki samo po 2 meseca in še manj v ordinacijah ljubljanskih zobnih zdravnikov?! Mar je tudi to v interesu narodnega zdravja, če splošnega zdravnika za časa njegove specializacije za zobozdravstvo v inozemstvu nadomešča žena, ki še zobotehnlca ni?! Iz tega se vidi, da je narodno zdravje samo še puhla fraza, ki naj obvaruje monopolni jx>-ložnj sedanjih gg. zobnih zdravnikov. Kogar p« zanima 'vprašanje zobnih tehnikove na splošno, lio našel stvaren odgovor v brošuri >Za pravice zobotehnikov:. Zveza nesamostojnih zobotehnikov kr. .Jugoslavije, Ljubljana. Gornji Radgoni gospodinjsko šolo Eno izmed perečih vprašanj Ijutomersko-radgonskoga okraja postaja gospodinjska šola, ki jo tukaj že dolgo j>ogrešanio. Taka ustanova bi dobila širok delokrog: Slovensko gorice, Prekmurje, Apačko kotlino in Mursko polje. Ker pa je danes težko najti sredstva za zgraditev novih poslopij, bi bil primeren za to šolo veliki banovinski grad -v (iornji Radgoni, ki ga jo pred leti kupila banovina od grofa Chorinskoga in ga sedaj temeljito prouroja v največjo hiralnico v banovini. V tem gradu bi se dala urediti tudi gospodinjska šola, saj grad sestoji iz vef objektov. Posebno ugodno mesto bi bilo tukaj za šolo zaradt zdravega kraja, ker jo na precejšnji viSnl, na visokem hribu nad Radgono. Kraj sam pa leži na najugodnejšem mestu, saj bi se naslanjala gospodinjska šola na široko zaledje Slovenskih goric, Slovenske Krajine, A pučke kotline In Murskega Vremensko poročilo doma« Po stanju dane« ob 7 zjutraj K ta Barometer •sko stanje Tempe- ratur* ■S 5 -S"* f- Veter (smer, iWo*t ! Pada viue č oS i6..iaivž« 2i.vv^; - Pianista Ivana Noča lahko danes z vsem ponosom prištevamo med ono umetnike, ki po si pridobili že sloves po vsej Srednji Evropi. Če pregledamo vrsto njeerovili koncertov, vidimo, da. :ie nastopal skoraj v veen pomembnejših srodišftib naše domovine, koncertiral je pa tudi v Sofiji, Pragi, na Dunaju, v Berlinu, Milanu in drugih krajih Srednje Evrope. Povsod je dobil najlepše ocene in vsi mu prorokujejo sijajno bodočnost v koncertni dvorani, kateri se je popolnoma posvetil. V prvi vrsti uživa Noč sloves pravega igralca in interpreta Bachovih in Chopinovih del. Njegova tehnika jo sijs.iua in ' lahkoto premaga tudi najveSje težave. Zato ga navajajo danes v seznam internacionalnih pianistov. Njegov koncert bo jutri, v petek, dne decembra ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Ljubljansko občinstvo Sc. prav posebno opozarjamo na večer, ki nam ga bo nudil Ivan Noč. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Jubilejni koncert APZ bo 13. decembra t. 1. ob 8 zvečer v Unionski dvorani. Zbor akademikov deluje s temeljitostjo, požrtvovalnostjo in neurnor-nostjo. S svojimi nastopi je zbor pokazal zavidno višino čistega umetniškega stremljenja in pomen za razvoj vokalne glasbe. Zbor predstavlja skladno in muzikalno odtehtano celoto. Koncertni program, ki je naštudiran v proslavo 10 letnice obstoja APZ, obsega od najboljših slovenskih skladateljev najboljše. Za koncert, za katerega vlada veliko zanimanje, so vstopnice v predprodaji na univerzi v vratarjevi loži vsak dan od 8 do 19. Cene sedežem od 50 do 10 din, stojišča 7 in 5 din. Miklavž pride v trnovski prosvetni dom v nedeljo, 5. decembra dvakrat: ob pol 6 zvečer za mladino in pol 0 pa za odrasle, obakrat z vsem svojim številnim spremstvom. Naročila in darilo so sprejemajo v nedeljo, 5. decembra od 8 zjutraj dalje v društvenem domu. Miklavžev večer Frančiškanske prosvete bo v nedeljo, n. decembra t. 1. ob 6 zvečer v novi frančiškanski dvorani. Obdarovanj bodo otroci in odrasli. Pred prihodom Miklavža ho odigran dramatični prolog s pestrim sporedom v režiji gosp. Milana Skrbinška, režiserja Narodnega gledališča. Darove za otroke in odrasle sprejema pisarna Pax et bonum v Frančiškanski pasaži, katere bo Miklavž razdeljeval po vrstnem redu (opremljene s tekočimi številkami), kakor bodo prineseni. — Rezervirajte si pravočasno prostore! — Otroci v spremstvu staršev na stojišču vstopnine prosli, za stdeže plačajo polovično ceno. Predavanje Prirodosloven^* društva. V torek, dne 7. decembra 1937 predava g. univ. doc. dr. Albin Seliškar: Ob 150letnici rojstva J. Ev. Purkynž> . — Predavanje se prične ob 18.15 v Mineraloški predavalnici univerze. Članom IRZ dvorski okraj: Prijateljski sestanek bo v četrtek, 2. decembra ob pol 9 zvečer v gostilni Lovšin, Gradišče. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v četrlek, dne ‘J. decembra t. I. ob 8 zvečer v mali filharmonični dvorani predavanje Uporaba ‘elektrike v stanovanju . Predava g. inž. Josef Ullreieh, ki bo s pomočjo številnih SKioptičnih slik in filma prikazal sodobnost in gospodarnost elektrike v vseh panogah vsakdanje, predvsem pa stanovanjske uporabe. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. ~ Vstopnine ni. Razpis natečaja za načrte novega dečjega zavetišča v Trnovem. Mestno poglavarstvo ljubljansko sporoča vsem g. arhitektom, ki se zanimajo za | razpis natečaja idejnih osnutkov dečjega zavetišča : v Trnovem, da je izdalo pojasnila o zazidavi par- i cele in situiranju stavbnih objektov. Ta pojasnila se dobo brezplačno v mestnem socialnopolitičnem uradu v Mestnem domu. levo, It. nadstropje, vsakdan od 8 zjutraj do 2 popoldne, Ljubljana, 2. dec, Trikrat sta se letos že počili reprezentanci Ljubljane in Maribora. Prvič je v Mariboru junija meseca ligaška enajstorica častno zastopala barve belega mesta, saj je zmagala s 3 : 1. Drugič so Mariborčani na podzvezni dan potolkli drugo garnituro Ljubljane s 4 :0. Za ta poraz druge garniture se je včeraj kruto maščevala prva garnitura, ki je •dokazala, da ne dovoli nobenega razpravljanja o slovenskem nogometnem primatu, ki ga čvnsto in zasluženo drži v rokah. Včerajšnji, jesensko topli praznik jc privabil na igrišče SK Ljubljane kar okrog 1500 ljudi — prav čedno število, ki dokazuje, da se v Ljubljani zanimanje za nogomet po dolgem času spet dviga. Mariborčani so prišli šele s popoldanskim vlakom, ta,ko da sc je za drugo uro napovedana bitka začela šele ob pol treh. Tačas pa &o duhovi tekili najhujšo kibiško lakoto s predtekmo, v kateri je Ljubljanina rezerva porazila prvorazredni Jadran z 2 :1. V tej tekmi je dal izredno dobro partijo Šercer, ki se bo morda počajsi le naredil- Ob pol treh so v prav lepih dresih (bela .srajca, plave hlačke in rdeče nogavice) nastopili simpatični Mariborčani in 6icer takole: Sehweigho-(er (Ž), Barlovič (R), Ronjak (Z), Kornfeld (M), Kirbiš (M), FrangeS (2), Golinar (Z), Boaina (M), Versnaver (M), Vodeb (M), Pavlin (Ž), Kreiner (R). Ob prihodu na igrišče je enajsterici mesta Maribora publika živahno aplavdirala. Takoj za gosti je nastopila »zelena« Ljubljana; Pogačnik, Hassl, Bertoncelj St., Žitnik, Luce, Vovk, Boncelj, Janežič, Pupo, Lah, Slapar, Tičar. In žoga se je premaknila s središčne črte. Kratek potek: Prve napade izvede Ljubljana, toda Maribor si kmalu opomore in dvakrat prileze prav nevarno pred ljubljanska vrata, V 5 min. močan duh po žveplu in ognju: v sijajnem padcu m v ročnem odboju reši Pogačnik. Maribor zelo lepo kombinira, žoga gre z noge na nogo; podoba je, da sploh ne misli dovoliti Ljubljani urejevanja. Toda pazljiva igra ljubljanskega zaledja kmalu dokaže nasprotniku, da so njegovi napadi le strašilo za otroke. Razbremenjen je napad, ki z 'dolgimi predložiti na krilu ter s točno igro v triu povzame prvo besedo na terenu. Bogate, večkrat skor-o sto-procentnc šanse pa zaradi nerodnosti napadalcev nočejo postati goli. Mariborčani se omeje le bolj na obrambo. Ljubljana gospodari, gola pa noče biti od nikoder. Šele v 29 minuti podaja Pupo Janežiču, ki porine Lahu. Lah steče in lepo postavi 1 :0 za Ljubljano. V 31 minuti odda Slapar Tičarju. Tičar Janežiču, ki zabije 2:0. Po tem golu za nekaj časa pomiga prav živo Maribor. Dve, tri minute so hude za ljubljanski defenzivni liniji.^ Toda v 36 minuti odda Pupo Lahu, — ki strelja silovito — Schvveighoferju v roke; mariborskemu golmanu uide žoga iz rok, že se vmeša Slapar in — 3 :0 za Ljubljano. Zadnje minute izmenično napadata Ljubljana in Maribor; brez uspeha. V polju Maribor ni igral tako podrejene vloge kakor kaže rezultat; bil je skoraj enakopraven. V drugem polčasu je Ljubljana pel minut igrala na mariborski polovici, igrala tako, da je spominjala na mačko, ki ..iroHja miško. Iz te ekshibicije pa — kakor je bila bogata na sansah ni padel gol za Ljubljano, ampak za Maribor, Prodor, gneča — in že je Pavlin z glavo v 6. min. znižal na 3:1. V 16. min. je Slapar lepo podal Tek Zedinienra Vsakoletna športna proslava t. decembra s tekom zedinjenja, ki je postala že prava tradicionalna prireditev, se je včeraj vršila že desetič. Zanimanje s strani športnikov in s strani športnega občinstva je vsako leto večje. Tako smo videli včeraj na Startu skoraj štirideset tekačev — prav lepo število za naše razmere — ki jih je spremljalo občinstvo z zanimanjem in bo-ilren jeni zlasti ob startu in cilju. Organizacija, disciplina in točnost je bila vzorna, gotovo najboljša v vseh teh desetih letih. S športnega stališča je ta tek pomemben v {oliko, ker nam skoraj vsako leto pokaže nekaj novih talentov. Tako maramo predvsem omeniti Novotneščana Vovka Franca, ki jc izredno dober tekač in ki bo ob sistematičnem treningu lahko še mnogo napredoval. Nastopajoči atleti so bili iz vseh krajev; tako iz Zagreba, Novega mesta, Celja, Sevnico, Stražišča in Litije. štari vseh atletov je bil skupen, in sicer ob pol 12 izpred Narodnega doma. V skupini, ki je imela preteči okrog 2700 m, je štartalo 24 atletov, od katerih samo eden ni prišel na cilj. V tej skupini je s sijajnim naskokom zmagal že tretjič zaporedoma Ilirija n Kotnik Jože s časom 0:40.1. Kakih 140 m za njim je prišel na cilj Vovk Frane v času 10:05.4. Sledijo: 3 .Srakar Ivan (Concordia, Zagreb) 10:17; 4. Kočar Andrej (Primorje) 10:19; 5. Steiner Valter (Sevnica) 10:24: 6, Končan K. (Jugoslavija, Colje) 10:30; 7. Berčič Jože (Primorje) 10:57; 8. Benedik Jože (Savica, Stražišče) 10:52. Ker je vsa skupina porazdeljena na deset kategorij, beležimo še naslednje zmagovalce: vojaki: Hlebce Jože. <111. plan. bat.) 10-.5T: sokoli: Steiner Valter (Sevnica) 10:24; nfcverificirani do letnika 1916: Benedik Evgen (Savica) 10:52: neverificirani do letnika 1918: Vovk Franc (Klan) 10:05.4; neverificirani do letnika 1952: Žgajnar Vinko (Korotan) 11:05; virificirani juniorji do let. (922: Kočar Andrej (Primorje) 10:19; juniorji do let. 1124: Jerneje (Primorje) 12.13; še neplucirani seniorji: Berčič Jože (Primorje) 10:37; že placirani seli: Kotni Frane (1 Berčič J niorji: Kotnik Jože (Ilirija). V teku 'na 5 km progi, ki je vmalos prekucnil. Enajstmetrovka, ki jo Vodeb spremeni v 5:2. Maribor ima zdaj vso iniciativo v rokah, s tem pa tudi premoč na terenu — vse do 28. min., ko po lepi in hitri akciji prodre Pavlin, M plasira mimo Pogačnika o:8. Okrog 30. min. pa Ljubljana spet poveže vrste in preide v napad. Šele v 37. min. Lah zelo lepo postavi na 6:3. Takoj v 38. min. je prosti strel proti Mariboru. Lah zabije 7:3. Takoj nato poskuša z vo-leyem, ki gre tih čez prečko. V. 42. min. odda Slapar Janežiču, ki steče in mimo SchvVeighoferja zabije 8:3. Moštvi: Maribor je (razen Ogrizka) dal vse, kar je mogel: svojo najmočnejšo postavo. In vendar ni mnogo manjkalo, pa bi bil izgubil z dvoštevilčnim rezultatom. Res je, da so se igralci pripeljali z vlakom šele tik pred začetkom tekme. Res je tudi, da tako spolzkega terena doma najbrž niso vajeni. Res je tudi, da je večina med njimi tehnično dobro podkovana in da celota boljše in točnejše oddaja žoge kot igralci Ljubljane. Res je tudi, da je bil Schvveighofer često — poleg sijajnih hipnih — nekajkrat usodno slab. Vse te stvari lahko padejo v tehtnico, toda zlete visoko kvišku ob nasprotni uteži: nogomet, ki ga danes igrajo mariborski klubi, je zastarel, mehak, hiperkombinacijski nogomet, ki tudi v nekdanjih dneh ni uspeval nikdar, če ga nista nosili odločnost in borbenost. V moštvu je lepa vrsta prav talentiranih nogometašev, ki pa se, če ne bodo imeli Mariborčani kakšnega svojega kluba v trdi ligaški konkurenci, ne bodo mogli nikdar razviti iz talentov v izdelane, zrele moči. Od vseh mož na terenu sta danes zadovoljila le dva: Barlovič ( pa ne ves čas) in Vesnaver. Ljubljana kljub visokemu rezultatu ni povsem ustregla. Napad je še vedno mečkal, saj so posamezniki »zašuštrali< celo smrtne šanse. V triu se je poznala prisotnost dveh tehničarjev, Pupota in Slaparja. Lah je imel danes svoj posebni dan; usoda se je usmilila njegove nogo šele zdaj, ko je jesenski del ligaškega prvenstva že v kraju. Danes je igral premeteno, pametno, požrtvovalno in odločno. Poleg dejstva, da je zabil pet golov in v imenu ostale enajstorice SK Ljubljane prekoračil reko Iiemis — je bil tudi najboljši na terenu, saj je v obeh polčasih od začetka do kraja pokazal najbolj konstantno in izenačeno odlično igro. Krili sta bili težki, včasih prav neokretni; Janežič je bil boljši od Tičarja, ki je še rekonvalescent, Halli so pridno pomagali obrambi; Vovk se bo polagoma znašel, nima pa še kondicije; za to stvar je še čas. Ni treba for-sirati, da ne bi škodilo. Pameten je, dober tebni-čar in prav dobro oddaja. Slaba je bila ožja obramba — brez Pogačnika (tudi on nima prav snežnobele vesti!). .-Zakonski bekovski par je-vzdržal dobrih dvajset minut. Hasel je bolan, Stanko pa še lebdi na rožnatem oblaku sredi med nebom in zemljo. Včeraj sta bila sem pa tja kar malo v žlahti v timskima junakoma, ki jima pravimo — Stanlio in Olio. Sodil je prav dobro (z dvemi, tremi nebistvenimi napakami) in objektivno g. Maceoratti. Anglija: Češkoslovaška 5 : * (3:2) Včeraj 6b pol 4 popoldne (po srednjeevropskem času) je bila na igrišču Totenhama odigrana meddržavna tekma Anglija : Č eškoslovaška. Prisotnih je bilo 40.000 gledalcev. Sodil je belgijski sodnik g. Larigcnu«. Moštvi sta nastopili takole: Anglija: Woodley, Sproston, Barka«. Croyston, Culi is, Copping, Mathcvvs, Hall, Milk, Goulden, Moston, Češkoslovaška: Plan.ic.ka, Koštalek, Dan-čik, Vodička, Bouček, Kolški, Ryha, Kloc, Zeman, Nejedly, Puč V začetku so Čehi igrali s tremo. Angleži so nevarno napadali. Toda stari Planička in Dan- čik, ki sta bila. njihova najboljša moža, sta razdirala vse angleške napade. V 10. minuti je po izmeničnih napadih padel prvi gol, ki ga je zabil s silnim udarcem desni h alf Crovton. Ali že v 12. minuti so Čehi po sijajni kombinaciji Ncjedlv —Puč izenačili 1:1. V 18. minuti uide Morton in zabije 2:1. V 27. minuti je Mathews zabil 3:t. Čehi niso klonili. V 44 minuti se je prebil Rvha in znižal na 3:2. V drugem polčasu so Angleži v 11. minuti spet po Mathew«u dosegli 4:2. V 20. minuti je ušel Puč, ki je predal Zemanu, la pa je znižal na 4:3. Toda to še ni bilo dovolj. Že v 26. minuti je po strem napadu Ncjedlv izenačil — 4:4. Šele sedem minut pred koncem so Angleži po Mathevvsu zabili 5:4 in zmagali. Čehi so se držali sijajno. Dokazali so, da igra kontinent dandanes prav dober nogomet. Tako tesen izid tekme je zgovorna priča, da Angleži dandanašnji s kontinenta ne bodo več odhajali z zmago v žepu. Trije narodi so jim v Evropi vsaj dorasli: Avstrijci, Italijani in Cehi. Vsi trije so doslej v Londonu izgubili z enako tesnimi rezultati. Čehi so v Pragi tudi že zmagali rezre-zentanco AogJije s 2:1. Belgrad : Zagreb 5:0. Slabo sestavljeno moštvo Zagreba je izgubilo, precej tudi po zaslugi obupnega sodnika Dušana Popoviča. Zagreb : Stišak t0:» (lahka zmaga). Jugoslavija : Estonska (tenis) 5:0. ★ Člani smučarske sekcije SK Ilirije imajo danes obvezen članski sestanek ob 18. uri v klubskem lokalu. Uro kasneje pa j« seja uprave sekcije. Smuika sekcija SK Ilirije. Zanimiva isiava poslanca Došena k sestavi patrlfaršljskega odbora Beldradi 1. dec. O. Mirko Došen je dal tole fo' ..... izjavo Ustom: Pred nekaj dnevi so priobčili zagrebški listi v kratkem izvlečku proglas pravoslavnega patrijaršijskega odbora. V proglasu je tudi moje ime, zato je moja prva jugoslovanska dolžnost, da objavim tul o pojasnilo: Pristal sem na vstop v patrijaršijski odbor s strogimi jugoslovanskimi pridržki, to se pravi, sprejel sem ponudbo pod pogojem, da zamisel tega odbora ne bo v nasprotju z mojim jugoslovanskim prepričanjem. Ko so sestavljali proglas, me moj prijatelj ni mo* gel najti in je računajoč z mojo naknadno odobritvijo brez mojega pooblastila dovolil, da tudi mene podpišejo. Kdor pozna moje radikalno jugoslovansko stališče v našem javnem življenju, bo razumel, da v tem odboru ne morem ostali, kajti jugoslovaestvo je moja prva ideja, šele nato pride vse drugo, — Dr, Mirko Došen, narodni po»lanes. Od tu in tam Razstavo jugoslovanskega in bolgarskega strokovnega in periodičnega tiska so odprli včeraj v Oelgradu. Otvoritvi je prisostvoval tudi bolgarski poslanik na našem dvoru Ivan Popov. VseuČiliški profesor Djoka Jovanovič, ki je imet slavnostni govor na otvoritvi, je povedal, da izhaja v državi okrog 1300 raznih časopisov in listov. Od teh je 32 dnevnikov, 195 informativnih listov, revij preko 800, 175 takih, ki izhajajo od časa do časa, ter 95 tujezičnih časopisov. Največ tujejezičnih časopisov izhaja v Vojvodini. 18 novih generalov jc bilo imenovanih, odnosno pomaknjenih za stopnjo naprej. Od teh je 17 novih brigadnih generalov ter en geodetski general. Obenem sta bila povišana v čin konlreadmi-rala dva admirala bojne ladje. Poleg tega prinaša včerajšnji vojni ukaz tudi napredovanja mnogih rezervnih častnikov kakor tudi aktivnih, Kravo, ki se je od psa nalezla stekline, so .pojedli neki cigani v okolici Mostarja. V vasi Početju so zasledili pred dnevi na steklini bolnega psa, ki je ogrizel več krav. Kmetje so psa ubili, eno tudi že besnih krav so pa privezali k drevesu in poklicali živinozdravnika, da bi ugotovil, če je krava res bolna. Toda žival se jo ponoči odvezala in tavala okrog, dokler ni padla v bližnjo reko iu utonila. Slučajno pa je skupina ciganov utopljeno kravo našla in jo pojedla. Oblasti so začele takoj stikati za cigani, da bi preprečile razširjenje stekline tudi med ljudmi. Sele po dveh dneh so cigane našli ter jih vse poslali v Pasteurjev zavod Mostarju, kjer so jih cepili proti steklini. Majhen griček na obrobju Zagreba *e Malno ruši in polagoma pomika t smeri proti mestu. — Ker se premikanje grička ne da preprečiti, je občina sklenila, da bo dala sedem majhnili hišic, ki stoje na tem gričku, podreti in nato prepovedati vsako nadaljnjo graditev na tem kraju. Notranje ministrstvo je začelo boj proti preveč razpasenemu beračenju v vsej državi, zlasti pa po mestih. Prepogostokrat so se dogajali primeri, da so si berači najemali otroke, ki so izmoledovali pri ljudeh več kakor bi pa oni sami, odnosno, da so otroci — prepuščeni ulici — sami zase beračili in nadlegovali domače ljudi, kakor tudi tujce v turističnih krajih. Še več skrbi pa so delali oblastem taki berači, ki so si nadeli meniške obleke in podobno ter pod to krinko izvabljali iz ljudi milodare. Notranje ministrstvo je sedaj odredilo podrejenim oblastem, da morajo strogo paziti, da se berači iz podeželja ne bodo zgrinjali v mesta, zlasti pa ne v turistične kraje, in s tem škodovali našemu ugledu pri tujcih. Vsaka občina mora odslej sama skrbeti za ubožce, ki so padli v breme, ter ne sme dovoljevati, da bi ubožci beračili drugje, kakor pa v okolišu občine, v katero so pristojni. Žalostno svatbo so doživeli v vasi Alipašin-most pri Sarajevu. Mladi Gavro Kuzman se je bil v torek oženil in povabil v svate veliko družbo sosedov in svojih prijateljev. Eden tzmed tej je prinesel s seboj tudi dinamitno patrono in jo hotel zažgati, da bo slavno*! bolj bučna. Nesreča pa ie hotela, da je fant prenerodno ravnal s patrono, da se^ je razletela v sobi ter smrtno nevarno ranila ženina Gavra. Gavra so prepeljali v bolnišnico, vendar je rani podlegel. Nevesta je že komaj nekaj ur po poroki postala vdova. Nenavadno veliko oljčnega olja so letos pridelali Dalmatinci. Ker je bila letina izredna, so si kmetje s pomočjo svojih zadrug kupili nekaj novih mlinov za stiskanje oljčnih jagod. Tako bo samo okolica Šibenika mogla dati na trg okrog 100 vagonov olja. Tolikega pridelka že deset let niso imeli. Mlinski kamen je zmlel v vasi .Tošanci pri Sarajevu mlinarja Kosto Koprivico. Kosta je bolel popraviti nekaj na osi velikega kamna ter je zato kamen nekoliko privzdignil. Sredi dela pa je kamen nenadoma padel v svoje ležaje in potlačil pod seboj Kosto. Da jc bila nesreča še večja, je voda prav isti trenutek začela goniti kolo, tla je mlinski kamen Kosto dobesedno zmlel. Ljubiteljica luksuznih psov, žena nekega kapitana na Cetinju, je prišla na izvirno idejo. — Takse na luksuzne pse so tudi tamkaj velike in je zato kapitanova žena začela misliti, kako bi zanjo dobila nadomestilo. Začela je svojega psička s svilnato dlako striči in iz njegove dlake delati ročna dela. Pravi, da je dala dlaka toliko izkupička, kolikor znaša taksa na psa ... Na 210.000 dinarjev kazni je bil obsojen znani zagrebški industrialec dr. Vladimir Arko, ker je poslal leta 1934 namesto naročenega žganja v Vršac navaden špirit. Ta špirit so potem po Vršcu prodajali, dokler ni vinski nadzornik stvar zasledil ter dr. Arka ovadil sodišču. Tožbe so tekle skoraj tri leta, dokler ni v ponedeljek sodišče v Vršcu izreklo nenavadno ostro in visoko kazen. Dr. Arko se je proti odmeri kazni pritožil. Zaradi 16.000 din dolga je brat ubil brata, ko sta se vračala iz sodišča v Kragujevcu. Trgovec Milorad Jakovljevič je svojega brata Dragišo že dalje časa opominjal, naj mu vrne dolžnih 15 jur jev. Ker vsi opomini niso zalegli, je Milorad vložil proti bratu tožbo. Na sodišču je Dragiša izpodbijal bratovo terjatev, da je bila razprava preložena. Na poli domov pa sla se brata spet sprla ter je Milorad potegnil samokres in brala ubil. 110 porok je hilo v Subotici na en sam dan. namreč v nedeljo. Ker je bila nedelja prva adventna ter v naslednjih adventnih tednih katoliki ue morejo sklepati zakouov, so imeli vsi župniki veliko dela s porokami. V vsem letu je bilo v Subotici sklenjenih 650 zakonov med katoliki. Sredi Belgrada go v ponedeljek ponoči poskušali neki razbojniki okrasti kavarnarja Milislava Krlvačiča. Tatovom bi šlo vse po sreči, da se ni zbudila kavarnarjeva žena in jih zmolila pri delu. Eden izmed razbojnikov je na kavarnarjovo ženo ustrelil ter jo nevarno ranil. Kljub alarmu pa se je vlomilcem posrečilo pobegniti ter jih do danes se niso prijeli. Subntiiki mesarji »o včeraj saprli (tvojo prodajalne in delavnice, ker občina ni bolela ustreči njihovi zahtevi, da se znižajo mestne trošarine na meso za polovico. Zaradi tega je nastala nevarnost, da bo mesto za nekaj dni brez meša, vendar je meščane potolažil župan, ki je dejal, da ja občina sama poskrbela za dovoz meša zlasti za vojake kakor tudi za meščane, če bodo mesarji v stavki vztrajali, bo mpHto prisiljeno samo odpreti mesnice tn prodajalnlce mesa. Mesarji pa pravijo, da se le grožnje občine ne boje ter bodo vztrajali tako dolgo, dokler ne bo občinska uprava pokazala malo več dobre volje, da ustreže upravičenim zahtevam mesarjev. »Sluveuftki dom« izb&ia vtak delavnik oh 12 Mesečna naroftnina 13 Din. ta tnonsmiitvo 21 Din DradniStvo: Kopitarjeva olica (1/IIL Telefon 299« bi 2996. Uprava! kopitarjev« k loiefou 8991 Za Juguaiuvauaia U*Wua * Ljubljaui; K. Ced Izdajatelj} iv&u liakuvec. Ureduik; Juše Kočiče k. Pri prvi tatvini, ki jo je zagrešil, je samega sebe okradel So med ljudmi tudi takšni, ki jim pravimo tatovi. Tudi ti so najrazličnejših vrst, kakor da bi * hoteli ločiti po poklicih. Ta je bolj navajen na sveder in na vlome v blagajne, ker se mu zazdi to še najbolj donosno, drugi ima pPotem Te pa prosim, da vsaj malo višje držiš dežnik!« Programi Radio Ljubljana Četrtek, 2. decembra: 12 Zvoki naše dobe (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Muzikalni jedilni list (Radijski orkester) — 14 Vreine, borza — 18 Komorni trio. Izvajajo gg. prof. Jos. Bareš (oboa in angleški rog), Raubar Miljutin (klarinet) in ..Turšio Ivan (fagot in klavir), člani opernega orkestra — 18.40 Slovenščina za SlovendS (fc. df. Rudolf Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, obvestila — 10,30 Nac. ura — 19.50 Zabavni kotiček - 20 Radijski orkester: Lahka glasba — 20.50 Yehudi Menu h in, igra (plošče) — 21 Preglod svetovne klavirske literature, II. predavanje: Francoski klavecinisti, o skladateljih predava in izvaja skladbe na klavirju gosp. prof. L. M. Škerjanec: Champion de Chambonnieres (11*00—1G70). Jean Baptiste Loeilljr (1653—1728), Francoie Couperin le Grand (1668—1733), Jean Philippe Rameau (1683—1764) in Louis Claude Daquin (1694—1772) ~ 20 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski jazz, vmesne speve pove g. Drugo 2agar. Drugi programi Četrtek, ?. decembra: Bel grad: 20.00 Klavir; 20.30 Ilumor; 21.30 Petje — Zagreb: 20 Plošče — Dunaj: 19.25 Pester program; 21 Orkester; 22.20 Zabavni koncert —- Budimpešta; 19.45 Igra; 21.15 Sonata; 22.05 Jazz; 22.50 Glasba — Trsl-Milan: 17.15 Glasba; 21 Igra; 22.15 Komorna glasba — Rim-Bari• 21 Opera »MigiioiK — Praga: 21.55 Plošče; 22.35 Esperantska oddaja — Varšava. 20 Sinfonični koncert — Bcrlin-Hamburg: 20.10 Plesni večer — Konigsebrg: 20 Plošče — Lipsko: 19.10 Kantata »Slava krompirju« — Kotn: 19.10 Glasba; 20.10 Koncert — Frankfurt: 20 Pester program — Beromiin-ster: 20.15 Narodni koncert. Koliko ie telefonov Med vsemi mogočimi statistikami je zanimiva tudi ona, ki kaže, koliko telefonskih naprav je na vsem svetu ter po posameznih večjih mestih. To statistiko je izdalo ameriško prometno ministrstvo. Iz nje je razvidno, da je bilo v začetku letošnjega leta na vsem svetu okroglo 35 milijonov telefonov v rabi. Med mesti je po številu telefonskih naprav na prvem mestu na svetu Newyork, ki jih ima nekako poldrug milijon Za njim je takoj največje evropsko mesto I/m do n z milijon telefoni, nato Berlin s pol milijona, Pariz jih ima 442 tisoč, Dunaj 185 tisoč, ne dosti manj pa tudi številna druga mesta v Evropi. Največ telefonov imajo Zedinjene severnoamer. države. V Ameriki pride približno na vsakega drugega človeka en telefon. V Nemčiji pride na sto ljudi devet telefonov, na Angleškem sedem, v Franciji štiri, v Kanadi 5.9, na Japonskem 3.3, v Rusiji 2.4. I udi to so v Ameriki izračunali, koliko jo bilo tam lansko leto telefonskih ra/govorov; Dobili so visoko številko 25 milijard. Že sama zaokroženost te številke kaže, da ne more biti prav preveč točen ta račifn, pač pa da je bila to le bolj približna ocenitev.